PoStnina plafena v gotovbiL Leto KOL štev. 76 Ljubljana, sobota 2. aprila I932 f ana 2 Dm O pra vnUt »o: Ujuoiian*. Kjmtije** oHca 5 - Tel«too št 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. bisera trd oddelek: Ljubljana. Sel«*-bureov« lit. 1 _ T ©L M9 2 ta 2492 Podružnica Marbor: AJetviodrov« cesta St. 13. — Teleto® it 2455. Podružnic« Cel)«; fCocenov® a lica kt. 2. - Telefon it 190-Računi pri pošt ček. ta^odih: Ljub-liana It 11£42 Praha čislo 7* W \VVn 105 241 N i rocmru cujl&h ujo»ocu*j po-donavskem pxchl mu Praga, 1. aprila, g. V zunanjen odboru •.!...-.-* e /!-.{•.-niče se je df...ca" C h« ta v podunavskem ekspo/eju obširnim zaključnim govorom dr. Beneša, i je med drugim izjavil: Prt srednjeevropskih pogajan je vsak diktat že v naprej izključen. Jdeležene države niso objekti, temveč imostojni subjekti mednarodne politike te sc bodo Sporazumele kot enake z enak !. Pristanek velesil nikakor ne pomeni i kot diktat. Sporazum med Berlinom ir. Jimom je potreben že iz gospodarskih \, )kov. ker naše sedanje trgovinske pogodi- bazirajo na klauzuli o največji ugodna i. Prefe-reneni režim je izvedljiv le tei , ako so ostale države pripravljene da<-. ioncesije. Politično je važno, da se veief v naprej sporazumejo v načelu, dočim o i- ne ureditev podrobnosti rezervirana p< n udeleženim državam, ki bodo v poir ;uvereno-sti razpravljale o tem, ali je eferenčni sistem mogo? ali ne. Šele nato r>do male države z velesilami razpravljale izvedbi. Nihče naj se niti politično, nit gospodarsko ne oškoduje. V centralni Evropi se ne bo jodilo ničesar drugega kot prvi korak Hnitivne pacifikacije. Popolnoma postra kega pomena je. ali se prične ob Rc a|| kje drugje. Najvažnejše je, da se s h prične. Gospodarski sporazum bo mo dovesti tudi d<> političnega pomirjenja. fa prva etapa gospodarskega ln politi- ,ga socje. lovanja je važna za vso Evrc.pr Na drugi strani pa je napaka misliti, da je gospodarski obstoj Češkoslovaške odvisen le od tega. ali bo ta poizkus uspel Mi smo pripravljeni k sodelovanju, vendar pa je napačno, ako se od gotove strani trdi, da je to za nas edina rešitev. Argetoianu o Podunavju Bukarešta, 1. aprila. A A. Rador poroča: Finančni minister Argetoianu je v svojem govoru v parlamentu o načrtu francoskega ministrskega predsednika Tardieuja poudarjal, da je problem, kakršen je nova gospodarska orijentacija Podunavja, zelo zamotan. Predno naj se akcija izvede, je treba izvršiti celo vrsto pripravljalnih del. Govorilo se je sicer, da bi bilo potrebno, da se podun«vske države zedinijo in sporazumejo, toda nihče ni povedal, v čem. Predvsem bi se morali dogovoriti in sporazumeti kupci cerealij, to so pa ravno za-padne velesile. Preden stopimo v stike z drugimi državami, ki so zainteresirane pri izvozu cerealij, rioramo počakati na sporazum med uvozniškimi državami. Pogajanja med zapadnimi štirimi velesilami o tem vprašanju se že vrše. Čim bodo končana in določen program teh držav, bo način izvedbe programa takoj sporočen vsem državam. Prepričan sem, da ne bo imel samo gospodarskega, nego tudi finančni značaj. Ne verjamem, da bi se zboljšanje gospodarskih odnošajev med izvozniškimi in uvozniškimi državami moglo izvršiti tako naglo, kakor se splošno pričakuje. Po drugi strani pa sem prepričan, da se da mnogo storiti na finančnem polju. Dali bi se celo znižati dolgovi, predvsem vojni in predvojni, ki utegnejo biti previsoki v primeri s kurzi naših valut. Po mojem mnenju je finančna stran problema pomembnejša od gospodarske. Svoj govor je Argetoianu končal z besedami: Če smo molčali o Tardieujevem načrtu, se je to zgodilo zato, ker smo s polnim zaupanjem pustili vodilnim osebnostim naše velike zaveznice, da poiščejo in najdejo solucijo problema. Prepričani smo, da bodo našli najboljšo pot za njo. Govor ministra Argetoiana so poslanci živahno pozdravili. Razgovor z Masarykom London, 1. aprila, s. Izdajatelj angleške revije »Spectator«, sir Wernch, objavlja razgovor s predsednikom češkoslovaške republike Masarvkom. ki je med drugim izjavil: Odlkrito povedano, bojimo se nemške konkurence. Splošna politika Češkoslovaške stremi za gospodarskim sodelovanjem. Pri tem pa je treba pomisliti, da je nemška država glavni odjemalec Češkoslovaške. Masarvk se je zavzemal za zMi-žanie med Francijo in Nemčijo in za zvezni sistem v Evropi. Evropa se ne more razdeliti v dve nasprotujoči si skupini narodov kakor pred vojno. Edina trajna podlaga za evropski mir je nemško-francosko sodelovanje s podporo Italije in Anglije. Burcschova izjava Dunaj, 1. aprila. AA. Korbiro poroča: V glavnem parlamentarnem odboru je danes zvezni kancelar dr. Buresch razložil sedanji položaj na političnem in trgovinskem polju ter naglašal. da je Avstrija odločena zaceli z vsemi sosedi in ludi z vsemi drugimi državami, ki bi to želele, pogajanja za gospodarsko zblizanje. Avstrija je v mejah možnosti storila vse, da bi prišlo do pogajanj v svrho olajšanja bližajoče so konferenca štirih velesil za ureditev evropskih gospodarskih razmer. Petkratni zaupnica Tardieuju Po viharni, vso no trajajoči razpravi je bil proračun sprejet - Od >ditev zbornice do volitev Pariz, 1. aprila č. Od včerai poldne do danes opoldne sta neprestano z; ;aia zbornica in senat, šele danes pope 3 je Usj>e_ lo spraviti državni proračun krov. V teku debate v zbornici je rn j Tardieu petkra.t staviti vprašanje o ze -ipj vladi. Opozicija je zahtevala, naj s pri poštni upravi ustanove nova kont: a mesta. Tardieu je nastopil proti temi red logu in z;bornica je odobrila njegovo 5 g 3^5 proti 266 g-lasovom pri prvem s 394 pr0, ti 215 g-lasovom pri drugem g n-anju. Ko so razpravljali o vpraš u aj; naj se nekateri vojaški upokojeni Enačijo s civilnimi in prilagode pokoju sedanjim draginjskim razmeram, je Tar u prav ta_ ko nastopil proti temu, češ. v,-; f0 p^ menilo novo obremenitev rašanje zaupanja. Pri zadnjem niu je bilo razmerje glasov 304 proti,- 2f glasovom v Jtorist vlade. Zbornica bo jod dena do ^ volitve nove zbornice. Pariz, 1. aprila 6. Zbornica je s 464 glasovi proti 60 izglasovala zakonski načrt o uvedbi ženske volilne pravice, ženska volilna pravica bo uvedena 1. 1933. in za bližnje parlamentarne volitve še ne bo prišla v poštev. Ta zakonski načrt bo sedaj predložen senatu. Prebitek v angleških financah London, 1. aprila, g. Dejstvo, da so se finance letošnjega najbolj kritičnega angleškega finančnega leta zaključile s prebitkom, je bilo v Angliji sprejeto z velikim zadovoljstvom. Dohodki angleške državno blagajne I. 1931. so znašala 770,963.000 funtov, dočim so znašali izdatki 770.599.000 funtov, tako da se zaključuje proračun s prebitkom 364.000 funtov. Prebitek pa je še večji, ker so od 23 milijonov funtov, ld so bili po prvotnem načrtu o takozvanem dolarskem kontu vzeti v bilanco, porabili le 12 ,750.000 funtov. Dolarski konto je bil osnovan pred letom dni. da se pri plačilih ameriških dolgov izenačijo eventuelne tečajne razlike. Faktični prebitek proračuna znaša torej 10.5 milijonov napram 1.5 funtov po predlogu Snovvdena. Ugodni zaključek proračuna so povzročili zlasti važni ukrepi štednje in disciplina angleških davkoplačevalcev. Listi kljub temu svarijo pred pretiranimi nadami ter poudarjajo, da se more v dogledmem času pripraviti oživljen je industrije in trgovine. Tudi za bližnjo bodočnost bo potrebno, da se obdržijo tigoroznd ukrepi štednje. TROŠARINSKI ZAKON SPREJET Narodna skupščina sprejela včeraj trošarinski zakon v načelni in podrobni razpravi Beograd, 1. aprila, p. Narodna skupščina je danes v načelu in podrobnostih sprejela zakon o iz funtov šterlingov, 12.5-0f> švicarskih frankov in pet milijonov dolarjev, je podaljšano pod istimi pogoji in * istirni obrestmi do 8. avgusta. Pogodba je bila danes podpisana v Londonu. Posojilo je bilo realizirano ji posredovanjem neke evropske bančne skupene pod vodstvom londonske banke »Rot.nshijd and Son« in neke newyorške bančne skupine, ki ji stojita na čelu banki »Spever and Co.« in »National Gity Comp.* Posojilo je bilo že meseca oovenviBrai lttf>» aLoga leta podaljšano na tri mesece. Trije kandidati za nemškega predsednika Berlin, 1. aprila, d. Snoči je potekel rok za vložsitev kandidatur za dnjge volitve državnega predsednika, ki bodo dne 10. aprila. Prijavljeni so bili trije kandidatje in sicer Hindenburg. Hitler ter komunist Th ii-mann. \Vinter pri drug:h volitvah ne bo več kandidiral, ker bržkone njegovi pristaši niso mogli zbrati potrebnih 20.000 podpisov. Predlog za obtožbo madžarske vlade Budimpešta. 1. aprila, s. Socialno demokratska frakcija je danes vložila v zbornici predlog, v katerem zahteva, naj se ministrski predsednik grof Karolv in vsi člani vlade zaradi prekoračenja za prvo polovico letošnjega leta določenega proračun« za 37.5 milijonov pengov stavijo pod obtožbo. Poljska demarša v Berlina Varšava. 1. aprila. A A. Poljska agencija poroča: Zaradi pisanja nemških desničarskih listov, da ima Poljska osvajalne namene v vzhodni Prusiji, je poljski poslanik v Berlinu danes opozoril nemškega zunanjega ministra, da je ta kampanja brez vsake podlaga in da jo posebno podpirajo nekatere upravne oblasti v vzhodni Prusiji. V varšavskih političnih krogih vidijo v tej demarši poljskega poslanika v Berlinu dokaz dobre volje, da se doseže atmosfera za normalne odnošaje med Poljsko in Nemčijo. Trgovinska pogodba s Francijo odobrena Pariz, 1. aprila AA. Havas poroča, da je zbornica včeraj sprejela zakonski načrt, s katerim je odobrena trgovinska pogodba z Jugoslavijo, senat pa je na svoji včerajšnji seji sprejel predlog o ratifikaciji carinske konvencije o plovbi z Jugoslavijo. Novi poljski delegat pri DN Bern, 1. aprila AA. Danes je na kliniki umrl poljski poslanik v Bernu in delegat Poljske v Društvu narodov, dr. Sokal. Varšava, l. aprila s. Kot naslednik nenadno v Bemu umrlega ministra Frana So-kala bo imenovan kot stalni delegat Poljske pri Društvu narodov poljski poslanik Lukasziewicz. Konferenca paroplovnih družb Bruselj, 1. aprila č. Atlantska konferenca je snoči zaključila svoje delo. Delegati paroplovnih družb se bodo sredi aprila ponovno sestali, ker se na bruseljski konferenci niso mogli sporazumeti o ladjah, ki naj se izločijo iz prometa Angleško vabilo velesilam Kakor je bflo pričakovati, Je misd gospodarske zveze podunavskih držav postala predmet prestižnega boja med velesilami. Zatrjevanja, da so velike države nesebično zainteresirane na zboljšanju gospodarskega položaja v Podunavju, so brez dvoma predvsem plato-ničnega značaja in imajo namen, zakriti čisti materijalni interes, ki ga velesile iščejo zase tudi v tem vprašanju. Že Tardieujev načrt je poudarjal, da je sporazum v prvi vrsti stvar onih držav, ki prihajajo v poštev za novo carinsko zvezo. Se odločneje je prišla ta zahteva do izraza v Beneševem ekspozeju, ki je naravnost povedal, da smatra vmešavanje velikih držav v politiko manjših za očitno kršenje suverenih pravic in občutno zmanjševanje samostojnosti manjših držav. Praško opozorilo pa je naletelo na gluha ušesa in med velesilami se razvija še naprej borba, brez ozira na to, kaj bi v stvari odločile prizadete podunavske države, ako bi se sešle k posvetovanju. V začetku našega stoletja so štiri balkanske države sklenile zvezo proti Turčiji. Glavna zahteva zaveznikov je bila predvsem stroga molčečnost, da bi o zvezi ne izvedele evropske velesile. Stvar je res ostala tajna in je rodila popoln uspeh. Velesile, ki so budno pazile na »bosporskega bolnika« in mu s svojo medsebojno ljubosumno pohlepnostjo daljšale neslavno življenje, so bile silno presenečene, ko so male balkanske države tako brzo in posrečeno likvidirale evropsko Turčijo. Ko pa je stvar postala javna, so se začele intrige velesil. ki so takoj dovedle do nesreče. Prišlo je do bratomorne vojne, balkanske države so izgubile lep dej svojih pravičnih pridobitev in kar je še najhujše: prijateljski sporazum na Balkanu se je izpremenil v sovražno nezaupnost. Ta razvoj stvari na Balkanu je značilen za vse delovanje in prizadevanje velesil. Tudi sedaj doživljamo teto fazo, ki na vso srečo ne more imeti neblagih posledic. Stvar je bila s prvega početka javna, zato se je razvijala v pravcu, ki so ga določevale velesile. Nemčija in Italija sta pohiteli, da s posebnimi dogovori z Avstrijo, oz. z Madžarsko že vnaprej onemogočita vsak sporazum v Podunavju. V zadnjem času se jima je pridružila tudi Anglija, ki zaradi svoje-sra političnega prestiža skuša vzeti Franciji iniciativo in je pozvala evropske velesile na posvetovanje v London. Petero manjših držav smatraio velesile za činitelja, ki ga sploh ni treba vpo-števati, o njihovih zahtevah se bodt> najprej sporazumele velesile, da zaščiti io svoj interes, ako pri tem za bodočo 'podunavsko zvezo ostane še kaj, je postransko vprašanje, kakor velesilam tudi ni važno, ali teh pet držav sploh hoče tako zvezo, osobito tako pristriženo, kakršna bi gotovo izšla iz sporazuma štirih velesil. Se pred tednom dni je bf!a splošna sodba, da bi bil za posvetovanja o podunavskem vprašanju najprimernejši čas maja meseca, ko se bo v Ženevi Sestala evropska komisija Društva narodov. Res, da je bil ta termin malo pozen, aJi podunavsko vprašanje gotovo spada prej pred evropsko komisijo Društva narodov, nego pred forum štirih velesil. Angleška vlada je sedaj kar nenadoma presekala vozel raznih slu-tenj in domnev ter povabila v London na pomenek Francijo, Nemčijo in Italijo. Nepričakovana odločitev Anglije ima za temelj naziranje londonskih finančnih krogov, ki se boje, da ne bi v Avstriji in na Madžarskem nastal popoln gospodarski kaos, ako ti dve državi do junija ne dobita pomoči, predvsem, da bi obe državi ne mogli plačati anuitet in obresti za posojila Društva narodov, za katera jamči tudi Anglija. Drugi razlog za to nenadno odvzemanje iniciative 'n rok francoskih politikov navaja neodvisni, k liberalcem se nagibajoči list »Observer<, ki ocenjuje večino vesti o podunavskem problemu za netočr.e, osobito tudi /est j sestanku Tardieuja in Macdonalda o tej s.. ari. Resnica o zadevi, pravi dalje list. pa je daleko zanimivejša. Pri drobnejšem proučevanju podunavskega načrta so namreč Angleži uvideli, da je dalekosežnejši, ^ego so mislili na prvi pogled. Bistvo niegovo leži v tem, la se naj pet manjših držav tesno zveže s carinskimi tarifami in finančnimi pogodbami, tako da bo prav za prav ustvarjen^ čisto novo eospodarsko telo. Francosko denarno pomoč bi dobila ta nova zveza, ne pa posamezne države, v dopolnitev pa bi prišla odkrita finančna koutrJ.a FranciL ..ad podunavsko ^vezo. V tem pogledu tedaj Tardieujeva zamisel le ni tako nepolitična, dasi je morda finančna kontrola upravičena zato, ker bi pač Francija dala potrebna denarna sredstva. Mnogo hrupa je napravil dozdevni odgovor Anglije na Tardieujev predlog, toda pravi olgovor nanj je šele povabilo trem velesilam na pomenek v London sredi aprili Tako angleški neodvisni glas. Kakotr rdeča nit se vleče skozi vse faze podunavskega vprašanja refren, da Avstrija ki Madžarska potrebujeta pomoči, iz celotne zamisli pa izvira želja, da naj to pomoč v prvi vrsti dado države, Male antante. Ni se zato čuditi, da slednje niso nič kaj navdušene za projekt, ki obeta drugim koristi samo zato, ker so zapadni upniki v srrahu za svoje dunajske in budimpeštanske naložbe in posojila. Pri takem stanju stvari bi morale države Male antante solidarno jamčiti za vsa posojila podunav-ski zvezi, medtem ko je še zelo negotovo, kako velika bi bila korist iz uresničenja tega načrta. Kar bodo velesile sklenile v Londonu, od tega se bržčas Srednja Evropa nima nadejati prevelikih koristi. Pač pa je podoba, da se gospodarsko stanje toliko časa ne more zboljšati, dokler se ne reši vprašanje reparacij, ki je gotovo važnejše nego podunavska gospodarska zveza. Londonski pomenek bi imel tedaj večji pomen za Evropo, ako bi velesile rešile taka viseča vprašanja, ki zadevajo vso celino, namesto da se bavijo z zadevami podrejenega pomena. Veliko rusko naročilo v Sloveniji Kranjska industrijska družba bo dobavila za Sovjetsko Rusijo 150 vagonov elektrod — S tem bo v tovarni na Dobravi zaposlenih približno štiri mesece 150 delavcev Kakor smo izvedeli, so bila te dni zaključena pogajanja med Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah in trgovskim zastopstvom Sovjetske unije na Dunaju. Sklenjena je bila pogodba, da bo Kranjska industrijska družba dobavila za Rusijo 150 vagonov elektrod, ki jih izdeluje v svoji tovarni na Dobravi. Tovarna bo mogla zaradi tega velikega naročila za približno štiri mesece zopet zaposliti 150 delavcev, ki bodo na ta način vsaj začasno rešeni bede brezposlenosti. Dosega ruskega naročila ni bila lahka, ker se je bilo treba borki s hudo nemško konkurenco, ki ima še to ugodnost in prednost, da jamči nemški industriji država za 70 odstotkov sovjetskih naročil. Uspešna konkurenca z industrijo je bila mogoča na ta način, da je tudi KID ponudila izredno nizke cene in zelo ugodne plačilne pogoje, ob enem pa pristala na delno protidobavo antracita. Ako bi imela potrebna sredstva, bi mogla družba, kakor smo informirani skleniti pogodbo o dobavi 400 vagonov elektrod, kar bi omogočilo vzdrževanje obrata na Dobravi za približno eno leto. Reka in Sušak Poziv italijanski vladi, da naj pri trgovinskih pogajanjih z Jugoslavijo upošteva tudi interese propadajoče Reke Reka, 1. aprila ž. Lista >11 Porto« tn »La Vedetta d' Italiac se zelo vznemirjata zaradi stalnega napredovanja Sušaka, ki se razvija po njunem mnenju na škodo propadajoče Reke. že pred dnevj je »La Vedetta d' Italia« objavila daljši članek, v katerem s trpko besedo in očitki napram sosedom na oni strani Rečine ter na podlagi številk ugotavlja, kako pomorski trgovski promet na Reki stalno nazadnje, dočim promet na Sušakn vedno bolj napreduje, tako da je mnogo manjši Sušak že leta 1930 dosegel enak promet kakor Reka. Kljub svobodni coni, ki jo je fašistični režim ustanovil v Liburniji in se vernem dehi Kvarnera, se razmere po letu 1930 niso prav nič spremenile, pač pa se je pojavilo tihotapstvo, ki se je po vsej severo-zapadnl Istri in v reški pokrajini silno razvilo. »La Vedetta d' Italia< ta Porto« po-srvata spričo teh raamer italijansko vlado, ki se baš pogaja z zastopniki Jugoslavije za sklenitev novih carinskih tarif, naj v čim večji meri upošteva Interese propadajoče Reke. Lista navajata dobesedno: >Reka je s simpatijo pozdravila pogajanja z Jugoslavijo. Pri tean računa z gotovostjo, da bodo pri pogajanjih resno upoštevali njene razmer« ▼ odncea s sosednim Suša- kom ki da bodo spet vposta-rlM pravo ravnovesje med obema pristaniščema, ki Je tudi osnovni pogoj za pravo sodelovanje med narodi.« Opijska konvencija med Jugoslavijo in Turčijo Ankara, 1. aprila, p. Zastopniki jugoslovenske in turške vlade so sklenili konvencijo, po kateri bosta obe vladi izdali enotne ukrepe v borbi proti ameriškim in evropskim kartelom, ki »o se ustanovili z namenom, da bi po najnižjih cenah kupovali v obeh državah opij in druge opojne droge. JugosJovenski delegat tn turški kmetijski minister bosta jutri podpisala to kon-venciio. Sarajevski pevci v Zagrebu Zagreb, 1. aprila n. Popoldne ob 16.30 so prispeli iz Sarajeva člani pevskega društva »Trebevič«. ki priredijo jutri velik koncert v katedrali. V nedeljo zjutraj priredijo svečano matinejo. Na postaji jih je ^prejela velika množica Zagrebčanov. Zakon o pobijanju draginje predložen Narodni skupščini Beograd, 1. aprila p. Minister za socialno politiko g. Ivan Pucelj je danes predložil Narodni skupščini predlog zakona o pobijanju draginje. Zakon je precej obširen ter se nanaša na vse življenjske potrebščine, Za kršitve predvideva zelo stroge kazni. Demonstracije na beograjski univerzi Beograd, 1. aprila. M. Danes dopoldne je priredila skupina dijakov na pravni fakulteti zborovanje, na katerem je akademska om-ladina protestirala proti 61. 30. finančnega zakona. Na koncu se je to zborovanje pretvorilo v demonstracijo proti režimu, ki pa je bik omejena samo na univerzo, kjer so demonstranti razbili nekaj pohištva in povzročili tudi sicer precejšnjo materijalno škodo. Pristojne oblasti bodo proti demonstrantom uvedle zakonske ukrepe. Predavanja na beograjski univerzi ustavljena Beograd, 1. aprila Rektorat beograjske univerze je nocoj v zvezi z današnjimi nemiri na univerzi izsdal komunike, v kateTem objavlja, da so vsa predavanja na beograjski unverzi ustavljena do 10. aprila. Prijava terjatev v inozemstvu Beograd, 1. aprila. AA. Narodna banka poziva na podlagi odloka finančnega ministra št. 37.250 z dne 38. marca t. 1. vse ustanove in osebe, da ji predlože prijavo o svojih terjatvah v tujem denarju v inozemstvu kakor tudi o vrednostnih papirjih, glasečih se na tuj denar in ki se nahajajo v inozemskih depojih. Prijave je treba pred ložita po stanju z dne 29. marca Narodni banki v Beogradu ali njenim podružnicam s pismom, pri tem pa je treba navesti posamezne terjatve in depoje in kraje teh de-pojev. O prijavah se bodo izdala potrdila. Zainteresirana se opozarjajo, da so te prijave terjatev obvezne, ker se bodo sicer proti tistim, ki bi te prijave opustili, izvajale določbe zakona o kazenskih sankcijah z dne 8. oktobra 1931. Upokojitve Beograd, L aprila. AA. Z ukazom Nj Vel. kralja in na predlog finančnega ministra so upokojeni Ivan Stilinovič, višji carinski nadzornik v peti skupini. Drago Bog-nar, carinski nadzornik v šesti skupini tn Š. Antoljak, carinski kontrolor v sedmi skupini pri dravski finančni direkciji, odsek za carine. Beograd, 1. aprila, p. Z odlokom finančnega ministra so upokojeni: Anton Gigoj, carinski inšpektor v Ljubljani, Fran Eržen, carinski kontrolor v Ljubljani, Andrej Pe-ternel in Ljuba Dabinovic, višia carinska kontrolorja v Mariboru. Kontrola prijavljene vrednosti uvoženega blaga Beograd, 1. aprila. AA. Na podlagi 51. 273. carinskega zakona in cl. 14. uredbe o skupnem davku na poslovni promet, kakor tudi pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, je finančni minister v svrho, da se za pebiranje skupnega davka priiavi prava vrednost blasa po originalni fakturi, na podlagi katere naj se vrši nabava tujih plačilnih sredstev za plačila v inozemstvu, odredil, da se mora specifikacija vrednosti blaga predložiti vedno v dveh izvodih, od katerih se duplikat, ki se ne taksira, overovi z žigom cariname in s podpisom uradnika, priložiti duplikatu dotične deklaracije in se bo smatral za njen sestavni del. Deklarirana vrednost v duplikatu izvoda mora biti vpisana s številkami in s črkami. Pooblaščene ustanove za prodajo deviz in valut so dolžne, da pri sprejemu uvoznih dokumentov od izvoznikov poprej primerjajo vrednost blaga, označeno v deklaraciji, z vrednostjo blaga, označenega v originalni fakturi, in šele tedaj, če se obe vrednosti skladata, store vse potrebno na podlagi deviznih predpisov glede tujih plačilnih sredstev. Če bi se vrednost v deklaraciji ne skladala z vrednostjo na originalni fakturi, se dovolijo plačilna sredstva za tisto vrednost. na kolikor se glasi prijava v deklaraciji. V takem primeru je treba poslati do-tično fakturo carinskemu oddelku v nadaljnji postopek. Imenovanje pomočnika prometnega ministra Beograd, L aprila p. Na predlog prometnega ministra je s kraljevim ukazom postavljen za pomočnika prometnega ministra inž. Dobrosav Ratajac, dosedaj pomočnik ministra za zgradbe. Komunistični nemiri v Berlinu Berlin, 1. aprila, g. Čeprav traja še velikonočno politično premirje, je na raznih krajih Berlina in v ostali državi že prišlo do krvavih političnih izgredov. Komunisti so danes dopoldne v Moabitu napadli la-rodnosoci°listične prostore. Pri tem 6e je tudi streljalo. Nekaj oseb je bilo deloma hudo, več pa lahko ranjenih. Policija je razdvojila nemirneže. vendar pa je mogla aretirati samo eno o6ebo. Tudi v Hohen-limiburgu je prišlo do hudih spopadov med komunisti in policijo. Približno 2000 1 o-munistov se je zbralo k pogrebu nedavno pri spopadu ustreljenega tovariša. Imeli so s seboj rdeče zastave. Policija jih je pozvala, na; odstranijo te zastave. Komunisti se temu pozivu niso odzvali, nakar je policija najprej nastopila s pendreki. kasneje pa je oddala nekaj strelov, nakar šele 60 komunisti odstranili zastave. Pri pogrebu je prišlo med enim komunistom in enim narodnim socijalistom do prepira. Komunist je zabodel svojega nasprotnika v srce in ga na mestu usmrtil. Požar v taboru ruskih političnih beguncev VarSava, 1. aprila g. Listi v VUni javljajo, da je v kraju Krajsk ob sovjetsko-ruski meji v lesenih barakah koncentracijskega tabora, kjer se nahajajo politični begunci, Izbruhnil požar. Le s težavo je uspelo rešiti del zaklenjenih beguncev. 40 jih je zgorelo. Nekaj beguncev Je od strahu zblaznelo. Revizija redukcij na železnici Revizijska komisija je zaključila svoje delo — Velika večina reducirana nameščencev ta polovica redudranih delavcev ostane v službi Poročali smo že, da se )• železniškemu direktorju dr. Borlcn in drugim merodajnim činiteljem posrečilo doseči revizijo osebnih redukcij, ki so bile izvršene v območju ljubljanske železniške direkcije. Revizijo je izvedla posebna komisija, ki je pod vodstvom dr. Borka z veliko požrtvovalnostjo opravila zapleteno in kočljivo delo v enem tednu, seveda pa je morala delati tudi na velikonočne praznike. Kolikor smo se mogli Informirati, Je bilo po predlogu revizijske komisije od prvotno reduciranih 243 nastavljencev 219 že sprejetih nazaj v službo in so včeraj tudi redno prejeli svoje mesečne prejemke, tako da v tem pogledu ni nastopilo nikako preki-njenje. V staležu pomožnega osobja in delavstva je bilo reduciranih 260 oseb. Revizijska komisija je ob tehtnem vpoštevan.iu službenih in socialnih razlogov sklenila predlagati ministrstvu, da se tudi izmed teh vsaj polovica spe* sprejme v službo. Ker r proračunu ni kritja za te osebne izdatke, naj se to breme, v skladu z željami ogromne večine pomožnega osobja razdeli na vse s tem, da se skrajša delovni čas za par dni v mesecu. Čas odpusta naj se prizadetim šteje kot brezplačen dopust, tako da ne izgube službenih let, ne drugih ugodnosti (bolniška blagajna itd.) Za enkrat je mogoč samo tak izhod, vendar pa se bo situacija sčasoma sama izboljšala z normalnim odpadom osobja. na drugi stran pa s pričakovanim izboljšanjem prometa, ki :e ravno sedaj zelo majhen. V finančnem zakonu ima ministrstvo pooblastilo, da poviša kredite za železniško delavstvo v razmerju. kakor se bo povečal promet ir, bodo porastli dohodki. Ni dvoma, da bo železniško ministrstvo odobrilo ia predlog komisije, ker v polni meri upošteva na eni strani finančni okvir, ki ga postavlja novi proračun, na drugi strani pa tudi socialne obzire. Dsem smrtnih žrtev zagrebške katastrofe Nesrečni družini Radničevi je Zagreb, L »p ril a. n. Davi je umrl oče ■ponesrečene družin® Radnič e ve, veleposestnik Mate Radnič, ki je t bolnici podlegel poškodbam. Od nesrečne družine je ostal torej pri življenja 1« najmlajši «ln Lju.bomir in morda tu<*i četrta hči Zor k a, katere nsoda pa doslej Se ni znana. Mate Radnič je še včeraj sporočil, naj njegovo mrtvo ženo dn hčere prepeljejo r Split, da jih bodo tam pokopali. Ko je davi umrl, so za nekaj ur od godil i prevoz, ker bodo tudi njega prepeljali r Dalmacijo. Od ostalih članov Radnačeve rodbine Je ostala pri življenju tudi žena ubitega učitelja Su-pnka, Radnlčeva hči, k! leži v bolnici tn nič ne ve za tragično usodo svojega moža. umrl tudi oče — Pogreb žrtev očeta, matere in sestre. Prepričana Je, u« so vsi zdravL Danes ob 15.30 »o pokopati umrlo Pep*-oo Veršcevo, bansko uradnico. Pogreba se je udeležila ogromna množrfca, ijudi. Pevska društva »o ji zapela več žaiostink-Delegacija filmskih podjetij v Zagrebu Je danes posetila župana Srkulja bi mu izročila predlog, naj M občina zgradila na periferiji mesta stavbo, ki bd bila Izolirana in ločena od ostalih hiš ia v kateri ■bi se uredila filmska in dra£a slična skladišča Na mazistrat>a se J« dane« oglasO© stotin* .judi, Jrf so daroval večje denar-ne. prispevke Ta žrtve. Učinkovit protest živega pokojnika Mož, ki Je bil uradno v dveh državah že 15 let proglašen za mrtvega, se ženi v Novem Sadu Novi Sad, 1. aprila. Pred novosadsJdna magistratom se je pojavil obrtnik Arpad Ladai, ki je prosil, da bd ga civilno poročila z njegovo izvoljen-ko, mano obrtnico. Mož, ki se hoče čimprej oženiti, je razodel magistratnim uradnikom zelo čudne okoliščine, ki pa končno niso redke v velikanski in pestri množici homatij, ki jih je povzročila svetovna vojna. Najprej jim je kratko sporočil, da vetja že najmanj 15 let za mrtvega in da naj poskrbe, da bo izbrisan iz mrliške rubrika. Mož se je prvič oženil na. Dunaju poldrugo leto pred nastopom svetovne vojne. V Galicijo na bojišče je moral z Dunaja, kjer je bil uslužben pri nekem kc»pališču, oditi takoj ob proglasu mobilizacije. Po enem letu se mu je posrečilo dobiti par-dnevni dopust. Ko pa je prispel na Dunaj, je našel stanovanje zaprto in je izvedel, da njegova žena veseljači z raznimi mladeniča. Takoj se je zopet odpeljal in ko s>"> pozneje prihajala k njemu na fronto ženina pisma, j« povzročil, da »o ji bila vsa vrnjena a pripombo: »Pogrešan«. Dve leti pozneje je bil težko ranjen ter je preko raznih mobilnih bolnišnic prispel nazadnje v centralno vojaško bolnišnico na Dunaj, kjer pa je takoj zaprosil, naj ga pošljejo nekam daleč proč, ker ne bi rad, da bi zanj izvedela žena, ki ga je tako hitro zapustila. Poslali so ga v Novi Sad in hi je imel toliko srečo, da se je rešU fronte hi udomačil, kar mu Je bilo prav lahko, ker je irnei kot sedmograški rojak neke znance. Z veliko pridnostjo je začel novo življenje ter si je uredil skromno obrt. kateri je posvetil vso svojo skrb. Imel je toliko dela in toliko veselja v novi domovini, da se nikdar ni zmenil za svojo dunajsko pre^ddost še manj pa seveda za posledice. pisarn, ki jih je vračal svoji nezvesti ieni s pripombo: »Pogreben«. Ko pa je lanš našel novo življenjsko družico in io »o razmere tako uravrkaJe. da sta si oh« zaželela legalno zakonsko zver a, je začel iskati potrebne osebne dokumer t?, in ledij j-e doznal, da je bil na Duoaiis že leta 191 A. prijavljen za mrtvega in da je potem leta 1925. sledila njegova uradna proglasita" za mrliča. Nekdanja njegova žena s<- «e tedaj tudii ponovno poročila. Dunejskij magistra trn urad, ki je vodil evidenco stanovalcev okraja njegovega predvojnega ►ivališča, je njeigovo uradno smrt takoj počil seveda tudi v Ru-mmijo in na Madž irsko, ker ni vedel, pod katero teh dveh dr: iv je po vojni pripadla njegova rodna ol čsina. Novofticbkd m«staf ma-gistrat bo imel se-re-da pr-^oej težav, proden bo oskrbel potrebne dpku.rrvente v dveh državah že toliko let ->iadno pogrešanem« mrliču, ki pozitivno i>kazuje svoje življenje kot sreces-zaročenci- L Stavbinsko gibanje v Beogradu Dočim se Je dosedanja leta po vodni ▼ Beogradu precej zidalo hi prezldarvak>, tako da Je, kakor se trdi, danes r Beograr d« celo nad dvatisoč stanovanj praznila, se letošnje stavbinsko gibanje pričenja res v znamenju velike gospodarske krize. Sicer bf se moglo prhpomnlti, da Je « ozirom na veliko število praznih stanovanj morda res nepotrebno, da bi se zopet ln zopet zidale nove stanovanjske hiše, da bi potem stale prazne, kanor jih stoji praznih že sedaj toliko in toliko, toda z dmge strani pa se poudarja, da bi bil -rondar silno potreben kar najživahnejši stavb in ski pokret, češ. ker bi se potem morda vendarle vsaj kolikortoliko znižale sedanje narava nost neznosne stanovanjske najemnine, ko bi bili hišni gospodanjd ipo konkurenci prisiljeni k znižanju najemnin, a še tembolj, ker novi zakon o obrestni meri za posojila znatno podcenjuje stavbni kredit. Katero teh dveh nasprotujočih si mnenj bi bilo pravo, je pač težko reči; stanovanjski najemnik1, pa menijo, da je zanje pač popolnoma vseeno, aH se zida ali ne zida, češ, najemnine se ne bodo znižale, dokler bodo o njih odlofaM samo hišni gospodarji in ne poseže vmes državna oblast. Ogromna večina beograjskega prebivalstva ostaja tako popolnoma brez zanimanja za vprašanje stavbinskega gibanja, dasi je stvar sama res dovolj zanimiva zlasti za označbo današnjih gospodarskih razmer v našd prestolnici. V prvih dveh meseoij letošnjega leta se je mestn. občinskemu odseku za odobravanje stavbnih načrtov predložilo vseh vku-paj samo 28 načrtov. V mesecu januarju jih je bilo 16. Polovica ten načrtov se nanaša na pritlične stavbe, štirje načrti se nanašajo na prezidave, 12 pa na nove stavbe V mesecu februarju se Je predložilo v odobritev samo 12 načrtov, med njimi pet za prezidave, sedem pa za nove stavbe katerih bo ena tronadstropna, ema dvonadstropna, dve emonadstropni, tri pa pritlični. Med vsemi letos odobrenimi 28 stavbnimi načrti jih Je torej za nove hiše samo 19 In še med temi je samo ena tro-nadstropnica. dočim pa jih je ostalih devet samo za prezidave. S temi in tolikimi novimi stavbami ln prizridavaml, katerim se t naslednjih mesecih gotovo ne bo priključilo razmerno večje število, bo pač malo pomagano stanovanjski draginji v naši prestolnici. Gre pač ta aa majhne, večinoma le eno aU ATo4rttž4»ke stani/vanjeke biSe. Za večjega fe pa ljudje ce odločajo, ker uW devajo, d« ob vse bolj in bolj padajoči plačilni moli najemnikov, ne morejo računati na d^e^nje oderuške najemnine, s katf*"-rinai so il v šestih, petih, da, celo v §tft-th letih izppačevaill nove stavbe. Kakorjtorv^ vse kaže, se bo r Beograd? letos zel« malo zidalo, vsaj kar se triče zasebnih siavb. In to pomeni, če ne dmgftga. | gotovo iiatno skrčenje zaslužka ze, srtav-binske ppdjetnake in delavstvo, s tem pa znatno nbanjšo ublažiter brezposelno^.L, kakor se je gotovo pričakovalo spomladi z začetkom stavbne sezone. Blejsko pismo Bled, 1. s-prila. \ Pobočia bližnjih hribov so že skoro brez snega in poganjajo že prve cvetice iz ta., . a po polju leži še sneg 'm tudi Blejsko jeze- i ro se naheja še vedno v ledenem oklepu. [ debelem do 40 cm, da še vedno iahKO pri- j de-š po njem na otok. Da bi led toliko časa vztrajal, niti najstarejši ljudje ne pomnijo. V četrtek je potegnil močan jug. ki je zace. pošteno tajati sneg tudi na poiju. Za praznike je posetilo Bled več bližn.un m daljnih gostov. Nekaj se jih je že stalno nastanilo v bJejskih hotelih. Edina prireditev, ki se je vršila na velikonočni ponedeljek. je bila mladinska telovadna akademija, katero ie priredil Sokol v dvorani Sokolskega dr-ma. Akademija je bila dobro obiskana. Novoustanovljeni sokolski mešani pevski zbor, ki šteje preko 30 pevcev, je pričel redne vaje in dobro napreduje. Velika senzacija za Blejce bo 2. aprila zvečer, ko se bo predvajal na Bledu v kinu »Bled« prvič govoreči film. Podjetni Wnik kina g. Izlakar si je nabavil prvovrstno zvočno aparaturo. Ker je dvorana dovolj akustična, bo predvajanje govorečih filmov gotovo zadovoljivo. Vremenska n?»noved Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačnost velika, vreme spremenljivo, toplo prehodne slabe padavine. — Situanja včerajšnjega dne: Velika depresija je pri čela s severnega dela kontinenta prodirati proti vzhodu. Povzročila je oblačnost in vi-soko temperaturo. Na njenem iužnem rnbii se le stvorils sekundarna depresija, zaradi katere se je, poslabšalo vreme v vsei južni Evropi. Dunajska »Temenska napoved soboto: Nesotovo vreme, vedno večja mc st spre menljivega vetrovnega aprilske®*, remena, , s padavinami. krsi|i tn ljudje Spomini mladih pevcev na prestolnico Kako je trboveljski mladinski pevski zbor koncertiral v Beograd« — Zasluženo priznanje Trbovlje. 1. aprila. Mladi pevci s*> se vrnili iz Beograda z nepozabnimi utisi. Moralni uspeh, k' ga je d^egel Mladinski pevski zbor, je bd naravnost sijajen. BeograiVni so zrli na te mlade pevce z nekako skepso, ko pa je za-donela iz mladih grl prva pesem, ni bilo odobravanja ne konca ne kraja. Skoro vsako pesem Hi morali ponavljati, ponovili pa so jih kakih šest. Ko je bil program končan. sc številno občinstvo kar m moglo raziti in ie vztrajno zahtevalo: ^e m se. In zbor jc moral navreči T>ar pesmi. _ Mladinski pevski zbor Trbovlje-Vode je priredil v Beogradu dva konccrta in sicer popoldne enega za mladino v gledališču, dru«e"a pa zvečer v krasni kolarcevi dvorani" Prvemu koncertu je prisostvovala tudi kraljica Marija s princi. Že pol ure pred začetkom koncerta ie bilo gledališče zasedeno d^ zadnjega kotička. Vrvelo m šumelo je kakor v panju. Točno ob 4. uri je nastala popolna tišina, slišal se je samo tn in tam klic: »Kraljica Marija prihaja*. V kraljevsko ložo je prvi vstopil prestolonaslednik Peter, živahno pozdravljen od mladine. Za njim je vstopila kraljica Marija s princema Tomislavom in Andrejem i>n spremstvom. Ovacije visokim gostom so prikipele do viška, kraljica Marija je vidno ganjena odzdravljala. Na odru pa so stali mladi rudarski pevci v skromnih oblekah. Gledališče se je pomirilo m * o-.lra je zadonela jugoslovcnska hinrni ima številni zbor v popolni oblasti, da sledi vsaki njegovi zamisli. Izjavili so. da -nima Jugoslavija enakega zbora ne v izvajanju in tudi ne v sestavljanju sporedov. V Beogradu so peli dela Adamiča, Kogoja. Premrla, Ma.ro i ta. Grrtoševiča in Mokranjca. Izmed vseh Beograjčanov pa so se najbolj odlikovali naši" stari prijatelji, člani »Obilica«, ki so napravili vse, da je bilo bivanje našth pevcev v Beogradu čim najlepše. Pevskemu zboru so poklonili lovorjev venec, po koncertu pa so priredili mladim zakusko nn jo odpeljali z avtobusi v njen stan. K lepemu uspehu so seve pripomogli tudi beograjski Slovenci, ki so storili vse, da je bil koncert kar najbolje obiskan. Skoda je le. da je bilo ves čas slabo vreme. Zaoustili smo Beograd z najlepšimi vtisi. Učitelj Šuligoi je lahko ponosen na svoje delo z zavestjo, da ni zaman žrtvoval ne truda ne časa. Prestolnica je Mladinskemu pevskemu zboru iz Trbovelj izkazala zasluženo priznanje. pisane dramatike položiti na neke slovenske osnove, ki so njih imena: narodna pesem, ljudska nabožna ali zabavna pesem, tipična anekdota. Na takih gledaliških prostorih, kakor je Šentjakobski, bi moraia zrasti ljubljanska burka z aktualnimi ozadji in na njih bi našli skladnost nenapisani ljubljanski baročni dueti ali pomanjšane slike iz raznih slovenskih kulturnih obdobij, ki bi ne bile brez primerne legende. Ljubljana, 1 .aprila. Tisoči Slovencev so se v teku let v počitniški dobi podajali na našo jadransko obal in navzlic krizi jih bo prav gotovo tudi letos znatno število, ki bodo skušali preživeti počitnice ob Jadranu. Ljubezen do našega morja je močno vzklila med Slovenci. noben izletnik ne more prehvaliti lepote 'in prijetnih trenutkov, ki jih je užil tamkaj. Zlasti se navdušuje za sinje mor--e mladina. Vendar je treba še velike propagande med našim ljudstvom, da bo prav pojmovalo vrednost ln znalo ceniti lepoto naše divne Adrije. tega velikega okna, skozi katero gledamo v široki svet. Vneto propagando vrši Jadranska Straža, ki se v polni meri zaveda svojih nalog in skuša z agilnim delom doseči velike, lepe smotre. Jadranski stražarji iz Ljubljane so sinoči zborovali v kolodvorski restavraciji. Udeležba je bila prav častna in je predsednik lahko podal že po prvem letu obstoja krajevnega odbora lepo poročilo o plodovi tem delu v organizaciji. V prvi vrsti se je zahvalil vsem sodelavcem in sodelavkam in omenil zlasti uspelo prireditev revijo narodnih noš. Krajevni odbor je sodeloval z vso vnemo tudi pri pripravah za sobotno slavnostno akademijo JS. Delovanje odbora je obširneje orisal tajnik g. Ivan Legat. Njegovo poročilo je lep dokument, s kakšno ljubeznijo in vztrajnostjo se je odbor oprijel dela. Začelo se je z ničlo. Ko pa se je posrečilo dobiti poslovni lokal v palači Pokojninskega zavoda. se je odbor zelo zelo potrudil in je ve^ko storil v propagandnem pogledu. Na zadnji seji odbora je bilo sklenjeno, da se letos za binkošti priredi propagandni članski izlet v staroslavni šibenik. Izlet pri- Jadranski stražarji v Ljubljani na delu Prvi redni občni zbor krajevnega odbora - Uspešna propaganda za Jadran - Priprave za binkostm izlet v ' ~ šibenik pravi i a poseben odsek. M mu stoji na čelu g. prof. Franjo Sič. članov je že 664, kar nudi najlepše izglede za bodočnost. Krajevni odbor namerava ustanoviti poseben mornariški odsek, v katerem naj bi sodelovali vsi naši bivši mornarji. Krajevni odbor se je po svojih zastopnilrih udeleževal vseh važnejših prireditev in javnih svečanosti. Izčrpno blagajniško poročilo je podal dr. željko Jeglič. Blagajna premore zaenkrat 17.000 Din prebitka. Za nadzorni odbor je poročal g. Bahovec ter predlagal upravnemu odboru razrešenico. Nato je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik g. Josko Pogačnik, odborniki pa gg.: Božič, Cotar, dr Jeglič, direktor Jug, polkovnik Kiler, Kos, Legat, Pristou, Anton Verbič. Ciril Majcen, Marjanovič, prof. Sič in žemlja, v nadzorni odbor pa gg. Bahovec, Šebemk, Pire, Staut in Hribernik. Posebej je poročal o propagandnem tzfl»- tu g. prof. Franjo Sič, ki si je zamislil izredno lep in pester spored, s katerim je navdušil vse navzoče. Vse kaže, da se bo prijavilo zadostno število udeležencev, kajti lepote, ki jih bodo videli med potjo, vožnja z ladjo in vse mogoče radosti, ki jih bodo doživeli na našem morju, bodo odtehtale skromno žrtev v znesku 900 Din za petdnevno potovanje. Cenejšega potovanja na morje ob vseh ugodnostih si ni mogoče zamisliti. Za delegate v oblastni odbor so bili določeni direktor Jug, prof. Sič, dvorni dobavitelj Anton Verbič in predsednik Pogačnik. Pri raznoterostih je med drugimi povzel besedo tudi senator g. dr. Rožič, ki je dal razne smernice, kaj naj bi se storilo med narodom tudi v pogledu književne propagande za naše morje. starin Nemški arheologi sodelujejo pri raziskovanja zgodovinskih ostankov pri Ohridu delovali nemški arheologi, bodo trajala do 25. maja in ko bo potem proučen ves materijah bodo naši arheologi sporazumno z nemškimi določili nadaljnje etape raziskovanj. Beograd. 1. aprila. Ponovno je »Jutro« že poročalo o važnih rteodovin skih odkritjih v okolici Ohrida in tudi o tem. da je narodu: muzej v Beo- gradu zaradi njih stopil v stike z nemškim arheološkim institutom v Berlinu ter da je d:rcktor tega instituta, dr. \Yilly Unver-ki se že od nekdaj zanima za zgodovinske ostanke na našem ozemlju, obljubil sodelovanje berlinskega arheološkega instituta pri nadaljnjem odkrivanju prastarih ostankov. Po dosedanjem odkritju od strani naših starinoslovcev je že popolnoma dokazano, da se mora nahajati na področju med ohridskim in strumiškim poljem mnogo dragocenih ostankov iz prastarih dob. Berlinski arheološki institut je po dosedanjih rezultatih, ki so jih dosegli naši arheologi, sklenil, da se bo udeleževal raziskavanj pri Sv. F.razmu pri Ohridu. To raziskovanje bo trajalo najbrž par let in je berlinski arheološki institut pripravljen kriti vse stroške. Ravnatelj dr. Unverzagt je že prispel v Beograd ter je dal v društvu naših starinoslovcev prav zanimive izjave glede sodelovanja nemških starinoslovcev pn raziskovanjih na našem ozemlju. Za nemške učenjake so posebno važni že doslej najdeni prastari zgodovinski ostanki okrog Ohridskega jezera. Nadaljnja odkritja naj b: dokazala važnost Ohridskega jezera v borbah med Makedonijo, ilirskimi plemeni in Kumuni. Vse te borbe so se izvršile na tem področju, ki je bil za zmagovalce največjega pomena. Kdor je tu zmagal, je postal gospodar položaja. Nas v Nemčiji, je dejal g. dr. Unverzagt, zanima posebno zgodovina Ilirov, ker je ugotovljen ilirski vpliv daleč tja do lužiške oblasti v Nemčiji, kar spričuje po etimoloških ugotovitvah tudi imena raznih mest in rek v tej pokrajini. Prva raziskovanja, pri katerih bodo so- V takem baročnem duetu si zamišljamo igralsko umetnost Ervine NVrischerjeve. Kajti osnova njenega igranja je lirično dramatična, ki sili zdaj v najtišje odtenke, zdaj pada na ravnino rafinirane spogled-Ijivosti m tajnega demon i zrna ženske na- rave ali Tseiej v nekem njej lastnem okviru, v tempu bleščeče vzdržljivosti. Ob igralskem življenju Ervine NVrischerjeve nikakor ne občutimo, da njena ritmično-razgibana igra nalikuje destruktivni gro-zotnosti žene — demona. Njen demoni-zem. v kolikor pride do izraza v raznih ženskih likih (n. pr. Pepina v »Školjki«) je vedno vokvirjen, dospel je do neke točke, prešel v skrito bolest molka in statično kipovitost. Ženski liki Ervine NVrischerjeve so žene. ki mnogo trpijo, tiho trpijo in imajo svoje skrivnosti, ki jih odnašajo v onostranstvo. Žalost najde svoje edino zatočišče in svetišče v samotnosti narave. Erotično-lirična poteza Ervine NVrischerjeve se ne preveša v strastno razgibano ženskost, ta element le tli v njej, ima na sebi vedno nekaj nesnovnega, večnostnega in se boči često liki svetal, kristalen most nad razvalinami življenja ali tragedijo zadnjega dejanja. In take vloge, vloge, ki so polne lirične tišine ali zadrževane bolesti ali ženske neutešenosti zna Ervina NVrischcrjeva zaigrati nad vse lepo in to z okusom in primernim znanjem. Vse druge vloge — komično razgibane, hudomušne, koketske, svetovljanske, zlobne, operetne, pravljične, — pa so poglavje njene zgledne rutiniranosti in vsestranskosti. To soboto zvečer proslavlja Ervina NVrischer-jeva na Šentjakobskem gledališkem odru svoj 100. nastop v vlogi Erike pl. Gellens-hoffnove v Dreverjevi drami »Ljubezen sedemnajstletnega«. Da bi pri svoji osnovni nadarjenosti slej ali prej našla svojo pot na deske velikega gledališča, to Ervin! NVrischerjevi ob njenem jub;1eju prisrčno, prijateljsko in nercklamno želimo! Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, za-stajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo ča-šico. Zdravnike strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« grenčica celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, dro-gerijah in vseh špecerijskih trgovinah. Razbita okna Bat4e pred sodiščem Nesrečni reševalec babilonske uganke, čevljar Anton Ertl, je obsojen pogojno Praznik Šentjakobcanov Ljubljana, 1. aprila. Ako bomo pisali zgodovino povojnega dijaškega kulturnega življenja v Ljubljani, ne bomo smeli prezreti tiste, danes za marsikatere tako romantične dobe, ki jo je napolnjevala dijaška dramatika Preporoda ali JNAD Jadrana. Spričo tedanjega povojnega mrzlega ozračja je bila to resnično romantika: od dnevnega šolarstva k večernim vajam, iz puščobnega ljubljanskega mesta ven na deželo, na ljudske društvene pozornice. Pričelo se je z »"Divjim lovcem«, »Lepo Vido«. Tn potem veriga gostovanj: Vič, Logatec, Škofja Loka, Novo mesto, Kranj. Vrsta spominov, in v njih mladostnem svitu stopa v ospredje igralska postava Ervine NVrischerjeve, ki je, kot slušateljica filozofske fakultete, stopila v akademske vrste in pričela nastopati na polju Talije v dramski sekciji JNAD Jadrana V zadnjih letih pa se njena stvari te! jnost prav posebno odraža na Šentjakobskem gledališkem odru. Doka«: jubi lej 100. predstave. Na Šentjakobskem gledališkem odru, na tistem majhnem, intimnem prostoru, ki ga njegov fasadni lok nad šepetalčevim domovanjem dela davninsko domačnostnega in tu si prav živo predstavljamo igrane svojevrstne gledališke komade. Oblikovati bi jih morala prostor in ozračje. V glavnem pa bi bili to groteskni komadi minijaturno fantastični in izdelek spretnega teatrskega besednika kakor je na primer Le o \Veismantel v Nemčiji. Ta besednik bi moral predvsem ves diletantizem Maribor, 1. aprila, j Dopoldne sc jc zagovarjal pred sodnikom poedincem mariborskega okrožnega sodišča čevljarski mojster Anton Ertl, ker je neko januarsko noč razbil pet velikih izložbenih oken trgovine Bat'e na Aleksandrovi cesti in povzročil tvrdki 19.853 Din škode. O obtožencu je splošno znano, da je bil svojeoasno dokaj premožen, limel je dve hiši, pa tudi obrt mu je šla dobro. Pri razpravi se je vedel popolnoma ravnodušno ki na sodnikova vprašanja je gladko odgovarjal. Mirno in hladno je priznal, di je razbil šipe, izgovarjal pa se je, da je to storil v obupu, ker jc zelo obubožal. Ko ga je sodnik vprašal, kako bo povrnil škodo, je dejal, naj ga Bata vzame na delo in mu vsak teden odtrga nekaj zaslužka. Pri razpravi je sodnik preči tal tudi članek, ki ga je priobčilo »Jutro« v svoji 21. številki dne 26. januarja pod naslovom »Od babilonske uganke do napada na Ba-t'o«. Mojster Ertl se je namreč pred lcri udal fantastičnem idejam in začel izdajati brošure v nemščini in slovenščini pod naslovom »Babilonska uganka«. Zadeva jc ta- krat vzbudila precejšnjo pozoirmost tuJadran< y Parizu. Kakor .poročajo »Jugoslovenske pariške movkiec Ae biLo v Par izu nedavno ustanovljeno Jugoslovensko pevsko društvo »Jadran«. Novo društvo bo v službi nacijonal-ine propagande v Franciji. Predsednik novega društva je dr. Aleksa Arnautovič. ♦ V madžarskem jeziku pisani mursko-soboškl tednik »Mura Vidfekc je po okroglo 10 letih Obstoja prenehal izhajati. ♦ Novo giasilo gospodinj. »Zveza gospodinj« v 'i^jubljani je začela izdajati svo-je strokovno glasilo >Gospodlnja<. Namen lista je širiti med gospodijami strokovno lizobrazbo in organizirati jih na narodnogospodarski podlagi. Prejeli smo pravkar lzišlo prvo številko, ki je lepo opremljena (tudi s slikami) in de vsebina prav zanimiva za vsako gospodinjo. Članki so prav •tehtni, razen tega pa (je obilo poučnega gradiva za kuhinjo, stanovanje ln družino. 'Glasilo bo izšlo desetkrat v letu in znaša ■•celoletna naročnina za članice ZG 20 Din, ■za nečlanice pa 25 Din. ♦ Odprte in oskrbovane koče pn domovi SPD: Staničeva koča pod Triglavom, Triglavski .dom na Kredarici in Koča pri Triglavskih jez eni h. Vodnikova tooča bo odprta in za silo oskrbovan a. ♦ Revija »Zdravje« je ravnokar izšla v ■dvojni številki za februar in marec z naslednjo zanimivo vsebino: Dt. Ivo Pire: Zima in zdravje; Ivo Lah: Gnezda in legla delavske tuberkuloze; Andrej Savli: Za sanacijo naših vasi; dr. Kari Petrič: Bolezni kot posledica nesnage; O specija-H-tetah; Glasnik hngrjenskih ustanov v dravski banovini; Prerojenje; Drobiž ter Vestni k p roti tuberkuloznih l'g. List, ki naj bi kot dober svetovalec v higijenskih zadevah ne manjkal v nobeni naši rodbini, izhaja enkrat mesečno in stane v Jugoslaviji za vse leto 30 Din, za Italijo 15 lir, za Ameriko pa 1 dolar. ♦ Orožniška komanda sprejme 10 oficirjev. Orožniška komanda sprejme v smislu odločbe ministra za notranje zadeve v pripravljalno službo deset rezervnih oficirjev t činu poročnika aH podporočnika glavnih rodov vojske in mornarice. Pogoje za sprejem predpisuje člen 34. zakona o orožni-štvu. Prošnje za sprejem naj se prediože komandantu orožništva najpozneje do konca aprila. ♦ Novi grobovi. V Kropi je v čestitl starosti umrla ugledna trgovka gospa Marija Pes Jakova Pokopali jo bodo danes ob pol 16. — V Ljubljani na Sv. Petra nasipu je umrla gospa Katarina Ju ž in a, Pogreb bo danes ob 14. — V Kostanjevici na Dolenjskem je po daljšem bolehanju umri g. Josip Likar, kr. šumar v p. K večnemu počitku ga bodo položili danes ob 17. — V ljubljanski bolnic,! je včeraj umrl g. Janez F1 o r j a n č i č. Pogreb bo jutri ob 14.30 izpred bolniške mrtvašnice. Po daljši bolezni je umrla na Jesenicah t 42 letu gospa Jožefa š m a j d "k o v a, soproga hišnega posestnika, ključavničarja in instalaterja. Pokojnica, ki Je bila tiha mirna, h:asa žena, je uživala v vseh slojih prebivalstva velik ugled. Pogreb se je vršil v četrtek popoldne ob zalo veliki udeležbi občinstva. — Bodi pokojnim ohrar njen lep spomin, žalujočim naše iskreno požalje! Beograd zgradi občinsko boirrtco. Cflv čtoSka uprava v Boogradiu je sklenila, da zgradi občinsko bolnico za 7 milijonov dinarjev. Nova bolnica, ki se .bo zgradila že letos. bo imela 150 postelj in kirurgi ču i 'Sm interni oddelek. ♦ Za .napredek našega tujskega prometa. Tujsko .prometno društvo v Mojstrani bo imelo jutri ob S. popoldne v Požgančevi gostilni svoj občni zbor, od katerega pričakujejo poleg članov vsi domačini, da bodo sedaj ob pričetim sezone rešena važna -vprašanja in da bo tako tndd naš kraj lahko dosegel še važnejše mesto kakor doslej v tujsko-prometnem pogledu. Društvo bo .imelo na svoji razpravi zelo važne točke za povrnigo tujskega prometa. Upamo, da se bo odločalo tudi o čimprejšnji dogo-tovitva kopališča. To je zelo važno, ker ima že projekt sam to veliko hibo, da je kopališče predaleč od kraja. Postna škoda bi bila, če bi se kopališče otvorilo prepozno. Ravno tako važno je, da se pred sesouo popravijo najvažnejša pota in šeta-lišča. fll i * l'!; i? Zvočni kisa© Ideal Samo Slegfried Amo se mora pojaviti na platnu in že zabuči vsa dvorana v glasnem smehu ZA DOLŽINO NOSA I* ji je vesela komedija, katero si mora vsakdo ogledati l!l J mi " , •m tfji Ls m Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: L Cas opazovanja, 2. »tanje barometra, S. smer tn brzina vetra, 6. oblačnost 1—10 8. temperatura, 4. relativna vlaga T %, 7. vrata padavin, 8. padavin« v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo nai višjo, druge najnižjo temperaturo. 1. aprila Ljubljana 7, 759.1, 6.2, 90, mirno, 10, dež. 8.0; Ljubljana 14. 758.2, 8.8, 84, mirno, 10, —, Maribor 7, 757.7, 6.0, 80, W3, 10, —, Zagreb 7, 758.9, 9.0, 80, SI, 10, dež, 0.2; Beograd 7, 762.9, 8.0, 60, SE2, 7, —, — Sarajevo 7, 761.2, 11.0, 60, SSE4, 10, _, Skoplje 7, 765.5, 6.0, 80, N2, 10, —, —J Split 7, 760.5, 12.0, 90, SE6, 10, —, — Temperatura: Ljubljana 14.2, 5.0; Maribor 14.0, 4.0; Zagreb 16.0, 9.0; Beograd >2.0, 5.0; Sarajevo 15.0, 9.0; Skoplje 14.0, 4.0. Sonce vzhaja ob 5.43, zahaja ob 18.27. Luna -vzhaja ob 4.16, zahaja o4> 13.40. ♦ Oodbeoo društvo v Domžalah nprteori r nedeljo 10. t- m. v svojem domu igro v 7 slikah: »Carski sel« po romanu J. Vetr-neja. Pri predstaivi sodeluje društveni orkester. Začetek ob 16-, zaključek okrog 18. Vstopnina običajna, vstopnice se lahko rezervirajo t pred prodaj i v Godbenem domu. ♦ Steklina v dravski banovini. Kakor poroča revija »Zdravje«, je bilo v letu 1931 cepljenih v an tirab ionih ambulatorijih v Higijenskem zavodu v Ljubljani, v Zdravstvenem domu v Mariboru in Celju 94 oseb, ki so jih ugrizle živali, pri katerih je bila steklina ugotovljena, 85 pa takih oseb, katere so ugriznile stekline sumljive ži-valL Tudi v letošnjem letu je bilo proti steklini cepljenih že več oseb. Zaradi širjenja stekline se prebivalstvo opozarja, naj se zglasi v vsakem primeru pasjega ugriza ali pa ugriza po kaki drugi živali nemudno v najbližjem aimbulatoriju v svrho cepljenja proti te ki in i, ker le cepljenje v prvih dneh po ugrizu živali sigurno obvaruje ugriznjeno osebo pred steklino. Dogodili so se tudi primeri, da je ugriznila ljudi navidezno zdrava žival, pri kateri so se pokazali znaki stekline šele naknadno. Pošiljanje ugrizmjesnih oseb na cepljenje v Pasteurjev zavod v Zagrebu alt drugam izven dravske banovine je nesmiselno, ker se cepi po vsej državi po istem predpisanem načinu in so vsi tozadevni izdatki ne potrebni. Tudi se lahko dogodi, da antira-bični ambulatoriji izven banovine odklonijo cepljenje proti steklini in napotijo ugriznjene osebe v pristojen ambulatorij v področju ugriznjene osebe. ♦ Živinski in kramarskl sejem pri Sv. Lenartu v Zabukovju nad Sevnico bo v torek 5. t. m. namesto 3. t. m. ' Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je daroval g. Vilko Seniica, posestnik v Zalem, 500 Din. Iskrena hvala! ♦ Patrona mu je eksplodirala v roki. V splošno bolnico so včeraj popoldne pripeljali z avtom 29 letnega posestnika Alojzija Brolea o>d Sv. Jeronima pri Vranskem. Mlada mož je zjutraj iztaknil nekje staro patrono, ki jo je skušal odpreti. Pri tem opasnem .početju pa mu je patrona eksplodirala v roki in mu razmesarila desnl-co. Razen tega mu Je bušil smodnik t.udl v obraz 5n mu hudo poškodoval desno oko. ♦ Nadzornik ječe obsojen. Pred sodiščem v Sremski Mitrovici je sedel na zatožni klopi sodni jetničar Josip Pavokovič, ki je puščal lz zapora posamezne kaznence, ki so ga z denarjem podkupili Obsojen je bil na tri mesece ječe. ♦ Prepoved zahajanja v krčme. Okrožno sodišče v Mariboru je prepovedalo Pešlu Jožefu v Vukovskem dolu zahajati v krčme za dobo 2 let, to je od 3. aprila letos do 3. aprila 1934. ♦ Dolgo časa je bila tajnost, po katerih lastnostih mila. mehaničnih vplivov ali pa kemičnih procesih se sploh pere, aLi z drugimi besedami rečeno: vsakdo je vedel, da se z uporabo mila odstranjuje nesnaga i rok, obraza in perila, nihče pa ni vedel, na kak način se to čiščenje prav za prav izvršuje Novejša raziskovanja pa so dognala, da uspehov ni pripisati vplivom kemičnih sestavin, temveč penam mila Mehurčki teh pen, prevzamejo in zatro vse to, kar onesnažuje in tako se vsa nesnaga s temi mehurčki vred odplavi Ta proces Je po svoji učinkovitosti odvisen od količine 'teh pen ali pa od kakovosti mila. čim bolj se urilo peni, tem lažje se i mehurčka teh pesn odpravi vsa nesnaga in tem manj je treba penilo gnestl ln krtačiti. Čim bolj se milo peni, tem lažje Je pranje tn tem manj se pri tem kvari perilo. Samo nepokvarjeno čisto in iz najboljših maščobniih vrst napravljena mila izpolnijo na idealen način vse te naloge in med njimi je samo malo, ki bi to izpolnjevale v to!M mer! kakor Albus milo za umivanje. ♦ »Dupping«. Ruski Eau de Colopsne po 30 Din na litre toči Panfumerlja Uran. Ljubljana, Mestni trg 11. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna Jos. Relch. Is Ljubljane a_ Izpremembe v vodstvu 11. državire gimnazije. Dosedanji direktor *L državne realne gimnazije g. Bogunril Remec, ki je premeščen v istem svojstvu v Kruševac, je včeraj izročil v prisotnosti zastopnika prosvetnega oddelka banske uprave posle direktorja začasnemu vršilcu dolžnosti direktorskih poslov g. prof. Radu Pavliču. u_ Deputacija Zveze društev hišnih posestnikov za dravsko banovino pod vodstvom predsednika g. Ivana Fneliha se je včeraj ob 11. zglasila pri banu g. dr. Dragu Marušiču ter mu izročila resolucije sprejete na občnem zboru Zveze in pred-sinočnjem zboru ljubljanskega društva G. ban je bil o vseh sklepih že podrobno poučen ter je izrazil svoje zadovoljstvo, da so hišni posestniki sami .pokazali toliko uvidevnosti in da so pripravljeni sami znižati previsoke najemnine. Izrazil je upanje, da se bo zadeva vsaj v naši banovini uredila sporazumno in bi bilo treba samo za posamezne spore konstituirati posebno razsodišče. Obenem pa je g. ban priznal, da znižanje in ureditev ne more 'biti splošna, temveč za vsako stanovanje prilikam primerna. u— Občni zbor Bolniške blagajne samo-stojnih obrtnikov. V Mrakovi restavraciji na Rimski cesti se je vršil v četrtek zvečer 43. redni občni zbor Bolniške blagajne samostojnih obrtnikov v LJubljani. Zborovanje je vodil podnačelnik g. Alojzij Erjavec, ki se je v nagovoru spomnil zaslužnih umrlih članov, nato pa ipodal kratko poročilo o delovanju blagajne. Poročilo blagajnika g. Jvana Keršiča navaja, da je imela blagajna 73.960 Din dohodkov in 52.737 Din izdatkov. Iz starostnega podpornega zaklada izplačane podpore so znašle 9700 Din, v hranilnico za imenovani zaklad pa je bilo vloženih 1500 Din. Društvena aktiva znašajo 159.094 Din, od česar odpade na društveno premoženje bolniške blagajne 75.323 Din, na društveno premoženje starostnega podpornega zaklada pa 83.770 Din. Na koncu zborovanja je povzel besedo predsednik Zveze obrtnih zadrug g. Josip Rebek, ki je toplo priporočil, da se okrog imenovne blagajne zbere v bodočnosti čim več obrtnikov. u— Izpremembe v ljubljanski Jetnl&nlcf. Z včerajšnjim dnem je stopilo v pokoj 7 jetniških paznikov. Upokojeni so tofli straž-niški nadzornik Jeglič Karel, višji jetnl-ški pazniki Borko Ivan, fuenče Ivan ta Bo-štele Miha in jetnišM pazniki Potok ar Av- Nogometne tekme 3. isi 4. aprila V nedeljo, S. t m. ob 16. prvenstvena ILIRIJA : ŽELEZNIČAR, Maribor — ob 14.15 predtekma SLOVAN : ILIRIJA B. V ponedeljek, 4. t. m. ob 15.30 ILIRIJA : SK CELJE — ob 14. predtekma KOROTAN : ILIRIJA jun. Igrišče Ilirije. Ob vsakem vremenu. gust, Leban Andrej, Hu.mar Franc in Piz-zulin Josip. Vsi so slu bor al i nad predpisano dobo let in imajo za seboj zanimivo zgodovino. Oče Potokar je znana osebnost kot jetniški vratar, ki je sprejemal jetnike ob vhodu v jetnišnico. Skoro vsi so službovali še na starem žabjeku, dokler ni bila zgrajena sedanja j tis tična palača. G. Pizzulin je bil med vojno dodeljen na Grad, kamor so ob začetku svetovne vojne avstrijska oblastva zaprla mnogo političnih preganjanceiv. u_ Pevski praznik. Naši pevski zbori ki so včlanjeni v Hubadovi pevski župi, bodo imeli v nedeljo 3. L m. v dvorani Uni ona svoj vsakoletni koncert. Na koncertu nastopi 16 pevskih zboro-v (7 izrvenljub-ljanskih Loka pri Zidanem mostu Domžale, Trbovlje, Jesenice, Dolnji Ix>ga-tec, Moste ln šiška pri iujubljani,) 9 pa ljubljanskih). Prosram bo zelo raznolik in zanimiv. Obisk koncerta majtopleje priporočamo vsemu našemu občinstvu, ki se zanima za razvoj zborovskega petja v naših krajih. Koncert ho tudi važen zato, ker bo nekaka predtekma za veliko tekmo slovenskih pevskih zborov za časa prvpga slovenskega glasbenega festivala ob tom-košt.ih. Vstopnice od 30 Din navzdol so v predprodaji v Matični knjigarni. u— Slovenska narodna pesem bo imela svoj koncert v soboto 9. t m. Obilen spored bo izvajal ženski, moški ln mešani zibor Ferijalnega saveza mariborskih srednješolcev pod vodstvom profesorja g. Viktorja švajgerja. Mariborski dijaki so svoj spored že parkrat odpeli na raznih krajih z največjim uspehom. Prepričani smo, da •bo njihov nastop tudi v Ljubljani vzbudil veliko zanimanje Vstopnice od 20 Din navzdol ee dobe v Matični knjigarni od danes naprej. u— TovarISi, Preporodašl! Danes ob 15. se bo vršil v društvenem lokalu prvi redni članski sestanek. Tn bo lahko vsak Pre-porodaš izrazil svoje misli in želje o bodočem delovanju društva, zlasti pa kultur-no-znanstvene sekcije Ni treba naglašati. kolike važnosti Je tak sestanek, zato je nujna dolžnost vsakega Preporodaša. da se ga točno in zanesljivo udeleži. Vabljeni so tudi člani starešinske organizacije Jutri se bo v primeru lepega vremena vršil -društveni pešizlet na Šmarno goro. Zbirališče je v društvenem lokalu. Odhod točno ob 10. dopoldne. Udeležite se Izleta v čim večjem številu. a_ Rezervnim oficirjem! Podo*5bor UROTO. opozarja vse rezervne oficirje na današnjo akademijo Jadranske straže v Unionu ter jih prosi, da se je udeleže v čim večjem številu. Otenem poziva vse rezervne oficirje na zanimivo in aktualno predavanje komandanta divizije dlv. gen. g. Bogoljuba Iliča. Predavanje t>o skupno za aktivne in rezervne oficirje v torek 5. L im. ob 20.30 v veliki dvorani Kazine v I. nadstropju. DANES ZVEČER vsi rta s AKADEMIJO JADRANSKE STRAŽE V TJNIONTJ OB 20. URI 4031 Prva številka »Slovenskih poti«: MIŠKO KRANJEC je pravkar izšla pri TISKOTII ZADBUftI To je povest iz Prekmurja, ki jo je napisal mladi, mnogo obetajoči pripovednik. Brata Magiič S&sport eevi}ev žiri nad škofjo Loko Najtrpežnejši smučarski čevlji in jjojzerice. Zahtevajte cenike! Trgovci popust! Med. univ. Dr. Gvido Debelak je pričel ordinirati od 11. do 12. in od 2. do 4. popoldne DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 15. (Kavarna »Evropa«). Diatermija, višinsko sonce in Sollnx. TELEFON 27—29. 4008 Ako Vam je PRIJETNO imeti lepo elegantno obleko — dobro in poceni, nabavljajte blago za vse vrste oblačil v špecijalni trgovini NOVAK, Ljubljana, KONGRESNI TRG 15 nasproti nunski cerkvi t> « Organ tzacfja (Bplonilrsnlh Wmfl«w vaW članstvo na poslovilni večer odhajajočima tovarišema Nedeljku in čermaku dane-s ob 8. zvečer v salonu gostilne >So kol«. u_ Prosvetno In Izobraževalno društvo >Zora< v šiški. danski sestanek bo t nedeljo ob 10. dopoldne v društvenih prostorih (Janševa 14). Predaval bo tovariš Ft-gar. Pridite! u_ Ljubljanski Sokol ponovno opozarja in vabi na svoj današnja družabni večer, ki bo ob pol 9. zvečer v restavracijskih prostorih >Zvezde«. Prihodnjo soboto 9. t. m pa bo ob pol 8. zvečer v Narodnem domu naraščajska telovadna akademija na katero opozarjamo in vabimo vse prijatelje naše sokolske mladine. u— JAD Triglav. Vsi tovariši, ki se mislijo udeležiti ekskurzije v Prekmurje, naj pridejo v nedeljo točno ob 7. zjutraj na kolodvor. Vožnja je čtrtnska — Odbor. u— Sokol Ljubljana HI. priredi drevi ob £0. na realki predavanje profesorja g. Draga Stepišnika o današnji Evropi. K za^ nimivemu predavanju vabimo sokolsko članstvo in drugo javnost. u_ Vičani se dobro zavedajo, da Je neprisiljen smeh pol zdravja, zato tudi zagotovo posetijo jutri ob 20. burko >Pred poroko*, ki jo na splošno željo ponovi Sokol na Viču. Da bo med odmori krajši čas, bo isral radio-jazz. Vlažno vreme povečuje nevarnost pogibelii zaradi prehlada. Te nevarnosti infekcije vas obvarujejo okusne Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavojčka Din 8, velike era zavojčka Din 15 __Vloge v zemljiški knjigi. V četrtek dopoldne so v zemljiški knjigi ljubljanskega okrajnega sodišča dosegle vloge točno število 1700. Vloge se nanašajo na najrazličnejše zemljiškoknjižne transakcije. Največ je hipotek, ki dosegajo v prvi četrtini tega leta približno 10 milijonov Din. u_ Osrednji proti tuberkulozni ligi )e poklonila Zveza blagajniških zdravnikov v Ljuldjani namesto venca na grob blago-pokojne gospe matere komisarja g. Ivana Tavčarja znesek 200 Din, za katere se liga najdskreneje zahvaljuje u_ Namesto venca na krsto P«- Ivanke Tavčarjeve, matere g. komisarja OUZD, je darovalo uradmištvo Okrožnega urada za varovanje delavcev Osrednji protitn-berl rulozni ligi 400 Din in mestnemu soci-alno-političnemu uradu za brezposelne 400 Din. u— Nepošten krojač. Frančiška K_ soproga železničarja, se je pred tedni zglasila pri krojaškem pomočniku Ervinn S., kA je tedaj stanoval na Galjevici in mu izročila v popravilo to čiščenje 1500 Din vreikno moževo obleko. Ervdn pa je kmalu nato neznanokam izginil ln ž njim tudi obleka Oškodovan k a se je naposled za^ tek'a po pomoč na policijo, pa je na fitvo o žalost izvedela, da je iskani krojaček policiji že znana prikazen, ki ima na vesti več raznih nemarnosti a _ Otroške ablekce, predpasnike tn damsko perilo .kupite najceneje pra Albinu TU3KU, Prešernova ulica 43. Iz Celja e— Stavbna zadruga državnih uslužbencev v Celju je imela v četrtek zvečer v rdel sobi Narodnega doma občni zbor, M ga je vodil načelnik profesor g. M ra vijak. Poč al je poročilo o delovanju zadruge v preteklem letu, nato pa je opisal ves razvoj zadruge od 1. 1911 do danes, ko praznuj 3 zadruga na skromen način 20-lefcnico svojega plodovi tega obstoja. Današnja uprava je prevzela zadrugo v svoje roke šele 1. 1919 od bivšega avstrijskega nem-škeapa uradništva, ki jo je ustanovilo pred vojno z državno pomočjo. Zahvalil se je posebno celjski občini in Mestni hranilnici, Id. sta razumeli lepe cilje zadruge in ji z iso naklonjenostjo omogočili uspešen razvoj. Mestna hranilnica je omogočila z ode britvijo d vami li jonskega posojila po izredno nizki obrestni meri zidavo stanovanjskih hiš 14 zadrugarjem. Soglasno sta bili odobreni poročili davčnega kontrolorja g. Cvahteja o računskem zaključku in delu odbora in šolskega upravitelja g. Bizjaka kot zadruginega gospodarja. Zadruga šteje danes 97 članov in upa. da bo kmalu prekoračila številko 100. Cisti dobiček iz preteklega leta je bil razdeljen posameznim fondom, nekaj prispevkov pa so dobila tudi celjska humanitarna društva. V smislu pravil je morala izstopiti tretjina članov odbora, ki pa so bili ponovno soglasno izvoljeni. Pri slučajnostih se je obravnavalo vprašanje podaljšanja odplačila posojila za vse člane na 20 leL Dalje je bilo sklenjeno, da se bo interveniralo v Beogradu glede posojil iz kakega fonda v državni upravi. Doseči bo tudi treba uvrstitev Celja v I. draginjski razred, ker je življenje v Celju dražje kakor v Ljubljani in Zagrebu. Naposled so zborovale! razpravljali še o potrebi skupnega nastopa vseh stanovanjskih najemnikov za zadostno znižanje stanovanjskih najemnin. e_ Celje je obiskalo v preteklem mesecu skupno 648 tujcev (539 Jugoslovenov, 47 Avstrijcev, 23 čehoslovakov, 14 Nemcev, 8 Italijanov, 4 Madžarji, 3 Rusi, po 2 Španca in Danca in po 1 Anglež. Švicar, Rumun, Poljak, Grk in Afričan.) Po poklicu so bili tujci: 222 trgovskih potnikov, 162 uradnikov, 12S obrtnikov, 25 delavcev, 7 tndustrijcev, 6 odvetnikov. 3 zdravniki in 2 dijaka, dočim je bilo 98 tujcev brez poklica. e— Naraščanje brezposelnosti v Celju. Statistika brezposelnih pri tukajšnji ekspozituri borze dela beleži v zadnjih 10 dneh znaten porast. Včeraj je znašalo število brezposelnih 117. od teh 970 moških in 147 ženšk. V zadnjem desetdnevju je naraslo število brezposelnih kljub 33 uspešnim posredovanjem zaposlitve za 22 oseb. e_ Celjske trgovine bodo na praznik 4. t. m. ves dan zaprte. e_ Za naše primorske brate, M so morali zapustiti rodno grudo, mora skrbeti tukajšnja »Soča«, M priredi drevi ob 20 v vseh gornjih prostorih Narodnega doma družabni večer z obilnim sporedom. Pričakuje se, da bo udeležba polnoštevilna iz Celja to celjske okolice. Velika misel bratstva in skupne bolesti mora združiti dar Gospodom naredimo po meri elegantne obleke, površnike iz pravkar dospelih modnih vzorcev angleškega in češkega blaga. FRAN LUKIČ LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 9. nes vse brez razlike v eni sami enotni želji: Pomagati bratom naše krvi! Začetek ob 20. e— Mestni gremij trgovcev v Celju obvešča člane, da bodo vse nove tiskovine, ki jih predpisuje novi obrtni zakon za prijavo ot>rti, dostavljene članom v najkrajšem času. e— Glas Iz občinstva. Prejeli smo: Celjani smo se že tako navadili javnega poveličevanja našega lepega Celja, da z lastnimi očmi več ne vidimo drugega kakor samo lepoto. Tako prilično vsaj poročajo naši časopisi, dočim vidimo ob glavni cesti Celje-Vojni k pri cerkvi sv. Maksi.mi-Ijana vso gnilobo, ki jo Celje sploh premore. Tu sem se dovaža vse, kar sploh smrdi to dela nesnago, ki se koplje v različnih smetlščnih jamah in smrdljivih kleteh. Med drugim se vidi v prvi vrsti pepel, premogovni prah, kurje perje s kurjimi glavami in kremplji, katere psi prav pridno prtsnašajo, dalje pasja dlaka, zajčje kože, oglodane kosti, crknjene podgane, različna razbita posoda, srare cunje in še bogvedi kM< (Dus-seldorfski vampir) r režiji Frica Langa. a— Mestni svet je na svoji zadn^ seji podelil naslednja gradbena dovoljenja: Zadrugi ^Zadružni dom« za preureditev prvega nadstropja pritlične stanovanjske ferše in dvoriščnega poslopja v Gozdarski ulici 10, Josipu Plemiju za nadzidavo in adaptacijo dvoriščnega poslopja na Koroški cesti 27, Ani in Ivanu Nachtigalu za gradnjo pritlične stanovanjske hiše v Nedelj-kovi ulici, Rozaliji in Ivanu Majerju za gradnjo pritlične stanovanjske hiše v Metelkovi ulici, Amaliji Hobacher za visoko pritlično stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje v Kraljeviča Marka uiici in Matiji Kosu in Barbari Jager za ureditev lokalov v Masarykovi ulici a_ Olepševalno in tojsfeo prometno društvo za mesto Maribor in okolico bo imelo svoj letošnji občni zber v torek, 5. t. m. ob 20. v restavracijskih, prostorih Grajske kleti. _ a— Olepševalno društvo za magdaleosKl okraj ima svoj redni občni zbor drevi ob 20. v gostilna Friedau. Tižaška cesta 1. a običajnim dnevnim redom. a_ SO »Napredek«. Na praznik Marijinega oznanjenja 4. t m. bo predaval v Narodnem domu ob 10. dopoldne tovariš Novak. Tema: O nas samih. Zaradi aktualnosti predavanja se pričakuje številna udeležba. Slavnemu občinstvu javljam, da sem prevzel ftotel ^MARIBORSKI DVOR« v palači Pokojninskega zavoda ta bom mogel s svojo dolgoletno prakso zadovoljiti vsakršno zahtevo v svoji strokL 4484 TOMO MAJEB- Hotel »Mariborski dvor« v paia« Pokojninskega zavoda na Kralja Petra tiv g-u je prevzel v najem bivči večletni restav-rater na glavnem kolodvora g. Tomo Ma-jer. a__Razstava dobitfeov za sokolsko tombolo je do nedelje opoldne v garaži hotela ^Orel«. Podprite akcijo za sokolski dom v Mariboru in kupite tablice! a_ Mariborski smnčarski klub ima svoj letošnji občni zbor 14. t. m. ob 20. v lov. ski sobi pri ^Orlu«. a_ z vrelo smelo se le opekel v fcoSBS preoojilnici včeraj popoldne delavec Anton Sagadin od Sv. Marjete na Dravskem polju tako hudo, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico. _ a_ Dolgoprstuež je neopaženo cbisks* v sredo popoldne stanovanje poštne uradnice Minke Stamovčeve Ob železnici m .P odnesel ročno torbico z nekaj denarja, ^lat prstan in zlato verižico v skupni vreonosta 700 Din. Stamovčeva sumi neko žensko. M je postopala okrog njenega stanovanja. Iz Kr&stfa T-— Glasbena šola ponovi spevoigro »Sv rota Jerica« jutri ob 4. popoldne. r— Dražba gramoza se bo vršila v torek 5 t m. ob 8. v pisarni sreskega cestnega odbora za ceste : Medvode - Mavčiče- La-bore, Kranj - Besnica. Tacen - Smlednik -Trboje - Kranj, Suha - Jeperca - Saiiedn:k -Vodice, Kranj - Šk. Loka, Visoko Sencirr-Trboje in za dovozno cesto k železniški postaji Kranj. Interesne opozarjamo aa prineso s seboj potrdilo o plačanih davkih in 10 odst. kavcije. ... ,. r_ Športniki. Vsi oni, ki imajo veselje do športa, naj se udeleže nocojšnjega sestanka, ki se bo vršil ob pol 9. v knjižnični dvorani Narodnega doma. Ustanoviti se misli nogometno in hazensko sekci.i°- ~1 Vabljeni "vsi prijatelji športa. Z Jesemc S— Gledališki odsek Sokola na Jesenicah ponovi dTevi ob 20. in v nedeljo 3. t. m. ob pol 15. opereto »Ptičar« ob znižanih cenah. Iz Radeč ra— Krajevna organizacija JRKD. Nedavno se je vršil pri g. Halleriu ustanovni zbor krajevne organizacije JRKD v Radečah. Zupan g. Polanc Antou je otvoril sestanek m orisal pomen nove vsedržavne stranke. Poudarjal je, da je potrebno zatreti nesložnost, ki še vedno ovira resno delo v našem okraju. Poročal je, da je v dveh dneh prijavilo pristop k stranki nad 120 oseb, kar ie zelo lepo število. Upati je da ne bo v kratkem ^JUTRO« 8L TO fesv ▼ naS *>Itn4 rftt enega polnoMwg» državljana, ki bi ne t*Q član organizacij«. Obsodbe vredno je. da mnogo RadeSanov, ki eo sicer podpisali pristopno izjavo, ni prišlo na sestanek. Sledile so volitve odbora, izvoljeni so bili: za predsednika Polane Anton, za podpredsednika dT. Matko Karel, za tajnika Pečnik Ivo, za blagajnika KlopciC I^nae, v odbor: notar dr. Jereb Peter, Hai-ler Zane, Moser Albert, Cerne Franjo in Trepečnik Bogomir starejši, vsi iz Kadeč; Martinšek Ivan (Vrhovo), Martinšek Janez (Svibno), Bau Dominik (Jagnjenca), Kur-kelc Leopold (Vrhovo), Strnad Akijz (Brunk) in Kramžar Ivan (za papirnico >Ji-vice); za dopisnika je bil izvoljen ireP®°" nik Bogomir mlajši; v nadzorstveni odbor so bili izvoljeni: Premerstem Robert, Kuhar Zdravko in Lindtner Robert. Letna članarina znaša 3 Din. Izvoljeni odbor nam je v garancijo, da bo organizacija res delovala Iz Litije i— fe sreske organizacije JRKD. fisarna sresk^a odbora JRKD dobiva že iz mnogih krajev litijskega sreza razveseljiva izročila o dek za organizacij stranke. Po sklep« wi po navodilih na zadnjem sestanku zastopnikov iz vtega sreza naj krajevni čin it eiji stranke pohite z organiziranjem krajevnih organizacij. Redna ustanovna skupščina »reškega JRKD bo najbrže v nedeljo 8. maja v Litiji. Posamezne krajevne organizacije nai skličejo ustanovne občne lsbore najkasneje do 20. t m. j__ Litijski sreski cestni odbor je razpisa! za to nedeljo 3. t. m. ob 8. litita/aijo za posipanje cest v občinski pisarni na va-ča;h. V po9te*v pridejo ceste: Konj - Hotič ■ Vače - Moravče, .Mačkovea - Brdo, Dašnik-Litije, Lukorica - Moravče - Peče. — Prav tako t nedeljo bo licitacija za fzdelavo, dovoz m posip gramoza na cestah Litija -Foganik - Slapnica in Dasnik - Ribče -.Vernek pri g. Lušetu v Ribicah ob 14.30. Trbovelj t— Delavski shod. Danes ob 16. priredi HSZ t Fortejevi dvorani delavski shod, na katerem bo poročal g. dr. Joža Bohinjec iz Ljubljane. Na dnevnem redu bo poročilo o intervencijah glede redukcij in praznovanj. t— Jubilej. Tukajšnji organist g. Mihael Liičar je na letošnjo veliko noč zapel v tukajšnji farni cerkvi 40-tič >Alelujo<. G. Ličar, ki je oče znanega klavirskega umetnika profesorja g. Cirila Ličarja, je star delavec na glasbenem polju. K njegovemu juRet-jem-c Pri oben prvenstvenih tekmah se bo-pfa odigrali bidi predtekmi. Vsi klubi oo-73vajo občinstvo, da se ponaša na igriščih športno in ne povzroča nikakih incidentov, ker se bo v nasprotnem primeru proti razgrajačem postopalo v smislu medklubskih sklepov. Iz Hrastnika h_ Podružnica sadjarskega ta vrtnarskega društva prire-di predavaraje na Marijin praznik 4. aprila na Praprotnem. V Tvrimem neugodnega vremena in ako bi bUa tla še pokrita a snegom aM vlažna, se bo ttMo predavanje v deški SoM, V vsakemu Cmi konjeniki«. — Igra »Gospa ministrovka« se bo uprizorila na UTJBL.TANSKA DRAMA Začetek ob 20. <šenice pa 138—140 Din. Doslej je na licu mesta v Vojvodini stala baška pšenica z doplačilom vred 235—245 Din za meterski stot. Za mline &e je torej pšenica poceniia za preko 100 Din pri meterskem stotu. Kako se bo cena pšenici nadalje razvijala, je danes še težko reči. Upoštevati pa je treba, da so danes zaloge pšenice v mlinih naravnost minimalne, ker se noben mlin ni hotel zalagati z dra.go pšenico pred uveljavi jen j om novega zakona. Zato ni dvoma, da bo vsaj prihodnje tedne znatno povpraševanje po pšenici od strani mlinov, ki ne bodo potrebovali novega blaga samo za zopetno napolnjenje povsem izčrpanih zalog, temveč tudi za večjo potrebo dnevne produkcije, kajti tudi trgovina z moko je v zadnjih tednih opustila vsak nakup moke, da ne bi prišla v novi prosti režim z večjimi zalogami in je pričakovati, da bodo vsi mlini prav močno zajposleni z mletjem za zopetno zalaganje trgovine. Moka bo za 1 Din cenejša Tudi notacija moke je bila z včerajšnjim dnem občutno znižana. Moka se je pocenila za preko 1 Din pri kilogramu. Na novosadski borzi je včeraj notirala baška m banatska moka Številka »0« 2.45—2.50 Din za kHogram, dočim je doslej notirala 3.60- SBNTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15. Sobota, 2. aprila: Ljubezen sedemnajstletnega. Premijera. Stoti nastop gdč. Ervi- ne Wrischerjeve. Sedel ja. 3.-. Ljubezen sedemnajstletnega. ★ Danes in jutri uprizori Šentjakobski oder prvič v s<^zoni prekrasno Dre>'erjevo dramo »Ljubezen sedemnajstletnega«, ki je bila uprizorjena z velikim uspehom na vseh svetovnih odrih. Pri današnji premijeri proslavi svoj stoti nastop odlična članica odra Er-vina Wrischerjeva. Njene izborne kreacije so ji pridobile izredno velik krog častilcev. Vabimo vse naše prijatelje, da se udelež« današnjega praznika na Šentjakobskem odra. — Jutri bo prva repriza te briljant-ne drame. Vstopnice se dobe v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu in od pol 20. pri večerni blagajni. Igro je zrežiral Miran Petrovčič, ki igra tudi naslovno nlogo. Pri predstavi pa sodeluje skoro ves ansambel odra. Pohištvo je dal iz prijaznosti na razpolago g. Kartln- Mariborsko gledališč« Začetek ob 20. Pobota, 2.: Kaverna. D. Nedelja. 3. ob 15.: Viktorija in njen huzar. Znižane cene. — Ob 20.: Traviata. Gostovanje ge. Tinke Wesel - Polla. Ponedeljek, 4. ob 15.: Trije vaški svetniki. Znižane cene.__Ob 20.: Zemlja smeb- Uaja. Znižane cene. Iz PreKmisrja p«m— Proračunska seja občine Murske Sobote se je vršila 24. marca. Proračun je sestavljen v znamenju skrajne štednje in je debata občinskih odbornikov bila pri vsaki postavki živahna. Skupni izdatki znašajo 671.910 Din in prav toliko dohodki. — Najbolj je bila skrčena postavka za šolstvo in prosveto. Ta postavka pa bo takoj zopet normalna, kakor hitro se sedanje gospodarske razmere izboljšajo. pm— Predavanje. V nedeljo 3. t m. ob 11. bo predaval v murskosoboškem Sokol-skern domu g. dT. Čermel(j iz Ljubljane o življenju in trpljenju primorske mladine. — Predavanje priredi Narodna odbrana. pm— Enodnevni tečaj za oskrbovanje sadnega drevja. Podružnica Vinarskega društva v Dolnji Lendavi priredi v sredo 6. aiprila za učence kmetijsko nadaljevalnih šol enodnevni tečaj za oskrbovanje sadnega drevja. Tečaj se bo vršil na posestvu g. Magdiča v Dolnjelendavskih goricah. Nadaljevalne šole v črensovcih Dolnji Bistrici, Lipovcih, Dokleževju, Pe-tiševoiih, Pi.ncah, Dolnji Lendavi, Most ju in Veliki Polani naj vsaka pošlje na tečaj vsaj nekaj učencev. Vsak posestnik naj po možnosti prinese s seboj drevesne škarje in žagico. Pridejo naj le tisti, ki bodo ostali ves dan na predavanjih in vaja.h. Tečaj se bo pričel točno ob 8. zjutraj in bo trajal do večera Za hrano bo skrbel vsak tečajnik sam. Tečaj bo vodil sreski kmetijski poročevalec. pm— Kmetijski nadaljevalni tef^j ▼ Pu-concih, ki ga je z velikim uspehom vodil tamošnji šolski upravitelj g. Titan Jožko, se je te dni zalključil. Zaključne slovesnosti sta se udeležila poslanec g. Benko in mur-skosobošfki žuipam, notar g. Koder. Pristopajte k Vodnikovi družbi 3.80 Din. Cena moki številka 5 je padla od 3.05—3.15 na 2.05—-2.15 Din. Le otrobi so zaradi razmeroma visoke cene koruze nazadovali r ceni le od 9.25—9.50 na 8.75 —9.00 Din. Tudi za moko se bodo prave cene šele sčasoma izkristalizirale. (Podrobne cene o včerajšnjih notacijah ooijavlja-mo na drugem mestu med tržnimi poročili.) Ves trg kaže danes še nekako neorijeo-tiranost, kar je razumljivo, kajti prosta kupčija ne more po ukinjenju dosedanjega režima Da mah zopet najti prave baze za cene. Pri tem pa je treba upoštevati, da je navzlic prosti trgovini dana ceni pšenice tudi sedaj gotova meja navzgor in navzdol. Navzgor je cena omejena s tean. da bo država do 1. julija t. 1. kupovala pšenico lanskega pridelka za izvoz še po ceni 160 dinarjev za metrski stot in bo tako kupljeno pšenico plačala polovico v gotovini, polovico pa v bonih, ki morajo biti izplačani do 31. decembra 1932. Kakor znano, so visi naši presežki pšenice prijavljeni v nakuro Priviligirani izvozni družbi, na kateri trdijo celo, da je prijavljeno še mnogo več, kakor je dejansko pšenice na razpolago. Po podatkih, ki so bili iznešeni na Občnem zboru Privilegirane izvozne družbe, ki se je vršil te dni, je 15. marca ostalo pri družibi prijavljenih, a še ne prevzetih, 37.772 vagonov pšenice. Pšenico bodo torej v prihodnjih mesecih prodajali v prostem prometu predvsem oni producemti in trgovci, ki jim je ljubše, da dobijo v prosti trgovini takoj izkupiček za pšenico v gotovini, četudi po nižji ceni, kakor pa, da jo po višji ceni oddajo Privilegirani izvozni družbi in bodo morali na denar še čakati. V tej zvezi je tudi cani navzidol postavljena gotova meja. Novi režim in mlini Po novem zakonu so mlini, razen kmečkih (vodnih) dolžni plačati posebno pavšalno takso, ki bo še določena po kapaciteti mlinov do najvišjega zneska 30 Din pri met. stotu. Kot kmečki mlini j>a »e smatrajo vsi mlini brez razlike na pogonski način in kapaciteto, kii nimajo naprav za čiščenje, sortiranje in sejanje moke. Stopnjevanje takse in način pobiranja bo predpisal trgovinski minister v sporazumu s finančnim in kmetijskim ministrom. Vsa mlini (razen onih, ki se smatrajo za kmečke mline), ki vršijo mletje moke ali se ba-v.ijo s trgovino z žitom, so dolžni v 5 dneh od dne uveljavljenja tega zakona prijaviti svojo kapaciteto. Točnejše odredbe o tem bo še izdal trgovinski minister. Lastniki mlinov, ki bodo kršili predpise tega zakona aH bodo predložili neresnične prijave glede kapacitete svojih naprav, odnosno ki bodo trgovala z moko in mleli žito brez predhodne prijave, bodo kaznovani * zaplembo vseh zalog in z denarno kaznijo od 10 — 100.000 Din, z ustavitvijo obrata in z zaporom od 3 mesecev do 1 leta. Ako lastnik (zakupnik) mlina sam ne vodi posle mlfina, bo z zaporom kaznovana oseba, ki voda mlin, vendar bodo ostale kazim naložene lastniku (zakuipnikja). Kazrn bodo izrekala redna sodišča po naglem postopku, ki ne sme trajati več kakor 14 dni Postopanja glede kršitev dosedanji zakonov, ki so še v tek-u, se bodo končala po dosedanjih predpisih. Ukinfenje banovinskega k«-Inka v dravski banovini Kakor je »Jutro« že poročalo, je finančni minister odobril vse banovinske proračune in tudi proračun dravske banovine, ki je bil predložen v višini 170.5 milijona Din, dočim je bil odobren v višini 147.5 milijona Din. Proračun je torej znižan le za 23 milijonov Din, dočim bi morala znašati redukcija po vesteh, ki so bile objavljene v prvi polovici marca, 38 milijonov Din. Kraljevska vlada je nadalje pooblastila bansko upravo, da v kritje svojih izdatkov pobira, kakor je bilo predlagano, na vse neposredne davke 35% banovinsko doklado, 25°/o cestno doklado in 10°/» zdravstveno doklado. Z odobritvijo 25% nadomestne cestne doklade na državne neposredne davke, ki ie bila v proračunskem predlogu vnešena z donosom 18.7 milijona Din, je rešeno vprašanje ukinjenja banovinskega kuluka. Po razpravi v banovinskem svetu je banska uprava dravske banovine sklenila uvesti za nadomestitev kuluka 15°/o doklado, za delno nadomestitev, odnosno izravnavo sreskih cestnih doklad pa nadaljnjo 10°/« doklado, vseca torej za delno nadomestitev sreskih cestnih doklad in kuluka 25%. Z odobritvijo cestne doklade je rešeno tudi vprašanje maksimiranja cestnih doklad v posameznih srezih. Odslej bodo sreski cestni odbori smeli samostojno pobirati sresko cestno doklado le do maksimalne višine 20%, dočim bo banovina iz banovinske nadomestne cestne doklade dajala prispevke za višje izdatke * Po izvršeni redukciji znaša skupna vsota vseh banovinskih proračunov 844.1 milijona Din. dočim je znašala skunna vsota vseh banovinskih proračunov 1117.3 milijona Din. Proračuni posameznih banovin so bili reducirani tako-le (v milijonih Din): banovine dravska savska primorska vrbaska drinska dunavska zetska moravska vardarska predlo- doklade ženo odobreno 170 5 147.5 35+25+10% 236.9 200.5 23+8«/« 73.3 43.1 25% 53.9 364 25% 107.8 87.2 20+5% 179.8 165.0 15% 1R6.6 58.2 25% 663 49.3 20% 63.2 56.9 25% 1117.3 844.1 — Mariborski Gremij treoveer ni izstopil iz Zveze trgovskih gremijev. Iz Maribora poročajo: Na podlagi netočnega poročila nekega lista o občnem zboru mariborskega Gremija trgovcev, se raznašajo vesti. češ. da |e gTemij na občnem zboru sklenil izstopiti iz Zveze trgovskih gremijev s koncem tek. leta. Te vesti niso točne. O predlogu za izstop se na občnem zboru ni razpravljalo, ker je bil ta predlog odstavljen z dnevnega reda. _ Sakserjeva banka. Dr. Ivan Černe nam poroča o stanju Sakserjeve barke v New-vorku. kakor je dobil privatna obvestila iz Amerike ter navajamo v naslednjem njegovo poročilo, ker bo številne vlagatelje Ame-rikance, ki se nahajajo tukaj, brez dvoma zanimalo.Lfkvidacija b«nke gre počasi naprej. Do 4. februarja, to je do zadnjega dne za prijave terjatev, je bil pravilno vložen samo del prijav; mnoge prijave so bile zaradi različnih predpisov v posameznih drža vah za poveritve podpisov, nepopolne. Te prijave je likvidator vračal, nato pa so bile druge izpopolnjene prijave oddane seveda prepozno na pošto, ker so vrnjene prijave došie večinoma v Evropo že po 4. februarju ali pa par dni prej. Te nove prijave je banka zavračala. Ker so imeli vlagatelji prvih prijav medtem v rokah že pravilna potrdila o vloženih prijavah, so njihove pravice varovane, vendar pa zahtevajo likvidatorji, da se jim ti prijavniki še enkrat javijo takrat, ko bodo znane kvote, ki jih bodo plačevali r a vloge. 0 teh kvotah se sodi različno in je mnenje ljudi v Ameriki, ki so o tem poučeni, da bodo vlagatelji dobili najprej 50%, pozneje pa še toliko, kolikor bo kvota znašala. Morda bo ta dosegla 75%, zaradi počasnega napredka likvidacije pa ni mogoče sedaj napovedati ničesar gotovega. Vzelo bo še precej časa, preden bo mogoče kvoto točno določiti, seveda bo nanjo vplivala tudi izvedba likvidacije, ker ta stane mnogo denarja, saj imajo državni pregledovalei po 15 in 20 dolarjev dnevne plače ter gre delo počasi od rok. V korist vlagateljev bi bilo, če bi se delnice in državni papirji dvignili, vendar pa zaenkrat tega ni pričakovati. Na položaj banke vpliva tudi dejstvo, da nima nikakega nepremičnega premoženja, ker so bile hiše Sakserjeve realizirane ono leto, ko je predsednik banke odšel v domovino, vse tri skupaj za 325.000 dolarjev. Pomanjkanje kake take podlage likvidacija močno občuti, dasi je bil velik del te vsote zopet dan na razpolago banki. Gospod dr. Černe nam je obljubil, da nam sporoči takoj, ko bo izvedel od svojih informatorjev, kdaj bo banka pričela izplačevati in koliko, ter bomo njegovo poročilo prinesli tudi zaradi tega, da vlagatelji, kojih prijave so bile zavrnjene, vedo takrat stopiti v stik z banko zaradi svojih prijav. Tako namreč zahtevajo likvidatorji. da bodo s tem varovane koristi vlagateljev. = Konkurz je razglašen o imovini Marije Antičevičeve, bivše trgovke z vinom v Logatcu, sedai lastnice vinotoča v Ljubljani. Dunajska cesta 37 (upravnik mase dr. Ivo Benkovič. odvetnik v Ljubljani; prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani 2. aprila ob 9., prijavni rok do 30. aprila, ugotovitveni narok 7. maja). = Avstrija bo Madžarski odpovedala trgovinsko pogodbo. Kakor pcroSajo z Dunaja, je avstrijski ministrski svet sklenil odpovedati za 1. julii trgovinsko pogodbo z Madžarsko. V kratkem pričnejo nova pogajanja. Sedaj odpovedana pogodba je bila prva pogodba. ki jo je Avstrija sklenila na podlagi posebnega sistema kreditnih ugodnosti za medsebojno izmenjavo blaga, odnosno v obliki prikrite preference. Tozadevne določbe pogodbe pa niso pokazale zaželjenega uspeha, ker Madžarska zaradi finančnih tei-koč ni izplačevala dogovorjenih ugodnosti svojim izvoznikom, ki so izvažali v Avstrijo Kakor se zatrjuje, hoče Avstrija v novi pogodbi namesto voznih in kreditnih olajšav predlagati uvedbo odkritih preferenčnih carin. ms Tiskovina ea odpremo samskega davka se dobi v Narodni tiskarni, Knafljeva ulica št 5. Prav tam ae dobi tudi tiskovina za mesečne sirove bilance, kakršna je potrebna za vsako redno knjigovodstvo. = Dobava drv. Dne 5. t m. ae bo vršila pri intendanturi komande dravske divizij-6ke oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 9550 m* drv. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenieni komandi.) Borze I. aprila. Na ljubljanski borzi je danes dolar ponovno znatneje nazadoval, popustile pa so tudi druge devize, zlasti Berlin, Pariz. Praga in Trst. Edino London je bil za malenkost čvretejši. Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda pri nespremenjenem tečaju ostala brez zaključka. Promet je bil edino v dolarskih papirjih, in sicer v 7% Blairovem posojilu po 53.25 in 54. v 8% Blairovem posojilu po 56.25 in 58.50 in v 7% Seligmanovem posojilu po 53.50. Devize. Ljubljana. Amsterdam 227S.48 _ 2289.84, Berlin 1337.9S)_1348.79. Bruselj 787.38 'lo 791.32, Curih 1094.35—10?" 85, London 213.95—215.55, Newyork ček 5608.44 do 5636.70, Para 221.82—222.94. Praga 167.15 do 168 01, Trst 291.17—293.57. Zagreb. Amsterdam 2278.48 _ 2289.84, Berlin 1337.99 _ 1:J48.79. Bruselj 787.39 do 791.33. London 213.95 — 215.55. Milan 291.17 do 29357, Newyork ček 5608.44 — 5636.70, Newyork kabel 5630.44 — 56.58.70. Pariz 221.82 — 222.94. Praga 167.15 _ 168.01, Curih 1094.35 _ 1099.85. Curih. Beograd 9.00, Para 20.27. London 19.725, Newvork 514.75. Bruselj 71.95, Milan 26.60. "Madrid 38.85. Amsterdam 208, Berlin 122.06. Stockholm 105.50. Oslo 103.50, Kobenhavn 108. Sofija 3.73. Praga 15.25, Varšava 57.70, Bukarešta 3.08. Klekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 223 — 225, 7% investicijsko 63 b!.. 4% agrarne 28 _ 31, 6% begluške 39 — 40. 8% Blarr 56 _ 56.75. 7"» Blair 53.25 — 53.50, 7% Drž. hipotek, banka 52.50 — 53.50 Beograd. Vojna škoda 227 zaklj., 7% investicijsko 62 zaklj., 4% aerprne 31.25 o« 31.50. 6% beglnške 40.25. 40, 39.50 zaklj., 8% Blair 57.75 bl„ 7% Blair 53.126 zaklj, 7% Drž. hipotek, banka 53.50. Narodna banka 4750 zaklj.. Pri v. agrarna 225 220 zaklj. (brez kupona). Dunaj. Bankverem 11. Eskompteee2« 225 — 235; >5« 205 — 215; »6« 175 — 185; >7« 145 — 153; »fk 92.50 do 97. Otrobi: baški, banatski, sremski 87.50 do 90 + Somborska blagovna borza fl. L m.) Tendenca mirna. Promet 95 vagonov. Pšenica: baška, okolica Sombor, 78'79 kg 132.50 do 135; gornjebanatska. 79'80 kg 137.50 do 140; sremska, slavonska, 78 kg 135 — 137.50; baška, potiska. 80 kg 137.50 — 140. + Budimpeštanska terminska bor*a fl, t. m.) Tendenca slabša, promet »reden. Pšenica: za maj 13.90 — 13 91, za Juntj 13.14 — 13.15; rž: za maj 15.87 — 15.88. za junij 16.06; koruza: za maj 15.07 — 15.10. Škropimo sadno drevje! Letošnja huda in dolgotrajna zima jo skoro onemogočila vsa dela v sadonoeni-kih, M bi se morala prav za prav že izvršiti. Sem spada gotovo v prvi vrsti zimsko škropljenje drevja s karbolinejeviml sredstvi, škropldenje na iprimer z arbori-■nom lahko obavjjruo še letos, ker drevje še miruije. čim pa odžene ali je poetalo Je nekoliko muževno, moramo to delo za letos opustiti. Pravilno je, da poškropimo sadno drevje vsaj tri tedne prej, preden začne drevje odganjati. S škropljenjem dosežemo uspehe le te-daij, ako drevju tudi v drugih ipogledih postrežemo. Predvsem moramo drevje temelj j i to očistiti, obrezabi in okopati ter po potrebi ipognojitL šele, ko smo ga potem namazali z apnenim beležem, ki smo mu primešali nekoliko ilovice in kravjeka, pričnimo s škropljenjem. Tedaj vzemimo primerno posodo s postano vodo. Vodi pri-mešajmo na primer arborina. Za pečkarje je vzeta 10% rastopino (na 9 1 vode prilije-mo 1 kg arborina), za koščičarje pa zadostuje celo 5 odstotna raztopina (na 9 in pol litra vode pride pol kg arborina); breskve pa moramo čim.pre*j poškropiti le s 3 odstotno raztopino (na 9 in tri četrt latra vode pride četrt kg arborina). Z arborinom poškropimo predvsem vse veje in brste, in sicer na fino. škropivo naj pada na drevo v oblik? fine megle. Zadeti in poškropiti moramo vse dele vej od vseh strani, dokler ne nastanejo na njih fine kapljice, ki pa se ne smejo v sragah ali kapljicah stekati po vejah, škropljenje drevja izvršimo najbolje z avtomatičnimi škropiandoami, ki škropijo P od pritiskom Sedaj de skrajni čas, da drevje poškropimo z arborinom. S tem uničimo zanesljivo ves škodljivi mrčes, ki se je začel pojavljati po drevju. Predvsem pa razne uši, to je kaparje, listne uši, krvavo nš in druge škodljivce. Fr. K. KULTURNI PREGLED Kako je torej Razgovor s pisateljem Jožetom Kranjcem s kritiko? Kritik >Doma in sveta« je napisal o Vodnikovi družbi to-le pavšalno sodbo: »Vodnikova družba — najmlajša izmed večjih knjižnih družb — je kaj hitro zašla v stereotipnost in brez dolge tradicije že skoraj okostenela. Vsebinsko so knjige že s tem označene, glede oblike bi dejal, da tudi niso razodetje.« Tej sodbi je treba pristava ti še to-le: Na nedavnem občnem zboru Vodnikove družbe so padle ostre besede zoper našo književno kritiko. Šlo je za čisto konkretni primer: za način, kako je V. Košak ocenil v »Ljublj. Zvonu« knjigo dr. Ivana Laha »Sigmovo maščevanje«. Slovenski pisatelj, ki že 30 let sodeluje v naših vodilnih književnih revijah in ki je izdal čez deset knjig, je moral ogorčeno zagovarjati svoje delo nasproti mlademu pisatelju, ki ni doslej niti v pripovedni umetnosti niti v književni kritiki ustvaril nič takega, kar bi mu bilo moglo dati polno moralno pravico, da preizkusi svoj temperament v »obglavljanju« starejšega tovariša. Ogorčenje navzočih je izviralo iz dveh razlogov: Prvič iz dejstva, da je odklonilna kritika : Sigmovega maščevanja« izšla v ? Ljubljanskem Zvonu« in drugič iz dejstva, da je ocena mladega kritiKa razodevala miselnost, ton in obliko, ki ne morejo biti prikupne krogu okoli Vodnikove družbe. Zadeva je v zvezi s pavšalno sodbo g. Ja-vornika v »Domu in svetu«, vredna, da ji posvetimo nekoliko pozornosti. Prvi razlog se piscu teh vrstic vidi utemeljen samo v psihološki razpoložen osti, ne more pa nam dati v današnjem književnem svetu res veljavnega načela. Slovenska kritika ne sme zaostajati za splošnim stremljenjem sodobne evropske kritike, ki kakovost umetnostnega dela loči od njegove miselnosti in presoja literarne spise po njihovih resničnih odlikah, ne pa po tem, v kakšnem idejnem odnosu je nasproti njim kritik odnosno revija ali celo založnik te revije. V primeri s tem sodobnim načelom, ki nas edino približuje neki znanstveno objektivni višini kritike, je vsako drugo stališče preveč staromodno in le razodeva pri-mitivizem v nazorih o književnosti in umetnosti. Načelno je torej dopustno, da ima »naš« človek o spisu našega« pisatelja svoje mnenje in da to mnenje svobodno izraža v obliki književne kritike, če se ž njo bavi. Takisto se danes pristaš neke idejne smeri prav nič ne sramuje, priznati književne kvalitete delu, ki se giblje v neki drugi miselni sferi; z nasprotno mejnostjo obračunavamo v drugi obliKi, medtem ko književnosti ali umetnosti radi priznamo nje avtonomnost. Taki nazori so se v zadnjih desetletjih že prilično posplošili, iz-vzemši kroge, ki jim je »socijalno naročilo« ali kaj podobnega več od kulture in kvalitete. ' Ce se vrnemo k primeru »Sigmovega maščevanja«, bo moral objektiven človek priznati, da se načelno ni mogoče razburjati zaradi samega dejstva odklonilne kritike. Tudi prizadeti avtor ni ugovarjal zaradi tega, ker ga ne hvalijo, marveč zato, ker so mu krivični in v svojih sodbah enostranski. Njegovo delo je kajpak mogoče presojati in kritiku ugovarjati tudi z drugih vidikov; včasih res ne bi bilo napak, če bi kdo pisal kritike kritik. A vse to se ne tiče načela svobode v kvalitetni kritiki, ki ga poudarjam in ki se je zanj izrečno izjavil tudi dr. Lah. -— Drugače je z že omenjeno psihološko razpoloženostjo, ki nastaja iz tega, da je taka kritika izšla baš v tej reviji. A to vprašanje je, kakor vsa vprašanja takta, izven same lit -ature: zakoreninjeno je v čisto osebnih stvareh. Vprašanja tona in oblike kritik takisto ni moči ločiti od človeka in zgolj človeškega; nekoč bi rekli, da je v načinu, kako mlajši pisatelj obravnava delo starejšega, tudi odraz moralnih nazorov in sr^ie vzgoje, toda — kdaj smo že vso to moralnost vrg'i rr.ed »buržujske predsodke« ? Starejši se morajo hoti ali ne-hoti sprijazniti s slabo občutljivostjo mladega rodu v takih zadevah: nudimo jim malce ceneno tolažbo, da bodo morda sedanje »mlade« trle iste bolečine, ko se postarajo. Miselnost dotičnega kritika je druga zadeva. v katero se tu ne maram podrobno spuščati. Piscu očita kritik nacionalistično tendencijoznost; obtožuje ga, da tolmači zgodovino po svoje. Nemara. Nacionalistična tendenca je za velik sloj naših ljudi toliko vredna in tako utemeljena, kakor je za drug sloj soeijalistična; če gre za tendenco, je samo vprašanje: kdo si, in povem ti, kakšno imaš. Drugo je, ali je to dobro ali slabo, novo ali staro: objektivno pa je tako krivično, siliti nacijonalno čutečega pisatelja, da opisuje socijalne boje, kakor bi bilo krivično, zahtevati od socijalno usmerjenega pisatelja nacijonalistično ali celo rodoljubarsko miselnost. Da pisec tolmači zgodovino po svoje? A propos, to delajo celo profesijonalni zgodovinarji za visokim ščitom svoje znanosti! V prilog »kritiki kritik« govori še to: Na knjigo, ki je namenjena najširšim čitatelj-skim vrstam, se res lahko aplicira najvišje merilo; da, strogo pojmovana književna kritika ga celo zahteva. Toda to »strogo načelo« nujno izgublja v življenjski relativnosti svojo absolutnost. Dejansko je namreč tako, da niti znaten del tega, kar izide v naših književnih revijah, ne vzdrži »absolutnega« "merila. Ni tedaj pravično, če se »črni kruh«, ki je namenjen širokim slojem, v katerih take knjige opravljajo važno nalogo vzgoje za književnost in ki so (izvzemši časnike) v mnogih primerih edin stik z domačo besedo in nje literaturo, meri z delikatnim oKusom književnih sladokuscev ali preizkuša z merili najsodobnejše književnosti. O tako zvani ljudski povesti bi bilo treba temeljitejše razpravljati in priti do jasnosti v vprašanjih, kedaj so književna dela namenjena le odbrancem in Kdaj niso, kaj je s tako zve^o zabavno književnostjo in koliko je potrebna ljudstvu, dalje, ali je kulturno delo samo v tem, da se ustvarjajo kvalitetne vrednote, ali pa tudi v tem, da se pripravlja t.ren za take vrednote itd. Lahko je reči: Ljudska povest bodi taka, da bo imela vse književne odlike in da bo vrhu tega še dovolj umljiva, mikavna in dostop-a okusu preprostega bralca. To načelo podpišem z vsem poudarkom, vendar je tem načelom in stvarnim stanjem v nar; '-njiževni proizvodnji tako očitna vrzel, da je kar ni moči zaKriti. tudi treba ni. da bi jo zakrivali; ona je eno izmed dejstev našega književnega življenja. Za Veliko noč je izdala Tiskovna zadruga Jožeta Kranjca novelo »Pot ob prepad u«. S tem je izšla druga leposlovna knjižica zbirke »Slovenske poti«, povest, ki nas vede pod vznožje Pohorja in med tamošnje ljudi. Naprosili smo pri tej priliki pisatelja, ki se že nekaj let javno literarno udejstvuje, da nam odgovori na nekatera vprašanja, tičoča se njegovega dela in kakega aktualnega umetnostnega problema. Profesor Jože Kranjc je rad ustregel in začel pripovedovati nekako takole: Rojen sem bil v Borovnici, torej tam. kjer se stikata Barje in Kras. Na študen-tovskih popotovanjih me je zaneslo tudi na Pohorje, kamor sem potem večkrat hodil uživat počitnice. Pisati sem začel že v zgodnjih gimnazijskih letih, a prvo svojo stvar sem objavil šele pred tremi leti. Da sem napisal to svojo povest, me je napotila predvsem ljubezen do prostosti in do prirode. Zakaj ne bi napisal ljudske Avtor »Poti ob prepadu« Jože Kranjc povesti, sem si mislil, take preproste zgodbe, ki bi bila za vse ljudi, ne take kot smo jih doslej vajeni: povest o pridnem Janezku in hudobnem Mihcu, temveč tako, ki bi bila povzeta iz resničnega življenja? Koliko snovi je med slovenskim kme-tiškim ljudstvom! »Pot ob prepadu« ob- Uspehi sir ja Maksa Adriana m Dunaju Naš ugledni rojak, operni pevec dr. Maks Adrian, ki si je pridobil kot tenorist lep sloves po širnem svetu (znani so njegovi uspehi na odrih v Nemčiji in gostovanje v Ameriki), je po nekolikomesečnem odmoru, ki ga je preživel v Ljubljani, zopet nastopil v inozemstvu. Februarja iu marca je gostoval v dunajski Volksoperi, ki si je prav v zadnjih mesecih temeljito opomogla in uspešno tekmuje z Državno opero (Staatsoper). Ko je dr. Adrijan zadnje dni februarja, gostoval v »Rigolettu«, je njegov nastop pomenil za glasbeni Dunaj, ki ga še ne pozna, pravo odkritje in kritik lista »Neu-es Wiener Journal« je svoje poročilo o predstavi naslovil: »Ein Tenor wird ent-deekt.« V tej kritiki (z dne 28. februarja) čitamo: »Med solisti najbolj preseneča tenorist dr. Maks Adrian iz Hannovra. Prekrasen liričen glas, ki kot tenor spominja na Karla Zieglerja. ko je še svoje dni de-butiral v Ljudski operi. Glasovni postavek je absolutno trden, melos tekoč, višina jasno kovinska. — torej pevec, kakor si ga v tej partiji lahko samo želimo. Dr. Adrian pa ima tudi zelo dobro vnanjost.« Velik uspeh je imel naš pevec tudi v »Plesu z Maskami«. Kritik prej omenjenega lista pravi, da si je »tenorist dr. Adrian, ki je v kratkem času zaslovel«, pridobil s to vlogo novih simpatij, dočim kritik »Neue Freie Presse« opaža, da se njegov krasni materija! v italijanski maniri često zelo srečno razvija. Malo pred Veliko nočjo je dr. Adrian pel v Ljudski operi skupaj s slovečo Olszevvsko v »Truba- Kritik »Doma in sveta« je ugotovil pri Vodnikovi družbi stereotipnost in okoste-nelost. Ta njegova diagnoza pomeni nekako to-le: Vodnikov" ružba ne daje nič takega, kar bi užigalo, vzbujalo pozornost po svoji idejnosti ali po svojih književnih odlikah, niče zr kar bi veljalo zr dogodek. Ko' odbornik Vodnikove družbe pozna pisec teh vrstic dr podrobnosti križe in težave ljudske knjižne matice; v nemučni zavesti soodgovornos za nje knjige lahko mirne duše zapišem to-le: Kaj pa daje Vodnikova družba svojim 61-tateljem ? To, kar vse ostale družbe in založništva, namreč najboljše, kar ji izroče v objavo aomači pisatelji. Ali ima Vodnikova družba v proizvodnji dom^*3 književnosti kakšno drugo nalogo kot je naloga posredovalca med pisatelji širšimi sloji čitateljev? Aj. naj Vodnikova družba sama ustvarja? *:e po sodbi kritika ta izbira najboljših -osti med pičlim materijalom, ki ga dajejo V. D. na razpolago slovenski pisa.telji, znak okostenelosti, na koga se stvarno odnaša ta očitek, t. j. kje je krivda? — že dolgo poznamo zdravilo: prevodi! Stavim, da bo tudi to povzročilo očitke; če ne o stereotipnosti, pa o onemoglosti ali o pomanjkljivem čutu za domačo književno proizvodnjo. ravnava tako snov: razmerje med kmeti in bajtarji. Drama med glavnima osebama povesti mi je postranska stvar. Francetova in Rezikina usoda sledi nujno iz njunih značajev. Ali se kaj pozna na svetu, če sta v tej množici ljudi dva človeka več ali dva manj. življenje gre svojo pot, človekova priroda pa ostane. Kako sodiš o umetnikovi fnokcl^ v družbi in narodu? Reči moram: Vsak javni delavec je za svoje delo odgovoren narodu. Ker oblikuje umetnik življenjske like, mora stati sredi življenja. Njegova dolžnost ni samo v tem, da kopira in da ustvarja estetske vrednosti, on mora graditi. Ozrimo se na okrog: hinavščina. podlost in nemoralnost. Brat je bratu volk! V takih časih, ko se odpirajo nova obzorja, mora biti umetnik borec in sodnik. Zato priznam tendenčnost umetnine. če spozr.a umetnik nekaj za resnico, je dolžan, da tisto propagira, pa naj si bo tako ali tako. Zato opravičujem v umetnini katoliško, proletarsko ali katerokoli tendenco. Ideja in lepota se v takem primeru lahko spojita v enoto. Pri nas se je taka literatura kompromitirala, ker gredo pisatelji v svoji gorečnosti predaleč. Katoliški pisatelji slikajo svoje ljudi kot ovce, a vsi dragi so jim volkovi, proletarskim pisateljem pa so kapitalisti zverine, delavci pa poosebljena čednost, kakor da si nismo vsi ljudje s svojimi strastmi in nazori enaki. A tvoji načrti? Moje manjše stvari bofl fiftal kakor doslej v »Ljubljanskem Zvonu« in »Modri Ptici«, o drugih pa rajši še molčim. — Sicer pa je slovenska zemlja tako lepa in vem, da nas bo v časih, ko jim gremo naproti, vse potrebovala. (Knjiga »Pot ob prepadu* stane vezana I">in 32. Naroča se nri Tiskovni zadrugi ▼ Ljubljani in Mariboru). A. G. durju«. »Deutschosterreichische Zeitung« Je pisala: »Zelo uspešno je nastopil tudi dr. Maks Adrian. Zlasti njegovo petje sloveče strette je imelo silen učinek in ga je moral ponoviti. Nadarjeni umetnik si zna pridobivati simpatije.« »Arbeiter Zeitung« m »Neues Wiener Journal« sta takisto zabeležila njegov veliki uspeh. G. dr. Adrian je pel v »Volksoperi« tudi partijo Janka v »Prodani nevesti«. V vlogi Marenke je ob tej priliki nastopila Ljubljančanom znana ga. StabJer-Stotterjeva, ki je po rodu čehinja. Knjiga Janka Kača 24 zgodb je strnil Janko Kaft v svojo prvo, 117 strani obsegajočo knjigo »Med padarji in zdravniki«. Trnjevo pot nove založbe pojde tudi ta zbirka. Ali pri Janku Kaču človek ne more biti črnogled, kakor on sam to ni nikoli. Na samo kratko objavo v dnevnem listu se je prijavilo preko 800 kupcev — v današnjih časih vsekako lep, nepričakovan rekord, obenem pa dokaz velike popularnosti, ki so jo dosegle zgodbe Janka Kača, kolikor jih je doslej objavil v »Jutru«. Iz svojega življenja je obilno zajel Janko Kač; iz svoje »prakse«, bi dejal, študiral je medicino, poslušal učene profesorje, seciral na zagrebški šalati in se mešal s psihiatrijo na Dunaju. V domači Savinjski dolini je pomagal bolnikom in revnim in vso to reč preizkusil tako daleč, da je dal medicini kakor »padarstvu« slovo. Zdaj študira botaniko in je zašel med žurnaliste in pisatelje. Skozi prizmo svojega zdravnik t va in pa-darstva nam Janko Kač odkriva mnogo, mnogo bridkosti pa tudi lepote. Spominu matere je posvetil knjigo, o njeni smrti je napisal novelo »Pomor«, pretresljiv dokument iz vojnega leta 1917. V mesto in vas, v vojne barake in zdravilišča, v nekdanjost in današnjo dobo nas vodi Kač. S polnim prgiščem zajame povsod, zrelo oblikuje, v krepkem jeziku pripoveduje. Marsikje sikne satira z neprikrito ostjo na dan, drugod zopet blaži čitatelja lagodni humor. Zares: bizarna knjiga, prebiraš jo gladko in nikjer nisi prikrajšan za tisto — nu, za tisto, skoro moralistovsko poento. Nenavadna, zanimiva zbirka. Daleč med narod bo šla. Tisk Delniške tiskarne lep, razločen. Oprema broširanih kakor vezanih izdaj enostavna, dovolj okusna. Na žolti ovoj je Nikolaj Pirnat narisal usmiljenega Samarita-na. Sevč, čisto po svoje, z enostavnimi potezami duhovitega karikaturista. Marsikdo se bo nasmehnil. —n Izjava slovenskih kulturnih delavcev Skupina slovenskih kulturnih delavcev nas je naprosila, da objavimo to-le izjavo: Podpisani kulturni delavci iz Slovenije iz prineipijelnih razlogov najostrejše obsojajo metode, ki se jih poslužuje g. Miloš Crnjan-ski v svoji nelojalni polemiki z urednikom »Srbskega književnega glasnika« in biblioteko »Nolit«. Dejstvo je torej, da med zahtevami kritike in dejanskim stanjem izvirne slovenske književne tvorbe ni pravega sklada. Kritika morda res im-1 pravico, da »plava nad vodami« in gleda z visokega; nje dolžnost je, da nas dela nezadovoljne in neumorne v iskanju najboljšega. Nima pa pravice, da se pred realnimi razmerami omejuje z olimpskimi višavami; ne sme smatrati, da je opravila svojo dolžnost, če je vsak mesec obglavila '-iterega pisatelja in raztrgala kakšno delo v kup papirja. Kritika mora vzpodbujati književnike in negovati razvijajoče se talente; res je, da krk.a ni rad šo-mašter, ki bi pisatelja še pestoval in učil trdnih korakov, vendar se nekim vzgojnim nalogam ne sme in ne more odpovedati. S pavšalnimi očitki ni prav nikomur po-magano. Vsi hočemo dobro literaturo, toda, prosim, ustvarite nam je! Dajte .o; želimo si je kot lačni kruha! Toda nikarte govoriti o odrevenelosti neke knjižne družbe, dokler gre pojav, ki je izven te družbe. Kje pa imamo založnico domačih spiso-, ki nas kar obsipuje z novimi, res izvirnimi in književno pomenljivimi deli? Pokažite jo s prstom, da gremo k nji po vzore in po — razodetje. B. Borko. Albrecht Pran, književnik in urednik »Ljubljanskega Zvona« — Dr. Bartol Vladimir, književnik — Cerkvenik Angelo, književnik — čufar Tone, književnik — Delak Ferdo, režiser — Dolinar Lojze, kipar — Dr. Gavella Branko, režiser — Golia Pavel, književnik in ravnatelj Drame v Ljubljani — Gorše France, kipar — Gspan Alfonz, književnik — Ivanuša Vilko, književnik — Jakopič Rihard, slikar — Klopčič Mile, književnik — Kocjančič Karlo, književnik — Kos Tine, kipar — Košak Vinko, književnik — Kozak Juš, književnik — Kožar France, književnik — Kranjc Jože, književnik — Kreft Bratko, književnik in režiser — Kresal Rudolf, književnik — Krošl Tone, književnik — Lenček Janez, književnik — Dr. Lovrenčič Jože, književnik — Magajna Bogomir, književnik — Mrzel Ludvik, književnik — Orel Boris, književnik — Pahor Jože, književnik — Pajk Peter, književnik — Niko Pirnat, kipar — Podbevšek Anton, književnik — Dr. Leben Stanko, književnik — Seliškar Tone, književnik — Dr. Slod-njak Anton, književnik — širok Albert, književnik — škerl Silvester, književnik — štukelj Ciril, urednik »Svobode« — Tratnik Fran, slikar — Vidmar Josip, književnik — Winkler Venčeslav, književnik — Vodnik France, književnik — Vuk Ivo, književnik in predsednik »Cankarjeve družbe« — Žagar Janez, književnik in urednik »Modre ptice« — Župančič Oton, književnik in upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani. 70 letnica znamenitega antropologa Dne SI. marca t. 1. je slavil 70-letnico eden največjih slovanskih antropologov, univ. prof. dr. Jindrich M a t i e g k a v Pragi, že kot mlad zdravnik Je objavljal antropološke članke in je z neumornim delom polagoma priboril antropologiji na univerzi ono mesto, ki ji gre. Danes je direktor velikega antropološkega in demografskega instituta Karlove univerze, ki je eden največjih evropskih (obsega 26 prostorov s krasnimi zbirkami, knjižnico, studijskimi sobami, preparirnicami, fotografskimi prostori, delavnico itd.). Ma-tiegka se je zlasti proslavil s svojim delom o razmerju lobanjske prostornine do inteligence (1S04), s čimer je dosegel svetovni sloves. Neumorno je deloval za popularizacijo svoje vede med Čehi. S pomočjo slovečega ameriškega antropologa Hrdličke je bil ustanovljen poseben fond za izdajo strokovnega glasila »Anthropo-logie« (od 1. 1923.1, danes enega največjih slovanskih časopisov iz te stroke, v Katerem so priobčevali pač že vsi slovanski antropologi, pa tudi mnogo neslovan-skih (list publicira poleg v češčini tudi v angleščini in francoščini ter prinaša vedno kratke resumeje>. Posebno se list ozira na slovanske antropologe in slovansko antropološko literaturo. 2e od Cesara Lombrosa se v znanstveni književnosti in celo v poljudnih spisih obravnava vprašanje: ne obstoji li neka zveza mod genijalnostjo in blaznostjo, med izrednimi duševnimi sposobnostmi m bolezenskim stanjem človeškega telesa ? Beograjski zdravnik dr. D. Smiljanič Je pravkar izdal v založbi Geze Kohna čez 200 strani obsegajočo izvirno razpravo o tem vprašanju (»Poreklo genija«. Beograd 1932. V cirilici). Pisec je že 1. 1928. objavil v francoščini spis o istem problemu (»Les Origines du Gčnie). Z velikim zanimanjem bo vsakdo prečital to knjigo jugoslovenskega psihljatra, ki ga uvaja v temine človeške duše, v mračne skrivnosti fiziologije, v svet možganskih ganglij, v tajne žlez, genov in drugih sil, ki sodelujejo pri celotnem misteriju človeškega življenja. Izredno zanimiva, a težko dostopna, zameglena področja se odpirajo neumorni vedi, ki išče poslednjih, nepobitnih spoznanj in resnic ter v tem fantastičnem svetu prirodnih dejstev, v tej »podzemni jami« življenja, le trudo-ma, korak za korakom osvetljuje tla pod seboj. Za vsakogar, kdor čisla tako slivo, bo Smiljaničeva knjiga prava poslastica. Kajpak, čitatelju, ki nima osnovnih filozofskih in bioloških pojmov, bo sicer prijetno spisana knjiga skoraj neprehodna goščava, ki bo v nji izgubil pot. Opazna posebnost spisa dr. Smiljaniča je našemu nestrokovnemu pogledu to. da prvenstveno upošteva izsledke francoskih raziskovalcev, francosko strokovno literaturo. ki je zlasti v slovenskem kulturnem krogu vse premalo znana in celo zastrta od bližnjih bregov nemške medicinske književnosti. Z druge strani pa je ta knjiga posebno zanimiva zlasti zbog tega. ker stavi v ospredje vprav presenetljivo vlogo sifilide v vprašanju genijalno-sti in izvaja smele sklepe, ne meneč se za to, koliko bo resnica »prikupna« ali ne. Svoja izvajanja je dr. Smiljanič podprl z mnogimi razčlenbami življenjepisov posameznih genijalnih mož. Strokovnjakom najbrž ne bo povedal mnogo novega, vendar je na podlagi novih izsledkov nekoliko po evoje formuliral staro teorijo o geniju kot bolniku. Pisec pravi ob sklepu svoje knjige to-le: »Ko sem za časa svoje prakse proučeval z večjo zvedavostjo in z večjim zanimanjem duševno funkcijo možganov kakor delovanje nekaterih drugih organov, sem takoj opazil naslednje: Ideja, misel in občutja niso nikakšne abstrakcije, nikak-šna »navdihnenja«, ki bi bila nezavisna in različna od ostalih fizijoloških funkcij. Nasprotno: duševna funkcija očituje docela iste odlike in značilnosti, ki io kažejo vse ostale fizijološke funkcije vseh ostalih organov. Na primer: če je v ustih kakšno tuje telo, se na mah poveča fizi-jološko delovanje ustnih žlez, ki začnejo v večji meri izločati sline. Na primer: če je v krvi teobromin ali laktoza, se takoj poveča izločevanje obisti: seč postane obilnejša. To torej pomeni, da nekatera telesa, nekatere snovi dražijo izvestne fiziološke funkcije in povečujejo njih delo. Isti, docela isti posledek je pri duševni funkciji; če so v krvi prisotne izvestne snovi, se poveča delovanje ideacije, miselnosti, rezoniranje. N. pr. manjša količina alkohola razdraži možgane in človek postane zgovornejši in jačii v rezoniranju in čuvstvovanju: vbrizg morfija takisto poveča jakost in silo misli. Potemtakem — fizijološko gledano — podlegajo seč, sline in ideje istim fizijološkim zakonom. Zdaj je bilo docela logično in umljivo, da sem se pnnotil k iska.nin vzroka nenormalnosti možganskih funkcij; genijalnosti, ki je nad normalo, idijotizma, ki je pod Matiegka. je tudi soustanovitelj in edea direktorjev Praškega pedološkega zavoda. Zadnja leta se je posebno bavil z antropologijo šolske mladine ter izdal edinstveno delo »Somatologie škoini mladeže«. Njegovih publikacij je nebroj; med njimi se mnoge tičejo moravskega pračloveka, pa tudi razvoja človeka sploh. Ena zadnjih knjig (1928) je »Nauka o plemeneh«, sedaj pa piše obširno filozofijo antropologije. Svojim dijakom Je bil pravi oče in sv©, tovalec, v privatnem življenju kakor kot profesor izredno ljubezniv in dober. Vedno je vzpodbujal in vedno gledal, da naredi iz svojih številnih učencev tudi celega človeka in zavedne Slovane katerekoli narodnosti. Naj živi prof. Matiegka še mnoga leta! Dr. B. Škerl j (Munchen). Leonidas Pitamie, Zur Lehre von der richterlichen Funktion, Wien 1931. Tod naslovom »Gesellsehaft, Staat und Recht« je izšel pri J. Spingerju na Dunaju zbornik razprav v proslavo petdesetletnice znanega državnopravnika Hansa Kelsena. Med znanstveniki, ki so prispevali v zbornik, je tudi naš poslanik v Washingtonu dr. Leoni d Pitamie, ki se bavi v daljšem članku z naukom o pravosodni funkciji. Z jasnostjo, ki ga odlikuje pri obravnavanju tudi najtežjih problemov, opozarja avtor na bistveno zvezo med sodbami sodišč in upravnimi akti. Ene in drugi služijo izvršitvi zakona in pri obeh lahko ugotovimo tako element sojenja kakor element poveljevanja. Gre le za intenziteto naglašanja enega ali drugega elementa. Tako sodbe navadno poudarjajo, da spada ali da ne spada neki dejanski stan pod normo, v upravnem činu pa se običajno bolj nagla-ša element povelja. Logični zaključek tega spoznanja Je, da ne moremo a priori razlikovati med posli sodišč in posli uprave, marveč le med. pravosodnimi in upravnimi organi. Jasno je. da se mora to trrfl odražati v nauku o delitvi oblasti, v zvezi s katerim se avtor bavi z vprašanjem kontrole nad ustavnostjo zakonov. V tem oziru navaja zelo zanimive primere prakse Zedinjenih držav, kjer imajo sodišča pravico, odreči zakonu obvezno moč Iti proglasiti njegovo neirporablilvost na konkretni primer radi protiustavnosti zakona. Ker pa se smisel besed izpreminja, se tudi smisel ustave v raznih dobah menjšri in tako je ameriško najvišje sodišče včasih n. pr. priznalo veljavnost zakonov, ki so omejevali sicer splošno priznani prtn-cip svobode pri sklepanju delavskih pogodb. včasih pa Je smatralo za protius*ta^w ne druge slične zakone prav radi ker so omejevali svobodo ali lastnšno brez »due process of law«, to ie brez dolžnega pravnega postopanja. Razprava dr. P5ta>-mica pomeni važen prispevek k čisti teoriji prava, h katere n a jodlič r. e jš; m zas'o-prti-kom pripada avtor. normalo. Po vsem tem ni nikakšno črrfo, da sem našel ta vzrok v patologiji (»nauki o boleznih), ker samo bolezni lahko vplivajo na motnje normalnih fizijoloSkih delovanj. A znanost dokazuje s poizkusi, da isti vzrok — bolezen — lahko neko funkcijo poveča ali zmanjša. V konkretnem vprašanju duševne funkcije je stvar povsem jasna: majhna količina alkohola ali morfija razdraži možgane, ki povečajo svojo proizvodnjo idej in misli; večja količina teh snovi zmanjša funkcijo, še večja pa jo za nekaj časa povsem uniči. Takisto je s patološkimi snovmi, toksini: manjša količina le-teh povečuje akcijo možgan in ustvarja izjemno Jake in velike misli — genijalne; večja količina teh toksinov zmanjša ali docela prevrne možgansko akcijo in ustvarja idijote in bi aa-neže. Ta znanstvena resnica je postavljena nepobitno; lahko jo utrdimo pno eksperimentalni poti. Za njo sem izvršil več poizkusov na samem sebi. Samo ena zasluga mi gre v tej študiji? namreč smelost. Brez nje bi znanost morala molčati. Zakaj — dotakniti se največje svetinje človeške ničem urnos*." —» genija — pomeni, postaviti se v bojno vrsto proti vsem lumenom in avtoritetam v znanosti, modrosiovju in književnosti, sploh proti ljudem, ki se smatrajo za izbrane; le-ti se ne bodo mogli sprijazniti z mojo teorijo tolmačenja duhovnih veličin ... V samem jedru pa nimam n: kakega zahrbtnega namena, ne rušim nobene pridobitve, marveč samo razlagam. A razložiti kakšen pojav, ne pomeni rušiti. Sicer pa tako in tako ni mogoče porušiti resnice: genij obstoji in bo obstajal še dalje. Toda pred znanostjo bo genialnost enega človeka in grba na hrbtu drugega človeka predstavljala igro ene 'n iste sile, igro patologije. In kakšen zločin je v tem, če to dejstvo poudariš? Ono — ali Oni — ki je dalo celotnemu življenju smisel, stoji nad podrobnostmi vesoljstva. In mar se katera izmed teh ne podreja Njegovi volji? Tega ne vemo. Ali je torej ena teh kosmiče;h podrobnosti, kakor n. pr. bolezen, izven splošnih zakonov Stvarnika in tvori izjemo? Obstoji li — čeprav še tako neznaten ne-sklad v splošnem smislu življenja? Jaz za se ne verjamem, da bi bilo tako, nc-Jsi se sicer še tako vidi! Potem takem mislim, da bolezni niso kosmične podrobnosti, ki ne bi imele smisla, da niso odpad od snovi, s katero Univerzalna Sila gradi svet. Bolezni morajo imeti vlogo in smisel v splošni celoti. In kdo ve — nemara se skozi zdravje vzdržuje snov in skozi bolezni dinamičnost duha?! Po sodobni transformacijski teoriji vsaka snov v razpadanju sprošča neskončno intraatomsko silo, iz čijih elektronov polje na dan tvorna energija... V tem primeru bi imele bolezni pozitivno vlogo in vsaka bi skozi proces organskega razpadanja učinkovala tvorno. Torej bi bolezni lahko uvrstili med kosmične pojave, ki niso zlo, čeprav je javna morala nekatere med njimi obeležila kot socijalne prestopke.« Pisec torej sklepa, da je skrajni vzrok in skrajni motiv sveta izven znanosti in pravi: »Samo za polizobražene l.iudi in poluznanstvenike življenje ni skrivnost.« V borbi za resnico je d". Smiljanovič skušal geniju in skrivnosti stvarjanja strgati poslednji nimb in genija dokončno uvrstiti med — bolnike, človeštvu pa dati v tolažbo večno uganko vesoljstva. Koliko je uspel, ujeti resnico v svojo doktorsko zanko, tega kajpak ne presojamo; po dolžnosti kronista beležimo njegovo knjigo samo kot zanimivo novost v jugoslovenska znanstveni književnosti. —o. Genijalnost je le feolezesi Ure|u|e dr. Milan Vidma? V šahovskem svetu je nastalo zati5je-Časopisi poročajo samo o zadnji Aljehino-vi simultanki v Parizu. Aljehin jo je Pr"7 redil v dobrodelne namene. Zato ji je tudi dal nenavadno obliko. Tri sto nasprotnikov je imel svetovni mojster. Toda partij je bilo vendarle »samo« šestdeset. Povprečno pet posvetujoC.n se igralcev je torej sedelo za vsako m-zo Aljehinu nasproti. Si mul tank a je trajala deset ur. Svetovni prvak je dobil 34 partij, 17 jih je ostalo neodločenih. Samo iger so dobili nasprotniki. . Simultanka se zdi večja nego je. vsaki simultanki se igrale! posvetujejo mea seboj in s skritimi pomagači. Spominjam se na zanimiv primer, ki potrjuje trdit .v. Lani sem v Berlinu igral simultanko. Kmalu sem opazil, da mi sicer malo znan nasprotnik izborno odgovarja. Pogledalsem v vrsto gledalcev. Tam je stal terliJSM mojster Sborries. Takoj sem vedel vse. Ostal sem pri mizi, odigral več po t ^zapored in naglo razgalil siabotnost nasprotnika. , . , „ii Pametneje za mojstra. M igra simultanko, je na vsak r.ačin preprosto dovoliti posvetovanje, zato pa šteti med nasprotnike vse. kar se vmešava v boj. To je'očividno' storil dr. Aljehia. Zato je imel 300 nasprotnikov. Seveda. simultanka v Parizu Je Diia vendarle velika stvar. Razen tega je bila najbrž prva prireditev te vrste, ki je bila posvečena dobrodelnim namenom. Baje je zelo lepo izpolnila svojo nalogo. * ftahovsflka Amaconka. Miss Menschik, je c Božiču zopet igrala v Hastingsu. Nevarna je. Hoiandskega velemojstra Euweja je prav tako uničila kakor leto prej na istem bojišču. Mladi švedski velemojster Stoltz je imel z njo velike težave. Dosegel je po težkem boja naslednjo pozicijo: Miss Menschik ma brest moM. ©e bi vuaj kmeta na h4 ne bilo! Trdnjava bi potem lahko šla na al in bi s šahom na hI prepodila kralja s polja h6. Samo črni kmetje so omogočili napad, ki ga je mladi švedski mojster iznajdljivo igral. Zaslužil je zmago, ki mu jo je po 8. potezi končnice junaška Amaconka priznala. G. Stoltz Beli: Kf3, Te6, Sd5, h3 (4 figure). Črni: Kf8, Ta4, f5, g6, h4 (5 figur). P*-eraoč figure ne pomeni tu preveč. Ska-kač in trdnjava normalno ne zmagata proti trdnjavi. Miss Menschik ima vrhu tega dva kmeta za figuro, če bi bila v postavljeni poziciji igrala preprosto 1. . . KfS—g-7, ti bila najbrž dosegla re-mis. Pfiff lej+e n. pr. varijanto: 1. . . KfS—g7 2. Sd5—f4 Kg7—f7! 3. Te6XgS? Ta4Xf4+ 4. Kf3Xf4 Kf7Xg6 ki je celo za belega. nerodna. Svetovna prvakinja pa je hotela imeti varnejšo pot. Zadnjega belega kmeta se ji je zahotelo, oziroma še izdatnejše omejitve belega kralja. Zato je igrala: 1. Ta4—a3+? To je seveda voda na mlin podjetnega mladega Šveda. Izgube partije se mu ni treba bati. Zmaga pa mu je mogoča samo v napadu. Brez pomisleka je žrtvoval zadnjega kmeta. Najbrž je videl, da ima v napadu boljše šanse, če ima črni kmete, ki le ovirajo obrambo, nego brez njih. Zato je igral: 2. KfS—f4! . • • Nazaj čmi ne more več. Bell kralj vdre v črni tabor sedaj na vsak način. Kdor reče tako razločno A, mora tudi jasno reči B. V ooštev prihaja torej samo: 2. . ' Ta3Xh3 Mogoče je Miss Menschik pričakovala, da bo beli vzel kmeta na gS, nato drugega na f5, osvojil počasi še tretjega in nato v dolgotrajni končnici poskiišal napadati kralja s skakačem in trdnjavo. Teorija bi ji seveda pokazala v tem primeru pravo pot do remija. Stoltz pozna seveda take končnice izvrstno. Čemu bi podiral kmete, ko vendar vidi črnega kralja v neugodni poziciji. Kmetje nikakor niso nevarni, čas je dragocenejši od materiala. Naravna in močna je poteza: 3. Kf4—g5! ... Načr belega je lasen: Kg5—fS, Sd5— f4, Sf4Xg6 + in Te<3—e8 + z matom. Nobenega smisla ne bi imelo: 3. . . . Kf8 —f7 zaradi 4. Te6—e7 + Kf7—f8. 5. Kg5 —f6 Th3—a3. 6. Sd5—f4. čma trdnjava rnora tedaj nemudoma nazaj: 3. . . . Th3—a3 4. Kg5—f6 Grozi že S d 5—'f4. 4. . . . Ta3—a7 Če bi sedaj beli i-v-«»-> rt T e±*T I leo Ir Ivan Jančič, mag. čan, Ilovar, Jakopič Albin, Kumer, Lejka, Majhenič, Marchiotti, Osterman, Osvald, Pikš, Rupnik, Senčar Leopold in Lado, šporn, Tinta. Vrečko, Zuccatto, ki naj se zberejo v naši garderobi na igrišču ob 9.30 dopoldne. Odhod na Stadion z avtobusom. — (Nogometna sekcija). Sestanek I. moštva in rezerve danes ob 18.30 v klubski sobi v »Evropi«. Točno in vsi! Pozor na objavo v članski knjigi. ASK Primorje (nogometna sekcija). Točno ob 17.30 naj se javijo na glav. kolodvoru naslednji igralci: Jančigaj, Svetic I., Jug I in II, Zemljak, Slarnič, Sočan, Pišek I, Hasl, Zalar, Svetic n, Uršič. — V svetnik Franjo Rodo- derobi na našem igrišču: Senica. Jež, Usek, 5f4r" T>rof Jože Sile. mag. nadsvetmk Josip Šinkovec, Bum, Pišek II, Trajkovič, Go- Barle. podpolkovnik Mirko Petelin, inž. lob, Vrhovnik, Caleari, Petelin, Petnč m airh Jaroslav Cemigoj, bančni ravnatelj Strnad. _ „ . _ Bogdan Pogačnik, mag. farm. Ste™ Zlo- ŽSK Hermes. Naprošajo se vsi na zadnji £? industrijalec Josip Hutter, Josip Loo« seji določeni gospodje, da se sigurno ude- ia Anton Filipanroič. Načelnfki sekcij: dam- ležijo sestanka na našem igrišču v sobo oVi odsek- dr Zora Ravmihova; lahka at- to ob 16. , t lSk? Dn'nilo" VaMar; nogn^net: dr. Odon SK Grafika, V nedeljo ob 9. obvezen Planinšek- tenis: Radovan Sepec; pfling- nring za vse nogometaše na igrišču Pri- dr'Maks Z^vlt: vodni šport: Srečko morja. Igralci, ki imajo opremo doma, Jo Voglar; zimski šport: Vekos-larv Golubovič. | morajo brezpogojno prinesti_ s _ seboj. Namestniki: dr. Kac, dr Ašnč, dr. čermič, Franjo Bureš. inž. arh. Jelene, dr. Kovacec, narodni poslanec I. Krejči. ravnatelj Zupane. Vahtar, Kane. Kubri,ht in Vkiemšek. Nadzorstvo: dr. Bo§tijančič, ravnatelj Pišek in trgovec Rosner. Razsodišče: senator dr. Ploj: "podipr^dsedniik okrož. sodišča dr. Piohler, ravn. dr. Totnanšck, dr Ravnik in dr. Štor. Motokolesarski klub »Ilirija«, ods«k Kranj, vabi ^e člane in prijatelje moto-ciklistov in kolesarjev, da se v nedeljo ob 9. dopoldne udeležijo občnega zbora v prostorih hotela Nova pošta. TSK Slovan. V nedeljo na igrisSu Ilinje ob 14. prijateljska tekma proti Iliri ji IL V ponedeljek na igrišču Primorja ob 15. tre; ning tekma proti PrimoTje II. Nas'ednp naj bodo v nedeljo ob 13. v garderobi Ilirije, v ponedeljek pa ob 14. v garderobi Primorja: Lifpovšek L, IL Ivko, Marchiotti L, Grm, Dolfi Scthlegl, Volkar, Seunig, Mami, Klju- Iz delovanja SK Tržiča Delovanje športnega kiuiba ▼ Trži& je ^^ ______ po jubilejnem letiu zelo plodonosno, za kar ^ Lumbar, Globelinik, Thusna, Srebot-gre največ zaihvale vsemu članstvu ki ne- n,jajc, Pelicon m Vidic. Igra se ob vsakem utrudijiveimi odboru. | vremenu. Opremo je prinesti seboj. V tekoči sezoni je dofcfl kksb »voje prostore za seje in sestaoike. Po dolgem času se mTyrševega sna«. — V nedeljo, 13. marca, so se vršile v zvezi z vsesokol-skim zletom na Benecku dobro uspele smu-ške tekme sokolskega naraščaja, ki se jih ie udeležilo 16 6sl. naraščajnikov in 16 na- J _ — - JC.S-V/-« •__aro VtO_ petek L aprila na kateregavabimo vse no- ■ Med cos in Csl. zvezo za har gometaše, posebno pa začetnike, ki hočejo ^S ženske tporte je bil dne 17. marca delovati v nogometni sekciji. sMeniL dSovor o sporazumnih udeležbah Tudi smučarska sekcija je _ vestno vrfila | f™^ o * _ na slavnosti švi- srvojo nalogo Izvedla je klubsko ter dve I na tozadevnih tekmah. " r okoli- ske tekme so dokazale, da imamo Sen | svojega oficijelnega zastopnika, n^elništvo medklnibski" tekmi, na Zelenici ter v okoli- I grških telovadcev ki vršile lete« cd Tržiica in dve mladinski tekmi. Mladin- I od 15. do 17. julija v Arrau, posije^ o na-ra^oaj. Manjka nam še .skakalnice. De- I d^ekTuLTaU viza SKT in vsega mesta je, da mora biti ^^^^bov rodbine Kirschbaum, iz v sezoni 1932-33 otvorjena skakalnica v ^^jf^l^ševa mati, ter jih poko- Tudi • šahovska sekcija se je zbudila iz pati v Tyršev grob -^n^hpriPra^ zMnskega spanja in se že bije boj za pr- Tako c venstvo Tržiča. Značilno je,_da so zasto- | bSSSS. «Ua ČOS pani v turnirju vsi sloji. SKT je tudi ponosen, da ima med delavskim slojem pr- je razpisalo v zvezi z vsesok. zletom nate-vovrst.no'"zastopstvo, Tako" da" bodo ^o- | SS^iTS zvani tržišfki matadorji imeli precej opravka, če bodo hoteli doseči dober uspeh. V poletni sezoni bo moral odbor teme-llpto reorganizirati nogometno, lahkoatlet-sko in kolesarsko sekcijo. Važna je dalje zgraditev teniških prostorov, ka-jti intere- boljši sliki,~ki naj sovisita s pripravami na zjet. _ Na zletu bo sodelovala, kakor je sedal že končnoveliavno določeno, tudi čsl. vojska in sicer se bodo dne 5. julija vršile za njo tekme, dne 6. julija pa nastopi pri javni telovadbi. Ob tej priliki bodo sodelovali tudi oddelki jugoslovenske vojske. — sentov je zelo mnogo. I j;" ^ministrstvo prosvete bo na zletu Za dovrši tev stavljenih nalog potrebne ^^S nSSSk oddelka za telesno vzgojo kluib čim veejo matenjelno, pa tud, moral- zajo^ ^^ ki je v to svrho že od- no podporo ne samo vsega članstva, tem- . . Tokia. _ za pozletne dni orga- i-KArta tržiškega mescanstNra. o I ... ----- več tudi vsega tržišicega mescanstN-a. o j rietni ^^ ^ goste izlete in sicer podpiranjem športa in športne ideje pod- enodnevne- 1. TŽLbor—Hlubokd, 2. Kar-pirate pnevit narodovega zdravja m raz- | ivoklžt—L4ny, 3. Kutna Hora — Podžbrady, 4. Kladno, 5. Dražice (za poljedelce); b) dvodnevne: 1. češki raj — Ji- mah tujskega prometa v mestu! Is saveraega tehničnega odbora. Za potovanje in bivanje v Praei je bil izdelan točen pravilnik, ki se ga bo moral vsak strogo držati, ako bo hotel v Prago. Pravilnik bo predložen r odobritev zboru župnih načelnikov v Beogradu in nato takoj uveljavljen. Save^ni TO že dobiva prijave za Prago. Prihodnji savezni vaditeljski izpiti bodo pod predsedstvom savezneoa načelnika Bajž-lja 16. in 17. t m. na Taboru v Ljubljani. Prihodnje leto bode največja sokolska prireditev, medzletne tekme, ki bodo obsegali celotni savezni tekmovalni razpored. Izbirne tekme ia tekme SSS bodo 2. in S. t m. v telovadnici oziroma na letnem telovadi ščn Ljubljanskega Sokola v Ljubljani za vse one tekmovalce in tekmovalke, ki so se k tekmam prijavili. Tekme za slovansko prvenstvo bodo del tekem na vsesokol-skem zletu v Pragi. Dosedaj se je prijavilo 11 članov in 7 članic. Sokolski Glasnik prinaša akteaVn« čiarv ke k savezni glavni skupščini, mnogo poročil o vsesokolskem zletu, razne vesti iz sk>-vanskega in domačega Sokolstva, rbasti o Tvrševih proslavah, ki so po vseh društvih in župoh prav le;po uspele. Na natečaj o sokolski plaketi, sokoljem odlikovanju, ki bi se podeljeval zaslužnim sokolskim delavcem je savez prejel 24 osnutkov. Niti eden izmed njih se ni pribdžal stavljeni zamisli, zato se ni podelila nobena nagrada. Natečajniki lahko dvignejo osnutke v sa veznem uradu v Beogradu. Turni smučarski tečaj pri Staničevi koči čin 2. Tdbor—Budčjovice—Krumlov, 3. Sž- se bo vršil od 15. do 24. t. m. Prve tri dni nyL-Hradec Kr&lov6, 4. Železny Brod—Tur- vežbajo udeleženci tečaja v okolici Stani- nov> 5 gip—Terezin—Kozakov—Džčm: c) čeve koče v smučarski tehniki nizka drža štiridnevne: 1. Plzeft—Marižnskš in Fran- (alpska tehnika), tako da že pred turo va- tiškovy Lžznž, 2. šumava, 3. Blansko— dijo prestope, obrate in preskoke, kar je Brno—ziin—Luhačovice, 4. Hradec Kralo- pOtrebno za turo v takem terenu. Tečaj v6_oiomouc, 5. Plzen—železni Ruda—Do- je namenjen smučarjem, ki obvladajo vsaj mažlice, 6. 2elezny Brod—Krkonoše—sokol- plužni lok, torej ne povsem začetnikom. skž chata (= planinska kočai, 7. Morav- Namen tečaja je predvsem ta, da udeležen- sk4 ostra va—Radhošt'; tedenske: 1. Slova- ci praktično vežbajo v terenskem smuku ^ko_Tatre, 2. Bratislava—Považje—Vyso- na izletih pod strokovnim vodstvom, ob- k(s Tatre—Demanovskč jame, 3. Brno—-Zlin enem jim pa pokazati obsežen smučarski Kyjov—Trenč. Teplice—Bauskd Bystfice; teren v Julijskih Alpah, v smeri čez Hri- desetdnevni na Moravsko in Slovaško. barico, čez Bohinjske planine v dolino za Jezerom, dalje čez Komno na Bogatin, pod škrbino na planino Vogel in sestop na Bohinjsko jezero. Za ta izlet je potrebno vsaj nekoliko znanja in vzdržnosti. Skupen odhod udeležencev tečaja bo objavljen. V tečaj se prijavijo lahko tudi oni, ki se želijo udeležiti samo izleta. Udeleženci naj vzamejo s seboj tri pare perila, volneno jopico, gorko čepico, platnene in volnene rokavice, naočnike, vazelin. maže za moker in zmrznjen sneg ter mast za čevlje. Za prehrano in prenočišče je preskrbljeno. Vse natančnejše informacije objavimo pozneje. Tečaj se bo vršil ob udeležbi najmanj 10 oseb. Vodil bo učitelj JZSS J. Kveder. Prijavite se g. Bitencu, Staničeva koča; Slov. plan. društvu v Ljubljani ali tvrdki Goreč d. d. Smučarski šport v Skofjl Loki. Velikonočni prazniki lin pa zadostna množina snega po loški okolici sta bila kakor nalašč, da so bele planjave oživele v radostnem smehu tn vrven(jn smučarjev, ki so prihiteli z vseh strani. Največji kontinent Je kajpak dala Skofja Loka sama, čeprav Je Ml tudi obisk gostov oba dneva prav lep. Domača mladina »1 je celo om telil a tekmo na Kranoelrlu, že četrto v tej sezoni. Gledalcev m tudi to pot ni manjkalo. M. K-č. Drobne vesti iz Saveza. Sokolsko društvo Beograd ni je priredilo zelo dobro uspelo telovadno akademijo, ki priča, da se sokolska ideja v prestolnici zelo sin. — V Osijeku je mestna uprava eno najlepših ulic nazvala po ustanovitelju Sokolstva, d r Miroslavu Tvršu. Temu vzgledu je sledilo žc nekoliko'drugih mest in upamo, da bomo tudi v Ljubljani kmalu imeli Tvrsevo ulico sredi mesta. - - Glavna skupščina zu-pe Tuzla je pokazala uspešno delo v zadnjem letu. Ne samo, da so se pojačik stara društva, tudi po vseh četah veje zdrav sokolski duh in velika volja do dela ki je rodila že velike uspehe. Posebno velik je razmah sokolske telovadbe pri Ijudskosol-ski mladini, kar je dobro znamenje za bodočnost. — Zanimanje za lutkarstvo je sirom države zelo naraslo ter je bil pri savez-nem prosvetnem odboru osnovan posebni referat za to panogo. Referent je znani lutkarski delavec br. Joso Zidarič iz Ljubljane. O lutkarstvu bodo razpravljali tudi na letošnjem velikem sestanku vseh prosvetnih delavce* v Beogradu. Sobota, 2. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče.. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18: Strupene pomladne rastline. — 18.30: Gimnastične vaje. _ 19: Angleščina. — 19.30: Prenos 1 Dunaja. _ 21: Prenos z akademije Jadranske draže v Unionu. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Salonski kvintet. Nedelja, 3. aprila. LJUBLJANA 9: Espe^anteko predavanje. — 9 30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Dr. Voršič: Problem srebra. — 11: Salonski kvintet — 12: Cas. poročila, plošče. — 15: Rezervirano za prenos. _ 17; Salonski kvintet. — 20: Prenos koncerta glasbene šole Glasbene Matice iz Ptuja. — 22: Napoved časa in poročila _ 22.15: Salonski kvintet. BEOGRAD 12.05: Narodna glasba. — 12.30: Operetna glasba. — 10: Popoldanski koncert. — 19: Jugoslovenska glasba. — 19 45: Operne arije in dueti. — 21.05: Koncert opernega tria kitar. _ 22.10: Poročila. — 22.05: Plošče. — 2245: Ciganska godba. _ ZAGREB 11.30: Koncert na ploščah. — 17.02: Popoldanska glasba. — 20.30: Orkestralen koncert. — 21.30: Nadaljevanje koncerta. — 22.40: Lahka godba. — PRAGA 18: Operna glasba. — 19: Prenos iz Brna. _ 20: Godba na pihala. _ 22.20: Češke kompozicije za jazz. — BRNO 18: Havdnova proslava. _ 19: Humor. — 20: Prenos iz praae. — 21: Vojaška godba. _ 22: Prenos iz Pra^e. — VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert. — 20.15: Poljuden koncertni večer. — 22.10: Pesmi. _ 23: Plesna glasba. — DUNAJ 10: Jutranji koneprt —11: Havdnova proslava. — 12: Lahka godba. — 13."lo: Opera »Rigoletto« na ploščah. — 16: Lahka glasba. — 17 55: Brahmsove skladbe. — 19.30: Pesmi, ariie. dueti. - 20.10: VesH<>-iara — 22.30: Filmski zvezdniki. _ BhK-LIN'20.30: Onerptni večer. _ 22.30: Plesna rrlasba. - K5NTGSBERG 20: Večer filmskih iorralcev. — Prenos iz Berlina — ACKER 19.30: Mešan program. — M.v>. Operni večer. — 22.45: Plesna glasba. — RIM 17: Simfoničen koncert ali komorna glasba. — 20.05: Plošoe. — 20.45: Veoer italijanske glasbe. Iz življenja in sveta V avtu 600 km aa aro Irska časti svoje žrtve Za Veliko noč se je vršila v irski prestolnici spominska manifestacija za republikanskimi vojaki, ki so padli med krvavimi velikonočnimi nemiri 1916. Manifestanti so se podali na pokopališče, kjer so nad skupnim grobom žrtev povesili zastavo Narkoza z elektriko Odkritje narkotičnih sredstev spada med največja odkritja moderne medicine, desin-fekcija m narkoza sta tista dva stebra, na katerih počiva ponosma zgradba novodobne kirurgije. Narikoza je bila dos'ej uganka, ki je ni-smo rešili v vseh podrobnostih, dasi smo dobro poznali njene učinke. Profesor na ameriški univerzi v Louisviffle-u Beutner pa je v zadnjem času nastopil s teorijo, ki nam uteiffne to uganko rešiti. 2e prej je znani nemški učenjak prof. Ne rast našel veliko sličnost med delovanjem električnega toka j-n delovanjem našega živčnega sistema, zato so smatrali živčne reflekse že davno za električne pojave, pri katerih imajo živci uloigo elektrovodov. Prof. Beutner je šel še dalje s trditvijo, da narkotična sredstva samo prekinjajo elektromotorjem e nihljaje živčnega sistema. V doka-z, da je ta trditev pravilna je poizkusil narkotizirati neživo snov. Tok, ki je šel skozi žično napravo je dejansko prekinjal z uporabo etra. Te nad vse zanimive B°utnerjeve ugotovitve je nato razširil francoski učenjak prof. Ledue z eksperimenti na samem sebi. Njegovi asistenti so spustili električni tok določenega značaja skozi njegovo telo in v hipu je zapadel v narkotično stanje. Ležal je nepremično na operacijski mizi, žila mu je utripa'a normalno, samo dihanje mu je bilo težje. Čim so prekinili tok. se je dvignil. Izjavil je, da je električna narkoza nekaj drugačna nego običajna narkoza. Paci-jen.t zavesti ne, izgubi, čuje fogovore operaterjev in čuti vbodljaje z iglami — ne outi pa absolutno nobene bolečine. Velika prednost električne narkoze je nadalje v tem, da nastopi bliskovito, čim priključijo tok, isto tako hitro pa mine. čim tok odklopijo. Pri tem ne Škoduje absolutno nič (seveda mora biti tok primeren), kakor je dokazal prof. Ledue s številnimi živalskimi eksperimenti. Kunci, ki so bili po osem ur v stanju električne narkoze, so se prebudili v popolnoma normalnem stanjiu. Nov planet? Zvezdami v LTccleju in Heidelbergu sta odkrili nov planet, ki ga je opazil najprej zvezdoznanec Delporte. Odkril je. da drvi vr. »ozvezdja Device proti sozvezdju Leva nebesno telo z izredno brzino. Ker ni to telo zabeleženo še na astronomskih kartah, je po Delportovem naziranju jasno, da gre za novi, doslej neznani planet. Zvezdoslovec je že izračunal njegovo pot. Novi planet ie po številu deseti in tvori svetlobno točko petnajste velikosti. Pot planeta okoli sonca traja po dosedanjih računih deset let. Delporte je poslal zvezdogledom dragih zvezdare-n brzojavno okrožnico in jih opozoril na »objekt Delportp«. kakor sam imenuje najnovejši planet. Prosil jih je pojasnila, če vidijo oni v novem nebesnem telesu planet ali komet. Zvezdama v Heidelber-gu jg že kontr>lira'a Delportov izsledek in je eksistenco njegovega objekta potrdila. Velika dediščina po kraljici Mariji Henrieti Budimpeštanski »Esti Kurir« poroča o naporih raznih na Madžarskem živečih rodbin z imenom Horvath, ki reklamirajo zase dedščmo 1912. umrle belgijske kraljice Marije Henriete, ki je zapustila 385 milijonov zlatih frankov premoženja. Predniki kraljice so živeli v bližini Blatnega jezera in njen praded je bil posestnik Ivan Horvath. Njegova hči je dobila za moža najprej nekega veleposestnika, po njegovi smrti pa se je omožila z grofom Ladislavom Esterhazyjem. Iz tega zakona se je rodila deklica, ki je postala žena nekega hohenzollernskega princa. Zopet iz tega zakona se je rodila deklica, ki je dobila za moža palatina nadvojvodo Jožefa. Iz te zveze je izšla Marija Henrietat poznejša žena belgijskega kralja Leopolda. Belgijska poslaništva v Beogradu in Budimpešti so imela mnogo posla, da so preiskala rodovnik Horvatov, ki žive na Madžarskem in v Jugoslaviji Kar se dedščine tiče, pa velja vedeti, da jo je priznalo celo haaško sodišče potomstvu rodbine Horvat in da je vsak vzklic proti tej razsodbi brez pomena. Neobičajne posledice transfuzije krvi Iz Londona poročajo o neverjetnih posledicah transfuzije krvi. Nellie Webben, žena uradnika v Šheffieldu, je zbolela tako nevarno, da so jo mogli rešiti samo s transfuzijo krvi. Vzeli so v ta namen nekega 40-letnega medicinca, ki se je ponudil žrtvovati potrebno dozo krvi. Operacija se je oosreeila, a je pokazala čudne rezultate. Ko* je 40-letna Nellie W'eb-ben okrevala, 6e je pri njej pojavilo dotflerj neznano zanimanje za književnost, pesništvo in starinoslovje. Poskusila se je tudi v pisanju in je spisala več povesti, ki so jih listi natisnili. V zadnjem času pa opaža operiranka na sebi novo spremembo. Na vso moč teži k študiju medicine in pravi, da mora temu notranjemu pozivu slediti. Napravila bo zato potrebne skušnje in se vpisala na medicinsko fakulteto. Ljrubavna drama turškega princa Iz Monte Carla prihaja vest, da se je v Cap d'Ailu na francoski Rivieri odigrala ljubavna drama med 301etnim turškim princem Benom Tiatom Salihom, ki je po poklicu inženjer, in med 311etno. v Parizu živečo gospo Martenson, ženo bivšega vojaškega atašeja finskega poslaništva v Parizu. Zaljubljenca sta sklenila izvršiti samomor zaradi pregoreče ljubezni, ki se ji nista mogla odreči, živeti skupaj pa jima tudi ni bilo dano. Premišljujete kam? Svetujem Vam k tvrdki DRAGO SCHWAB v Ljubljani, že ogled krasnih vzorcev blaga za obleke, površnike, trenchcoate in izredno nizke cene vas bodo prepričale, da se tu najboljše in najcenejše oblečete! Pravkar ]e izšla nova Številka Bustrovane tedenske icvlji »ŽIVLJENJE IN SVET* z naslednjo vsebino: APRIL, (slika H. Srarekarja) POMLADNO JUTRO (Geo TyroOer — lesorez) KAJ VPLIVA NA ČLOVEŠKO USODO ? SVETNIKI IN UČENJAKI VAMPIRJI IN VAMPIRSKT PROCESI (Dr. Vlad. Travner) V PRISTANIŠČU (slika) FRANC JOŽEF HAYDN (L. M. škerjanc — s slikami) DOGODKI V SLIKAH BEDAKOV A O SVETA (Ivan Podr-žaj) ODKRITJE NOVE PIRAMIDE V EGIPTU (s sliko) NAJVEČJA ZVEZDARNA NA SVETU (s sliko) IZUMITELJ GEORGE EASTMAN, DOBROTNIK ČLOVEŠTVA (s sliko) »MALA ANTANTA« IN DRUGO KDAJ BO ZEMLJA PREOBLJU-DENA? PO STOPNICAH NA DNO MORJA (s sliko) KITAJSKI RIŽEV PAPIR (s slikami) _ H. v. KLEIST IN GOETHE TRI MINUTE POTOVANJA (Ko-danj — s sliko) ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Gora Ararat, kjer je pristala Noetova barka — s sliko) ČLOVEK IN DOM KARIKATURE BILA JE NEKOČ VEČERNA OBLEKA (Berta Ostyn — s sliko) HUMOR (Adamson) >ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko tn stane polletno (zaključena knjiga) Din 40.—, mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2. po vseh trafikah. — Naroča se pri upravi: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Smrt voditelja italijanskih emigrantov V Parizu je umrl vodja italijanske socialistične stranke Filip Turati. Pobraia ga je pljučnica v 75. letu starostu Turati se je rodil 26. novembra 1857 v Canzu pri Comu kot sin plemenitaške rodbine iz stare Lombardije. Njegov oče je bil eden prvih prefektov nove kraljevine Italije. Filip Turati je študiral najprej pravo-znanstvo v Bologni in je šel potem v Miian, kjer se je pridružil socialistom. V Italiji je veljal za utemeljitelja znanstvenega socializma. Član zbornice je bil od 1895, pod sedanjim režimom pa ni mogel vztrajati in 1926 je pobegnil na Korziko ter se je odpeljal v Pariz, kjer je do zadnjega vodil italijansko emigracijo. Fašistične oblasti so ga zaradi pobega obsodile na 10 mesecev je- če. Mednarodna razstava psov 21. maja se otvori v Bazlu v okviru on-dotnega vzorčnega sejma mednarodna razstava psov. Psi se lahko prijavijo do 12. maja. Pokroviteljstvo nad pasjo razstavo je prevzel švicarski zvezni predsednik Motta. Kakteje pomladi Ko posije pomladansko sonce in se prične narava vzbujati v novo življenje, pričakuje tudi prijatelj kaktej nestrpno, kdaj se bodo zbudile njegove ljubljenke, še v minulem poletju je imel z njihovo bujno rastjo in divnimi cveti toliko veselja! Preden znova pričnejo svojo igro, jim je treba posvetiti malo nege in pozornosti; zadovoljne so res s prav malim. Na tem mestu smo že pisali, da je treba rastline v prehodnih mesecih prilagoditi vremenskim spremembam. Poudariti je treba še, da je prilagoditev na močnejšo svetlobo in višjo temperaturo spomladi in poleti za uspevanje kaktej mnogo važnejša od obratnega ravnanja v jeseni. Rastline je treba ob sončnih in toplih dnevih izdatno zračiti, dalje preiskati. ali se v hladnih in oblačnih dnevih ni vgnezdil na njih mrčes, jih očistiti prahu in druge nesnage ter lončke, vsaj na vrhu, zasuti s svežo zemljo, če ni treba sploh izmenjati vseh. Ko smo tako pregledali vse svoje ljubljenke, odnesemo odpornejše kakteje — po vremenu, najkasneje h koncu aprila — iz prezimovališča na svetlobo, zrak in sonce, da se privadijo spomladnih temperatur in močnejših zračnih sprememb. Ponoči jih je treba — ker nevarnost nočne slane še ni izključena — pokriti s papirjem ali blagom; ob deževnih dnevih pa je priporočljivo, da jih sploh začasno jemljemo pod streho. Razne zimske izrastke, ki se ločijo od normalnih po pomanjkljivi bodljikavosti in skromni barvitosti, je treba odstraniti, najbolje z nožem; ti izrastki bi sploh ne vzdržali močnega sončnega izžarevanja in spomladansikih odgonov ter bi razen tega zelo škodovali zunanji obliki rastline. Sprva se kakteje sploh ne smejo izpostavljati močni sončni svetlobi; vsaj nekatere vrste je treba v prvih tednih varovati z belim svilenim papirjem. Dogaja se namreč, da se pojavijo v takšnih rastlinah dolgotrajne bolezni, in sicer pri močno bod-ljikavih vrstah ki so sicer za sonce manj občutljive kot gladke. Prehod iz zime v pomlad naj bo počasen! Za aklimatizacijo in pomladno nego kaktej sta zelo prikladni dve pripravi. Kot prvo omenjamo primerno veliko, poševno hišico za kakteje, ki se lahko postavi pred okno ali na balkon, če se temperatura stalno dviga (preko 25 stopinj C), se mora hišica dobro, toda ne prenaglo zračiti in po potrebi tudi zasenčiti. Nič manj idealno ni dvojno okno, ki se da z-iztegljivi-mi cvetličnimi deskami spremeniti v najlepšo in najprimernejšo hišico za kaktaje. Zračenje se pri oknih ureja z zgornjimi okni ali s spodnjimi krili, pri čemer pa je premočno sončno izžarevanje preprečiti s svilenim papirjem ali oknicami in lesenimi žaluzijami. Sploh je treba spomladi zelo občutljive kakteje varovati prepiha, kar je pri dvojnih oknih urejeno že samo po sebi. To postopno izravnavanje temperature je zelo važen faktor za utrditev in se nikakor ne sme opustiti. Ker potrebujejo kakteje, ko pričnejo zopet rasti, več vode, je važno tudi vprašanje zalivanja, ki se mora vselej ravnati po vrsti, bivališču in potrebi dotične rastline. Splošno pa velja načelo, da je treba pri višjih temperaturah in v sončnejših legah prilivati več, ob hladnih dnevih in na senčnatih mestih pa manj vode. žal zelo razširjeno napačno mnenje, da je treba kaktejam za nadaljnjo rast prav malo vode, je treba ponovno ovreči. Zaradi te zmote je marsikateri prijatelj kaktej že izgubil najlepše rastline in često tudi cvetove. Zaradi varnosti je najbolj priporočljivo, da je zemlja v lončkih toliko vlažna da se rastlina nikakor ne more posušiti. Seveda pri tem ne gre pretiravati in prilivati kaktejam toliko vode, da v lončkih voda kar stoji ali pa je vsa zemlja v lončku kot blato. Ta srednja mera velja posebno za kakteje, ki so razvajene zaradi zimskega življenja. Te rastline so deloma zelo občutljive za sušo, obenem pa pričnejo zaradi prevelike vlage tudi takoj gniti; zato je dobro, če jim v prvih 14 dnevih pri-livamo vodo samo z razprševalcem in sploh ne dobi rastlina vode niti v kapljicah. Tudi ob deževnih in hladnih dnevih je treba kaktejam prilivati samo po potrebi, dočim je za kakteje, ki so še na soncu med okni ali v hišici za kakteje, prav koristno, če imajo nekaj vlage več. Ta vlaga izhlapi v zrak, ki jih obdaja pospešuje njihovo rast in do teme sploh popolnoma izgine, če razen tega ob suhih in vročih dnevih posvežimo rastline s stoječo vodo, se zdijo tudi na zunaj bolj bujne in so končno tudi bolj varne pred mrčesom in prahom. Važno je slednjič, da pridejo rastline, ki kažejo nastavke popkov in cvetov, na najsvetlejša mesta, s katerih se jih ne sme premikati; razen tega je koristno, če dobe nekoliko več vlage, ker bi se sicer popki osušili. Kdor se ravna po teh preizkušenih pravilih o negi kaktej in je pri tem dovolj potrpežljiv in čuvstven. bo gotovo dosegel zaželjeni cilj, krasno sliko zdrave tn cvetoče družine kaktej. Zelo zanimivo je, vzgajati kaktejo iz semena brez vrtnarje-ve pomoči, ter pri tem opazovati vse faze svojevrstne rasti te čudovite rastline. Poskus nudi mnogo užitka in veselja. Francoski konstrukter avtomobilov Stapp je zgradil dirkalni voz, s katerim bo skušal potolči hitrostni rekord Angleža sira Campbella. Voz, ki je krščen na ime »Gospodična Francija«, meri v dolžino 10 metrov in je opremljen s tremi motorji po 800 ka. Predvidena brzina bo 500 do 600 km na uro. Eastmanova oporoka V Ameriki še vedno ni upadlo zanimanje za zapuščino milijonarja hasimana. Znano je. da je Eastman zapustil znatna volila v dobrodelne namene. Kljub temu pa se zbirajo pokojnikovi daljni sorodniki in dokazujejo, da :majo tudi oni nekaj pravice do Eastmanovega premoženja. Med drugimi, ki mislijo na dedščino, se je pojavil tudi neki 40-letni policijski uradnik iz Brooksa, ki zatrjuje, da je Eastrna-nov nečak. Predložil je sodišču sliko svojega očeta, ki kaže res precej podobnosti % Eastmanovim obrazom. Tudi i« njegovega rojstnega lista izhaja, da je bil rojen v \Vatervilleu. kjer je prišel na svet pokojni Eastman. Več upanja na drobec Eastma-nove zapuščine pa ima Eastmanova nečakinja mrs. Drvden. Za njo je dokazano, da je prava pokojnikova sorodnica. zato se nadeja, da je srtric ni pozabil, v primeru, da se je to zgodilo, pa bo zahtevala revizijo Eastmamovega tesitamenta. (Pravkar izisla številka ilustrovame tedenske revije »Življenje in svet« priobčuje zanimiv članek »Iziumitelj George Eastman, dobrotnik človeštva.) Dnjeprostroj dovršen Sovjetska Rusija posveča zadnje dni posebno pozornost trem dejstvom-, dokonča*-nju največjega evropskega plavža v Mag-nitogorsku, dovršitvi zadnjega, največjega jeza ob Dnjepru (E>n je prost roj ) in začetek obratovanja moskovske tvornice za kroglične ležaje. Plavž v Magnitogorsku je 28. marca dosegel višek svoje produkcije s tem, da je izgotovD 1037.5 ton litega železa. Isti dan so zgradili poslednji jez ob Dnjepru in porabili zanj 705.000 kubičnih metrov betona. S tem je delo na Dnjepro-stroju zaključeno rn voda Dnjepra je dvignjena 44 m nad morsko višino. Vsa mesta v reki, ki so doslej veljala za neprehodna, so izboljšana in Rusija bo dobivala energijo od te ogromne naprave, ki nima para na svetu, od 1. maja dalje. NazarešM gozd 5Od je Zedinjenih držav AjnerDre so sfele-nfli v spomin na 200. obletnico rojstva Jurija Washir.gtona zasaditi v okolici Naza-reta v Palestini gozd s pol milijona dreves-Okolica Nazareta bo dobila ko bo drevje zraslo, popolnoma drugo lice, kakor ga ima sedaj. Za iJORilad Na levi- mal klobuček s cvetlicami v živih barvah je žel obilo priznanja na dir.-ian v Auteuilu. Desno: športna nošnja je zelo v modi, kakor priča ta obleka iz vomenega blaga Jan Kubefik v lrortkurzn Kube lik in njegova žena Marijana imata na Gradiščanskem gradič in posestvo, ki je ( zašlo zadnje čase v plačilne težave. Pasive iznašajo 900.000 avstrijskih šilingov, aktiva ipa 800.000 šilingov. Kube lik in žena sta ponudila upnikom 35%, plačljivih v enem letu. Kuibelik seveda nima samo zemljišča za obdelovanje, ampak tudi nekaj industrijskih podjetij, med njimi so najbolij rentabilni kamnolomi. Huda nesreča pri razstreljevanju leda V bližini Mikloshaze pri mostu čez reko Maros so romunski vojaki te dni razstre-ljevali led. ki je ogražal tamošnjo okolico in je pretil s poplavami. Ledno bariero so hoteli razstreliti z dinamitom Podčastnik, ki je nadzoroval razstreljevalna dela, je bil premalo oprezen in zgodilo se je, da je eksplodirala ekrazitna patrona pred časom Posledice so bile katastrofalne. Nad 100 kg dinamita je zletelo v zrak, podčastnika je eksplozija raztrgala na kosce, dva druga vojaka pa sta bila smrtnone-varno ranjena. Dragi čitatelj, morda se Ti je zdelo včeraj na tem mestu marsikaj čudnega in si zmajeval z glavo, dokler nisi pogledal na datum: a, tako, prvi april! Torej: Tako pametni niso otroci niti v deželi pravljičnih senzacij in rekordov, da bi dveleten otrok organiziral ligo proti ugrabijanju dece! Pa tudi Al Ca-pone ni pravi mož za pokroviteljstvo takšne organizacije! Da bi predsednik Hoover prodajal lastnoročno svoje stare ovratnice, si pač komaj verjel. Vsem mladim damam pa sporočamo veselo vest. da je lepi. mladi in sloki angleški prestolonaslednik še zmerom svoboden, pa tudi Cilly Aussem še ni našla svojega izvoljenca in ostane začasno zvesta tenisu... Nervozno stoletje Svetovna statistika o d-uševnfh bolezni kaže, da se je število primerov teh bolezni v zadnjih dvajsetih letih močno pomnožilo. Na Češkoslovaškem, kjer posvečajo temu problemu primemo pozornost, so prišli do zaključka, da pride na 3000 prebivalcev 3.5 bolnikov te vrs-te. Na Angleškem pridejo na 1000 prebivalcev 4 blatniki, na Škotskem 4-50, ra Irskem 6.61. r Nemčiji 3.70 itd Največji pospeševalci duševnih bolezni so alkohol, sifilis in po-dedovanost. Najopasnejša pojava blaznosti sta travmatična nevroza im histerija. Vsak dan ena »Lahko vam dam staro poletno obleko, če jo hočete?« »Najlepša hvala. Zelo jo potrebujem. Trnam tri okna na dvorišče brez zastorov!« Mkhel Zgraco: 5 JPardaHlanov sin ŠKira^čaai odgovor je M vprašanje: »AR si res prepričana, Leonora, da pojde drev* ▼ trtico Arbre-Sec?« »Zanesjp'vo vem, madame.« Marija de Medicis se je globoko zarmsMla. Leotiora GafigaT Jo fe gledala s komaj opaznim zaničevanjem. »Ia tisti mladi človek, ki si mi pripovedovala o njem?« je nadaljevala kraljica. »Ali se popolnoma zaneseš nanj?« Njen glas je bil tišji od diha. Plašno je pogledala okoli sebe in dodaia: »Alfi sTedaj hudo sovraž? kralja?« Leonora se je komaj vidn-o namuznila: kraljica je oči vidno v duhu pristajala na sokrivdo. Ne da bi pokazala, kaj čuti, je dejala: »Ne 1... A zaljubljen je ... in ljubosumen kakor vsi zaljubljenci. Ljubosumju pa ni daleč do sovraštva, madame.« »A tudi ne dovolj blizu, da bi človek kar tako izlahka postal morilec.« »Pač, madame, če je tako strastne in nasilne nature kakor ta ttriadi človek. Sicer pa ne sTe za umor... Mladi mož je klatež, da, e klatež posebne vrste, kakršnega svet še ni videl... N,kar ne mislite, da mu bo za vratno porinil bodalo v hrbet. Napadel ga bo v oči. Ln ubil ga ne bo drugače kakor v častnem boju.« »A kako ga misliš pripraviti, da stori to... dejanje?« »Zanimam se zanj... Kdo mi more braniti?... Razen tega je rejenec nekega mojega rojaka... Da mu dokažem svojo naklonjenost, mu šepnem na uho vest, ki ga mora zanimati... AM sem jaz kova, če je vest taka, da mora zbuditi v njem besno sovraštvo? ALi sem jaz kriva, če postane v svojem sovraštvu zmožen najstrašnejšega dejanja?« Čudno je bilo poslušati te njene mirne, okrutne besede. Marija de Medicis se je zgrozila in presunjena zamrmrala: »Ali veš, da si strašna?« Leonora se je zaničljivo nasmehnila in tri odgovorila. »Kdo je ta nesrečnež?« je vprašala kraljica. »Kako mu je ime?« »Poznajo ga pod imenom Jehana Hrabrega. Kje se je rodil, kdo sta bila njegov oče in njegova mati — vse to je skrivnost... Saefeta, ki ga je vzgojil in ga ljubi kakor rodnega sina, bi morda lahko odgovoril na ta vprašanja. Pa on molči kakor grob... Vse, kar vem, je to, da je silen človek... V svojo nesrečo ima nazore... nazore, kakršnih nima vsak ... Blaznež je.« Tisti mah so se vrata kabineta tiho odprla in Caterina Salva-grja, kraljičina zaupnica, je stopila na prag. Brez besede je mignila Leonori in se umaknila. Marija de Medicis, očividno vedoč, za kaj gre, se je vzravnala na svojem ležišču in vzkliknila z bleščečimi se očmi veselo: Mislila je. da je strašni razgovor s tem končan. Toda Leonora Galigai se ni ganila. Z zlovešče mrzlim glasom je nedvoumno izrekla vprašanje: »Madame, ali naj podnetim ljubosumje Jehana Hrabrega?« In kraljica je ponovila svojo prejšnjo besedo: »Strašna si!« Galigajka je čakala, nema m brezčutna kakor usoda. Kraljica Marija de Medacšs je vstala. Njen pogled se je napolni z grozo. Njene drhteče ustnice so se borile z besedo, ki je hotela planiti z njih kakor obsodba... Da, obsodba! Ta beseda je pomenila smrt francoskega kralja! Naposled je zaječala: »Kaj naj ti rečem?... To je strašno, strašno... Daj mi časa, da premislim... pozneje... počakaj.. Kaj se ti tako mudi?« Tedaj je Leonora vstala in se skrivila v dolgem, globokem dvorskem priklonu. Z rezkim glasom, ki se je čudno razlikoval od tega ponižnega priklona, je obenem izpregovorila: »Čast mi je prositi vaše veličanstvo, da me odslovi... kakor tudi mojega soproga Concina Concinija.« Kraljica je prebledela kakor zid. »Zapustiti me hočeš?« je zajecljala. »Da, če vaše veličanstvo dovoli,« je ledeno odvrnila Leonora. »Jutri zjutraj odpotujem iz Francije.« Zbegana po misli, da naj izgubi Concinija. je kraljica zajecljala: »A jaz nočem, da odideta — nočem, slišiš?« »Vaše veličanstvo naj blagovoli oprostiti, da vztrajam ... Najin sklep je nepreklicen... Vse je pripravljeno za odhod. Umakniti se hočeva s pozorišča.« Pri teh besedah, ki so imele očiten namen, se je v Mariji de Medicis zdramila in uprla vladarica. Vzravnala se je v vf :j svoji višini in srdito pogledala zaupnico, ki je še vedno sključena sta^ pred njo. »Hočeta!« je ponovila, poudarjale sleherni zlog. »A jaz nočem!« »Madame...« »Dovolj!... Ne dam ti odpusta, za katerega me prosiš... Idi!« Br. A. Gradnik: Nekaj ©pazk k osnutku kmetovalca o zaščiti Med mnoglr-d zakoni, ki so prišli v zadnjem času ^red Narodno skupščino in ki knao r. a m in olajšati težko stanje našega pol jede' a, je bil predložen tudi zakon o .zaščiti kmetovalca. Ker predstavlja kmečki star »gromrno večino prebivalstva Jugoslavije in je poljedelstvo temelj vsega našega gospodarskega življenja, je ta zakon iz-rsd važnosti ne samo za kmetovalca, kateri naj pomaga, da čim lažje prebrodi se-d je težko, nenormalno stanje, ampak a ostale panoge našega gospodar-etv so tesno povezane s poljedelsko piv "cijo. Učinki tega zakona 6e bodo iražali tudi v naši trgovini, obrti in --ii. zlasti jih bodo čutile kreditne '■ve. dasi ravno je nekaterim od njih, i Trgam, s tem zakonom odkazano no -.-al ;"'e. Toda namen teh vrst ni .-• 'C:jalno-politično, ampak samo pr. vt'o -r-.v novega zakona. V tem pogledu nr potrebno opozoriti .merodaj-r.e : -■":■■• na nekatere nedostatke, ki bo-u-pešno in smotreno uporabo za7' e se pri definitivni redakciji ne ©c n'-avi ]a - tegfl zakona se tičejo izvršbe na r --'ne in prermčnine in konvertira- ti r ...;h dolgov. Ta razTrnotri-vamja se 0 ; ;:;oio na določbe o izvršbi. Teme!/ne določbe glede izvršbe so: s) da se nepremičnine kmetovalčeve ne ic-m-»ji> prodati izpod cene, ki odgovarja -jih vrednosti z ozirom na povprečne ce-r . / .kmečka zemljišča v 1. 1929., odnosno 1 e ;: pi'd -'s njih vrednosti v času prodaje, ie se vodi izvršba za izterjavo konvertira-r ih terj.-tev (§ 2); b) da se nepremičnine i metovaca r.e smejo prodati na dralibi ni- tedaj, če p -nudena najvišja kupnina pre--e .. sicer >od a) navedeno vrednost, ali ne ,'adostu.ie za plačilo vseh zastarnih ier-atev. ki imajo prednost pred terjatvijo m h revajocetga upnika (§ 5); da gotove ^emir.nine ne smejo biti predmet izvršbe ) in da se živina kmetovalčeva, njegovi poljedelski proizvodi ter njegovo orodje re more prodati izpod cenitvene vrednosti (§ 10). 1 prodaji nepremičnin in premičnin po fe- i v', rii dražbi je torej največje važnosti »cenitev. ?.e to dejstvo narekuje potrebo, Ida se izvrši cenitev, zlasti cenitev nepre-frn:čnir pod največjimi kartelami zaneslji-fvo, . r .itančnosti, strokovnega znan.ja in ineprsstir. nosti. Po izvršnem redu, ki je pri I nas . v ••V« vi. opravi cenitev nepremičnin i izvršilno sodišče po svojih organih in jztve-fldencih 140—144 i. r.). Izvedenci pa ne Ido'oe':o vreviosti samostojno in dokončno, 1 ampak je njih naloga samo ta, da dajo vse j potrebn-- podanke sodišču, ki potem na od-.agi njihovega cenitvenega operata samo * ' smislu načel § 272 civ. pr. reda določi -mitv&-o vednost, ki se ima vzeti za pod-| i3go i/vršilnemiu postopanju. Fo načrtu zgoraj navedenega zakona bi : a te cenitve opravljati Srečka načel-§ 3). Zakon določa, da mora izvršil-sodišCe, pr&dno odredi dražbeni narok, -rositi pristojno sresko načelstvo kot upravno oblast prve stopnje, da mu spo-oci vrednost nepremičnin, ki se ima.j o ■ roda-i, dočim mora sresko načelstvo v to -vrho zahtevati poročilo pristojne občine, z.is. šiti sreske poljedelske odbore ali dru nah nahajajoče se pritikline. Kaj je smatrati za pritikline, je določeno v §§ 294 do 297 o. d. z. Po § 294 o. d. z. je smatrati za pritiklino vse, kar se stavlja s stvarjo v trajno zvezo. Semkaj spadajo ne le prirast stvari, dokler se ne odloči od nje, marveč tudi postranske stvari, brez katerih glavne stvari ni mogoče rabiti, ali ki jih je zakon ali lastnik določil za trajno rabo glavne stvari. Po § 296 o. d. z. so pritikline: žito, les, krma in visi drugi, čeprav že spravljeni pridelki, kakor tudi vsa živina in vse orodje in priprave, ki spadajo k nepremičnini, kolikor so potrebne za nadaljevanje rednega gospodarstva. Pritikline je po § 140 izvrš. reda popisati in oceniti obenem z nepremičninami, ker po § 252 i. r. ni dopustno posegati z izvršbo na pritikline ločeno od nepremičnin. 2e zaradi cesto krat spornega vprašanja, katere stvari spadajo k pritiklinam oziroma ali ustrezajo zgoraj navedeni svrhi (potreba za nadaljevanje rednega obrata), je potrebno, da izvrši cenitev sodišče tudi tam. kjer opravljajo 6icer izvršbe politična oblastva. Za naše področje je podana ta potreba tembolj, ker je proti cenilni vrednosti določeni po sodišču dopusten rekurz, dočim po § 3 načrta pravno sredstvo proti izreku sj-eskega načelstva ni predvideno. V zvezi z vprašanjem pritikline je po-mankljiv načrt: tudi v določbi § 2. Če je namreč z ozirom na padanje cen kmečkih posestev v zadnjih dveh letih »mestna določba, da je upoštevati pri cenitvi povprečno vrednost zemljišč 1. 1929, bi to načelo gotovo ne moglo veljati tudi za cenitev pri-tiklin, pri katerih more biti merodajna samo njih vrednost ob času cenitve. Vrednost zemljišča ob času javne dražbe pride v poštev pri izvršilnem postopanju za izterjavo k on ve rti ranih terjatev. Vprašanje je, katero vrednost je vzeti za podlago pri prisilni prodaji, če se vodi izvršba ne le za konvertirano terjatev, ampak istočasno tu, di za izterjavo nekonvertirane terjatve? Isto tako je vprašanje ali nai bodo povprečne cene iz 1. 1929 absolutno merilo, tudi če je v konkretnem primeru vrednost zemljišča ob času prodaje večia od vrednosti iz 1. 1929. (n. pr. zaradi naknadno napravljene poti, arondacije itd.) Določbe §§ 4 in 5 so nepotrebne. Da more tudi sam dolžnik predlagati postopanje v smis.u tega zakona, se razume samo po sebi. Uporaba zakona pa ne sme biti odvisna samo od slučaja (zaznanje sreskega načelstva, da se prodaja zemljišče poljedelca), niti ne od volje samega zavezanca, ker ne gre samo za potrebe in koristi po-edinca. ampak tudi za interse splošnosti. Če hoče zakon ustrezati svojemu namenu, mora biti njegova uporaba prisilna in bi morala izvršilna oblast, čim prejme predlog za izvršbo, z uradnimi poizvedbami ugotoviti, ali je zavezanec poljedelec v smislu § 27. S tozadevno določbo bi bilo potrebno nadomestiti določbe §§ 4 in 5. Kar se tiče izvršbe na premičnine (§§ 9 do 11) bi bilo potrebna določba, da se pritikline — če je dolžnik obenem tudi lastnik zemljišč, na katerih se nahajajo oziroma katerim služijo — smejo prodati i samo obenem z nepremičninami. S posebno določbo pa bi se moralo izreči, da je nedopustna izvršba na pritikline, če lastnik pri- Damski KLOBUKI in SLAMNIKI že od Din 60 naprej v največji izbiri, vedno zadnjih novosti samo v modnem salonu »La femme Chic« Anica Puhek, Šelenburgova ul. 61. vseh vrst z in brez polaganja. — Najsolidnejša izdelava proti jamstvu PO NAJNIŽJIH KONKURENČNIH CENAH PARKETUNION d. d., ZAGREB, Trg kralja Tomlslava 10 — BEOGRAD, W!lsonov trg 1 ge osebe, ki morajo dati pojasnila o vred- j tiklin ni obenem lastnik nepremičnin (na nor-- dotione nepremičnine. Zakon prav za pra,- ne govori nikjer izrecno o cenitvi ne-prenv ; ampak samo o ugotovitvi njihove . rednosti po sreskem načelstvu. Ni torej jasno, ali bi se imela izvršiti ta ugotovitev .samo na podlagi zgoraj navedenih podatkov (občine itd.) aii tudi po zaslišanju izvedencev. Sodišče bi bilo vsekakor vezano na poročilo sreskega načelstva v pogledu vrednosti nepremičnin. Določba § 3 je vsaj za področje našega izvrš. reda neumestna in nepotrebna, ker ni prav nobenega povosa za io, da se odvzame sodiščem pristojnost za ocenitev oziroma za ugotovitev cenilne vrednosti. Postopanje, določeno v § 3, more biti primerno samo za pokrajine, kjer opravljajo dražfcs, tudi nepremičnin, politične oblasti. Pri nas bi določba § 3 dovedla do absurdnosti, da bi sodišče sicer izvrševalo slej ko prej cenitev premičnin, ki se imajo prodati na dražbi, po izvedencih, (§ 10 t. 2), da bi mu pa bila odvzeta ta pravica pri nepremičninah. Spričo zgoraj omenjene važnosti, ki jo ima cenitev za dražbo nepremičnin, in spričo dejstva, da bi pri sodelovanju občin in zlasti neodgovornih oseb, od katerih bi se zahtevala pojasnila, igrali čestokrat odločilno vlogo lokalni interesi, osebne vezi ter osebna in politična nasprotstva. mora samo ugotovitev vrednosti zemljišča po sodišču, na podlagi operata zapriseženih izvedencev, nuditi jamstvo za dosego tistega smotra, ki ga zasleduje zakon z določbo § 2. Ko govorimo o cenitvi, moramo pripomniti. da pogrešamo v zakonu vsako določbo o pritiklinah. Po našem izvrš. redu (§ 140, odst. 3) se imajo obenem s cenitvijo nepremičnin popisati tudi na teh nepremični- primer zakupnik, uzufluktuar), ozir. ne more z njimi razpolagati (n. pr. fidejkomi-sarični dedič). Namenu zakona ne bo namreč ustreženo, če naj se takšen kmetovalec zaščiti samo z določbo § 9, da so izvzeti od izvršbe en plug, ena brana, en voz, ena motika, ena sekira, ena kosa. dva vola aH dva vprežna konja itd. Določba § 9 je enostavno prevzeta iz § 209 t. z novega izvršnega reda, v katerem vprašanje eksistenčnega minima kmetovalca ni rešeno. Zato tudi povsem mehanično in šablonsko prenašanje te določbe izvirajoče iz povsem drugačne osnove, v zakon, ki ima za svrho zasiguranje eksistenčnega minima za kmetovalca in njegovo rodbino ne more ustrezati temu namenu. Kaj naj stori kmetovalec z eno motiko, če potrebuje štiri, kaj z enim vozom, če so mu nujno potrebni trije itd? Ne sme biti merodajno število enega ali drugega predmeta, ampak samo vprašanje, ali bi si moral dolžnik, ki mu je po izvršeni dražibi ostalo samo to, kar mu dopušča zakon v § 9, znova nabaviti vse prodane premičnine, da bi mogel uspešno in smotreno nadaljevati svoj obrat. Če tega ne more storiti, če bi njegovo gospodarstvo brez prodanih premičnin trpelo in bi bila s tem tudi njegova eksistenca ogrožena, je jasno, da mu določba § 9 ne nudi zadostne zaščite. To zaščito bi mu dajala samo določba, da so izvzete od izvršbe vse premičnine, ki so za nadaljevanje rednega gospodarskega obrata neobhodno potrebne. S tako določbo 6e morejo posamezni slučaji individualizirati in samo na ta način pravično reševati, dočim more šablonsko uporabljanje formule, postavljene v § 9, odpirati vrata krivici, nedoslednosti in absurdnostim. Položaj kmetovalca, ki ni lastnik zemlje, katero obdeluje, je treba torej v pogledu prodaje premičnin povsem izenačiti s položajem kmetovalca, ki je lastnik, t. j. izvzeti za enega in drugega od izvršbe vise predmete, ki se smatrajo po zakonu za pritikline zemljišča. li življenja na ST. VID NAD LJUBLJANO. Prosvetni odsek Sokola vprizori jutri ob pol 8. zvečer v dvorani Kratkvja v St. Vidu ljudsko igro »Prisega o polnoči« od domače pisateljice Manice Komanove. Ker je snov vzeta iz ljudskega življenja rzipod Šmarne gore, je veliko zanimanje za njo pri domačinih in tako tudi pri ljubljanskih obiskovalcih Šmarne gore. Na željo domačinov se pisateljica gdč. Manica Komanova osebno udeleži vtprizorifcve, ki je žq 230. po številu. PR.ESER.IE PRI Ul BL.1ANI. Dramski odsek naloga Sokola nam je za praznike vprizor.il štiri.dejansko burko Jaka Špicarja »Odločilni možje«. Igra je polna zdravega humorja in kaj primerna za podeželske odre, posebno še za praznike, ko so želodci polni dobrot, An da ljudstvo pozabi za nekaj časa na vse krize. Igro jo režiral br. prosve-tar prav zadovoljivo. Vloge so hlle dobro razdeljene, maske primerne in tudi igralo se je v pravem tempu. Poleg par starih igralcev je nastopilo tudi več novih, ki obetajo postati vrli diletantj-e. Vsi, prav vsi, r.o mas zadovolji:H, zato je bila dvorana polna razigranega smeha in navdušenega ploskanja. Igra je polna šaljivih prizorov, ki nam prikazujejo volilno borbo za časa občinskih volitev. Na belo nedeljo gredo naši igralci gostovat v Tomišelj pri Igu, kamor tudi iz Ljubljane ni daleč. GOLNIK. Uprava zdravilišča je letos razveselila svoje pacijente s posebnimi pisa-nicami. Povabila je priljubljeni pevski kvartet Matičarjev, ki so na velikonočno nedeljo zvečer priredili koncert. Uspel je kakor ma-lokatera druga prireditev na Golniku. Velika dvorana je bila zasedena do kraja. Poleg gg. upravnika dr. R. Neubauerja in upravitelja Čeplaka so se koncerta udeležili vsi gg. zdravniki in nameščenci s soprogami, nadalje vsi bolniki, katerim je bila udeležba iz zdravstvenih razlogov dopustna ter številni obiskovalci, ki so prišli k svojcem za praznike na Golnik. Ker se je koncert oddajal po mikrofonu po bolniških sobah, lahko cenimo vse poslušalce na 300. Priljubljeni pevci so vse točke obširnega, izbranega sporeda izvajali prav mojstrsko. Že po prvem odmoru je postalo živahno v dvorani. Vrli gostje so si hitro osvojili srca prijateljev lepe pesmi in navdušenje se je stopnjevalo z izvajanjem vsake nadaljnje pesmi! Posebne lavorike so si pridobili »Matičarji« s pesmimi: >Mlatiči«, ki so jih morali ponoviti, nadalje goriške »Vinske pesmi« in srbsko »Kolo«. Le prehitro je prišel zaključek s pesmijo »Lahko noč!«. Na velikonočni ponedeljek pa je kvartet Matičarjev sodeloval pri službi božji in zadivil številne vernike s krasnim izvajanjem Medvedove maše in velikonočnih pesmi. Upravi zdravilišča iskrena hvala za pozornost, vrlim pevcem pa za iskreni užitek. Živeli in na svidenje! — Uradniška pripravnica Marija Zupančičeva je položila z odliko strokovni izpit za arhivsko uradnico. Čestitamo! DOL PRI HRASTNIKU. Jutri bo uprizorilo tukajšnje Sokolsko društvo ob 3. popoldne v šoli »Svojeglavaka«. Vse uloge so v rokah naših najboljših igralcev. Igralo se bo pod vodstvom br. Ferenčaka. Novost na našem odru bo tokrat ta, da bo spremljal vse pevske točke igre kvartet Glasbenega društva hrastniškega. Tudi bratje^ iz Hrastnika pravijo, da hočejo pripomoči s svojo navzočnostjo do večjega uspeha. — Ker je dohodek namenjen za saniranje društvenih financ, je želeti, da ne prisostvuje igri sa- | mo vsak član Sokola, temveč, da pripelje s seboj še vsaj nekaj prijateljev. Posnemaj-mo v požrtvovalnosti naše nepri j atelje in dvorana b>o polna! BANJALOKA PRI KOČEVJU. Pred kratkim je naš Podmladek priredil v šoli mladinsko akademijo ob 25 letnici smrti goriškega slavčka. Na sporedu so bile same Gregorčičeve pesmi, govor o Gregorčiču, rajalni na6topi s petjem, poklonitev šolske mladine, učiteljstva, naroda. Sokol-stva in vojaštva pesniku. Nekatere točke so bile naravnost odlične, zlasti so ugajale »Peričice«, »Za boj med bojni grom«. »Siromak« in »Soči«. Čisti dobiček je bil namenjen novoustanovljenemu PRK. Požrtvovalnemu učiteljstvu moramo čestitati. Le tako naprej! — Prihodnjo nedeljo bomo imeli v Banjaloki ustanovni občni zbor sokolske čete. Ustanovljeno je bilo v naši vasi poverjeništvo Rdečega križa in »Orjema«. Dne 4. aprile bodo na našem odru gostovali požrtvovalni gasilci iz Vasi z dramo i : »Prisega o polnoči«. Dne 10. aprila pa priredi na iniciativo šolskega upravitelja higienski zavod iz Ljubljane prvo zdravstveno filmsko predavanje »Higiena na dežeJi«. TCljulb krize imamo pri nas 27 članov Vodnikove družbe. DOBOVA. Krajevni odbor RdeSega križa v Dobovi priredi v nedeljo 3. aprila in t ponedeljek 4. aprila v šoli igro v 4 dejanjih »V kraljestvu ljubezni in dobrotec Glede na lepo igro in plemenit namen društva vabimo k obilni udeležbi. VELIKA PIRESICA. V nedeljo 3. t m. ofo 15. vprizorimo v poslopju šole veseloigro »Moč uniforme«. Vljudno vabljeni vsi, posebno od sosednih bratskih društev. SEVNICA PRI SAVI. Prosvetno delo Sokola v Sevnici je bilo v meseou manou zelo plodovito. Uspeh društvenega dela se je pokazal na petih prireditvah. Uprizorjene so bile 3 gledaliiške igre^ vršilo se je poučno predavanje dr. Mušiča in v nedeljo 20. marca zvečer smo imeli v sokofcki dvorani pevski in glasbeni koncert. Nastopila sta kot gosta br. Ruoman in Razpot-nik iz Rimskih Toplic, prvi s pevskimi točkami, bariton-solo, druigi kot violinist. S tremi klavirskimi skladbami je nastopil tudi br. Drago Cimpcrš^ik kot jako dober pianist Vsi solisti so žefli mnogo odobravanja za svoja umetniška izvajanja. Osttale točke programa je izpolnil društveni salonski orkester. Zal da za take prireditve občinstvo še nima dovolj zanimanja, koncert bi bil pač zaslužil več obiska. — Za velikonočne praiznike je bil otvorjen Kjpet kino v Sokolskem domiu. Prihodnje predstave bodo v soboto, v nedeljo in r ponedeljek. PREVALJE. Dne 5. t m. se Je tudi na Predaval jah ustanovil kraj. odbor Rdečega križa, ki že danes šteje 46 rednih članov vseh slojev. Na zboru, katerega so se udeležili tudi odposlanci guštanjskega odbora in delegat oblastnega odbora g. Malnarič, je bil soglasno izvoljen za predsednika sreski sanitetni referent g. dr. Davorin Fais. Pri prvi seji. ki je bila 12. t m. se je na občnem zboru izvoljeni odbor konstituiral takole: I. podpredsednik g. Josip Rifl, gostilničar; II podpredsednik g. Ivan Milač, sreski podnačelnik; tajnik g. Vinko Vidmar, finančni podpreglednik; blagajnik g. Ivan LebiS, učitelj; blagajnikov pomočnik p. Karel Do beršek, šolski upavitelj; gospodar Andrej Hribernik, sedlarski mojster. Nadzorstve ni odbor sestavljajo gg: sodni svetnik dr Blaž Reichmann, finančni preglednik Franjo Malnar in rudniški uradnik Jožko Kokol ŠMARJE PRI JELŠAH. Sokol je 20. t. m. uprizoril Bartschevo žaloigro »Tragedijo matere«. Igralci so dobro rešili. — 6. aprila bo ime'o društvo spominsko proslavo 100 letnice Goethejeve smrti. — V istem mesecu namerava igrati dramska odsek »Volka ši na". SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Tudi pri nas hočemo skromno proslaviti sklep kmetijske in gospodinjske nadaljevalne šole. V nedeljo in ponedeljek bo v šoli otvorjena razstava ženskih ročnih del in kuharskih izdelkov. V ponedeljek pa bo ob 15. uri proslava z ponavljanjem predelane snovi, petjem, nagovori in kratkimi igricami. Ljubitelji kmetske mladine dobro došli! Te dni smo pokopali gojenca kmetijske nadaljevalne šole Ahaca Jožka, ki se je v soboto pri streljanju ponesrečil, Izgubil vid in naposled po hudih mukah umrl v ljubljanski bolnici Bil je marljiv in miren fant! Prvi in edini velikonočni strel v naši občini je zahteval žrtev! Bodi pokojniku oh'•"njen b^sr soomin! MALA NEDELJA. Pred kratkim ustanovljena sokolska četa bo imela prvo prireditev na belo nedeljo 3. aprila ob 15. v Društvenem domu. Uprizori se krasna igra Komanove »Krst Jugovičev«. Po igri bo odhodnica bratom vojakom. Svirala bo godba na pihala. Vabljeni! JURKLOŠTER. Na praznik sv. Jožefa «>o uprizorili naši SokoM v šolski dvorani vaško burko »Trije vaški svetnikic. Navzlic strastni .p roti agitaciji se je ljudstvo pri predstavi naravnost trio in je bil usneh uprizoritve zelo zado/oljiv. Režiser br. Margnč Julij in ostalii igral oi so s ton lil na oder skrbno pripravljeni in so pokazal! odlično isrro. K uspehu naše iskrene čestitke! PONIKVA OB JU2NT ŽELEZNICI. Na praznik 19. t. m je imelo gasilno društvo 10 redni občni zbor. Jubilejno zborovanje je otvoril načelnik g. Franjo ŽliČar in se spomnil ob tej priliki vseh onih. ki so ■ svojim nesebičnim delom pripomo?li. da se ie povzpelo društvo na sedanjo višino. Poročila funkcijonarjev izkazujejo znatno ak tivnost društva, pri čemer je upoštevati poleg tehnične izpopolnitve zlasti mo6no prosvetno udejstvovanje v prirejanju gasil- sko-propagandnih iger. Glede na terenske potrebe gasilnega okoliša se bo letos v juniju nabavila nova motorka z vozom. Letoa se bo proslavila tudi 10-letnica društvene?« obstoja ROGAŠKA SLATINA. V nedeljo 20. L m. je priredilo agilno društvo »Sloga« pevski koncert, ki je uspel nad pričakovanje. Pester spored je nuSil priliko ženskemu in moškemu zboru, da sta se med seboj kosala, kdo se bo boljše izkazal. Impozanten pa je bil njih skupen nastop. Mladi konserva-torist g. Hrovatin Radoslav je lahko ponosen na svoj uspeh, ki ga je stal mnogo truda. Poset je bil zadovoljiv. DEVICA MARIJA V POLJU. V nedeljo 20. L m. se je vršila v šoli ustanovna skupščina krajevne organizacije JRKD. Zbor, kateremu je prisostvovalo veliko število okoliških posestnikov, je otvoril bivši predsednik krajevnega volilnega odbora g. Janki* Kuhar, nato pa je v daljšem govoru očrtal smernice nove organizacije delegat banovinskega odbora ravnatelj g. Anton -Jug i» Ljubljane. Za predsednika krajevne organizacije j« bil izvoljen g. Ivan Jamšek, posestnik iz Zg. Kašlja, za podpredsednika pa župan r. Ivan Gartroža iz Pp. Zadobro-ve in g. Franc Grad iz Zg. Kašlja. Tajnišk« posle je prevzel g. Janko Kuhar, uradnik vevške papirnice, blagajniške posle pa g, Valentin GoljaT iz Polja. Dam v najem ali prodani dolgoletno restavracijo ,G©URMAND* Ponudbe prosim nasloviti na »Gourmand«, Nikoličeva ulica broj 5., Zagreb. 4473 Farma je nagrajena: • pokalom Nj. V«L kni)* • pokaiom Nj. V«L knJj* ▼ Uliui S zi&t. kelajuuni t Grčiji i »Grami prii«. Hudim j«je* m -»»fjenj« ki tno&ntm* pi66ame«. — Zahtevajte cenik! JUCftfarm jaliSfte plem&n&ke iivine. — Lutul: » SAVA VUJIČ, N0VISAD. Utencftcoat- 164 iz čiste volne p£a&či Manchester Din 680.-Bradford Din 590.- Zimska podloga, Id se da odpeti, iz prave velblodje dlake Din 140.—, iz imitirane velblodje dlake Din 90. Po povzetju pošilja A. Schaffer Zagreb 11 pret. 6. TU IE VESillE ZA VAS IN VAŠO FAMILHO ! Direktno IZ TDVADNEoz.skladisca dobite ; dobe? inshtiment tako po ceni,tabor pri nas: DUNEod 0in.68.TAMBUBICEod Din 89 ilTARE • 165l TROMBE - -47Q harmonika « «69. NAŠA SPECITALITETA- &0MAT1ČNE HARMONIKE, HAVfilSKE } GiTADE, SAKSOFON i. ;Zahtevajte brezplačni CENIK |$KK112JC0.KAK0 POSTANEM 60DBtnilC' IEINEUHEROLD &TDUU2NA GlAZBIL IN HAftMOMIK SSaliAfUBOBit I0I Cene malim oglasom lanttve bt dopisovanja vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za Hfro ali m dajanje naslova Din 5.—v Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din L— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*. »Kapital«, »V najem*. »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*. »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zaslu-iekc, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za MaUvglosi Za odgovor 3 Din v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, »e zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ab za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna prtstojbtna za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10._* pri oglasih po I Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati prt predaji naročila, oziroma flh fe vposlati v pismu obenem s naročilom. Potniki Kdyw mesto pot- nik*. piača sa vsako b»*edo 50 par; ta dajanj« naslov« »li za šifro S Dki. — Kdor sprejem« potraike, plača btw-:čeval in zahtevkom p' na nro na naslov: Miklanžina, Braslovče. Pek. pomočnika rrlad^sra in pridnega, ki bi r»i:T>ašal tudi kruh. sprej-ir^m. Naslov v o?7ri snem oddelku »Jutra«. . 9702-3 Za samostojno vodstvo trsrovine u mešanim blagom izurjeno prodajalko T.? ta;koj,ien nast-or*. Trgovina se nahaja na deželi T*e-'eg fa**ne cerkve. XC, ure od kolodvora. Potrebno ie 1R.OOO Din kavcij*. Ostalo dogovoru. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v pod s;fro »I"podna prilika«. 9to,moto CAMERNIKOVA šoferska šola Ljubljana, Dunajska e. 36. r*rva »biai»tv«oo toooeeijo-airana. Pr.>nprtRi lč lasfcmj — pišite ponil 0 6 e n c e sprejema vsak 6a*. 251 Vsaka beseda 1 ttoj z* dajanj« rtas!«™* aii za Šifro pa 5 Dia. (10) j ia besedo. Oglasi »o 1 cijalnega značaja po i 50 paj beseda. Za dajanje aasiova ald za , š:fr» 8 Din, oziroma j 5 Din. (1'1) |_ Novo kolo za vsako ceno naiprodaj na llikioBii&vi c^sti št. 7,111. 97S7-11 j Vsaka boseda 50 par: j za dajonje naslova ali j za šifro pa 3 Din. (Ž) Pošteno dekle vajeno kuhe in hišnih d«l, išče službo pri boljši obi-telji. Ponudbe na oglasni oiidelek »Jutra« pod šifro »Pošteno 558«. 9628-2 Več kuharic, sobaric in deklet m privatne hiše in gostilne za Z:tgrob in izvon mesta. Služb je dosti na razpolago. Vsaka dobi v kra-,ko?m ča«u s!užV>o, če je prid-na. Odgovarjam pismeno, če se priloži znamka ta 1 Din. Zavod sin-žitn^ad-i Z-i^rr-b. Ga'eva ul. U. 2T7 — B. Szeidner. Perfektno sobarico o neJTiščin«. ki je b* služila v boljših hlSah, ^nrejmen". s aoril-om. Pormdbe v nemščim na odde'«^ »Jutra« ped »H. J. 100«. 967IM Hotelski nortir d^bi v Sloveniji. — R^^ekrira se sa-mo na pr-v<»vr?«tT>o moč t. večletno praVsn. Ponudbe na oglao. odd e1 pjk »Jutra« pod šifro »Portir«. 9Tf!?-l Šivilja išče rei^sto pri boJiSi Si-vilji, da bi se že k.r«of>ol-mla v stroki, kj-ir bi de-ala samo za hrano io stanovanje. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celj« pod tnač-ko »Izobražena«. 9C61-2 Kot gospodinja k majhni družini ali samostojnemu gospodu bi šla g.-»sr>a srednjih let. ki ima nekaj gotovine. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9«89-2 Sem sposobna za vsako podjetje, ki polaga važnost na Ijubeznji-vo in pozorno občevanje s strank« mi. Govorim in pi-šesm p?na kavcije, z letnimi spričevali prvovrstnih gostiln, želi premeniti s1ut>m> Reflektira samo na boljše mesto. Cenjene dopise na podruinioo »Jutra« v Maribora. 9550-2 Gospodična hrn^ona šivilja, ieli kj«. ko4i mesto pri bol iS Si-vilji. Gre event. trudi k b.-.ljšl drnjfini k otrokom. Ce.nj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Šivilja«. 9S07-2 tdgar R»c« Burroughs« Tarzan, kralf r Avto Se«^cBlTtden-ski, z« 9000 teže, malo rabljen, dobro ohranjen, radi nakupa večjega proda Ignae Andra-šič, Kranj. 9570-10 Tovorni avto od a 14 do 9 V4 tome, malo rabljen, po možnosti s polnimi gumami kupimo. — Ponudbe na parom 1 i-n »Slavija«, Vukovar. 9698-10 Motorno kolo A. J. S., 500 cm', z e!e*- tri43-15 Kdor nudi prehrano plača sa vsako besedo 1 Din; kdor išče prebran« pa za besedo 50 par; za dajanje naslova aii šifro S Din. oziroma 5 Din. f!4) Trs^-tti c^iaJ i Pozor! Za srojo oddam 1 % leta staro te-po deklico ln 4 mesece starega dečka, oba čvrsta. Poizve se pri g. Ivanu Hvala, Ljubljana, Slomškova alica št. l/III, desno. 94211-14 WB5L m n Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za iifre pa 5 Din. (10) Lesene jelševe plošče »Tobal« (Spe.rpla.tten) prodaja po tvorniški ceni Adolf GlilcJc trgovec 1 lesom v Celju. 9062-1 o Suha bukova drva in bukovo oglje kupujem na vagone. Ponudbe na oglasni oddeleik »Jutra« pod šifro »Bukova drva«. 9764-15 Vsaka boseda 1 Din; za dajanje naslova aH ta šifro na 5 Din. (18) V nedeljo, 3. t. m. vsi k Živcu. Pri godbi, kure>tn.iai in najboljši kapljici Vam želimo dober tek. 9741-18 Stanovanje Vsaka beaeda 1 Din; za dajaaje naslova aH za šifro pa 6 Din. (31) Sobo lep« flipremljeno oddam boljšemu in stalnemu gospodu. Naslov pove oglas, oddelffk »Jutra«. 95B0-23 Sobo s štedilnikom oddam v Bohoričevi ulic-i št. 33. 9736-28 Gospoda sprejmem takoj kot sostanovalca. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 9748-23 Lepo sobo separir-*.no odda.m v eem-tru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9770-23 Gospoda •»prsjmem na stanovanje bliru trn iver? p. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra« 9777-23 Prazno sobo veliko in »olnčno oddam za pisarno ali stanovanje na Mestnom trgu. Poizve "e v parfumeriji Dram na Mestnem trgu 13. 9780-23 Sobo z elektr. razsvetljav« bi n osebnim vhodom, v sredini mesta takoj odda.m sa 250 Din. Stari trg 26/1. ST«*1-*? Vsaka beseda 59 par; za dajanj« naskrra tis ea šifro S Din. (25-a) Manjši lokal v Celju v ©entru mesta takoj oddam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 9664-19 Vnajetn Hrastove sode od belega vina, garantirano ' zdrav«, od 10—20 M vsebin« kipim. Ponudb« n* o^ia«ni oddelek Jutra pod eifno »Zdravi »odi«. 9644-7 Zobozdravniški operacijski stol »troj za vrtanj« in pljuva' n-ik kup!*n. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« era.3-7 Pisarn, inventar: 2 amerikanski pisalni mizi. oirnaro za knjige ki pihalni stroj i mizico kupimo taikoj. —• Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod •Inventar 22«. 9788-7 Dobre vrtne zemlje par voz kupi Adamič v Traovem. Staretov* ul. 16 9790-7 Vsaka beeeda 1 Din; za lajaii je naslova aii za S fro pa 5 Din. (16) 4000 Din posojila iščem. Ponudbe M oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »G-o«pa 35«. 9914-16 Prodam Vsaka boeeda 1 Din; sa dajanje aH ia Šifro pa 5 Din. (17) Enosob. stanovanje z vsemi pritikiinami takoj oddam poleg postaje Zalog — Sp. Kašelj 42. 9740-21 Večji kos zemljišča za košnjo hi setev oddam v najem blim mosta. Naslov povs oglasni oddelei »Jutra«. 9696-17 VeHk trgovski lokal na najpnoanetnejši točki v Mariboru, posebno pripraven za manufakturo — opremljen, oddam v najem Dopise na podruž. »Jutra« v Mariboru pod »Edinstvena prilika«. 9540-17 Suho skladišče v bližini gorenjskega kolodvora oddam v najem. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 9717-17 Gostilno najraje v Ljubljani »?1 »a Gorenjskem iščeta 2 sestri (ob« od obrti) v najem ali na račun. Dopis« pod šifro »Prometni kraj« na ogiaem oddelek »Jut.ra«. 963047 Lokal za mlekarno aH vlnotoč n* prometnem kraji voa- mem v M. jem. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 901-1-17 Oglasi tog. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasa socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova aii m Sifno pa 3 Din. (6) Vinske trte cepjjene. komad po 60 par nudi Alojzij Grabar, pošta Juršinoi pni Ptuju. 8254-6 177 Razločno je bOo slišat] žival, ki Je vohala po vratih. Trepet in zona sta )u oblila. Praskalo je po vratih — zver si je izkušala utreti vhod. In zdajci je Jane zagledala, rišočo se na ozadju mesečnega neba, glavo velike levinje, ki je krvoločno upirala vanjo svoje žareče oči. Otroški voziček in košarica oboj« zelo dobro ohranjeno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9659-6 Garvens-Mimot-Automat kompl. s sesalko in električnim motorjem 290—380 Volt, 2 HP. menjalni tok, s kotlom 1001, popolnoma nov naprodaj v kolodvorski restavraciji v Velenja 9697-6 Otroški voziček dobro ohranjen prodam ta 200 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 9757-6 Vsaka beseda 1 Dia; za dajanje aastov* afi za fcfr* pa 5 Din. (SO) Trisob. stanovanje oddam 1 minuto od tramvaja. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 9745-31 Stanovanje sobe hi kuhinje takoj dam 3—3 odraslim osebam brez otrok. Kavškova cesta št. 5. 9743-31 Stanovanje visokopritlič.no, S aob. kabineta in pritikihi oddam za maj. Naslov t oglas, oddelka »Jutra«. VMl-21 Dvosob. stanovanje % balkonom oddam takoj na Smartinski cesti št. 6. 9778-31 Stanovanje 2 kopalnice, kuhinje in pritiklin, v »ojnčni legi blizu glavnega kolodvora odda Ana Srmolič, Bolgarska ulica 23 — poizve se v podpritličju. 9793-21 Stanovanja Vsaka beseda 50 par; m dajanje naslova »h za iifre 3 Dia. (21-a) Večjo sobo z najnujnejšo opremo za 2 osebi, z elektriko in pečjo, išče za takoj stalen gospod. — Ponudbe s ceno na oglasni oddeJek »Jutra« pod šifro »Oče in sin«. 9677-2S/a Za dijaka iščem '-snovanje pri strogi družini. Ponudbe pod šifro »Dijak« na oglasni oddelek »Jutra«. 9025-23/a Separirano sobico išče za takoj soliden akademik. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jut.ra« pod šifro »Mirno«. 960S-23/a Sobo i itroc1 s«parir*.iHim vbodom išče dri. uradnik v bližini univerze. Ponudbe na oglasni oddeJek Jutra pod šifro »Stalno 400«. 9766-23/a Zračno sobico majhno in snažno, v centra me*t* Iščem za takoj. Ponudbe z navedbo eene na oglasni oddplek Jutra r>od šifro »Miren gospod«. ŠTPS-OS/n Dopisi Vsaka beseda t Dia; ta dajanj« naslova aH iifre pa 5 Din- (84) Vsak občuduje lepoto tistih dam, katere uporabljajo Zoraida kremo, Zoraida puder ki Zoraida miio. Dobiva ae v lekarnah, drogerijah, par-fumerijah ki boljših trgovinah. Glavni depot: Parfu-merija Uran, Ljubljana. Mestni trg lil. 96i6.-->4 Živali Novozidano hišo t. gospodarskim poslopjem fn velikim vrtom prodam. Pobrežje pri Maribora — Stanto Vrazova ulica 23. 9799-20 Mlin na prodaj v najbolj prometnem kraja pri železniški postaji. Ponudbe na oglasni od delek »Jutra« pod šifro »Prometni mlin«. 9122-20 Otroški voziček (športni) dobro ©branjem proda Ivan Kokalj, Ljubljana, Gradišč« štev. lil/n 9607-6 Novo hišo visokopritlično, dvodružni-sko, z velikim vrtom, v Ljubljani prodam za 74.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9653-20 Redka prilika za naložbo denarja! V Celja je naprodaj ob mestu ležeč« poslopje e sadonosnikom io vrtom, v izmeri 3300 m1, primemo tudi ta stavbišča. Ob ee-sti električna napeljava — primemo za industrijo »li obrt. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Redka prilika«. 9810-20 Posestvo rodovitno, obsegajoče 10 oralov, pri Mariboru naprodaj. Naslov pri podružnici »Jutra« v Mariboru. 9548-20 Stanovanje S •<#> ali en« večje s pri tiklinami išče odrasla tričlanska družina za maj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »600 A« 9766-ffl'a Čedno stanovanje 2 sob ia pritiklin, za mesec maj išče trič-lans-ka družina, ki plača do 1000 Din mesečno. — Ponudbe prosi na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifro »Zračno in čedno«. 9761-21/a Stanovanje emo- ali dvosobno, v mestu išče tričlanska družina Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »4 mesece letno odsot.na«. 9776-2!/a Sobo odda Vsak* beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za tif « pa fi Din. (27) Mlad jazbečar rjav« barv«, z zmamko St. 3CM, s« j« »gabil. Odda naj »e proti nagradi v Ilirski ulici 91. 9746-27 Vsaka besifla 1 Dui, za dajanje naslova al i I za šifro n* 5 Dia. (29) Šivalni stroj »Singer«. rabljen, vendar dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sival-tti stroj«. 9569-29 Pisalni stroj dobro ohranjen, zelo poceni proda Iva Kokalj. Gradišče 11/11. 9506-29 Nov šivalni stroj za 1.300 Din naprodaj n3 Miklošičevi cesti št. 7/III. 9786-29 Vsaka beseda 50 par: ia dajanje naslova ali ta Vi fro pa 3 Di n. (28) Zamenjan dežnik V kavami Emona sem v ■torek pomotoma zamenjal nov svilen dežni-k. Prosim, da se zamenjanega proti vrnitvi starega odda pri blagajni t kavarni Emona 9676-38 Razno Vsaka beseda 1 Din; ia dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (37> Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št S L7UBL1ANA ALEKSANDROVA 8 MAfeiBOA - GREGO Rt i č E V AZQ Obimenas! HOTEL, na gornjem Jadranu z 20 lepo opremljenimi sobami, dobro idočo restavracijo ia močnim sezonsk im obratom, z večletno pogodbo, radi bolezni takoj poceai naprodaj. Obrnite se na Juraja Lacko, Vinkovci 3S39 Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »CSav&n« )e tnasrt Dobite ▼ lekarnah, Aroge rijab ubi naravtx»t 1« tvor lice !n glavnega skladišča Čuvajte »e pooaredbl 15 M. Hrnjak lekarnar — Sisak Brez vsake kavcije in poceni st izposodite plošče tn gramofone pri ŠLAGER Aleksandrova cesta 8 Otvoritev gostilne ! Prevzel sem GOSTILNO v Kersnikovi ulici št. 5 (prej Nova ulica), kjer bom očil izborna Š115EXIŠKA VINA. Istotak se bodo točila ta vina še nadalje v mojen. vi-notoču v Prešernovi ulici. — Pridit in poskusite! — Vabi Vas 4482 MARTIN BUJAS. Naprodaj sledeči novi stroji: kombinirane škarje in štanca, luknjaln: \a, radijalni vrtalni stroj, visokozmožna žc ra za mrzlo žaganje Original Ajax, prvovr& ~ri najmodernejši fabrikati na električni pogon. Obrnite se na: Ing. MeisL, Jevremc -a 13, Beograd. 4Q, 3 KH ... •• > - t- : 6 Potrtim srcerc naznanjamo, <5a je dne 31. marca t. L ob % 10. zvečer gospa Južlna Katarina previdena s svetimi zakramenti, po kratki bolezni v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršE danes dne 2, aprila ob 2. url iz hiše žalosti, Sv. Petra nasip št 71. Žalujoč! sinovi: STANE, POLDE, ALBIN. 4019 • -V . • ;. ... -' ' vi. r ; . - - , Naznanjamo tužno vest, da je naS ljubljeni brat, svak in stric, gospod JANEZ FLORJANČIČ po kratki za vratni bolezni včeraj, dne L sprOa 1932, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo ▼ ^.-edeijo, črte S. aprila 1932 ob 14.30 Iz mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu. 4469 ŽALUJOČI OSTALI družba z o. z. LJUBLJANA, Wolfova ulica 10-1 Dobavlja hrastove in bukove parkete po nafngodnefšili pogojih Potrti neizmerne žalosti naznanjamo pretužno vest, da Je naS predragi soprog, dobri in skrbni oče, stari oče, brat in tast, gospod JOSIP LIKAR kr. šumar v pokoju danes ob 6. url zvečer po kratki in mučni bolezni, previden s tola231 sv. «*ere, boguvdano Izdihnil svojo blago dušo. Pogreb pokojnika bo v soboto, dne 2. aprila 1932 ob 5. uri popoldne Iz hiSe žalosti na domače pokopališče. Kostanjevica, dne 3 L marca 1932. 4020 ŽALUJOČI OSTALI Vsaka beseda 50 par: ■a dajanje aaatowa ali n šifro 8 Din. (33) Mesečne sobe po 260 in 960 Din s postrežbo in razsvetljavo oddaja hotel »Tivoli«. 9604-23 1 ali 2 sobi opremljen^ strogo separi-rani takoj odd.vm t vili na Mirju. Naslov v oiglas. oddelku »Jutra*. 9446-23 Sostanovalca sprejmem v lepo, crač®o ta solnčno sobo, event. s hrano po smerni eeind. Cesta v Rožno dolin« 40. pritličje desno. 9449-23 Opremljeno sobo oddam v Pleteršnikovi ul. št. 22. Bežigrad. 9637-23 Opremljeno sobo oddam takoj na Taboru 5 pritličje. 9779-23 Objava S Javljava cenj. gostom Ua' Uor tudi širši javnosti, da sva hotel in restavracijo „Lovački rog" IIica 14 predala g. Hrvoju in ge. M. To-mee. Zahvaljujeva se vsem cenj. gostom za mnogobro' jen obisk in izkazano zaupa' nje in prosiva, da ohranijo isto tudi najinim nasledni' kom. Z velespoštovanjem Anton in Terezija Tone jc Z današnjim dnem sva prevzela hotel in restavracijo „Lova£ki rogu, llica 14* Prosiva mnogoštevilne goste in ostalo širšo javnost za zaupanje, ki so jo izkazovali najinim prednikom, da ga izkažejo tudi nama. V tem pričakovanju se naj-topleje priporočava Hrvoje in Mina Tomec Zagreb, 1. aprila 1932. 4472 Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tisk a m a rja Franc Jezeršek. Za Inseratni del Je odgovoren Aloj2 Novak. Vsi ? Ljubljani