St. 498,
V Ljubljani, torek dne 18. julija 1911.
Leto U.
: Posamezna številka 6 vinaijev :
.JUTRO* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1'70. Za inozemstvo celoletno K 30*—. •	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka t vinarjev :
Uredništvo in upravništvo Je v Frančiškanski trhel a Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petlt vnta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	303.	:
gled o tem važnem vprašanju. Sprejela se je resolucija, o kateri so v soglasjn s češkim in drugim učiteljstvom izrekajo za akademično izobražbo učiteljstva.
Nato je bilo zborovanje zaključeno.
Mlade sile.
Včeraj je bila prva seja drugega ljudskega parlamenta in vsi listi so temu važnemu dogodku posvetili dolge članke. Gotovo je važen dan, ko po preteku hudih časov, po viharnih volilnih bojih in po dolgotrajnih konferencah stopajo poslanci zopet v parlament, da začno svoje delo. Toda to delo bode motilo še mnoge notranje in zunanje ovire in vkljub najboljši volji ne bo prišel parlament tako hitro do svojega delovanja, kakor si žele višji in nižji krogi in mnogo važnih vprašanj bo ostalo nerešenih.
Rekli smo že, da ne smemo preveč pričakovati od Dunaja in tudi od novega ljudskega parlamenta vkljub napredni večini ne čakajmo preveč.
V novem parlamentu je nekaj novih, nekaj starih sil — stare sile prevladujejo in nove bodo skušale le prinesti novega življenja.
Pa o teh mladih silah ne mislimo pisati — ker slovenskih ni med njimi; slovenska delegacija se je pomnožila le za par klerikalnih mladih .sil", ki o njih ne kaže izgubljati časa. Zato izpregovorimo rajše o drugih mladih silah.
Včeraj so se zbrali v Ljubljani učiteljiščniki-abiturijenti na svoj shod, da se pogovore o svojih stanovskih in kulturnih vprašanjih. Ako se zbere ona poštena in dobro hoteča mladina, moškega in ženskega spola, ki se je štiri leta skupaj pripravljala na naših pripravnicah, da nastopi trdo pot ljud-skošolskega učiteljstva, je to za nas ne manj važen shod, kakor ona parlamentarna seja na kateri se govori o delu za ljudstvo — zraven se pa misli na svojo karijero. Rekli smo že: ne pričakujmo rešitve od tam, rešitev leži v delu doma.
Ti mladi ljudje, ki so po možnosti in po razmerah izpopolnili svoje sile, da jih posvete narodu, šoli, mladini, ti so za nas važnejši nego poslanci. To so mladi delavci na narodnem polju. Izprememba za nas ne bo prišla od zgoraj, ampak iz nas samih. Predpogoj izpremembe pa je narodna šola.
Te mlade sile, ki stopajo v življenje bodo zadele na trda tla; dela jih čaka dosti — in plačilo? Ako bodo delavni in bodo delali za boljšo bodočnost šole, za prosveto, za kulturo za gospodarstvo in bodo skušali dvigniti na višjo stopnjo izobrazbe, jih bodo preganjali, prestavljali, napadali po časopisih. Oni to vedo; saj imajo izgle-dov dovolj. In tudi to vedo, da njih plača ne bo presegala njih navadne življenske stroške. In vendar gredo zaupno v življenje. In pri odhodu so se zbrali, da si povedo, kako in kaj.
Bili so časi, ko so se taki mladi ljudje koncem četrtega leta sešli na vesel večer, na koncert, ali na ples, priprav je bilo mnogo, dela mnogo, sitnosti mnogo, nazadnje — prazna dvorana in deficit. Svet ni mogel razumeti njih radosti in jih je pustil, da so se na svoje stroške razveselili sami. To je bilo še v časih, ko je zvesto stanovsko tovarištvo družilo vse,
ki so šli med narod kot učitelji. Toda začel se je razdor. Nositelji napredka in kulture so imeli postati — hlapci klerikalizma. In res so nekateri zapustili tovarištvo in so šli upognjeni in ponižani v tujo službo. Kazali so jim od daleč mal košček boljšega kruha — in sovšli. Od takrat ni več skupnih veselic. Čemu? S človekom različnih nazorov ne velja skupaj niti veselje. Prišlo je do tega, da se razcepijo duhovi že v šoli: ta bo tovariš, ta bo Slomškar! Zato je prav, da se zbere napredna mladina, ki zapušča učiteljišče in se pogovori med seboj. Kam jih bo s trdih šolskih klopi raznesel veter usode na vse strani slovenske zemlje. Povsod bo dela in boja dovolj in sladka je pri tem za človeka zavest, da ni sam. Skupen je boj tovariševi
Bila je radost pogledati te mlade zborovalce. Razreševali so važna vprašanja, o katerih poročamo niže. Naj bi ostalo, njih tovarištvo zvesto, naj bi trdno in neupogljivo stopali po svoji poti, kamorkoli jih pokliče dolžnost. Naj bi s svojim delom pripravljali iz-premembo, ki bo za nas važnejša od izpremembe na Dunaju.
V teh mladih silah leži naša bodočnost, zato jim želimo sreče in uspeha na življenja pot.
Zborovanje učiteljiščnih abiturientov in abifuri-entk.
Včeraj so se brali v »Mestnem domu* letošnji slovenski napredni abi-turienti in abiturientke na zborovanje. Shod je bil razmeroma dobro obiskan. Udeležili so se ga tudi nekateri prijatelji dijaštva in učiteljskega stanu. Po izvolitvi predsedstva je referiral gosp. Dimnik ml. o »Položaju učiteljskega stanu in potih naraščaja.* Po temeljitem referatu so bile sprejete sledeče resolucije:
I.
Učiteljski naraščaj se izreka zoper sedanje razmere v stanu; obsoja ekse-kutorstvo nad stanom in se izreka tudi zoper vsekakršno podvračanje stanovskih interesov — interesom politiških strank.
II.
Vprašanje izpopolnjevanja našega stanovsko vsestranskega organizovanja je smatrati od sedanjosti najvažnejšim in naraščaj se pozivlje, da se zanimaj za organizovano delo vseh panog na stanovskem temelju.
III.
1. Učiteljstvo se pozivlje, da se vsestransko zanimaj za učiteljiščni naraščaj, ga podpiraj in seznanjaj s stanovskimi stremljenji in išči stika z njim.
2. Istotako se pozivlje učiteljiščni naraščaj,, išče tudi sam stika z učiteljstvom in se prične sam seznanjati s stanovskimi stremljenji.
3. Pozivljejo se začasno dež. oz. okr. učit. društva v krajih kjer študi-
rajo slovenski učiteljiščniki, da stopijo v stik z društvi, ki oskrbujejo dijakom hrano, stanovanje itd., hkrati z dobrotniki in podporniki revnih dijakov, da oni potom društev in društva potom teh izboljšujejo gmotni položaj slovenskih učiteljiščnikov.
4. V svrho stremljenj vzgoje in izobrazbe učiteljiščnega naraščaja za stanovsko delo, se osnuj poseben sklad — imenovan učiteljiščni sklad — ki ima v prvi vrsti podpirati samoizobra-ževanje učiteljiščnega naraščaja.
Zaveza se naprosi, da prevzame začasno pokroviteljstvo tega sklada.
5. Učiteljiščna ravnateljstva naj skrbe za primerno preosnovo disciplinarnega reda, da se s tem poda uči-teljiščniku svobodnejša roka v svrho vzgoje, pri kateri je posebno upoštevati, da je temelj vzgoje poklic, pri katerem se je ozirati na bodoče socialno stališče učitelja.
V to svrho naj se dopusti, da se učiteljiščni naraščaj poleg službeno (strokovno) vzgojuje svobodno tudi stanovsko in da mu sme v to svrho prirejati učiteljstvo predavanja o upravi in o temeljih posameznih kulturnih, gospodarskih in narodnih institucij ter ga seznanja z aktualnimi vprašanji onih slojev, v katerih delokrogu bo on v bodoče deloval, poleg tega tudi o stanovskih institucijah in stanovskih aktualnih vprašanjih.
IV.
1. Pozivlje se vse mlajše učiteljstvo, da se tesneje združuje in se intenzivneje seznanja s težnjami stanu in njega vsestranskega delovanja.
2. Osnuje se pripravljalni odbor, ki ima nalogo študirati, če bi ne kazalo osnovati organizacije učiteljskega naraščaja za vse slov. kronovine, ki bi solidarno z napredno učit. org. skrbela posebno za vzgojo bodočega naraščaja in se pečala z vsemi v to področje spadajočimi vprašanji.
3. Ta pripr. odbor ima tudi skrbeti, da se vrši k letu zopet sestanek slov. učit. abiturientov združenih z mlajšim učiteljstvom.
4. Za naše gibanje nam je merodajen »Učit. vestnik* v »Učit. Tov.*, ki je sicer namenjen učiteljiščnikom v stanovsko informiranje in vzgojo, a naj služi tudi nam za naše gibanje, dokler nima učiteljiščni in aktivni naraščaj še lastnega glasila.
Uredništvo „UČ. Tov.* se naproša, da nas podpira pri tem stremljenju.
V.
1. Učiteljstvo naj smatra za dolžnost vršiti nar. soc. delo, ki naj temelji edino na narodni podlagi in kateremu cilj naj bode nepristrana splošna kulturna povzdiga naroda.
2. Proti sedanjemu neorganizova-nemu drobnemu delu učiteljstva, je potreba pričeti z emancipačnim orga-nizovanim vsestranskim narodnim soc. delom.
3. Povečini je sedanje tozadevno organizovanje slov. javnosti smatrati za strankarsko, kar često škoduje narodnemu razvoju; posebno škodljivost je opažati v tem oziru pri nar. gosp. delu.
4. Naše liste: Zvonček, Našo bodočnost, Domače ognjišče, je smatrati kot važen temelj našemu narodnemu soc. delu, zato se pozivlje učiteljstvo, da sodeluje in širi te liste v mase naroda v kolikor mogoče večji množini.
5. Kot prvi korak k samostojnemu organizovanju nar. soc. dela, nam je vzgojiti v tem duhu in za to delo naš stanovski naraščaj, da si pridobimo čim več sposobnih nar. soc. delavcev na vseh poljih.
Potreba bode misliti na prirejanje posebnih sociclnih kurzov za učiteljstvo — v svrho vzgajanja narodno soc. delavcev.
Temu referatu je sledil referat gdč. Š t i c h o v e : »Učiteljica o problemu ženskega vprašanja in gibanja*. Referat je bil pregledno in točno sestavljen, sprejele so se sledeče re-zolucije:
1. Z ozirom na izobrazbo učiteljice, se izrekajo učiteljice solidarne s tovariši, da je učiteljskemu stanu priboriti višje in širše duševne izobrazbe.
2. Pri preosnovi drž. šolskega zakona naj se vpoštevajo tudi zahteve učiteljic, kj so v pravnem oziru popolnoma enake zahtevam moških učnih moči.
3. V gmotnem oziru naj se enači plača učiteljice s plačo neoženjene moške učne moči; priznava pa se popolnoma opravičenost draginjske doklade oženjencem.
4. »Žen. učit.društvo* se pozivlje, da zainteresuje učiteljice za izvrševanje stanovsko-politiških pravic, ki jim jih dovoljuje zakon; in da prične proučevati specialno naše stališče in zahteve z ozirom na posamezne točke šol. zakona.
5. Učiteljice se pozivljejo, da se kolikor mogoče v najširših mejah udeležujejo narodno-socialnega dela v vseh panogah, v kolikor jim v to dovoljuje položaj in sredstva.
6. V ta namen se pozivlje »Žen. učit. društvo*, da nudi ali preskrbi tozadevno izobrazbo s tem, da jame prirejati specialne počitniške tečaje za učiteljice.^
7. »Žen. učit. društvo* se še posebej pozivlje, da se interesira za izobrazbo in vzgojo ženskega učiteljskega naraščaja na vseh učiteljiščih, kjer je kaj slov. ženskega učiteljskega naraščaja in ga po svojih močeh podpira in seznanja s sodobnimi stremljenji.
8. Nasprotno pa se ženski učit. naraščaj pozivlje, da se druži v imenovanem društvu in skuša svoja stremljenja potom istega uveljaviti.
Tretji je referiral g. Vadnal »o položaju učiteljskega naraščaja v Ljubljani. Poročilo je dalo jasen pregled naših dijaških razmer in pokazalo, da ima mladina resno voljo do dela in do samoizbrazbe.
Popoldne se je zborovanje nadaljevalo. Žal, da je odpadel referat »o Slovencih na celovškem učiteljišču*, Dober in poučen je bil referat gosp. Sivca (Gorica): »Učitelj novinec*. Nazadnje je poročal gosp. Jeras »o vprašanju reforme učiteljske izobrazbe*. Poročilo je dalo jasen pre-
LISTEK.
MiCHEL ZfiVACO:
Most vzdihljajev.
Roman Iz starlb Benetek.
Sandrigov obraz se je zasvetil.
— Velik pretkanec je, si je mislil kardinal, vse drugačen kakor moj vrli Aretino ...
Kardinal, dasi velik dušeslovec pred Gospodom, se je zelo
motil.
— Sandrigo je govoril čisto kot nepreudama žival.
Aretino pa se je zvijal kakor rozga in se je vzravnal nemudoma po sunku viharja.
— Prej ko mogoče! je vzkliknil bivši bandit. Ah, to je vendar enkrat pametna beseda. Toda kaj pomeni ta »prejkomo-goče* natančneje.
— Zdaj, dragi moj, sem jaz na vrsti, da vas opomnim najinih dogovorov.
— Prosim.
  Prisegli ste, da nam spravite Rolanda Kandiana živega
ali mrtvega v roke.	#	,
— Tako. Toda — dar proti daru. Ko dobim jaz Bianko, dobite vi Kandiana. Štirinajst dni po javni ceremoniji moje poroke bo Roland na vašo razpolago, zvezan na rokah in nogah, razen če bi ga bil primoran ubiti; v tem slučaju vam prinesem njegovo glavo.
Sandrigo je izpregovoril te grozne besede s strašno preprostostjo. Bernbo jih je poslušal brez začudenja. Dva tigra sta stala drug drugemu nasproti in rjula, in sleherni izmed njiju si je ponavljal sam pri sebi, da mora rjuti glasneje od nasprotnika.
— Štirinajst dni po svoji poroki nam prinesete Kandianovo glavo? je povzel kardinal počasi.
— Tako je; kar sem rekel to storim.
— In nobena zapreka vas ne bo mogla ustaviti.
Sandrigo se je zaničljivo nasmehnil.
— In vam nič ne bo moglo zabraniti, da izpolnite dano
obljubo, naj se zgodi karkoli? je vztrajal Bernbo.
— Nič, nobena stvar na svetu.
—■ Treba je misliti na vse, gospod poročnik.
— Na vse sem mislil, prevzvišenost.
— Tudi na ... saj vam pravim, da je treba misliti na vse... tudi na smrt vaše zaročenke?
— Niti smrt Bianke mi ne bi branila, je dejal Sandrigo, ki se vseeno ni mogel premagati, da se ne bi stresel ob tej misli.
—■ Vidim, da imate v resnici trdno voljo, dragi moj. Zato sprejmem vašo besedo. V teku prvih štirinajst dni po poroki bo Kandiano naš. Ob takih pogojih je le naš interes, da pospešujemo poroko. Določimo dan, ako vam je drago. Danes imamo ponedeljek. Ali vam je pogodu v soboto?
—. V soboto ? Prekrasno ... Zanašam se torej na vas, da mi pomagate premagati zadnje pomisleke gospe Imperije ...
— To je moja stvar, le mirni bodite in brez skrbi.
— In da pregovorimo Bianko ...
— Diavolo, dragi moj, saj je niti ne poznam.
— Ali res ne? je vprašal Sandrigo in pomeril kardinala z ostrim pogledom.
— Res, te naloge mi ni mogoče prevzeti, je zatrdil Bernbo.
— Naj bo, je menil Sandrigo! zdelo se je, da se mu je odvalila kdove kakšna težka sumnja od srca. Torej — v soboto!
V soboto, vi srečni zmagovalec.
Sandrigo se je nasmehnil, stisnil roko, ki mu jo je pomolil kardinal ter odšel ves vesel in pomirjen.
Kakor hitro ga ni biio več v sobi je Bernbo spačil obraz.
— V teh par minutah sem pretrpel več, je zarenčal sam pri sebi, nego v vseh tistih smrtnodolgih dnevih in nočeh, ko sem v Crni Jami čakal svoje smrti. Daj mi Rolanda Kandiana, ropar prokleti! Potem si ti ua vrsti!... par krepkih verig na dnu temnic ... ali ne, rajši kamnati stol na Mostu Vzdihljajev!... Tam boš ti Biankin soprog, hahaha!...
Bernbo se je zagrohotal s strašnim grohotom; krčevit drget mu je stresal vse ude.
Vendar se je polagoma umiril.
Napotil se je k Imperiji.
In njegova prva beseda je bila:
Iz slovenskih krajev.
^ Iz Cerknice. Lakomnost našega dekana presega že vse meje. Vera je pri njem, kakor pri večini kranjskih duhovnikov čisto postranska stvar, denar pa vse! Ta lakomni božji služabnik bi še mrličev ne pokopaval, ako bi ne vlekel za to mastnega plačila. O tem spričuje sledeči resnični dogodek, ki tega Kristusovega namestnika postavlja v čudno luč. V petek popoldne se je namreč vršil pogreb tukajšnjega vinotržca g. Marino Nadila. Pokojnik je bil znan tudi kot odločen naprednjak. Zapustil je vdovo s tremi otročički. Nepremičnega imetja sicer pokojnik res ni imel, toda za svojo družinico skrbel je toliko, kolikor mu je bilo v danih razmerah in spričo njegove starosti mogoče tako, da ji ne bo treba stradati. Naš dekan je dal pokopati tega mrliča po svojem kaplanu, kajti sam je prelen in preko-mod za take posle. Vendar je dekana mučila samo ena skrb celi čas med pogrebom. Zato ni mogel niti toliko strpeti, da bi se bili k pogrebu došli sorodniki razšli. Le-ti so se zbrali po končanem pogrebu v Šegovi gostilni, kamor je prišla tudi obupana vdova, da se svojimi sorodniki predno odidejo vsak na svoj dom, nekoliko pomeni in uredi svoje razmere. Pa glej ga spaka! Zavohal je dekan, kje se nahaja pokojnikova vdova in je tja poslal svojega mežnarja, ki pokliče vdovo na stran ter ji pove, da ga je dekan poslal vprašat, kdo bo plačal pogrebne stroške! Samega sramu se vdova ni vedela kam obrniti, kajti to ji prav lahko vsak pošten človek verjame, da ji še na misel ni prišlo, da bi ušla iz Cerknice, pustivši neporavnan pogrebni račun za svojim ranjkim možem. Tudi mežnarju ni bilo prijetno, ko je izpolnjeval dekanovo povelje in je zategadelj v sitni zadregi se opravičeval, da ga je dekan poslal in da mora| to izvedeti. Mežnar je bil potolažen, ko je vdova po njem skrbečemu dekanu sporočila, da bo že osebno prišla k dekanu takoj prihodnji dan in pogreb plačala. Če je že vse druge stroške plačala, naravno da tudi dekanu ne mara ostati dolžna. Sorodniki se dekanovi netaktnosti niso mogli prečuditi in so z gnevom v srcu grajali njegovo postopanje. S tem je dekan na eklatanten način pokazal, da niti pojma nima o kakem človeškem čutu. Ni nam treba praviti, da so se tudi domači udeleženci pogreba, ki svojega dekana v tem oziru prav dobro poznajo, zgražali nad njegovo ostudno nadležnostjo, ker se je tako po nepotrebnem zbal, da zgubi svoj itak masten zaslužek! Saj niti priprost delavec, ki se s svojo izobrazbo ne more meriti s kakim dekanom, bi kaj takega ne napravil. Še tak trpin, ki mora cel
— V soboto poročimo najinega prijatelja Sandriga z vašo ljubo Bianko.
— V soboto! je zaupila kurtizana in prebledela.
— In zdaj gre za to, da pregovoriva vašo hčer; sama od sebe ne bo privolila v ta zakon.
— Tako govorite? je dejala ona osuplo.
Bernbo se je sklonil h kurtizani!
— Bianka je moja, je zamrmral, Sandrigo je vaš. Saj tako sva se dogovorila, ali ne?
Ona je pokimala, da.
—■ Zato se nikarte vznemirjati, je povzel on. Poroka se vrši v soboto, ako pregovorite svojo hčer... in treba je, da jo pregovorite. Samo, da pojde po poroki Bianka na eno stran, a Sandrigo na drugo. Kam pojde Bianka? To je moja skrb. Kam pojde Sandrigo ? Za to se pobrigajte vi...
Imperija, nema od začudenja, omamljena od tiste groze, ki se je polastila njene duše vselej, kadar je bila z Bembom sama, je imela jedva še toliko moči, da je pokimala češ: naj bo...
In že je bil Bernbo izginil...
Konec.
MICHEL ZEVACO:
ljubimca beneška.
I.
Podzemlje pri Svetem Marku.
Načelnik beneške policije je bil tiste čase neki Dženaro — Gvido po krstnem imenu — mož svojih štiridesetih let, rjavolas, energičnega temperamenta in kakor vsi uradniki te repulike, stresane po neprestanih dvornih revolucijah in bojih za vrhnjo oblast, obdarjen s krepkim apetitom častihlepnosti.
Gvido Dženaro je škilil po dostojanstvu Dandola, kakor je Altieri hlepel po kroni Foskarijevi in kakor je Foskari hrepenel po tem, da bi si skoval iz doževske krone kraljevsko.
Bil je, kakor smo že povedali, načelnik javne in tajne policije beneške in je imel nad seboj samo velikega inkvizitorja kot neposrednega predstojnika.
________________________  (Dalje.)
dan na dežju in solncu trdo delati, da zasluži vsaj najpotrebnejši živež za-se in svojo rodbino pozna toliko olike, da ne terja sproti od delodajalca svoje največkrat s krvavimi žulji prisluženo plačilo, ampak čaka na plačilo celi teden, včasih še dalj, mogočni eerkniški dekan pa je bolj vsiljiv kakor tak revež in pošlje svojega eksekutorja takoj tam, kjer ima kaj terjati I Izvedeli smo, da se taki slučaji v Cerknici večkrat dogajajo. Na to dekanovo predrznost opozarjamo naše cerkniške somišljenike in jim priporočamo, da naj na svojega dekana malo bolj pazijo. Morda ta sveti mož v Cerknici premalo zasluži in je zdaj na svoja stara leta od samega stradanja že tako shujšal, da se radi tega pri pogrebih, katere on vodi, ne more več premikati peš, ampak se mora voziti! O .ti požrešni farški trebuhi, kedaj bodete dovolj nasičeni ljudske krvi 1
Iz Puhlic na Gorenjskem. Malokdo menda ve, kje leže Puhlice. Tudi »Jutro” dosedaj še ni prineslo iz Puhlic nobenega dopisa, kajti tukajšnje ljudstvo se jako nerado krega po časopisih. Ker pa naši črnuhi vendar nočejo mirovati, je dobro, da se enkrat zmenimo ž njimi. Naši klerikalci so silno razburjeni radi tega, ker je dobil v našem kraju pri zadnjih državnozborskih volitvah kmečki kandidat Sršen 17 glasov več kakor 1. 1907., dr. Krek pa 27 glasov manj, kljub temu, da so farovški gospodje prav pridno popisovali glasovnice brez vednosti volilcev. Kaplan Andrej je neprestano zagotavljal, da liberalci ne bodo dobili niti 10 glasov, pa sta bila vseeno oddana za Sršena 102 glasova. Radi tega poraza župnik ne more več mirno spati. A nam je to vseeno. Pri nas se je začelo daniti. Mi nečemo več prenašati duhovskega jarma. Kmet hoče biti neodvisen.
Splošni pregled.
Ženska deputacija v parlamentu.
V nedeljo se je pripeljalo na Dunaj 20 žen iz Češke in Morave kot deputacija čeških ženskih društev, da ob otvoritvi parlamenta opozore predsed-ništvo na važne ženske zahteve glede političnih društev, glede zavarovanja in glede ženske volilne pravice. Deputacija zahteva, da sprejme nova zbornica izpremembo prejšnjega parlamenta glede društvenega zakona za svojo, da pri zavarovanju uvede zavarovanje mater in ubožnih žen za slučaj rojstva, in da pospeši rešitev vprašanja ženske volilne pravice. Ustanovil naj bi se stalni ženski odsek v ministrstvu, ki naj bi pripravljal materijal za izpremembo volilnega reda. »Splošno slov. žensko društvo,* je češko depu-tacijo pozdravilo brzojavno in se je izrazilo, da stoji glede teh zahtev s češkimi in drugimi avstrijskimi ženami na istem stališču.
Slovenci v Italiji. Pod tem naslovom prinaša »Riečki Novi List" odgovor rimskemu »Giornale d’ Italia* in milanskemu »Secole", ki sta dvignila velik hrup zaradi 50.000 beneških Slovencev, ki so v zadnjih časih poskusili ustanoviti si nekaj svojih gospodarskih podjetij: Vihar po italijanskem časopisju je nastal vsled tega, ker je ustanovnik posojilnice poslal ljudem slovenska vabila, da naj pristopijo k zadrugi. Italijanski listi so prinesli cele Članke o nevarnosti — panslavizma v Italiji. To se vidi, kako Italijani v kraljestvu spoštujejo na rodne pravice.
»Stranka narodnega napredka" se imenuje poslej stranka bana Tomašiča na Hrvaškem. Tako se je sklenilo na konferenci dne 14. t. m. Stranka
ima biti vladna stranka, kakršno si je želel ban ustvariti iz koalicije. Program je ta-le: Temeljni principi, ki morajo voditi politiko kraljevine Hrvaške, Slavonije in Dalmacije je ne-izpremenljiva udanost in zvestoba proti kroni in trdna vera v staro zvezo, ki nas veže v kratki vezi s kraljestvom Ogrskim. Da bode ta vez trajne koristi ne samo v sedanjosti, ampak tudi v bodočnosti, temu neizogibni predpogoj je medsebojno zaupanje obeh narodov kot dokaz, da je ta vez ne-razdružljiva ne samo, ker temelji na državnih temeljnih dogovorih in zakonih, ampak tudi zato, ker jo diktirajo interesi, ki so nam in Ogrski skupni tako, da so življenska potreba obeh narodov. To je vsebina programa vladne stranke, ki ima naslov »stranka narodnega napredka". Ima torej dva dela : zvestobo do kralja in zvezo z Ogrsko. Kako si Ogri to stvar pred; stavljajo, so pokazali z vso svojo politiko, zato tudi ta stranka ni drugega, nego poskus rešiti bana.
Iz Volosko-Opatije.
Avijatlčnl polet nadporočnika Blera.
Volosko-Opatija, 17. julija.
Za soboto 15. in nedeljo 16. t. m. je napovedal znani avstrijski avijatik, nadporočnik Bier prekomorski polet. Vzdigniti bi se imel v Preluki, od koder bi letel do Lovrane, dalje do otoka Cres, do Reke in nazaj v Pre-luko. Že ime Bier, znan po svojem letu Dunaj-Budimpešta, je privabilo polno tujcev v Opatijo k temu redkemu dogodku. Vojna mornarica je poslala Bieru dva torpedovna čolna na pomoč, ki ga naj bi spremljala na potu, na treh drugih vojnih ladjah starega tipa pa so se pripeljali številni vojni mornarji prisostvovat poletu in povečevat svečanost. Tudi dve angleški vojni ladji, ki ste bili že teden dni usidrani na Reki, sta pripluli v Opatijo, in Bier bi ju imel obkrožiti s svojim letalnim strojem. Protektorat je prevzelo novo ustanovljeno društvo »Casino des Etrangers".
Ob 4. uri popoldne v soboto je nipolnilo številno občinstvo 12 nalašč zato pripravljenih parnikov, ostali gostje so pa napolnili obrežno pot. Pričel pa je pihati lahen vetrič in slišali se že glasovi, da Bier ne bo letel. Vendar poči okrog 5. uri popoldne strel in na startu se pokaže rdeča zastava, znamenje, da je avijatik zasedel aeroplan in se dvignil. In res se dvigne Bier po naletu približno 50 m in leti proti morju. Tu se mu pa stavi na pot neki leseni most, ki je napeljan od obrežja v morje v dolžini circa 10 m ter ima na koncu leseno ograjo. Bier je letel naravnost proti tej ograji. Hoteč se ogniti, je okrenil svoj aparat na desno, kar pa je bilo zanj baš katastrofalno. Kajti aeroplan se je nagnil preveč na desno, pihljajoči veter je desno krilo še bolj pritisnil k tlom — in naenkrat je zadelo to krilo morje. V hipu je bilo vse skupaj v morju i aeroplan in Bier. Kraj, kjer je padel v morje, je oddaljeno od obrežja 15 do 20 m in morje je še precej plitvo, tako da je Bier stal v vodi le do prsi visoko. Neki čoln ga je brzo rešil neljube kopelji, nakar je vstopil na prihitevšo torpa-dovko, ki ga je odpeljala v Opatijo, da se je preoblekel. Aeroplan so vzdignili šele pozneje in konštatirali, da je močno poškodovan, tako, da je bil tudi na drugi dan določeni polet onemogočen, čeprav je ves večer v soboto plapolala na štartu belo-modra zastava, znamenje, da bo drugi dan, t. j. nedeljo, polet ponovil. Takoj po nesreči so angleške ladje odplule v Gibraltar, s kakšnimi mislimi, lahko razumemo.
MALI LISTEK.
M. OREGORIČEVA.
Za samostanskim obzidjem.
S to mislijo sem tudi sinoči pomirjeval očitajoče trenutke ter se zamaknil v milodoneče akorde, ki so odmevali izza neke celice ganljivo, bajno in otožno, kakor da je skrita v citrah tragedija nadebudnega življenja. Ali ko je utihnilo nežno sviranje, mi je stopil pogovor s priorjem zopet pred oči: »Zakaj vendar nisem izpovedal temu starčku, ko se je zanimal za mojo usodo ? Zakaj mu nisem potožil, da ne najdem nikjer miru, ker me vjednomer preganja senca moje ljubezni? Čemu sem mu zatajil vse to in celo prisegel, da čutim v sebi poklic za samotarstvo in pobožnost, dočim sem globlje nezadovoljen z usodo, odkar sem stopil na bojišče proti srčnim čuvstvom? Saj nisem zasledil v njem le pobožnega vernika in strogega redovnika, ki prikriva s posvečenim plaščem kamnito srce . . . marveč mi je napravil vtis, da je moral prestati marsikaj v svojih mladih dneh, da se je moral mnogo boriti v jarmu krute usode."
Iz celice nad menoj je zopet uhajalo zvbnko' brenkanje, katero je bržkone porajala globoko-zatajevana žalost, kajti melodija, ki jo je raznašal morski zefir v daljino, se je prav skladala s tužnim položajem mojega srca. In vendar me je tisto sviranje raztreslo, da sem počel premišljati o naj-raznovrstnejših problemih in tihoma raztelesoval pojem o človeškem razumu, o bogu, o materiji in idealih. Konečno so se vse te misli spojile v en sam predmet, kakor da dobiva v njem finale vsako razmotrivanje. A ta predmet je prehajal v najgloblji predor mojega srca in med najzamotanejše nerve mojih možganov . . . Kaj sem hotel? Zaprl sem oči . . . In tedaj sem celo slišal zvonki glas »njene* milodoneče govorice. Mahoma sem zagledal »njen* nebeški nasmeh . . . Nato se je bliskoma izpremenila podoba pred menoj. Bila je hladna in rezka in njeno oko je izražalo zlobo in škodoželjnost; izražalo pa tudi zabavo in triumf nad mojim trpljenjem. Tudi ta prizor se je pretvoril v drugega: Pred menoj je ihtela z neutešenim jokom, drhtela je v globokem kesanju. Razločno so šepetali na moje uho vzdihi obžalovanja . . .
Vedno bolj temne, prosojne in goste so postajale slike, vedno bolj so se izgubljale izpred oči, vedno tišje je odmevala njena govorica... vedno
Ljudstvo, ki je plačalo visoko vstopnino, je nejevoljno odšlo in je dalo glasno duška svojemu ogorčenju.
Končno moram še omeniti, da so poročila nemških listov precej kosmata. Govore: o 260 m naletu, dočim ves prostor za nalet ni bil dolg nad 100 m. Dalje pišejo, da je 80 m daleč od obrežja padel v morje, kar pa tudi ni res, ampak prilično v dalji 15—20 m.
DNEVNE VESTI
Protestni shod zoper davčno administracijo glede zvišanja osebne dohodarine in obrtnega davka obrtnikom namerava v najkrajšem času sklicati deželna zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. Prizadete obrtnike se že danes opozarja na ta protestni shod in se jih prosi, da se glede nabiranja potrebnih dokazil zglasijo pri svojem zadružnem načelniku ali pa pri načelniku deželne zveze gosp. Engelbertu Franchettiju, Sodna ulica 2. Določitev dneva, kraja in ure protestnega shoda se bode po časopisih pravočasno naznanila. Obrtniki brez razlike strank, pripravite se na ta za Vas pomembni shod.
Jugoslovanska strokovna zveza,
s katero slepijo klerikalci paznike prisilne delavnice in poleg tega še celo javnost, je vse skupaj nič drugega kakor laž in sleparija naših brezvestnih klerikalcev. Naj navedemo tukaj nekaj reminiscenc. Kakšno gonjo so uprizorili klerikalci pred štirimi leti, ko se je prvič volilo po splošni enaki volilni pravici v državni zbor. Kakšne prisege je delala tista slovenska ljudska stranka, ki je sedaj proglasila politični bojkot samo zato, ker ni mogla pri občinskih volitvah v Ljubljani uničiti naprednjakov, za kar je klicala hudiča in pekel na Ljubljano. Če se spomnimo nazaj kakšne obljube sta delala takrat Šušteršič in Krek glede starostnega zavarovanja delavcev. Ko so pa prišli na Dunaj poslanci S. L.
S.	so zavlačili to zavarovanje od spomladi na jesen itd. V parlamentu pa je bila prva stvar, kako bi prišel dr. Šušteršič do ministrskega stolčka, in kako bi klerikalci obstruirali vsak predlog, ki bi koristil delavstvu. Prvo leto prejšnjega parlamenta ko so demokratski poslanci zahtevali predlogo starostnega zarovanja, so naši klerikalni poslanci sklicevali shode v Ljubljani in po deželi, češ, mi moramo vprašati kmeta, ako hoče to zavarovanje sprejeti ali ne. Tako so sleparili tisti klerikalci, ki so sedaj zopet prišli po slepariji do mandatov, tako sleparijo zopet sedaj s tem, da sklicujejo protestne shode glede starostnega zavarovanja so tudi vpili in obljubovali, da bodo gledali, da se skrajša vojaška službena doba, da se ublaži draginja in bog ve kaj še vse. Tukaj vprašam tiste komandirane klerikalne paznike in slepce: Ali so kaj izpolnili in naredili? Nič, in zopet nič! Nasprotno pa so glasovali za kanone, mornarico itd. vsled katerega se sedaj draži sladkor in vse po vrsti. Kdor je zasledoval dejansko klerikalno politiko in kdor ne gre nalašč na slepo komando za klerikalci, ta takoj spozna, da so klerikalci največji sleparji in uničevalci delavskega stanu.
Število pravoslavnih na Kranjskem. Na Kranjskem, zlasti pa v Ljubljani živi več pripadnikov pravoslavne vere. Ker ti verniki še nimajo svoje cerkve in ker postaja zanimanje za prestop k pravoslavni veri vedno splošneje, bi bilo dobro, da se čim preje ugotovi število prvič tistih, ki so že pripadniki te cerkve, drugič pa tistih, ki resno mislijo na izstop iz rim-sko-katoliške cerkve ter na pristop k pravoslavni cerkvi.
To število ugotoviti, je nujno potrebno v svrho nameravanezgradbe prve pravoslavne cerkve na Kranjskem in da se duhovska oblast pravoslavne cerkve opozori na potrebo pričeti tudi skrbeti za vse svoje vernike na Kranjskem. Ker se je, kakor znano, ta akcija začela v Spodnji Šiški, kjer se tudi že resno izvaja, bi bilo edino primerno, da se zgradi v Spodnji Šiški lepa, številu in naraščaju novih pripadnikov primerna zgradba. Pred vsem pa, kakor rečeno, je treba ugotoviti število že obstoječih ter število novo pristopivših pripadnikov pravoslavne cerkve. Imena vseh tu omenjenih naj se blagovolijo javiti uredništvu podružnice »Jutra" v Spodnji Šiški.
Zadnji šišenski dogodki od klerikalcev namenoma Insceniranf. V
kolikor se nam iz taktičnih ozirov zdi umestno, o tej zadevi ze zdaj govoriti, imamo včerajšnjemu poročilu le še to dostaviti: Klerikalno-nemškim bratcem se je šlo za to v pretežno napredni Sp. Šiški umetnim potom s sistematičnim delom si pripraviti pot za njih poliične in gospodarske namene. V prvi vrsti so v dosego tega namena smatrali potrebno občini odvzeti redno občinsko upravo. Da ta načrt izpeljejo, so zanetili ogenj za — vodovod. In tako spretno: policijski komisar Jančigaj je znan kot dober prijatelj Ste-fetov; je obenem pa tudi dozdeven prijatelj socijalistov v Šiški. Pri njem so na oboje strani podpihali ogenj — v občinskem zastopu je nastala opozicija proti oziroma za vodovod. Ta opozicija je bila le markirana in sicer tako dobro markirana, da morda niti tisti, ki so igrali vlogo opozicije sami niso vedeli, da so pravzaprav le sredstvo za pravi namen, ki pa ni ciljal na ureditev vodovodnega vprašanja, marveč edino le na razpust občinskega zastopa. Na isti kot Jančigaja in Jančigaj druge so dobili za svoje načrte tudi župana Pogačnika. Mož jim je bil kakor nalašč. O njeni namreč širša javnost ni na jasnem jeli je Pogačnik res naprednjak, ali je skrit klerikalec, ki iz gotovih razlogov le igra, le markira naprednjaka. Ravno tako je Pogačnik tudi v narodnem oziru vse in nič; danes sedi poje in pije v družbi najbolj zagrizenih haj-lovcev, jutri, ali še tisti dan je isti mož zopet v družbi narodnjakov največji narodnjak. Skratka mož je vse in mož ni nič, obrača se kakor sapa potegne, od severa ali od juga. Takih mož se kaj radi poslužujejo klerikalci za svoje večje politične operacije. Načrt je bil zdaj naravnost imeniten: umetnim potom napraviti opozicijo, dva moža, ki sta pravzaprav v službi enoinistega političnega gospodarja pustiti izigravati drugega proti drugemu ... javnosti je namreč bilo potreba nametati veliko peska v oči. In konečni uspeh? Vse je šlo »po žnorci" kakor v gledališču. Jančigaj et konsortes je »delal" opozicijo. Pogačntk se je naredil silno ogorčenega, prevrnil županski stolec in s svojim oprodo podžupanom Ze-lenkolom pobegnil iz občinskega urada. Komedija je bila torej za prvi akt končana; klerikalcem je prinesla ge-renta, ki ga imajo »na špagci..." da ti črni nehvaležneži svoje obljube niti toliko niso držali, da bi bili Pogačnika obdržali za gerenta. Ampak, da je bil tudi le manever, na to prihodnjič ne smemo pozabiti. Za danes pa naj to zadostuje!
V Trstu veliko zanimanje za dogodke v Sp. Šiški. Kakor se nam iz Trsta poroča, so tamkaj zadnji dogodki v Sp. Šiški vzbudili v slovenski javnosti splošno zanimanje. Tržačani kar ne morejo prehvaliti male šišenske junake, ki so se tako pogumno borili za svoje narodne pravice. Zlasti pa tudi pozdravljajo sklep šišenskih na-rodno-zavednih žensk, ki so se pred domačo cerkvijo izjavile za izstop iz katoliške cerkve ter za prestop v pravoslavno cerkev. (V Trstu že imajo krasno pravoslavno cerkev, ki je nam Kranjcem sedaj najbližja.) Kakor v Trstu tudi v vseh oddaljenih slovenskih krajih z veseljem pozdravljajo ta kulturni pokret, ki je vsled nastopa malih šišenskih junakov ter njih vrlih mater izšel iz Sp. Šiške. — Kakor šele sedaj uvidimo, moramo biti državnemu pravdniku g. Luschanu pravzaprav le hvalešni, da nam je sobotno številko tako lepo pobelil. To pobelje-nje je povzročilo tudi na zunaj splošno pozornost na kulturno vojsko v Spodnji Šiški.
Kako sodijo ljudje. Prijatelj nam piše: V Vašem časniku »Jutro* sem čital o verskem gibanju v Šiški pri Ljubljani ter Vas prosim, da daste nekoliko prostora mojim današnjim vrstam, ki se tičejo vprašanja, kam naj se obrnejo verniki slovenske narodnosti, ki jih preganja politiki in vsem strastem na tem svetu podvržena duhovščina, kateri ni ležeče na tem, deliti zlo in dobro z verniki, oziroma ljudmi, temveč katerim je zlo vernikov deseta briga. Vsled tega si svoji tudi dobrote, zlo pa prepušča drugim, ki niso po nazorih duhovščine poklicani, da bi uživali kakšno srečo na tem svetu. Ne vem, kako in kaj računa duhovščina danes svoja opravila, ako če biti kdo po katoliških nazorih vernik, Bil sem že od nekdaj bistrih misli in vsled tega tudi primoran h koraku, da sem se odpovedal katoliški cerkvi ter stopil po dveletnem premišljevanju in razsojevanju verskih naukov končno k protestantizmu, v katerem sem našel, kar se tiče mojega verskega prepričanja popolni mir. Nimam vzroka biti nasproten prestopu iz katoliške v pravoslavno cerkev, kajti ona je po številu vernikov slovanska cerkev. Privlačno sta jo napravila Slovanom osobito brata Ciril in Metod, pripomniti pa moram, da tudi Hus in Primož Trubar nista učila slabše, temveč golo resnico, katero je Jezus Kristus pustil vesoljnemu svetu. Na podiagi Kristusovih naukov je postal celi svet deležen ne le nebeškega, temveč tudi tuzemskega blagostanja, njegovi nauki so prežeti s socialnimi nazori in ako se jih bode človeštvo držalo, mora priti do rednejših razmer, kakor oa, če se bode držalo naukov koncesio-niranih katoliških božjih namestnikov. Ako kdo trdi, da je protestantska cerkev last Germanov, je to naravnost budalost, katere ne more najnemnej-ši bebec, še manj pa olikan in pameten človek razumeti. Po številu vernikov seveda je, kajti vedeli so Germani vrednost naukov reformatorjev mnogo bolj ceniti, kakor Slovani, vsled česar so se jih tudi bolj oklenili. Jaz sem naravnost navdušen naprednjak, saj mi vendar ne more biti drugi, kakor slovenski narod najbližji in dvomim, da bi bil s svojim prestopom k protestantizmu postal naenkrat nemškega, morda tevtonskega pokolenja. Dvomim tudi, da so drugi Slovenci, ki se pri-
Tolstovrško slatino
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: TolstovrSka slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim 1
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
manjše je postajalo moje trpljenje, vedno bolj trdno so se zapirale moje trepalnice . . . Zaspal sem v globokem snu, dokler me ni vzbudil v ranem jutru solnčni svit . . .
Avgusta meseca 1882.
Kmalu bo leto dni, odkar prebivam tukaj. Oblečen sem v temno-rjavo sukneno opravo; moja zunajnost je torej izpremenjena, ali moja notranjost je še vedno ista. Oblekel sem to debelo sukno že pred posvečenjem, ker sem upal, da se z mojo obleko menja samoposebi tudi moje mišljenje in naziranje. Kako sem se varal! Včasih mi je ravno to meniško oblačilo vzrok tajnega vznemirjanja in skrite tuge ... In tudi moje trdovratno premagovanje samega sebe omahuje in pada, da se včasih z naporom trudim brzdati svoja čuvstvain ohraniti trdno voljo. Čestokrat mi je skoro neprijetno, da stopa prior molče in ravnodušno mimo mene, ter se mi zdi, da vidim v njegovem licu porogljiv prezir. Da, težko mi je v takih hipih in jaz si skoro želim, da bi ta sivi starček stopil vnovič s presunljivim pogledom predme ter mi strogo, ko sodnik nastavil vprašanje, ki bi bilo v zvezi z mojo prošlostjo. O, vsaj njemu naj bi se ne bil lagal, ki skriva morda v prsih isto bolest in ki ni brezčuten, kakor izgledajo vsi ostali menihi.
O, ti menihi s svojimi resnimi,
pravilnimi in ne izrazitimi obrazi, kako malo me brigajo. Kadarkoli stopam mimo njih, hodim ravnodušno, ko da sem zraven navadnega stroja,
Saj so to brž zmožnosti podret bližnjika. Semint obličjih, da bi ka
kone bitja, ki nimajo v dušo svojega a se ozrem po teh čital z njih. Zaman!
Dolgočasni so in ne izražajo ničesar; ne zadovoljnosti, ne bolesti, ne nasmeha ne tuge . . . Baje imajo ledeno zakrknjeno srce, ki ostane tuje slehernemu čuvstvu. Zato mi ti redovniki s svojimi lenimi kretnjami ne ugajajo in dasi se iz njih vedenja ne da spo-. znati, vendar si domišljam, da niti jaz ne ugajam njim. Kako naj se jim tudi prikupim? Shajam se v njih druščini le, ko zahteva samostanski red: pri obedu in molitvah.
Septembra meseca 1882.
Včeraj sem našel med skritimi spomini Almino pismo. Dve leti je minulo, kar ga je pisala njena bela nežna ročica, vendar ima zame še vedno ono mikavost, ko da ga nisem čital še nikoli. Postalo mi je to pismo mahoma zanimivo, dasi je nedosledno, in zato karakteristično. Skoro glasno sem se zasmejal, ko sem ga vnovič prečital. Saj sem si moral sam sebi rogati z očitanjem: In ti, Gvido, si zašel sem za to zidovje namenoma radi Almine nedoslednosti ? Kolika
budalost! Kako moremo zahtevati trajne logike in doslednega početja v življenju ženske? Navadna ženska ne more biti logična niti v enem kratkem pismu, Čemu torej tolike zamere, to^ likih žrtev, saj ženska greši, ne da bi se zavedala; vara nas nehotoma. Mi moški bi morali v občevanju z žensko ostajati vedno pri zavesti, da je ženska original, od katerega smemo pričakovati toinono in sprejemati posamezne dogodljaje brez presenečenja. Koliko nesrečnikov manj bi bilo med moškimi, ako bi vedno mislili, da imajo opravek le z razposajenim nepremišljenim otrokom, ko občujejo z žensko. Da, koliko tuge manj in koliko vež vžitka . . .
Tako sem razmotrival včeraj ko sem čital Almino pismo. In v tistem času je nekdo potrkal na vratca, da sem komaj utegnil skriti svoje spomine: Almina pisma, rokavico in pi-halko, katero je na zadnjem plesu shranila Alma v mojem žepu. V mojo celico, je vstopil predstojnik sam. Bil sem zmeden in zato mi ni bil dobrodošel.	.
— Sin moj, izustil je z božajočim glasom, ti mi še oboliš. Zal, da nimam ogledala, da vidiš, kako izgledaš. To pretirano samotarenje in ta nema molčečnost v tej revni stanici ti je le v škodo!	(Dalje.)
znavajo k protestantizmu, vsled tega za Slovence izgubljeni, dvomim dalje, oziroma ne verjamem popolnoma ne, da bi bil Hus ali Primož Trubar zatajil kdaj svojo narodnost. Pustim razsodnosti istih Slovencev, katere je terorizem katoliških duhovnikov pripravil do izstopa iz katoliške cerkve da odločijo sami, so li nauki, ki sta jih učila Hus in Primož Trubar sla-bejši, nego nauki drugih duhovnikov. Ali bi ne kazalo, da bi Slovenci na podlagi Trubarjevih naukov si ustanovili svojo cerkveno skupščino, kakor imajo Germani augsburško, helveško, kalvinsko itd. Toliko za danes.
Štrajk pri tvrdki Bonač. Nad teden dni je že štrajk v tovarni in knjigoveznici, ali doseglo se ni več, kakor da je g. Bonač dovolil delavstvu vse zahteve, samo društva knjigovezov noče nikakor priznati, zakaj ne, povemo mi javnosti. Gospod Bonač bi seveda v tovarni za prvi čas upeljal 9urno delo, ali za koliko časa, to je vprašanje, izjavljamo, da smo mi tudi zviti, zato ne gremo v past. Trdimo z vso gotovostjo, da po preteku enega leta je že zopet tako, kakor pred štrajkom. Z vajenci je isto; mi zahtevamo ravnati se strogo po tarifi, ali pri g. Bonaču je to čisto drugače, v kartonažno tovarno vzame vajencev, kolikor jih menda dobi, potem pa fa-bricira knjigoveške pomočnike na tale način: eno leto se uči kartonaže, 1 leto knjigoveštva, 2 leti pa cizo vozi in to naj bode dober pomočnik. To so tiste točke, katere mu društvo prepreči, ako istega prizna; g. Bonaču pa to noče iti v glavo, on menda še zmiraj misli, da smo v 15. stoletju. Končno še nekaj o konkurenci: mi mislimo, da se da konkurirati danes z dobrimi močmi in z najmodernejšimi stroji kakor jih g. Bonač tudi ima, ne pa, da mu delavstvo gara 15 ur na dan. Glede podrobnosti in ši-kan delavstva od Vaše strani, se bodemo pa še pogledali v najkrajšem času.
Gostovanje kapelnika g. Vaclava Talicha. Kakor se nam poroča, je „Slovenska Filharmonija" pridobila v Ljubljani tako priljubljenega in dobro znanega kapelnika g. Talicha, da bode v poletni seziji vodil njene koncerte, in sicer dvakrat na teden, ob torkih in sobotah. Živo so nam v spominu krasni koncerti, ki nam jih je nudil ta izborni glasbenik v preteklih treh letih. Že takoj pri svojem prvem nastopu — menda je bilo na vrtu hotela Bllirije“, fasciniral je občinstvo, ki do takrat ni bilo vajeno slišati v Ljubljani tako popolne orkestalne glasbe. Od takrat so bili njegovi koncerti sestanek vseh ljubiteljev glasbe in s ponosom smo gledali v bodočnost, misleč, da se natn tudi na glasbenem polju odpira nova perspektiva. Pa ne samo kot koncertni, ampak kot gledališčni kapelnik, se je g. Ta-lich odlikoval. Kar čez noč nekako smo imeli v Ljubljani izborno opereto. Vse, kar je on naštudiral, je bilo precizno, fino izvedeno. Publika se je tiste čase prepričala, da je možno tudi z majhnimi sredstvi doseči častne uspehe, če je voditelj na svojem mestu ter ima voljo nuditi občinstvu res pravo umetnost. Dobrega okusa za umetnost naši publiki ne smemo odrekati, samo treba je, da se kdo najde, ki vodi glasbo in umetnost ljubeče občinstvo v pravi smeri. G. Talich, ki se je lansko leto izpolnjeval v svoji umetnosti v Lipskem pri slovitem kapelniku Nikischu, in letos v Milanu se nam zdi poklican, da tudi izvrši začeto delo ter se s tem pridruži, da si je Čeh, našim prvoboriteljem za kulturo. Naj bi bili koncerti, ki se nam obetajo, nekaka ouvertura za zimsko sezono. Slovensko občinstvo pa naj podpira mladega umetnika v njegovih težnjah, vedoč, da s tem tudi samo pripomore naši mladi kulturi do enakovrednosti s tujo.
Gosp. kapelnik Talich, — Koncert »Slovenske filharmonije.* Danes, torek koncertira popolen orkester Slovenske filharmonije v hotelu „Tivoli“ in dirigira pri večernem koncertu g. kapelnik Talich naslednje točke: 1. Smetana-Kovarovič „Prodana nevesta"; 2. Nedbal: »Valse triste“; 3. Nicolai: „ Vesele ženske Vindzorske*, overtura; 4. Smetana: Uspavanka iz opere »Poljub«; 5. Verdi: Finale 2. akt iz opere „Aida“; 6. Bizet: Danse boheme. Začetek koncerta ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vinarjev.
Čudna novica kroži po Ljubljani. Prejeli smo sledeče poročilo: K neki ženi sta prišla dva tujca in stajo prosila, naj jima da kaj jesti. Žena je njima koj postregla in ju vprašala od kod sta doma. Rekla sta, da sta iz takega sveta, ki je nam neznan in ki ne vemo zanj, pač pa se bodo kmalu slišala znamenja o onem svetu. Od tistega časa se sliši vsako jutro v smeri od severa proti jugu neko bobnenje, ki ga je slišalo že več ljudi. Tako se — pripoveduje.
Šentpeterskl župnik Pavlič je poslal pretekle dni štepanskim gostilničarjem okrožnico, v kateri jih poziv-lje, da naj se podpisom zavežejo, da ob žegnanju v svojih gostilnah ne bodo imeli godbe. Večina gostilničar-
jev, ki ima nekaj soli v glavi, je na okrožnici mesto podpisa za Pavliča zapisala nekaj dokaj bolj primernega, klerikalni bi rti pa so se\eda podpisali da so tako neumni, da ne bodo to nedeljo imeli godbe. — Politični ljudje pravijo, da bi Pavlič rad postal kmalu korar, samo farmane mora še prej malo ociganiti, drugi trde, da je ta okrožnica inspirirana od prismojenega škofa samega.
Neotesanost parnlkovega strojnika. Pretekli teden se je L-eva gospa peljala v svojem železnem čolnu po Ljubljanici. Nasproti ji pride blizu Prul parnik s petimi obloženimi čolni-in zasuče tako s sprednjim delom, da bi bil parnik kmalu čoln prebrnil. Ko je gospa na tako brezobzirno postopanje in vsled strahu protestirala, ji je strojnik Schmitt v obraz zalučal besede: »Seien Sie froh, dass Ihnen
nichts argeres passiert ist!“------------
Tega nemškega hlapca naj gospodar Czeczowiczka nauči primerne olike, če ne — ga bodo drugi 1
Slov. telovadno društvo Sokol v Železnikih priredi v nedeljo, dne 23. julija 1911. javno telovadbo ob polu 4. popoldne. Po telovadbi javna veselica na vrtu brata Gabrijela Thaler z godbo, plesom, šaijivo pošto, korijan-doli itd. Veselica se vrši nepreklicno ob vsakem vremenu. Vstopnina k telovadbi prosta. Vstopnina na veselico 40 vin.
Dramatična šola slovenskega deželnega gledališča se otvori 23. t. m. dopoldne. Priglase sprejema ravnateljstvo vsak dan v gledališki pisarni od polu 10. do polu 1. dopoldne in od 5, do polu 7. popoldne. Želeti je, da se oglasi čim več odraslih in inteligentnih gospodičen in gospodov, ki imajo resnično veljo, docela se posvetiti slovenski dramatski umetnosti. Poučeval bo letos zopet gospod režiser Hinko Nučič. Pouk bo teoretski in praktičen ter se bo vršil zvečer v gledališču.
Dramske skušnje angaževanih članov se začno letos s 1. avgustom.
O. BERNATOVIČ
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Umrl je v Kropi dne 16. julija ob desetih dopoldne gospod Jurij Magušar, veleindustrijalec, veletržec in posestnik. Vrlemu in neutrudnemu možu blag spomini Pogreb bo danes ob 4. popoldne.
Cirkus Strassburger je vzbudil v Ljubljani po vsej pravici velikansko pozornost in splošno zanimanje. In to po vsej pravici. Tako izrednega užitka ni nudil Ljubljančanom še noben cirkus. Posebno občudovanje vzbujajo dresirani morski levi, skupina mamelukov in takozvani „leteči ljudje", ki proizvajajo naravnost vratolomne vaje. Ravnatelj Strassburger in g. Kossmy morata biti naravnost izborna dreserja. Tudi včerajšnja predstava izvrstno obiskana. Vsi igralci so želi entuziastično pohvalo od strani občinstva.
Ideal. Spored za danes sredo in četrtek: Humoristične igre v Singa-puru. (Naravni posnetek.) Prevarani tat. (Komično.) V pričakovanju polnočnega vlaka. (Lepa drama.) Kinematograf v Afriki. (Naraven posnetek v barvah) Prevarani zasledovalci. (Jako komično.) Moric bi rad umrl. (Vele-komično.) Dodatek k večernemu sporedu:	Skrivnosti preteklosti. (Lepa
drama.)  ________________
Med srbskim narodom.
V Belgradu so pripravili nam slovanskim časnikarjem, ki smo prišli na deseti kongres, nenavadno presenečenje: peljali so nas med srbski narod, da ga spoznamo, ga začnemo ljubiti bolj nego smo ga ljubili doslej, ko smo ga poznali samo iz nemških in madžarskih slavofilskih časopisov, ki imajo posebno Srbe »na piki*. Jn zato niso redki med Slovani taki, ki imajo o Srbih naravnost grozne pojme, predstavljajo si jih nekako tako, kakor „Simplicissimus“ in »Muskette*. No, in če nič drugega, ta pozitivni m trajni uspeh ima belgrajski novinarski kongres, da so popolnoma padli vsi predsodki o Srbih, ki so nam jih sugerirali doslej nasprotni listi. Nemalo je k temu pripomogel naš izlet med srbski narod.
V soboto dopoldne smo se podali na parnik »Šumadija* in ko so bili Srbi prijeli in v luknje vtaknili par avstrijskih špijonov, ki so hoteli z nami, da bi bili o izletu na pristojna mesta poročali, je vojaška godba na parniku zasvirala srbsko koračnjco in parnik se je jel med viharnimi »živijo* klici pomikati. Pogled na Belgrad s parnika je bil prekrasen. Mesto se slikovito razprostira na nizkem grebenu, in tam, »kjer Donava bistri pridruži se Savi*, se dviga staroslavna belgrajska trdnjava. Po celi donavski obali, kjer je le kaka hišica, so stali seljaki in seljanke, pozdravljali so nas s klici, mahanjem srbskih trobojnic in robcev in pokanjem topičev. Blago-
slovljeni so kraji, ki smo se peljali ob njih. Krasni vinogradi, zlata žitna polja, mogočni gozdovi. Resnično kos raja na tem svetu. In pa to ljudstvo, vredno te lepe dežele in dežela vredna tega ljudstva.
Točno ob 12. uri smo pristali v Smederevu,zgodovinsko slavnem mestu, kjer so si Srbi še kakih 100 let po nesrečni bitki na Kosovem polju (1379) obdržali samostojnost. Smederevo šteje kakih 5000 prebivalcev, je prijazno malo mestece, na vzhodu pa se tik ob Donavi dviga mogočna stara trdnjava despota Brankoviča z 22 velikimi stolpi.
Smederevci so nas nad vse pre-srčno sprejeli. Nad 10.000 ljudi je pričakovalo na bregu parnika. Prišli so od blizu in daleč, do 5 ur hoda — vsi v prazničnih narodnih srbskih nošah. Pevsko društvo Brankovič je prišlo z zastavo in je zapelo v pozdrav pesem, prišle so tudi godbe in so svirale, z govorom nas je pozdravil župan in nato smo se podali v mesto ob nepopisnih ovacijah prebivalstva. Po ogledovanju mesta in trdnjave smo sedli k obedu, ki ga je dala mestna občina. Navdušenih napitnic se je izpregovorilo mnogo. Le prehitro je potekel čas. Ob petju in godbi in ovacijah smo se spet podali na parnik, in spet smo se peljali mimo krasnih blagoslovljenih krajev, kjer so nas pozdravljali topiči.
Ob 6. smo se ustavili v Gradišču, malem mestecu, ki šteje kake 3 tisoče prebivalcev. Nepopisno lep sprejem. Na bregu do 12.000 ljudi. Cela pot od parnika notri v mesto gosto posuta s svežo travo. Ob potu šolska mladina z zastavicami prepeva	„Hej
Slovani* in srbsko narodno himno in siplje na pot cvetje. Gremo	proti
cerkvi, kjer nas na pragu čaka pop v svečanem ornatu in s križem v roki. Z mogočnim glasom pozdravi slovanske goste in jih blagoslovi. V cerkvi zahvalna molitev s prekrasnim staroslovenskim petjem. Iz cerkve se poda ves zbrani narod z gosti na	velik
travnik, začne se »igrati* kolo	(kolo
se namreč ne »pleše*, temveč »igra") — vse se suče: mlado in staro, revno in bogato. Nobene razlike stanu ne vidiš. Meščanka poda roko bosemu seljaku, oficir revni seljanki. Srbski demokratizem . . .
Na vrtu so priredile gradiščanske gospe in gospodične sijajno večerjo, pri kateri so stregle same. Pri vsakem gostu je stala Gradiščanka in pazila, da gostu ni ničesar manjkalo. Tolike ljubeznjivosti menda ni nikjer na svetu, kakor med Srbi.
Ob desetih zvečer je bil velik ognjemet na Donavi. Igralo se je kolo, pele so se prekrasne srbske narodne pesmi . . . marsikdo od naš bi bil kar za vedno ostal med tem zlatim narodom. Pa treba je bilo spet iti . . .
Ob 3. po noči se je parnik spet jel pomikati. Donavska dolina se začenja zoževati. Na levi in desni strani bregovi, poraščeni z bogatimi gozdi. Po peturni vožnji zadnja postaja —-Tekija, prav nasproti Oršove. Izstopili smo samo za četrt ure. Prebivalstvo nas je spet navdušeno pozdravljalo. Svirale so godbe, vihrale zastave.
Po osmi uri smo nastopili pot nazaj. Na bregu množjca domačinov v narodnih oblekah. Čarobne ženske, junaški fantje in možje in starci. Nepregledna dolga vrsta jih je bila. Parnik se je jel pomikati, ženske so nam v pozdrav mahale z robci, moški so potegnili samokrese in streljali. Nam pa so zarosile oči . . .
Na parniku je počasi postajalo živahno. Godba je neutrudno svirala, igralo se je kolo, govorile napitnice, od svobodnega srbskega brega donavskega pa so doneli topiči in klici svobodnega naroda vsepovsod, koder nas je peljala ladja . . . Polnočna ura je že davno minila, ko smo se ustavili v Belem gradu.
To sta bila dva dneva, polna nepopisne krasote, ki sta izvršila revolucijo v naših nazorih o srbskem narodu.
In zdaj smo spet tu in z nekako pritajeno zavidljivostjo gledamo tja dol proti vzhodu, kjer prebiva marljivi trezni in junaški srbski narod, ki mu vlada njegov demokratični kralj in misli nam vedno in vedno hite dol v jugoslovanski Pijemont in ena sama želja je v naših srcih — priti še kdaj tja dol . . . ____________
Najnovejša telefonska brzojavna poročila
m
Državni zbor.
Dunaj, 17. julija. Današnja seja državne zbornice je bila popolnoma mirna. Le poslanec Wolf se je zgražal nad rdečimi naglji, ki so ležali na predsedniki mizi. Prihodnja seja se vrši v sredo ob 11. uri dopoldne. Za jutri popoldne je sklical starostni predsednik Fuchs sejo klubovih predsednikov, na kaleri se bo določil dnevni red sej, obenem pa vršila pogajanja glede izvolitve novega zborničnega predsednika. Za predsednika
zbornice bo najbrže izvoljen dr. Syl-vester, ker bodo zanj glasovali vsi nemški naprednjaki in tudi več Poljakov. Volitev predsedstva se najbrže vrši v petek.
Ogrska zbornica.
Budimpešta, 17.|julija. Obstrukcija se nadaljuje. Opozicija je izjavila, da toliko časa ne bo miru, dokler ne prekliče grof Tisza besed, da gleda s prezirom na opozicijo.
t Dr. Harambašič.
Zagreb, 17. julija. Včeraj je umrl znani hrvaški pisatelj in bivši saborski poslanec dr. Harambašič.
Seja hrvaških poslancev.
Zagreb, 17. julija. Včeraj in danes so se vršila posvetovanja koalicije glede nove politične situacije vsled konstruiranja nove vladne stranke. Za 24. t. m. se skliče plenarna seja koalicije, pri volitvah z drugimi strankami.
Velika železniška nesreča.
Frelburg, 17. juliju. Tu je skočil brzovlak ravno pred kolodvorom s tira in se popolnoma razbil. Dosedaj so potegnili izpod razvalin 11 mrtvecev in 20 težko ranjenih.
Lastnik in glavni urednik Milan Plut.
Odgovorni urednik dr. Iran Lah.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Lepa, noro meblovana mesečna soba s posebnim vhodom se takoj odda. Kje; pove uprava „Jutra‘‘.	224/4—10
Malo rabljeno žensko In moško holo ter
decimalna tehtnica se ceno proda. Kje, pove »Prva anončna pisarna*.	410/x—5
Vrtnarski vajenec poštenih starčev se sprejme takoj pri Ivanu Wider, vrtnar Ljubljana.
Glasovlr se jako ceno proda. Naslov pove „Prva anončna pisarna.*	418/3—2
Kočija jako dobro ohranjena s 4 sedeži se proda za 430 K. Na vprašanja odgovarja: A. Kocuvan, trgovec, Šoštanj._______264/3	—2
Dobro ohranjeno ilaniHko kolo se takoj kupi. Kje pove podružnica „Jutra“ v Sp. Šiški.
267/2-1
Avtomobil za štiri osebe ceno proda Lovro Šebenik, Sp Šiška.__________________________
Po zelo zim žulil cent prodaja radi preselitve v lastno hišo M. Krištofič & Bučar. ___________________________________212/x—7
Ugodna prilika! Proda se radi družinskih razmer v mestu hiša, kjer se nahaja dobro upeljana specerjjska in tudi gostilniška obrt. Reflektira se le na resne kupce. Kje, pove „Prva anončna pisarna.	421/7—1
Deklica, stara 20 mesecev se želi oddati k dobri družini v oskrbo. Naslov pove „Prva anončna pisarna."	422/1 1
Sprejme se takoj nčeuka v trgovino z mešanim blagom. M. Veselv, Cesarja Jožefa trg št. 11.___________________ 268/x—1
Gospod išče dobro domačo hrano. Ponudbe pod A B. 38. na upravništvo „Jutra“.
269/2-1
KORESPONDENCA.
Gospod želi v svrko zabave korespondiratl z damo staro od 30 do 50 let. Gospe imajo prednost. Tajnost se jamči. Pisma sc prosijo pod šifro „Posavec“ št. 35. poštno ležeče Ljubljana.	423/1—1
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sočutja ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta in brata, gospoda
Marina Nadilo,
kakor tudi za darovane vence in častno spremstvo pri pogrebu, izrekamo tem potom vsem svojo najiskrenejšo zahvalo.
V Cerknici, 15. julija 1911.
Žalujoči ostali.
Izjava.
Ker se raznašajo razgovorice o moji aretaciji, z dne 14. t. m. mi škoduje na moji obrti, pojasnjujem, kolikor je na tem resnice sledeče: Ko sem videl gdč. Volkar v zadregi, sem jo opozoril, da naj tudi ona od gospe Hribovšek zahteva, da se legitimira, Nato je pričela ga. Hribovšek govoriti nemško, na kar sem gdč. Volkar opozoril, naj tudi ona zahteva od ge. Hribovšek, da govori slovensko, kakor je govorila poprej. To je slišal g. orožnik in to je bil edini vzrok moji aretaciji, na kar lahko prisežem.
Fran Podlipnik, krojaški mojster v Sp. Šiški.
r ČCI
Dva čevljarska stroja z vso opravo in orodjem se prav ceno prodata. Poizve se: Karlovška cesta štev. 30.
Mlad, dobro trgovsko naobraženi
privatni uradnik
z 7 letno komptoarsko skušnjo, zmožen slovenščine, nemščine in deloma hrvaščine, želi mesto premeniti. Rad bi šel tudi kot potnik in zastopnik. Blagohotne cenjene dopise sa prosi pod „M. R. 100“ na upravo »Jutra1*.
Spedicijska tvrdka
dim • ••in
iitiit
nun
nun
IIMM
je preselila mestno pisarno v
Šelenburgovo ul. št. 3.
Naj večja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v :: Švici. Tovarniška znamka ::
„IKO“. #*-
H. SUTTNER
Telefon Stev. 273,
Ljubljana
Telefon štev. 273.
, Jutro* se prodsua v Trstu
po O vinarjev
■v lisusledjnoili. toToa^sajcanLaJn.:
Becher nlica Stadion, Trevisail ulica Fontana, Pipan, nlica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Cardncci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, VojaSniČni trg, Hrast* Poštni trg,
MoŽL, olica Miramar, Magolo, ulica Belvedere, Geržina, Rojan, Raunacher, Čampo Maraio, Bruna, SS. Martiri, Ercigoj, ulica Massimiliana, Roučelj, ulica S. Marco,
Cechimi, ulica deli’ Istra, Bruna, Ulica del Rivo, Bubnič, nlica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, SpOder, Ulica Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg. BeilUSi, Greta,
Kichel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
LuzattO, ulica Acqnedotto, Segulin, ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan,
Lug, ulica S. Lncia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere.
Klavirje,
pianine in harmonije
le prvih svetovaih tvrdk na obroke po K 18*-
Ravnokar na j večja zaloga malo Čas« izposojenih pianinov po jako nizki ceni
ALFONZ BREZNIK, Kongresni trg 13, učitelj »Glasbene Matice”,
Sili
poprej HENRIK KORN
pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter in-:: stalater vodovodov ::
LJUBLJANA
Slomškova ul. 3 in 10 Podružnica: Stari trg 9.
Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim fikriljem, z
asbest - cementnim Skriljem (Eternit) patent Hatsehek,
z Izbočeno In ploščnato opeko, lesno - cementno in strešno opeko.
Vsa stavblnska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
L. J. Frohlich
sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
Poštno-hranilničnl račun štev. 67.626.
Mesečna soba
lepo meblovana na Miklošičevi cesti, »Hotel Loyd“ se odda ‘20. t. m. Razgled na cesto. Več se poizve istotam v III. nadstr., levo.
m
v pritličju za pisarno če mogoče v bližini šišenske cerkve ter ob glavni cesti išče Podružnica »Jutra”, Spodnja Šiška.
Jako zanimiv, zabaven In poučen list s slikami je
99
Cirkus Adolf Strassburger.
Danes zvečer ob uri
športna predstava
z novim popolnim programom.
V sredo dne 14. julija 1911
2 veliki gala predstavi.
Popoldan ob 4. uri.	Zvečer	ob	y49.	uri.
Najboljše odgovori „Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro", ali pa najde novega naročnika!
JUTR0“ se prodaja v Ljubljani
po O vinarjev
neteledjaJUi, toloaJr	:
Pri popoldanskih predstavah plačajo otroci do 12. leta in vojaki polovico. Zvečer popolno vstopnino.
IPred.prod.aja, vstopnic -v c. trafDsci „Union“ in v oirlrasn pri Tolagrajiii.
Vsaki dan od lO. ure dopoldan javne skušnje In odprti hlevi.
Priznano pristne oljnate in suhe cene nizke .*. £gj I*V© točna postrežba
PREMERL in JANČAR
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 20 nasproti Figovca na debelo in na drobno. — Izborne emajlne glazure, LAKI
.....	=	FIRNEŽ	in	ČOPIČI.	------_==
Vse v to stroko spadajoči predmeti.
Ilustrovani tednik"
ki izhaja vsak petek ter stane četertletno 1 K 1‘80.
Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem!
Naslov: Ilustrovani Tednik, Ljubljana.
vrmrmTttff
Edini oblastveno izprašani
optik in strokovnjak
K. JURMAN
Uu bi lana, Šelenbiirgova ul.
mm
MI.CEKKC
Štampilje
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in Izdelovatelj kavčukovih štampillj.
Ljubljana, stari trg št. 20. Ceniki franko.
4 lepe konje
za težko in hitro vprego, ena primerna kobila (pincgavka) so takoj na prodaj. Kupci naj ne zamudijo te ugodne prilike in naj se zglase pri gospodu
Josipu Seidlu
Spodnja Šiška 2.
9 užili kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
PIchler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica.
Stične, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. Pšeničnik, Židovska ulica, Kleinstein, Jurčičev trg.
W1siak, Gosposka ulica Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgitr. Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta Štravs, Škofja ulica Likar, Glince.
Sterkovič, Dunajska cesta Klančnik, Tržaška cesta.
Okasion nakup.
H.
Jffiket obleka Iz čiste volne za gospode.
lepa bluza, ali krilo iz Mag«, ali kostum za dume.
obleka iz blaga ali platna za otroke.
Pralna obleka za otroke klobuk ali slamnik za gospode ali dečke.
se sprejmeta za obrt kleparsko in Vodovodno instalacijo, sprejmeta se takoj v trajno delo. Franc Lončar, klepar in inštalater, Spdnja Šiška 65.
Angleško skladišče oblek“
O. BernatOvič
Ljubljana, Mestni trg 5.
8
!!!! 2 !!!!
1
I
S
popolnoma novi, skupaj stoječi, ena obstoji iz dveh sob, kuhinje in obokane kleti, druga tik nje iz eno sobe m kuhinje ter lepim vrtom se ceno prodasta. Ponudbe na gospoda
:: Otona Smltka ::
Novo mesto, Kandija.
tasai
H H ■ 8S ■ H
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
■ ; ss	registrovana	zadruga z omejenim jamstvom ——----
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov.,
Xj©J3tTLO	n	žtrro.	aj:s^xod.e:rrie5še	:©.
f 	1	Lltogrra^ia^
Telefon ratc«. ite-v. 118.
OPoStao iuxeuaAluJ.ee ite-e*. 76.307.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Ves čisti dobiček se razdeljuje zavarovancem ; dosedaj se ga je Izplačalo K 2,495-719-—.
„S L A V I J A“
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,356.860*58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo.
......... '—■'	Vsa pojasnila daje: —	--------
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št 12.
 —  	.	—	Pisarne	so	v	lastni	bančni	hiši.	1
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal in okenskih plošč.
Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje lz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokorlstne namene.
Kupujte jrnr.
Izvod samo 6 vinarjev.
Eez.fond nad: ■ 1 610.000.
Ljubljanska kreditna banka i Ljubljani
ulica. štev. 3».
Podružnic® v Spij ©tu, Celovcu, Trstu, Sarajevu tu Gorici.  ===
Sprejema vteg© m knjižic® m m tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4aU