r v K. STAATSANWALT8CHAM WARBURG liîigelaiïgl am \\ tp.it Beilagen Mmat... iSfrgg* ^^gam^^a številka stane 12 v 41. številka. Maribor, dne 11. oktobra 1917. List ijudstvu v pouk in zabavo. vsak četrtek in velja t poštnino vred §b v Msribsta s pcSSJanjens na dom za četo Sets S K, pel leta 3 K ta zz četrt leta 1-50 K. a NemSjo S K, za »KateKširigs sasfca žtsv. ^Ttgsss* naročnino, inserate in reklanac^e. Za bisera te se plačuje od enostopae petitvrste s» enkrat 24 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora slase 16 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddc&a (¡»GHssaifc* stane beseda 5 vin. Partc in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vm. — lnserati se sprejemajo do torta apoMae. — Nezaprte reklamacije so poš&sša« prosie. kodi sam po njega, plača ea leto samo 5 K. — Naročnina se'pošilja na: Upraviaštvo ^Slovenskega Gospodarja" v Maribor«. — Ust se ¿opoifii* do'odpoved. — insštva" dobivajo list brez posebne Baročni»:. — Posamezni listi stanejo 12 vi». — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi te ne vračajo. — Upravništvot " Kdo zadačale vojsko? V zadnji številki smo hoteli našim čitateljem razložiti, kdo pravzaprav zavlačuje vojsko. S po datki, ki smo jih posneli po nemških listih, smo dokazali, daje vsenemška struja, ki ima tudi v naših krajih nekaj pristašev, največja zagovornica nadaljevanja ali zavlačenja vojske. G. državni prav dnik in stotnik-avditor, ki pregledujeta »Slov. Go spodarja«, predno gre v tisk, pa sta napravila čez večino našega članka črto z modrim svinčnikom in tako je bila v zadnjem Gospodarju na prvi in drugi strani velika bela lisa. Da pa so bila naša izvajanja v zaplenjenem članku pravilna, dokazuje razprava v nemškem državnem zboru dne 6. oktobra, kjer so socialni demokratje vložili ostro interpelacijo ali vprašanje na državnega kancelarja, v katerem ga vprašajo, zakaj pripusti, da se r Nemčiji in celo med vojaštvom širi vsenemško gibanje, katero nasprotuje mirovnemu stremljenju in je za zavlačevanje vojske. Ob tej priliki je prišlo v nemški zbornici do burnih prizorov. Poslanci večine nemškega državnega zbora, t. j. katoliška stranka »centrum«, socialni demokratje in liberalci so očitali vsenemški struji, vladi in vrhovnemu armadnemu poveljstvu, da se nalašč goji vsenemško protimirovno gibanje med armado in ljudstvom. Viharno so poslanci katoliškega centroma in socialni demokratje pritrjevali poslancu Landsbergu, ki je v ostrih besedah utemeljeval interpelacijo in bral vsenemškim mogotcem v armadnem vodstvu, v vladi in izven .vlade hude levite. Govornik je trdil, da so se na čelo vsenemške stranke in protimirovnega gibanja postaviil možje, ki so si v vojski prislužili milijone in še vojske sploh izkusili niso. Govornik je zi-klirnl : Sram naj bo vse tiste, ki hujskajo za na-dal evanje vojske, ki rujejo proti mirovnem stremljenju sv. Očeta, cesarja Karla I. in grofa Černina, a poleg tega vlečejo mastne dividende (oziroma čiste dobičke) iz svojih tovarn za orožje, strelivo in drugih vojnih potrebščin. Od vseh strani se sliši vpitje vdov in sirot, ki so izgubili svojce, invalidi in drugi nesrečniki polnijo domovino, a vse-nemci v svoji nestrpnosti in iz gole dobičkaželjno-sti agitirajo proti mira za zavlačevanje vojske. Nemčija brez zaveznikov vendar ne more celemu svetu narekovati miru. Vojska se vrši, da branimo domovino, a ne da pridobivamo tujega ozemlja, kakor hočejo vsenemci. Pošteno misleči ljudje hočejo mir! Katoliški poslanec Trimborn je povdarjal da katoliška stranka želi sporazumni mir, hoče spravo med narodi, kakor jo je začrtal sv. Oče Benedikt XV. v svojem zadnjem mirovnem pismu in kakor jo je označil pred dnevi avstrijski zunanji minister grof Černin. Pruski vojni minister pl. Stein in državni tajnik dr. Helfferich katerima se očita da sta pristaša vsenemškega gibanja, sta razburjeno odgovarjala govornikom mirovne večine. Dr. Helfferich je izjavil: Če do mož, ki stojijo na ielu armadne u-prave in državnega vodstva, nimate zaupanja, po tem nima smisla, da bi še dalje govoril. In v tem trenotku so zaorili po nemški zbornici glasni klici: »Ne' Ne zaupamo Vam!« Dr. Helfferich je razbur jen končal ^voj govor in je zbežal iz dvora-.e. Oba ministra sta s svojim neuljudnim, prezirljivim nastopom stališču nemške vlade, posebno državnega kancelarja dr. Mihaelisa močno škodovala. Iz nju nih govorov je bilo videti, kakor da bi bila cela nemška vlada za brezobzirno nadaljevanje vojske. Velika večina nemškega državnega zbora in prebivalstva v Nemčiji je za mir in vlada bo morala sedaj pokazati svojo barvo in se izjaviti, ali je pripravljena zavrniti vsenemško gibanje. Če tega i ne bo storila, bo dobila nezaupnico in v Nemčiji bo prišlo do velikih notranje-političnih zmešnjav. Mogoče je, da bo moral državni kancelar dr. Mi-haelis odstopiti ali pa bo celo razpuščen državni zbor. V ponedeljek se je nadaljevala razprava o interpelaciji socialnih demokratov. Poročilo o tej razpravi priobčujemo na drugem mestu. Iz vsega tega pa se vidi, da se vrši v Nemčiji sedaj hud boj: Na eni strani stojijo pristaši miru, na drugi pa vsenemci, nekaj ministrov, generali in tovarnarji, ki so za nadaljevanje vojske. Veliki boji med obema strujama bodo odločilne važnosti za bodočnost. Upamo, da bo zmagala mirovna struja. O miru. Papeževo posredovanje pri četverosporazumu. »Daily Telegraphu« se z dne 5. oktobra piše iz Rima: Papež je 2. oktobra stavil četverospora-zumnim državam svojo novo ponudbo za mirovno posredovanje. Četverosporazumove države še do-sedaj niso odgovorile na papeževo ponudbo za mirovno posredovanje. Mirovna posvetovanja v Vatikanu. Amsterdamski list »Nieuve Dag« je prejel dne B. oktobra iz Rima sledečo brzojavko: Pod predsedstvom sv. Očeta se te dni vršijo v enomer posvetovanja o položaju, ki ga je ustvaril odgovor osrednjih velesil Avstrije, Nemčije, Bolgarije in Turčije na papeževo mirovno pismo. Posvetovanj v Vatikanu se udeležujejo papežev državni tajnik kardinal Gaspari, papežev nuncij v jMonakovem, kardinal Friihwirt, ki se sedaj nahaja v Rimu, kardinali Mery del Val, Scapinelli ter tajnik kardinala Gasparija, Tedeschi. Sv. Stolica nadaljuje mirovno gibanje z vso vnemo. Černinov govor, korak bližje mira. »Nieuve Dag« piše: Papeževa ponovna ponudba za mirovno posredovanje pri četverospora- LISTEK. Vojni spomini* 1 fJaaai Oilee.) CDalJM XII. Ob Dnjestru. Po naši zmagi pri Lauczynu so se umikali Rusi za Dnjester v redu in z občudovanja vredno naglico. Če kdo na svetu, umejeta Avstrijec in Nemec poditi bežečega sovražnika. Rusi so tudi mojstri v umiku; tokrat so frčali pred nami kot ptice po zraku, ne pustivši nam niti majmanjšega plena, še ranjence in mrtve so vozili seboj. V bran, da zadržijo nekoliko naš pogon, so se postavljali le malo in na kratko. Dalekovidni ozna njevalec njih bega je bil divji požar, ki je švig*l pomešan z dimom lizajoče uničevalno na celi umi- j čni črti. Sovražnik je požigal ter palil gradišč», pristave in židovske naselbine. Sledili smo Rusom v smeri: Nadvrorna—Horodenka—Dnjester. Na tem pogonu so mi natovonli vodstvo trena jednega naših bataljonov. Vozaril sem se z vozički tik za četo. Vili smo se v dolgi črti skozi presek raz-sežnega gozda, ki senči poljane in ravan na ¿aleč okrog za mestom Nadworna. Jezdeč na čelu trena, sem se pogovarjal s častniki od bataljona. Pomenkovali smo se ravnokar: Kako nekaj nepremišljeno neprevidnega je ta naš pohod preko sredine gozda. Par strelov sovražne artilerije ali pehote in celi bataljon bi se razpršil Še nismo utegnili dokončati teh razmo trivanj, se je zablisnilo, se pokadilo na visoko in počilo nekje na sredini korakajočega bataljona. Bliskoma smo pobledeli, vsak je segnil po samokres; konji so obstali kot trenutno pribiti k tlem. Pred nami so stopicali konjički in konjarji strojnih pušk. Od teh strojničarjev je jeden viknil »Kozaki!« Na ta krik so pritlikavi kopitarji prestrašeno krz-nili; ljudje in konjiči so se spustili v divji beg na vse strani Za strojničarji se je oprijel pobežni strah še druzega moštva; vsak je drsnil proti grmovju, da se skrije pred kozaki. Moj konj je begal, se izpenjal in divjal, da mi je ofrknila s glave kapa, ves trd od presenečenja sem poškilaval z iednim očesom po gozdu, od katere strani da me bode obrisal kučmasti kozak. Dračje se je lomilo ler pokalo pod nogami beguncev kot bi brusil s strojnico; častniki so upili nad pobežniki; kozakov ni bilo videti od nikoder . . . Oziral sčm se na okrog po trenu. Na, tako vojaško spretne brzine nisem opazil ni prej ni po-znej pri trenarjih kot tokrat. Kakor bi se zadri na vežbalifiču nad atotnijo: »KehrtEuch!« so obrnili vozniki najtežje vozove in zakalopirali nazaj proti smeri, iz katere smo došli. še nekaj trenutkov in ni bilo videti nobenega konjskega repa več; le priganjanjc voznikov k begu in udrihanje bičev po vplašeuih konjskih hrbtičih je še odmevalo iz daljave. Pa o kakih kozakih niti najmanjšega sledu. Vse je begalo le vsled jednega poka in jednega klica; Kozaki! V skoku sem ubral za trenom in se za-diral dobre pol ure nad vozniki, predno so postali in obrnili nazaj proti gozdu. Težje, mnogo pozneje kot tren so zbrali častniki pobegli bataljon Koliko mož je prisoplo težke sape nazaj v vrsto pa brez pušk in kap. Kedo je povzročil paniko ? Mož, ki je nosil svetilne rakete, se je osmeknil za.sprožilni motvoz ob vejo. Raketa se je sprožila in siknila med pokom in dimom v zrak. Ta nedolžni pok rakete in podedovano strašilo: Kozaki! razpršila sta po gozdu nad 700 oboroženih mož. Da bi bil resnično uničen cel razkropljen bataljon, bi bilo zadoščalo kakih 100 kozakov. Zopetno zbiranje moštva in konj po gozdu nas je zamudilo v toliko, da smo dospeli v noči-šče enkrat po polnoči. Našemu majorju sta nagnala v ude beg in tavanje po gozdu toliko merico previdnosti, da mi je naročil: naj se umaknemo s trenom nekoliko kilometrov nazaj z nočišča k pogorišču neke žage, ker bi bil sicer tren prebliaa umikajočega se sovražnika. Komaj sem privozil na Stre a 8. sl0vfl¥ski GOSP0DA». 11. oktobra 1917. znmovih državah ter istočasno miroljubni govor avstrijskega zunanjega ministra grofa Černina ni nobeden slučaj. Govor grofa Černina je velik korak bližje do mira. Ruska demokracija za mir. Dne 4. oktobra se je vršila v Petrogradu konferenca demokiatov iz cele Rusije, na kateri je bila z 829 glasovi proti 106 glasovom sprejeta sledeča resolucija za mir: »Neobhodno potrebno je, da se v Rusiji upostavi močna revolucionarna vlada, ki bi zasledovala samo tako politiko, d a bi se dosegel splošen in trajen svetovni mir.« Vsled te resolucije baje namerava Kerenskij odstopiti. Vsekako je pa pričakovati v Rusiji v bližnjem času dalekosežnih političnih sprememb. Vojaška oprostitve» Domobransko ministrstvo je izdalo glede vojaških oseb, ki so oproščene od vojaške službe do kakega gotovega ali določenega roka, sledeče spremembe oziroma sledeče nove določbe: Domobransko ministrstvo bo v bodoče izražalo rok oprostitve na ta le dva načina in sicer z označbo: »Začasno oproščen do . . .< ali pa »Oproščen s končnim rokom do . . .« Tistim od vojaške službe oproščenim vojaškim osebam, kojih oprostitev bo označena z »začasno oproščen do . . .« je dana možnost, da jim bodo smele okrajne politične oblasti (okrajno glavarstvo), če se bo namreč pozneje prosilo za njihovo oprostitev, podeljevati ta-kozvano »čakalno dovoljenje« in sicer za slučaj, če bo ugotovljeno, da traja razlog oprostitve še dalje. Tiste vojaške osebe pa, ki dobijo označbo »oproščen s končnim rokom do . . .« so načelno zavezane, da morajo, kakor hitro jim poteče rok oprostitve, nastopiti vojaško službo in sicer brez vsakega nadaljnega poziva, ker jim okrajne politične oblasti v bodoče ne bodo smele podeljevati takozvanega »čakalnega dovoljenja«, po katerem so dosedaj smeli počakati doma tako dolgo, dokler ni rešena prošnja za oprostitev. V dosedanjem kontrolnem ali nadzorovalnem postopanju dosedaj izdane oprostitve do kakega gotovega roka, pri katerih se še gori navedena načina odločbe nista uporabljala, je tolmačiti tako, da so vsi tozadevni obroki brez izjeme le oprostitve na obrok, ali časovno omejene oprostitve. Dotičniki torej morajo vsi načeloma, ko jim poteče rok oprostitve, brez posebnega poziva odriniti v vojaško službo. Da se pa dožene tudi o teh osebah, če in v koliki meri se nahajajo v takih okolnostih, ki bi utemeljevale njih nadaljno oprostitev, se smejo za nadaljno oprostitev teh oseb vlagati prošnje do dne 25. oktobra t. 1. in sicer na način, kakor je bil predpisan za dosedanja vlaganja prošenj. Okrajne politične oblasti smejo, ako je dokazana dejanska potnba, podeljevati čakalna dovoljenja in sicer najdalje do 1. januarja 1918. Po 25. oktobru pa politične okrajne oblasti na vložene prošnje za oprostitve ne smejo izdajati nobenega takozvanega čakalnega dovoljenja in od te dobe nadalje bodo morali vsi, ki so oproščeni na obrok ali do kakega določenega obroka in ki nimajo kakega dovoljenja in ki tudi niso dobili v odloku označbe »Začasno oproščen do . . .« brez- zaukazan cilj in pognal konje na pašo, mi že prinese jezdec povelje: Tren se naj priklopi takoj bataljonu, ker se sovražnik umika? Ravnokar sem zložil jaz in moštvo trudne ude po travi, pa bi že morali zopet naprej Naravna potreba odpočitka me je vzplamtela s tako silo, da sem sklenil: Ne boš! Sledil bodem s pripregami, kadar se bode meni poljubilo. Ostal sem na onem travniku; po-spali smo in konji so se pasli nad 4 ure. Po krepkem spancu in na široko odprtem zdebanju smo zapregli in vozili prav počasi v zapovedano smer. Brž za požgano žago se vzpenja cesta precej navkreber. Dospevši na vrh klanca sem se zagledal v dolino in iz prs mi je hušnil iz najglobokejšega kotička gorek vzdih: Hvala Bogu, da sem se le zapoznil! Na ravni pod klancem je tiščalo jeden v drugega nabito polno vozov. V sredino tega klopčiča konj ter voz so brenčale graoate ter sikali žrapneli, da so mi kot gledalcu šklepetala kolena pri pogledu sa zmed® in pobeg obstreljevanega trena. r*i pogojno odriniti v vojaško službo brez vsakega posebnega poziva. Ta določila pa ne veljajo tudi za tiste začasno od vojaške službe oproščene osebe, ki so se morale v mesecu aprilu v svrho splošne kontrole zglasiti in ki še od tedaj niso dobile nobene odločitve, kajti te osebe so do odločitve splošno oproščene od vojaške službe in velja za nje splošna oprostitev za tako dolgo, dokler ne dobijo končnega odloka na vloženo prošnjo za oprostitev od vojaške službe. Glede podaljšanja oprostitev v korist poljedelstvu je domobransko ministrstvo izdalo sledečo naredbo: Da bi se po možnosti ugodilo zahtevam in interesu poljedelstva ter da se jesenski čas uporabi za jesenska dela na polju, so vse oprostitve poljedelcev, ki so bile veljavne do 30. septembra ali do 31. oktobra splošno, t. j. brez kake posebne prošnje, podaljšane za eden mesec, torej v prvem slučaju do 31. oktobra, r drugem pa do 30. novembra. Za na-daljne oprostitve čez imenovana roka so veljavne prej označene določbe. Prošnje za nadaljne oprostitve je torej vložiti najpozneje d o 25. o k-t o b r a, ker sicer, če poteče rok oprostitve, prenehajo brezpogojno vse oprostitve. Opozarja se, da se bodo zgoraj imenovane oprostitve čez 31. oktober oziroma 30. november z ozirom na to, ker bodo v tej dobi jesenska poljska dela večinoma končana, dovoljevale samo v posebno utemeljenih in ozira vrednih slučajih. Divji kostanj kot krmilo In nadomestilo za milo, Želod in divji kostanj se dasta dobro porabljati kot krmilo. Pred leti še ni bilo tako hudo z* krmo kot danes, močnih krmil se je še dobilo na vagone in tudi draga niso bila. Danes vsega ni. Nimamo niti suhe krme niti močnih krmil. Kako naj prekrmimo živino? Nabirati bo pač treba vse, kar se da za krmo porabiti, in sicer listje, želod, kostanj, naprav-ljati bo treba vejnike, kajti letošnjo zimo bo za krmo res trda. Veliko smo že tako oddali, veliko bomo prav gotovo še morali dati. Vsakdo naj bo pripravljen, da mu zna krme zmanjkati, četudi sedaj misli, da je bo imel dovolj. Zato pa si pripravite nadomestkov za krmila, kakor listja, vejnikov, želoda in kostanja. Divji kostanj sicer pri nas ni posebno razširjen, vendar ga je v nekaterih krajih toliko, da ga je vredno nabirati. Nabrani kostanj je posušiti na solncu ali v krušni peči, da se koža ali že pred sušenjem razpoči ali pa jo je pozneje ob vsaki priliki lehko streti. Oluščen kostanj je-dobrO zmleti ali stolči in je nato dejati dobljeni zdrob, oziroma moko v toplo vodo, ki jo pripravimo v čebru. Tako naj to stoji en dan, medtem pa je večkrat pre-meševati. Nikdar pa ni za namakanje rabiti vroče vode. Moka se čez noč vsede, nad njo ostane voda, ki jo previdno odlijemo. Nato je to vsed-lino zopet za en dan namočiti v topli vodi. Sedaj dobljeno vsedlino lahko krmimo živalim, ki jo bodo rade vživale, ker smo iz kostanja s takim namakanjem odpravili (izlužili) eskulin, to je neko snov, ki mu daje grenek okus. Obenem pa smo iz kostanja odpravili tudi saponin, ki živalim prav nič ne zaleže, pač pa gospodinji, ki ga more prav uspešno porabiti za pranje. Tako namakan kostanjev zdrob je potem navadno nekoliko kiselkast, kar pa dobroti in užitnosti niti malo ne škoduje. Pomanjkanje mila in škroba se občuti sploš no. Brez škroba bi se slednjič še izhajalo, ali mila, mila ni. Vendar pa naj gospodinje vedo, da se perilo veliko manj umaže, oziroma da ostane delj č»sa čisto, in se rajši pere, ako je poštir-kano. Na to že skoraj nihče več ne misli, ker vsak je vesel, da bi le imel milo. Sicer je hvala Bogu tudi promet z milom urejen in ga dobivamo na karte po nekaj gramov za več mesecev, toda karte pač imamo, ne pa vsaj napol pravega dobrega mila. Ponujajo nam surogate, neko zeleno zemljo, ki perilo prej onosnaži kot pa očisti in drago je, ne izda pa sič. Edini užitek, ki ga ima gospodinja od takega mila je ta, tfcs se lahko veliko in pošteno jezi, ako drugače tf« najde zadosti prilike za jezo. Pomagajmo si tedaj sami! Saponin, ki se nahaja v plodu divjega kostanja, je izborno sredstvo za pranje. Pridobivamo ga tako, da posušen divji kostanj zluščimo, ga zdrobimo, oziroma zmeljemo ter to moko en dan v čebru namakamo v topli vodi ter večkrat premešavamo. Čez noč se kostanjeva moka vsede v čebru na dno, nad njo o-stane voda, v kateri se nahaja iz te moke izluže-ni saponin. (Glej prvi odstavek). 2e ko vodo, v kateri se nahaja saponin prelivamo, vidimo, da se peni kot milnica. Znano je tudi, da se je že prej porabljal divji kostanj, oziroma izvleček iz istega za pranje barvaste obleke. Kje pa je sedaj škrob? Tudi tega dobimo od kostanja. Olupljen plod je dejati nekaj časa v vodo, nato ga zribamo v stroju, ki služi za napravo drobtin, ter to zopet denemo v svežo vodo ter dobro pregnetemo z rokami in polem precedimo na situ z večjimi luknjami, nato vlijemo na sito vode in premešavamo, ostanek pa odstranimo. Ono, kar smo precedili skozi sito, damo zopet na finej-še žimnato sito ter vse skupaj postavimo za en dan v vodo. Potem vodo odlijemo, usedlino pa denemo zopet na prav fino sito, zalijemo s svežo vodo in premešavamo. Moko, ki smo jo sedaj spravili skozi sito, razgrnemo na kako platneno snažno cunjo ter denemo na topel prostor, da se osuši, ter jo večkrat premešavamo. Suši naj se počasi. Ta moka je škrob od divjega kostanja, ki je popolnoma enakovreden z onim od krompirja in pšenice, ki so ga prej izdelovali. Kjer gospodinji ni mogoče, da si nabere divjega kostanja, pa naj si kupi kostanjeve moke v drogeriji in si napravi škroba. — Kmetovalec. Letošnja oddaja žita, Žitni oddelki okrajnih glavarstev pošiljajo te dni na posamezne občine izkaze o oddaji žita. Vsak posamezni ppsestnik dobi posebno oddajno naročilo (oddajno določbo), na kateri je označen© koliko posameznih vrst žita (pšenice, rži, ječmena, ovsa, koruze, ajde, prosa, fižola, konjskega boba in grašiee) mora v določenemu roku oddati voj no-žitno-prometnemn uradu. Oddaja je preračunjena na podlagi popisovanja zemljišč, cenitve žetve in poskusnih mlačev. Popisovalci zemljišč so ugotovili, koliko posameznih vrst žita je nasejanega, preračnnili so po svoje koliko merijo njive, ki so posejane s pšenico, ržjo itd. Ob tej priliki so popisovalci tudi cenili žetev po razredih (I do V.). Pozneje so žetveni komisarji še enkrat precenili žetev posameznih žitnih vrst ter so tudi napravili poskusne mlačve. Na podlagi teh podatkov je sedaj žitni oddelek okrajnih glavarstev izdelal „posamezne gospodarske liste," na katerih je označeno, koliko štirijaških metrov, arov ali hektarjev ima posamezni posestnik ali najemnik vsejane te ali one vrste žita, fižola ali krompirja. Ti „posamezni gospodarski listi" so bili ali pa še so te dni razpoloženi pri občim v splošen vpogled. Vsak posestnik ali najemnik zemljišča ima pravico pogledati te gospodarske liste in se prepričati, ali mu ni okrajno glavarstvo kaj napačnega vpisalo Po nekod so uradniki, ki so sestavljali te gospodarske liste, napravili velike pomote. Nekatere parcele so po dvakrat vpisali, nekaterim posestnikom so pripisali čisto tuje parcele itd. Občinski urad oziroma obč. žetveni komisar mora pomoto popraviti. Če tega ne zahtevaš, se ti zna zgoditi, da bo glavarstvo zahtevalo od tebe žito, fižol ali krompir tudi od tuje njive, ki ti jo je uradnik v seznamu pomotoma pripisal. Ob priliki pregledovanja posameznih gospodarskih listov se je moralo v te liste vpisati tudi število oseb in število živine. To je važno, ker na podlagi števila oseb, ki jih mora posamezni gospodar prehraniti in na podlagi števila živino, ki jo mora krmiti, preračuni oblast, koliko posamoznih vrst žita, fižola aU krompirja mora ostati posestnika za domači rabo. 11. oktobra 101Y. SLOTBNSH OtSrMAB. Stran L V seznam oseb, ki se morajo doma pre- [ nas pa skozi celo poletje ni padlo skoro ne kapljice hraniti, se morajo vpisati vsi, ki so pri hiši na ! dežja^ ' | Da se nam ne bo očitalo, da slovenski kmet ' ni požrtvovalen — dasiravno je žrtvoval za do- hrani, bodisi da so člani družine ali ne posameznem gospodarskem listu je tudi oddelek za osebe, ki niso stalno na hrani, to so dninarji, rokodelci, občinski ubožci itd. Ker se imen teh ne more natančno navesti, se naj vpiše število dni skozi celo, ob katerih so bili imaš 1 movino v tej vojski skoro vse, kar je imel — svetujemo, naj tisti, ki res imajo kaj odvišnih pridelkov, oddajo v določenem roku. Če bo pa grof Clary kljub temu »pripomogel«, da se bo v naših krajih s silo odvzemalo kmetske pridelke, potem pa prosimo naše poslance, da se na Dunaju od ali bodo ti ljudje na hrani. Če n. pr , 1oCdq potegnejo za nag in pri osrednji vladi ter skupno na leto 200 — 300 dni eno osebo na j fie treba na najvišjem me3tu opišejo, kako je v hrani, se ti računi za eno osebo, 600 za 2 in j jetu hude suše 1917 tuje uradništvo postopalo z 900 dni za 3 osebe. j nami. Tudi za živino ne odračuni nekaj zrnja in j krompirja. Zadnje žito se sme vse poknniti ži- \ vini, pšenice, rži, ov-a in ajde pa ne. Ko- j liko se sme koruze in krompirja poknniti živini, bomo poročali med r Gospodarskimi novicami," ker še sedaj, ko pišemo ta članek, nimamo teh podatkov v rokah. Kdor ima konje, sme na dan pokrmiti -enemu konju 1 kg ovsa. Toraj sme računati na leto 365 kg ovsa za enega konja. Zadnjega žita sme biti samo 3°/0 od vsega pridelanega žita. Za osebo se računa na mesec 10 kg zrnja in sicer ako imaš, polovico drobnega (žlahtnega) zrnja in polovico koruze. Oblast računa dobo od 15. avgusta do 15. avgusta. Koliko smeš porabiti krompirja za domaČo rabo, bomo isto-tako objavili med „Gospodarskimi novicami." Marsikdo se bo vprašal: Kako morejo uradniki in uradnice pri glavarstvu, ki pišejo oddajna naročila, vedeti, koliko žita sem pridelal? Oblast si je na podlagi popisovalnih spisov, cenitve žetve in poskusnih mlačev napravila ključ, po katerem računa oddajo. Ta ključ je za vsako občino posebej in je zelo različen. V dobrih legah se n. pr. računa pšenice na hektar 10—12 meterskih stolov, v slabih legah pa 5 do 10. Ko bo posestnik ali najemnik dobil poziv, da mora oddati toliko in toliko ;ita in j; uvidel, da mu se godi krivica, to je da se preveč zahteva od njega, naj takoj zahteva o žitnega oddelka natančen ključ, po kater m se mu je preračunila oddaja. Na podlagi t ga ključa, površine obsejanih njiv, števila oseb in živine ter potrebne množine semena ki se s.-veda mora odračuniti, si naj napravi vsakdo na tančen račun, koliko žita mu gre za dom in koliko ga mora oddati. Za seme računa oblast 200 kilogramov na hektar, kar je na vsak način mnogo, mnogo premalo. 200 kg pšenice je okoli 5 mernikov. Hektar ima približno 13/4 oralov. Kakega »strokovnjaka« je neki oblast vprašala za \ svet, koliko semena se potrebuje za 1 ha, da ji f je tako »modro« nasvetoval? Gospodje minister j! Kofer, grof Clary in drugi, ki nam predpisujete, j koliko žita smemo sejati, povemo vam, da če bo- j do kmetje letos res tako na redko sejali žito, kot f vi predp sujete, bomo imeli drugo leto na njivah s sam plevel. Količina semenskega žita, določena f za hektar bi bila komaj primerna za oral. Kmetje, zahtevajte, da se vam 'a pomota popravi. Predno torej oddate žito, ki ga zahteva glavarstvo, preračunite natančno, koliko je vam ga z ozirom na število oseb, ki jih morate prehraniti in število živine, ki jo morate krmiti in z množico potrebnega semenskega Sita mora pustiti doma. Če sami ne znate dobro preračuniti, pojdite k žilnemu komisarju in ga prosite, naj vam napravi natančen račun. Da bodo občinski žetveni komisarji lahko šli ljudem na roko, naj zahtevajo od žitnega oddelka okrajnega glavarstva ključ ^a celo občino in za vse vrste žita, fižola in krompirja. Če ima kdo kaj odvišnega žita ali drugih zahtevanih pridelkov, svetujemo, da jih res tudi odda v določenem roku. Oblast namreč grozi, da se bo v slučaju, če se zahtevanih množin do določenega rok* ne bo oddalo, rekviriralo z vojaško silo. Kakor se nam poroča iz Gradca, je velik «prijatelj« slo-enskih kmetov, grof Clary predlag; Naše žrtve za domovino. Od Sv. Jeder! e nad Laškim se nam piše: Jelenškovi (Irekovi) v Rečici so dobili pretresljivo žalostno brzojavko, da je v epidemij-ski bolnišnici v Ljubljani na Mihaelovo umrl za grižo njihov gospodar Janez v 48. letu starosti. Pri nemu kmetu, vzornemu kristjanu, ki mu je tudi v vojaški službi bila največja sreča, čejefmo-gel v cerkev in k sv. obhajilu, daj Bog rajski mir, njegovim staršem, ženi in otrokoma pa vdanosti v njegovo previdnost! Dne 2. oktobra 1916 je padel desetnik Ant. Drobnič, kmet iz Babinec pri Ljutomeru, zadet od laške granate. Niso ga mogli pokopati naši, ker je obležalo truplo pred sovražnimi postojankami. Dičila mu je junaška prsa srebrna hrabrostna kolajna. — Nehalo je biti zlato srce blagega Slovenca! Bil je kremenit značaj. Ni doživel lepše bodočnosti svojega toliko ljubljenega naroda. Svetila mu večna luč. Trajen mu spomin. Žalostno novico je dobila dne 11. sept. Ana Ornik iz Bačkove pri Sv. Ani na K r e m b e r g u, da je njen ljubljeni mož Janez Ornik izdahnil svojo dušo dne 4. septembra ob 6, uri zjutraj, zadet, od sovražne krogle iz strojne puške. Ko ga je krogla zadela, je padel na levo stran in se ni več ganil. K vojakom je bil poklican dne 15. februarja 1915. Služil je pri junaškem 47. pešpolku. Bojeval se je najpoprej v Galiciji, potem pa je bil poslan na laško fronto, kjer je našel tudi svojo prerano smrt v 34. letu svoje starosti. Rajni zapušča žalujočo ženo in tri male otroke. Dal je svoje mlado življenje za cesarja in domovino. Pokopan je bil na vojaškem pokopališču dami! v Brezini. Na svidenje nad zvez- Na bojiščih. Na italijanskem bojišču sovražni napadi na Bajnško planoto, goro Sv. Gabrijela in Grmado. To je baje pričetek 12. ofenzive. Na francoskem bojišču je v Flandriji v-splamtela nova bitka, v kateri se je Angležem posrečilo zavzeti kos flandrijskega ozemlja in poriniti nemško črto za več kilometrov nazaj. Na ostalih bojiščih nobenih pomembnih dogodkov i V 'državni zbornici se danes nadaljuje razprava o državnem proračunu. Te dni ni bilo sej, ker se je ministrski predsednik dr. Seid-ler pogajal z voditelji raznih strank, da bi jih pridobil za glasovanje za državni proračun. V torek dne 9. oktobra se je pogajal z voditelji Jugoslovanov, z dr. Korošcem in dr. Laginjo, ki o tem poročata danes v Jugoslovanskem klubu. Seidler se je še tudi pogajal s Čehi, Poljaki in Rusini. Vprašanje o ujedinjenju Jugoslovanov je sedaj v ospredju. Veliki svetovni listi so polni razprav o jugoslovanskem vprašanju. Celo mnogi nemški listi priznavajo, da je treba dati Jugoslovanom svobode. Madžarski list »Budapesti Hirlap« objavlja pogovor z dr. Korošcem. Dr. Korošec je izjavil: Mi hočemo samostojno državo, v kateri bi bili združeni vsi Slovenci, Hrvatje in Srbi naše države pod žezloni Habsburgovcev. Trojedina Hrvatska (Hrvatska, Slavonija in Dalmacija) se ne more združiti pod krono sv. Štefana, ampak edino skupno z ostalim jugoslovanskim ozemljem v jugoslovanski državi pod habsburškim žezlom. Če hoče imeti avstrijska vlada večino za proračun, mora sprejeti v svoj program rešitev jugoslovanskega, češko-slovaškega, poljskega in ukrajinskega vprašanja. Vlada baje namerava po končani proračunski razpravi razpisati volitve za izpraznjene mandate. Takih mandatov je 42. Jugoslovani imamo izpraznjenih 5 državno-poslanskih mest. Vse češke stranke se nameravajo združiti v skupno stranko, ki bi imela skupno organizacijo, skupen izvršilen odbor, skupno časopisje in bi skupno nastopala proti nemškim stremljenjem. Ali je to mogoče? slišiš od ust do ust vprašati. Krek bi ne bil več med živimi? Nismo hoteli verjeti brzojavnemu poročilu mi sami, neverjetna se bo zdela ta žalostna vest vsem obmejnim Slovencem. Steber slovenstva je padel, branik obmejnih Slovencev je zgrabil vihar in ga podrl na tla, ljubitelj slovenskega in hrvaškega juga se je poslovil v večno življenje, učenik krščansko-narodnih idej je zapustil trnjevo pot zemeljskega potovanja, propovedniku in zagovorniku slovenskih trpinov, slovenskih nižjih slojev je prenehalo biti goreče srce. Le enega Kreka je poznal ves slovenski narod, le enega Kreka je obožavalo hrvaško ljudstvo, le enega Kreka je štel za svojega apostola slovanski jug. Veliki duh njegov je obsegal vse žitje Jugoslavije. Njegove ideje so prevevale vso slovensko in hrvaško javnost, našle so pot med severne Čehe, prodirale so med Poljake, ¡našle so odmeva povsod na vseh odločilnih mestih širne Avstrije. Njegove vezi so segale v inozemstvo, Krek je vžival velik ugled celo v najvplivnejših političnih krogih širne Nemčije. Slovenci smo majhen narod; ne spoznavamo vedno do cela svojih velikih mož, ker jih često pri c. kr. uradu za ljudsko prehrano, da se naj v ; sodimo po zuHanjostih. In Krek je bil po zunan-slučaju, ako se ne bo oddalo zahtevanega žila, jostjo neznaten človek, skromen duhovnik, priprost odredi za Srednji in Slovenski Štajer prisilno re f mož brez vsakega priučenega kretanja, brez glad-kviriranje pridelkov. Gospod Clary ne upošteva, | kih manir, prava kranjska kmetska narava. V tem da je bila letos v naših krajih huda suša, ki je ( možu je bival velik duh, kakor jih tudi nima vsako ponekod zažgala večino pridelkov. Na Gornjem in ? desetletje Kranjska, dasi je bogata na veleumih. Srednjem štajerju so imeli letos večkrat izdaten ! Upoštevala ga ni preveč njegova lastna domovina, Ctž in so pridelki tudi temu primerno lepši. Pri . zlasti v zadnji dobi ne, zato smo se ga tembolj oklepali mi Štajerci in Korošci, ki smo cenili svojega Kreka le po dejanjih in po njegovih delih. Dr. Krek je bil glavna opora obmejnih Slovencev, Štajercev in Koroščev! On je nas bodril, on je nas podpiral, on je bil naš! Trpeči sinovi slovenske meje, ki odbijamo s težavo valove, ki pluskajo po obrežju narodnih meja, žalujemo tembolj ob tej izgubi svojega zaščitnika, varuha, prvega svetovalca in zagovornika, ki že dolgo, dolgo let ni poznal nobenih mej med Kranjsko, Štajersko in Koroško. Povsod je bil njegov delokrog, povsod je bil doma, povsod so ga sprejeli kot svojega zastopnika. Kruta je usoda človeka! Sedaj, ko so najvažnejši časi za preporod celega juga, sedaj, ko se mora izvršiti na jugu prevrat, sedaj, ko bi moral Krek kmalu zagledati zaželjeno prerojenje slovenskega in hrvaškega naroda, ga pobere nemila smit! Stojimo ob mejniku razvoja jugoslovanskih narodov; slovenska zgodovina bo pričela z dogodki zadnjega leta novo dobo. Ta mejnik je postavljal v prvi vrsti dr. Krek. Dobo trpljenja in zapostavljanja slovanskih narodov na jugu monarhije bo sklenila zgodovina s Krekom, s Krekom pa bodo pričenjali zgodovinopisci dobo prerojenja na avstrijskem jugu. Potrtega duha in tužnega srca stojimo ob rakvi velikega moža; kakor hvaležni otroci vremo k njemu, ki leži na odru in ga bo kmalu pokrila mrzla zemlja. Njegove misli in njegova dela pa nas navdajajo z novo močjo in nas kličejo na delo, na vstrajno delo za vero, za narod in za blago materinščino. Slava možu-velikanu, katerega spo- l SLOVENSKI GOSPODAH. 1!. oktobra 1917. min med nami bo trajen, dokler še bije na lepi slovenski zemlji zadnje slovensko srce! Dr. Krekor življenjepis. Dr. Krek je bil rojen o BožiCu 1. 1865. pri Sv. Gregorju nad Sodražico na Kranjskem. Njegov oCe je bil učitelj. Po očetovi smrti se je mati, ki jo je Krek najprisrčnejše ljubil, preselila na očetovo posestvo v Selcih nad Škofjo Loko. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, stopil v bogoslovje z željo, da pojde za župnika v domače gore, pa pokojni kne-zoškof ljubljanski, kardinal dr. Missia je Kreka, ko je bil 1. 1888 posvečen v duhovnika, poslal na višje duhovno učilišče na Dunaj. Ob prvem slovenskem katoliškem shodu se je vrnil v domovino. Kaplanoval je nekaj mesecev v Ribnici in je bil nato vikar v ! ubljanski stolnici. L. 1895 je postal profesor v ljubljanskem semenišču. Dr. Krek je bil državni in deželni poslanec. V državni zbor je bil prvikrat izvoljen 1. 1897. Dr. Krekova bolezen. Dr. Krek je bolehal že nekaj let na arteriji-sklero-ii (poapnjenje žil). Zdravniki so mu svetovali mir, za kar se pa deloljubni mož ni zmenil. Lani je primarij dr. Gregorič jasno povedal, da za dr. Kreka ni rešitve, ako se ne bo čuval. Zadnji dogodki so razvili v dr. Kreku zopet vso silo njegove agitatorične moči. Bil je povsod navzoč, kjerkoli je mislil, da je potreben. Danes na severu države, jutri na jugu. Bil je na videz krepak hrast, a znotraj mu je pojemala življenjska sila. Napori dolgih potovanj sedanjega časa niso bili več zanj — podgrebli so mu dragoceno življenje. Povrh se je posebno hudo prehladil nedavno na poti iz Zagreba na Zidanem mostu, ko je moral več ur čakati v mrazu in vetru, prej pa na dolgi avtomobilni vožnji čez Liko v Split v Dalmaciji in nazaj. Ves bolan je na Zidanem mostu takorekoč obnemogel in je poiskal najbližje zavetišče pri prijatelju, župniku Ludoviku Bajcu v št. Janžu na Dolenjskem. Tu je dr. Krek bival nad 14 dni — ležati ni mogel, slonel je pri pisalni mizi in trpel. Še le zadnje dni je mogel sedeti v postelji. Imel je hud pljučni katar, razširjenje srca in zlatenico. Zadnje dni mu je bilo nekoliko bolje. Kanonik dr. Gruden, ki se je vrnil pred par dnevi z obiska v Št. Janžu, je pravil, da bo dr. Krek kmalu okreval in da se mu zdravje vidno boljša. Obiskal ga je tudi poslanec Gostinčar, pri njem pa je zadnji teden bila tudi njegova skrbna sestra Cilka. Pred smrtjo. Dne 8. oktobra je dr. Kreka obiskal tudi poslanec dr. Lovro Pogačnik. Dr. Krek je bil izredno živahen, dobre volje, stara šaljivost se mu je zopet oglasila. Apetit, katerega je že dolgo časa pogrešal, tako da ni skoro ničesar užival, se mu je vrnil. Dr. Krek se je naravnost srečnega počutil v krasni okol c i št. Janža, popisoval je lepoto tega venca vinskih dolenjskih goric. »Vse tukaj poje«, je dejal dr. Pogačniku, »griči pojo, polja pojo in ti dobri Dolenjci samo pojo. Kakor v mladih letih, tako bi pesmice zlagal v tej lepi naši zemlji.« Posebno ga je veselilo, da je zopet umsko mogel živahno misliti. Po dolgem času je ta dan prvič šel v obed-nico k družbi, v kateri so bili vpokojeni župnik Jakob Bajec, domači župnik Ljudovik Bajec in dr. Lovro Pogačnik. Dr. Krek se je živahno razgo-varjal. Po daljšem pogovoru se je utrudil, a odklonil je, da bi legel na zofo v obednici, poslušal je pazljivo mirno nadaljni razgovor. Okolu 3. ure popoldne sta ga spremila dr. Lovro Pogačnik in župnik Lud. Bajec v spalnico. Težko je dr. Krek šel po stopnicah, v sredi je dalje časa počival, vendar je takoj par šaljivih povedal. V spalnici je dr. Krek legel na zofo, župnik Lud. Bijec ga je odel in kako prisrčno razmerje je vladalo med obema, kaže odgovor na opombo dr. Pogačnika, ki se je začudil, češ, da je toliko nežne ljubeznivosti v takem hrustu, kakor je župnik Bajec. »O Lovro, ne samo ljubeznjivost, ta mi pove tudi vselej kako tako, da se moram smejati, ako mi Še tako sapa nagaja.« V šaljivosti se je ljubeznjivo spomnil tudi delavcev in je sam na opazko dr. Pogačnika rekel: »Kako more oče pozabiti na svoje sinove.« Glss pri tem razgovoru pa mu je oslabel. Sam je rekel o sebi: »Glas je malo bolj klavern, a hvfla Bogu, glava pa je zopet stara.« Nato sta se prijatelja poslovila in dr Krek je za par ur mirno zadrema!. Okrog 7. ure je zaželel večerje «i vsa ve- sela je skrbna mali župnika Bajca mu prinesla gnjati, katero je prav s slastjo povžil. Okrog 9. ure mu je zrahljala služkinja posteljo, šaljivo se je o-bema zahvalil za postrežbo, skrbelo gaje le, kako bo dr. Pogačnik vozil se v črni noči proti Zidanemu Mostu čez obronek. Nato sta se poslanec dr. Pogačnik in župnik Bajec vrnila k družini, ki jima je vsa srečna pripovedovala, kako se dr. Krek danes dobro počuti. Dr. Krekova smrt. Da ga ne bi prepozno motila, gre okolu 10. ure zvečer dr. Pogačnik v spremstvu župnika Bajca k dr. Kreku se poslovit. Ko sta vstopila, ne najdeta dr. Kreka ne v postelji in ne na zofi. Župnik Bajec je zaklical v strahu: »Lovro!« Gospoda sta strahu obstala: dr. Krek je ležal ob zofi vznak na tleh z razprtimi očmi, gledajoč proti nebu, roke sklenjene ob telesu, levo nogo nekoliko čez desno. Gospoda sta skočila k očetovskemu prijatelju, v katerem je bilo še nekoliko življenja, sklicala sta družino in domači g. kaplan Skubic je umirajočega dr. Kreka, katerega so medtem prenesli na posteljo, dejal še v sv. poslednje olje. Dr. Kreku je dr. Pogačnik zatisnil oči . . . Družina je povedala, da je par trenotkov, predno sta gospoda prišla, čula, da je zgoraj nekaj padlo, seveda nihče ni mislil, da je v tem trenutku slovenski narod izgubil svojega najboljšega sina. Dr. Kreka prepeljejo v Ljubljano. Truplo dr. Kreka so prepeljali v sredo, dne 10. oktobra popoldne iz Št. Janža z vlakom do Trebnjega in od tam danes z dolenjskim vlakom v Ljubljano. Pogreb bo jutri petek dne 12. okt. ob 3. uri popoldne. Dr. Krekovo delovanje. Dr. Krek je bil največji slovenski organizator. Celo Slovenijo je združil v Slovensko krščansko socialno zvezo, ustanovljal je denarne in gospodarske zadruge, organiziral je delavstvo in dijašt-vo. In vse Krekove organizacije imajo veliko živ-ljensko moč, vse se razvijajo krasno in veličastno. Ravno z dr. Krekovimi organizacijami se je pre-rodil slovenski narod in si postavil trden temelj srečnejše bodočnosti. Dr. Krek je bil tudi izredno plodovit pisatelj. Pisateljeval je že v rani mladosti. Mnogo je pisal za Mohorjevo družbo. Po smrti dr. Fr. Lampčta je nadaljeval in dokončal »Zgodbe Sv. pisma«. Spisal je tudi znamenito slovensko delo »Socija-lizem«, ki je velikega pomena za slovensko kulturno zgodovino. Dr. Krek je bil slovit govornik. Govoril je na tisočerih shodih in tečajih. Ljudstvo ga je poslušalo z izredno pazljivostjo. Tudi pri nas na štajerskem je večkrat nastopil ob prireditvah izobraževalne politične in gospodarske organizacije. Dr. Krek je sodeloval tudi pri »Slov. Gospodarju« in »Straži«. Bil je naš odličen sotrudnik. Nesmrtna slava dr. Krekovemu spominu! Tedenske novice. Minister vitez Žolger časten občan. Rojstna občina Šentovec-Devina je imenovala ministra viteza dr. J. Žolger svojim častnim občanom. Nov vojni kurat. C. g. komi vikar v Mariboru, Evgen Lorger, je imenovan za c. kr. vojnega kurata v rezervi. Mariborsko bogoslovje. V 4. letniku je 10 bo-goslovcev, v 3. letniku 7, v 2. letniku je samo eden bogoslovec (drug drugoletnik je na dopustu, tretji drugoletnik pa pri vojakih), v 1. letniku sta dva bogoslovca. Za vsak letnik so posebej predavanja. Slovenski učitelj v italijanskem vjetništvu. Praporščak Ludovik Belšak, učitelj pri Mali Nedelji nam je poslal iz italijanskega vjetništva to-le poročilo: Casino, 17. septembra 1917. Prosim, naznanite v Vašem listu mojim znancem, da sem dne 4. septembra na gori Sv. Gabrijela prišel v laško vjetništvo. Nahajam se blizo Neapolja, sem zdrav in se mi dobro godi. Moj naslov: L. B., praporščak, Prigionieri die guerra, Casino, Italia. 501etno moštvo odpuščeno. Odposlanstvu poslancev je naš vojni minister zagotavljal, da se po cesarjevem ukazu v najkrajšem času odpusti iz vojaške službe vse mošt v* letnikov 1866 in 1801. Oproščenih bo torej do 140.000 mož iz vojaške službe na fronti. Za tokrat še pa letnik 1867 ne pride na vrsto, ker zanj še ni potrebnega nadomestila. Razmere delavcev v Trbovljah (slaba preskrba), slabo ravnanje od strani nekaterih pazoikov) so predmet interpelacije posl. dr. Benkoviča in tovar., vložene te dni na domobranskega ministra, in intervencije v uradu za prehrano. „Veleizdajalci". O tem se nam piše: Vsenem-ški listi, na čelu jim suha »Marburger Zeitung« obklada s to psovko vsakega zavednega Slovenca, kateri se noče izneveriti svojemu narodu ter zatajiti materni jezik slovenski. »Veleizdajalci!« Kaj pa poreče »Marburger Zeitung« k sledečemu: Pred petimi leti so se pozno v noči — polnoč je že davno odbila — vračali od v Gotzovi dvorani vr-šivše se »Sedanfeier« mladi ljudje, ki so po ulicah navdušeno kričali »Heil Bismarck!« »Heil Hohenzollern!« Eden pa je z močnim glasom tulil »Nieder mit Oesterreich!« (Doli z Avstrijo!) Ti go-spodiči pa seveda niso bili »veleizdajalci!« Kaj po-rečeta k temu »Štajerc« in »Marb. Zeitung« ? Lažnjivec! »štajerc« še vedno laže, da smo mi pisali o vojakih 87. pešpolka, da so šnopsarji. To je čisto navadna laž ptujskega šnopsarja. Lažnjivec, povej kedaj smo to pisali. Živila na kmetih jim ne smrdijo. Slovenska kmetica iz Slivnice pri Mariboru nam piše: V četrtek, dne 4. oktobra sem imela nekaj opravka t Gornji Gosposki ulici. Opazila sem, da je slovenski napis neke zavarovalne družbe umazan s katranom. Vprašala sem neko gospo, zakaj se je to zgodilo in kdo je povzročil to svinjarijo. Gospa se mi odreže: »Mariborski Nemci ne bomo pripustili, da bi se množili v našem mestu slovenski napisi. Kdo je to napravil, ne boste izvedeli, čeravno vsi poznamo dotičnega gospoda.« Tako postopajo Nemci v Mariboru z nami in z našimi pravicami. Sveta jeza me je popadla in mislila sem si sama pri sebi: »Vi nemški Mariborčani tukaj v mestu, ki je gotovo do polovice slovensko, niti slovenskega napisa ne morete prenesti, a pridelki slovenskega kmeta vam pa dišijo. Ko dan za dnevom lazite po mariborski okolici pri slovenskih kmetih za krompirjem in drugimi živili, pa vam slovenščina in slovenski napisi ne smrdijo. Že davno bi marsikateri zagrizen Nemec od gladu umrl, če ne bi bilo slovenskih kmetov, ki zalagajo mestno prebivalstvo z živili. In za zahvalo pa se nastopa v Mariboru s takimi tevton-skimi surovostmi! Kaj pa, če bi tudi slovensko ljudstvo začelo mazati, a ne napisov, ampak tiste, ki nas 'zasramujejo in nam ropajo naše narodne pravice? Italijanski zrakoplov priplul do Maribora. V sredo, dne 3. oktobra ob 3. uri zjutraj je priplul čez Pohorje orjaški italijanski zrakoplov. Plul je y smeri proti Mariboru z očividnim namenom, pozdraviti z bombami železniški most in mesto Maribor. Nekako med Slivnico in Hočami je v naglem ovinku krenil proti vzhodu. Ljudje, ki so pri mesečnem svitu opazovali to velikansko zračno ladjo, so videli, da je zrakoplov nekako v bližini vasi Dogoše polagoma padel na tla. Vojaška komisija, ki se je podala na lice mesta, je dognala, da je padla zračna ladja na tla na levem bregn Drave pri Gornjem Dupleku blizu Sv. Petra nižje Maribora. Zrakoplov je bil popolnoma sežgan. Ogromna zračna ladja je bila široka okrog 20 metrov. Od sovražnih letalcev ni bilo ne duha, ne sluha, pač pa so našli tamkaj raztresenih več raznih predmetov, kot letalski kožuh itd. Skoro polovica zrakoplova je bila v Dravi. Močna drevesa v gozdu ob Dravi, kamor je priletel zrakoplov, so bila ali pomandrana, ali pa prelomljena. Teža zrakoplova je bila ogromna, kajti za odstranjenje samo enega propelerja je bilo treba 8 mož, zrakoplov je pa imel tri propelerje. Zrakoplov se ni prostovoljno spustil na tla, ampak je bil prisiljen, ker mu je zmanjkalo vode, ki hladi motorne stroje, vsled česar se je strojevje vnelo. Sovražni letalci se pa niso dolgo veseli svoje prostosti, kajti že v soboto, dne 6. oktobra so pri Arvežu vjeli 3 letalce in sicer 2 častnika in enega podčastnika, ki so nameravali priti čez Koroško v Italijo. Mesto Maribor, kateremu so bile namenjene sovražne bombe, je zaenkrat srečno uteklo nevarnosti. Mariborske cerkvene tatice. V zadnjem časa se je večkrat pripetilo, da so bili pobožni verniki okradeni v mariborskih cerkvah. Zlasti torbe so naenkrat izginil«, čt jih j« kdo pustil za kratek 11. oktobra 1917. SLOVENSKI GOSPOD" Straa & čas v klopi ali v kakem kolu. Zvite tatice čepijo I po cele dneve v cerkvah ter prežijo kakor pajek na svoj plen. Zato naj vsak pazi na svoje reči. V vojski se tudi na ta način rekvirira. O enakih tatvinah poročajo tudi ljubljanski in celovški listi. .«? not- Pritožbe o živinski vnovčevalnici. Piše se nam: K poglavju »Nekaj gospodarskih pritožb« v »Slov. Gospodarju« z dne 4. okt t. 1. en značilni slučaj iz Rečice na Paki: Pri graški vnovčevalnici za živino mora vladati res velik nered! Ta je naro čila za četrtek, dne 4. okt. brzojavnim potom ži-žino iz Gornjesavinjske doline, ki se je morala v največji naglici prignati na postajo O tem ni bila obveščena železniška uprava in zato ni bilo pripravljenega nobenega vagona za živino. Uboga živina, zdelana in zlakana je morala z gonjači vred čakati celih 24 ur in še več »na odrešenje«. Da zgubijo gonjači — kmetski delavci — za dva do tri dni po nepotrebnem toliko dragocenega ča sa, lačna in žejna živina pa veliko svoje teže, kaj to mar visoki gospodi v Gradcu, samo da dobijo mesta meso!? Koliko se sme porabiti krompirja doma? V št. 39 smo poročali, da smejo pridelovalci shraniti za osebo 250 kg krompirja. C. k. prehranjevalni nadzornik nadporočnik Balh v Celju pa nam je včeraj ekspresno sporočil, da sme za sedaj pridelovalec za teden in osebo shraniti samo l1/? kg krompirja. Za rudarja je dovoljeno na tedea kg. — Po mnenju g. nadzornika bi torej moral kmet, ki nima na razpolago vsak dan mesa, kakor mestna gospoda, imeti za osebo pol drug kilogram krompirja na teden dovolj in poleg tega opravljati težka dela od zore do mraka. Verjamemo, da imajo rudarji težko delo, a težje nikakor ni, kakor je delo kmetskih ljudi. Po nadzornikovem računu bi torej smel štajerski kmet za eno osebo shraniti za celo leto samo 78 kg, do-čim je na Kranjskem in v drugih avstrijskih deželah dovoljeno za vsako glavo v družini po 150 kg na leto (Glej Domoljub št. 40). Čemu ta izjema ravno za Slovenski štajer? Prosimo naše poslance, da vprašajo ministra Hoferja, ali je on dal g. nadzorniku za Slovenski Štajer taka navodila. — Za krmo in izgubo se sme krompirja računati 22%. Če si torej pridelal 100 mernikov krompirja, si ga smeš za krmo in za izgubo pri shrambi obdržati 22 mernikov. Za se-m e računajo gospodje pri zeleni mizi samo 2 2 meterskih stotov za 1 hektar, kar je seveda tudi premalo. Lansko leto so uradi računali 30—32 mc, letos pa naenkrat samo 22. Z 22 stoti krompirja je popolnoma nemogoče ob-saditi njivo, ki meri 1 hektar. Ta količina bi bila komaj zadostna za en oral Zahtevamo, da se količina za seme in hrano pridelovalcev na vsak način zviša. Ječmen in koruza za krmo. Z ozirom na naš članek na 2. strani današnje številke omenjamo, da se sme tudi ječmen krmiti živini in sicer 15 odstotkov pridelane količine, če se odtegne potrebna množina za seme. Če je n. pr. posestnik pridelal 500 kg ječmena, si ga sme 100 kg prihraniti za seme. Od 400 kg ostalega ječmena (vra-čunivši tudi zadnji ječmen) se sme potem 15°/° računiti za krmo živini, t. j. 60 kg. Koliko se »me pokrmiti koruze, še ni določeno. Mletje žita. Splošno pravilo je, da mora mlinar dati kmetu od 100 kg žita 80 kg moke in 16 kg otrobov, 4 kg se računa za sprašenje. Od 100 kg žita sme mlinar računati povprečno od vsega zrnja 3 K 20 v. Žrmlje pod zaporo. Okrajni žitni nadzornik g. Seidler nam poroča, da so domači mlini (žrmlje) zopet pod strogo zaporo. Kdor hoče, da mu se žrmlj ne bo zapečatilo ali odvzelo, si mora po mnenju g. nadzornika dobaviti pri njem dovoljenje (mlinsko karto) za domače mletje ali za drobljenje zrnja. Promet z vinom in sadnim moštom prost. Na-meatnija nam naznanja, da je nakupovanje in prodaja vinskega in sadnega mošta na Štajerskem popolnoma prosta. Gostilničarjem in drugim, ki prodajajo ali nakupujejo vino in sadjevec, ni treba imeti nikakih nakupovalnih izkaznic. — Poroča se nam, da je železniška prometna uprava za sedaj prepovedala prevažanje vinskega in sadnega mošta. Čudno, da železnica tako nastopa proti kmetskim pridelkom, dočim lahko industrija prosto al« prevažati svoje izdelke. JnovtJSa pereilli najnovejše avstrijske uradno porodilo. Dunaj, 10. oktobra. Nikjer nobenih posebnih dogodkov. Iz nemškega poročila. Berolin. 10. okt. Francosko bojišče. Na bojišču v Flandriji so se včeraj poleg 11 angleških divizij zopet udeležile boja francoske čete. Sovražni napadi, ki so trajali cel dan, so se izjalovili. Borba je traja'a od ranega jutra do pozne noči na 20 km širokem bojišču. Sovražnik je metal vedno sveže sile v borbo, ki so ponekod na-skakovale po šestkrat. Na nekaterih mestih je sovražnik pridobil kakih 1500 m ozemlja, ajebilsko-ro povsod zopet vržen nazaj. Macedonsko boJiSče. Južno od Dojranskega jezera so vrgli Bolgari več angleških oddelkov, ki so napadali po artilerijski predpripravi, nazaj. Dogodki v Nemčiji Politično ozračje v Nemčiji je zelo napeto. Velika večina nemškega državnega zbora zahteva, da mora vlada odločno prepovedati vsenemško in sploh vsako politično agitacijo v nemški armadi in agitacijo za zavlačevanje vojske med ljudstvom. V pondeljkovi seji glavnega odseka nemškega državnega zbora so državni kancelar Michaelis, državna tajnika dr. Kiihlmann in dr. HelfTerich ter vojni minister pl. Stein slovesno zatrjevali, da se odslej ne sme med armado vršiti nobene vsenemSke agitacije več in da se sploh ne sme več hujskati za zavlačevanje vojske. V seji dne 9. oktobra se je nadaljevala v državnem zboru razprava o socialdemokraški interpelaciji. Socialdemokrat Dittmann je očital vladi, da ona sicer nastopa za sporazumni mir, a deluje tajno za zavlačevanje vojske. Državni kancelar je izjavil, da Nemčija mora vstrajati tako dolgo v vojski in moraza-drževati mir, dokler nemški topovi in P-čolni ne bodo izvršili svojega dela. Načelnik nemške mornarice Capelle je izjavil, da se je med mornarico pojavilo revolucijo-narno gibanje, kakor v Rusiji. Capelle je dokazoval, da so socialni demokratje v zvezi s to agitacijo. Mornar, ki je vodil to gibanje, je bil ustreljen. Socialdemokrat Ebert je proglasil neizprosen boj vladi. Opetovano je med govori državnega kancelarja in socialde-mokraških poslancev prišlo do razburljivih prizorov. — Iz celega je razvidno, da v Nemčiji ni več vse v redu. Ljudstvo noče več nadaljevanja vojske in med nemško mornarico postajajo iz ne-zadovoljnežev prekucuhi, katere pa kratkomalo postrelijo. Važna posvetovanja na Dunaju. Tajnik zunanjih zadev Nemčije dr. Kiihlmann je potoval dne 10. t. m. na Dunaj, kjer se bodo vršila važna posvetovanja, ki bodo baje merodajna za nadaljevanje vojske ali za mir. Sestanek vladarjev. V Sofiji na Bolgarskem se bodo baje v kratkem sestali cesar Karel, cesar Viljem, bolgarski car Ferdinand in turški sultan Mohamed. Posvetovali se bodo o bodočih korakih zveznih držav. Tudi Španija se pripravlja na vojsko španski vojaški uradni list razglaša preustroj artilerije. Po tej preuredbi bo španska artilerija štela 213 baterij z 852 topovi. Artilerija se torej pomnoži za 492 topov. V zvezi s temi preured-bami se naznanjajo še razne druge vojaške spremembe. Amerika za poostreno izstradalno vojsko. Ameriška vlada proučuje možnost — tako poroča »Hollandsch Riemos Bureau« — kako izstradati vse nepristranske države celega sveta. Bržčas bo Amerika ukinila vse trgovske zveze z nepri-j stranskimi državami. Sladkor za petijot. Kletarski nadzornik g. Pe-trovan nam naznanja, da ima Štajerska zasigura-nega po njegovem posredovanju več vagonov sladkorja za petijot. Sladkor je bil že meseca septembra poslan s Češkega, a radi prometnih težkoč je poslano blago ostalo na neki postaji. Ko pride v Maribor, bodo prosilci takoj dobili tozadevne nakaznice. Sladkor za čebelno pitanje. Ker sem lansko leto prevzel razdelitev neobdačnega sladkorja za čebelno pitanje v okrožju Slovenskega*čebelarskega društva za Slovensko Štajersko, dobivam^tudi letos iz različnih kraje/ dopise radi tega sladkorja. Naznanjam torej tem potom, da sem letos odklonil radi pomanjkanja časa vsako sodelovanje pri sladkorju in sem poslal vse tozadevne dopise gospodu predsedniku v Laški trg, kamor se naj člani obračajo v vseh društvenih zadevah izvzemši blagajno in družtvene kozarce, katere stvari spadajo še sedaj v moj delokrog. Kar se tiče sladkorja še naj omenim, da moje čebele uživajo svoj lastni pridelek in ne neobdačnega sladkorja, se počutijo pri tem prav dobro in so zdrave. S spoštovanjem Jos. Kosi, c. kr. poštni nadoficijal, Celje. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu se je v pretekli dobi poprodalo oziroma pokupilo samo nekaj bal tujega hmelja prvovrstne kakovosti za ceno 80—118 K za 50 kg. Nemčija je kupila več sto bal starega hmelja za 50—70 K za 50 kg. Ta hmelj bodo sedaj uporabljali kot nadomestek za tobak za nemško vojaštvo. Baje je ta nadomestek za tobak tako dober, da se le prav malo razlikuje od pravega tobaka. Razne novioe* Buča težka 43 kg. V Kufsteinu na Tirolskem je na nekem vrtu zrastla buča, ki tehta 43 kilogramov. Voli v parni kopeli. Budimpeštanska policija je zasledila premetene živinske trgovce, ki so dajali goveji živini piti ogromne množine vode, da je bila težja. Zapirali so vole v hleve, zaprte in močno razgrete, tako da je živina pod učinkom soli in parne kopeli popila po 50—60 litrov vode, predno je prišla na trg. Na ta način se je razkrila razlika med težo živine pri nakupni in podrobni prodaji, katere si mesarji dolgo časa niso mogli razlagati. Koliko je na nebu zvezd ? Tega seveda ne more nihče natanko povedati, ali približno se vendar more to naznačiti. Človek more našteti pri jasnem večeru s prostim očesom okoli 4000 zvezd; z dobrim. prilično 1 meter dolgim daljnogledom vidi že okoli 60.000 zvezd. Ako pa vzame najmodernejši zvezdogledni teleskop, opazil bo na nebeškem svodu gotovo več milijonov zvezd — baje do 60 milijonov. Dopisi Maribor. Vrlo družino Šnuderlovo v Mlinski ulici je zadel hud udarec. Na tirolskem bojišču je dne 21. sept. padel 191etni sin Pepček. Padli junak je bil Orel in član drugih naših organizacij. Čislani obitelji naše sožalje! Leskovec. Bratev je večinoma opravljena. Mošt je prav dober. Veseli čas bratve je zahteval svojo žrtev. Dne 3. okt. je pri nalaganju mošta ponesrečil bivši dolgoletni cerkovnik Mihael Potočnik. Polovnjak mošta se je zakotalil čez njega in mu tako hudo poškodoval notranje dele, da je dne 6. oktobra umrl. Pogreb se je vršil v nedeljo ob veliki udeležbi. Bil je v 78. letu, še čvrst in rad se je ponašal, da je služil štiri župnike. Bodi mu Gospod plačnik za vse dobro, kar je storil cerkvi ! Vransko. S 1 oktobrom t. I. je naš davčni urad premeščen v Celje. Vse vloge je torej nasloviti na davčni urad v Celju, istotako se vrše vsa vplačila in izplačila za vranski davčni urad samo na celjski davkariji. Trbovlje. Dekliška zveza priredi skupno z Orlom v nedeljo, dne 14. oktobra 1917 v prostorih Društvenega Doma ob 3. uri pop. predstavo s sledečim sporedom: 1. Svojeglavna Minka, igra v štirih dejanjih; 2. prosta zabava, tamburanje, šaljiva pošta itd. V odmorih tamburanje. Vstopnina: part. I. vrste 1.40 K; II. vrste in na galeriji 1.20 K; stojišče 60 v. Čisti dobiček je namenje» Rdečemu križu Vabimo k obilni udeležbi. Stra» «. SLOVENS! I GOSPODAR 11. oktobra 1817. Ustnica mcMStva, Dopisnikom: Vsled obBirnega poročila o smrti dr. Kreka smo morali danes odložiti mnogo dopisu t in drugih poročil. Kar ne bo zaitarolo, pride prihodnjič. Uoterijske Številke; Trst, dne s. oktobra*1817. 10 71 «4 ii 17 Dunaj, dno 6. oktobra*1917. 64 81 >0 48 «6 HALA NAZNANILA, Ena beseda stane 5 vinarjev, petitvrita 18 Tin. Mrtvaška oznanila ln aakvale vsaka petitvrsta 24 y, Izjave in Poilano 86 vinarjev. Za večkratno objavo znaten popust. Inserati se sprejemajo le proti predplačila. Zadnji čas sa sprejemanje inseratov torek opoldne. Proda se otrolka postelja, Maribor, Tržaška cesta 16, I. aad-atropje. 861 Dekla, ajena tsaksga dela, isli meajati svojo sluibo. Bila bi naj- , raje v bliiini Maribsra. Naslov v j npravniitvu pod , Dekla it. 869' Enpi se dober hruikov ali Jabolčni aošt. Babi se mesečno do , 6001. Posudbe s navedbo cene ' in pogojev na Franc Oblak, kan- : tiner s. in kr. trd. top. polka it. 4/11. Manchkomp. Mornariika i vojna poita, Pola. 841 j Poaeatvo v Čadramski vasi, pri- | bližno 12 oralov, njive, travniki, » «izd, hiia a gospodarskim pošlo?- i jem, th v Dajboljiem statu, 10 minnt od postaje Polj čase, se ; proda z zavarovanimi užitninami \ vr«d. Več pove vratar ialez. po- f staj: v Poijčaaak. 855 j Kupila bi rada kje ob juini šel. | kako manjše posestvo. Olatnik f Celestina, Ljabljana, 8treliika a- 5 lica 10. 8*$ . 8 VINARJEV (za eno dopisnico) stane moj glavni oenik, kateri se Vam na zahtevo brezplačno poilje. PRVA tovarn« ur mn komr*p, c. i. k. dvorni dobavitelj Kost ¡Brüx) St. 1460 (Češko.) Nikljaste ali jeklene anker-ure K 16-—, 38-—,20-—, armadne radinm are K 18'—, 22-—, 26 —, Ure iz bele kovine (Glo-riea-srebro), z dvojnim pokrovom anker Remont. K 28-—, SO-—. Ooldin anker z dvojnim pokrovom K 86'—, 88"—. Masivne srebrne anker Remont ure K 40 —, 50 —, SO"—. Budilka in stenske ure v veliki izberi. 8 letno pismeno jamstvo. Poiiljase po poštnem povzetja. Zamenjava dovoljena ali pa denar nazaj. Deček 14!et star se Seli nči-i za metarja. Naslev pove npravniitvo. 862 Na predaj 2 hišiel z velikim vrtom blizu koroikega kolodvora v mesta, letni dohodki 2500 K. Cena 23.090 K. Vprašati pri lastniku v Maribora, Volksgarten-strasse 8. pritličje. 862 Vila v Maribora 7 let davka prosta, ■ 8 sobami in 4 kuhinjami, lepim vrtom, sa-donosnikom ia posebej njive, se obrestuje z 6 */., se takoj proda. Več v apravniitvn Slov. Gesp. pod ,Vila v Mariboru it. 686" Izvežban, pride« vlnliar s 4 delavskimi močmi se sprejme. Predstaviti se treba od četrtka dne 11. oktob. naprej med 8. in 10. uro zjutrsj pri bančnemu ravnatelja «hrsber, Maribor, Parkstrasss it. 18., I. nadstr. 867 Iščemo ia takojini vstop 2 zanesljiva hlapca h konjem, katera sta v oskrbi konj popolnoma veičs, s tedenskim sailužkom od 50—(0 kro s aa stanovanje je oskrbljeno. Erasa v tovarniški kantini stane dnevno okrog 8 K. Samski imajo prednost. V «op takoj, vezni stro-iki se jovrnjjo. Firma Felten k GaHiescms, Diesilash, Post Braek e/Mnr. 854 (Organist.) Vpokojeai sčitelj bi sprejel organistevsko slnibo na deželi aa samo priprosto brano in aobo v stansvanje. Naslov pove či se pcil:.c »uunka za odgevsr: Janko Lsban, Bukovica nad Skofjo Loko na Gorenjskem. 860 Proda se lepe posestvo blizu Maribora; Upa hiia, 2 sobi, 2 kuhinji, klet, lepi hlev, vrt, sado-noscik, njiva in travnik. Dogeše itev. 4 9, Maribor. 858 Sililo j« 12let staro dekle, do-ma is Rui. Kdo kaj ve, naj naznani s« njenega oieta Janeza Berghaus, „Bau-Udoa," Baše. 845 Kdo vzat&e 17 letnega fanta brez s tur it. za svojega? Uradnost imajo rokoielei, ker Di se fant rad nčil ebrta. r"aui je lepe zunanjosti, priden in pošisn, vajen livine in vsaiegs pc j«tega dela. DjpUi se blagovolijo podati na varuh» Martina Marovt, posestnika v Žalca. 862 Deklo, staro ektii 40 let, ki bi bila ob ensm tudi gospodinja, mirnega značaja, pridna in poltena, ae sprejae ob prihodnjem noTem letu. Poleg plsče, zajamčl ae jI v alučrju dobre uporabnosti neka dota po gespodarjevi smrti. Nadev pove upravaiiito Blor. Gosp. ped „Deil?, in dota it. 858/ Moč« soasee le sarejme v mi-«*rs'ii dtlavalci Maribor, Reiaer- .trsf-o t«» «H Repo In zelje kupnje m, Berdajs, Maribor. 880 Posestvo &* mogoče z l*pim gozdom ku£i Matija Obraa, Maribor, Fischergasse 9. 888 X Kleparski g ¿P učenec X J^j se takoj sprejme. Dobi X hrano in stanovanje pri ^a Anton Pnalner, Gradso, Jfcg Schofgelg. 12. (Kien.88) J^ V glovo! Ker se zaradi prekratkega časa nisem megsl posloviti ed vsakega Clrkevčaca posebej, kličem vsem dragim, mi nepozabnim Cirkov-čsnom: Z Bsgoml Bog Vas iivil Ostaaite mi v vednem spsminu. — Sveašek Franc, organlst, sedaj vcjak. Svojo dobro idočo gostilno, igan-jatoč, tabak-trafiko i. t d. dam zavoljo bolezni v najem. Gostilna je 5 minut od farne cerkve, 15 minnt od kolodvora, potrebne bo nekaj kavcije, steklenice, okroi-nike, vilice, nože in vse drago imam sam in dan. to po dogovora zraven, vse drago ustmeno. Za najemnic« bi sodila ženska, katera bi imela vsaj dve delavae sso-či, hčsrke ali morebiti moia, kakinega invalida ali vdov: - * Se prestara, mogoče iz »:n k « kraja, da bi se prav dob m točilo. V gostilni je tudi ol..ra lnč. Prosim, da se dotična u.eba pismeno oglati pri apravniitvn Slov. Gospodarja pol „Gest!lna it. 828 , Konjak distillran Iz vloa listnega pridelka. Pri oslabelosti od starosti in želodčnih teikočah je is vina destiliran star ksnjak ž« stoletja znano preizkušena okrefčilo. 12 let starega v 4 poDitrskih steklenicah pošijem f ran ko za 60 K, mlajie^a 8 letnega, čudovito bolečine tolaieče vdrtavalno sredstvo zoper trganje v udih, 4 pollitrtke steklenice 48 K. Vino od B6 litrov naprej. Bel! rizling in rdeči bur-ganiee per liter K 4'60. 11 e rti 9 veleposestnik, grad Golič pri Konjicah, štajersko. Med (strd) in vosek kupi vsako mnoiino po najboliih cenah c«nak t*r nresi sa ponadbe Pavd Šega, Gradec, Graabackgasse 80. 801 Najer la vlnlfiar se sprejmeta pod dtbriai pegeiji. Dobra plaia in mnog? seaiiie. Zeli se več delavskih m«*i. Rikard Ogrlseg, Staraa- I berg pri Meri bere, p. Pesaiea. 771 f Čedne dekle iz peitene hlie ia a dobrim i vitkim odpustnim spr ie valom se sprejme ket učenka v trgovino s papiraim in pisnim blagom I. Weiil, Maribor, Goapo si a ulica 22. — Stanovanie in hrana proti žiTilom. 841 ' Močan nlzarskl učenec se takoj j spr»jme pri popolni oskrbi in do- ' brem postopanju pri Ivanu Pibler, mizartkim mojitiu, Maribor, Rei-serjtr. 26. 816 ! PKE MOTGH j za kovače (Ostraaer-Sehmiede-kohle, se dobi v tovarniški zdogi Ivan Andraichitz, trgovina a že ležem, v Maribora, Koroška nI it. 26. 844 ———— ŽVEPLO ^ & za sode $ prodaja vsako množino ANTON HEIDER, Gradec, Hejdngasse 10. jMM ^JP (86 Kienreich.)|^j Graščina Anin dror (AnshofJ pri 8v. Juriju ob Pesnici išče več hlapce v-volarjev in drugih poljskih delavcev proti dobri oskrbi in dobrem plačila. 819 Na prodaj mvo zidane eno- in dve nadstropne klšs v mestu, davka in občinskih doklad proste, z velikimi in majhnimi stanovanji proti solnon obrnjene, se prodaje pod lahkimi pogoji. Vpraša, se pri Jožeta Nekrep v Maribora Mozart-strasse it 29. 484 Pridiega vlnlčarja z (najasaaj) 4 delavskimi močmi, se sprejme pri gospej König, vinograd, It. Peter pri Mariboru. T85 Gospe SLIVE, JABOLKA kupi 764 JOS. SEREC, Maribor Tegetthoff ova ulica itev. 57. KK^iSSI&SSSSI^IIS g Ucesaec ® j» za Blikarstro in pleskar- kfi JgS str o se s celo oskr&o K sprejme pri Bergerju v S^g Gradca, Saekstrssse 25. IsR ^ (85 Kioar.) KKSSSSiiSSNSflS^S! Gospodje ki so dobro apeljani v industri-tlnlh krogih, pri Špediterjih, le-kariiurjih, drogistih, rudnikih, pol-jeddsklh zadrugah in veleposestnikih, dobe koristno zastopstvo v kemični tovarni Kugon PorfSk, Kri. Vlsogradl, Jungrnaenova ulica 8t. 33. 746 Vseh rnt lesa za kurjavo tudi na štora takoj kupi Z. Wesiak, Maribor, Tegethofova ulica itev. 19. 484 JBBU JDIIBSdir o«?* «ž im v 9gAi*sm®Mie —— BraadiagasM it. S —— se priporoča slavni-nsa občinstve, da mi poveri vm del« mej« Mlake. Izvriajeta jih v vseh tdogik, slikan sobe, trgovine, dverans, fasada itd. po niaki eeci. 26? t _____________-- ki to dobro upeljano v indastri- tlnih krogih, pri ipeditevjih, lekarnarjih, drogistih, rudnikih, poljedelskih ladrugdo in velepssest-nicih, dobe koristao zastopstvo v kemični tovarni Hugon Pollak, Kri. Vinogradi, Jangmanr.ova ulica it. 33. ______746 Fozor! Frane Drobnič lesni trgovec v Laškem trgu kupi vsako množino bukovih drogov (ivelarjev) ter fla'a iste po 7'60 komad. Kapi m pa tadi okrog«) bukov les. 764 Voiaiiine prost mladenii v 28. letu, idi priti za gospodarja na kako kmetijo, kjer nujno rabijo moikega. Ima nekaj prihranka v gotovini. Naslov pod „Dober Gospodar it. 700. Automatic mišnica i» -^.¿s v*.; K 6'20 .£8»!« 4 K 30 v. j T BiiS %.?M ss K»-* lovi pr. 4a Bili. Nobeno vreme ae f jiliva ia se ss»-a- p>"p*ro^a c» »jbileu obiek Oiprto ce! dnu. Vjtopnina 30 », etroei 30 r. Pr«iiit»Ta traja 2> raiaut. Vaj a i dcfedti iss meh bojiié, fx kraj,os vsah dežel eelsg« «rsta t u;.rarai veiikoeti, sl korite in te suiëu«. Zs œalo deearja in uialo iigube éasa se vi Ji siaogo isaimi-Tosti ««legi fveta. Kdor si sakrat ogiad* „Panoramo". pri?e cnpet, ker bo rv aajflnsje paalkljanlk jadilnlb »prav (r«> le vlila«, dveji K 2 —) K 24'— rotilu ¿s proti p».uetio ali ya «Mu- »vpeti f*«*uitaa 9« i. eiportha SISA tintner Dunaj, ni/72 mm. i«. okuženjem. (!• Mene.) ooo Kostanjev les «mrekeve skorfe kapi vsak« ameiÉne po najvišjih cenah iiskeb Vreiko, CvtAflna «lic« Itav. t. m Rastlinski lim SILESIA. Se t velikem razpošilja po razpošiljalnici UEAI, GRADEC, Strauchergasse Ster. 15, Telefon 2565. (Kienr. 84( „pev^joči slavec." Knjiga pod naslovom »Pe vaj oči slavec« s tridesetimi krasnimi novimi narodnimi pesmi. Pošljem jo vsakemu, kdor mi pošlje za 1 K 70 vin. novih neobrabljenih poštnih znamk ali pa denar po poštni nakaznici. Na dopisnice in sploh na brezplačna naročila se pa nemorem ozirati! Naročuje se pri MAT. BELEC pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah via Ptuj Štajersko. sse Lovski pes istrske pasme, belorojar se je izgubil ali je pa bil odpeljan. Kdor o tem kaj ve, naj poroča proti dobri nagradi občinskemu uradu t Rušah. 821 I füll iMw«]m Ustmena pojasnila t hišah zanimajočih t svrho nakupa 9 [ ter dragih strojev pri tovarni | • T s.v. 99 ^ r 1Ü Uta podajaj večletni zastopnik? FrencZItewalf* Cepljeno trsje! Cepleno trsje, dveletno zelo močno 100 komadov 50 K, enoletno 100 komadov 45 K, šmarnice necepljene 100 komadov 30 K, prodaja Anton Slodniak trtnar «as pošta; JURŠINCI pri PTUJU, ŠTAJERSKO, | XXK.WJXXXZ.\ Hiša z vrtom na^veglu ob prometni državni in Tržaški cesti r Mariboru, pripravna za vsako obrt, se proda za ceno 32.000 K. Vpraša se r Mariboru pri fotografu, Tržaška cesta žt. 28. a prodaj enonadstropna hiša s trgovino, v sredini Tr-bovlj tik zraven premogokopa, 20 arov zemlje, vodovod t hiši, se po ugodni ceni proda. Več se izve v Loki št. 19. pošta: Trbovlje. S81 Št. 20B0 Od c. kr. urada za ljudsko prehrano legitimiran nakupovalec KAREL ROBA US, Maribor, Korožka cesta št. 24, kupuje vsako množino zelja in repe. P. n. producenti se pozivajo, naj mu pošljejo svoje ponudbe pismeno ah ustmeno. Dot olj en ja za pošiljasjc, s katerimi je prevoz dovoljen, se preskrbijo ut 0§0#90 RAZGLAS. Z ozirom na razglas z dn# 10 septembra 1917 »e naznamja, da so že vsa sa sajenje gcdna sad o a drevesca ix dežel-nik sadnih drevesnic od-dama. 847 ti G r a fl e b, dne 2. oktaira 1917. MilaillflM otod ®» B m «>« 9 LSKa posojilnic rsfj. zad. z neom. zav. vl^lilO 86 sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne p« A'i\'/a, proti trizaesačni »dpevodi po 4'/,*/«• Okrosti •• pripUnjejo h ka.piea.ts «3.£&jLU&ako sredo m četrtek od 9. do are dopoldne in vsak« soboto od 8. do 12. are dopoldne izvzemii praznike. t »rad»ik arah se ¿prejela ^ in iaplačaje denar. -— s S»-t? flžitŽHildk ia PT0Žci® prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. are dopoldne in od 3. do i. ar« popoldne. M.d| J ¡LT pOSOjjjn|ca jtna hidl na razpolago domaČe hranilne nabiralnih«, ts^s i ______ i Stolna ulica 6 (med Glavnim in stolno cerkvijo« iudiki hranilnica In posojilnica v Celju regisirovs»« sadraaga * PWfflUB» ?! srninii Mm i\m 01 mirna, ii Jiö »fcmfij»* 4°lo. Za nalaganje denarja po pošti bo na raspola gopo-lošnice o. kr. poštne hranilnice na Dunaju št. 92.465. Itentni davek plačuje zadrug» sama. Posojila «fate članom na vknjižbo, na poroštvo in zastave pod zelo ugodnimi pogoji Vknjižbo in drago zemljeknjižno izpeljavo izvrSaje posojilnica sama brezplačne; stranka plača le koleke. ure vsak delavnik od 9. do 12. are dopoldne. ii „Hr-tet Beli Graika (časa*!» Hiliama) casta it. 9. Izdajatelj in zak»*»ifc: Katol'SVo tTsfrflrvno 'BUk Mafcarne sv. Cepila v Maribora,