KNJIZNICARSKE NOVICE 5(1995)7-8 3. avgust 1995 ZBDS PREDLOG BESEDILA ETICNEGA KODEKSA Predlog besedila eticnega kodeksa, k1 ga objavljamo, je pripravila Komisija za solanje in tzobrazevanje bibliotekarskih ka­drov pct ZBDS v sestavt: dr. Joze Urbanija (FF, Oddelek za biblio­tekarstvo), Sasa Zupanic (FF, Od­delek za bibliotekarstvo), mag. Franci Zore (FF, Oddelek za filo­zofijo), Lucijan Adam (student FF, smer bibliotekarstvo), Smiljana Pe­janovic (Centralna tehniska knji­znica), Primoz Krivec (Knjiznica OS Slovenske Konjice) in mag. Melita Ambrozic (NUK). Delovna skupina je pred oblik­ovanjem teksta proucila: • nacela sestavljanja eticnih ko­deksov ter • dostopne Ji eticne kodekse tako s podrocJa knjiznicarstva kot drugih strok in na osnovi tega oblikovala seda­nji predlog besedila. Pri delu Jo je vodila zelja, da bi bilo besedilo kodeksa kratko, jasno in razum­ljivo. Ker nacrtujemo sprejem eticnega kodeksa na letosnji skupsctni ZBDS, novembra na Bledu, pro­simo, da nam morebitne predloge in pripombe posljete najkasneje do ponedeljka 18. septembra 1995 na naslov: ZBDS, Delovna skupina za eticni kodeks, M. Ambrozic, Turjaska 1, Ljubljana. Za stro­kovno mnenje se vam vnaprej iahvaljujemol ETICNI KODEKS SLOVENSKIH KNJIZNICARJEV (predlog besedila) Osnovna eticna nacela so zapisana globoko v cloveskl naravt. Zdi se, da vcasih prevec globoko, da bi se lahko izrazila in udejanila v vsak­danjih medcloveskih odnosih. Zato so jih ljudje v zgodovini izpovedo­vali in oblikovall v kratka in vsem razumljiva zivljenjska vodlla. Ta vodila so bila in so trdni in za­nesljivi temelji, kt vodijo k sozitju med ljudml. SlovenskJ knjlznlcarjl smo lz os­novnlh etlcnlh nacel obllkovall etlcnl kodeks za naso stroko. Nje­gov namen Je obllkovatl tn gradltl Ilk knjlznlcarja, kJ nl odvisen od trenutnlh razmer, ampak na pod­lagi sprejetlh etlcnlh nacel obllkuje sebe, svoj odnos do kolegov, do uporabnlkov in do celotne druzbe. Osnovni pomen knjlznlcarskega dela Je v zagotavljanju temeljev za razvoj clvilizaclje. Knjlznlcarjl to uresnicujejo z ohranjanjem In pos­redovanjem znanja, iz cesar lzha­Jata smisel In vrednost njihovega dela. Zavedajoc se svoje vloge In odgovornostl za obstoj in razvoj clvillzacije sveta in se zlastl svojega naroda, sprejemajo slovenskl knjl­znicarji naslednja etlcna nacela: §1 Knjiznlcar · oblikuje (varianta: izgrajuje) svojo osebnost v skladu s splosno veljavnlmi eticnimi na­celi. Njegove strokovne odlocitve In dejanja izhajajo izkljucno iz pro­fesionalnlh nagibov. §2 Knjiznitar nenehno lzpopolnjuje svoje strokovno znanje in ustvar­Jalno prispeva k razvoju knji­znicarske stroke. Zaveda se pri­padnosti knjiznlfarski stroki in s svojim delovanjem prispeva k utrje­vanju njenega ugleda in kolektlv­nega duha. §3 Knjiznitar daje podporo svojim stanovskim kolegom in spostuje njlhovo profesionalno znanje. Z besedami in dejanjl se zavzema za tlste, kJ so v tezavah zaradl spostovanja nacel tega kodeksa. Spostuje tudi etlcna nacela In profeslonalno znanje pripadnikov druglh profeslj. §4 Knjlznicar si prlzadeva dosegati cilje svoje ustanove in nesporazume resuje z odkritlm in enakopravnim dialogom v njej sami. V Javnosti Je do svoje ustanove lojalen in s svo­Jim delovanjem prispeva k njenemu ugledu. §5 Knjiznicar v okviru cilJev in moznostl svoje ustanove uporab­nikom zagotavlja najvisjo mozno kvaliteto storitev ter povecuje dostopnost, ucinkovitost in razno­vrstnost le-teh. §6 Knjiznifarjev odnos do uporabnika temelji na enakopravnosti, nepris­transkostl ter spostovanju tako na strokovni kot cloveski ravni. Enako ravnanje knjiznifar prifakuje od uporabnika. §7 Knjiznicar varuje uporabnikovo iasebnost z vidika njegovth osebnih podatkov in iskanih informacij in gradiv. · §8 Knjiznicar se zavzema za prosti pretok gradiv in informacij, vendar ne odgovarja za posledice, kl izha­jajo iz njihove uporabe. §9 Knjiznicar nasprotuje vsem posku­som uvajanja cenzure all druglh omejitev pri pridobivanju in posre­dovanju gradiv in informacij. §10 Knjiznicar ne zlorablja svojega delovnega mesta in polofaja za osebno okorisfanJe. i I §11 Upostevanje nacel tega eticnega kodeksa Je moralna · obveza in prof esionalna dolznost slovenskih knjiznifarjev. §12 Knjiznicarju all uporabniku, kl Ima tezave zaradi uveljavljanja nacel tega kodeksa, bo strokovno zdruzenje knjiznicarjev nudilo moralno in pravno pomoc. Krsitve nacel tega kodeksa razresuje castno razsodisce strokovnega zdruzenja. ********************** SPLOSNOIZOBRAZEV ALNE KNJIZNICE ********************** BIBLIOBUS V MURSKOSOBOSKI KNJIZNICI Zelja po potujoci knjtznici -bib­liobusu je v pokrajini na levem bregu reke Mure stara natanko dvajset let. V svoj programski in financni nacrt dela si ga Je nek­danje vodstvo Studijske knjiznice v Murskl Sobotl namrec postavilo ze v letu 1975, a do njegove reali­zacije ni prislo vse do letosnjega leta. Vecina drugih pokrajin na Slovenskem ga Je dobilo ze pred omenjenim letom, nasa ga ni zmogla nabavitl, in ga tudi zdaj ne bi imela, ce nam ga ne bi uspelo dobitl cisto po nakljucju. Podarilo nam ga je namrec podjetje Kompas -Mejni turistlcni servis Ljubljana, kateremu Je sluzil za potujoco menjalnico na mejnih prehodih. Ko le-to vozila ni vec potrebovalo, ga vpeljano bibliobusno izposojo. No, ker pa se bogatin vfasih le spomni reveza, so nas ljubljanskl kolegl o moznostl, da lahko pridemo za­stonj do manjsega avtobusa, ob­vestlli (za kar se Jim na tern mestu prav prisrcno zahvaljujemol) in tako smo ga dobili mi. je ponudilo Knjiznici Otona Zupancifa v Ljubljani, bogatim torej, kl imajo ze leta in leta Avtobusek znamke Mercedes je sorazmerno mlad, dobro ohranjen, z malo prevozenimi kilometri, zato bo za prvo silo dober. Svoje poslanstvo bo -tako vsaj smo preprifani -sposoben opravljati se nekaj let, morda do fasa, ko bo tudi Prekmurje postalo tako bogato v duhovnem in materialnem po­gledu, da bo potrebovalo pravi bibliobus in da si ga bo lahko tudi privoscilo. Vozilo smo v potujoco knjiznico preurejali kar nekaj mesecev. De­nar za to smo dobili od naslednjih donatorjev in sponzorjev: od Zavarovalnice Triglav iz Murske Sobote · pol milijona tolarjev, manjse zneske (med sto in petde­set tlsoc tolarji) pa so prispevala murskosoboska podjetja in usta­nove: MURA, IPC Corporation, LB­Pomurska banka, MI Pomurka, Vrtnarstvo, Solidarnost, Agroservis, Avtobusni promet, Plastlk in SDK. Preureditev Je stala 1.202.158,00 SIT. Bibliobus Je kapacitete okrog 3000 knjig. Vozitl Je zacel v zacetku meseca maja. Najprej bo nekaj mesecev vozil poskusno, do takrat namrec, dokler ne homo izvedeli za interes ljudi zanj, do­kler ne dolocimo njegovih stalnih (najbolj racionalnih) potl, posta­jalisc oziroma izposojevalnih mest idr., nato pa redno, stalno. Zdaj izposoja na 119 mestlh v krajih btvse murskosoboske obctne tn v nekaterth vecjth podjetjth. Krstllt ga homo konec avgusta alt v zacetku septembra; v knjtzntct upamo, da ga bodo ostalt, ze "odraslt" slovenskt btbltobust, vzelt medse, sprejelt za svojega. Ljudje po nasth vaseh in zaselkth ga ze sprejemajo ... Joze Vugrtnec IGROTEKA V KNJIZNICI BEZIGRAD Na samem zacetku so bile tgro­teke v prvt vrstl namenjene telesno in dusevno prtzadetlm otrokom in odrasltm. Nudile so tgrace in opremo, kt omogofa tnvaltdntm ljudem, da so se razvedrtlt ob tgrah in tstofasno prtdobtlt posebne funkctjske sposobnosti. Dandanes so mnoge tgroteke odprle vrata se ostaltm. V nekdanjt Jugo­slavtjt Je ze leta 1976 nastala v Zagrebu prva, se danes vzorcna tgroteka, kt je med svoje knjt­zntcno gradtvo uvrstila tudi tgrace, kt so st jth tzposojalt otroct po obtsku tgralne alt pravljicne ure. Njthov namen Je bil, da v do­poldanskem fasu prttegnejo otroke, kt ne obtskujejo vrtcev. V knjizntct zaposlena vzgojtteljica se je z njimt igrala in jih skozi igro ucila. Knjtzntca pa Je tako obllkovala svoje bodoce clane -bralce. Igrace v tgrotekah v vellki meri zmanjsujejo razllke, kt bi jih steer obcutilt zaradt prtzadetosti alt so­ctalnega polofaja za tgro prt­krajsant otroct v svojem razvoju, spodbujajo sklepanje prijateljstev ob tgrt, nudtjo pros tor, kamor otroct zatdejo v prostem casu, proc od starsev tn uctteljev, pa k!Jub temu dalec od pohajkovanja po mestnth ultcah. Pomembna naloga vsake tgroteke je naucttl otroke, da st morajo tgrace delttl. Otroct morajo ra­zumeti, da tgrafa v tgrotekt nt nji­hova last, temvec st Jo samo tz­posodtjo. Zato morajo nanjo pazttl in vrntti v dogovorjenem fasu. Zato tudt nobena od tgrotek ne tzposoja ljubkovalnth igrac, na katere bi se otrok lahko custveno navezal. Osnovno vodtlo tgrotek je na novo ovrednottti igro, da bi s.tarsi reklt svojemu otroku: Prtdt se tgratl in ne: Pojdt se tgratl V nast knjtzntct smo s ststemattcnim nakupom tgrac prtcelt ze leta 1982, a sele ko smo dobtlt prostor za novo tzposoje­valtsce v naselju BS 3, se nam je odprla moznost uvedbe novega medtja -to Je bilo konec novembra leta 1988. Zacelt smo z 200 razltcntmt naslovt tgrac. Ob obde­ Iavt novega medija smo zacuttlt tl!fave prt tskanju in uvajanju novth termtnoloskth tzrazov, zato ~mo skltcalt sestanek, na katerega ~mo povabtlt clane termtnoloske komtstje prt SAZU, termtnoloske komisije DBS in predstavntke Pt­ontrske knjtznice. Sestalt smo se dvakrat, najvaznejst sklept, kt smo jih sprejelt, pa so btlt: -ce Je slovenskt tzraz udomacen, uporabtmo tega (drufabna tgra­fa) -ce Je v rabt tujka, tmamo pa tudi ustrezen domac izraz, bomo uporabtlt oba: najprej sloven­skega, nato tujega in bomo tako skusalt vpltvatt tudi na uporab­nika (n.pr. tzobrazevalna all dt­dakttcna tgrafa) -ce tmamo tuj tzraz, ga bomo uporabtlt, obenem pa tskalt slovenskega (senzortcna tgrafa) Dogovore smo upostevalt prt stro­kovnt obdelavt tgrac. Nabava Pri nabavi igrac upostevamo vec kriterijev: kvaliteta, stevilo uporab­nikov, prostor, kader, finance. Najvaznejsa komponenta prt nabavi Je kvaliteta igrace. Igraca mora spodbujati domisljijo, izde­lana mora biti iz kvalitetnega, neo­porecnega materiala, estetskih oblik in barv, s preprosto mehaniko In biti mora varna. Na taka in podobna vprasanja dobimo odgo­vore pri ocenah posameznih tgrac, kt jih opravlja Komisija za oceno tgrac. Ta deluje ze od leta 1984 pri Skupnosti otroskega varstva Slovenije in podeljuje znak DOBRA IGRACA tistim tgracam, kt zadovo­ljujejo osnovne kritertje in tmajo ctmvec razlicnih f unkcij. Osnovni kritertji pa so: oblika In zasnova, varnost, funkcija, uporab­nost, konstrukcija in tzdelava, ma­terial, barve, embalaza. Od leta 1985 do leta 1988 so ocenjevalt 125 tgrac in le 67 so podelili ta znak. Komisija svetuje oblikovalcem, trgovcem, potros­nikom in ocenjuje tgrace. Ocene izdelajo 4 znanstvene in strokovne instltucije: -Zavod Republike Slovenije za zdravstveno in socialno varstvo -Filozofska fakulteta, katedra za razvojno psthologijo -Pedagoska akademija, oddelek za tehnicno vzgojo -Instltut za industrijsko oblik­ ovanje pri FakulteU za arhitek­ turo, gradbenistvo in geodezijo. Komisija zeli dosecI predvsem dva cilja: -dati otrokom dobro Igraco -in dvigniti domaco proizvodnjo tgrac na visjo kakovostno raven. Veliko je otrok, kt le v vrtcu srecajo dobre tgrace, ce pa ne hodtjo v vrtec, je velika moznost, da je ne bodo imeli nlkoli v ro­kah. Ob stalni uporabt dobre tgrace zacno tako otroct kot odrasli razlikovati dobro od slabe in ra­zumetl prav1 pomen otroske igre -da igra ni brez pomena, ampak je nujno potrebna aktivnost in ce je pravilno organizirana, vpliva na vsestranskt razvoj otroka. V knjizntct st otrok knjtge in tgrace izposoja, krepi st potrebo za vedno novimi in novimi spoznanji. In ravno tu so temeljni zacetki humantsticne vzgoje, zacetki kul­ture, kt jih kasneje se tako visok standard ne zmore nadomestltl. Strokovna obdelava Od leta 1993 vptsujemo igrace na racunalnik s programom COBISS/Katalogizacija po pravilih ISBD(NBM). Igrace so katalogizi­rane, dolocen je UDK vrstilec, vse so pedagosko klasifictrane. Kataloga sta abecedno imenski katalog in ststematskt katalog, kt temelji na pedagoski klasiflkactjt Pedagoska klasiflkacija tgrac I!:,trace za razgibavanje vplivajo na razvoj otrokove motorike, omo­gocajo in pospesujejo razvoj tele­snih spretnosti. Nas izbor se ome­juje na igrace za razvoj koordi­nactje gtbov, orientactjo glede na smer in oddaljenost ter igrace za razvoj fine motorike (n.pr. po­krtvanke, vstavljanke, natikanke). Izobrazevalne all didakttcne tgrace pomagaJo k hitrejsemu raz­voju umskih sposobnosti, z njihovo pomocjo se otrok uct osnovnth pojmov: 1z posameznih podroctj, n. pr. crke, stevilke, ztvali, rastline, zemljeptsne pojme, letne case, prometne znake ... Senzortcne tgrace so tgrace za razvoj cutnih organov, za razlik­ovanje in dolocanje velikosti, oblike in zvoka. UstvarJalne igrace so igrace za razvoJ otrokove domislJiJe, ustvar­Jalnostl, izrazanJa, to so na primer razni zeblJicki, barvne ploscice, li­kovni pribor, statve za tkanJe, ple­tilni stroJ ... Posnemovalne ali imitativne igrace so tlste tgrace, s katerimi otrok posnema odrasle in nJihove poklice. Z nJimi otrok razviJa komunikaciJo, misljenJe in govor. Take igrace so lutke, oblacilnt kompleti, t.i. kotickl v i&iralnici. Druzabne tgrace razviJaJo medse­boJne odnose med otroki, otroki in odraslimi, uce ga upostevanJa pravtl igre. To so igre s kartami, sah, clovek ne Jezi se, domino ... KonstrukciJske igrace so Uste igrace, s katerimi gradi ali sestav­lJa posamezne dele in si s tern prtdobtva prve tehnicne izkusnJe. To so naJrazlicnejse lesene ali plastlcne kocke razlicnih oblik in barv. Pedagosko klasiflkac!Jo smo povzeli po zagrebski igroteki v knJiznici Medvescak, po nasvet pa odsli tudi na Filozofsko fakulteto, na katedro za razvojno pslhologijo k dr. LJubici Marjanovic-Umek. Geselskl katalog -v nJem so poimenovanJa razvrscena po abe­cedi gesel. Upostevana so imena posameznih tgrac, ki so Jih upo­rablJalt proizvaJalci. Za tlustraciJo nekaJ gesel: domi­no, kvadranke, lego, lesene igrace, lutke, spominske igrace ali memo­ry, obleke, pokrivanke, natlkanke, vstavlJanke, sestavljanke ... Oprema Vsaka tgraca ima Jgracni listek, kl ob izposoJi ostane v knjlznici. VsebuJe: Inv. st., priimek in ime avtorJa, naslov tgrace, pedagosko klasifikactJo, za katero starost Je igraca primerna, stevilo kosov, stev. izkaznice uporabnika, izposo-Jeno dne, vrnJeno dne, podpis starsev, opombe. Vsako igraco ob vrntM pregle­damo in deztnfictramo, sele nato Je na volJo za ponovno izposoJo. Kontrolnl list sluzi uporabniku, v tern prtmeru starsem, da se pre­pricaJo alt Je igraca, kl Jo bodo vrnili, cela, ali pa Ji kak del manJka. Na kontrolnem listu naj­demo: inv. st. igrace, avtor, naslov igrace, material, iz katerega Je igraca, ali nJen del, nareJena, barva, kos, stevilo (enaklh kosov). Na nJem naJdemo tudi podatek ali Je igract prilozeno navodilo alt prospekt in natancni podatkl o opremi (skatla in nJene mere). PogoJJ Jzposoje IzposoJa tgrac Je brezplacna. S podptsom na igracni listek prevzame uporabnik odgovornost, da bo igraco neposkodovano vrnil, oziroma ob morebitni poskodbi poravnal stroske, dolocene v Pravtl­ntku o delu. Nekaj utrinkov ob Jzposoji Jgrac: Zelo zanimtve so bile in so se reakcije starsev na tzposoJo tgrac: od zacudenJa do zavracanJa, ces "kdo bo pa se na to pazil". Otroct so novost spreJeli kot samo po sebt umevno in velikokrat se dogaja, da si ob knjigah in kase­tah izposodijo se tgraco alt dve. Medtem, ko si starsi izbirajo knjige, si iz zastekljenih omar izberejo skupaj . s knjiznicarko zazeleno igraco in Jo takoj preiz­kusljo. · Nasvete radi sprejemajo, le nekateri odlocno vztraJaJo na tgraci, kl Jim Je "na zunaj" vsec. Kot pri knJtgah, se tudi ob izposoji tgrac dogaJa, : da hoceJo cez cas ponovno vzeti igraco, kl Jim Je bila vsec. Sledi prepricevanje starsev, da Je to cisto normalno. Neda Isakovic PREDSOLSKA BRALNA ZNACKA Povod za uvajanje predsolske bralne znacke v solskem letu 1992/1993 Je bilo spoznanje, da s1 stars! vsako leto vzamejo manj casa za pripovedovanje pravljic in branje knjig otrokom, veliko raje posadijo otroka pred televizijski ekran ali mu v kasetofon vstavijo kaseto s pravljico. Ker vemo, da Je branje knjig in pogovor, k1 se sprozi ob dolo­cenem problemu, bogata dota, ki Jo stars! lahko nudijo otroku v predsolskem, pa tudi v solskem obdobju, smo vzgojiteljice v vzgoj­novarstvenib organizacijab v bezi­grajski obcini pros111 za sodelo­vanje. V KnJiznici Bezigrad smo pripravill seznam desetib knjig, izmed katerib si je vsak otrok skupaj s stars! izbral eno knjigo s podrocja ljudskega slovstva, eno sodobno pravljico in se naucil eno od pesmic, k1 so mu Jib stars! prebrali. 0 knjigi se je pogovoril z vzgojiteljico v vrtcu, ki Je prebrano knjigo oznacila. Poskusno Je predsolska bralna znacka prvo leto zazivela s pomocjo dveb knjig in branju pre­danib vzgojiteljic. Bralno znacko je opravilo 37 otrok. Drugo leto je pri predsolski bralni znacki sodelovala ze vecina malib solarjev in nekaj otrok, ki niso obiskovali vrtca, zato so se o prebranih knjigah pogovarjali s knjiznicarko v mladinskem od­delku. Nekatere vzgojiteljice so uvedle posebne zvezke, kamor so otroci risall na temo prebrane knji­ge, stars! in vzgojiteljici pa so se mu vanj podpisovali. Podeljenih Je bilo ze 147 tiskanih priznanj. Predloga za priznanje je delo aka-demske slikarke Jelke Godec Schmidt. V letosnjem letu se Je v pred­solsko bralno. znacko vkljucilo 20 skupin malib solarjev iz stlrih WZ na podrocju Bezigrada -to so Cici­ban, Jelka, Mladi rod in Crnuce. Na pripombo vzgojiteljic, da so lanski pogojniki letos ponovno vkljuceni v predsolsko bralno zna­cko, smo seznam knJig razsirili z novejsimi kvalitetnimi slikanicami. V dvorani nekdanje obcine Ljubljana Bezigrad smo 6. junija prired111 svecani zakljucek bralne znacke in v goste povab111 Naceta Simoncica s Tackom. 460 otrok je prejelo priznanja in carobne svincnike, k1 Jim bodo pomagali premagovatl prve tefave Jeseni v soli. Vsaka od dvajsetlb skupin pa je dobila v dar paket knjig, k1 bodo ostale v vrtcib in pomagale odpiratl okno v svet naslednjim generacijam malib solarjev. Vecina otrok ni spoznala le treb knjig, temvec jib je zanimanje za vedno nove in nove pripeljalo tudi do stevilk 30, 40, 50 in celo 61, kar je velika stevilka tudi za solarje, da o odraslib ne govorimo. Zvezki ene od skupin Cicibana, malib solarjev vzgojiteljic Jelke in Bojane iz enote na Sarbovi, pa so b111 razstavljeni v dveb enotab nase knjiznice in pozeli simpatije obis­kovalcev vseb starostl. Predsolska bralna znacka Je zazivela. Vsem malirri solarjem pa zelimo se veliko prebranih knjig in vso sreco V soli. Neda Isakovic SOLSKI REFERATI TER ISKANJE INFORMACIJ IN GRADIVA Piserno varn z vsern spo­stovanjern do vas, otrok in do vasega dela z otroki. Mladinski knjiznicarji delno opravljarno tud1 pedagosko delo in pri tern ze nekaj rasa opazamo nekatere po­Jave, ki pa jih obenem obcutirno tud1 kot starsi svojih otrok. Do­volite, da opozorirno nanje: 1. Ucenci osnovnih sol za svoje referate pogosto iscejo podatke o stvareh, ki jih v njim prirnernern gradivu ni ali pa zelo rnalo (npr. posamezne stavbe v rnestu, kipi, Minirnun­dus na Avstrijskem Koroskem tpd.). Taksne podatke lahko najde le knjiznicar v integralni splosnoizobrazevalni knjizntct (ne v mladinskem oddelkul) in steer v zahtevnejsem strokov­nern gradivu ali celo le v ref e­rencnern gradivu, kt Je ucencern tezje razumljivo. Taksno . iskanje inforrnacij porneni le delo knji­znicarjern, ne pa ucencem -ucencern torej praviloma ne koristi. Ucitelji naj bi preverili, ce obstaja ustrezno (ucencem prirnerno in dostopno) gradivo, preden od ucencev zahtevajo dolocene podatke. 2. Opazamo, da pogosto starsi pri­hajajo po podatke oz. gradivo ter organtzirajo fotokopiranje; slisirno starse, ki se pritozujejo, kako tscejo po vseh knjiznicah. Ucitelj naj bi uposteval, kdaj Je otrok sposoben sarnostojnega dela (najbrz sele v 3. ali 4. razredu prej je to delo starsev). Le tako ho sarnostojno tskanje podatkov po knjlznern gradivu koristilo kot del ustvar­Jalnega ucenja. Pri pripravi referatov ucenci tzdelu­Jejo plakate, za katere fotokoptrajo ogromno strani iz knJlg in izrezu­jejo 1z njih fotografije. Pri tern unicujejo gra-divo in skodujejo sebi. Ucitelji naj bi opozorili, da se ne tzrezuje 1z knjig in taksnih referatov ne bi srneli upostevati. Ucitelji ne bi srneli upostevati refe­ratov oz. plakatov s fotokopiranirn gradivorn. Tako pa nernalokrat ucenci fo­tokopirajo cele strani, ki jih v soli ne povzamejo in referirajo ustno, zgod1 se, da jih sploh ne pre­berejo: fotokopije na plakatu so ze opravljen referat. Pri vsern pa zelo pogosto niti ne navajajo virov (ne tekstovnih in ne slikovnih). Ucitelji naj bi zahtevali izpisane bistvene tocke iz gradiva, povzetke v · nekaj . vrsticah, rnorda v obliki rniselnega vzorca, lastne skice, risbe ipd. Dosledno naj bi zahte­vali, da ucenci navedejo vire, kjer so inforrnacije dobili. Menirno, da so fotokopiranja in unicevanja knjig ze davno prestopila vse rneje opra­vicil katerekoli stroke. Pedagoski kader vabirno k razrnisleku za definiranje Iegalne in upravicene fotokopije, vsaj s stalisca peda­ gogike, avtorstva, ekologlje. s foto­koplranjern (dopuscanjern le-tega) pospesujerno funkcionalno nepis­rpenost rnladine. ' Pa se na nekaj bi radi opozorili: ~ekateri ucitelji zahtevajo, da uce­riec pri porocanju za dornace branje ~1 bralno znacko prinese in pokaze • tud1 knjigo -to povzroca nepotrebno zadrzevanje knjlg. No­benega naslova nirnarno ne v solski ne V splosnoizobrazevalni knjiznici v tolikih izvodih. Otroci so v stiski tudi z~to, ker Je potrebno knjigo vrniti v dolocenern casu (naj­pogosteje Je to 14 dni all tri tedne), ctlvskJm knjlgam praviloma ne podaljsujemo roka izposoje; tako otrok placuje zamudnine in dobtva opomtne. V n~em ststemu solsklh in splosnoizobrazevalnih knjiznic so v prvt vrstl solske knjiznice tlste, k1 naj bi s svojlm gradivom in bazo podatkov ucencem in pedagoskemu kadru podpirale izvedbo pouka in drugih vzgojnotzobrazevalnih nalog na soll. Damijana Hainz ravnateljlca KOZ Tilka Jamnlk Vodja Pionlrske knjlznice ********************** PREDSTAVLJAMO VAM ********************** POSLOVANJE V MEDNARODNI IZPOSOJI S PLACILNIMI KARTICAMI (IFLA Voucher Payment Scheme for International Lending) 1. Placllne kartlce se uporabljajo za placllo mednarodne izposoje z drugiml sodelujocimi knjl­znlcamt. 2. Urad za SDP (UAP=Splosna dostopnost publikaclj) prlporoca knjlznlcam, da sprejmejo eno celo kartlco kot standardno placllo za eno narocilo. To pomenl eno knjtgo naposodo all eno fotokopljo clanka od 1 do 15 strani. Cena 1 cele placllne kartlce Je 8 US$. 3. Polovicne kartlce so na razpo­lago za doplaclla, ko tma fo­tokoptja clanka vec kot 15 stranl (predlog: ena polovicna kartlca za doplacilo dodatnlh 10 strani) all pa v primeru, ko knjiznica/dobaviteljica zaracu­nava usluge drugace. Cena 1 polovicne placilne kartlce Je 4 US$. 4. Knjiznice/dobaviteljlce nlso pri­siljene sprejetl kartlco kot placilo, nic bolJ kot katerokoll obliko placila. Ceprav Urad za SDP priporofa razpon stroskov kot Jlh dolofa placilna kartlca, imajo knjiznice/dobaviteljice pravico, da dolocijo same stevilo kartic potrebnih za kritje stroskov. 5 . Kadarkoll Je mogoce, naj bodo placilne kartlce pripete k zadolznlci ze, ko prvtc posi­ljamo zahtevek v izposojujoco knjiznico. Na ta nacin Je placilo sprejeto vnaprej in racuni niso vec potrebni. 6. Ce izposojuJoca knjiznica ne more dobavitl zahtevane litera­ture, mora vrnltl placilno kar­tlco knjiznlci, k1 Je poslala za­htevek za literaturo, all pa Jo poslatl naprej naslednjl izposo­jujocl knjiznici. 7. Ce lzposojujoca knjiznica ne dobavi literature, lahko zadrzi placilno kartlco za: a) nadaljno uporabo (glej 8 spodajl) b) odkup (glej Odkup placilnih karUcl) 8. Nadaljna uporaba placilnih kar,tic. Placilne kartlce, kl so bile sprejete kot placilo, lahko po­novno uporabimo kot placllo pri katerikoll drugi knjiznici. Lahko so uporabljene neome­ Jeno ne glede na stevilo tran­sakcij. Ce se fizicno posko­duJeJo, Jih vrnemo IFLA Uradu za SDP za zamenjavo._ Odkup placilnih karUc (Redeeming the Vouchers) 1. Obstojata dva razloga za odkup placilnih kartic: a) Kupec Jlh nl uporabil in zeli lmetl povrnjene stroske za nabavo. b) Knjiznlca/dobavitelJ!ca Jlh Je zbrala vec kot Jih lahko ponovno uporabi in Jlh zeli zamenjati za denar. 2. Neuporabljene placllne kartice lahko kupec vrne sele 6 mese­cev potem, ko jlh je kupll. Kupec bo prejel povracllo za vrnjene kartlce po cenl, kl Je veljala ob nakupu tudi, ce se Je v tern casu cena kartic zvisala. 3. Uporabljene placllne kartice, kl so Jlh preJele knjiznice/do­baviteljlce, lahko zamenjajo za denar po veljavnl cenl v casu, ko so Jlh prejele kot placllno sredstvo. To bo seveda tekofa nabavna cena. V primeru, da se v tern casu cena zvisa, bodo morale knjlznlce predloziti po­sebeJ tlste placllne kartice, kl so Jlh prejele pred datumom zvlsanja cene in tiste placilne kartlce, kl so Jlh prejele po tern datumu, tako da bodo doblle prlmerno povracllo fi­nancnih sredstev. 4. Vsa povracila bodo lzplacana v US dolarjlh. Cekl bodo prav­lloma izstavljenl v roku 30 dnl po prejemu vrnjenih placllnih kartic. 5. Potrebno Je prlloziti obrazec za odkup placllnlh kartlc lzpolnjen z vsemi za placllo potrebnimi podatkl. Obrazcl se dobljo pr! Uradu za SDP. Proslmo, da ne pos11Jate placilnih kartic brez teh obrazcev. 6. Ker Je namen, da bi to poslo­vanje zazlvelo, ne bo mogoce zamenjevatl placilnlh kartic za denar prvlh 6 mesecev, ko po­teka poizkusni projekt. Ne posiljajte placilnih kartlc v iz­placllo do avgusta 1995. Knji­znlce, kl preJmeJo veliko stevilo placilnlh kartlc v prvlh sestih meseclh in jlh zelljo vnovciti, naj se obrnejo na Urad in se dogovorljo za alternativno resi­tev. 7. Zaradi admlnlstratlvnlh razlogov Je zazeljeno, da bi bll naj­manjsi znesek za povracilo za vrnJene placilne kartice 100 US $. Odgovorl Urada za SDP na nekatera vprasanja Ali Jahko uporabljamo placilne kartice med knjiinicami znotraj ene deiele? Da. Ceprav so namenjene za med­narodno izposojo, nl nobenega razloga, da Jlh ne bl mogli upo­rabljatl tudi kot placilno sredstvo v enl in 1st! drzavl. Katere knjiznice Jih bodo sprejele kot placilo? Zaenkrat Je stevllo sodelujocih knjlznlc omejeno. Ko se bo projekt razslrll, bodo lahko prikljucene se druge knjlznlce. Ce ste ze nabavlli placllne kartice, pa jih vasa glavna ~njlznlca/dobavlteljica ne sprejema, qbvestite o tern IFLA Urad za SDP, da bodo razsirili sodelovanje na druge zanlmlve knjlznice, ko bo cas za to. Ali bo British Library Document Supply Centre sprejemala placilne kartice? Da. Za prekomorske uporabnike kot placllo za bloke mednarodnih kuponov za fotokopije oziroma mednarodnih kuponov za _knjtge in steer poizkusno. Ne bo pa spreje­mala posameznih placllnih . kartic za enkratna narocila. Za podrob­nejse informacije se obrnite na BLDSC Oddelek za uporabnike. Kako se bomo vkljucili v projekt? Projekt Je nacelno odprt za vsako knjiznico, kt zeli kupiti placilne kartice. Upostevati Je treba, da sta prvi dve leti poizkusni. V tern casu bo Urad omejeval stevilo sode­lujocih knjiznic in le postopoma sirll mrezo. Ce vas projekt zanima, se vsekakor obrnite na U rad, da bo vedel, da ste zainteresirani za sodelovanje. Ka} se zgodi, ce knjiini­ca/dobaviteljica zahteva vec kot eno placilno kartico za fotokopijo clan­ka do 15 strani? Ceprav IFLA Urad za SOP pri­poroca, da Je ena placilna kartica sprejeta kot standardno placilo, lahko knjiznica/dobaviteljica doloci svoje cene. Kot pri ostalih placilih, je odvisno od vas, da ugotovite, kaksni bodo stroski predno poslje­te zahtevek. Urad ne more urejati cen med dvema knjiznicama. Ali vodimo evidenco? Ko bo projekt zaztvel, ne bo potrebna posebna evidenca. Pr! nakupu placllnih kartic prejmete tud1 popisni list, na katerem vodite evidenco o poslanih in prejetih placllnih karticah po stevilkah in po knjiznicah, katerim ste poslali kartice alt od katerih ste jih pre­jeli. Oboje je varnostni ukrep za vas in informacija za Urad. Ali posredujemo nase izkusnje Uradu? Da. Prvi dve leti sta ucna doba za uporabnike in za IFLA Urad, kt je pripravil projekt. Sporocite nam vse pripombe v zvezi z delovanjem projekta v praksi. Za vse dodatne informacije se la­hko obrnete na naso knjiznico: Centralna tehniska knjiznica Oddelek za medknjiznicno izposojo Trg republike 3, 61000 Ljubljana kontaktna oseba: Monika Klasnja telefon: 061/214-115 alt 176 3758 faks: 061/214 108 teleks: 31625 ctksi E-mail: KLASNJA@CTKLJ .CTK.SI alt naravnost na: The IFLA Voucher Scheme IFLA Office for UAP c/o The Brit­ish Library Boston Spa, Wetherby, West York­ shire LS23 7BQ United Kingdom kontaktna oseba: Sara Gould telefon: + 44 1937 546254 faks: + 44 1937 546478 E-mall: sara.gould@bl.uk Monika Klasnja KNJIZNICA EKONOMSKE UNIVERZE IN ODDELEK ZA KNJIZNICNE IN INFORMACIJSKE ZNANOSTI V KRAKOWU Bivanje v Katowicah na Poljskem sredi junija sem izkoristila se za dvodnevni obisk Krakowa, kjer sta me pricakali dr. Maria Kocojeva in dr. Vanda Pindel, profesorici na oddelku za studtj knjiznicarstva, kt deluje v okviru univerzltetnega tnsUtuta za poljsko knJlzevnosL Poleg ogleda Krakowa, fodovltega mesta ob Visli, kl se . ga stoletJa drzi vzdevek "naJlepse poljsko me­sto", sem bila povablJena na otvor­itev glavne knJiznlce ekonomske univerze in na obisk oddelka za knJiznicne in informaciJske zna­nostl. Glavna knjiznica ekonomske uni­ verze v Krakowu Eden izmed slavnostnih trenut­ kov praznovanJa 70-letnice obstoJa Krakowske ekonomske univerze Je bila otvoritev nJene glavne knJi­ znice. SkoraJ neverJetno, a resnicno, uradni del Je traJal le osem minut: pevski zbor Je zapel univerzitetno "himno", cerkveni dos­ toJanstvenik Je zmolil molitev in blagoslovil nov prostor, rektor uni­ verze Je v nekaJ stavkih povedal zgodovino tzgradnJe knJiznice (ki Je traJala kar 1 7 let) in prerezal slavnostni trak, direktorica pa pri­ sotne povabila na ogled knJiznice. Zgodovina knJiznice sega v leto 1925, ko Je bila hkrati z Visoko trgovsko solo (od leta 1938 dalJe univerze) ustanovlJena tudi njena knJiznica. Le-ta Je bila prostorsko vedno utesnJena in sele leta 1993 Je bil prvi del nove knJiznicne zgradbe pripravlJen za vselitev. KnJiznico Jim Je uspelo dokoncno ureditl letos in Jo ob 70-letnici ekonomske univerze tudi uradno odpretl. Glavna knJiznlca ekonomske uni­verze Je danes tretja najvecja uni­verzitetna knjiznica v Krakowu. PredstavlJa skupno infrastrukturno enoto oddelkov univerze (na katero Je vpisanih 14.000 slusateljev), ni pa namenJena le univerzi, ampak sluzi tudi Javnosti in Je vkljucena v nacionalni knJiznicni in informaci­Jskl sistem. InformaciJski sistem ekonomske univerze sestavljajo: glavna knJiznica z oddelcniml knjiznicami, arhivi, znanstveno raziskovalni oddelek, oddelek za mednarodno sodelovanje ter od­delek za tlsk. Glavna knJiznica Je organizirana oddelcno in ima naslednje oddelke: nabava, katalogtzaciJa, seriJe, iz­posoJa, medbibliotecna izposoJa in ref erencni oddelek. Pretezni del nJenega fonda pokriva potrebe fakultete za ekonomiJo, fakultete za management in instltuta za blagovne vede, zbira pa tudi dela s podrocja sociologtJe, humanistike in tehnike, kl Jih potrebuJeJo studentJe te univerze. KnJiznicna zbirka steJe preko 320.000 knJig, 48.000 enot posebnih gradiv in 28.000 enot periodike. Tekoce prejema 1.000 naslovov revlJ in casnikov, med njimi 200 naslovov tuJih. V vseh citalnicah Je organiziran prostl dostop do gradiva, od Janu­arja 1994 racunalnisko vodiJo vse referencne in splosne kataloge, zbirke podatkov pa so dostopne online. Klasicni splosni katalogt vsebujeJo informacije o knjigah in periodicnih publlkaciJah in so ure­Jeni abecedno ter po vsebini (uporablJaJo sistem UDK, za lazjo uporabo pa Je izdelan abecedno ureJen indeks), referencni katalogt pa opisuJeJo zbirke, kl so na­mescene v citalnicah, knJiznici za izposoJo ter drugih oddelkih knJiznice. Katalogt so namesceni v posebnem prostoru poleg knjiznice za izposojo. Referencni katalogi so dostopni v racunalniski , obliki. UporablJaJo progranisko opremo polJske na­ cionalne knJiznice (Mak), ki pa potrebam ekonomske knJiznice ne zadosca vec in zato ze teceJo do­govori glede uvedbe novega sistema (VTLS). Zbirke podatkov so indeksirane po avtorJih, naslovih, kljucnih be­sedah, letu izida publikacije, kor­poratlvnih avtorjih, zaloznikih, kraju izida, jeziku publikacije in urednikih. Poleg tskanja _ po teh poljih je mozna tudt uporaba Boolovih operaterjev. OPAC izgleda na prvt pogled zelo enostaven (ne vem steer, koliko se znajdejo tistl, k1 se prvtc srecajo s poljscino) in je namenjen tudt racunalnisko "manj pismenim" uporabnikom. Knjiznicarke so bile vesele, ker prt iskanju po zbirkah nisem imela nobenih tezav, a kaj hitro mi je "uspelo" zablokirati program. Kako pa je Mak prijazen z vami in kaj vam ponuja? Na zacetku navodil za uporabo vas pozdravi, potem pa takoj opozori, da poiskanih zadetkov ne morete natlsnitl ali si jih prekopirati na disketo ter, da ni dovoljena upo­raba racunalnika za nic drugega kot za iskanje po podatkovnih zbirkah (steer vam vzamejo iz­kaznico knjiznice). Posebej vidno pa je zapisano, da morate opo­zorila vzetl resno. Najprej izberete zeljeno zbirko podatkov, potem pa imate na izbiro: pomoc, pregledo­vanje indeksov in izhod. Iskanje poteka s pomocjo indeksov, oblike izpisa st ne morete izbirati, sam bibliografski opts publikacij pa je dokaj skromen. UDK vrstilec je hkratl tudi oznaka za mesto gradiva na polici, zadnji del signa­ture, k1 je crkovni, pa nam pove, v katerem oddelku knjiznice na­jdemo gradivo. · Primerjava s pro­gramsko opremo COBISS prakticno ni mozna, saj je bila ze njena prva verzija veliko bolj bogata, kot pa je poljski Mak. V citalniskih prostorih in v iz­posojevalni knjiznici je uporab­nikom na voljo resnicno veliko termtnalskih mest, na voljo pa imajo tudi univerzitetno knjigarno. Pri uporabi knjiznice morajo spostovatl knjiznicni red, ki ga po­trdi sam rektor univerze, na knjizntcnih vhodih oz. izhodih pa je namescen sistem za elektronsko varovanje pred morebitnimi odtujit­vamt gradiva. Citalniskih mest je v knjiznici kar precej (glavna citalnica 100, citalnica s prirocniki -28, revijska citalnica ­26, citalnica referencnega oddelka ­ 18, in t.t. racunalniska citalnica ­6 mest). V racunalniski citalnici je namescenih 6 racunalnikov s CD­ROM enotamt in razlicnimi zbir­kami podatkov s podrocja ekonomije, podjetnistva, prava in druzbenih ved, na policah pa so na voljo revije in druge publikacije s podrocja racunalnistva, program­ska oprema ter prirocnikt. Upo­rabniki morajo vsako uporabo katerekoli podatkovne zbirke zapisati v knjigo uporabe zbirk. Studentje ekonomske univerze la­hko zbirke uporabljajo zastonj, os­tali pa uporabo placajo (pravila oz. cenik izda prorektor za studijske zadeve). Gradivo si lahko izposojajo le uporabniki, k1 so v knjiznico vpisani in imajo veljavno knjiznicno kartico. Le-to pa lahko dobijo: -studentje, ce imajo veljavni indeks (status studenta), osebno izkaznico in so prijavljeni v Krakowu; -slusatelji drugih univerz in kolidzev predlozijo ob vpisu osebno izkaznico in studentsko izkaznico; -uporabniki, k1 ne prihajajo z univerz all kolidzev, morajo predloziti potrdilo delodajalca o zaposliM in sicer, na poseb­nem obrazcu knjiznice; -uporabniki, ki niso studentje niti niso zaposleni, placajo t.t. varnostni depozit (10-kratna vrednost publikacije), katerega Jim ob vracllu lzposojenega gradiva seveda vrnejo. Knjlznlcna kartlca velja eno akademsko leto ( 1. oktober 30. september) in nl prenosljlva. Za pridobltev oz. podaljsanje veljav­nostl kartlce uporabnlkl placajo clanarlno, ce kartlco tzgubljo, Jlh nova stane dvojno vsoto. Ob vplsu v knjiznlco mora uporabnlk pod­plsatl, da bo spostoval knJlzntcna pravlla. Studentom v lndeks od­tlsnejo zig knjlznlce, ko pa ob koncu studijskega leta vrnejo gradivo, zig precrtajo in le tako Ima student pogoje, da zakljucl letnlk. Splosno lzposojevalno knjlznlco lahko uporabljajo studentje eko­nomske in druglh unlverz in tudi drugt uporabnlkl. Za lzposojo gradiva Je potrebno lzpolnltl za­dolznlco, uporabnlka pa seznanljo z datumom, do katerega mora gradivo vrnltl. Neupostevanje knjl­znlcnlh pravll Ima dokaj neugodne posledice, saj lahko uporabnlk tzgubl pravlco do uporabe knjl­znlce, unlverzltetna admlnlstraclja lahko studentu uklne studentsko izkaznlco, v prlmeru hujslh krsltev pa uporabljo pravna sredstva. Gradivo je v lzposojevalnl knjiznici urejeno po UDK skupinah In prosto dostopno. Medbibllotecne lzposoje se lahko posluzujejo studentje in zaposlenl na ekonomskl unlverzi. Gre za iz­posojo lz poljsklh in tujih knjlznlc in steer tlstega gradlva, kl ga nl­majo knjlznlce v Krakowu. Za zaposlene na ekonomskl unl­verzl Je organlzlrana posebna knjlznlca. Izposojenega lahko lmajo hkratl najvec 20 enot gradlva In steer najvec za 3 mesece. Ce za lzposojeno gradivo nl nobene rezer­vaclje, Je lzposojevalnl rok mozno se poda!Jsatl. Referencnl oddelek posreduje uporabnlkom lnformaclje (ustne in telefonske), izdeluje tematske tekoce in retrospektlvne bibll­ografije, zadolzen je za lzdelavo bibllografiJ unlverzltetnega osebja, prlpravlja razstave novlh publlkaclj, organtzlra lzobrazevanje uporab­nlkov in delovno prakso za studente knjlznlfarstva ter lzdaja lnformacljskl bllten in bibllografljo razlskovalnlh del. Oddelek Je zadolzen se za lzdelavo t.l. ekonomske bibllografiJe v katerl so zajeta tud1 dela, kl jih sicer polj­ska bibllografija ne zajema ter za sodelovanje z Evropsko gospodar­sko skupnostjo. V okvlru Krakowske ekonomske univerze deluje po leg glavne knjlznlce se 29 oddelcnih knjiznlc. Njlhov fond obsega preko 50.000 enot knjlg in 38.000 enot perl­odlcnlh publlkacij in je na voljo samo razlskovalcem, kl so zapos­lenl na univerzl. Le knjlznico Instltuta za blagovne vede lahko uporabljajo tudl studentje (vendar le s fakultete za blagovne vede). Studlj knjiznicarstva na Kra­ kowski univerzi Na Poljskem srefamo trl obllke studlja knjiznicnih in lnformacljsklh znanostl: 1. petletnl studij, kl se zakljuci z maglsterljem (univerze v Katowl­cah, Krak6wu, Lubllnu, War­szawl in Wroctawu ter vlsoka pedagoska sola v Klelcah) 2. trlletni diplomskl studlj, kl se zakljucl z diplomo (univerza v Torunu in vlsoka pedagoska sola v Bydgoszczu) 3. spectallzaclja, kl poteka znotraj drugth magtstrsklh programov ( unlverze v Gdansku, t.6diu in Poznanu ter vlsokl pedagoskl soll v Krakowu In Olsztynu) V Krakowu Je organlzlran sludlJ knjlznltnlh In lnformaclj.sklh zna­nosU na Oddelku za knjlznlcne ln lnformacljske znanostl v_ okvlru Jagtelonske unlverze (unlverzo Je ustanovil leta 1364 Kazlmir Vellkl ter leta 1400 ozivll Jagtelo, lltovskl velikl knez, kl se je pokristjanil in kot Vlaclislav II. postal poljskl kralj ). Temeljni studlj traja 3 leta, a se ne zakljuct z diplomo, slecli mu dvoletna t.t. speclalizaclja za magtstrskl naziv. Na oddelku je zaposlenih 16 uciteljev, v ucnem procesu pa sodeluje se 35 zunanjlh sodelavcev. V studijskem letu 1994/ 95 Je bilo skupaj na studlj knjiznlcnih in informacijskih zna­nostl vptsanih 400 slusateljev (temeljni studij 167, magistrski 51 in skupaj na oba studija 182 izrednih studentov). Stuclij je organiziran po t.t. kreclitnem sistemu. V prvih treh letlh tecejo obvezni predmetl, izbiml predmetl, tematska pre­davanja, studijske ekskurzije in delovna praksa (naj navedem nekaj obveznih predmetov: Osnove knjiznlcne ln informacijske zna­nosti, Vloga knjlge ln knjlznic v kultumem razvoju, Tiskarstvo in knjlgotrstvo, Informacljskl manage­ment, lnformacljskl virl, Branje in bralcl, Racunalnlske znanostl, Zgodovina znanostl, Poljska litera­tura, Svetovna llteratura, dva tuja Jezlka, Latlnsclna, Filozofija ltd.). Po koncanem 3. letnlku pa sl studentje izmed 29 moznlh pred­metov izberejo (za 54 kredltov) Uste, kl pac ustrezajo izbranl us­meritvi oz. temi maglstrskega dela, hkratl pa izberejo tudi svojega mentorja. . Zanimivo je, da na Jagielonski univerzi lahko pridobile tudl nazlv profesor knjlznlcnlh in lnformaci­jsklh znanostl, v okvlru magls­trskega studtja na pedagoskem od­predmeti oddelka za knjiznicne in informacijske znanosti). delku (doloceno slevllo kreditnlh lo<'k morale zhrall .s pn'.d111cll pedagoskega oddelka ter ostale s Za delavce knjiznlc, kt imajo magtsterlje alt doktorate z drugth znanstvenih podrocij, organizira Oddelek za knjiznicne in infor­macijske znanosti t.t. podiplomsko izobrazevanje. Teceta dva pro­grama: program knjiznicnih zna­nostl in program informactjskih znanostl, v pripravi pa Je program za podrocje avtomatizacije knjtznic. Predavanja potekajo enkrat me­secno od sobote do ponedeljka, slusatelji morajo opravitl 5 izpitov ter izdelatl pismeno nalogo (t.1. research paper). Za vpisane na izredni petletni (magtstrskl) stuclij knjiznicarstva in informacljskih znanosti je organizi­ranih predavanj za eno tretino ur rednega studija, opraviti morajo 20 izpitov in magistrski izpit ter naplsati magtstrsko nalogo. Oddelek za knjiznicne in 1nfor­mac1Jske znanosti ima prostore v najlepsem (starem) delu mesta, vendar pa so le-ti nef unkcionalni in zdalec premajhni. Iz razgovora s profesorji sem razbrala, da jib prostorska problematlka steer skrbi, da pa to nikakor ne ovira njihove pestre dejavnosti. Prav neverjetno je, kako slozno si delijo kabinetni prostor in tistih nekaj omar, za katere Je prostor. In da ne pozabim -veseli so tudi · tujih studentov, tako za magt­strskl studij kot doktorske kandi­date. Pri njih npr. stane vpis, priprava in zagovor doktorata pribllzno 500 USO (pri nas kaksnih sedemkrat vecl). Magt­strsko nalogo all doklorat pa lahko tjapisete V enem izmed svetovnih Jezikov (najraje imajo anglescino alt nemscino). Profesorji so izredno 15 prljaznl In so ml ob slovesu pose­bej "narotlll", da naj se le ojunatl kdo iz Slovenlje In pride k njlm opravit magtsterlj all doktorat. Res, zakaj pa ne -c':e boste zjutraj sedli v osebni avto In se preko Dunaja, Bratislave in Zlllne napotili v Kra­kow, boste se pred vec':erom ugle­dall graJsko zldovje ... Melita Ambrozlc': MEDNARODNA SRECANJA ·············••******* IZOBRAZEVANJE ZA UPORABO INFORMACIJ 0 OKOLJU IN PREBIVALSTVU (UNESCO/ASSISTANCE seminar, Bratislava, 1.-2. junlj 1995) Seminarja, kl sta ga organlzlrala in flnancirala · UNESCO in ASSISTANCE v sodelovanju s Kat­edro za knjlznlfarstvo na bratl­slavskl Univerzi Komenskega, smo se udelezlll knjlznlfarji oz. pre­ davatelji knJiznifarskih sol iz Avstrlje, Hrvaske, Ceske, Ma- dzarske, Litve, PolJske, Slovaske, Slovenije in Ukrajine. Dr. Dorothy Williams, profesorlca na Unlverzi Roberta Gordona (Sola za knjl­ znic':ne In informacijske znanosti v Aberdeenu, Skotska), Je predstavila lzobrazevalni program, kl so ga na tej univerzi razvili v sodelovanju z Unesco in katerega namen Je izo­brazevati tako posrednlke kot upo­rabnike informacij o okolju in prebivalstvu. Ore za kompleten izo­brazevalni paket, ki Je sestavljen iz teksta, zvoka, sllke, Olma ltd., omenjenl seminar pa naJ bl bil priloznost za njegovo evalvaclJo. Unesco bi namret zelel lzo­brazevalni program v prihodnje ponuditi kot svoj proizvod in ga priporoc':iti v uporabo izobra­zevalnim ustanovam s podrocja knjlznlc':arstva. Paket naj bl bil za­stonj, narocnlkl bodo plac':ali le stroske reprodukclje, saj bo stroske t.1. intelektualne lastnine pokril Unesco. In v c':em naj bi bila koristnost izobrazevalnega paketa? Po eni stranl -ugotoviti lnformacljske potrebe In probleme nasega okolja In poiskati pot za njlhovo zadovoljltev oz. resltev ter na drugt strani, ugotovi katere in­formaclje potrebujemo lz okolja ml, da bi to znali uspesno naredlti. Tako politikl kot upravljalci, nacrtovalci razvoja In ostali, kl sodelujejo v procesih odlocanja, potrebujejo relevantne informacije o okolju in prebivalstvu, tako s svo­Jega, lokalnega podroc':ja, kot tudi globalne informacije. Omenimo npr. tnformaclje o zakonodaji s podrocja ;arstva okolja; o velikosti, strukturi In stopnji rasti populaclje; o ml­gracljsklh tokovih ipd. Hkrati pa riaj bi izobrazevalni paket pomagal pri studentih oz. knjiznic':arjih ;spodbuditi zavest o potrebnosti zagotavljanja in posredovanja in­formacij, kl se nanasajo na okolje all prebivalstvo. Paket Je zasnovan modularno, moduli pa vkljuc':ujejo tudl prakticno resevanje zastav­ljenih problemov. Vsak modul vse­buje ucne cilje in namen, ter lek­clje (tekst, priporoc':eni viri, proso­jnice, predlog skupinskih aktivnosti In utn:o gradivo za udelezence). Modul 2 vsebuje tudi video gradivo z demonstracijo iskanja informacij po CD~ROM in online bazah po­datkov. Namen modula st. 1 ("Potrebe po informacijah o okolju in pre­btvalstvu") Je razviti razumevanje o potrebnosti informaclj z omenjenih podrociJ, ugotovlU potenclalne upo­rabnike informaclJ ter p_redstaviti vrednost informacij za razvoj. Mozni viri informacij so pred­stavlJeni v modulu st. 2 ("In­formacijski viri''), sploh bi lahko rekli, da Je ta modul se naJbolJ bibliografsko usmerjen. Udelezence naj bi naucil ustrezne strateglje iskanja informaciJ, identificiranja pravih (relevantnih) virov informacij na razlicnih medljih in s pomocjo razlicnih prlporriockov ter evalvacije rezultatov iskanja informacij. Sestavine modula so npr. bibli­ografski viri, vrste gradiva, prob­lem, kl ga resujemo (mulU­disciplinarna narava problema, obseznost gradiva, informacljskl kanali, nekonvencionalni viri ltd.), potrebni podatki (staUsticni, biofizicni, mednarodni itd.). stopnje iskalnega procesa, nacin iskanja informacij, cena iskanja, posamezne haze podatkov in njihovo ocenje­vanje. CilJ modula st. 3 ("Za­gotavljanje in management infor­macij") je, da bi udelezenci izo­brazevanja znali informacije iskati, analiziratl, uporabljatl in se zlastl razvijatl kriterije za evalvacijo in­formacijskih sistemov in servisov. Zadnji, cetrtl modul ("Raziskovalne metode") pa govori o raziskovalni strateglji in tehnikah, predstavlja razlicne raziskovalne metode in njihovo aplikacijo v razlskovalni proces na podrocju problematike okolja in prebivalstva. Glede na modularno zgradbo ucnega paketa je seveda mozno uporabitl le njegove posamezne dele all pa celo posamezne module preoblikovatl v skladu s svojimi potrebami Uih dopolnitl, tako da bi bili se bolj zanimivi za nase okolje). Vsekakor homo ucnl paket poskusali clmprej pridoblli in ga uporabiti tako v okviru rednega studija bibliotekarstva kot v per­manentnem izobrazevanju knji­znicarjev. Melita Ambrozic ELAG 1995 ­ORGANISING THE ELECTRONIC LIBRARY (Trondheim, 14.-16. Junij 1995) Seminarja se je udelezilo 110 udelezencev iz 26 evropskih drfav. Najstevilnejst so bill predstavniki Norveske, gostlteljice, in steer kar 32 predstavnikov. Seminar je po­tekal v prostorih Tehniske univerze v Trondheimu, k1 je edina te vrste v drfavi. Gostltelji so omogocili udele­zencem povezavo prek Intemeta do svojih domacih postaj. tako da Je bilo lahko komuniciratl s kolegl po mail, all pa pregledovatl posamezne ststeme kot s svojega terminala. Dnevni red je zahteval sodelo­vanje • takorekoc od jutra do "vecera" -od 9h zjutraj do 6-7h ivecer. Voditeljica . in moderatorka seminarja je bila gospa Paula Goossens iz bruseljske Kraljeve knjtzntce. Prvi dan semtnarja (sreda) sta blesteli predvsem dve predstavitvi z Norveske. BAUTA -elektronska baza norveskih fotografij z opisi, k1 Jo je predstavil Svein Arne Brygfield iz nacionalne knjiznice Rana. Za­nimiva je zaradi svoje vsebine, ker so v njej skenirane stare fotografije (drobni tlski). Vecina fotografij je cmo-belih zaradi vecje vidljivostl na ekranu. Kopije fotografij so digitalizirane, vsaka pa vsebuje se opts, k1 Je v norveskem MARC standardu. Baza slarlh folograflj predstavlja pravzaprav foto arhlv, k1 pa Je s povezavo prek Interneta dostopen tudi slrsi Javnosti na WWW serverju. Dnevno skenirajo 400 do 600 fotograflj. V Rani, jeklarskem mestu, kl je le nekaj k1lometrov juzno od Arktifoega kroga, Je bila pred kratk1m zgrajena nova norveska nacionalna knjiznica. Univerzitetna knjiznica v Oslu Je namrec ze od zacetka 19. stoletja delovala tudi kot nacionalna knjiznica. Potreba po samostojni nacionalki Je bila ziva vsaj 50 let, od vsega zacetka pa je bila cvrsto postavljena za­hteva, da se mora f unkc!Ja na­cionalke lociti od funkclJ Uni­verzltetne knJiznice v Oslu. Politicni ukrep leta 1988 je dokoncno prtzgal zeleno luc za gradnJo na­cionalke, in steer kot nadomesUlo za zaprtJe jeklarske industrlje na tern severnem delu Norveske. Tako je vlada pri raznih ministrstvih zlahka dobila potrebni denar za gradnjo objekta, kl ga steer v drugacnih okoliscinah verjetno ne bi nikoli. Zato je se kako never­jetno za nasa usesa slisati, da Je v velik1 vecini denar za naclonalko pritekel z ministrstva za gospodar­stvo. "Zgradba" se siri navznoter in ne, kot bi pricakovali, navzgor. GraJena Je v goro, tako da od zu­naj sploh ni vidna. Prednost take gradnje Norvefani zagovarjajo pred­vsem z dveh vidikov: kot veliki naravovarstveniki so ohranili oko­lico brez intervenclje, po drugt strani pa je v takl zgradbl tem­peratura na stalnih osmih stopln­jah in relativni vlafoosti 35%, kar imenuJeJo Norvefanl "klimo po­casnega staranja". Tako da Je bilo potrebno v zgradbo vgradi ti le prezracevalne naprave, grelne pa Jim nudi narava sama. Knjlznica Je prlcela delovatl de­cembra 1991 v polni meri, ne­katere interne funkcije nacionalke pa so se pricele ze leta 1989. Po zakonu o obveznem hranjenju iz leta 1989 je osnovna strategija delovanJa ohranjanJe nacionalne produkciJe, all, kot Jo imenujejo Norvezani, varovana skladovnica, k1 zajema dokumente na papirJu, fo­tograflrane dokumente in doku­mente na drugth medijih. Odlocili so se, da bodo hranili vsaJ en iz­vod norveske literature v origtnalni oblik1 -knjigt, kolikor dolgo bo pac papir zdrzal, prav tako pa bodo nacionalno produkciJo sistematicno mikrofllmali. Tako so tz obtoka izlocili stevilne naslove norveske literature, katerih kvaliteta papirja je zacela rapidno upadati, za nadomestilo pa so poskrbeli za pospeseno mikrofilmanJe taistih dokumentov, kl se sposoJajo sedaj v mikrofllmski obliki. PraviJo, da bodo tako lahko primerJali bran­Jeni dokument v Rani z drugtmi istimi v drugth knjiznicah in pri tern ugotavljali proces staranja glede na mesta hranJenja. V od­delku za mikroprodukcijo in­tenzlvno presnemavajo casnike in druge oblike tiskanega gradiva. Preoblikovanje informaciJe na mik­rofllm je za njlh zelo pomembna investiciJa. Delo poteka pod strogimi pogoJi kvalitete, saj je le tako mogoce zagotoviti kvalitetno dlgtfalno skeniranje v prlhodnosti. BIBSYS integrirani on-line knjlznicni sistem. Zacetek BIBSYSA datira v leto 1976. Danes je vgra­j~n v vseh vecjih norveskih IfnJiznicah in deluje kot koopera­tivni sistem. Zajema vse tradicion­alne module od nabave, katalogt­zaclje, kontrole serijskih publikaciJ, izposoje, medblbliotecne izposoJe, iskanja, vklJucno z OPAC-om, tezavra, hihliografske kontrole, po­rahe sredstev, elektronske poste in druge. Prek sistema . Je mozno vstopitl v tuje haze. Upora_bnik ima na voljo izhirati v menuju med okoli 400 tujimi, vecinoma hibli­ografskimJ hazami, v samo hazo pa Je mozno priti prek Interneta in vmesnika Gopher, World Wide Web (WWW), kl postaja naJpopularneJsi, all po potl e-mail. Vstop v sistem Je hrezplacen za vse uporabnike. Sistem tece na racunalniku IBM in VM/ESA operacijskem sistemu, razvijali so ga v tesnem sodelo­vanju s knjiznicami. Danes sistem sluzi potreham ohdelave Norveske nacionalne knjiznice, vseh uni­verzitetnih knjiznic in stevilnih uni­verznih/raziskovalnih knjiznlc. On­line Je mozno prikljuciti od 600­650 uporahnikov, v sistemu pa zaenkrat sodeluje 70 knjlznic. Format za ohdelavo bibliografsklh podatkov Je NORMARC. Baza BIBSYS vsebuje priblizno 1, 7 milijona bibliografskih zapisov, vecinoma knJig, poleg tega pa se priblizno 4 milijone zapisov iz Kongresne knjiznice. Baza je on­line dostopna, sistem ne omogoca izdelave kataloznih listkov, prav tako ne izdelave mikrofisev, nacrti za izdelavo BIBSYS CD-ROM po­datkov pa so tudi ustavljeni. Drugi dan seminarja (cetrtek) sta bill v ospredju dve predstavitvi, in sicer Standardi (Liv Holm, Norve­ska) in Elektronsko zaloznislvo (Catherine Lipovici, Francija). Danes se govori v Evropi o no­vem protokolu, imenovanem Z39.50. Kaj to pomeni? Protokol Z39.50 je ameriski standard, kl bo kmalu postal ISO standard in bo dobil znamko "Information retrieval ISO standard". To je hkrali stan­dard, protokol in iskalno orodje, k1 omogoca najrazlicnejse operaclje pri iskanju informaclj, in sicer pri iskanju zelo razlicnih tlpov dokumentov razlicnih ustanov. Z39.50 omogofa veliko vec, kar bi sploh lahko uporabnik kdaj potre­hoval (tako je trenutno stalisce poznavalcev tega protokola). Med tlstim vec so, recimo, tele poseh­nosti: -izpopolnjena iskalna orodja povecani servisi usklajeno delovanje razsirjeni sett simbolov vecji obseg rezultatov iskanja in se in se. Instaliranega imajo ze naJnovejsi sistemJ, kot na primer GEAC (kar homo videli kasneje). Trenutno pa je v svetu knjiznicnih informaciJ­skih sistemov zanimiv predvsem po tern, da pri komuniciranju pretvori razlicne nabore znakov v t.1. uni­code (enotno kodo). Elektronsko zaloznistvo casnikov in clankov v periodikah Je vse holj stvarnost v danasnjem svetu. Go­vorimo o elektronski produkciji in elektronski distribuclji informaclj. Take informacije uporabljajo knjlznice in dokumentacijski centri. Najvaznejsi standard za distribui­ranje elektronskih informacij je ISO 12083 ' standard, imenovan tudi SGML (Standard Generalized Mark­up Language). Omogoca pa: -loglcno strukturlrano distrihucijo informacij -lskanje dokumentov in uprav­ljanje z njimi -obicajno lskanje in iskanje v kontekstu -ponovno uporaho informacije razlicen nacin prezentacije in­formacije lz istega vira (na ek­ran, na papir, v breillovi plsavi). Oblika dokumenta Je lahko: -elektronska konverzija informa­cije s papirja (digitalizirano he­sedilo z ASCII znaki) informacija Je ze v prlmarni ohliki elektronska informaciJa Je distribuirana prek WWW serverJa. Danes Je v svetu na vo!Jo ze vellko serverJev za dostop_ do elek­tronsklh casopisov in clankov. Eden naJvecJih Je v OCLC, prav tako pa z nJimi upravlJaJo nekatere vellke zalozniske hise, kot Je El­sevier Science all Springer Elec­tronic Media. Tudi prihodnost Ev­ropske zveze in evropskega trga Je v produciranju elektronsklh caso pisov 1n clankov. Logicna pot elek­tronske lnformaciJe Je ze bralec omrezJe TretJi dan (petek) smo bill delezni treh zanimivih prezentaciJ. GEAC informaciJski sistem (predstavil ga je Michel Wesseling, predstavnik GEAC Benelux). GEAC Je hkratl zascitna znamka infor­maciJskega sistema in firme, kl se Je temelJito razsirila v Evropi. Ta informaciJskl sistem deluJe na razllcnih podrocJih clovekovega bivanJa. Tako omogoca pretok in­formaciJ na podrocJu hotelirstva, gostlnstva, casopisnega sveta in knJiznicarstva. SlednJI sklop avto­matlziranih sistemov imenujeJo Combined Library Information Sys­tems (CLIS). ObstaJaJo trije centralizirani servisi za upravlJanJe slstema v Evropi. Za podrocje Velike Brl­tanIJe deluJe servis v Bristolu, za knJiznice v Juzni Evropi servis v Parizu, za severno Evropo pa servis na Nizozemskem. S popolno reorganizaciJo poslovanja in z novtmi informaciJsklmi produktl, kot so ADVANCE, GEACPLUS, VUBIS, in z GEOPAC client/server aplikaciJo so dosegli, da naj­razllcneJse knjiznice lahko brez tezav komunicirajo med seboJ. Z vgradnJo vmesnika Z39.50 pa Je pretok informaciJ mozen ne glede na Jezik sodelujocih all na razlicne nabore znakov, hkratl pa knjiznicam omogoca graditi vrsto razlicnih funkciJ, na volJo Je biter dos top do informaciJ, mozna Je distributrana obdelava podatkov, enostavno iskanJe informaciJ po bibllografsklh bazah all po pri­spevklh v casopisih, z Z39.50 iz­hodi pa je mozen dostop do naj­razlicnejsih multlmedialnih infor­macij all baz podatkov v ne-MARC formatu. Tako so se znasle v vzajemnostl knJiznice kot Je Univerzttetna knJiznica Amsterdam, Polltehniska knjiznica Amsterdam, splosne knJiznice v Parizu, Metropolitanska knJiznica Helsinki, veriga britanskih knjiznic in sedem univerzttetnih knJiznic v RomuniJi, kl uporablJajo GEAC apllkaciJe. Hranjenje nacionalnega elektron­skega gradiva na Nizozemskem (predstavil Martin FeiJen, Nacion­alna knJiznica Nizozemske). Martin Fe!Jen, dolgoletni sodelavec PICE, zdaJ vodJa proJekta hranJenJa iz~ voda elektronskih publikacij (Dutch Depository Electronic Publication ­DDEP) v Nacionalni knJiznici, se Je na zacetku svoJe prezentaciJe vprasal takole: "Zakaj pravzaprav potrebuJemo Nizozemci izvod elek­tronske publikaciJe za hranJenJe?" Odgovor Je bil: zato, ker zelimo ohraniti nacionalno dedlscino, ker Jo kot tako zelimo napravtti do­stopno in Jo promovlrati v oblikl nacionalne bibliografiJe, ker bo to edina stvar, kl bo ostala pri­hodn Jim rodovom. V proJektu DDEP bodo tipi dokumentov, kot so dokµmenti v celotnem besedilu, faktografske in numericne haze po­datkov, prav tako bibliografske baze podatkov, multimedia in aplikaciJski software s stalnimi po­datki. DDEP pa ne bo zaJemal avdiovizualnega gradiva (glasba, zvok), aplikacijskega softwarea brez stalnih podatkov, operacijske sis­teme tpd. Ker Nizozerpska ne pozna zakona o obveznem izvodu, se bo projekt razvijal oziroma do­polnjeval na osnovi prostovoljnega sodelovanja. Spremenila se bo tudi organi­zacija poslovanja Nacionalne knjiznice. Btbliotekar se bo pre­tmenoval v strokovnega referenta za elektronske dokumente, njegova primarna naloga pa bo odbiranje elektronsk1h dokumentov za razisk­ovanje. Nacionalka st Je zadala tele cilje: ustvaritl en sistem, oblikovatl en format za obdelavo z enotnlmi katalogtzacijsk1mi pravili, osnovati eno bazo podatkov na osnovi vza­jemnega vnosa in moznostl kopt­ranja v posamezne lokalne baze, DDEP podatk1 bodo hkrati doseg­ljivi v nacionalnem zveznem kata­logu, bibliografski zapisl bodo opremljeni s kazalci osnovnih baz, dogovorjeno pa bo tudi glede licenc z zaloznik1. Nacionalna produkclja bo dostopna na dolgt rok. Pilotsko verzljo bodo instalirali v drugi polovici 1995. leta. Trenutno dela na projektu 5 ljudi polovicni de­lovni fas. V naslednjih treh letih bodo aktlvnosU potekale le na te­hnicnem delu tzvedbe projekta (sodelovanje z nacionalnimi knji­znicami, studije, kako hraniti elek­tronske dokumente, razvijanje for­mata za opts dokumenlov v sode­lovanju s PICO, kataloglziranje in­ternet virov podatkov, projekt in­formacljskega servisa, pogovori z zaloznik1 nacionalne produkclje, strojna oprema za dostopnost po­datkov na dolgt rok -COBRA TG5). Prvi rezultati projekta bodo vidni v sredini 1996. leta. GUI (Graphical User Interface) za knjiznicne sisteme (predstavil Corrado PettenaU, CERN -znan­stveni informacijski servis, Zeneva). "GUI Je zadnJa moda; ce vas knjiznicni tnformac1Jsk1 ststem ne premore nitl enega GUI-ja, potem ste prav gotovo zunaj dogajanja," Je kategortcno zacel s svojo prezentacijo gospod Pettenati. No, mi nismo "out", saj tece pri nas na platform! za X-windows alt DEC-windows GUI, imenovan MOTIF. Najvecji uporabnik GUI-ja Je OPAC. Danes je v svetu na pro­daj veliko sistemov, kt imajo vgra­jc:!n GUI (ALEPH GUI, VTLS, HORIZON, MS-DOS, WINDOWS, MACINTOSH itd.), in steer tudi ze z vmesnikom Z39.50. Delavnlce ELAG 95 je ponujal sodelovanje v kar dvanajstlh delavntcah. Sama sem se udelezila delavnice z naslo­vom Sistemi multimedialnega gra­diva v knjizntcah (Multimedia sys­tems in libraries). V delavnici je sodelovalo devet udelezencev Elaga, in steer dva Poljaka, dva Ni­zozemca, . trije Norvezani, ena Madzarka in ena Slovenka. Delav­nico Je vodil Norvefan Svein Arne Brygf)eld, racunalntkar tz Nacio­nalne knjiznice Rana. Za lazjt pre­tok mtsli In za boljso diskusljo smo st na zacetku delavnce zas­tavili enajst vprasanj, na katera smo z dosU domtsljije, znanja pa tudi humorja odgovarjali skozi tri tj.ni druzenja v nekem precej pustem kabinetu. Vprasanja pa so qila taksna: -Cemu multimedia v knjtznlci? -Kako uporabljaU te vrste gradiva v kn'jiznlci? -Kdo Je placntk informacije? -Kdo Je sposoben napraviU mul­timedijsko informacijo? -S kaksno tehnologijo razpola­ gamo In kaksen odnos tmamo do nje? -Kako prldcmo do lnformacije? -Kako ustvarjamo povezave med informacljo in uporabnikom? -Kaksen je nas odnos do avtor­ sklh pravic? -Kaksna je videtl prlhodnost na tern podrocju? -Kaj je multimedia? -Kaksna Je vloga bibliotekarja v povezavl z multimedljsko lnfor­ macljo? Multimedia je elektronska infor­macija, kl zdruzuje razlicne kon­vencionalne oblike (besedilo, podo­ba, zvok, video) v enovit sistem, kl Je ze in bo se bolj v bliznjl pri­hodnostl vitalni del nase kulturne dedlsclne. Kakor Je skozl preteklost kot nosilka informaclje tgrala na­Jvaznejso vlogo knJlga, in Jo se vedno, je povsem razumljivo, da bo isto vlogo prevzela elektronska informaclja ozlroma multimedia. V knjlznicl (zanlmlvo, da se v tujinl nic ne branljo tega termina in ga ne nadomescajo z izrazi, kot Jih je prl nas vse pogosteje slisaU - knjlznicnl informacijski centri in podobno) imamo opravka z razlicniml uporabniki, kl imajo najrazlicnejse zahteve. Multimedia oz. elektronska lnformaclja pa Je in ho dosegljiva na CD-ROM, WWW, predvsem pa na razvoj u lokalnih informacljskih serverjev za posredovanje lokalnlh lnformaclj v oblikl baz podatkov v podo­bah/slikah, zemljevidih, glasbl, videoposnetkih in drugo. Cena za lnformacijo je odvisna od prolzva­jalca haze. Bibliografske informaclje naj bi bile brezplacne, ceprav se postavlja vprasanje placevanja za iste informacije, ki pa imajo dobro izdelane abstrakte. Cena take in­formacije Je odvisna od kolicine in kvalitete vlozenega dela. Hkrati s tern pa se poraja posledlcno vprasanje, all ho knjiznica, kl po­sreduje informaclje, postala zgolj vstopna postaja v velike svetovne haze, kjer iskanje lnformaclj tudi dostl stane. Dostop do informaclj Je v sedan­Jostl in bliznji prlhodnostl prav gotovo uporabnlskl server WWW, kl predstavlja zelo siroko pot do in­formaclj. Bo World Wide Web zmogel tlakovatl to pot, po kateri se ho sprehajala "World Wide Vir­tual Library"? All ho taka knjlznlca zmogla najtl vse informaclje, kl jlh uporabnik zeli? Informator mora bit! in ho moral biti zelo dobro izobrazen in okreten in se ze danes imenuje posredovalec all zbi­ralec informacij (information bro­ker/collector). Klaslcnl poklic biblio­tekarja v knjiznlci Je zagotovo v recesiji. Pri iskanju informaclj so zelo vazne povezave (links) za pre­hod z ene informaclje na drugo. V ZDA opravljajo to nalogo Um. vir­tualnl bibliotekarji (virtual librari­ans). Kar se tlce avtorsklh pravlc v okviru multimedia, je problem zelo pester. Prek racunalnlskih povezav Je mozno vstopiti marsikam in napravitl marsikaj. Digitalizirano informacijo Je laze koplrati kot skenlrano. Kopiranje lnformacij pa \f prihodnosti ne ho zastonj. Pred­vsem bo tudi tukaj igrala vazno vlogo kvaliteta informacije. Vpra­sanje Je le zmerna cena. Kar se tlce druzabnega dela seminarja, Je treba se posebej pohvaliti organizatorja ELAGA 95 in njegovo srce -gospo Paulo Goossens, saj nam Je omogocil prljetno srecanje ob sampanjcu z vodstvom Tehniske univerze v Trondheimu v starem delu univerze v sprejemni dvorani. Nadvse pre­senetljivo pa Je bilo tudi povabilo na vecerjo v muzeju glasbene zgodovine Ringve, v prelepi ban­ketni dvorani, kjer so nam pos­tregli z izbrano hrano in ustrezno rdeco zlahtno kapljico, ki Je ni bilo tako malo. Bill smo tudi gostje arheoloske ekipe, kl nas je do · podrobnostl popeljala v tzkopavanJa srednJeveske _ nadsko­fovske palace v Trondheimu, cemur je sledil se spreJem zupana Trond­heima ob kozarcu vina v nadsko­fovski palaci blizu mesta izko­pavanj. In nacrtl za napreJ? ELAG 96 ho v Berlinu. GostitelJa bosta Staatsbibliothek zu Berlin in Deut­sches Bibliotheksinstitut. Seminar, dvaJsetl po vrsU, ho od 24. do 26. aprila 1996 z naslovom Kvaliteta elektronskih servisov (Quality of Electronic Services). Poleg obicaJnih predstavitev na temo semlnarja bo na volJo se dvanajst delavnic, od katerih eno naj bi vodil predstav­nik seminarJa iz Slovenije. Izblra teme delavnice in moderatorja Je toreJ nasa naloga v bllznji prihod­nostl. Obvestila in informaclje o ELAGU 96 Je mozno prebirati na Internetu prek protokola: http://hub.ib.hu-berlin.de/celat:,J96/ Cirila Gabron-Vuk KONFERENCA ULTRA*NET (Graz, 21.-23.6.1995) Konference, kl Jo Je organizirala firma R&R iz Graza, smo se iz NUK udelezili Helena Fortuna, Janez Kanic in MaJa Zumer. V treh dneh se Je zvrstilo veliko stevilo predstavitev in predavanJ. Prispevke lahko razvrstimo v tri skupine: predstavitev nacrtov na­daljnJega razvoja sistema Ultra•net, izkusnJe uporabnikov s slstemom in nekaj splosno zanlmivih pre­ davanJ s podrocja aviomatlzacije knJiznic. Med zadnJimi Je treba posebeJ omenitl predavanJe prof. H. Maur­erJa iz Graza, k1 Je govoril o problemih Interneta in multlmedij­skih informaciJah na WWW ter predstavil aplikacijo Hyper G, k1 so Jo razvili na Tehniski univerzi v Grazu. D. Koch pa Je govorila o novem celovitem pristopu k avtomatlzac!Ji knJiznlc, k1 ga uporablJaJo pri firmi MDIS, in predstavila ProMion. Med predstavitvaml uporabnlkov smo slisali izkusnJe stevilnlh lnstl­tuc!J od veclh avstrljsklh in nemsklh unlverz do srednJe sole in knjlznlc v Veliki Brltanlji ter svicarske patentne plsarne, k1 so bill med prvlmi uporabnlki sistema. Predstavljene so bile tudi novejse lnstalaclje v Ceski naclon­alnl knjiznlcl, Centralnl tehniskl knjiznici v Budimpesti in NUK. Za nas so bile posebej zanimive izkusnje univerz. Tehniska univerza v Grazu Je instalirala svoJ sistem v avgustu 1993, uradno otvorltev so lmeli JuniJa 1994. ImaJo 30 GB vellk disk, 4 samostojne CD-ROM enote in Juke-box. Zbirke so dostopne preko 7 4 PC-Jev v mrezi (Ethernet) in dveh Omniware vstopnih tock. Univerza v Sal­zburgu Ima zelo vellko mrezo 1500 racunalnikov. Od teh Jlh Ima ena tretjlna instalirano programsko opremo za polzvedovanje, aktivnlh uporabnikov Ultra•net pa Je 300. V povprecJu lmajo 15 do 20 hkratnlh uporabnlkov. Med veliklmi lnstalac!Jami so tudi Agronomska unlverza na DunaJu ter unlverze v Grazu, ; na DunaJu, v Hohenhelmu, v Stuttgartu in v Frankf urtu. Za lazJo izmenjavo lnformaciJ in sodelovanje se bodo vs! uporabnlki Ultra•net povezali z elektronsko pesto. Predstavnikl firme R&R in nJl­hovi p'rodajni zastopniki so pri­ 23 \ kazali zgodovino razvoja Uitra•net In nove nacrte. Priprav!Jajo novo verzijo programske opreme, iz­boljsatl zelljo dokumentaciJo (nanjo je bllo precej prlpomb). Cllj nadaljnjega razvoja pa je sistem, v katerem ho uporabnlk lahko preko lstega menlja uporabljal zbirke, k1 so bile prepisane na disk, tiste v stolpu CD-ROM enot in v juke­boxu. Se naprej bodo podplrali elm vec operacljskih sistemov, razllcnih konfiguracij mrez in nacinov dostopa do serverja. Konferenca je bila dobro organiz­irana in zelo zanimiva, za spros­tltev po napornem delu pa so or­ganizatorji pripravili vecerni pro­gram. Prvi dan smo si ogledali staro mestno jedro in uzivali v dobri vecerji, drugi dan pa smo se napotlli po stajerski vinski cesti in spoznavali lokalna vina. Informacije, k1 smo jih dobili na konferenci, nam bodo pomagale, da bomo laze nacrtovali nadaljnji raz­voj nasega CD-ROM serverja in racunalniske mreze. Maja Zumer EVROPSKA KONFERENCA 0 BRANJU Madfarsko bralno drustvo (The Hungarian Reading Association ­HUNRA) je prtpravilo letosnjo konferenco o branju. Bila je deveta po vrstl. Na konferencl z med­narodno udelezbo, kl je presegala okvire Evrope, se je v casu od 24. do 26. Jullja 1995 v Budlmpestl zvrstllo za govornlskim pultom 261 udelezencev. Po plenarnem zacetku so se udelezenci razprsili po kongresnem centru in se interesu ustrezno udelezili predstavilev referatov ali delavnice. Izbiratl Je bilo mozno med vec kot desetimi tematskimi skuplnami, k1 Jlh je povezovala rdeca nit "Pismenost in demok­raciJa": metode, ocenjevanje, delo v razredu, racunalnistvo, bralne tefave, multikulturnost, odrasli, bralne navade, knjlznica, TV In branje. Poseben poudarek so or­ ganizatorjl namenill lastni prob­lematiki; branju na Madzarskem, referenti pa konkretni, vcasih zelo ozko specializiranl, problematiki, k1 zmore vec prispevati k "bolje in vec bratl" kot nacelna razpravlJanja o pomenu branja. Tematske skupine opozarjajo, kako obsezno je podrocje branJa, kt mora, ce hoce bitl razsirjeno tudl samo, povezovati in zdruzevatl prizadevanja razlicnih strok. Tudi tu so se srecali uciteljl maternlh Jezikov, untverzitetni profesorji, pedagogt, psihologt, zdravniki, knjiznicarji, zalozniki, raziskovalci in praktiki, svetovalci, volunterji in teoretiki. · Pisano in letos na­jobseznejse Je bilo tudt zastopstvo SloveniJe, kt se je konference udelezila drugtc. Gradisar Ana (pedagogtnja v Svetovalnem centru ia otroke in mladostnike) Je pred­stavila razlike v branju med os­novnimi solami v Sloveniji; dr. Boza Krakar-Vogel (profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani) znacllnosti zunanJega preverjanja v poucevanju literature v Slovenlji; dr. Lidija MagaJna (psihologtnja v Svetovalnem centru za otroke in mladostnlke) zgodnejse ucenje branja v monollngvalnem in bi­l~ngvalnem okolju; Mlha Mohor (svetovalec za slovenski jezik v Za­vodu R Slovenije za solstvo in sport -Kranj) "bralno znacko" v Sloveniji; Silva Novljan (svetovalka za splosnoizobrazevalne knjlzntce v Narodni in univerzitetni knjiznici v Ljubljani) pa profesionalizacijo dela v solskl knjiznici in njen vpliv na branje. Slovenskl predstavniki so na tern kongresu dobili dodatne potrebne spodbude, da letos, po triletnih prizadevanjih, le ustanove sloven­sko drustvo za branje in se tako prikljucijo stevilnim nacionalnim drustvom, kl sestavljajo Med- narodno drustvo za branje (International Reading Association ­IRA). V Evropskem komiteju tega drustva so sedaj drustva Finske, Avstrije, Belgtje, Hrvaske, Ceske, Danske, Estonije, Finske, Nemcije, Madzarske, Islandije, Irske, Latvije, Litve, Luksemburga, Nizozemske, Norveske, Poljske, Romunije, Slovaske, Spanije, Svedske, Svice, in Anglije, kl z nasveti in tudi z denarno pomocjo krepijo inicialivo za ustanovitev slovenskega drustva. Tako se Je letos s sofinanciranjem Evropskega komiteja predstavnik Slovenije udelezil delavnice o us­tanavljanju drustva, ena udelezenka 9. evropske konference s sofinanci­ranjem madfarskega drustva, Greg Brooks, strokovnjak iz brltanske raziskovalne institucije (National Foundation for Educational Re­search) pa bo prisoten na ustano­viM slovenskega drustva, 12.10.1995, kjer bo na posve­tovanju, kl bo ob tern, nastopil z referatom "Kdo naj nadzoruje pouk"'. Terna, kl bo, tako kot predstavitev raziskave o bralnih dosezklh slovenskih osnovnosolcev, pritegnila veliko uciteljev, knjiznicarjev, zaloznikov in drugih, kl Jim Je mar branje, da se bodo vclanill v drustvo in sirili svoje znanje in prepricanje o pomemb­nosti branja in moznostih za nje­govo izboljsanje in razsiritev. Silva Novljan ********************** OBVESTILA ********************** Centralna tehniska knjiznica obvesca vse knjiznice, da se Je njen Oddelek za medknjiznicno iz­posojo vkljucil v t.i. Voucher Pay­ment Scheme for International Lending (Poslovanje v mednarodni izposoji s placilnimi karticaml), kl ga Je vec let pripravljal !FLA Office for UAP (IFLA Urad za splosno dostopnost publikacij) z glavnim namenom, da bi olajsal financno poslovanje med knjiznicami in je sedaj poizkusno zacel delovati. PRILOGA Tokrat v prilogi objavljamo Seznam speclalnlh knjiznlc Slovenljl, kl je nastal v sodelo­vanJu med NUK in CTK. V seznam so uvrscene specialne knjiznice, kl so izpolnjena porocila o delu za leto 1994 vrnile do konca junija 1995. \ V KROZENJE KNJIZNICARSKE NOVICE, 5(1995)7-8. ISSN 0353-9237. lzdala in razmnozila: NUK, Turjaska 1, Ljubljana. Urednik: Jelka Kastelic. Uredniski odbor: mag. Melita Ambro­zic, Ivan Kanic. Naklada: 600 izvodov. Cena posamezne stevilke: 500 SIT. Knjiznicar­ske novice lahko narocite za pol )eta Ganuar-junij) ali za celo leto Gulij-december). Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Razmnozevanje ni dovoljeno. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije st. 23/179-92 z dne 16.3.1992 stejejo Knjiinicarske novice med proizvode informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne stevilke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Naslov urednistva: NUK, Eno ta za razvoj knjiznicarstva, za "Knjiznicarske novice", Turjaska 1, 61000 Ljubljana. Prispevke lahko posiljate tudi na disketah (v ASCII for­matu), ali po elektronski posti (NUK::JELA). PRILOUA KNJIZNl('ARSKIII NOVIC' -~(1995)7-8 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIZNICA ENOTA ZA RAZVOJ KNJIZNICARSTV A julij 1995 SEZNAM SPECIALNIH KNJIZNIC V SLOVENIJI ADRIA AIRWAYS Strokovna knjiznica 64210 Aerodrom Brnik Kadunc Bojan, Tel.: 064/223-555 int. 209 Sigla: 51106 AERO, KEMICNA, GRAFICNA IN PAPIRNA INDUSTRIJA d.o.o. Strokovna knjiznica Ipavceva 20, 63000 Celje Hudej Angela, Tel.: 063/31-112 Sigla: 50412 ANDRAGOSKI CENTER RS Knjiznica Smartinska 134 A, 61000 Ljubljana Monetti Peter, Tel.: 061/386-614, 464-82 Sigla: 50083 ARHITEKTURNI MUZEJ UUBUANA Knjiznica Studenec 2a, 61000 Ljubljana Zelenik Alenka, Tel.: 061/140-97-98 Sigla: 50123 ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Knjifoica Zvezdarska 1, 61001 Ljubljana Erjavec Marija, Tel.: 061/125-12-22, int. 26 Sigla: 50007 e NUK BANKA SLOVENIJE Strokovna knjiznica Slovenska cesta 35, 61000 Ljubljana Hacin-Ludvik Kristina, TeL~ 061/125-73-33 Sigla: 50167 BELOKRANJSKI MUZEJ Knjiznica Trg svobode 4, 68330 Mctlika Kadic Majda, Tel.: 068/58-177 Sigla: 50466 CENTER ZA MEDNARODNO SODELOV ANJE IN RAZVOJ Knjiznica Kardeljeva pl. 1, 61109 Ljubljana Kovse Tanja, Tel.: 061/168-35-97 Sigla: 50052 CINKARNA CELIE Strokovna knjiznica Kidriceva 26, 63000 Celje Prestor-Knez Ana, Tel.: 063/331-12 Sigla: 50403 COLOR -INDUSTRIJA SINTETICNIH SMOL, BARV IN LAKOV Strokovna knjiznica in dokumcntacija Cesta komandanta Staneta 4, 61215 Medvode Antik Dejan, Tel.: 061/613-411 int. 419 Sigla: 51104 DOLENJSKI MUZEJ Knjiznica Muzejska 7, 68000 nova mcsto Tanko Ivana, Tel.: 068/322-169 Sigla: 50451 DONIT-TESNITI d.o.o. INDOK Cesta komandanta Stancta 38, 61215 Medvode Jedlovcnik Irma, Tel.: 061/611-366 Sigla: 50145 C NUK I DRZAVNI ZBOR RS Dokumcntacijska sluzba Subiccva 4, 61000 Ljubljana Filipovska Majda, Tel.: 061/176-12-06 Sigla: 50183 EKONOMSKI INSTITUT MARIBOR, d.o.o. Strokovna knjiznica in INDOK sluzba Razlagova 22, 62000 Maribor Wozniak Kazimierz, Tel.: 062/226-331 Sigla: 50338 ELAN LINE -SKI DIVISION Knjiznica 64275 Begunje Stare Tone, Tel.: 064/751-256 Sigla: 50252 ELEKTRO IN SPLOSNA MONTAZA HIDROMONTAZA, d.o.o., MARIBOR Strokovna knjiznica Gosposvetska 84, 62000 Maribor Stefanec Sonja, Tel.: 062/224-121 int. 532 Sigla: 50303 ELEKTROINSTITUT "MILAN VIDMAR" Knjiznica Hajdrihova 2, 61000 Ljubljana Bozic Danila, Tel.: 061/125-20-80 Sigla: 50106 GEODETSKI ZA VOD SLOVENIJE Knjiznica Saranoviceva 12, 61000 Ljubljana Novak Terezija, Tel.: 061/132-71-21 Sigla: 50171 GIP PIONIR p.o. Novo mcsto Specialna tehniska knjiznica z INDOK sluzbo Kocevarjeva ulica 4, 68000 Novo mesto Dragman Meta, Tel.: 068/321-826 Sigla: 50459 C NUK GORENJE GOSPODINJSKI APARATI Knjiznica Partizanska 12, 63320 Velenje Pritrznik Breda, Tel.: 063/8.53-321, int. 815 Sigla: 50421 GORENJSK.I MUZEJ KRANJ Knjiznica Tomsiceva 44, 64000 Kranj Porsner-Kavcic Valerija, Tel.: 064/221-071 Sigla: 50251 GORISKI MUZEJ Knjiznica Grad Kromberk, Grajska 1, 65000 Nova Gorica Koloini Borut, Tel.: 065/27-131 Sigla: 50554 GRADIS INDOK CENTER INDOK Smartinska 134a, 61000 Ljubljana Skufca Vinko, Tel.: 061/140-11-12 Sigla: 50232 HELIOS, TOVARNA BARY, LAKOV IN UMETNIH SMOL INDOK -Knjiznica Kolicevo 65, 61230 Domzale Stravs Barbara, Tel.: 061/713-007 int. 264 Sigla: 50244 HENKEL ZLATOROG, d.o.o. Maribor Raziskovalni institut Knjiznica in dokumentacija Industrijska 23, 62000 Maribor Grusovnik Irena, Tel.: 062/212-141, int. 716 Sigla: 50319 HIDROMETEOROLOSKI ZAVOD RS Knjiznica Vojkova ul. 1/B, 61000 Ljubljana Milivojevic Branka, Tel.: 061/327-461 Sigla: 50173 C NUK INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA INDOK center Trzaska c. 31, 61360 Vrhnika Metelko Magda, Tel.: 061/754-211 Sigla: 50150 INSTITUT INFORMACIJSKIH ZNANOSTI Knjiznica Presernova 17, 62000 Maribor Seljak Marta, Tel.: 062/220-331 Sigla: 50342 INSTITUT ZA VARILSTVO Knjiznica Ptujska 19, 61000 Ljubljana Brezovnik Agnes, Tel.: 061/168-25-33 Sigla: 50229 INSTITUTUM STUDIORUM HUMANITATIS Knjiznica Beethovnova 2/11, 61000 Ljubljana Cimerman Maja, Tel.: 061/223-024 Sigla: 50137 INSTITUT RS ZA REHABILITACIJO INDOK sluzba in knjiznica Linhartova 51, 61112 Ljubljana Bitenc-Kos Snezana, Tel.: 061/137-51-88, int. 350 Sigla: 50017 INSTITUT ZA CELULOZO IN P APIR INDOK sluzba Bogisiceva 8, 61001 Ljubljana Tavcar Darja, Tel.: 061/125-92-00 Sigla: 50115 INSTITUT ZA EKONOMSKA RAZISKOV ANJA Knjiznica Kardeljeva pl. 17, 61000 Ljubljana Sef Magdalena, Tel.: 061/345-787 Sigla: 50103 CJ NUK 5 INSTITUT ZA GEOLOGIJO, GEOTEHNIKO IN GEOFIZIKO p.o. Knjiznica in INDOK Dimiceva 14, 61109 Ljubljana Sarabon-Bone Andreja, Tel.: 061/168-23-13 Sigla: 50155 INSTITUT ZA KOVINSKE MATERIALE IN TEHNOLOGIJE Knjiznica Lepi pot 11, 61001 Ljubljana Licanin Leisana, Tel.: 061/125-11-61 Sigla: 50111 INSTITUT ZA METALNE KONSTRUKCIJE Knjiznica Mencingerjeva 7, 61000 Ljubljana Znidar Andra, Tel.: 061/332-023 Sigla: 50050 INSTITUT ZA RUDARSTVO, GEOTEHNOLOGIJO IN OKOUE Knjiznica z INDOK sluzbo Slovenceva 93, 61000 Ljubljana Kante Marija, Tel.: 061/168-34-61 Sigla: 50235 INSTITUT ZA TRZENJE, EKONOMIKO IN ORGANIZACIJO, d.o.o. INDOK Ajdovscina 4, 61000 Ljubljana Moze Andreja, Tel.: 061/131-41-22 Sigla: 50023 INSTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA RS Enota za raziskovanje in INDOK Trubarjeva 2, 61000 Ljubljana Berger Tatjana, Tel.: 061/133-52-84 Sigla: 50209 ISKRA INDOK d.o.o. INDOK Trzaska 2, 61001 Ljubljana Panic Gordana, Tel.: 061/125-82-12, int. 348 Sigla: 50207 C NUK IZOBRAZEV ALNI CENTER REV OZ d.d. Knjiznica Belokranjska 4, 68000 Novo mesto Grobovsek Anja, Tel.: 068/315-000 int. 809 Sigla: 50458 JELOVICA SKOFJA LOKA Knjiznica Kidriceva 58, 64220 Skofja Loka Atlija Andelka, Tel.: 064/61-30 Sigla: 51107 KEMIJSKA INDUSTRIJA "KAMNIK" Knjiznica Fuzine 9, 61241 Kamnik Plevel Jozica, Tel.: 061/831-011 Sigla: 50211 KEMIJSKI INSTITUT Knjiznica Hajdrihova 19, 61115 Ljubljana Kramberger Lucija, Tel.: 061/176-03-09 Sigla: 50110 KMETIJSKI INSTITUT SLOVENIJE Knjiznica in INDOK Hacquetova 2, 61109 Ljubljana Marincek Lili, Tel.: 061/137-54-35 Sigla: 50104 KRKA, p.o., NOVO MESTO Center za strokovno informatiko Smarjeska cesta 6, 68000 Novo mesto Cuk Angela, Tel.: 068/386-68, 312-111 Sigla: 50452 LEK -TOV ARNA FARMACEVTSKIH IN KEMICNIH IZDELKOV Knjiznica Celovska 135, 61107 Ljubljana Trfan-Herman Nada, Tel.: 061/181-43-37 Sigla: 50221 C NUK \ \ UUBUANSKI REGIONALNI ZAVOD ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDISCINE Knjiznica Trzaska 4, 61000 Ljubljana­Gabric Mojca, Tel.: 061/125-42-98 Sigla: 50163 LOSKI MUZEJ SKOFJA LOKA Knjiznica Grajska pot 13, 64220 Skofja Loka Kalan Marija, Tel.: 064/622-261 Sigla: 50281 MARIBORSKA LIV ARNA MARIBOR Knjiznica Oresko nabrezje 9, 62000 Maribor Breznik Elizabeta, Tel.: 062/221-113 int. 327 Sigla: 50307 MEDNARODNI CENTER ZA UPRAVUANJE PODJETIJ V DRUZBENI LASTI Informacijsko knjiznicna sluzba Dunajska 104, 61109 Ljubljana Kavcic-Colic Alenka, Tel.: 061/168-23-31 Sigla: 50053 MEDOBCINSKI ZA VOD ZA V ARSTVO NARA VNE IN KULTURNE DEDISCINE PIRAN Knjiznica Trg bratstva 1, 66330 Piran Zubic-Pahor Vojka, Tel.: 066/756-76 Sigla: 50519 MELAMIN Strokovna knjiznica Tomsiceva 9, 61330 Koccvje Bistrovic Andreja, Tel.: 061/853-133 Sigla: 50180 MESTNI MUZEJ IDRIJA Knjiznica Prelovceva 9, 65280 Idrija Viler Darko, Tel.: 065/711-35 Sigla: 50561 C NUK MESTNI MUZEJ LJUBLJANA Knjiznica Gosposka 15, 61000 Ljubljana Trojanowska Hanna, Tel.: 061/222-930 Sigla: 50140 METALNA MARIBOR -DELNISKA DRUZBA Strokovna knjiznica Zagrebska 20, 62000 Maribor Krofic Zdenka, Tel.: 062/412-511 int. 22-25 Sigla: 50306 MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE RS Medioteka -knjiznica Stefanova 2, 61000 Ljubljana Hribar Bogdana, Tel.: 061/317-649 Sigla: 50960 MINISTRSTVO ZA ZNANOST IN TEHNOLOGIJO Knjiznica Slovenska 50, 61000 Ljubljana Malis Vanja, Tel.: 061/131-11-07 Sigla: 50060 MODERNA GALERIJA LJUBLJANA Knjiznica Tomsiceva 14, 61000 Ljubljana Kranjc-Apih Katja, Tel.: 061/214-106, 126-20-68 Sigla: 50139 MUZEJ KOCEVJE Knjiznica Presernova 11, 61330 Koccvje Skufca Irena, Tel.: 061/855-811 Sigla: 50153 MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE MARIBOR Strokovna knjiznica Ulica heroja Tomsica 5, 62000 Maribor Hren Marjeta, Tel.: 062/211-671 Sigla: 50321 C NUK 9 \ MUZEJ NOVEJ5E ZGODOVINE Knjiznica Celovska 23, 61000 Ljubljana Pecan Marija, Tel.: 061/323-968 Sigla: 50113 NARODNA GALERIJA LJUBLJANA Knjiznica Puharjeva 9, 61000 Ljubljana Jenko Mojca, Vidmar Mojca, Tel.: 061/126-31-09 Sigla: 50138 NARODNI MUZEJ Knjiznica Pres~rnova 20, 61000 Ljubljana Dular Franja, Tel.: 061/218-886 Sigla: 50008 ONKOLOSKI INSTITUT Knjiznica in informacijski center za onkologijo Zaloska 5, 61105 Ljubljana Kiauta Dusica, Tel.: 061/132-00-05 Sigla: 50085 PALOMA SLADKOGORSKA TOVARNA PAPIRJA Strokovna knjiznica Sladki vrh, 62214 Sladki vrh Pivec Joze, Tel.: 062/644-460 Sigla: 51108 POKRAJINSKI MUZEJ MURSKA SOBOTA Knjiznica Trubarjev drevored 4, 69000 Murska Sobota Kuzmic Franc, Tel.: 069/211-55 Sigla: 50604 POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ Knjiznica Muzejski trg 1, 62250 Ptuj Kmetec-Friedl Bozena, Tel.: 062n75-516 Sigla: 50361 C NUK POMORSKI MUZEJ "SERGEJ MASERA" PIRAN Knjiznica Cankarjevo nabrezje 3, 66330 Piran Cerce Peter, Tel.: 066/746-826 Sigla: 50517 POSAVSK.I MUZEJ BREZICE Knjiznica Cesta prvih borcev 1, 68250 Brezice Dejak Vlasta, Tel.: 0608/612-71 Sigla: 50477 PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE Knjiznica Presernova 20, 61001 Ljubljana Jamnik Alenka, Tel.: 061/211-670 Sigla: 50133 REVIRSK.I MUZEJ TRBOVUE Knjiznica Ul. 1. junija 15, 61420 Trbovlje Ivancic-Lehar Irena, Tel.: 061/212-01 Sigla: 50193 RUDNIK LIGNITA VELENJE Strokovna knjiznica Partizanska 78, 63320 Vclenjc Lampret Majda, Tel.: 063/853-312 int. 17-95 Sigla: 50105 RUDNIKI RJA VEGA PREMOGA SLOVENIJE Strokovna knjiznica Trg revolucije 12, 61420 Trbovlje Klenovsek Karolina, Tel.: 0601/221-44 Sigla: 50199 SALONIT ANHOVO Razvojno raziskovalni institut, d.o.o. INDOK dejavnost Vojkova 1, 65210 Anhovo Skibin Vlado, Tel.: 065/510-31 Sigla: 50559 C NUK \ SATURNUS Tehnicna knjiznica LetaJgka cesta 17, 61000 Ljubljana Pozar Tilka, Tel.: 061/140-22-77 Sigla: 50166 SA V ~ INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH IN KEMICNIH IZDELKOV lnformacijsko-dokumentacijski center Skofjeloska ul. 6, 64000 Kranj Geiger Sonja, Tel.: 064/222-241 Sigla: 50253 SLOVENSKE ZELEZARNE -ACRONI, d.o.o. JESENICE Strokovna knjiznica C. zelezarjev 8, 64270 Jesenice Jamar Jana, Tel.: 064/861-441 Sigla: 50275 SLOVENSKE ZELEZARNE -JEKLOLIVARNA RA VNE d.d. Knjiznica Koroska c. 14, 62390 Ravne na Koroskem Cegovnik Stefka, Tel.: 0602/211-31 Sigla: 50351 SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Knjiznica Presernova 20, 61000 Ljubljana Rogelj-Skafar Bojana, Tel.: 061/126-31-58 Sigla: 50134 SLOVENSKI GLEDALISKI IN FILMSKI MUZEJ Knjiznica Mestni trg 17, 61000 Ljubljana Kaufman Marija Mojca, Tel.: 061/212-728 Sigla: 50132 SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ Knjiznica Plecnikov trg 1, 61000 Ljubljana Hojan Tatjana, Tel.: 061/213-163 Sigla: 50135 C NUK SPLOSNA BOLNISNICA MARIBOR Mcdicinska knjiznica Ljubljanska 5, 62000 Maribor Dajcar Nevenka, Tel.: 062/303-483 Sigla: 50315 TAM RAZVOJNO TEHNICNI INSTITUT INDOK in strokovna knjiznica Ptujska cesta 184, 62000 Maribor Podbevsek Lidija, Tel.: 062/411-321 Sigla: 50301 TELEKOM SLOVENIJE, p.o. Strokovna knjiznica Cigaletova 15, 61000 Ljubljana Loviscek Milena, Tel.: 061/133-51-41 Sigla: 50186 TIM -TEKSTILNI INSTITUT MARIBOR Knjiznica UI. Kraljevica Marka 21, 62000 Maribor Puncer Peter, Tel.: 062/299-41 Sigla: 50305 TITAN Knjiznica Kovinarska 28, 61240 Kamnik Stele Miro, Tel.: 061/816-221 Sigla: 50178 TKI HRASTNIK p.o. Hrastnik Knjiznica Za Savo 6, 61430 Hrastnik Steh Jelena, Tel.: 0601/43-702, int. 369 Sigla: 50227 TOVARNA DUSIKA RUSE -METALURGIJA d.o.o. Knjiznica Tovarniska cesta 51, 62342 Ruse Kosi Radica, Tel.: 062/661-108 Sigla: 50318 C NUK TOV ARNA OBUTVE PEKO TRZIC INDOK s knjiznico Ste Marie aux Mines 5, 64290 Trzic Toporis-Boznik Mirjam, Tel.: 064/532-60 Sigla: 50295 TVT DRUZBA ZA PROIZVODNJO IN REMONT TIRNIH VOZIL d.o.o. Knjiznica Leningrajska 27, 62000 Maribor Jelen Stanko, Tel.: 062/102-321, int. 11-19 Sigla: 50310 UPRAVA RS ZA KULTURNO DEDISCINO Knjiznica Plecnikov trg 2, 61000 Ljubljana Benedik Katja, Tel.: 061/125-84-67 Sigla: 50169 URAD PREDSEDNIKA VLADE RS Knjiznica Gregorciceva 20, 61000 Ljubljana Musar Marjeta, Tel.: 061/125-53-00, int. 125 Sigla: 50079 URBANISTICNI INSTITUT RS Knjiznica Jamova 18, 61111 Ljubljana Cernic-Mali Barbara, Tel.: 061/123-21-12 Sigla: 50212 VRHOVNO SODISCE RS Centralna pravosodna knjiznica Tavcarjeva 9/II, 61000 Ljubljana Turk Nana, Tel. 061/132-31-33 Sigla: 50158 ZA VOD RS ZA STATISTIKO Knjiznica Vofarski pot 12, 61000 Ljubljana Valentic Tomaz, Tel.: 061/125-53-22 Sigla: 50174 C NUK ZA VOD RS ZA SOLSTVO IN SPORT Knjiznica Poljanska 28, 61000 Ljubljana Jovanoska Zdenka, Tel.: 061/133-32-66 Sigla: 50141 ZA VOD RS ZA VARSTVO PRI DELU Knjiznica in INDOK sluzba Bohoriceva 22/a, 61000 Ljubljana Tkacev Judita, Tel.: 061/132-02-53 int. 250 Sigla: 50213 ZAVOD ZA KUL TURO IN IZOBRAZEV ANJE TRZIC ­ ENOTA MUZEJ Muzejska knjiznica Trzic Muzejska 11, 64290 Trzic Gaspirc Mateja, Tel.: 064/503-58 Sigla: 50297 ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ INDOK sluzba Dimiceva 12, 61109 Ljubljana Razpotnik Silva, Tel.: 061/188-65-05 Sigla: 50214 ZA VOD ZA RIBISTVO LJUBLJANA Knjiznica Zupanciceva 9, 61000 Ljubljana Bertok Marko, Tel.: 061/126-20-19 Sigla: 50206 ZAVOD ZA USPOSABLJANJE SLUSNO IN GOVORNO MOTENIH LJUBLJANA Knjiznica Vojkova 74, 61000 Ljubljana Cirar Darja, Tel.: 061/344-600 Sigla: 51109 C NUK ZAVOD ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDISCINE NOVA GORICA Knjiznica Delpinova 16, 65000 Nova_ Gorica Scukovt Andrejka, Tel.: 065/286-88 Sigla: 50553 ZAVOD ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTIJRNE DEDISCINE NOVO MESTO Knjiznica Skalickega ulica 1, 68000 Novo mesto Prsina Marko, Tel.: 068/322-019 Sigla: 50453 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR Strokovna knjiznica Prvomajska 1, 62000 Maribor Lobnik Snefana, Tel.: 062/413-141 Sigla: 50327 ZDRAVILISCE RADENSKA S TREMi SRCI, Radenci, p. o. Knjiznica Zdravilisko naselje 14, 69252 Radenci Mauko Milena, Tel.: 069/655-41 Sigla: 50605 ZORA VILISCE ROGASKA, ZORA VSTVO, d.o.o. Knjiznica Zdraviliski trg 9, 63250 Rogaska Slatina Cimpersek Ousica, Tel.: 063/811-72-16 Sigla: 50356 ZVEZA SVOBOONIH SINDIKATOV SLOVENIJE Strokovna knjiznica Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana Dokic Vesna, Tel.: 061/131-00-33 int. 374 Sigla: 51110 Uporaba seznama je dovoljcna samo za Jastne potrebe, vsaka druga uporaba je brez dovoljenja NUK prcpovcdana. C NUK