Kulturno delo. + V Zvezi narodnlh drašter za Goriško je danes včlanjenih 120 društev z okrog 7000 člani. V svojera še ne triletnem delovanju je ustanovila zveza 39 novih društev. Pridno deluje Zvezina centralna knjižnica, katere prometa je bilo deležnih 30 društev. PredavaDJ je priredila Zveza lani 129. V okrilju nZveze n. dr." se je osnovala samoatojna nZveza kolesarskih društev". Dohodkov je iraela Zveza lani 154T76 K, društvo pa 1419-17 K. + Odborora seja rMatice Slovenske" dne 14. junfja 1910. Od zadnje odborove seje so zborovali vsi odseki. Gospodarski odaek: Odda ae tisk ,Zabavne knjižniee", ki jo izdasta letos skupno »Matiea Slov." in ^Matica Hrvatska". V mnogib krajih ni mogoče dobiti poverjenikov niti odgovoroy ua vprašaoja in prošnje. Društvena knjižnica ae ne da urediti, dokler nimamo zanjo boljših prostorov; hiša se bo komisionalno pregledala. Zemljepisniodsek: Dosedanji ,,Zemljevidni" in BKrajepisni odsek" se združita v BZemljepisni odsek". 0. in k. voj. geogr. zavod na Dunaju še ne more reči, dokdaj bo zemljevid tiskan. Pozvati je šolske in župne urade na naročbo zemljevida. Krajepisna imena ima »Matiea" iz 440 občin, vseb občin pa je približno 1120. Tehniški odsek: Gradivo za tehniški 8lovar (kakih 36.000 izrazov) ae je abcedno uredilo ; zaeeli so ga pregledovati tehn. strokovnjaki; za nekatere stroke se še posebe zbira. Po zgledu BDruštva hrv. inž. in arhitektov" se bo lotiti opisovanja slov. hiše; najprej ja v preglednem članku posneti doaedanje spise o tem predmetu, potem pa pozvati na delo yse, ki se zanimajo za stvar. Znanstveni odsek: Predsednik poroča o stanju priprav za Jugoslovansko Enciklopedijo (o tem izide posebno poročilo). Kujižni odsek: Knjige za 1. 1910 80 že ali dotiskane ali v tisku; BZab. knjižnica" pojde te dni v tisk. V ^Knezovi knjižnici" izide prvi del Lahovega roraana MBramboyci". Sprejme se dr. H. Tumova nNomenklatura Višenjsko-Poliškega Gorovja", y oceni sta monografiji »Pohorje" (prej Koprivnik v Mariboru), nBela Krajina" (dr. Adlešič), v oceno se oddasta dr. Gaserjeva prevoda Shakespearejevega nOthella" in BMacbetha". V evidenci je imeti češko Antologijo, opisati je še dr. Bleiweisovo delovaDJe y dež. zboru in odboru. Spreminjuje predlog dr. Branba Dreehalerja v Zagrebu, predlaga odbor, naj BMatiea Hrv." in nMatica SIov." skupno izdasta izbor Vrazovih pesmi. Tajnikovo poročilo: Doslej je za leto 1910 plačala le ena petina poverjenikov. Matiea se oficialno udeleži Vrazove slavnosti v Oelovcu avgusta meseca. + Ljndska predavanja BZveze slor. izobražeral. društev v Ljubljani". Eoncem pretečenega leta se je osnovala v Ljubljani rZveza slov. izobraževalnib društey", katere namen je osredotočiti yse ljudsko-izobraževalno delo na Eranjakem. Tekom prvega polleta svojpga deloranja je izkušala rZvezaM ustrariti podlago za smotreno in sestavno prirejanje ljudskih predavanj. Največja zapreka, da se pri nas ljudskoizobraževalno delo ui moglo dosedaj tako razviti kot drugod, je bilo pomanjkanje predavateljev. BZvezau je to zapreko odstranila s tem, da je pritegnila v syoj delokrog 23 predavateljev, ki so se z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo lotili začetnsga dela na tem polju. — Tudi poslušalcey je bilo treba šele pridobiti in začeti vzgajati za ljudska predavanja. Velikokrat smatrajo ljudje predayanja le za priredbo, s katero naj se časih zamaši za izpremembo vzpored raznih veselic. Le polagoma pronica nazor, da morajo biti ljudska predavanja nadaljevanja šolske izobrazbe, nekaka narodna visoka šola. BZyeza" je izkušala uveljaviti zaradi tega v posameznih krajih cele serije predavanj, drugod pripraviti zanje tla. Obrnila se je na najrazličnejše že obstoječe izobraževalne korporacije v raznih krajih in jih izkušala pridobiti za predavanja. Mnogo krajev je odpadlo zaradi komodnoati in brezbrižnosti krajevnih faktorjev, na yeč krajih se ni moglo ozirati zaradi oddaljenosti in po* manjkanja gmotnih sredstev — predavatelji ao morali skoraj povsod sami kriti predavateljske atroške — yzlic temu se je izvršilo v 18 različnih krajih 73 predavanj, ki 80 tamkaj, kjer se je vršilo več predavanj, pritegnili nase stalno poslušalstvo in to ponajveč iz nižjih slojev, ki so jim v pryi vrsti ta predavanja namenjena. Od 23 predavateljev je bilo 17 članov ljubljanskega BIzobražeyalnega kluba", ki so imeli skupaj 63 predavanj. Poleg tega sta imela dva člana od 12. noveinbra do 1. maja tedenske kurze za nemščino, oziroma računstvo, katerih se je udeleževalo 30 do 40 ljubljanskib. železničarjev. Snov predavanjem je bila vzeta iz naslednjih strok: zgodovina, državoznanstvo, narodno gospodarstvo, kazensko pravo, aloy. literatura, fizika, geologija, astronomija, tehnika, zdravstvo, vzgojeslovje in obrambno delo.