271. Sutli*a.
Ljubljana, v ponedeljek 28. novembra.
XX. leto, 1887.
Ithaja Tbak dan i*f«er, iaim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v at r i j s ko-o >» e r ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za 'četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za VBe leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko već, kakor poštnina zna&a. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in npravnisvo je v Rudolfa Kirbifta biSi, „tiledalifika stolba". q p.ra vu istv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
0 solidarnosti slovanski.
(Dalje.)
V drugem poglavji spominja se gospod Pazdfrek tudi Slovanov ogerskih, toda takim načinom, s ka terim se nikakor ne ujemamo. Priporoča namreč, da jim smemo kazati samo platonične simpatije, ker bi neposredna in konkretna podpora njih splošni, zlasti pa ogerskih Slovakov položaj Se shujšala. To je nepotreben, neumesten strah. Madjari so Slovakom že toliko hudega storili, kupičili nasilstvo na nasil-stvo, da gorjega še tako živahna domišljija niti izumiti ne more. Vzeli so jim lastno, s krvavimi žulji ustanovljeno gimnazijo, ukrali jim „Matico", .katere glavnico uporabljajo za pomadjarenje, izrinili e iz vseh količkaj boljših služeb, upeljali madjar-ščino v šole, urade, ovajali zapored vse slovaške rodoljube! in utikali jih v ječe, preganjali in pritiskali slovaške dijake, ropali slovaško deco in jo prenašali v čisto madjarske kraje, da jo tako odtujijo slovanščini, z žganimi pijačami begali in uničevali volilce, da so po teden dnij bili v nezavesti in slepo glasovali, kakor je želel ta ali oni „ Paprika-Jancsi", z jedno besedo, postopali so in postopajo še tako trinoško, da v navadnem slovarji nemarno pravega iz raza za tako azijsko-divje ravnanje.
In tacemu narodu nasproti naj bi drugi Slovani rabili samo platonične simpatije ? Kam pridemo ž njimi? Ali nesmo doslej bili vedno na pla toničnem stališči, in kaj smo dosegli? Danvin uči, da je življenje boj vsacega proti vsacemu. To je tudi res, kdor je jačji, ta bode nadvladal. Dokler se torej Slovani toliko ne ojačimo, da smo jednako brezozirni in v brezozirnosti dosledni, kakor Ai padovi potomci, tako dolgo ne pridemo na zeleno vejico. Kadar pa se bodemo otresli slovanske svoje mehkcsti, gol obje svoje naravi, takrat bode boljše za nas in za naše brate na Ogerskem, takrat bodo nastopili za Madjar-Orszag oni tožni dnevi, o katerih je že pokojni Ebtvos prorokoval, takrat bode slovanska plima pluskala ob obali madjarskega otoka in trgala kos za kosom, dokler ne odplavi vsega madjarskega barbarstva.
Glede Bolgarov in neavstrijskih Srbov pravi pisatelj omenjene knjižice: Njih narodnosti ne izpodbija nihče, a vsled brezkončnega (tekmovanja evropske diplomacije, prišli so v tak položaj, da se
njih gmotna in politična organizacija ne more redno razvijati. Tu je polja za solidarnost slovansko! Mlada, politično še nezrela naroda treba osvoboditi pogubnega upliva onih vlasti], katere imajo toliko sočustva do mladih slovanskih narodov, „kolikor gladni šakali za nevedne, po strpi tavajoče otroke." Naj bodo imena prisiljenih teh prijateljev kakeršna koli, naj se nazivljejo Angleži, Nemci, Italijani ali pa Madjari, ki pod krinko svobode in nezavisnosti, Bolgarsko vodijo na krive politične pote, Slovanov dolžnost zahteva, da vsekdar in povsod povzdigujemo svoj glas proti tem uplivom, ki uničujejo naših bratov narodno blaginjo. Pri tem nas ne more in ne sme ovirati naših narodnih nasprotnikov očitanje, da je tako naše postopanje Rusiji na korist. Mirno lahko prepuščamo Angležem in Madjarom, na katere ima ime Rusije jednak upliv, kakor rudeč robec na španjskega bika, da črnijo in sumničijo rusko ne sebičnost. Mi Slovani, ki smo nekdaj zmage hrabrih ruskih vojakov naudušeno proslavlj ali in potem ruske diplomacije hojo v Ganosso — Berolin globoje občutili, nego Rusi sami, ne bodemo one neizmerne veledušnosti, ki je narodu srbskemu in bolgarskemu z največjimi žrtvami priborila svobodo in jo kakor skrbna mati zavarovala, nikdar merili z drugim merilom, nego z uajglobejim občudovanjem in priznanjem. Mi smo v Rusije vseh navedbah, ki so ustanovile Bolgarske državni ustav in nje stalnost, videli samo dokaze bratovske, nesebične skrbi /a bratski rod, ki je 500 let ječ al pod jarmom turškim. Tega prepričanja se ne bodemo znebili, dokler nam gospodje Madjari ne dokažejo lokuvosti in proti naši državi naperjene sebične perfidije.
K tej izjavi dostavlja še g. Pazdfrek: Tako misliti in in čutiti je ne le pravica, dolžnost vseh avstrijskih Slovauov, temveč tudi neizogibna posledica vseh po solidarnosti slovanski naloženih jim dol/nos ti j.
(Dalju prih.i
Poročilo deželnega odbora
glede ustanovitve strokovne šole za lesno obrtnost v Ljubljani.
(Dalje.)
V omenjenem dopisu pozvalo je c kr. deželno predsedstvo deželni odbor, naj glede zagotovila de-
narnih doneskov in potrebnih prostorov glede njihovega vzdržavanja v dobrem stanu, osvečave in kurjave, glede plače Šolskega sluge in glede prve oprave zavoda 8 šolskimi klopmi, obešali za obleko, umivalnicami itd. dogovorno s kupčijsko in obrtno zbornico in z občinskim svetom deželnega stolnega mesta Ljubljane sklene pravnoveljavne sklepe in predloži dotično izjavo. Pri tem je omenilo c. kr. deželno predsedstvo, da bi se tistemu, ki bo pripomogel z doneski, znala pripoznati pravica zastopanim biti po svojem poslanci v odseku za strokovno šolo.
Kar se tiče u pel j a ve vrboreje na Kranjskem, oziralo se bode po besedah navedenega visokega ministerskega ukaza pri določitvi potnega načrta popotnega učitelja Karga za prihodnje leto tudi na to, da pride v Ljubljano in v druge kraje,
Z dopisom 25. septembra 1887 št. U628 je naznanila c. kr. deželna vlada vsled visokega mini-sterskega odloka 22. septembra 1887 Št. 22 865, prijavo vzvišenosti gospoda naučnega ministra, da bi se za slučaj, da bode, kakor on pričakuje, uspeh dotičnih obravnav ugoden, utegnila otvoriti omenjena strokovna šola ne šele začetkom šolskega leta 1838/9 kakor se je prvotno nameravalo ampak že o Veliki noči leta 1888.
Vsled povabila kupčijske in obrtne zbornice Ljubljanske osnoval se je odbor iz zastopnikov navedene zbornice, občinskega sveta za deželno stolno mesto Ljubljansko in deželnega odbora, kateri se potem, ko sta deželni odbor dopisom 12. septembra t. 1. št. 9733 naznanila svoje pritrjenje zbornici, posvetoval v tej zadevi ter se zjedinil v sledečih točkah:
1. Za prvo napravo učnih pripomočkov, orodja, aparatov, obrazcev itd., za kar se bode na podlagi ukaza vzvišenosti gospoda ministra za uk in bogo-častje dne 11. marca 1887, št. 22865 potrebovalo 2400 gld., izplača naj se polovica, to je 1200 gld. iz kranjskega deželnega zaklada.
2. Za vsakdanje izdajke za učne pripomočke, orodje, za blago, kar se potrebuje za poučevanje, za šolske in pisarniške potrebščine, ki bodo po navedenem visokem odloku znašali blizu 1000 gld. na leto, donaša naj kupčijska in obrtna zbornica v Ljubljani po 200 gld. na leto, ter naj se obrne do
LISTEK.
Otci in sinovi.
Ruski spisal  J.  S. T u r g u n 8 v,  preložil  Ivan Gornik
V.
(Dalje.)
— Da, to se vidi. — Pavel Petrovič začel je počasi mazati surovo maslo na kruh. — Ali bo dolgo pri nas gostil?
— Kakor še bo. Prišel je sem na potu k otcu.
— In kje živi njegov otec?
— Tudi v naši guberniji, osemdeset vrst od tukaj. Tam ima malo posestvo. Prej je bil štabski zdravnik.
— Te, te, te .. . Zatorej sem se jaz vedno povpraševal: kje sem slišal o tej družini: Bazarov? Nikolaj ali pomniš, v otčevej divizij bil je zdravnik Bazarov?
— Menda, da je bil.
— Res je, res. Torej ta zdravnik je njegov otec. Hm! — Pavel Petrovič zavihal si je brke.
— No, a kaj pa je pravo za pravo sam gospod Bazarov? vprašal je z polagoma.
— Kaj je Bazarov? — Arkadij se je nasmehnil. — Ako hočete, striček, povem vam, kaj je on pravo za pravo?
— Stori mi to uslugo, dragi nečak moj!
— On je nihilist.
— Kaj ? vprašal je Nikolaj Petrovič, Pavel Petrovič pa je privzdignil nož s koscem surovega masla na konci rezila in ostal nepremičen.
— On je nihilist, ponovil je Arkadij.
— Nihilist, dejal je Nikolaj Petrovič. — To je iz latinskega, nihil nič kakor jaz morem soditi; morebiti ta beseda pomeni človeka, kateri ničesar ne pripoznava?
— Reci: kateri ničesar ne uvažuje, opomnil je Pavel Petrovič ter se iznova lotil surovega masla.
— Kateri gleda vse s kritičnega stališča, opomnil je Arkadij.
— In ni to ravno isto? vprašal je Pavel Petrovič.
— Ne, nikakor ne. Nihilist je človek, ki se nejklanja nobeni avtoriteti, ki ne verjame meni nič
tebi nič nobenemu principu, naj še tako uvažujo ta princip.
— In kaj je-li to dobro? prekinil ga je Pavel Petrovič.
— Kakor se komu zdi, striček. Nekojemu zdi se to dobro, a nekojemu jako slabo.
— Lejte si. No vidim pa, da to ni po naše. Mi ljudje starega veka, mi mislim, da brez principov (Pavel Petrovič izgovarjal je to besedo mehko, na francoski način, Arkadij rekel je nasprotno priincip poudarjaje pivi zlog), brez principov, kojim bi ne verjeli, kakor ti praviš, meni nič tebi nič, ni moči niti koraka stopiti, dihniti. Vous avez change tout cela. Bog vam daj zdravje in generalski čin,*) mi pa se bomo veselili vas gospodov . . . Kako si rekel?
— Nihili8tov, dejal je Arkadij polagoma.
— Da. Prej so bih negelisti, a zdaj nihilisti. Videli bomo, kako bode te vi bivali v praznoti, v brezvzdušnem prostranstvu: zdai?pa bodi toli ljubezniv ter pozvoni, brat Nikolaj Petrovič, čas je, da pijem svoj kakao.
Nikolaj Petovič je pozvonil in zakričal: „I)u-
•) RuBk pregovor.
kranjske, hranilnice, da bi tudi ona prevzela letni donesek 200—300 gld. Ako bi se pa od hranilnice to ne doseglo, prevzame naj kranjski deželni zaklad in mestna občina  Ljubljanska po 100 gold.
3. Mestna občina Ljubljan-ka naj preskrbi, prostore, ki so zaznamovani v navedenem, s cenjenim dopisom 18. marca 1887, št 71<> m. naznanjenem visokem ukazu, potem vzdrževanje prostorov itd- v dobrem stanu, njihovo snaženje, oave^avo iu kurjavo, dalje plačo,šolskega sluge in konečno, nakup prve oprave zavoda s šolskimi klopmi, obešal', za obleko, umivalnicami itd. Kupčijska in ,obrtna zbornica (pa naj se obrne do deželnega odbora kranjskega in do kranjske hranilnice, da bi ta dva činitelja v pokritje omenjenih troškov pripomogla mestni občini z doneski. Ako bi se ničesar ne doseglo, trpeti mora te troške meBtna občina Ljubljanska sama.
4. Za ustanove postavi naj kupčijska in obrtna zbornica za leto 1888. znesek 300 gld. v proračun ; prosi naj tudi deželni odbor kranjski, da bi za ustanove dovolil znesek 600 gld. iz de želnega zaklada. Zarad dovoljenja kake svote za ustanove obrne naj se kupčijska in obrtna zbornica tudi do kranjske hranilnice v Ljubljani. (Dalje prih.)
Politični razgled.
\otranJe dežele.
V Ljubljani 26. novembra.
Mladočehi so naznanili dr. Riegru, da bodo v Češkem deželnem zboru stavili predlog, da se izvoli odsek, ki bode pretresaval, kak upliv imajo Gaučeve naredbe za češki narod v narodnem in kulturnem oziru. Staročehom ne bode prav po volji, da se je ta stvar sprožila v deželnem zboru, ker je vse prizadevanje češkega kluba bilo v tem oziru brezuspešno. Pa tudi vlada najbrž ne mara, da bi deželni zbor prerešetaval to stvar.
Ogernka zbornica poslancev bode do Božiča na željo vlade rešila zakon o užitninskih pristojbinah, hudgetnem provizoriji za prvo četrtletje bodočega leta in o podaljšanji finančnega sporazumljenja s Hrvatsko. Poleg tega bode pa še izvolila člane v regnikolarno komisijo, katera se bode posvetovala o sklepanji nove finančne nagodbe s Hrvatsko.
\ n a it j e «1 iriiife v e.
„Nord" konstatuje v poslednji številki, da je mogoče, da se bode obnovilo staro prijateljstvo mej IVeineijo in ltii**ijo. „Graždanin , ki ima tudi zveze z ruskim dvorom, pa jako sovražno piše proti Nemčiji. Drugi ruski listi pa mislijo, da Rusija ne bode nič premolila svoje dosedanje politike. Razkritja Bismarckova zmatrajo le za zvijačo.
Kakor so „Times" izvedele, hoče Nemčija popolnem plemeniti svojo bolgar.sk« politiko. Na-svctovati hoče velevlastim, da se s kolektivno noto obrnejo do kneza Ferdinanda, da ostavi Bolgarijo. Car je baje obljubil Bismarcku v Berolinu, če spravi Koburžana iz Bolgarije, da bode odpustil Nemčiji sovražna ministra Višnegradskega i u Tolstega, in da Rusija potem ne bode več zbirala Čet na nem-škej meji. Je li v tem kaj resnice, ne vemo. Tudi ni prav verojetno, da bi vse velevlasti bile pripravljene podpirati Bismarcka. Anglija bi se najbrž izrekla proti kolektivni noti in ves trud Bismarckov bil bi zaman. — Da Koburžan nikakor ne misli hitro ostaviti Bolgarije, kaže to, da je njegova mati, princesirja Klementina, prišla v Sofijo, kjer so jo jako slovesno vsprejeli. — Metropolit Klement se
je nazadnje baje. vender odločil, da ostavi Sofijo. Vlada mu. je dovolila ostati še nekaj dnij, da svoje stvari uravna ter vse v redu izroči svojemu nasledniku. , «
Včeraj ne je sešla urbska skupščina. Starostni predsednik,ja^ državni sovernik Spasie. V ve-ritikacijski odsek ihqd«> se volilo pet liberalcev in pet radikslcev. Preds^d^k mu, bode kak radikalec. Slo" vesno otvorjenje ||yjpšČJna^jbode v sredo.
-Danes bode v fjramro.ulio  miniaterstvo pred-; ložile zbornici Grevj^-jevajspqročilo, 9 katerim, predsednik naznanja, <dakie odstopil.  Jutri se morda, žej poide, v Versaille.vux;kongres, da voli novega pr.ed-i sednika republike. ,,Kda bode  voljen, se.,še nič ne da sklepati, kajti republikanci af še o nikakej kan didaturi sporazumeli neso.   Nekoliko pos'ancev, pa ne veliko, hoče predlagatij da bi kongres ne vsprejel demisije ter Grevvja — ga tako prisilil, da še ostane, Ta predlog pa najbrž ne bode vsprejet, kajti večina poslancev in semtorjev želi  novega predsednika, kateremu se ne bode moglo ničesar očitati zaradi znanih sleparij v Parizu.   Kandidatov za predsed-ništvo ne manjka. Vsak dan se slišijo nova imena. Čudno je pa, da se baš ime generala Boulangerja n ič ne imenuje o tej priliki, dočim je nedavno bil ta general jedna najpopularnejših osob na Francoskem.   Skoro najboljši naslednik Grevy ju  bil bi gotovo  Frevcinet, toda njemu nič prav ne zaupajo niti radikalci, niti oportunisti.   Prvim se zdi premalo, poslednjim pa preveč radikalen.   Veliko zavira njegovej izvolitvi je pa tudi, da je protestant. Da bi bil kak nekatolik vrhovni državni načelnik na Francoskem, to bilo bi  kaj novega.   Še celo liberalni Francozi se ne morejo lahko sprijazniti z mislijo,  da  bi  predsednk republike   bil protestant. Ferry bi jako ugajal oportuuistom, pa radikalci ne marajo zanj.   Skrajni levičarji celo prete z ustajo, ko bi bil on voljen. Monarhisti pa tudi za Ferry ja ne marajo, ker je zaietnik liberalnih šolskih reform in njegov zakon ni blagoslovljen v cerkvi. Floquet bil bi vsem strankam še precej po volji. Ministroval še nikdar ni, torej si ni nakopal sovražnikov, toda z njegovo izvolitvijo bi ne bili zadovoljni v Rusiji. Večina Francozov se pa nadeja, da bode Rusija pomagala Franciji proti Nemčiji.  Zategadel ni misliti da bi bil  voljen  Floquet.   Predsednik senata Le Royer je prestar in preslab da bi mogel prežeti predsed-ništvo; Leon Say pa zaradi njegovega manšesterstva ni pripravna osoba za predsednitšvo   Anatole de la Forge se je pa že izjavil, da ne prevzame. Sadi Carnot ie sicer dober republikanec, a je še premalo znan.   Pred nekaterimi leti se je splošno mislilo, da bode Grevy-jev naslednik Brisson.   Od  kar je ta bil ministerski predsednik je pa zgubil skoro vso popularnost.   Nekateri priporočajo Flourensa, ki pa tudi nema dosti pristašev. Od več stranij priporoča se general Saussier, ki je znan kot velik nasprotnik generala Boulangerja.   Mnogi  republikanci  pa me marajo nobenega generala, kajti boje se, da bi se ne proglasil za cesarja  ali pa kacemu princu pomagal na prestol.  Saussiera pa še sumničijo, daje prisaš Orleancev.   Konservativci pa delajo za vojvodo Aumalskega in maršala Mac Mahona. Princ Napoleon je pa baje pisal svojim pristašem naj s svojimi glasovi skušajo preprečiti, da ne bode voljen kak pristaš Orleancev.   Našteli pa še nesmo vseh kandidatov za predsedništvo, kar tudi ni mogoče, ker se vsak dan imenuje nekaj novih.
njaša!* A mestu Dunjaše prišla je na teraso Fe-nička. Bila je to mlada ženska triindvajsetih let, vsa bela in mehka, s temnimi lasmi in očmi, z rude-čima, otroško-mehkima ustnicami in nežnima ročicama. Oblečena bila je v šisto sitcevo obleko; nova vijolčasta ruta je lahko ležala na njenih okroglih plečab. Nesla je večo čašico kakaa io, postavivši jo pred Pavlom Petrovičem, bila je vsa zbegana, živa kri razlila se je kakor rudeč val pod tanko kožico ljubeznivega jej obraza. Povesila je oči ter obstala pri mizi iz lahko opiraje se ob konce prstov. Videti je bilo, kakor da bi se kesala, da je prišla, ob jednem pa, kakor, da bi čutilu, da je imela pravico priti.
Pavel Petrovič nahmuril je strogo obrvi, Nikolaj Petrovič pa je bil v zadregi.
— Zdravstvuj, Fenička, po m rini j al je mej zobmi.
— Zdravstvujte, odgovorila je z glasnim a zvonkim glaskom ter odšla ozrši se po strani na Arkadija ljubeznivo se jej smešečega. Hodeč se je nekoliko zibala, a tudi to jej je pristojalo.
Na terasi   so nekaj   trenutkov  vsi molčali. Pavel Petrovič srebal je svoj kakao.  Na jedenkrat privzdignil je glavo. —  Lejte tudi gospod nihilist blagovoljno prihaja k nam, dejal je poluglasno. (Daljo prih.)
Dopisi.
Ik JLjiilmvgu  na Oorcnjciu Šlujer-
Nkom 24. novembra. [Izv. dop.] Izzivajoča oholost Nemcev je Slovanom sicer obče znana ; da se pak drzne jeden njih somišlj enikov svojo besnost do slovanskih sodržavljanov tako daleč tirati, je do danes nečuveno!
Čujte sledeči dogodek ! — Na c. kr. akademiji v Leobnu je tretjina avstrijskih Slovanov rednih slušateljev, ostanek je nemški, deloma iz Pruske sem došli nam sovrag. Početkom vsacega leta prirede slušatelji na akademiji takoznani   „ledersprung",   nekak akademični večer, kjer zapoje vsak akademik jedno pesen. Pri občnem shodu, pri katerem se je pretresoval program za ta večer, zahtevali so slovanski slušatelji, da pojo isti večer vsak v svojem maternem jeziku pesen. Tu je bil ogenj v strehi!! — Šlezak Rbssner ustane poudarjajoč, da se imajo Slovani podvreči večini ter popevati pri „ledersprunguu nemški, kajti c. kr. akademija je nemška in slovanski slušatelji na njej so le — da rabim ipsissima verba — „ge-duldete Gliste".   Torej Čehi,  Poljaki, Slovenci, redni slušatelji, avstrijski podaniki na c. kr. akademiji  v Avstriji — to  so   gosti; Nemci iz Pruske, učeči se na avstrijski akademiji, a to so faktor, kateri ima v avstrijskem Ljubnu besedo. — Slovani,  razžaljeni po Rossnerji zapustili so demonstrativno dvorano; dobili pak   so  po direktorji akademije zadoščenje, kajti  slavofag Rossner moral je pred slovansko deputacijo  v navzočnosti vodje preklicati svojo trditev ter prositi odpuščenja, sicer imel bi preiskavo.
Stvar je poravnana in Slovani prirede 8. decembra lastni akademični „ledersprung" ; vabljena so vsa slovanska društva Gralkega in Dunajskega vseučilišča, čeških in s ovenskib uradnikov pri raznih rudokopi h v bližini pri slavnosti tudi 'ne- bode manjkalo, slavnost praznovala bode še svefcantf kakor še nikiiar.
, r,L7 navedenega dog6iiia slika si vsak^ $$venec, kako, težek položaj imamo Slovani na nemških tleh, povsgd^zabavijJhje, povsod terorizem, pri vsake j priložnosti ,wic(ische Hunde und Sch^eine'*. Če je odrešeni k naš jičil, ljubite* svojega bližnjega,"'gotovo na Nemce ni mislil.
In Vi, Slovenci doma? Da nosite Nemca na dlani,da se mu kaj zalega ne pripeti; čitajte huj -skajočo „Tagespošto* in sestavljen imate program, kako imate ravnati „vice versa" z nemškim kulturo -krošnjarjem na lastnih tleh! — Proč s tabu -narodnostjo, proč s paktovanjem! Omejimo si malo naše ozemlje in držimo se gasla: klin s klinom. Kedar „Tagespošta" odjenja, tedaj odnehamo i mi! —
feržoljca,
SI Štajerskega 24. novembra. (Iz učiteljskih krogov.) „Slov. Narod" prinesel je v 261. štev. dopis s Primorskega, ki je tudi pravo zrcalo bede in zatiranja štajerskih učiteljev brez malo izjem. Tužna nam majka! Doslej smo mislili, pa smo le štajerski učitelji prave pravcate parije mej slovenskim učite 1 jstvom, a oni dopis nas je prepričal, da je drugod ravno tako slabo. Zato pa — potožimo si javno svoje jade in trpljenje, naj zvedo tudi drugi, kako se godi odgojiteljem naroda. Nek švabski rek pravi sicer: getheiltes Leid ist halbes Leid, a to ne velja nam učenikom — mučenikom. Na veliki boben torej z grehi naših zatiralcev !
Primorski dopisnik navedel je dogodbico, ki se je pripetila pri volitvi nekega učiteljskega zastopnika v šolsko svetovalstvo tam nekje na Kitajskem. No jaz bi mu pa lahko napisal celo povest o slični volitvi v celjski okrajni šolski svet. Stvar je pa ta. Učitelji celjskega okraja izvolili so si dvakrat g. A. Brezovnika svojim zastopnikom.  Že pri prvi izvolitvi rekli so pa nemčurji celjskega okrajnega šolskega sveta, da vsi izstopijo rajši iz do-tičnega oblastva, kakor da bi sedeli poleg Brezovnika.  No škoda bi jih ne bilo. Gotovo se ne bi nikdo jokal za njimi. Deželni šolski svet zato ni hotel potrditi izvoljenega zastopnika učiteljev, da ne bode nobene ropotije po „Vahterci" in drugod. Pri drugi volitvi je bil izvoljen zopet isti učitelj. O tej volitvi prinesel je „Narod" o svojem času poročilo.  Da zopet ne bode potrjen, pričakovalo se je obče. Na Š ajerskem smo že tako daleč, da bode trebalo  vprašati  Poncija in Pilata, ali se sme ta ali oni izvoliti. Zakaj je neki sploh volitev, ako učiteljstvo ne sme prosto, po svojem najboljem prepričanji voliti. Tako se tepta še mrvica pravic naših !
Dne 11. novembra vršila se je naposled tretja volitev, ki jo prava samcata pikantnost. Za dostojni uvod prečital je okrajni glavar ukor deželnega šolskega sveta, v katerem se učitelji resno karajo, ker so pri prejšnji volitvi pokazali „disciplinlosigkeit" in več takih napak, volivši po svoji trmoglavosti. Ko so srečno pogoltnili debelo brco morda za „ga-belfrtihstuck", izjavi  oblastno nadzornik Ambrožič, da ne bode nobenega ozira jemal na volilne liste z imenom Brezovnik.   Tako se postopa z onim, ki ni všeč višjim osobam. — Ambrožič se zopet repenči na dobrodejočem mu nad-zorniškem sedeži, na kojega ga je posadil mogočni šef Gauč. Šest let ima priliko, udrihati po učiteljih, ki uečejo biti njegovi prepokorni sluge „mit voller UnterthiiDigkeit." Kdor pa trobi v njegov rog, osi-gural si je močno zaslombo, osigural mastno Blužbo, ako je še nema. Pa — sramota takim lizunom in vohunom!! Mimogrede bodi še omenjeno, da ima Ambrožič tudi postranski zaslužek, postal je namreč agent neke Dunajske firme, ki trži z učili. Pred kratkim razposlal je vsem šolam, naj si naroče učila. Iz lastnega žepa gotovo ni potrosil denarja za dopisnice, iz same ljubezni do šolstva že ne, — ergo: dobil bode provizijo. Bodi mu dobro došla!
To so resnični dogodki. Komentar ali omako priredi naj si pa čitatelj sam.
1% Ormoža 25. novembra. (Izv. dop.) Več ko deset let bojujemo se za našo sveto narodno stvar, za naše svetinje, bojujemo po vsi črti v gospodarski, naravni, verski, šolski stroki proti našim nasprotnikom, kateri so si znali vsled podpore od sodnijskega sluge do skoro  uajvišjega sodnika vse
zavode v svoje roke dobiti ter s tem ormoški okraj nemčiti.
Ljudstvo naše je pokorno, slušalo je njih glas ali prišel je tudi glas z narodne strani, ki se je tako rekoč zaćul' leta' 1873 prvikrat pri volitvi v okrajni za-top, pri k a te rej smo sicer,, propali, pa tisti glas ni ostal glas upijočega v puščavi, ampak rodil je obilni sAd.
Ormoški har'bdni voditelji so rahko ponosni na svoje dosedanje uspehe. Leta 1876 ustanovili so posojilnico, malo let pozneje politično društvo, zatem oživili zopet čitalnico. Svečanosti Stanka Vraza, Štefana Modrinjaka, Cirila in Metoda so silno velike pripomogle, da se je narodna zavest obudila. In glejte sad našega delovanja!
V tem času smo si priborili okrajni zastop, okrajni odbor, okrajni šolski svet in sedaj za nas tako važni krajni šolski svet. Nasprotniki naši imajo sedaj samo še občino Ormoško in ž njo zvezano Ormoško hranilnico. Borili smo se dosedaj kolikor mogoče, borili se bodemo še v bodoče, da si priborimo tisto, kar nam gre, da bodemo na lastni zemlji tudi svoji lastni gospodarji in v to pomozi Bog in narodna zavest.
Domače stvari,
— (Deželnega zbora kranjskega) prihodnja (II.) seja odločena je na sredo dne 30. novembra t. 1. ob 10. uri dopoludne.
— (Iz deželnega zbora štajerskega.) Nemško-liberalna večina volila je izmej poslancev slovenskih: dr. Radeja v poljedelski odsek, Jermana v finančni odsek, dr. Š u ca v šolski odsek inj M. V oš n jaka v železnični odsek. Slovenski poslanci predlagali so v peticijski odsek dr. Jurte 1 o, v občinski odsek pa J. K u k o v c a, a rečena gospoda nesta našla milosti pri štajerskih Nemcih, zategadel v omenjenih odsekih  ni nobenega Slovenca.
— ( „L' Eco |del Lit orale"), list, ki je v Slovencih na najslabšem glasu, je tudi občutil potrebo, da se kot vreden član pridruži v „Chor der Bache, ki se zadnje dni zaganja v naš list. Sedaj je prava družba vkupe, ne vemo, koga bi še mankalo. Eco del Litorale" zatrobil je v bojno „Guerra dun-que a questo fanatismo nazionale", a mi se njegovega in njegovih tovarišev bojnega krika tako malo bojimo, kakor sulice znanih 7 Švabov.
— (Beseda,) ki nam jo je včeraj priredila čitalnica Ljubljanska, bila je jako dobro obiskana Glede raznih točk, vprašali smo veščaka, kako so mu ugajale in dobili smo odgovor: „Dane s je bilo v se dobro!" In tako je res bilo. Vspored ni bil predolg, obsezal je samo 7 točk, izvajal pa se je točno in gladko. V prvi točki nastopil je mešani zbor in pel iz Havdnovega oratorija „ Štirje letni časi" zbor „Oj spomlad dojdi" tako čvrsto in milozvočno, da je vsakdo čutil velečastnostHavdnove, sicer jako jednostavne skladbe. Gospića Hofbauer-jeva nastopila je v drugi točki ter deklamovala Gregorčičevo „Jeltejevo prisego" z dobrim naglasom in pravim občutkom. Ker je prvi „debut" bil tako laskav, upamo, da se bode gdč. Hofbauerjeva še večkrat pokazala kot deklamovalko. Po krepkem „F6|r-sterjevem moškem zboru „Pjevajmo", v katerem so se posebno odlikovali silni basi, čuli smo dva samospeva gospice F. Lenarčičeve Moszkowskega „Pri zibeli" in Baumgartnerjevo „Mladoletje". Gospodična Lenarčičeva ima jako lep zvonk glas in umeje tako zmerno, tako ljubko peti, da je efekt neizogiben, ker se naravna nadarjenost in izvrstna šola tako ugodno popolnujeta. — Škraupov čvetero-spev „Mi temna okrog se ulega noč" nam je star znanec. Čuli smo ga prvikrat v Čitalnici Ljubljanski pred 2G leti, včeraj pa so ga gg. Trtnik, Štam-car, Pucihar in Paternoster tako vrlo pogodili, da smo ga zopet s slastjo poslušali. — „ Glasbene Matice" mladostni učitelj g. "VVagner predstavil se nam je v Bruchovem koncertu v G-molu — ter si svojim izbornim sviranjem na gosli stekel vsega občinstva jako živahno pohvalo. Zadnja točka bil je finale iz Verdije opere „Ernani". Solisti: gospa Gerbičeva, gg. Razinger, Pucihar in Paternoster in pa mešani zbor pod gosp. Gerbica vodstvom dali so vsem krasotam te skladbe tako pristen izraz, da smo, samo jedno obžalovali, namreč, da je finale prekratek.
— (Naklada na pivo v Vipavi in Vrh-polji.) Po naznanilu c. kr. deželnega predsedstva dne 5. novembra 1887., presvetli cesar ni blagovolil potrditi od deželnega zbora v 13. seji dne 19. januarja 1887. storjenega  sklepa  glede pobiranja
samostojne naklade od piva v Vipavskem trgu in v davčni občini Vrhpoljski leta 1887., 1888. in 1889., ter je izvolil pooblastiti vlado, da deželnemu zastopa naznani nzroke navedenega sklepa. Ti uzroki obstoje bistveno v tem, ker so za leto 1887.,' 1888. in 1889. sestavljeni proračuni trga Vipavskega in davčne občine Vrhpoljske pomanjkljivi, da se iz njih nikakor soditi ne more, ali bode v na-vfd«ni triletni dobi res treba pobirati posebno naklado na pivo in v kateri meri; kajti v teh proračunih nahajajo se mej izdajki taki naslovi, ki zadevajo vso občino Vipavo in bi torej v pokritje teli troškov postavno morala donašati vsa občina, mej tem, ko je nameravana naklada na pivo na-svetovana le za nekatere dele občine; vrh tega pa je v Vipavskih in Vrhpoljskih proračunih tudi visokost državnega davka napačno ustavljena. Iz druge strani pa se vlada mora spodtikati tudi nad visokostjo nameravane naklade, katera bi použiva-nje piva v dotičnih občinah tako hudo obremenila, da bi bila ta naklada uštevati mej prepovedane davke, kakor bi sploh pobiranje višje naklade na pivo nego 1 gld. 70 kr. od vsakega hektolitra moralo za finančno upravo skrčiti dohodke državnega davka od piva.
— Za župnijo pri sv. Antonu v Slov. Gor.) prežentovan je g. Anton Vraz, kurat pri sv. Križi nad Mariborom.
— (Banka „Slavi j a") odstopila je knezo • vladiškemu ordinarijatu v Mariboru za duhovniške ali cerkvene potrebe 20% letne premije od vseh onih cerkvenih zavarovanj, katerih tekom leta ne bode zadela požarna nesreča.
— (Iz Rudolfovega) se nam piše: Dne 23. novembra slavil je naš c. kr. okrajni glavar in vladni svetovalec g. Josip Ekel 40letnico svojega službovanja. O tej priliki dobil je od različnih stranij mnogo dokazov priljubljenosti ter s tem za-dobil zadoščenje za svoje delovanje, katero je bilo v resnici nepristransko, v kolikor je to mogoče političnemu uradniku, kateremu mora biti direktiva ukaz više oblasti. Mi mu nehčemo vzkračati i našega priznanja, katero je zaslužil zaradi nepristranosti narodnim društvom nasproti ter zaradi dobrohotnosti nasproti občinam, če prav malo več energije v šolskih zadevah, pa i glede cest in ciganov ne bi škodovalo, ter se pridružujemo mnogostran-ski izraženim željam, da Bog njega še mnogo let zdravega in čvrstega ohrani. Napravila so mu tukajšnja društva zvečer 22. baklado in podoknico, 23. pa banket in svečanostno predstavo ter sijajni ples v čitalniški dvorani. Pri banketu čulo se je mnogo zdravic, mej temi je bila prva ona „narodnoga" župana g. dra. Poznika v nemškem jeziku, katerej je pridal nekoliko slovenskih besedij. Jeanajst občin imenovalo je g. Ekla častnim občanom, mej njimi Novomeška „narodna" občina z nemško diplomo, morebiti po inicijativi Novomeškega župana, ki se je jedenkrat izrazil, da je vse jedno, ali se slovenski uraduje ali ne, in ki je s svojim uplivom povzdignil na Novomeški županski stol, ako ne za župana „de jure", pa vsaj za župana „de facto", g. Lehmana, proti kateremu je on pred nekoliko leti sam strastno deloval. Da se je temu nemškutarstvu pridružila tudi tukajšnja dekliška šola, pač druzega ni bilo pričakovati. Poslala je „slovenska" dekliška šola gosp. jubilarju nem-š k i „Festgruss" s podpisi slovenskih deklic. Prosit j Le tako naprej, slovenski zastop slovenskega mesta!
— (Iz Ljuhnega na Gor. Štajerskem se nam piše: Kakor poroča „Leobner Rundschau" nahaja se v jetnišnici okrožne sodnije toliko are-stantov, da so jih morali oddati na razna okrajna sodišča, dostati svojo kazen. — E — „Sehnlverein" tu imaš dosti polja, pojdi na gorenji Štajer, tam treba šol in kulture!
— (Dolenjsko pevsko društvo) priredi v nedeljo 4. decembra 1887 v prostorih „Narodnega doma" v Rudolfovem Preširnovo svečanost, h kateri uljudno vabi vse svoje in čitalnične člane. Vspored: 1. V. Klaić: „Svračanje", možki zbor. 2. Deklama cija. 3. L. van Beethoven: Quartett, opus XVI., za piano, gosli, violo in violončeli; a) Andante canta-bile, b) Allegro ma non troppo, Rondo. 4. Fr. Bazin: „Križari na morji", mešan zbor. 5. Varlanoff: Fantazije o ruski narodni pesmi: „Rudeči Sarafan", igra se na glasoviru 6. Ed. Larsen: „Ustni in oko"; A. Rubin8tein: „Pomladanska pesem", samospeva na glasoviru spremljana. 7. Dav. Jenko: „Bogovi silniM, možki zbor. Začetek točno ob 8. uri zvečer.       Odbor dolenjskega pevskega društva.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Ptuj 28. novembra. Sinoči umrl blagi gosp. beneficijat Matija, Ferk podpirate!) vseh dobrotvornih slovenskih društev na Ptuj i.
Pariz 28. novembra. Kongres snide se v petek.
Sofija 28. novembra. V poslancev za-sobnem zboru odsvetoval Stambulov, da bi se napravila zatožba proti ministerstvu Karavelo-va. Stambulov stavil ob jednem kabinetno vprašanje. Kljubu temu utegne so ta zadeva v sredo v sebranji obravnati.
Bruselj 27. novembra. „Nord" konstantu je, da je možno, da se povrnejo prejšnje dobre razmere mej  Rusijo in Nemčijo.
Bukurešt 27. novembra. Kralj otvoril zbornico poslancev s prestolnim govorom, v katerem konstatuje, da so odnošaji z vsemi sosedi vedno jednako dobri.
"■ —  11 ii      ,i m—i--------—-
NftTiMliio^flOspedRrsKe stvwi.
Trgovinska rin obrtna zbornica.
(Dalje.) Smole:
Od Trata'do Ljubljane brez razlike 52 ,kr.
Od Trsta do Medvod: n) posamična,! pošiljatev 58 kr., b) pol vagona 563 kr„ c) celi vagon 46 6 kr. Papir vsake vrste.
Od Ljubljane do Trsta brez razločka 66 kr.
Od Medvod do Trsta: a) posamična pošiljatev 74 kr , b) pol vagona 59 kr.v c) celi vagon 59 kr.
Železo in jeklenina vsake vrste.
Od Ljubljane do Trsta po južni železnici serija IX. 66 kr., serija X. 52 kr.
Od Škofje Loke do Trsta po državni železnici: a) posamična pošiljatev 572 kr., b) pol vagona 486 kr., c) celi vagon 48 6 kr.
Špirit.
Od Trsta do Ljubljane po južni železnici 70 kr. Od Trsta do Kranja po drž. železnici 62 4 kr. Sol.
Od Trsta do Ljubljane po južni železnici 52 kr. Od Trsta do Vižmarij po drž. železnici 41 kr. Sladkor.
Od Trsta do Ljubljane po južni železnici 70 kr. Od Trsta do Vižmarij po drž. železnici 57 kr.
Olja, masti. Od Trsta do Ljubljane po južni železnici 66 kr. Od Trsta do Medvod po državni železnici: posamična pošiljatev 74 kr., pol vagona 59 kr. Bombaž surov. Od Trsta do Ljubljane po južni železnici vagon 55 gold.
Od Trsta do Kranja po drž. železnici vagon 45 gld. Klorovo apno.
Od Trsta do Ljubljane po južni železuici 70 kr.
Od Trsta do Medvod po drž. železnici: a) posamična pošiljatev 58 kr., b) pol vagona 563 kr., c) celi vagon 46 6 kr.
Cri n d1 Af r ique.
Od Trsta do Ljubljane po južni železnici 103 k".
Od Trsta do Kranja po drž. železnici: a) posamična pošiljatev 825 kr., b) pol vagona 64 8 kr. Barvilni les vsake vrste.
Od Trsta do Ljubljane po južni železnici: zdrobljen 70 kr., v čokih 52 kr.
Od Trsta do Medvod po državni železnici: posamična pošiljatev 45 kr, vagon 36 kr.
Ribe, ovojene in osoljene.
Od Trsta do Ljubljane po južni železnici 66 kr.
Od Trsta do Kranja po drž. želesnici: «) posamična pošiljatev 82*6 kr., i) pol vagona 64-8 kr, c) celi vagon 51 kr. (Konec prih.)
šanse
..LJUBLJANSKI ZVOK"
Mtoji (11)2—176)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
pt ----m-fr.rv--r^LBs
Mttteorologično poročilo.
Dan j	Cas upa zovanja	Stanj'e barometru v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
26. nov.	7. »jutraj 2. pop. 9. sveder	732 25 mm. 73445 mm. 73974 mm.	4 7" C 10-8° C 4-6° C	Sl. H V/,. sl. vzh. sl. vzh.	obt. d.jaa. jas.	0 00 mu.
27. nov.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740-15 ram. 73880 mm. 738 28mm.	0*4* C 4-4« C 2 2° C	brezv. brezv. brezv.	mogla mogla megla	0*03 on.' 1
naku nurmaln.
IDij.aa.aJslca, borza
dne 28. novembra t. L (Izvirno c*i)egratilno poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld. 8110 — gld.
Srebrna renta......82*35 — n
Zlato rento.......                                 11185 — ,
5°/, marčna rento ....     „    V6*15 — ,
Akcije narodne banke    .   .     ,   885-— —
Kreditne akcije......                           27*>*75 — ,
Srebro.........                                          —'— — t
London.........12570 — „
Napol.  .   . .....                            g     9 95 — ,
C kr. cekini......„     ,6*53 - ■
Nemške marke......                             61*70 — „
4' , državne srečke is 1. 1864   250 gld. 131 gld.
Državne srečke iz 1. 1864          100   „ 170 ,
Ogerska zlat« renta 4" „...... 99 ,
Ogerska papirna rento 6' 0..... 85 „
5' a Štajerski« zemljišč, odvez, obtig. .   . 105 „
Dnnava reg. srečke 5°/0 .   .     100 gld. 119 ,
Zemlj. obč. avstr. 41/,'1 0 zlf4tl za8t- bsti . 125 a
Prior, oblig. Kl i za h et i ne sapad. železnice — ,
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „
Kreditne srečke.....100 gld. 179 ,
Bndolfove srečke.....10   . 19 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   , 110 „
Trammway-druSt. velj. 170 gld. ». v. 226 „
danes
8115 8240 111 90
9S-15 J-86-— 276-70
125 75
9-95
593 fil-70 25 ar. 25
52
50 \ 75
75 ,
75 20 80 50
Presrčno zahvalo
za mnogo sočutje in za obilo spremstvo pri sprevodu umrle gospe
Margarite Rossa, roj. Korošič,
kakor tudi za darovane prekrasne vence izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
V Lj u b 1 j a n i, dne 26. novembra 1887.
(271) Rodbina Svetek.
V „NARODNI TISKARNI" v UUBUANI
je izšla knjiga:
Trije Javni govori.
Tri dni v starem lliuui. Govoril prof. Fr. Wiesthaler. — Ženstvo v slovenski narodni pesni. Govoril drd. Ivan Tavčar. — Jeanne d' Are, devica orleanska.
Govoril prof. Fr. Šuklje.   Ml. 8n, 134 atranij.   Cena 20 kr., po poŠti 25 kr.
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno nplivajoče pri vseh golaznih želodca.
Neprekonljlvo pri pomanjkanji Blasti do jodij, slabem ielodci, smrdeči napi, napenjanji, kislem podiranji, koliki, ielodčevem kataru, zgagi, ako bo narej« pokole in pseno ter bo nabira preveč eleza, pri zlatenici, gnjusu in bljuvanji, glavobolji (če izvira bolečina ix želodca), krči v Želodci, zapiranji ali zabasanjf, prooliloionji želodca z jedjo ali pijačo, glistah, boleznih na vranici, na jetrih ali zlatej žili. — Cena steklenici z navodilom, kako so rabi, an kr, vel. steklooJcl 80 kr.
Glavno zalogo ima lokar li A KOI. IIHAhV v Kronierlstl (Moravsko).
MarijacolJHko kapljice neso nlkuko tnjno sredstvo. Njih sestavine naveileno so na navodu, kako Scuuttinarku.       rabiti, ki so prideno vsakoj steklenici.
M Pristne v skoro vseh lekarnah. —
MVAKII.O! Pristno Marijacoljske kapljice se mnogokrat ponarejajo in posnemajo. — Da so prlutne, mora vsaka staklenica imeti rudeč zavitek z iforenjo varalveno »lHliiko in z navodom, kako robiti, ki su pridono vsakej stnklenici, opomniti je, da mora biti navod tiskan v tiskarni II. tinsek.a v Uro*
ni lil
r rini m- imajo: V I.|n hI | »iti: lekar Oabr. 1'iccoli, lok ur Jos. Bwoboda. — V FoNtojlnl: lekar Fr. Baccarcieb. — V škatli l.oki: lokar Karol Fabiani. — V Radovljici : lokar Aleksander Koblok. — V Kuiloliovm: tekar Dominik Ki/zoli, lokar JlerK-mann. — V /tamniku : lokar J. Močnik. — \ trisoiiil' i t lokar Jan. Blažek. (739—a)
Poslano.
iT- 44)
jCACAO
ČOKOLADA
U
ICTOR
ScHMIDT & SoHNE
ki sta pri prvej Dunajskej razstavi  kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko,  častnim  diplomom, sta pristni samo, Če imata našo uradna registrovano varstvene znamko in firmo. (800—19)
M»Ol*Iva pri vBeh boljših trgovcih in prodajalcih de-likatea, v lVjubijani pri g. Petru Ij»NMuik-it.
Razpošilja se V provincije proti poštnemu povzetju.
VICTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.   Tovarna in centr. razpošiljaluica
Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora)
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije Fužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I ka« ukusan liek proti trajnom kašlju plucevlnt I ieluden bolesti grkljnna 1 proti meh; rnim katero,
III \ K K M A T TO NI J V
Karlovi vari i VVidn.
Važno za trpeče na prsili io plačili.
Neogibno potrebno zoper kašelj, hripsvost, zaslizenj«, katar in oslovski kaielj, za take, ki želč dohiti cist in krepak glas, za Skrofeljn&ats, krvlćne, slabotno, bledic ne in krvlrevne je
sok
planinskih zelišč,
z
m pod fosforno klal im apnom in železom pomešan. "•C
Lastni izdelek. — Cena 56 kr.
Dobiva se v (615—10)
LEKARNI TRNKO O ZY
»raven rotovža v Idubljani.
K ;i -'. p o A 11 j a  se   vsak   dan   po  pošti. ■■
Tulci;
26. novembra:
Pri Slonu Steinharter z MonakovegA. — Seshun z Dunaja. — Kollner, Spieler z Dunaja. — Virti iz Jahisnovega.
— Gaertner iz Gradca. — Sin-ger iz Gradca. — SeBhun z Maribora.
Pri W«lteit Jager iz Lokvice. — Gorštl z Dunaja. UrhančiS iz Polhovegagradca.
— Maidič z Domžal.
Pri avstrijskem «•«*-sarjft : Rudolf iz Milana. — Burbach iz Vinkovo.
27. novembra:
Pri Slonn t Brensing iz Kolina. — Fiscbbnch z DU-naja. — Topfer iz Linca. — Panluš iz Žatca. — Muetter iz Gaudena. — Schlager Iz Solo-turna. — Souenberg iz Kani" že. — Kralich iz Ljubljane.
— Baskarda iz Govinja. — Dillinger z Reke.
Pri Malici: Reiling iz Monakovega. — E'ert, Schen-ker z Dunaja.
Pri južnem kolodvoru : Holz z Dunaju. — Pollak z Dunaja. — Moslin iz Prage. — Robeskini s Tirolskega. — Raznožnik iz Sko-fjeloke.
Usnrlt so v IJiihljaBil
23. novembra: Amalija Baje, paznikova hči, 15 let, Reber št. 11, za jetiko. — Vincenc Gogola, umirovljeni stotnik, 62 let, Sv. Petra cesta št. 4, za otrpnenjem možgan.
25. novembra: Marija Zoki-ati, dekla, 62 let, Cesarja Jo-
ipa trg: št. 2, za tuberkulozo. Meta Markovu", zasobnica, 70 let, Rimska cesta št. 17, za plučnico.
26. novembra: Peter Resnik, gostač, 84 let, Florijanske ulice št. 35, za oslabljenjem.
27. novembra: Stanko Pre-raelc, mizarjev siu, 8 mesecev, Rožne ulice štev. 33, za kozami. — Marija Marinšek, delavčeva hči, &6 let, Poljanski nasip št. ti, za rakom na maternici.
V deželnoj bolnici: 22. novembra: Matija Os-
wald, delavka, 54 let, za plučnico.
24. novembra: Marija Mlakar, gostija, 70 let, za rakom v želodci.
25. novembra: Andrej Bo-zovičar, Črevljar, 64 let, za oslabljenjem.
V vojaškej bolnici: 22. novembra: Josip Odla-
zek, vojak 17. peš-polka, 21 let, za vnetjem možganske kožice.
Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi I
8 let sem bolehal tako silno za naduho, da sem že bil šel v občno bolnico v Prag'- da bi ozdravel. Pa vsa prizadevanja zdravnikov bila so zaman. Zvidel Bem za dr. Rosov balzam Ko sem ga užival popolnem po predpisu 14 dni j, sem bil io precej boljši, čez pet mesecev pa sem bil že popolnem dnber. Da govorim resnico, lahko povprašate dra. Schtitze-ja ml., ki me je res prav po očetovsko zdravil, toda zaman. Nadejam se, da bode to zdravilo tudi drugim tako pomagalo, zategadelj priporočam vsem, ki imajo podobno bolezen, da naj se sami preverijo.
Z vele spoštovanjem Jan Ježek v llollcieh.
Hitra In gotova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanja zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše <t<»mave sredstvo, da ae prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, kreptlno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešne pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji m melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano ljudska ešomeače sredstva postal in se iplošno razširtl.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja le na franklrane dopise na vie kraje proti poštnemu povzetju svote.
S-vsiijen.je I "Ml
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naJ povsod izrecno dr. Rosov zdravilni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Eoaovega zdravilnega balzama.
Friivi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v glavnoj zalogi izdelovalca B. Fragnerja* lekarna nk črnemu
orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Ploooli, lekar; VilJ. Mayr, lekar; Eras. Birsohitz, lekar; Josi Svoboda lekar; U. pl. Trnkoozv, lekar. V Postoj i ni: Fr. Baooaroloh, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekar; Fsrd. Haika, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: O. Chri-stofoletti, lekar; A. do Olronooli, lekar; B. Kiirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Idriji: Josip Warto, lekar. V Ogl eji: Đelia Damaso, lekar. V Trstu: Ed. ds Leitenburg, lekar: G. Prendini, lekar; O. B. Forabosohi, lekar; Jak.Serravalto, lekar; Anton Suttina, lekar; Karol Zanetti, lukar.
■r Vso lekarne v Avstro-Ogerskej imajo zalogo teg*a zdravilnega balzama.
Da se izognejo vsakej prevari,
opozarjamo vse častite naročnike, da ima vsaka steklenica po izvirnem mojem receptu napravljenega dr. Hosovega asđ.ra.*vllri.og*a. lzaiaaa na jednej strani v steklo utlaueno mojo firmo a zakonito zavarovano mojo varstveno suamko (orel s scitom na prsih, na katerem so črke „Dr. K."), na nasprotni strani pa tu zraven natisnem* vlgneto. Steklenica je zamašena s kovinskim znmaškoui, na katerem je tudi ntlsnena moja varstvena znamka. Steklenice so zavite najprej v navod, kako rabiti, potem pa dejane v škatljice iz modre lepenke z naslednjim češkim, nemškim, ogerskim in francoskim napisom po podolžnih stmneh:
„Dr. Rosov zdravilni bulzam" iz lekarne B. Fragner-ja, ,,pri emem orlu6*, v Pragi* **• —111.« ra konci škatljice je pa na-tisnena zgoraj omenjena zakonito zavarovana varstvena znamka. — Ce ni vse popolnem tako, kakor je zgoraj opisano, zmatrati sc mora vsak izdelek za ponarejen Tam se tudi dobi:
I=xsLŽil^o d.oxr^a,6o 3ao.siz.il©
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se ženam prsa vnamejo ali hi rdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, Če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Zaprte bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-Be in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekočo rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi.
V iteatmicah po 23 in 33 kr. (90—16)
JBalzani za ulio.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 skleuica 1 gld. av. velj.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk aNarodne Tiskarne".
^819