poštnina ptadana v gotovim	Maribor«	forel*	6	SCpflemOra	St«v.	202	Leto.	V!.	(XIII.)
——M Wli	■■n»a.tri;^amn«KWBWi
Cena 1 Din
MARIBORSKI
VECERNEK
•tadnlitvo la uprivu Maribor. MmkntuMrtrm Mata tt.19 , ratoton 2440 m 3466	"BU*	"fflF	Tf*	PTBHB	28Sk
MiaJa razen nadalja In pnmkM vsak dan ab IS. ari i Valja Masafno prajaman	flgj	BH	I	|M
V upravi ali po po*U 10 Din,dostavljen no dom 12 Ola » Oglasi po sanka t Oglasa	CtSk
•prejeras tac* opisani oddelek .Jutra* v Uubllanl • Poštni šakovnl raSun M. 11.40«	"J"
Naša uprava in zakonodaja
MISLI K GOVOROM ČLANOV KRALJEVSKE VLADE.
Konferenca v Stresi
OBAVLJENE FORMALNOSTI. — POSVETOVANJA. — PARIŠKI TISK 0 STRESI IN RAZDELITVI BIVŠE AVSTROOGRSKE.
STRESA, 6. septembra. Srednjeevropska finančna in gospodarska konferenca j jo bila otvorjena včeraj popoldne ob 15.30 j v veliki dvorani hotela »Regina«. Na- j vzoči so bili že delegati vseh držav. Otvoritvena seja je bila le formalnega značaja, a na njej se je določil tudi program dela. Otvoritveni govor je imel predsednik Georges Bonnet, prvi za njim je pa govoril zastopnik Italije. Po zaklju-čitvi seje so bila razna posyetovanja predsedstva, komisij in delegacij, na katerih so se določile smernice nastopanja. Nadaljevanje seje se je pričelo danes ob 10. dopoldne z volitvijo tajnika. Za tajnika je bil izvoljen namestnik generalnega tajnika Društva narodov Čeh dr. Stranček.
PARIZ, 6. septembra. Pariški tisk se zelo obširno bavi s konferenco v Stresi in povdarja neizogibno potrebo, da se najde oblika za sodelovanje podonavskih držav v vseh finančnih in gospodarskih vprašanjih. Zadnja leta so pokazala, da je bilo porušenje velike gospodarske enote, kakršna je bila Avstroogrska, kvarno za nadaljnji razvoj. Narodom bivše dvojne monarhije naj bi se bila dala le narodna in politična samostojnost, v gospodarskem oziru pa naj bi bili ostali še nadalje medsebojno povezani. Listi izražajo nado, da se bo konferenca, ki naj uredi finančna in gospodarska vprašanja srednje Evrope, zaključila s pozitivnim uspehom.
Razvoj nemške politike
SEJA DRŽAVNEGA ZBORA ŠE NI DOLOČENA. — POGAJANJA ZA KOALICIJO HITLER JE VCE V IN CENTRUMA.
BERLIN, 6. septembra. Parlamentarni položaj je v začetku tekočega tedna še vedno nejasen. Predsednik državnega zbora Gohring se je vrnil v Berlin, ni pa še določil dneva sklicanja prihodnje seje državnega zbora. V parlamentarnih krogih se domneva, da bo predsednik Gohring določil dan prihodnje seje šele koncem tekočega tedna, če bo poprej še predsedstvo
državnega zbora sprejeto pri predsedniku republike Hindenburgu. Na vsak način pa se državni zbor ta teden še ne bo sestal. Razgovori in pogajanja med narodnimi socialisti in centrumaši se bodo nadaljevali te dni, ko bo zaključen katoliški kongres v Essenu. Parlamentarna frakcija nemške nacionalne stranke bo sklicana k seji v četrtek.
Zgodovinski razvoj posameznih jugoslovanskih pokrajin, ki tvorijo sedaj kraljevino Jugoslavijo, je bil zelo različen, pcela drugačni so bili gospodarski, kultni, socialni in politični uplivi, ki so ^oblikovali prebivalstvo Slovenije, ka-*°r oni, ki so ustvarili n. pr. sedanje stanje v Crni gori ali Južni Srbiji. Pa tu-med Hrvaško in Bosno, Dalmacijo in Vojvodino itd. so pretekla stoletja ustva-ma velike razlike, ki se kijub vsej močni v°lji in težnji po izenačenju ne dajo kar teenkrat odstraniti. Mentaliteta prebivalstva, upravna praksa, kulturna orien-^cija, gospodarska struktura, vse to so stvari, ki so globoko zakoreninjene v Ze®iji, krvi in srcih. Zato je popolnoma ^zumljivo, da je treba z njimi računati, •* nočemo škodovati posameznim skuham in celoti.
• Državniki, ki so vodili usodo naše mla-8e države pred 6. januarjem 1. 1929., so £ vse to dosti premalo mislili, še manj 18 pa mislila okostenela birokracija, ki ie boriia ie za svoje pravice, ne upoštevajoč interese resničnega, živega živ-ieoja. Posledice so se morale pokazati Erei ali slej in so se zares tudi pokazale, kazni zakoni, ki so bili v eni pokrajini ^vodljivi, so bili v drugi brez haska, in Ce so eni koristili, so drugi včasih naivnost škodovali. Spomnimo se samo jivejših:	zakona o žitnem režimu, o
jmrestni meri, o zaščiti kmetov itd. Prvi koristir morda deiu vojvodinskega, imskega in srbskega prebivalstva, ško-®°val pa je ostalim pokrajinam. Zakon obrestni meri, ki je hotel preskrbeti ™ljedelcu cenejši kredit, bi dosegel v ^oveniji, če bi se striktno izvajal, do-jj-la nasprotni efekt, kredit bi še podra-*'> Isto vcija za razne druge zakone. In Potrebni so bili številni praktični prinie-*• da se je vsa javnost, odgovorna in ■^odgovorna, prepričala, da se mora na-"3 uprava temeljito reformirati. Tako je ^stalo vprašanje upravne decentraliza-,'te naš najvažnejši in najnujnejši pro-
olem.
»Pred tedni je ministrski predsednik g. r- Milan Srskič v svojem velikem in Pomembnem govoru odkrito povedal, da ce skrajni čas, da se prične naša uprave reformirati v smislu decentralizacije, ^isto je potrdil na svojem ljubljanskem
shodu tudi minister g. dr. Albert Kramer. Prav tako so pa bile pomembne tudi besede trgovinskega ministra g. Ivana Mohoriča, izrečene na zborovanju slovenskih trgovcev v veliki dvorani pivovarne »Union« o priliki »Mariborskega tedna«. Gospod minister Ivan Mohorič je šel morda še korak dalje in je povedal, da ni potrebna decentralizacije samo uprava, ampak vsaj deloma tudi zakonodaja. Oni zakoni, ki se izdajajo za vse državno področje, pa se ne dajo povsod enako uspešno izvesti v praksi, se morajo spremeniti v okvirne. Taki okvirni zakoni bi dajali upravi, zlasti banovinam, možnost prikrojevanja po lokalnih potrebah, seveda v mejah v njih določenega minima ter maksima. Tako bi se najlažje izognili vsem neprilikam, ki sicer nastajajo tu ali tam.
To spoznanje in zagotovilo, da se naša vlada resno in z vnemo ukvarja s temi velikimi načrti, nas mora navdati z zadovoljstvom in upanjem v boljšo bodočnost. Dokazuje nam, da se hočejo popraviti napake prejšnjih, zlasti prvih povojnih let, ko se je hotelo čez drn in strn za teorijo, ki je bila kot teorija morda lepa in idealna, kot praksa Pa v taki meri in obliki neizvedljiva in kvarna. Življenje je živ organizem, ki se ne da oblikovati po kalupah, ampak se mora razvijati tako, da doseže svoj smoter. Z decentralizacijo javne uprave in z okvirnimi zakoni povsod tam, kjer so neob-hodno potrebni, se bodo ustvarili v naši državi novi zdravi temelji za bodoči razvoj posameznih pokrajin in celote. Prebivalstvo ne bo več nezadovoljno z raznimi odredbami, ki so bile nepotrebne ali neumestne, uvidelo bo, da se upoštevajo njegove želje in težnje, zato se bo s podvojeno voljo in ljubeznijo lotilo svojega dela. Pokrajinam bo dana možnost nemotenega razvoja in rasti iz trdnih starih temeljev, ki se ne dajo spremeniti, ker jih je ustvarila že narava sama, ali pa doba dolgih stoletij.
S tem bo močno okrepljena državljanska zavest, povečana bo ljubezen do skupnosti in volje do dograditve tiste enotne, velike in bogate Jugoslavije, ki so si jo želeli in si Jo še vedno žele vsi pravi rodoljubi in patrioti!
Višek gospodarske krize prekoračen
PARIZ, 6. septembra. V zadnjem času se pojavljajo v gospodarskih krogih in sploh v javnosti optimistični nazori o trajanju gospodarske krize. Tako ugotavlja agencija »Reuter«, da se je pojavil v glavnih industrijskih državah, kakor so Amerika, Nemčija, Anglija, Belgija itd. viden preokret na bolje in se, ne samo v Evropi, ampak tudi v Ameriki, okrepiju-jejo tržne cene. Tudi po poročilih iz Ot-tawe se cene v Kanadi neprestano dvigajo. Prav tako postaja živahnejše celotno gospodarstvo. To je nov dokaz, da je višek krize že prekoračen in se poraja med trgujočimi novo zaupanje. Enaka poročila prihajajo iz Zedinjenih držav. Po vsem tem se da sklepati, da je svetovna gospodarska kriza premagana in se bo položaj poslej polagoma boljšal. Tega mnenja so tudi Angleži, kar se vidi najbolj iz uspeha konvertiranja vojnih posojil.
• Poljski glas proti Društvu narodov
VARŠAVA, 6. septembra. »Kurier PoJ-ski« objavlja v nekem članku, posvečenem sedanjemu mednarodnemu položaju, da je avtoriteta Društva narodov od dne do dne manjša. Če bi Poljska izstopila iz Društva narodov, bi odvrnila od sebe vsako Odgovornost za vse, kar se bo v Ženevi zgodilo v prihodnjih treh letih.
USPEH LJUBLJANSKEGA VELESEJMA.
LJUBLJANA, 6. septembra. Po poročilu velesejmskega urada je do včeraj posetilo prireditev »Ljubljana v jeseni« že okoli 30.000 ljudi. Prav tako ugodno se razvijajo tudi kupčije. Največje zanimanje je za kožuhovine, ‘poliedelske stroje in orodje.
Posledice poplave v Mandžuriji
MUKDEN, 6. septembra. Po objavljenem poročilu pomožne komisije mandžur-ske vlade gladuje v Mandžuriji nad
1,000.000 oseb. Zaradi katastrofalnih poplav so ogromna ozemlja okrog Harbina, Cfcikarja in Taonana popolnoma uničena in opustošena. Škoda, ki jo je utrpela letošnja žetev, znaša nad polovico skupnega mandžurskega izvoza. Mandžurskl ministrski predsednik namerava zaprositi za nujno pomoč pri vladah tulih držav.
NOVI PICCARDOVI NAČRTI.
MONAKOVO, 6. septembra. Profesor Piccard, ki se je mudil predvčerajšnjim v Monakovem, je novinarjem izjavil, da bo prihodnje leto organiziral tri velike stratosferske polete, in sicer v Arktiku, Antarktiku in nekje ob ekvatorju. Sam ne bo več letel v stratosfero, ker je že prestar, temveč bo to prepustil mlajšim močem, ki jim bo pripravil vse potrebno za varen polet. Profesor Piccard pričakuje, da bo pri omenjenih treh poletih mogoče doseči višino 23.000 metrov.
VELIKO ANGLEŠKO NATRANJE POSOJILO.
LONDON, 6. septembra. Finančni minister bo prihodnje dni razpisal veliko notranje posojilo z znesku 400 milijonov funtov.
Nov zločin makedonstvujuščlh.
SOFIJA, 6. septembra. Sinoči okoli 22. je bil izvršen atentat na voditelja zemljedelcev dr. Mihaela Pun* deva. Štirje člani makedonske organi’ zacije so ga napadli s samokresi in ga ustrelili. Pundev je bil takoj mr tev. dočim so morilci pobegnili brez sledu. Značilno je, da je bil Pundev ustreljen prav na istem mestu, kakor pred 12 let! njegov brat. Bil je že pred 2 mesecema obveščen, da so ga ma-kedonstvujušči. obsodili na smrt.
Angleški glas o nemških zahtevah
‘Times« proti zahtevam berlinske vlade za enakopravnost
NEMČIJE PRI OBOROŽEVANJU.
LONDON, 6. septembra. »T i m e s o v« Jodnlk razpravlja o nemški zahtevi za !®akopravnost v oboroževanju In pravi, J le popolnoma naravno, da bo ta nem-ra zahteva naletela na nerazpoioženje srancije, Poljske in drugih držav. Oziraje I® na dejstvo, da se nemški sosedje ni-:0,1 niso mogli prepričati, da je stari duh (freslvnega militarizma v Nemčiji mr-Jjv> opozarjajo »Times« na vojaški pre-led »Jeklenih čelad«, ki Je bil v nedeljo ® kraju, kjer so le poprej vedno bili ce-^ski pregledi nemške armade. Nedelj-. ' Pregled »čeladarjev« Je bil pod po-v^lteljstvom nemške vlade, prisostvo-3* mu je bivši kronprlnc in ostali člani iškega kraljevskega doma.
.‘Times« dalje pišejo, da Je Ženeva ne-V(>mno mesto, kjer bo končna razprava jemSki zahtevi In bo padla končna od-'tev ter se vprašujejo, če ni še pre-iiniu,3*’ da b* že sedai določila smer v»li ’ k! bo morala poslušati In reše-trT' 1nemško zahteve. Na vsak način bo jj, ba poiskati neko srednjo smer. Nem-8 zahteva se mora rešiti v duhu in
praksi pakta splošnega zaupanja. O nemški zahtevi se bo verjetno razpravljalo na podlagi, da ni nobenega dvoma o nemški lojalnosti napram Društvu narodov in njegovim načelom. Ne bo pa Nemčiji ostal noben izgovor, če se bo poslu-žtla kake nedovoljene akcije, ki bi mogla škodovati prizadevanju za splošno razorožitev sveta.
KRIZA V POLJSKI VLADI.
VARŠAVA, 6. septembra. Minister za promet in minister za finance sta podala ostavko.
KATASTROFA MADŽARSKIH LETALCEV.
BUDIMPEŠTA, 6. septembra. Znani madžarski letalec Karel Kaszala, ki ie veljal v svetovni vojni kot eden najboljših in najhrabrejših avstroogrskih letalskih častnikov, je predvčerajšnjim padel z nekim športnim letalom iz velike višine na tla. Kaszala in njegov spremljevalec sta bila na mestu mrtva.
m
^URHBSrsSr^V E C E R NI Rž" JSftg'
‘isr/iDaa
Dnevne vesti
Grozna rodbinska tragedija na Pobrežju
ŽENA OSUMLJENA UMORA LASTNEGA MOŽA.
| mogočil jo je dež, ki je pričel liti kakor j iz škafa. Tako se je morala ta lepa manifestacija studenških gasilcev predčasno zaključiti, kar pa nikakor ne zmanjšuje njenega pomena.
Včeraj popoldne okrog 16. so bili obveščeni tezenski orožniki, da leži na dvorišču svoje hiše v Zrkovski ulici na Pobrežju posestnik Franc Ranner mrtev. Orožniška patrulja se je podala takoj na označeno mesto, kjer je našla Rannerja ležečega na tleh v mlaki krvi z veliko zevajočo rano na levi strani vratu. Tudi po vsem ostalem telesu je imel večje zevajoče rane, iz katerih je brizgala kri v močnih curkih. Poleg nezavestnega posestnika je ležala okrvavljena velika sekira.
Orožniki so takoj nato zaslišali Rau-nerjevo ženo Antonijo, ki jim je v zmedenih besedah pripovedovala, da si je mož sam končal življenje. Po okolnostih sodeč pa orožniki tega niso mogli verjeti in so takoj zaslišali tudi bližnje sosede, ki so izpovedali, da so malo prej
slišali z Ranner jevega dvorišča oster
prepir, kaj pa se je prav za prav med zakoncema zgodilo, ni videl nihče.
O krvavem dogodku je bila takoj tele-fonično obveščena mariborska reševalna postaja, ki je nemudoma odposlala na pomoč svoj rešilni avtomobil. Reševalci so pa ob prihodu ugotovili, da je Ranner ,že mrtev.
Pokojni posestnik Ranner je bil star 59 let in je bil že drugič oženjem Iz prvega zakona ima dva otroka, druga žena Antonija pa mu je prinesla v zakon tudi dva. V začetku je pokojnik pridno gospodaril na svojem posestvecu, kmalu pa so nastala v družini velika nesoglasja, ki so priterala Rannerja tako daleč, da se je, kakor pripoveduje njegova žena, vdal pijači in začel zanemarjati domače gospodarstvo. Družinski prepiri so postajali v zadnjem času vedno ostrejši in pogostejši ter sta se zakonca večkrat tudi dejansko spoprijela. Te neurejene družinske razmere so včeraj na tako grozen način povzročile obžalovanja vred' no družinsko tragedijo, pod katere mučnim .vtisom je vse prebivalstvo tamkaj šnjega okraja.
Trapilo je bilo po točnem ogledu in ugotovitvi dejanskega stanja prepeljano v mrtvašnico pobreškega pokopališča, kjer bo danes popoldne obducirano. Pogreb pokojnika bo jutri v sredo ob pol 16. iz mrtvašnice na pobreškem pokopališču.
Ženo, ki je osumljena umora lastnega moža, so orožniki odvedli v zapore tu kajšnjega okrožnega sodišča.
Svečana proslava rojstnega dne prestolonaslednika Petra
Bolj slovesno, kakor druga leta, je proslavil letos Maribor deveti rojstni dan prestolonaslednika Petra. Že prejšnji ve cer se je odelo mesto v narodne zastave in grmenje topov tukajšnjega topniškega poika je naznanilo današnji praznik. Ob 8. uri je bila v stolnici svečana služba božja, ki jo je opravil pomožni škof Tomažič ob številni asistenci. Svečanega opravila so se udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblastev, predstavniki raznih korporacij, aktivni in rezervni častniki mariborske posadke. Pred stol nico pa so bile razvrščene vojaške čete, katerim je poveljeval poveljnik topniškega polka polkovnik g. Miloje Popadič. Pod njegovim poveljstvom je po maši krenila posadka na Trg svobode, kjer je bil defile pred mestnim poveljnikom brigadnim generalom S. D. Hadžičem. Zastopniki oblastev so se nato vpisali v knjigo za čestitke pri okrajnem glavarstvu, vojaške čete pa so se vrnile v vo jašnice, kjer je bilo vojaško ^veselje.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose-fove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesa. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Prisrčen sprejem bratov Poljakov
Jubilej Ruške koče
VELIKA PLANINSKA
Tisočglava ljudska množica se je zbrala preteklo nedeljo okrog še vedno krepke seniorke pohorskih planinskih koč in domov — Ruške koče, da na svečan način in v iskrenem planinskem veselju proslavi nje 25. rojstni dan.
Po planinski maši, ki jo je bral tajnik Prosvetne zveze g. K a v č i č, je zbrane planince, med katerimi so bili tudi mestni župan g. dr. L i p o 1 d, predstojnik okrož nega sodišča g. dr. Z i h e r, zastopniki podružnic SPD g. inž. Jelenc za mariborsko, g. Ž u r a j za slovenjebistriško, g. K a v č i č za Aljažev klub, g. K r a m-b e r g e r za Pohorski dom, ga. L i-p o 1 d o v a za Počitniški dom kraljice Marije, g. P a r m a za Mariborski smučarski klub, urednik »Planinskega vestnika« ravnatelj g. dr. T o m i n š e k, lobniški župan g. Joško R o b n i k in fraj-hajmski župan g. Podkrižnik, najprej prisrčno pozdravil predsednik Ruške podružnice SPD g. Davorin Lesjak.
Slavnostni govor je imel znani pohorski »Tiijek«, strokovni učitelj g. Ivan Robnik iz Maribora. V izbranih besedah je obrazložil kratek zgodovinski razvoj Ruške koče in njeno aktivnost. S 25-letnico Ruške koče, ki jo slavi naše planinstvo ob tej priliki, so združeni tudi razni drugi pomembni planinski jubileji, in sicer 20-letnica »Planinke«, 10-letnica Čandrove koče in pa žalostni spomin na Žigartov stolp, ki ga je zlobna roka narodnih nasprotnikov porušila v noči od 23. na 24. novembra 1. 1904. V svojih izvajanjih je govornik popeljal poslušalce nazaj v dobft pred 25 leti in jim simbolično predstavil pohorskega Areha kot razum, Romanov studenček kot voljo in Ruško kočo kot srce, vs>e to troje združeno v enem pa predstavlja tip pravega, pristnega — Slovenca.
Za njim je povzel besedo mariborski mestni župan g. dr. L i p o 1 d, ki se je najprej zahvalil za pozdrave, nato pa se je v vznesenih besedah spominjal velikega idealizma in delavnosti Rušanov, ki so si stekli nevenljive zasluge za razvoj in napredek slovenskega planinstva.
Za pozdrave so se zahvalili in čestitali k slavju nadalje še zastopnik mariborske podružnice g. inž. Jelenc, slovenjebistriške g. Ž u r a j, Aljaževega kluba g. Kavčič, Pohorskega doma g. K r a m-b e r g e r, Počitniškega doma kraljice Marije ravnatelj g. D i m n i k, Smučarskega kluba g. P a r m a, v imenu vsega slovenskega planinstva je pa imel zaključno besedo ravnatelj g. dr. T o m i n-š e k.
Oficielnemu delu slavnosti je sledila Prava pohorska »ohcet«. Pri Čandrovi koci se je formiral svatovski sprevod z ženinom Arehom v osebi Zlodeja iz Ra-doine, nevesto Ruško Dolinškovc Tonč-
~ n'	^°d°vnlkovim	Jurijem
i Pohorskim Tijekor* ter družbanouia
IN NARODNA SLOVNOST NA POHORJU.
Verkom iz Ruš in Tončkom iz »Divjega lovca« ter krenil s šmartinsko godbo na pihala k Ruški koči. Tam je bil postavljen velik plesni oder, kjer se je najprej pil po starem običaju »šentjanževec« in je muzikant prodal svoje vino prvemu starešini. Godba je zagodla staro polko, ženin in nevesta sta se zavrtela in njunemu vzgledu so sledili ostali vriskajoči svatje.
Zaključek pomembnega planinskega in narodnega slavja je pa motil dež, ki je pral izletnike tudi na povratku z zralene ga Pohorja.
Praznik studenških gasilcev
Razvitje prvega prapora na področju ma riborske gasilske župe.
Pretekla nedelja je bila za Studenča-ne, zlasti gasilce, velepomemben praznik. Ze rano zjutraj je igrala gasilska godba budnice, ki so dvignile prebivalce iz mehkih postelj in tako oznanile dan slavnosti. Kmalu popoldne se je pa formiral sprevod, ki je krenil z godbo na čelu po studenških ulicah. V sprevodu so bili poleg domačih tudi gasilci iz Maribora, in sicer pod vodstvom poveljnika g. Vollerja, iz Ruš, Radvanja, Peker, s Pobrežja, iz Bistrice pri Rušah, Kam nice, Hoč, Rač, Frama in od Device Ma rije v Brezju. Skupno je bilo zastopanih 17 društev, ker prišli so tudi odposlanci slovenjegraške in celjske župe.
Po prihodu okrajnega glavarja g. Mi lana Makarja, zastopnika gospoda bana, ki je prevzel pokroviteljstvo razvitja, in kumic, je krenila povorka proti gozdu, kjer je bil izbran in lepo okrašen prostor za razvitje. Najprej je spregovoril v ime nu gospoda bana okrajni glavar in pozdravil v njegovem imenu navzoče gasilce. Nato so pa spregovorili še zastopnik mestne občine mariborske, magi stratni svetnik g. Rodošek, zastopnik jugoslovanske gasilske zveze g. Vengust in zastopnik mariborske gasilske župe g. Pfeifer. Naposled je zbrano množico in gasilce nagovoril tudi še načelnik domačega društva g. Kaloh, ki je ob koncu nagovora vzkliknil kralju in domovini in godba je zaigrala državno himno.
Sledil je blagoslovitveni obred', ki so ga opravili studenški očetje kapucini. Po blagoslovitvi so pripele kumice na novi prapor trakove. V imenu mariborskih gasilcev pa je pripel na prapor trak g. Voller. Kumice so bile ga. Preglova, ga. Omuičeva, ga. Žiahtičeva, ga. Zelenko-va in g. Zelenka.
Zastopnik gasilske zveze je po razvitju izročil nekaterim zaslužnim gasilcem češkoslovaške kolajne. Po zaključku ofi-cielnega dela slavnosti so zabili darovalci v prapor zlate in srebrne žeblje. Prvi zlati žebelj je zabil zastopnik bana, okrajni glavar g. Makar. Veselice, ki je bila nato napovedana, pa ni bilo, ot*c-
Z včerajšnjim dunajskim popoldanskim brzovlakom so potovali skozi Maribor poljski izletniki, namenjeni na Jadran. Na glavnem kolodvoru se je zbralo precej občinstva, ki jih je prisrčno sprejelo. Ko je privozil vlak na postajo, jim je zaigrala v pozdrav najprej železničarska godba. V imenu mariborske mestne občine jih je prvi pozdravil magistratih svetnik g. Rodošek in jim želel najprijet nejše bivanje na naših bratskih tleh. Za pozdrav se mu je zahvalil predsednik Poljsko-jugoslovanske lige, profesor g. Tadej Hilarovvicz. V imenu Jadranske straže je došle goste pozdravil g. dr. Ra-potec, za Narodno obrambo g. prof. Kenda, bratske sokolske pozdrave jim je izročil g. dr. Maks Kovačič, tovariške pozdrave pa v imenu UZČ železniški uradnik g. Vedernjak. Za pozdrave sta se nato zahvalila predsednik poljske vojne organizacije g. Vaclav Busekwicz in pred sednik Zveze) poljskih železničarjev g. Vaclav Trzesniowski. Kot stari prijatelji so si segli v roke in se križem pozdravljali, kar je pač dokaz iskrenosti, ki vlada med brati Poljaki in nami. Naše dame so postregle gostom s sladkim grozdjem in opaziti je bilo, da so bili gosti vzhičeni nad tako prisrčnim sprejemom. S popoldanskim brzovlakom so nadaljeva H pot in pri odhodu navdušeno vzklikali Na svidenje!
Iz železniške službe. Na lastno prošnjo je premeščen iz Niša v Maribor pomožni nadzornik proge Janez Jurman.
Najmlajši mariborski kopalec umrl
Včeraj zjutraj je umrl poštnemu uradniku g. Volavšku v izolirnici tukajšnje javne bolnišnice 2 in tričetrt leta stari sinček Uroš, ki ga poznajo mariborski,obiskovalci Drave prav dobro kot najmlaj šega veslača, ki je v svojem kratkem življenju napravil že štiri veslaške vožnje po Dravi prav do Ptuja. Težko prizadeti rodbini g. Volavška naše iskreno sožalje!
Velikodušen dar. Namesto venca na grob svojega umrlega očeta je daroval gostilničar g. Ernest Birtič za uboge rudarske otroke v Hrastniku znesek 300 Din. Denar je na razpolago pri mariborski podružnici »Jutra«.
Obrtniško predavanje. Danes zvečer ob 20. uri razdeli predsednik mojstrske izpitne komisije mojstrska pisma kandidatom, ki so prestali izpit. Pri tej priliki bo tudi predava, o pomenu mojstrskega izpita v rokodelstvu s posebnim ozirom na naše prilike. Kdor se interesira za to vprašanje, je vabljen. Predavanje bo v hotelu »Orel« in sicer v klubovi sobi III. nadstropje.
Za Kmetijski praznik na Bledu 18. sep
tembra je dovoljena polovična vožnja. Na odhodni železniški postaji se mora kupiti cela vozovnica, ki se pri dohodu ■na postajo Lesce-Jezero ne sme oddati, ampak se mora shraniti, ker ve'ja sku Paj z legitimacijo, ki jo prejmejo udeleženci na Bledu na veseličnem prostoru, za brezplačen povratek.
Stanje na realni gimnaziji po vpisu.
Na tukajšnji realni gimnaziji se je za novo šolsko leto vpisalo 1219 dijakov iu dijakinj, in sicer 882 dijakov in 437 dijakinj, tako, da bo vseh razredov odnosno paralelk 27. V prvi razred se je vpisalo 267 dijakov, ki se bodo razdelili na 5 vzporednic. Rbvprečno bp v nižjih razredih in vzporednicah po 50 do 60 dijakov. Pouk bo moral biti razdeljen takft da bo dopoldne posečalo šolo 14, popoldne pa 13 razredov odnosno vzporednic. Kljub temu bo primanjkovalo prostora, in če ga merodajni činitelji ne bodo našli, je resna nevarnost, da bo prosvetno ministrstvo prvi razred sploh ukinilo-Dokaz, kako nevzdržne so razmere na tem zavodu, je najbolj fizikalni kabinet, ki ima prostora za 35 dijakov, stlačiti jih bo pa treba vanj najmanj 55. Mimo tega bo rabil zavod še najmanj 5 učnih moči' O vprašanju učilnic v naših šolah bo treba sploh še resno spregovoriti, sai gre tu za uspehe in zdravje naše bodoče inteligenčne generacije, za naše sinove in hčere!
»Žalni teden«. Kakor je »Večernik« že poročal, so dnevi med 5. in 7. septembrom posvečeni padlim žrtvam z8 osvoboditev Primorske. Sedaj prinašamo še natančnejši program za nekatere dneve. V četrtek 8. t m. je v stolnici žalna maša, in sicer ob 11. uri. Udeležba bi morala biti častna zadeva vsakega Primorca. V petek 9. t. m. je ob 20. uri v Narodnem domu predavanje župnik* Sokliča o »Žrtvah in bojih za Jugoslavije od komitskih akcij do danes«. V sobote 10. septembra je v društvenih prostorih žalni sestanek, katerega vsem priporočamo, da dobijo vpogled v delovanj® »Nanosa« in njegov, pomen. Opozorili bi še, da je društvo »Nanos« primerne okrasilo svojo društveno sobo na Grajskem trgu št. 5, ki je dostopna javnosti ves teden od 9. do 12. in od 18. do 20. ure. Posetniki se naprošajo, da se vpi* šejo tudi v spominsko knjigo!
Znamenje današnjih težkih dni. Na M* temem oddelku tukajšnje splošne bolnih nice leži danes pet kandidatov prostovoljne smrti, ki jih je pripravil do teg* koraka obup nad življenjem. V bolnišnic' leže neki 161etni, 17letni, 19ietni, 21Ietrti mladenič ter neki 611etni moški. Dva od teh nesrečnežev sta se skušala obesiti hkratu v eni sobi, pa so domači še pravočasno opazili njuno namero. Drugi j® zopet segel po steklenici lizola, ostal* dva pa po ostro nabrušenih nožih, da bi se tako rešili trpljenja. Vsem petim obupancem so zdravniki že rešili življenj®-Hud svak je neki France R. iz Vigen* pri Pesnici. Ko sta se sinoči s svojim t®' stom Ivanom Terjakom prepirala, ga i® udaril z nekim železom po glavi in S3 hudo poškodoval. Z rešilnim avtom s° pripeljali ranjenega tasta v mariborsko bolnišnico.
Aretiran pustolovec. Včeraj je mariborska policija aretirala nekega David* S., ki je svojemu delodajalcu poneveril znesek 2000 Din, od nekega natakarja P* je na premeten način izvabil 140 šili"' gov. Ko so ga danes dopoldne na polic')* zaslišali, je dejanje priznal, izgovarja pa se je, da je to storil radi bede in pomanjkanja, ker mora skrbeti Še za svojega nezakonskega otroka. Oddan je bi* v zapore tukajšnjega sodišča.
Prostovoljno gasilno In reševalno dfd* stvo v Račah priredi veliko tombolo 113 praznik, dne 8, septembra v Račah. De' set tombol in nad 300 .vrednostnih dobitkov. Začetek točno ob 3. uri popoldn®-K obilni udeležbi vabi odbor!
Igralcem državne razredne loterije najvljudneje sporočamo, da so srečke novo kolo že prispele In da jih lahko dobijo v upravi »Jutra« in »VečernJka« " Aleksandrovi c. 13
V upravi »Jutra« in »Večemlka« v Ma'
v ui«hti ",iuua«. in » v vkiu tima« » •	#
rlboru so bile izžrebane sledeče srečk®-št. 5.958, 5.977, 5.997, 37.051, 37.05-37.054,	37.077,	37.094,	37.100,	52.22»’
88.221,	88.223,	88.224,	98.631,	98.63*
98.640,	98.641,	98.642,	80.243,	31. u*
31.114, 31.116, 31.118 po Din 1000, »v 3000 pa srečka št. 31.111.
v M a r T f) e r n, dne S. IX. I93Ž
'UfarTBSrsTcl SV« C E RTCI K« Jaira
Stran 8
Borba mariborskih obrtnikov za kruh in obstanek
SOLIDAREN NASTOP OBRTNIKOV PROTI SPREJEMANJU IN IZVRŠEVANJU OBRTNIŠKIH POSLOV V DRŽAVNI MOŠKI KAZNILNICI IN PROTI ŠUŠMARSTVU DELAVCEV DELAVNIC DRŽAVNIH ŽELEZNIC.
V najlepšem redu in složnosti ter ob Prav lepi udeležbi je poteklo sinočnje obrtniško zborovanje v dvorani Zadružne gospodarske banke, ki ga je sklicalo Slovensko obrtno društvo. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik društva g. Novak, ki je najprej pozdravil navzočega narodnega poslanca g. dr. Pivka, zastopnika policijske oblasti nadzornika g. GorŠica, zastopnike gostilničarske zadruge gg. Valjaka, Povodnika in Honig-ttana ter novinarje in vse zborovalce.
Uvodoma je predsednik naglasil na-Jpen in okolščine, ki so prisilile obrtništvo do tega, da je sklicalo javen shod, na katerem hoče in mora v teh težkih oasih manifestirati za svoje pravice. Po-»daril je, da je položaj obrtnika tak, da ie Prisiljen boriti se z vsemi sredstvi za svoj obstanek in za košček kruha, ki mu 2a odjedajo šušmarji in državna mariborska kaznilnica. V nobenem mestu v Stotniji ni šušmarstvo tako razpaseno, ka-“°r v Mariboru. Vkljub zakonodaji, ki "aj ščiti obrtnika, cvete pri nas šušmarstvo in je bila vsa dosedanja borba proti Jiemu brezuspešna. Zato so vse obrtniške panoge, krojaška, mizarska, čevljarska, slikarska, tapetniška, kovinarska, knjigoveška in zidarska imele pretekli JSesec svoje shode, na katerih so skleni-'e zaprositi merodajne činitelje v obliki spomenice, da se kazni za šušmarje po-°stre, da se jim zapleni orodje, zlasti pa S? nastopile proti državni moški kaznilnici in delavcem delavnic državnih že-'®znic, ki sprejemajo in opravljajo obrtniške posle.
Sledilo je dolgo in izčrpno poročilo natika čevljarske zadruge g. Krajcerja, ki je orisal obupen položaj obrtnikov sploh, zlasti pa čevljarjev. V svojih iz-Nanjih je predočil zborovalcem krivico, k> io trpe legalni obrtniki, čeprav jih šči-■j zakon. To krivico jim povzroča moška kaznilnica, ki sprejema in izvršuje skoro vse obrtniške posle za vsakogar, ki se °8lasi tam z naročilom; to krivico pa povzročajo obrtnikom tudi delavci delnic državnih železnic, ki ob prostem c®su izvršujejo zlasti mizarske, kovinske in slikarske posle. V zadnjem ča-s*1 se je preosnovala moška kaznilnica v Pravo industrijsko podjetje, opremljeno 2 Najmodernejšimi stroji ter zaposluje v faznih strokah toliko kaznjencev, ko kakšna tovarna. Delavci delavnice drž. ‘beznic pa imajo na svojih stanovanjih &rave delavnice. Ti dve okolščini sta po-kabonosni za mariborske obrtnike, in če ^ ne najde primerna odpomoč, bo primorano mariborsko obrtništvo zapreti .Sv°ie delavnice, ker ne bo zaslužilo niti miiko, da bi preživelo sebe in svojo dru-ffNo, še manj pa, da bi zmoglo davčna temena.
V imenu krojaške zadruge se je nato oglasil k besedi krojaški mojster g. Vidovič, ki je v svojih izvajanjih naštel in dokumentarično podprl več primerov, kako odjeda moška kaznilnica delo in kruh mariborskim krojačem. Predlaga, naj bi kaznjenci izdelovali stvari, ki se uvažajo za državni erar, naj bi se pritegnili k poljskemu delu, regulacijam rek, naj bi opravljali kuluk namesto že tako težko prizadetih obrtnikov, obrtništvo pa naj bi se oprostilo kuluka.
O položaju podeželskega obrtništva in v imenu kolektivnih zadrug je nato spregovoril krojaški mojster g. Šabeder. Navajal je, da se obrtniku na deželi ne godi nič boljše, da tudi on ječi pod pritiskom težke gospodarske krize in da tudi njemu odjedajo šušmarji skromen košček kruha. Pozval je navzoče k složnosti in edinosti, ki utegne prinesti bednemu obrtniku odpomoč.
V imenu mizarske zadruge je spregovoril mizarski mojster g. Razboršek. Dejal je, da še nikdar ni bilo v Mariboru takega zastoja, da še nikdar ni bilo življenje obrtnikov tako žalostno, kot je da^ nes. Maribor je izgubili v zadnjem času vse važnejše ustanove, tako, da je danes skoro brezpomembno mesto, kjer je še pred leti tako lepo cvela obrt. Zato predlaga z ozirom na izvajanja govornikov, naj prizadeto mariborsko obrtništvo odločno zahteva, da se mašinelno delo v državni moški kaznilnici ukine, naj se prepreči vzgoja obrtniškega naraščaja v moški kaznilnici, v delavnicah državnih železnic pa naj se uvede drugačen de lovni čas.
Končno se je oglasil k besedi še steklarski mojster g. Klančnik, ki se je v celoti priključil izvajanjem prvih govor nikov, naglasil pa je, da je obrtniška borba naperjena v glavnem proti moški kaznilnici in proti takim obrtnikom, ki imajo redni zaslužek, nastavitev in mesečno plačo, pa odjedajo kruh legalnemu obrtniku.
Nato je načelnik čevljarske zadruge g. Krajcer prečital obširno spomenico, nanašajočo se na sprejemanje in izvrševanje obrtniških poslov v tukajšnji državni moški kaznilnici in neupravičeno izvrševanje obrti delavcev delavnic drž železnic. Resolucija je bila sprejeta soglasno med burnim odobravanjem in bo poslana ministru za trgovino in obrt ter raznim drugim merodajnim činiteljem Povzel je nato še besedo narodni poslanec g. dr. Pivko, ki je obljubil mariborskim obrtnikom pomoč po vseh svojih močeh.
Ob pol dvanajsti uri je predsednik zaključil lepo zborovanje in ponovno apeliral na složnost.
Ham:
Pugelj čkova motorna dirka
Ko se je bil namreč lastnik pobeglega ?°tornega kolesa vrnil m slišal o nesre-^ je storil vse potrebno, da je spravil olasti daleč na okoli na noge; in oblasti & zopet storile svojo dolžnost ter opo-°rile na pretečo nevarnost vse kar leze j* gre po cesti. Dobra polovica dežele ^bila po konci zaradi nevarnega voza-
, ^ popolnem razumevanju položaja so spustili za njim vešče motorne vo-Nče-dirkače, da bi ga dohiteli in vštric jjega vozeč skušali, da bi mu ustavili ?Jotor. Zbeganost in nerodnost Bingelj-Pa je onemogočila vsak tak poizkus. • Tudi v prestolici tiste pokrajine je bi-■ Meščanstvo opozorjeno na nevarni pri-,°d. Vse je takoj po opozorilu izginilo 2 trgov, cest in ulic, ki so postale praz-e kakor v Pompejih. Ljudi so žurno hi-
teli
v mestni park, kjer so mislili, da bo-
J ' mcbUll	miomi,	UU uu-
t ° paibolj na varnem. Hkratu je bilo tam ^ m bolj zabavno ob zvokih slovite god-
^Mpak človek obrača, Bog pa obme. Ud zgornjega konca podolgovatega j rka se je naenkrat začul silen vrišč. go meden se J'e ljudstvo, ki je rojilo okrog da zavedlo, kaj to pomeni, je videlo, sp lincij-,. v glavnem drevoredu be-
goma umikajo v stran. Na mestu raz kropljenih množic se je — prikazalo um torno kolo. Dasi ni vozilo z vso brzino, ki je vidno pojemala, je bilo vsem na mah jasno, da je oznanjeni kolovratež zabredel ravino med nje.
To se ve, da se je nanj vsul cel vihar najrazličnejših pozdravov, ne posebno prijaznih. Ampak kaj je mogel ubogi Bin-geljček zdaj za to? In kaj je mogel on in ves tam zbrani svet za to, da sta se nesrečno vozilo in še bolj nesrečni vozač srečno ustavila prav tam, kjer je godba igrala!
Ni pa opoteča samo sreča. Tudi ljudsko mnenje.
Toliko, da se je Bingeljček izkobacal — v kakšnem telesnem in duševnem stanju! — s preklicanega motornega kolesa, se je vzdignila vihra urnebesnega pozdravljanja, ki je množicam prihajalo iz dna srca. Bingeljček je bil junak tistega dne, proslavljan med ljudstvom, poveličevan od časnikov. Junak dneva!
Slavo so mu oa žalost kmalu zagrenile oblasti: Bingeljček je moral poravnati vse občutne stroške. Najgrenkejši pelin pa je bilo zbadanje, ki je kmalu završalo v domačem kraju in okolici, bližnji in daljni.
Ce se je Bingeljček zaradi vseh teh prigod kaj poboljšal, bo pokazala bodoča zgodovina.
Sokolstvo
Lep nastop Sokola v Poljčanah
V nedeljo je imel poljčanski Sokol drugi nastop, ki je zelo lepo uspel. Vsi oddelki so bili, kakor se je splošno sodilo, dobro uvežbani in vse vaje so bile izvedene z eleganco in zelo skladno. To je za naše društvo, če pomislimo, da obstoja komaj drugo leto in je nastopalo le z lastnim materialom, zelo laskavo priznanje. Prirediteljem in vrlim voditeljem vsa čast in pohvala! Na okusno okrašenem letnem telovadišču, ki sta ga uredila br. Gašparič in br. starosta, se je proti 16. uri zbrala pestra množica domačinov in gostov, ki so se pripeljali sem na okrašenih vozovih, z avtobusom itd. Prva je nastopila moška deca (24) s prostimi vajami, za tem je ženska deca (10) izvajala srčkane vaje s cveticami. Moška deca je potem še odigrala drvarje, ženska pa pe-ričice. Prikorakal je moški naraščaj (15), ki je z vnemo izvedel predpisane vaje, nato je pa nastopil ženski naraščaj zelo elegantno z vajami m gredi. Zagažen iz Št. Jerneja je pripeljal vrle četaše, ki so zaključili prvi del telovadbe.
Sledila je orodna telovadba (drog), kjer so nam Bistričani pod vodstvom brata Stoparja pokazali nekaj prav lepih vaj. Bravurozno so za tem nastopile članice z vajami z venčki. Žal, da je zadnjo točko vaje z reketi (12, člani in članice) zmotil dež in se je morala odigrati v dvorani, ki pa radi tesnega prostora ni prišla prav do veljave. Kljub temu je vžgala najbolj.
Vse točke je spremljala na klavirju vrla s. Žitnikova. Pri prireditvi je sodeloval tudi pevski odsek. Društvo ni, upoštevajoč današnje težke gospodarske razmere, določilo nikake vstopnine. Moralni uspeh, ki g® je s tem doseglo, je bil zato tem večji in je agilni postajenačelnik br. starosta L o v r e c s svojo številno sokolsko družino, ki nam je v nedeljo pripravila tako lep dan, lahko zadovoljen. Le tako naprej do čimvečjega razmaha. I. K.
Sokolsko društvo Tezno. V soboto 3. t. m. zvečer je bila ob lepi udeležbi občinstva proslava obletnice rojstva staroste SKJ kraljeviča Peterčka. Proslavo je otvoril starosta društva br. Mirko Perme. Pozdravil je občinstvo in župnega podstarosto br. dr. Kovačiča, ki je imel na zbrano občinstvo govor, v katerem se je spominjal lOOletnice rojstva velikega Tyrša in obletnice rojstva našega kraljeviča Peterčka. Ob navdušenih »Zdravo« in »Živio« kliči je lastna sokolska godba zaigrala državno himno in sokolsko koračnico. Člani in članice so nato Igrali odbojko ob S Vihanju godbe in spuščanju raket. V nedeljo dopoldne so bile lahkoatletske tekme društva, ki so potekle prav zadovoljivo. Ker nas je pa popoldne obiska! bog Neptun, se nadalj-na prireditev ni mogla vršiti, izvedla se bo pa v četrtek 8. t. m. ob 15. uri po že napovedanem sporedu, t. j.: mladinske telovadne igre, mladinska igra »čarovnik Čiričari« in »Županova Micka«, ki bodo po pripravah sodeč nudile občinstvu'obilo razvedrila. Po končanem sporedu bo prosta zabava. Vabljeno vse narodno občinstvo in vsa bratska društva. Zdravo!
Sokolski nastop v Št. liju. Sokolsko društvo v Št. liju v Slovenskih goricah bo imelo svoj telovadni nastop dne 18. t. m. in ne 8., kakor je bilo prvotno napačno objavljeno. Nastopil bo obenem tudi Sokol iz Jarenine.
Uprava MSŽ poziva bratske edinice, da takoj točno izpolnijo »male statistične izkaze« (rok je potekel že 25. avgusta) iti jih nemudoma pošljejo župni upravi. Izkazov še niso poslala društva: Oplotnica, Poljčane, Črna, Dravograd, Prevalje, Fram, Rače, Sv. Jakob v Slovenskih goricah, Sv. Marjeta, Sv. Janž na Drav. polju, Št. lij v Slovenskih goricah, Tezno, Limbuš, Križevci pri Ljutomeru, Roga-ševci, nadalje čete:	Kebelj, Špitalič,
Črešnjevec, Laporje, Razvanje, Sv. Duh na Ostrem vrhu, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Martin pri Vurbergu, Šmartno, Tinje na Pohorju, Vrhloga, Zg. Polskava, Apače, Sv. Duh na Stari gori, Moščanci, Pečarovci, Križevci v Prekmurju, Puconci, Zenkovci, Sv. Ana y; Slov. gor. in Sv. Jurij v Slov. gor.
Sokolska razstava. Uprava MSŽ prosi bratske edinice, da ji takoj pošljejo predmete za sokolsko razstavo, ki bo v Beogradu. Ne odlašajte, da ne bo prepozno l
Lase |e tsretoa nevtralizirati!
Po novejših znanstvenih preiskavah je dognano, da se aikalije, ki se nahajajo v vsakem sredstvu za pranje las in so potrebne za razkrojitev nesnage in masti, ne dajo brez sledji izprati z vodo. V tem pogledu pomaga' na idealen način x5roa glava« — >Haarglanz«, ki lase nevtralizira, jim vrne prožnost, obenem na Hm da tudi poseben sijaj, če hočete lase obdržati zdrave in lepe, po tem uporabljajte po vsakem umivanju glave in las sredstvo »Haar-glanz«, ki je priloženo vsakemu zavitku »črne glave«.	1
Šport
Občni zbor MOLNP v Mariboru
Mariborski medklubski odbor ljubljanske nogometne podzveze je imel v nedeljo dopoldne svoj redni letni občni zbor pri »Orlu«. Zborovanja so se udeležili vsi klubi v področju MOLNP s svojimi delegati. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik g. M u r e t i č. Uvodoma je pozdravil navzoče, posebno delegata podzveze, tajnika LNP g. Kureta. Tajniško poročilo je podal agilni tajnik MO g. Fišer. V območju MO je 416 verificiranih igralcev. Poleg običajnih prijateljskih tekem je MO izvedel brezhibno prvenstvo I. liginega razreda, v kolikor se je igralo v Mariboru, nadalje prvenstvo II. razreda mariborskega okrožja, prvenstvo mladin za pokal MO, brzo-turair za pokal MO, turnir za pokal MO v korist brezposelnim itd.
Mednarodnih tekem so odigrali mariborski klubi 14. V svojem poročilu je g. Fišer podčrtal dva velika uspeha v korist mariborskega športa. Prvi uspeh, ki je eden najvažnejših, je to, da je LNP. pristal na lanski skupščini na enoten I. razred in da je bil na občnem zboru JNSa sprejet sklep, da sodeluje pri tekmovanju za državno prvenstvo tudi 1SSK Maribor. Velike zasluge ima pri tem podpredsednik MO g. dr. Planinšek. Drugi uspeh pa je, da je mariborskim klubom na glavni skupščini LNP uspelo plasirati v enotni I. razred kar 4 klube svojega okrožja, in to brez kvalifikacijskih tekem. V svojem nadaljnem govoru je tajnik podal še poročilo o kazenskih zadevah, o .odinošajih MO do nadrejenih inštanc, klubov in časopisja. Posebno zahvalo je izrazil našemu listu za redno priobčevanje službenih objav. Glede sodniškega vprašanja v Mariboru je g. Fišer poročal, da je kvaliteta tukajšnjih sodnikov, razen nekaj častnih izjem, slabat Tudi med kandidati ni posebnih talentov. Želeti bi bilo, da bi se nai sojenje zanimali starejši izkušeni športniki.
Blagajniško poročilo je podal namesto odsotnega blagajnika g. Ilovarja g. Fišer. Iz poročila posnemamo, da je imel MO 8881.07 Din dohodkov in 796822 Din izdatkov. Nato je g. dr. Planinšek v kratkih in jedrnatih besedah odgovoril na razna izvajanja g. Fišerja in predlagal< naj v bodoče delegira sodnike sodniška sekcija, ker je delegiranje sodnikov po MO prav za prav protivrao pravilom. Ta predlog se je dal tudi na glasovanje in je bil sprejet s 4 proti 2 glasoma. Proti so bili zastopniki Železničarja in Svobode. K besedi se je še oglasil zastopnik Svobode g. Knez, ki je ostro kritiziral delovanje MO.
Naposled je spregovoril delegat LNP g. Kuret. Povdaril je, da je mariborski medklubski odbor najvzornejši v Sloveniji in je LNP z njegovim delovanjem povsem zadovoljil. Zagotovi!, je, da bo LNP tudi v bodoče posvečal vso pažnjo mariborskim klubom. Naposled so posamezni klubi imenovali svoje zastopnike v novi odbor, in sicer SK Rapid g. Amona, SK Železničar g. Ilovarja, SK Svoboda g. Kneza, SK Mura g. Kurnika, Ca-kovečki SK - g. Kemenyja, Pustahovečki SK in ISSK "Maribor pa bosta naknadno nominirala dvojega zastopnika. Po pravilih imenuje ostalih 7 odbornikov LNP, kakor tudi predsednika in podpredsednika.
Strašna družinska drama.
V Krolovvki blizu mesta Schraua ji pred nekaj dnevi tamkajšnji župan, ki ji bil star že 60 let, umoril iz neznaneg: vzroka svojo ženo, 201etnega sina in obi hčerki, stari 13 in 5 let. Nato je zažga svojo hišo in napravil samomor s stre lom skozi glavo.
SBBfl
»V E C fi K Nf I K*'3ttfra
'V M a r i"S’o r n, 'Sne 15. K. I93?<
Kmetski praznik na Bledu
JAVNO ZBOROVANJE RAZSTAVE. NASTOP NARODNIH NOŠ.
Le še en dan nas loči od1 velikega »Kmetskega praznika« na Bledu 8. sept. Pripravljalni odbor razdeljen v celo vrsto odsekov, je y permanemci. V zeleni Zaki se dvigiajo paviljoni in tribune. Po vsesplošnem zanimanju sodeč, letošnji »Kmet ski praznik« na Bledu ne bo zaostajal za mogočno kmetsko manifestacijo na Krškem polju dne 15. avgusta. Saj so se strnili vsi sloji lepe naše Gorenjske, da pripomorejo k popolnem uspehu te tradicio-netoe narodne prireditve. Podporo pa prožijo tudi vsi drugi faktorji od občin in zadrug do banske uprave in ministrstva. Veliko javno zborovanje, ki bo na »Kmetski praznik« na Bledu na dan Malega Šmarna 8. septembra 1.1., bo združilo ves narod in vse sloje lepe Gorenjske in ostalih krajev naše domovine, da si utrdi voljo za politični in gospodarski napredek. Pričakujemo pa tudi ljube goste iz drugih banovin naše kraljevine. Poleg gospodarskih prireditev, ki so ta dan na sporedu, naj to zborovanje nudi priliko, da navežejo udeleženci ožje stike med seboj, da se porazgovorijo o svojih težavah in težnjah, predvsem pa, da čujejo svoje voditelje in predstavnike. Na zborovanju bodo namreč poročali: o političnem položaju minister dr. Albert Kramer in minister Ivan Pucelj, o gospodarskem stanju pa minister Ivan Mohorič. Govorilo bo pa tudi več senatorjev in poslancev iz drugih krajev naše države.
Razstava živine. Povodom »Kmetskega praznika« na Bledu priredijo združene kmetske podružnice, kakor smo že poročali, veliko razstavo pincgavske živine, ki pokaže uspehe in napredek gorenjske živinoreje. Pripravljalni odbor je določil številne in razmeroma visoke nagrade za najlepšo živino, in sicer posebej za bike, krave in telice. Glavni odbor Kmetijske družbe pa je določil še posebne nagrade v predmetih, ki jih potrebuje vsak kmet in bode nagrajencem gotovo dobrodošli. Ta razstava gorenjske pincgavske živine pa nudi ugodno priliko tudi kupcem, ker bo najlepša plemenska živina tudi na prodaj. Živinska razstava se otvori ob 9. uri dopoldne v Zaki.
Sirarska razstava. Sirarstvo je že stoletja važna gospodarska panoga naše Gorenjske, ki se upravičeno imenuje jugo-
slovanska švica. Po vojni so se ustanovile številne sirarske zadruge, da bi sirarstvo strokovno napredovalo in se izpopolnilo. Da pokažejo uspehe svojega dela in dajo kmetovalcem novega poguma, so sklenile mlekarske in sirarske zadruge blejske okolice, da priredijo na »Kmetski praznik« na Bledu slrarsko razstavo z ocenjevanjem sira in razdelitvijo nagrad. Sirarska razstava bo otvorjena istočasno z živinsko razstavo dopoldne ob 9. v Zaki in bo zvezana s sejmom sira.
Konjske dirke. Na veliki »Kmetski praznik« na Bledu hočejo naši vrli Gorenjci pokazati, da kljub vsern težavam, še ni propadla gorenjska konjereja, ki je nekoč slovela celo izven mej naše ožje domovine. Spored dirk bo sledeči: I. dirka: toplo krvni konji z giki na 2.300 m, II. dirka:
Izvoščki s kočijami na 2.200 m. III. dirka:
Domači mrzlokrvni konji z zapravljivčki I bave ne okrepčila.
P
ali lojterskimi vozovi na 1.500 m. IV. dirka: Amerikanski dirkači, enovprežni z giki na 3.000 m. V. dirka: Jahalna dirka na 2.200 m, brez zaprek in brez oznaee-nja teže. Dirkalna proga meri enkrat na okoli 750 m.
Vabilo narodnim nošam. Na »Kmetskem prazniku« na Bledu se bo priredil slavnostni sprevod narodnih noš, okrašenih voz in jezdecev, ki bo krenil ob 13.30 z godbo na čelu skozi Bled mimo kraljevega dvorca na slavnostni prostor v zeleni Zaki. Pri tej priliki bo posebna komisija ocenjevala skupine in posamezne narodne noše, ker so za najboljše skupine in za najpopoinejše in najpristnejše narodne noše in to za moške in za ženske noše določene lepe denarne nagrade. Nagrade se bodo razdelile po končani dirki. Narodne noše kakor tudi vsi udeleženci »Kmetskega praznika« imajo polovično železniško vožnjo na Bled. Ker se vrši po končanem sporedu dirk velika ljudska veselica v zeleni Zaki, ne bo manjkalo za-
Živi memento vojnih grozot
KAKO ČEŠKOSLOVAŠKA SKRBI ZA VOJNE INVALIDE.
Najboljša propaganda za mir in proti vojni so spomini na preteklo vojno in na one sledove, ki jih je vojna zapustila v življenju človeštva. Mnogih povojnih sprememb se je ljudstvo že privadilo, mnogih stvari več niti ne opazi, če se pa nekoliko pozorneje ozremo okrog sebe, opazimo med ljudmi še vedno mnogo onih, ki so ostali živi spomeniki vojnih grozot...
Vsakdo takoj z nekim strahotnim občutkom opazi, da je število invalidov v starostni dobi od 40. do 50. leta izredno veliko. Vsak dan skoraj vidimo v vlaku, avtobusu, tramvaju, na cesti ali v trgovini, kjer kupujemo, sicer zdravega človeka z ročno ali nožno protezo.
še vidnejši pa so ti strašni vojni sledovi, če pogledamo v razne socialne zavode za invalide in slepce. Skoro večina prebivalcev teh ustanov bi mogla napisati cele knjige o vojni, o vojnem trpljenju, o vojnih strahotah in grozotah.
Treba je nekoliko bližje pogledati pretresljive statistike, ki z ostrimi, visokimi in neizbrisnimi številkami govore glasno besedo o nezaceljivfli ranah, ki jih je za-
sekala veliko svetovna morija organizmu človeštva. Redko komu je na primer znano, da na Češkoslovaškem, ki ima
15,000.000 prebivalcev, samo država skrbi za 320.000 žrtev svetovne vojne. Ti udeleženci svetovne vojne, ki jih je zaznamovala vojna z vidnim, neizbrisnim znamenjem za vse njihovo življenje, prejemajo vsako leto določeno državno pokojnino.
Središče vsega invalidnega skrbstva na Češkoslovaškem je ministrstvo za socialno politiko s svojimi deželnimi ekspoziturami v Pragi, Brnu, Bratislavi in Už-horodu za Češko, Moravsko, Slovaško in Podkarpatsko Rusijo. V 23 poslopjih so nameščeni okrožni uradi za preskrbo vojnih Žrtev. Skrbstvo za vojne žrtve je bilo na Češkoslovaškem urejeno zadnjič z zakonom iz I. 1930., ki določa redno letno podporo popolnim vojnim invalidom in vdovam v vojni padlih državljanov. Po tem zakonu prejema 80- do lOOodstotni invalid vsako leto 4.800 čeških kron podpore. Tej vsoti je treba dodati še 50% draginjsko doklado in 10% dodatek za vsakega otroka pod 18. letom starosti. Tudi vdove in stariši v vojni padlih dr-
žavljanov prejemajo 50% draginjskh doklado.
Statistika češkoslovaškega ministrstva za socialno politiko izkazuje med 322.306 žrtvami svetovne vojne 101.053 invalidov, 84.904 vdov, 79.616 sirot in 56.733 ožjih sorodnikov v vojni padlih in umrlih vojakov. Popolnih invalidov je 3.655. To Število predstavlja kompleten polk v vojni formaciji.
V 13. letih od prevrata do 1.1931. je izdala češkoslovaška država za podpore žrtvam svetovne vojne skoro 6 milijard Kč. Največja vsota je bila izplačana let*
1924.,	ko je bilo število invalidov najvišje, je bila zaključena točna invalidska statistika. Tedaj je je bilo izplačanih .911 mili* jonov kron. Od 1. 1924. dalje je število žrtev z naravnim odpadanjem zniževalo tudi podpore, ki so znašale lansko leto 1® še 408,500.000 kron.
Vojne žrtve dobivajo tudi vso zdravniško nego v ambulatorijih, bolnišnicah i® sanatorijih. Samo v preteklem letu je bil® izvršenih 90.000 brezplačnih ordinacij i* se je zdravilo v bolnišnicah, sanatorijih in kopališčih 6.547 invalidov. Posebno P®* zornost posveča država tuberkulozni®1 invalidom, ki jih deloma zdravi v sanatorijih za pljučne bolezni. Lansko leto j® bila nudena potrebna zdravniška pom®® in nega 1.766 tuberkuloznim invalidom
Invalidi prejemajo brezplačno ali pa * velikim popustom tudi proteze in raz®8 druge ortopedske aparata, to dejstvo j* zelo važno, če pomislimo, da se s tem po* večuje delovna sposobnost invalidov i® se jim v pogostih primerih nudi možnost zvišanja delovnega efekta, s čimer se utrdi tudi njihovo samozaupanje in se tak® ubija misel o telesni in splošni manjvrednosti v človeški družbi. Za invalidske pr® teze je država plačala lani 12,500.000 K&
Nekatere javne in občinske ustanov® dajejo ubogim vojnim žrtvam še razfl® druge olajšave, rezervirajo jim mnog® poklice ali pa jim dajejo prednost pri nekaterih vrstah zaslužka in dela. Na Cešk® slovaškem imajo na primer vojni invalid v vsakem primeru prednost pri pridobitvi koncesij za tobačne trafike.
Toda poleg vse skrbnosti za vojne Žrtve, poleg vse pomoči, ki jo nudi držav® vojnim invalidom, vdovam in sirota®1' ostanejo t! reveži stalen živ opomin pred novo bodočo vojno, živ in neizbrise® »memento« vojnih grozot in strašnih P°“ sledic vsake vojne akcije.
Iščem dijaka sostanovalca
k dijaku V. letnika učiteljišča. Soba lepa, solnčna, z uporabo kopalnice. Naslov ,w upravi »Večemika«. 2922
Sprejmem tri dijake
na stanovanje in dobro hrano, nova ulica 4, pritličje.
Vrba-
2920
Dijaka ali dljakfejo
sprejmem na hrano in stanovanje. Erjavčeva ulica 3, vrata 2, Melje. 2917
Učenca takoj sprejmem.
Manufakturna trglovina Karl Maribor, Aleksandrova c. 11.
Jančič,
2919
Dijaka nlžješolca
sprejmem na stanovanje. Grajska ulica 2, rodbina Arzenšek.	2925
Oddam nadstropno stanovanje,
3 sobe, kuhinja, predsoba, 2 balkona, kopalnica, pritikline, v novi vili. Dr. Medvedova ulica 18, le stalni in mirni stranki. Natančnejše podatke pri vratarju pivovarne Union.	2927
Boljšo gospodično
sprejmem na stanovanje. Vprašati dopoldne. Taborska ulica 2, Nemec. 2926
Stanovanje,
trgovski lokal in prostore za skladišče oddam. Naslov v upravi »Večernika«.
2928
Vino
izboren lastni pridelek, pri odjemu 10 litrov po 3, 4 in 5 Din liter. Zrinjskega trg 6.	2516
»Tempo« čevlji
na obroke. Slovenska 18.
2500
Izposojamo
gramofone In plošče po Din 1 ger«. Slovenska 18.
»Šla*
2501
Denarnice za kovani denar
v veliki izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova c. 13.
2735
Jos. Tlchp I Dr.
Konces. elektrotehnično podjetje Ma* rlbor, Slovenska ul. 16, tel. 2756, proizvaja elektroinstalaclje stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-Instalacijskega b laga po konkurenčni ceoi.	1603
Šolske torbe In nahrbtniki
v veliki izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova c. 13.	2736
Dijaka
sprejmem v vso oskrbo. Pomoč pri učenju. Tattenbachova ul. 19, vrata 5.
2921
UGODNO
KUPITE
raznovrstne ostanke po Din 6*-, 7*-, 8*-
meter
♦
za birmance« ženine in neveste
dobro in poceni v
TRPIN-OVEM BAZARJU
Maribor, Vetrinjska ulica 15
KROJAŠKI ATELJE
KONRAD MIHELIČ
lllllllllllillllllllllllllllllllllllilllliilllllllllllllllHilllllllllilllllllllllllllllll
vljudno sporoča cenj. občinstvu, da se je preselil iz Jurčičeve ulice 9 v
BERGOV DVOR, št. 23/1 na Glavnem trgu
In prosi vse svoje stalne stranke, da mu ohranijo tudi na novem mestu do sedaj Izkazano naklonjenost. 2875
Brez posebnega obvestila.
Franc in Marija Ranner naznanjata vsem
sorodnikom, prijateljem in znancem lužno vest, da je naš ljubljeni oče, oziroma brat in
stric, gospod
Franc Ranner
posestnik
v ponedeljek, dne 5. septembra 1932 ob 17. url nepričakovano izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 7. septembra 1932 ob %16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana v petek, dne 9. septembra 1932 ob 7. uri v mag-dalenski župni cerkvi.
P o b r e ž j e pri Mariboru, 6. sept. 1932.
STARSI!
ZAČETEK ŠOLE JE TU
NE POZABITE, DA DOBITE,VSE ŠOLSKE KNJ GE IN ŠOLSKE POTREBŠČINE NAJ BOLJ e NAJCENEJE PRI
TISKOVNI ZADRUGI, MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA 13	^-*
Iadaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADI VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Maribor«