RDEČ OBRAZ POSLANIKA
Žalostno ~ vesela zgodba o skritem mikrofonu v uradu češkoslovaškega ambasadorja v Londonu.
LONDON. — Jiri Ha jek, češkoslovaški poslanik v Londonu, je bil te dni silno razjarjen. — In kako ne! Za to je imel vso pravico. Neki zlikovec je namreč namestil v njegovem uradu tajen mikrofon.
Vsakdo, ki je kdaj gledal prizore na televiziji, ve, da je tak mikrofon lahko skriti kjer koli v sobi, zato se pravi sovjetski državljan vselej ozre v sobi o-koli sebe, da ugotovi, kje so kapitalistični krvosesi skrili tisto peklensko napravo. Kje v svojem uradu je ambasador Ha j ek odkril ta tajni mikroon, poročilo Associated Press iz Londona ne pove.
Pove pa, da je diplomat vložil radi tega oster protest pri britanskem zunanjem uradu. V svojem protestu je izjavil, da bi zunanji urad zadevo natančno preiskal in po zaslugi kaznoval krivce.
Angleži so si zasukali rokave ter se vrgli na delo, ki so ga temeljito opravili. Po preiskavi so poslali ambasadorju Hajeku uradno poročilo, v katerem je bilo rečeno:
Nobenega dvoma ni, da je bil ambasadoi'jev urad res zvezan s tajnimi žicami za prenašanje glasu in govorjenja. V uradu je bil skrit mikrofon, o čemer tudi ne more biti nikakega dvoma.
Sledovi teh naprav so vodili v neko trgovino s takimi stvarmi na Old Bromton Road v Londonu.
Človek, ki je kupil žice, naprave in mikrofon, je bil — član češkoslovaške ambasade!
Obraz ambasadorja Hajeka je postal rdeč. Bolj rdeč kot Je bil kdaj obraz kakega češkega diplomata na britanskem kraljevskem dvoru. . . Ambasador ni nič več zahteval od Angležev, naj kaznujejo krivca! . . .
Res mora biti sitno in nerod-
DOLGO dolgo je že te mu, kar so prvi ameriški priseljenci, tako imenovani ‘‘pilgrims”, proslavljali svoj prvi Zahvalni dan v svoji novi domovini, ki jim je dala svobodo pred verskird in političnim preganjanjem v domovinah njih rojstva.
Dolgo je že, odkar so po službi božji, pri kateri so se zahvalili Stvarniku za prejete dobrote in srečno pospravljen blagoslov svojih polja, sedli pred svojimi kolibami iz surovo obtesanih brun k bogato obloženim mizam 'v družbi svojih novih prijateljev.. Indijancev, ki so jih naučili, kako saditi koruzo in krompir, katera pridelka sta postala važno živilo vsega poznanega sveta.
Vsemu temu je že dolgo — dolgo... Zahvalni dan, ta lepi in izrazito ameriški narodni praznik — pa ne bo nikoli zastarel, ker nas vedno znova in znova opominja dobrot in božjega blagoslova, ki ga milostno nebo rosi na to deželo:
Ob vseh tegobah, ki jih ni malo, je še več radosti in dobrot, ki v obilni meri odtehtajo začasno trpljenje in težave.
Kljub vsemu, kar koli se dogaja in nam ni dano, da bi vse to dogajanje nemudoma doumeli, bodimo uv er j eni, da gre svet naprej, ne nazaj! Iz kaosa, v katerega ga je vrgla vroča in mrzla vojna, se polagoma izvijamo, čdprav nedavno še ni bilo videti izhoda iz njega.
Ameriški farmarji so obdarjeni z obilico pridelkov, da ve vedo, kam z njimi in da jih je kljub pošiljanju v vse dele sveta še vedno toliko, da ni po skladiščih in žitnicah sprave zanje.
Delavci so si potom svojih organizacij in njihovih razumnih voditeljev izvojevali v letošnjem letu tako sijajne zmage, du bi bilo še komaj pred desetletjem naravnost 'blazno misliti nanje.	:
Modri mož, ki je v teh usodnih dneh v Beli hiši in. ki je v veliki meri odgovoren za današnje blagostanje, je pravkar prebolel težko in nevarno bolezen in je upati, da bo vsaj začasno še ostal ob krmilu državne ladje, ki jo spretno krmari in budno pazi, da je valovje političnih in narodnostnih strasti ne trešči ob nevarne pečine in čeri.
Dovolj je torej razlogov za zahvalo Stvarniku, ki ga bomo z jutrišnjim dnem še posebej počastili.
Izjava sovjetskih časnikarjev pred povratkom domov
časnikarji so dejali, da bodo odnesli mnogo dobrih vtisov iz Amerike in da bodo o nj ih poročali svojim čita-teljem.
NEW YORK. — Amerikanci ne smejo postati nervozni” zaradi
VPRAŠANJE POMOČI KATOLIŠKIM ŠOLAM
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Izjava ameriških katoliških prelatov na letni kon Ferenci v Washingtonu. Katoliške šole so upra vičene do pomoči, ki jo prejemajo od vlade jav- vaških narodnih pesmi, nato pa ne šole ter so enakovredne vsem ostalim učnim Ples- Udeležbo priporočamo!
Koncert in ples—
Hrvatsko pevsko društvo LISINSKI prireja v nedeljo ob štirih popoldne v Hrvatskem domu na Waterloo Rd., koncert hr-
zavodom.
V posebnem poročilu listu — neuspehov ženevskih raz- New York Times iz Wash-govorov. To je naziranje sed- jingtona je glede kontroverze, ki mih ruskih časnikarjev, ki so je nastala v zadnjem času zara-pretekli teden zaključili svoje di vprašanja federalne pomoči enomesečno potovanje po Zdr. katoliškim šolam, med drugim državah. Sporazum glede Nem- rečeno:
čije bo dosežen, so dejali, ka- WASHINGTON. — Ameriški kor je bil dosežen^glede Avstri- katoliški škofje so izjavili, da i-je.	majo zasebne in katoliške šole
Obiskovalci so izrazili svoja “polno pravico” prejemanja fe-mnenja v razgovorih v hotelu deralne pomoči. Dalje so izja-Waldorf - Astoria, nakar so od- jvili, da so šole integralni del a-potovali z letalom v Pariz, od meriškega izobraževalnega siste-tam pa z drugim letalom v Mo- ma. skvo.
Protestirali so proti “krivične-
t, .	,	, i .	,, mu in diskriminirajočemu” po-
Rusi so bili zeh dobre volje :	,	. . .	, v ,	,	,
,	i 01 ~	• ;stopku, da bi se te sole smatralo
pred svojim odhodom. Skoraj , r ’	.
. kot manj posvečene Javnemu za vse je govoril Boris Polevoj, , ,	,	■	, ,	- ,	, •
član uredništva Pravde, oficiel. Metanju kakor sole k, Jih
podpira vlada oz. država.
nega glasila sovj. komun, partije, in tajnik Odbora sovjetskih pisateljev. Polevoj je dejal, da ni prav nič presenečen nad zadnjimi razgovori zunanjih ministrov v Ženevi. “Nasprotno, bilo bi naravnost čudno, če bi po dolgi periodi nesporazumov med našima deželama, prišlo zdaj nemudoma do spor: zuma glede cele vrste vprašan v Ljudstvo ne sme postati nervozno, če se raznih stvari ne more nemudoma uravnati.”
Časnikarji, ki so dejali, da i-
Od učencev, ki obiskuejo privatne high schools in osnovme šole, jih je približno 90 odstotkov v katoliških šolah.
Ameriški škofje so v svoji letni izjavi naglasili, da bi se moralo privatne in cerkvah pridružene šole smatrati legalno in poklicno enakovredne onim šolam, ki so podpirane z ljudskimi davki.
Pravica do dobrin
Te zasebne šole imajo “pravico do koristi dobrin, daril in po-
majo listi in druge publikacije, moči, ki so izredno določene za pri katerih so zaposleni, 12 mili- zdravstvo, varnost in blagostan-jonov naročnikov, so rekli, da Je ameriške mladine neglede, so opazili v Ameriki mnogo do- katere šole obiskuje’ je rečeno brih stvari, o katerih bodo po- v izjavi
V Bolgariji so razmere za spoznanje boljle, -toda življenjska raven je še daleč za zapadno
Na cestah je danes več motornih koles in avtomobilov, čeprav so skrpani in popravljeni ter stari 15 do 20 let. — Po ženevski konferenci se je dvignilo upanje Bolgarov, ker jim radio in tisk zdaj več ne trobita, da so zapadne sile na tem, da prično vsak čas tretjo svetovno vojno.
^ ^ ^	^	REUTER, agleška tiskovna a- narja ter malo več zaupanja v
""U‘L\	1,1	p-pnriia noroča z dne 17. nov. bodočnost, zato se je odločil po-
no, delati v uradu, kjer uradniki	P°r^a z ane	^ „ loin™
drug drugemu ne zaupajo in 12 Sofije sledeče.
kjer drug za drugim vohunijo! Mr. Hajeku bo nekam težko os-
SOFIJA, Bolgarija. — Življenje za 600,000 prebivalcev bol-
tati dober komunist, ko zdaj ve, Igarskega gl. mesta postaja pola-
da stoji vedno kdo za njim, ki bi mu rad spodnesel noge.
----—o—---
Mednarodni položaj
TAIPEI, Formoza. — Preds-Čiang Kaj - šek je izjavil, da je mednarodni položaj na zunaj in navidezno miren, na znotraj in v resnici pa silno napet. ------------o----—
Sedem lovcev ubitih
DETROIT. — Odkar je bila odprta lovska sezona na srne, je bilo v državi Michigan po nesreči ubitih že sedem lovcev, ali po eden na dan.
SHOWERS


Vremenski
prerok pravi:
Danes vetrovno, toplo in dež-
goma boljše, dasi Je tarriošnji življenjski standard še vedno daleč za zapadnim.
Zapadni diplomati poročajo iz Sofije, da so ljudje zdaj za spoznanje boljše oblečeni kot so bili lani.
Na splošno so trgovine dobro založene s potrošniškim blagom, ki pa ni kaj prida kakovosti in v mnogih slučajih zelo drago. Mnogo tega blaga prihaja iz Vzhodne Nemčije, Češkoslovaš-;ke in Sovjetske zveze.
Dasi je promet na ozkih sofijskih bulvarjih manjši kakor v majhnih ameriških provincialnih mestecih in trgih, je vendar opaziti na ulicah več motornih koles in zakrpanih ter popravljenih predvojnih avtomobilov kakor kdaj koli poprej.
Znamenje napredka
Ta častitljiva vozila so kljub svoji 15- ali 20-letni starosti vendar znak napredka, pravijo inozemski diplomati. Privatni lastnik takega vozila, ki je imel vsa ta leta, svoj avtomobil skrit
izkusiti svojo srečo s takim vozilom na cesti.
Zaupanje v .bodočnost se je dvignilo v Bolgariji zlasti po zaključku ženevske konference. Zdaj tisk in radio nič več ne ubijata Bolgarom dan za dnem v.glavo, da so zapadne šile na
vedali svojim čitateljem. Med mnogimi stvarmi so se posebno divili mogočnemu Lincolnovemu predoru pod Hudson veletokom, Mostu Zlatih vrat v San Franciscu, in “vsem avtomobilom na cestah, dasi obstoja pri tem nevarnost, da boste pozabili, kako se hodi.” Všeč so jim tudi naše veletrgovine, tako imenovani “supermarkets,” naše u-niverze in njihove “co-eds” ali visokošolke. Dalje jim je bilo zelo všeč objektivno poročanje o njihovem potovanju po dežei.
Poroka—
Danes, v sredo, ob devetih dopoldne se bosta v cerkvi Kristusa Kralja na Terrace Rd. poročila Ernest Strumbly, sin Mr. ^ in Mrs. Frank E. Strumbly, — LONDON. — Radio v Tiflisu 'Highland Rd., Highland Hts., in je naznanil, da je bilo v Georgi- Dorothy Caine, hči Mrs. Helen ji justificiranih pet bivših var- iCaine, Greyton Rd., Cleveland nostnih uradnikov, ki so bili spo ,Hts. Čestitamo in želimo novo-
Čistka v Georgiji
znani za krive veleizdaje.
To je bilo zdaj prvo uradno naznanilo take čistke, odkar sta premier Nikolaj Bulganin in N. Hruščev, glavar sovj. komun, partije, prevzela vlado in oblast nad Sovjetsko zvezo.
Vsi omenjeni so bili osebni prijatelji policijskega načelnika Berije, ki je bil že tudi ustreljen.
----o-----
Glohunemi oslepel
CASERTA, Italija. — Antonio Orsi, star 20 let in od rojstva gluhonem, je našel neko bombo iz druge svetovne ojne. Ko jo je ogledoval in premetaval, je eksplodirala in ga oslepila.
MA JNOVEJŠEVESTI
/Vaui grobovi
Mary Keseling Po dolgi bolezni je umrla v Veterans Administration Hospital v Downey, 111., Mary Kesel-
tem, da prično tretjo svetovno rojena Ladiha. Stara je bi-vojno	la 37 let in rojena v Clevelandu,
„ .. . . O. Bia je bolničarka v Army Življenjska raven v Sofiji je Nurse Corp Pokojna zapušča
višja od one v provincah. So- očeta LeQ in mater Maryj roj fija ima dobre avtobuse in pou- Lustik) ki lastuje Marquette , lično železnico, toda v Plovdivu, 'Metal Works na E> 55 st > |ki je drugo naj večje bolgarsko brata Leo ^ gestro Sally Mm_ , mesto, sluzijo kot avtobusi pre- donis Pogreb bo v petek zju_ delani truki ali tovorni avtomo- traj ob desetih iz Zakrajškovega
hi,i	IPogrebnega zavoda na Lakeview
pokopališče.
ni prši. Ponoči bolj mrzlo , in Mi celo razstavljen (demonti-naletavanje snega.	Iran), ima zdaj nekoliko več de-
bili.
rahljajo predelane živinske vagone za prevažanje ljudi.
Seznamek cen
hen vzhodnonemški avtomobil
Življenjske cene so po zapad- 28,880 lejev ($4,043).
ameriških katoliških
škofov.
To izjavo, ki vsebuje 2,400 besedi, je izdalo in podpisalo ob koncu svoje letne seje na wash-ingtonski univerzi 208 ameriških kardinalov, nadškofov in škafov.
Protest proti izjavi
Gornjo izjavo katoliške hierarhije so nemudoma napadli G. Archer, eksekutivni tajnik organizacije (katere organizacije, poročilo ne omenja), protestanti in ostali Amerikanci, ki so za strogo ločitev Cerkve od države. Archer je izjavil, da so pričeli * katoličani “s kampanjo za vse-vladno finančno pomoč svojim ustanovam.”
Dalje je rekel, da smatrajo katoliški škofje delne dobrine katoliškim šolam, kakor na primer prosti prevoz z avtobusi in sklade za šolske knjige “samo za oporišče, s katerega bi naskočili vlado, da bi privolila na plačevanje učiteljskih plač in drugih upravnih stroškov.”
Vsaka taka poteza bi bila v konfliktu z odlokom Najvišjega sodišča, ki je odredilo, da se denar davkoplačevalcev ne sme posredno ali neposredno uporabljati v pomoč sektarijanskemu pouku in sektarijanskim ustanovam”.
Katoliške šole da so že soude-
nih standardih visoke, kar bo razvidno iz sledečega seznama:
Nylon nogavice 60 do 82 lejev ($8.40 do $11.48) par, par moških čevljev 170 lejev ($23,80), par ženskih čevljev 210 do 310 lejev ($29.40 do $43.40), lopar za igranje tennisa 275 lejev ($38.-50).
Majhen radijski aparat stane 1,050 lejev ($147), kolo ali bici-
Te cene pa so še tem višje, če ležene pri federalnih “school primerjamo nakupno moč delay- lunch” programih. Petnajst drča z njegovo mesečno plačo. — zav daje prosti prevoz z avtobu-Uradnik ali pol-izvežban dela- jsi v katoliške šole, štiri države vec zasluži mesečno $56.00 v a- pa preskrbujejo učne knjige, meriški vrednosti leja. Vidimo I V izjavi katoliških škofov, ki torej, da si z enomesečno plačo ,so jo dali v Washingtonu, je po-lahko kupi par moških in par drugega tudi ugotovilo, da ženskih čevljev ali pa pet do 6 obiskuje danes katoliške šole — parov nylon nogavic.. Za nakup jvse otroških vrtcev pa do vi-biciklja pa je potrebna trimeseč- šokih šol — nad štiri milijone
kelj 1,250 lejev ($175 in maj-; n.a plača.
[šolarjev in dijakov.
BAGDAD, Irak. — Britanija ii\ štiri strateške države ob sov-r jetski južni meji so snoči podposale obrambno pogodbo proti sovjetski napadalnosti. Pogodba oziroma organizacija, ki veže Irak, Iran, Pakistan in Turčijo z Veliko Britanijo, bo pričela nemudoma z ekonomsko ,politično kakor tudi vojaško kooperacijo.
MOSKVA. — Pravda je snoči. napadla zapadno - bagdadski pakt kot agresiven proti Sovjetski zvezi in namenjen v pomoč Zapadu, da bo laže oplenil Srednji vzhod njegovih virov.
LONDON. — Velika Britanija si je snoči slekla svoje diplomatske rokavice ter jasno in brez ovinkov označila hinavščino sovjetskega premierja Bulganina v njegovi zadnji izjavi glede združitve Nemčije.
CLEVELAND. — David Whitney Jr., iz Canfielda, O., bivši ohijski komunistični voditelj, je včeraj povedal v procesu proti enajstim komunističnim voditeljem, da so ime li ohijski komunisti še leta 1952 v Clevelandu svoje podtalno omrežje, kateremu je bilo vedno na razpolago $10, 000 do $20,000.
WASHINGTON. — Državni department je sklenil, da bo dovolil petim sovjetskim poljedelskim voditeljem, vstop v Združene države, kjer nameravajo nakupiti za milijon dolarjev koruze stroje.
RIO DE JANEIRO. — Provizorični predsednik Nereu Ramos je snoči apeliral na kongres, naj proglasi obsedno stanje nad vso Brazilijo.
WASHINGTON. — Šest mož mornariške sile je bilo ubitih in eden ranjen, ko je neko letalo, ki je priletelo na krov letalonosilke Ticonderoge, prešlo iz kontrole in zadrvelo po krovu.
poročenemu paru obilo sreče na skupni življenjski poti.
Druga obletnica —
V	četrtek ob 8:20 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Modica v spomin druge obletnice smrti.
Asesment—
Društva, ki zborujejo v SND n aSt. Clair Ave., bodo pobirala asesment v petek 25. nov. v običajnem času.
Nov državljan—
Izpit za državljanstvo je opravil bivši gimnazijski ravnatelj Mr. Jožef Ovsenek, 5516 Carry Ave. čestitamo!
Poroka—
V soboto ob desetih se bosta v cerkvi sv. Vida poročila Miss Mary Pirnat, hči Blaža Pirnata, 6619 Edna Ave., in George Thomas, sin Mrs. Rose Thomas iz Lurton, O:’Mladeffiu ru čestitamo in mu želimo obilo božjega blagoslova na skupni življenjski poti!
V četrtek je urad zaprt—
V	četret, na Zahvalni dan, bo urad zaprt in ne bo lista.
Letna seja—
Društvo Carniola Tent — No. 1288 The Maccabees ima v nedeljo, 27. novembra, ob devetih dopoldne v dvorani št. 1 SND na St. Clair Ave., glavno letno sejo.
Z obiska v stari domovini—
Po dvomesečnem bivanju v rojstni domovini, kamor je šel po posredovanju potniške pisarne August KoUander, se je Joe Žulich vrnil v Cleveland. V Sloveniji se je dobro imel, le slabo vreme ga je ves čas spremljalo. Potoval je z letalom.
Druga obletnica—
Jutri ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., sv. maša za pok. Antona Kolenc v spomin druge obletnice njegove smrti.
Druga obletnica—
V	petek ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., sv. maša za pok. Frances Germek v spomin druge obletnice njene smrti.
Odpotuje v Texas—
V	soboto, 26. novembra, odpotuje v El Paso, Texas, poznani Mr. John Šuštaršič, kjer namerava ostati stalno. Kupil
je De Luxe Motel, katerega sta do sedaj vodila Mr. in Mrs. F. H. Kronoshek na 5901 Alameda Ave. El Paso, Texas. Mr. Šuštaršič je dolgo vrsto let vodil
semena hibridske razne poljedelskegostilno White City Bar na 599 E. 140. St. Motel se nahaja na cesti U. S. Route 80.	‘
Kraljevska poroka
RABAT, Maroko. — Tukaj naznanjajo, da se bosta poročila princesa Lala Aiča, starejša hči sultana Sidi Mohameda ben Ju-sufa, in mladi FeisaJ, kralj Iraka. Nevesta je stara 26, princ pa 20 let.
Zanimivo je, da se nista mlada človeka še nikoli videla in da sta si popolna tujca.
Ameriška Domovina
118^fCCiTTeaiftlivpt.lij	1
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-062S — Cleveland 3, Ohio
Pabliahed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week in July
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
£& Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Z* Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12'.00 na
leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00.
__________ _ "
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for t months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4j£pr S months.
* Naj za danes zadostuje, pa še drugič kaj, če bom nabral kaj novic v mojo torbo. Zdravi in na svidenje!
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Offlcs at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1870.
83
No. 226 Wed., Nov. 23, 1955
Zahvalni dan
Zahvalni dan naj hi bil že po svojem imenu v prvi vrsti dan zahvale Bogu za vse dobrote, ki nam jih je v tekočem letu izkazal, tako za tvarne kot za duhovne. Svečana in iskrena zahvala pa je združena z veseljem in zabavo.
Izražanje zahvale za zemeljske darove je star običaj, ki sega do prvih začetkov zgodovine. Predstavlja nam eno izmed prvih izročil, ki je bilo preneseno v Novi svet. Skromna peščica naseljencev, ki je 1. 1621 praznovala prvi ameriški “Zahvalni dan,” je bila hvaležna za nekaj več kakor za obilno žetev, čeprav je bila ta žetev zanje življenjskega pomena.
Tisti možje in žene, ki so se zaradi svojega verskega prepričanja imenovali “romarji,” so zapustili Stari svet, ker so iskali versko svobodo. Odpravili so se, v neznano divjino z namenom, da si postavijo domove tam, kjer bodo lahko častili Boga tako, kakor jim je narekovala vest.
V	teku nadvse napornega leta je podleglo nad polovico članov skupine, ki je štela 102. 'Toda tisti ponosni ljudje, ki so tudi čas preživeli, so čutili, da je. božji blagoslov na njihovi strani in na strani njihovih naporov, da živijo kot svobodni ljudje. Prvi guverner plymouthske kolonije Wil-Ijam Bradford je proglasil poseben čas zahvale Bogu za tvarne in duhovne dobrine, ki so jim bile naklonjene.
V	podporo svojega proglasa je poslal v gozd štiri može, da poiščejo divjačine za slovesnost. Vrnili so se obloženi z divjo perutnino, predvsem s purani, ki so ostali običajna jed Zahvalnega dne do danes. Žene so pripravile, kar so pač mogle iz sada in zelenjave. Bučni zavitek in indijanski koruzni puding spadata še danes k pravemu kosilu na Zahvalni dan.
Omenjeni prvi Zahvalni dan je trajal tri dni. Naseljenci so ga praznovali v molitvi in prepevanju zahvalnic, v pojedinah in igri s prijateljskimi Indijanci, katere so povabili k slovesnostim. Vse se je odvijalo v duhu splošnega prijateljstva. Ta poteza še dandanes označuje Zahvalni dan.
Prvi vsenarodni zahvalni praznik je 26. novembra 1789 proglasil George Washington. Kljub temu, da je vedno večje število držav praznovalo svoj Zahvalni dan, pa še mnogo let ni bilo posebnega dne za ves narod, da bi se zahvalil za dediščino svobode in tvarnega bogastva. Končno je 1. 1941 kongres določil kot Zahvalni dan četrti četrtek v novembru.
Tudi letos bodo v cerkvah po vseh Združenih državah posebne pobožnosti, v številnih mestih in trgih bodo skupne službe božje, kjer bodo pripadniki raznih veroizpovedi skupno izrazili zahvalo naselja. Posebni prispevki, ki jih dajemo na ta dan, bodo pomagali manj srečnim doma ali pa bodo služili kot izraz ameriškega prijateljstva in skrbi za ljudi v drugih deželah.
Američani se veselimo tradicionalnega praznika ravno tako, kakor so se ga veselili pred več kot 300 leti “romarji.” Če je le miogoče, se zbere vsa družina in se veseli tega dne. Številne družine povabijo prijatelje, ki bi bili sicer sami. Cesto so na ta dan, ki je značilen ameriški praznik, v naših domovih gostje študentje ali obiskovalci iz tujih dežel.
Ko bomo sedeli za mizo, bogato obloženo z vsemi dobrotami, se spomnimo na vse one, ki so s svojim trudom in napori zgradili to deželo. Z božjo pomočjo in vdani v njegovo voljo so se lotili izsekavanja gozdov in obdelovanja zemlje,.
Z njegovo pomočjo so odkrili bogastva nove domovine in jih začeli izkoriščati. Kjub uspehom niso postali ošabni; zvesto so se držali svojih verskih izročil in živeli v vsem umerjeno.
Umerjenost, moralna trdnost in svobodoljubnost so bile osnovne lastnosti, na katerih je bila zgrajena prva ameriška družba.
Tekom stoletij so se prvim stalnim naseljencem pridružile vedno nove in nove skupine. Tvarno bogasifvo dežele jc rastlo, prav rako pa je, napredovala tudi kulturra. Nastale so univeze in vzgojni zavodi, ki so še danes vodilni v deželi in v neki meri v vsem svobodnem svetu.
Pomislimo ob tej priložnosti na način življenja prvih naseljencev. Oni niso poznali današnjih ugodnosti. Tedaj ni bilo telefona, ki nas sedaj naglo poveže s katerimkoli delom sveta ali pa nam služi za prijetno kramljanje s prijatelji in znanci, tedaj ni bilo železnice, ki nas danes varno in naglo popelje iz kraja v kraj, ni bilo avtomobila ne letala. Gospodinje niso poznale gospodinjskih pripomočkov in strojev, ki njihovim sedanjim naslednicam zmanjšujejo napore in trud.
Ni bilo hladilnikov ne, zmrzovalnikov, ni bilo ne plinskih ne električnih štedilnikov in peči,‘ni bilo. pralnikov, pa tudi ne centralne kurjave, ki nas sedaj prijetno varje pred trdotami zime.
Kdo bi hotel imeti danes stanovanje brez kopalnice in primerne umivalnice? In vendar tedaj vsega tega ni bilo!
Dajies. gre gospodinja, če kaj rabi v najbližjo trgovino
in nakupi vsega, kar se ji zdi potrebno. T^daj je pekla či č. g. župnik M. Železnikar, kruh doma; doma so klali živino in solili meso; poleti in je-J Naj srečne zakonce spremlja šeni je bilo treba poskrbeti za zelenjavo in sadje, da ni dru- 'sreča vse žive dni! žina pozimi in v rani spomladi trpela pomanjkanja.
Koliko časa je vzelo napravljanje drv in vsega drugega, kar potrebuje kmetsko gospodarstvo? Ljudje so vse to opravljali v miru in udanosti v voljo božjo. Kljub vsemu delu so praznovali in spoštovali Gospodov dan daleko bolj kot ga mi dandanes.
Oni so se zavedali dobro, da so vsi njihovi napori zastonj, če jim Bog ne bo dal svojega blagoslova, mi pa si včasih domišljamo, da je vse v naših rokah, da lahko opravimo tudi brez Boga!
Kolikokrat slišimo ali beremo, da moderni človek Boga ne potrebuje, da je to le ostanek starega praznoverja! Žal je nekaj takih, ki tako mislijo', tudi med našim slovenskim rodom!
Ne pozabimo nikdar, da je ta dežela postala tako mogočna in bogata prav zato, ker so njeni ustanovitelji gradili na zaupanju v Stvarnika, ker so spošlovali njegove zapovedi in se trudili po njih živeti. Zahvalni dan nam je najlepši dokaz za to!
Dokler bodo ti temelji ostali v veljavi, dokler se bo Amerika ravnala po naukih Večnega in praznovala Zahvalni dan v duhu, kot so ga praznovali “romarji,” se ji ni treba bati bodočnosti, pa naj bo svet še v takih viharjih.
Lasallski glasovi in odmevi
(Piše Mattvž Iz “Sunny Spot CIty-a”)
La Salle, 111. — Pri nas in po “Hit this car, chip it, and we’ll naši okolici ie bilo zadnje'čase kil you.” Viej blazni dirki so več novic, katere nekatere za- jen čas drveli za njim, a na en-služijo, da se jih postavi pred .krat so pridrveli do ovinka pri širšo javnost. Nekateri dogodki Ifilackhawk bregu ob reki Illi-bodo v svarilo, kaj se sme in kaj jnois, tam pri tako visoki brzini ne, druge v spodbudo, nekatere drveč okrog 80 milj na uro niso
bili v stanu zasukati vozila po
pa, da bodo povedale širši javnosti kaj je novega pri nas.
*	Vesela in vspodbudna vest je, da naša župnija sv. Roka zadnja leta zelo sijajno napreduje. Priznanje zato zasluži zelo delavni voditelj župnije č. g. Mihael Železnikar, z njim vred pa vsi dobri farani, ki lepo složno delujejo za napredek župnije. Kar veselo je slišati, kako uspešno se obneso vsako leto naši farni pikniki, ki se jih navadno priredi okrog našega farnega žegnanja v času ob sv. Roku, katerega god obhajamo 16. augu-sta. Uspešni so bili ti pikniki prejšnja letaL a^zadnji letošnji piknik pa je prekosil vse. Nad $8,000.00 je prinesel fari letošnji piknik. Ali ni to lepa svota? You bet da je!
Kakor sem čul se vodstvo naše župnije pripravlja, da spravi skupaj potrebni sklad za novo šolo. Tudi to je vesela vest. To kaže, da župnija ki smo jo pričeli pred 53 leti raste naprej in stremi za novim napredkom. Kdo bi se ne veselil tega? Vsak pravi Slovenec mora biti na ta lepi napredek ponosen. Le krepko naprej!
*	Automobiiskih nesreč in nezgod je po naši okolici vedno veliko. Malo je dni, da bi bili brez teh nesreč, še zadnji mesec je v nezgodi na cesti štev. 51. devet milj severno od našega mesta dobil težke poškodbe naš rojak Frank Kapš, star okrog 63 let, ki je že dolga leta zaposlen pri tukajšnem farmarju Johnu Weldonu, kot farmarski delavec. Okrog 9 ure zjutraj se je odpravil Frank Kapš na polje s traktorjem po cesti štev. 51. Zadaj za njim je privozil s trailerjem neki John Lockhart iz Rockfor-da, kateri je, kakor je izpovedal skušal trailer ustaviti z zaviranjem, a zavore so odpovedale in trailer se je zaletol v pred njim vozeži traktor s tako silo, da je
ovinku ceste in treščili so ob visoki brzini v neko drevo, na katerem se je njihov Oldsmobile auto dobesedno razklal, vseh pet pa je bilo v ubitih. Tak je konec blaznih vozačev. SamL so se kaznovali.
Ta nezgoda je odjeknila v javnosti daleč na okrog. Radio oznanjevalci in razni listi so par dni svarili javnosti in oblasti, da taki dogodki kriče po neki ureditvi, ki naj bi onemogočila tako blazno brzino po javnih cestah. Mnogi so predlagali in priporočali, da naj bi izdelovalci automob r p znižali brzino na automobilih, da bi ljudje ne mogli drveti hitreje, kakor pa le gotove brzine. Če se vozači sami ne znajo brzdati, jih mora pa brzdati kdo drugi. Nekaj je potrebno in na mestu, da se napravi, ker taki blazneži ne ogrožajo le sami sebe, marveč tudi druge, ki pametno vozijo.
* Kakor poroča urad U. S. Department of Commerce, ki je izvedel štetje ameriških farm je število farm v našem La Salle okraju padlo od 3,730 farm v letu 1950 na 3,487 farm v letu 1954. Torej v štirih letih je propadlo ali nehalo obratovat 243 farm. Well, mnogim se farmar-stvo ne obnese, pa gredo v druge poklice in v druge službe.
V bližnjem Granville, ki je kakih 15 milj jugozapadno od La Salie, je pred nedolgim umrl rpjak Jože Perše, star 69 let. Teden pred smrtjo se je podal v Chicago, kjer je bil operiran v Illinois Research bolnišnici in je pet dni za tem umrl. Njegovo truplo je bilo prepeljano v Granville, kjer je bil pokopan iz cerkve Presvetega Srca na granvillskem pokopališču. V Chicagu zapušča brata Franka Perše, ki živi na vogalu 21. ceste in Hoyne Ave., v znani Schroifovi hiši. Pokojni Jože
istega hudo poškodoval. Kapša Perše je bil doma iz Dolenjske-je udar zbil s traktorja in je j ga v Šmarjetski fari iz Gorenje dobil pri tem hude poškodbe na (vasi, odkjer je prišel v Ameri-glavi. Trailer se je nato zaletel ko v La Salie leta 1910. Leta
še v obcestni drog (post) za električne žive, podrl istega in električne žice pretrgal, je bilo v okolici dvanajst farm brez elektrike.
Ponesrečenega Frank Kapša
1914 pa se Je preselil v Granville. Delal je skoro ves čas v premogokopih. Bil je samec. Sorodnikom sožalje, pokojnik pa naj počiva v miru!
Poleg žalostnih novic ima-
K “Ančkam” na ples
Cleveland, O. — Dan naše društvene veselice je z vsakim dnem ‘bližje in komaj še, en teden in že bo tukaj sobota 26. novembra, ko se bomo zbrali v avditoriju Slovenskega rodnega doma na St. Clair Ave. in si veselo stisnili desnice svojimi starimi prijatelji in znanci.
Za svojo osebo že komaj čakam, da bom zopet videla vse naše prijazne rojake, ki smo jih povabile in za katere vem prav za gotovo, da bodo goto vo navzoči na naši veselici.
Dekleta pripeljite s seboj svoje soproge, očete, brate, prija telje. Če ste članica društva sv. Ane št. 4 SDZ, bo šel Vaš prijatelj na ples brez vsake vstopnine. No, ali ni to neka;i novega?! Kaj pravite dekleta vsaka svojega fanta poprimi poc. roko in hajd v soboto na veselico v Slovenski narodni dom kjer bo pri “Ančkah” vse veselo.
Prijazno vabimo vse članstvo SDZ in naše prijatelje, naše glavne odbornike in odbornice. Prav rade bi tudi videle in vesele bomo, če bi se zopet pokazal med nami naš bivši glavni predsednik Joseph Ponikvar. Joe, le pridi, boš videl, da boš zopet v veseli družbi in se boš gotovo dobro zabaval med nami!
Torej v soboto 26. novembra bo naša veselica in mislim, da mi ni treba še posebej pripovedovati, da bomo imele vse najboljše za prazen želodec in za suho grlo. Saj vsi vemo, da če želodec godrnja in zraven pa, če je še suho grlo, človek ne more biti vesel. Zato smo se pa dobro pripravile z vsem, da boste vsi, ki boste prišli v soboto večer v vas k “Ančkam,” v resnici dobro postreženi in tudi veseli. Za plesaželjne bo igral poznani Vadnalov orkester in saj veste, ko ti fantje pretegnejo svoje mehove in udarijo na strune, da se mora vse zavrteti in tako se bomo tudi mi v soboto zvečer.
Vsem skupaj vam kličem na veselo svidenj© v soboto 26. novembra na' veselici pri “Ančkah” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vas vse sestrsko pozdravlja Rose L. Erste, poročevalka. ---------------o------
Jfrihurna ftronika
Novice iz Chicaga
Chicago, lil. — V soboto, 19. nov., sta se poročila v cerkvi sv. Štefan v Chicago gdč. Corinn Novak in dr. Ludvik Leskovar. Sprejem gostov je bil zvečer ob 6. uri v McCormick Club House na Blue Island Ave. Velika dvorana je bila skoraj premajhna za sprejem vseh gostov, ki so prišli iz Chicago ter bližnje in daljne okolice. Po izvrstni večerji je imel kratek nagovor profesor Svetina iz Loyola univerze v Chicago ter je med drugim pre-čital tudi nekaj bi’zojavnih čestitk, ki sta jih novoporočenca prejela za ta dan. Sveti oče Pii
“Težke ribe”
V nedeljo popoldne je Slovenski oder otvori letošnjo odrsko dejavnost z veseloigro “Težke ribe,” ki jo je poslovenil pok. dr. Jože Debevec.
Predstavo je otvoril predsednik clevelandske podružnice Lige Matt Intihar, ki je pozdravil vse navzoče in se jim zahvalil za udeležbo.
Ko se je razgrnila zavesa, je zapel Ameriški slovenski oktet vrsto slovenskih narodnih pesmi. Petje je bilo dosti dobro in so zato pevci želi živahno pohvalo v dvorani.
Igra sama po sebi Je kar duhovita in zabavna ter nudi spretnemu režiserju dobro gradivo za odrsko predstavo.
Slovenski oder in njegove igralce poznamo. Nastopili so v zadnjih letih že dostikrat v korist Lige slovenskih katoliških Amerikancev. To je skupina požrtovalnih ljudi, ki se od časa do časa menja in dopolnjuje, pa zato prav tako vstrajno nastopa na odrih.
Nedeljski nastop moremo gotovo šteti med uspehe. Udeležba je bila za čas in razmere kar zadovoljiva, čeprav bi bila lahko dosti večja, če bi bilo med našimi ljudmi malo več zanimanja za slovensko stvar in malo več požrtvovalnosti.
Obema želimo mnogo sreče in božjega blagoslova na njuni novi življenski poti ter mnogo uspehov pri delu na kulturnem polju za slovenski narod v Ameriki.
Ker je nevesta, pfedno se je pred leti preselila v Chicago, živela v Clevelandu, bo na večer pred Zahvalnim dnevom, 23. nov., še en sprejem gostov v restavraciji Križman v Clevelandu.
Slovenski cerkveni zbor fare sv. Štefana v Chicago je imel v nedeljo 20. nov. svoj letni pevski koncert. Slišali smo mnogo lepih slov. narodnih pesmi, par Karel Mauser
pesmi so zapele tudi pevke podružnice Slov. ženske zveze v Chicagu, župnik p. Aleksander Urankar pa je povedal par za-oavnih in spravil celo dvorano v smeh in dobro voljo.
Na klavirju je spremljal koncert pianist Alfred Fišinger. Zelo velika udeležba je del priznanja, ki ga zasluži tako pater Vendelin, ki je pevski zbor pripravil za koncert, kakor pevci za vse žrtve, ki so jih morali doprinesti, da je koncert tako lepo uspel.
V imenu podi-užnice Lige slov. kat. Amerikancev je g. Jože Bernik apeliral na udeležence koncerta, naj pomagajo rojakom, ki so v stiski v starem era ju s paketi skozi Ligo kakor tudi prosil še za dobra srca, ki bi bila pripravljena prevzeti sponzorstvo za slov. rojake, ki so še po raznih taboriščih v Evropi.
Naša naročnica Anka Gaber in njen oče Anton Gaber z 2215 So. Wood St. sta prejela iz Trnja pri Stari Loki, Slovenija, žalost-
Med gledaci je manjkala cela vrsta znanih obrazov! Človek bi se skoro vprašal, mar v mestu ni bolezen ali kaj sličnega, da je toliko sicer zavednih slovenskih ljudi izostalo?
Na rešetu smo, je zapisal pre-tekil teden Karel Mauser. Da, res smo rešetu in to vsi, oni ki so bili zadnjo nedeljo v dvorani ali na odru, kot tudi oni, ki so bili doma ali pa Bog ve kje! Brez požrtvovalnosti slovenske kulture tukaj ne bomo ohranili!
Igranje je bilo povprečno. Ko sem gledal znane obraze, se mi je zdelo, da so prešli nekateri igralci že nekam v maniro. Mislim reči, da se v posamezne vloge premalo uživljajo ali pa si jih preveč podobno zamišljajo. Kmet in gospod se obnašata različno v živjenju, naj bi bila različna torej tudi na odru. Stari ljudje govore počasi, njim se ne mudi nikamor več kot mladini, tudi v Ameriki ne! Obe “težki ribi” se mi zdi, da sta le malo preveč rinili z rokami v žepe!
V enem delu odra je bil včasih pravi drenj, med tem ko je bil drugi popolnoma prazen. Pravilna uporaba odrskega prostora je važna režiserjeva naloga, njegovo obvladanje pohvale vredna lastnost dobrega igralca.
Nekateri igralci gledajo pri govorjenju preradi proti tlom, kar ubija njihov glas in ae jih zato po dvorani ne sliši dovolj razločno.
To je samo nekaj pripomb, katerih namen je pomagati Slovenskemu odru do nove višine, do res dovršeno pripravljenih in podanih predstav, ki naj pritegnejo toliko občinstva, da bo dvorana zasedena do zadnjega razpoložljivega sedeža in prostora.
Edi Veider je nantopil tokrat prvič. Kaže, da je dober igralec, ki je odra do neke mere vajen. Njegovo ženo Doroto je igrala kot običajno dobro Mimi Veider. Anica Strgar in Martina Gazvoda sta podali mladi študentki naravno, čeprav tu in tam igralsko malo manj dovršeno. Pavle Intihar je igral posestnika Burčinskega, Milko Pust “težko ribo” Pogatoviča, pa “težko ribo”
so nato prepeljali v bolnišnico i mo pa tudi vesele novice. Pred sv. Marije v La Salie, kjer se jnedolgim sta se odločila stopiti zdravi. Kapš je nečak pokojne-Iv zakonski stan ženin Donald ga Matt Kompa, ki je pred leti imel salon na prvi cesti in je rodom iz Vršnih Sel pri Novem mestu na Dolenjskem.
Par dni za tem pa se je dogodila druga auto nezgoda na cesti štev. 71. Pet mladoletnih pobalinčkov iz Chicage je objestno drvelo za tremi mladeniči iz Streatorja in jim grozili:
Brazda in nevesta Miss Margaret Malhe, hčerka znane družine Mr. in Mrs. Frank Mali.
Prav tako sta se odločila stopiti za vse žive dni v zakonski stn tudi ženin Luke Carey in nevesta Miss Frances Klanšek
XI. je poslal preko apostolske.no vest, da jima je umrla stara nunciature v Washingtonu, D. J mama, oziroma mama Marija C. svoj posebni blagoslov, svoje j Gaber, roj. Rešek, v starosti 90 čestitke je poslal tudi governor j let. Pokojna zapušča enega sina države Ohio Frank Lajjsebe, da-|V Sloveniji, v Chicago sina An-
ije prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman, kongresman Hofman iz Illinois in veliko drugih. Po govoru prof. Svetine se Je razvila prijetna domača zabava ob zvokih poznanega orkestra Kovačič.
Veliko število prijateljev in znancev, ki so se udeležili ohce-ti v McCormickovi dvorani, je
hčerka znane slovenske družine pričalo kako sta novoporočenca Mr. in Mrs. Jože Klanšek. jznana in priljubljena med slo-Oba para je zvezal naš doma-[vensko javnostjo.
tona, vnukinjo Anko in vnuka Toneta, v Johnstown, Penna. pa vnuka Poldeta. Naj počiva v miru božjem, preostalim naše sožalje!
Po dveh letih vojaške službe se je vrnil domov rojak Marko Koščak z 1937 W. Cermak Rd.
L. Jelenc.
— Premer planeta Jupitra je enajstrakrat večji od premera naše zemlje.
Vistovskega. Vsi trije so rešili svoje vloge kot vedno uspešno. Stane Grdin bi bil kot profesor glasbe in Ženin lahko za spoznanje okretnejši in možatejši v nastopu. Janez Vidmar je podal slugo Filipa. Šepetavka je bila Anica Nemec, Frank žagar pa odrski mojster.
Na splošno je igra potekala dosti naglo in prinesla v dvorano veliko veselja in smeha. Občinstvo je bilo zadovoljno in veselo prijetnega popoldneva. Slovenski oder je dal, kar je obljubil.
Predstave so se udeležili tudi prevzv. dr. G. Rožman, škof ljubljanski, v spremstvu šent-lovrenskega župnika msgr. J. Omana, dr. Miha Krek, ki je prišel nalašč iz Washingtona, da opozori Slovence v Clevelandu na stisko slovenskih beguncev v Evropi, dalje Anton Grdina, Matt Intihar, dr. Frank Kem in še cela vrsta drugih vidnih oseb clevelandske slovenske sredine. Iz Girarda se je pripeljal na igro g- Anžiček s soprogo in sorodnikom g. Kregarjem.
Ligi in Slovenskemu odru k uspehu čestitamo in želimo, da bi nas se večkrat razveselila s podobnimi nastopom. Igralcem in režiserju vsa čast za trud in napor, s katerim ohranjajo žive slovenske odrske nastope.
Za to priložnost je izšla 14. št. lista “Slovenski oder,” s prispevki Karla Mauserja, Janeza Severja in J. Godine. Pod naslovom “Slovenska pisarna” sporočajo da bo pod uredništvom g. toneta Nemca začel z novim letom izhajati v okvirju dela Slov. pisarne nov leposlovni družinski list.	Vili.
Dr. Josip Mal;
Zgodovina slovenskega naroda
Doba političnega jerobslva
9. GOSPODARSKE RAZMERE
Društvo sv. Družine št. I
Med prve pospeševatelje naše sadjereje moramo uvrstiti koroškega rodoljuba Urbana Jarnika, ki je v svoji knjigi u-čil, kako se izgojijo dobra in zdrava drevesca, ki bodo rodila tudi najžlahtnejši sad. Seme je padlo na rodovitna tla, ker je bil napredek že po dobrih desetih letih tolikšen ,da so dobili Korošci zato celo vladno pohvalo (leta 1829). To je bilo nekako v času, ko trdi dr. Lipič glede Kranjske, da je sadjere-ja tam še v povojih, a da se mnogi prizadevajo, da bi jo dvignili. Leta 1847 so priredili v Ljubljani že poseibno sadno razstavo.
Važno je bilo, da so ob tej priliki ugotovili slovenska imena za razne sadne vrste in ta imena po “Novicah” in po Kmetijski družbi razširili po vsej deželi. Po končanih vojnah so se tudi na Štajerskem začeli bavi-ti z izboljševanjem sadjarstva. Do srede devetnajstega stoletja je prišlo v sadovnjake okrog 50 do 60 novih vrst raznega sadja. Najstarejši od teh in med vsemi najbolj razširjen pa je “štajerski mašancgar,” ki mu je precej podoben gorenjski gam-bovec.
Na Kranjskem si je za po-vzdigo sadjarstva pridobil največ zaslug kesnejši indijanski misijonar Franc Pirc. Ko je prišel leta 1820 kot mlad duhovnik za župnega vikarja v Peče, se je začetu z velikim zanimanjem baviti s sadjarstvom. Prepotoval je vso Kranjsko in sosedne dežele, da bi se natančneje poučil ne le o gojitvi sadnega drevja, marveč tudi o skrbi za vinsko trto. Kajti želel je, da bi tudi na Kranjskem vpeljali žlahtnejše trte. Kmalu je zaslovel kot najodličnejši po-molog (veščak v sadjarstvu)., ki pozna razen sadjarstva dobro tudi vse ostale panoge kmetijskega gospodarstva.
V Kmetijski družbi je bil med naj dela vnej širni člani, ljudje pa so ga poznali kot nesebičnega moža, ki se ni strašil ne truda in ne lastnih žžrtev, ko je šlo za to, da pomaga svojemu bližnjemu z delom, svetom ali blagom. Še v Pečah je priredil na željo Kmetijske družbe rokopis
za svojega Kranjskega vrtnarja, kjer poučuje, kako “v kratkim veliko sadnih dreves sare-diti, jih s’ zepljenjam poshlaht-niti, in lepe verte k’ velikim pridu sasaditi.” Ko je potem prišel za župnika v Podbrezje, si je tudi tam osnoval lepe drevesnice, iz katerih je oddal vsako leto do 8000 drevesc.
Leta 1834 se‘je (zaman) potegoval za učitelja kmetijstva in naravoslovja na liceju v Ljubljani. Škof Wolf je hvalil njegovo teoretično znanje in praktično delovanje in opozarjal na to, da obiskujejo kmetijska predavanja večinoma le bogoslovci, ki bi jih Pirc kot duhovnik lahko še bolj navdušil za poznejše, tudi gospodarsko delovanje med krdečkim ljudstvom. Tudi ljubljanska policija je izjavila, da bi bil Pirc po svojem strokovnem, metodiiškem in jezikovnem znanju (ker je bil slovenščini popolnoma kos) kar najboljši profesor. Dejala je, da je nabavil že nad 130,000 divjakov za cepitev, za cepljene pa je nastavil zelo nizke cene, še več pa jih je razdal zastonj.
Pirčev zgled so posnemali mnogi njegovi duhovni sobrat-je; prav tako pa so tudi zemljiške gosposke s svojimi izboljšanimi sadovnjaki ugodno vplivale na podložnike. Namesto obsežnejšega naštevanja iz drugih kresij naj navedemo iz novomeškega okrožja le tiste, ki so leta 1831 prejeli za svoje delo pri povzdigi sadjarstva in pri uničevanju gosenic posebno vladno priznanje. Bile so to graščine Boštanj, Višnjica in Brinje pri Stranski vasi, župniki And. Ahačič v Šmarju, Jak. Križaj v Višnji gori in Lenart Ja-neš v Osilnici ter kaplan Jurij Illiniz v Sp. Logu na Kočev-skern, dalje še nadrihtar Matija Fink v Smuki, okrajni ranocelnik Jož. Schomann in kočevski okrajni komisar Jož. Jurkovič.
Kakor pri sadjereji, podobno so tudi pri vinoreji mogla biti posamezna veleposestva, kjer so gospodarili strokovno izobraženi lastniki ali pa oskrbniki, za zgled bližnji in daljni okolici tako glede umnega obdelovanja kakor tudi glede izbire žlahtnih in našemu podnebju prila-
Joliet, 111. — Vsemu članstvu naznanjam, da bo seja našega društva v nedeljo, 27. novembra, ob enih popoldne v Ferdinandovi dvorani. Tajnik bo pričel pobirati asesment takoj po dvanajsti uri, seja pa se bo pričela točno ob enih. Med sejo se asesment ne bo pobiral in so člani prošeni, da to upoštevajo.
Bliža se konec leta in čas je, da vsi oni, ki članarine še niso poravnali, to store do 20. decembra 1955, da mi bo mogoče zaključiti knjige, člani, ki se seje ne morejo udeležiti, naj poravnajo članarino na domu tajnika John Barbiča (1103 Vine St. Telefon 2-3520) ali pa naj pošljejo money order. Vsem bom poslal potrdila o vplačilu.
Počitnice so za nami in zima se približuje s hitrimi koraki. Posvetiti se je treba bolj resnim stvarem, zato pridite na sejo v polnem številu in dajte svoje dobre nasvete za napredek in dobrobit našega društva in Družbe Sv. Družine, še posebej prosim glavne uradnike našega društva, da se seje gotovo udeleže. Zadnji čas je, da z delom pričnemo, če hočemo imeti uspeh. Nikar ne pričakujte, da bo odbor, ki ste ga za leto 1955 izvolili, sam vse storil. Pokažite, da ste pripravljeni sodelovati! Ne pozabite pa tudi pridobiti kakega novega člana ali članico, bodisi v odraslem ali mladinskem oddelku.
Sporočiti vam moram tudi žalostno vest, da smo do sedaj v letošnjem letu izgubili dva dobra sobrata in eno sosestro, Franka Zupančič in Michaela Glad ter članico Ivko Glad. Prizadetim družinam izrekam v imenu društva naše globoko sožalje, pokojnim pa naj sveti večna luč in v miru naj počivajo v svobodni ameriški zem-

XX SXXXXTXXXXZXXIX
TTTTXTTTT»TT»Tž^xxXXXxxxxXxxxx13
100 LBS. BELE MOKE.....................*9.75
Paket št. 1—$12.50	Paket št. 18—121.75
10 Ibs. sladkorja	100 Ibs. bele moke
Ibs. riža “Carolina” 22 Ibs. sladkorja Ibs. kave “Santos” 11 Ibs. riža “Carolina” Ibs. masti	6 Ibs. kave “Santos”
Ibs. špagetov Ibs. mila
10
5
5
5
5
Paket št. 2—$16.50 5 Ibs. kave “Santos” 10 Ibs. sladkorja 10 Ibs. riža “Carolina” 10 Ibs. špagetov 10 Ibs. masti 10 Ibs. mila
K
b
Denar preko banke po 600 Din—stroški $1.25 Bankovci—-1000 Dinarjev—$1.50
POTNIKI : Sprejemamo potnike za prihodnje leto. Oseba v Parizu, ki govori slovenski jezik, je Vam na razpolago, Vam preskrbi sobo v hotelu ter Vas odpremi iz Pariza na vlak za Ljubljano.
tel: ex 1-8787 BLED TRAVEL SERVICE teL: ex 18787
6113 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
(XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX1
XXXXXXXXXX

A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd ST.	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU s
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
KEiunore 1-1235
15301 WATERLOO ROAD
mm
=
I
s
jMimiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiKiiiimiiimmiiiimiiimuiiiiuiiir
J os. Zolo ijn Ninovi
POGREBNI ZAVOD	|
6502 ST. CLAIR AVENUE	TeL: ENdicott 1-05B3	§
COLLINWOODSKE URAD 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3111
Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago.
Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo.
gojenih trtnih vrst. Važno je bilo končno tudi to,- da -so se mogli navadni vinogradniki pri veleposestnikih navaditi tudi naprednejšega kletarjenja.
(Dalje prihodnjič)
Prvi kulturni večer v Ciorici
Slov. kat. prosvetno društvo v Gorici je 9. nov. zopet začelo s svojimi rednimi kulturnimi prireditvami. Na prvem kulturnem večeru je predaval prof. J. Peterlin o slovenski likovni umetnosti. Predavatelj je v svojih izvajanjih naglasil, da se Slovenci lahko s ponosom uvrstimo ob strani velikih evrop-
Iji. Molimo za pokoj njih duš! Družina pa se lepo zahvaljuje za hitro izplačano posmrtnino. Srečno je prestala operacijo naša sosestra društva št. 1. Mary Lou Chinderle in se že vrnila na svoj dom. Bolni člani in članice: Joseph Kozlevčar, Anton Sraj, Margareth Želko, Ma-ry-Lou Chinderle. Vsi tisti, ki vam je mogoče, ste prošeni, da jih obiščete. Vsem bolnim članom in članicam želim v imenu društva, da jim ljubi Bog čim-preje vrne zaželjeno zdravje.
Pozdrav vsemu članstvu!
John Barbič, tajnik.
skih narodov tudi na polju likovne umetnosti.
Zahvalni dan '
V Italiji so praznovali zahvalni dan 14. nov. Praznik je med našimi ljudmi tudi v navadi, le da ga praznujejo na zahvalno nedeljo. V Gorici so se lepo zahvalili Gospodu žetve za njegove darove. V cerkvi sv. Ignacija na Travniku je daroval zahvalno sv. mašo župnik č. g. Persig. Ob darovanju je skupina v narodnih nošah prinesla v dar pred oltar glavne poljske pridelke, med tem ko so na koru lepo prepevali pevci od sv. Roka.
Novi urednik “Katoliškega glasa”
Po smrti č. g. Stanka Staniča je prevzel odgovorno uredništvo “Katoliškega glasa” v Gorici č. g. .dr. Franc Močnik, profesor v Gorici.
Obmejni promet
Od podpisa videmskega sporazuma do konca oktobra je prišlo iz Jugoslavije v Italijo 13,298 obiskovalcev, v Jugoslavijo pa
Posebno znižane cene za Božič
pri moki in vseh ostalih živilskih pošiljkah
V stari domovini je v nekaterih stvareh še vedno precejšnje pomanjkanje. Sorodniki in priiatelii vam bodo zlasti hvaležni za— SLADKOR - MOKO - MAST - KAVO!
Veselje jim boste napravili, če jim pošljete RADIO APARAT, BICIKEL, PRALNI STROJ in podobne stvari, ki nam olajšujejo življenje.
Denar je potreben tako v Ameriki kot v Jugoslaviji. 600 DINARJEV za $1.00! Za nas je en dolar majhna stvar, tam pa 600 dinarjev ne zasluži vsak delavec v enem dnevu!
AUGUST KOLLANDER
6419 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 1-4148
CLEVELAND 3, OHIO
78 RPM rseordiag of Chopirt 'Tolonaiae Militaire’*
»The Minut« WtlU”
LiberaeelfceoKf
Dobite si vašo sedaj pri Society
NOW AT ANY OF OUR 9 CONVENIENT LOCATIONS
Main Offico
127 Public Square
Collinwood Branch
14707 St. Clair Avenue
Kinsman Branch
14006 Kinsman Road
Uptown Branch
921 Huron Road
Heights Branch
2245 Lee Road
Lakewood Branch
14903 Detroit Avenue
Memphis-Fulton Branch South Euclid Branch
&200 Memphis Avenue 4461 Mayfield Road
Van Aken Branch
£0313 Van Aken Blvd.
Želeli boste dodati to novo ploščo vaši zbirki—še en Liberace posnetek, razpoložljiv edino pri Society! Vprašajte za njo, kadar odprete vaš hranilni račun pri Society z zneskom $25 ali več ... ali če vložite ta znesek k vašemu dosedanjemu hranilnemu računu. Dobite si to ploščo sedaj v enem izmed 9 prikladnih Society uradov.
pairing#
IN THE CITY OF CLEVELAND Founded 18.49
jih je odšlo na goriških blokih 23,520. Od zgoraj navedenih oseb je odšlo s prepustnico v Jugoslavijo 19,329 oseb, od tam pa jih je prišlo z njo samo 5,-411. To kaže, da jugoslovanske oblasti malemu obmejnemu prometu niso prav posebno naklonjene. Jugoslovanski obiskovalci imajo precejšnje težave tudi zaradi tega, ker smejo imeti s sabo samo malo vsoto dinarjev in tu ne morejo kaj prida kupiti.
Usoda tržaškega pristanišča
Pretekli teden se je začela v Rimu konferenca o bodočnosti tržaškega pristanišča. Na njo so bili povabljeni zastopniki Avstrije, češkoslovaške, Jugoslavije, Madžarske, Švice in Zah. Nemčije.
Nekaj dni pred to konferenco so Avstrijci objavili besedilo sporazuma glede uporabe tržaškega pristanišča, katerega sta Italija in Avstrija sklenili 22. oktobra in ga je avstrijska vlada že odobrila. Sporazum predvideva vrsto posebnih ugodnosti, ki naj pritegnejo avstrijski promet na Trst. Italija je znižala na polovico železniške tarife za vse blago, ki gre iz Avstrije v Trst in obratno. Posebna stalna komisija bo urejevala morebitne spore. Avstrija lahko osnuje svojo lastno mornarico, katere ladje bodo vpisane v tržaški pomorski register. Tržaška javna skladišča bodo Avstrijcem na razpolago po posebnih znižanih cenah.
Vest o sporazumu je vzbudila med Tržačani veliko zanimanja in dosti upov na bodočnost.
Vesli iz domovine
Stanovanjska kriza
Občutno je pomanjkanje stanovanjskih prostorov zlasti v večjih mestih in industrijskih središčih. Podjetja v Ljubljani in okolici so zadnje čase že sko-ro v krizi prav zaradi pomanjkanja stanovanj, ker delavci, zlasti visoko kvalificirani, nočejo v tovarne, če nimajo preskrbljenega stanovanja. Tako ima n. pr. “Litostroj” samo še 300 starih delavcev, ki delajo že od leta 1947. Izmenjalo se je pa že nad 7 tisoč delavcev, v glavnem prav zaradi stanovanja. Pri takem nestalnem stanju zlasti kvalificirane delovne sile gotovo zelo trpi kakovost proizvodnje, kar se vidno opaža na do domačem in tujem trgu.
Z letino so kar zadovoljni
“Ljubljanski dnevnik” piše, da je bila letošnja letina v Sloveniji dosti dobra. Lepo je obrodil krompir, pa tudi žito ni bilo preslabo.
Nalivna peresa bodo izdelovali
Zagrebška tovarna svinčnikov “Grafos,” edina svoje vrste v Jugoslaviji, bo po poročilu ljubljanskega časopisa kmalu začela serijsko izdelovati domača nalivna peresa, podobna izdelkom znane tvrdke “Parker.”
MALI OGLASI
Oskrbnik
Starejši par ali samska oseba, ki bi hotela skrbeti za hišo v okolici St. Clair Ave. in E. 69 St., naj kliče po 5. uri zv. KE 1 8327. Samo zanesljivi 'in pošteni!	—(227)
NAPRODAJ
Blizu East 185. ceste 5-sob-na “frame” hiša v zelo dobrem stanju, plinski ogrev, klet, garaža. — CENA samo $12,900.
OGLASITE SE ČIM PREJ in si jo OGLEJTE, ker bo hitro prodana.
V Euclidu, E. 260. cesta in Lake Shore Blvd., zidan veneer bungalow, 4(4 sobe, 50x 140 čev. — CENA $16,900. — Hiša je prazna ter se lahko takoj vselite. Lastnik želi prodati hitro.
Za podrobnosti se obrnite na:
KOVAČ REALTY 960 East 185th St.
KE 1-5030
Molki dobijo Mo
MESAR
Mesar dobi delo za rezanje mesa. Plača večja kot unijska.
DEDREUX MARKET 654 E. 185 St.
(230)
MALI OGLASI
Stanovanje se odda
4 sobno stanovanje se odda dvema fantoma ali dvema dekletoma. Klčiite: EN 1-4981.
— (226)
Naprodaj
2-družinska hiša v fari sv. Vida v zelo dobrem stanju, 5 in 5, garaža. Samo $12,600.
Knific Realty
820 E. 185 St.
IV 1-7540
(226)
Stanovanje se odda
Dva zakonca v starosti 60 let ali pa več lahko dobita stanovanje, 3 sobe in kopalnico v pritličju. Za najemnino se lahko dogovorimo. Pravi naslov je 16219 Trafalgar Ave., Collinwood. Vpraša se ravno tam zgorej.	—(227)
Sobe se odda
Odda se 4 sobe starejšemu paru na 6005 St. Clair Ave.
(226)
Naprodaj
Plinski grelec za 6 sob, 60,000 BTU termostat, vključene kromijaste cevi. Kličite EX 1-6443.	(227)
Iz urada Društva Camiola Tent št. 1288 The Maccabees
Tem potom obveščam članstvo gori imenovanega društva, da se vrši glavna letna seja v nedeljo 27. nov. 1955 v dvorani št. 1 SND, 6417 St. Clair Ave.
Pozivlje se članstvo, da se te važne seje udeležite ker se bo volilo uradnike za leto 1956 in ukrepalo za izboljšanje ter za napredek društva v bodočem letu. Pričetek seje ob 9. uri pred poldne. Kateremu članu je pri srcu korist in napredek dništva, se bo gotovo odzval temu klicu.
V petek 25. se bo pobiralo asesment in prosim vse one člane, kateri še niso za to leto plačali, da to gotovo naredijo, ker se morajo narediti letni računi, kar tudi naš glavni urad zahteva.
Pozdrav,
JOHN TAVČAR, tajnik
Sobe se odda
Odda se 5 sob zgorej zanesljivim ljudem. Plinski furnez. Na 1018 E. 72 Place, telefon HE 1-3629.	—(227)
Grelec naprodaj
Avtomatični grelec s pihalnikom, greje 5 sob, naprodaj. Na 6703 Bonna Ava. (zgoraj).
— (227)
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland.
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 SL TeL: UTah 1-304«
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
y !k x x k! jl .
Re-Nu Auto Body Co*
Popravimo val avto In prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body In fanderja. Welding.
JOHN J. POZNIK b» SIN GLenvilU 1-3*3«
»82 East IS 2nd Strart

TOMMASO GROSSI:
KNEZ MARKO
Če ibi pa
Bavarec ne uspel, bi se mogel postaviti pred zmagovitim namestnikom, kako je zadržal ce-ruglijske čete, da niso udarile nadenj v njegovi največji stiski.
Bodril ga je, naj bo dobre volje, ker da njuni načrti niso bili razkriti, da sporazum med du-hovniščino in namestnikom zdaj še ni bil iskren, in ga še vzpodbujal, naj obdrži živahne zveze s kardinalom Bertran-dom del Poggetto, z Avignonom in s Firenzo, da bi mu prišli na pomoč, kadar bi bil čas, da bi spet nategni niti zarote, katere so pač zrahljane, a ne pretrgane.
Ko je Marko prebral pismo, ga je nejevoljno vrgel na mizico in rekel: “Vedno same pre-tvare in dvoreznosti! Trda je ta njegova šola ... O, jaz nisem

V blag spomin
DESETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SINA IN BRATA
Stanley Grum
ki je zatisnil svoje mile oči dne 23. novembra 1945
Prišel je dan Tvoje smrti spet, ko bil prerano si nam vzet, spomine svetle nam budiš, saj v srcih naših še živiš.
Žalujoči:
JOHN in JOHANA MISCH, mati in očim;
BRAT in SESTRE
Cleveland, Ohio, 23. nov. 1955

V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA IN SKRBNEGA OČETA
Frank Modic
ki je umrl 24. novembra 1953
Gospod mu daj večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti.
Žalujoča ostala;
MARY MODIC, soproga FRANK J. MODIC, sin
Cleveland, Ohio, 23. nov. 1955
ustvarjen za tako podlo dobo J. . . . Vendar” Ne da bi kon-jčal začeti stavek, je vzel in odprl Azonovo pismo. Tudi nečak namestnik ga je na široko obveščal o novih dogodkih, mu navajal razloge, ki so ga prisilili, da se je izrekel zoper Bavarca, in ga prosil, naj zadržužje ceruglijske Nemce, da ne bi prišli pomagat njegovem sovražniku, pa naj bi po svoje podpiral njegove ponudbe prijateljskih zvez raznim občinam v Toskani in v Romagni, h koncu ga je pa prosil še za neke nasvete glede utrjevanja Milana.
Druga pisma raznih lombardskih gospodov so bila vsebinsko skoro vsa enaka: opravičila, da so bili prisiljeni okleniti se Azo-na, izjave zvestobe za Marka, ki so bile pisane bolj ali manj iz zadrege in so bile nenavadno hladne. Marko se je ob takem preobratu bridko smehljal, ko je videl, kako zavijajo besede in stavke, s katerimi so skušali njegovi stari prijatelji prikriti svojo nezvestobo. Predobro je poznal ljudi, da bi se žalil ali čudil. “Zdaj pač mislijo, da sem že odigral,” je menil sam pri sebi, “a ko zvedo, da sem gospodar Lucce, in ko se razjasni položaj Lombardije, se mi bodo bližali in dobrikali.”
Nato je dal poklicati Pela-grua. Ta se ni mogel načuditi, ko je našel gospodarja kot kneza tako mogočnega mesta, ker je menil, da ga najde kot poveljnika uporniške drhali v nekem gradu doline Nievole. Ko vstopil v dvorano, se je globoko priklonil in nameraval izraziti svoje začudenje in svoje zadovoljstvo, a Visconti ga je prehitel, da ni prišel do besede, in ga vprašal: “Ali si videl Lodri-sija, preden si odpotoval?”
“Da, sam mi je dal pisma, katera sem vam prinesel.”
“In v kakih odnošajih je z namestnikom?”
“V takih, kakor sam hoče, ko je namestnik navdušen zanj. Pomislite, da je njemu zaupal utrjevanje pri mostu Archetto, ki je kakor pravijo, najvažnejša stran mesta.”
“Zobe-in čeljust, kar je prav.”
“No, pa mi povej, kako je z orožjem?”
“Izpraznili so vse zaloge oro-žarjev, dan in noč delajo sulice in kopja, kmalu bo dovršenih šestnajst bojnih strojev, o-sem velikih kamnometov, ne vem koliko stražnic in koliko premičnih lesenih zaslomb, dalje utrujejo dbzidje in gradijo ob njem nove visoke lesene stolpe in nad vsakimi vrati je razvita zastava. Ko se bo oglasil veliki zvon v vladni palači, bodo morali vsi, ki morejo nositi orožje, na svoje mesto in v manj ko eni uri bo štirideset tisoč bojevnikov na mestnem obzidju.”
Marka je poročilo razvnelo, oči so mu žarele in obraz se mu je kar smejal od veselja in poguma. Bolj ko kdo drugi je vedel, da enotnost hotenja in o-£enj, ki je prevzel vse meščane, more — če sploh kaj — utrditi namestnikovo priljubljenost in vedno bolj pokvariti njegove načrte, katere je toliko časa tako skrbno pripravljal, a čast rodnega mesta, slava njegovega j ljubega Milana mu je bila nadl vse.	'J
“Čuj,” je rekel svojemu, o-skrbniku, “povej Lodrisiju, sicer mu bom sam pisal, a vendar mu reci, naj gotovo utrdi obzidje pri Ticinskih vratih, kjer so ob Tesinellu mlini, da ne bo miestu zmanjkalo kruha, pa naj zapre in zaustavi vodo, da bo tekla čez most svetega Ev
“Kaj pa veš novega o Otori-nu?”
“Odkar ste ga tako pošteno pretresli, ga ni bilo več videti v Milanu. Sicer pa vem iz zanesljivega vira, da se je dal prenesti na svoj grad Casteletto, kjer se je kakih štirinajst ali dvajset dni mučil, preden je o-
storgija. Ti pa glej, da bo moj zdravel. Zdaj se je razneslo, da
Gra dRosate pripravljen in da vzdrži napad, če bi Bavarca pičila muha, da bi tam okoli šaril.”
“Torej,” je omahovaje odgovoril Pelagrua, “se hočete kar odkrito postaviti? . . Lodrisio mi je priporočil, naj bi vam tudi še rekel : . . .
“Nisem vprašal Lodrisija za svet, a tebe še manj,” je osorno odvrnil Marko. “Moja posestva Martesana in Castel Seprio naj priskrbijo za Rosate moštvo in živež, Pelavicino naj poveljuje posadki, ti pa skrbi za prehrano. In oba si dobro zapomnita: gorje, če bi se prikazal na dvorišču mojega gradu kak Bavar-čev vojak, dokler more stati še deset naših na nogah, dokler	- .
ostane še kaj kosti zadnjega 1^° 50 se začele šiliti vesti, da še
kljuseta iz mojih hlevov, da bi
je šel naproti Bavarcu in se mu ponudil v službo.”
“Ni res!” je odločno rekel Marko.
“Saj so tudi nekateri drugi,” je odgovoril pohlevno Pelagru-a, “da, nekateri drugi Milanci prestopili na cesarjevo stran, tako Jakob da Andriano, Hubert Bergondio, Marino Bescape in
“Naj jih je, kolikor hočeš, a Otorino ni! To so mu naprtili, to je podlo obrekovanje!” Oskrbnik se ni upal ugovarjati, na kar ga je Marko bolj mirno vprašal:
“In grof del Balzo, ali je še vedno v Milanu?”
“Da, v Milanu je. Hotel jo je sicer popihati v Limonto takoj
jih obirali.”
Oskrbnik je urno odgovoril, da bo delal vse', kakor mu je ukazano, na kar mu je gospod namignil, naj odide. In je šel, a komaj je bil pri vratih, se je Marko premislil, ga poklical nazaj in mu rekel:
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravili da vam ustavi kašelj in prehlad Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršujmo po nošti tudi za Clevelnad
bliža Bavarec in o nevarnosti obleganja, toda izdana je bila prepoved, da ne sme nihče zapustiti mesta, ker se je bilo bati, da bi z odhodom gospode Ljudstvo izgubilo pogum.” “Torej, je povzel Marko, “ni bil Otorino več v njegovi hiši?”
“Bodite prepričani, da izza
turnirja ni več prestopil tam praga. Povedati vam moram, podkupil sem nekega grofovega oproda, da sem mogel izpolniti naročila, katera ste mi dali, Drago sem moral lopova plačati, a nič ne de, zdaj mi je uslužen kakor prijatelj in ne z roko ne zganejo v hiši, da ne bi tega čez kako uro že zvedel.”
je nadaljeval: “Če pa bi si ho-jteli kaj bolj zagotoviti ... Če bi se odločili za, maščevanje, se lahko zanesete name, ki vem, kako je treba pripraviti razne obare ... In tudi Lodrisio mi je prav zaradi tega naročil, naj vam povem ... da po vašem sporu z Otorinom mora sumiti Marko ni odgovoril in lopov
Nobeno drugo ameriško pivo ne fekne tako .-%■ kot STROH'S ;

Ker nobeno drugo ameriško pivo ni varjeno kol STROH’S
'•f? w i	» _ i
OKUS
ki ga nobeno drugo pivo nc doseže
Stroh’s ie edino ameriško pi'o varjeno v kotlih nad direktnim ognjem. Zaradi tega ima Stroh’s blažji in bolj osvežujoči okus, ki ga nobeno drugo pivo ne doseže.
mmmrnMm.'’
Ugajalo vam bo
Ih« Streh Brewery Co., Detroit 26, Michigan
Je lažje!
SEDAM PO KRAJEVNIH CENAH

MI DAJEMO '
IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
.'L UL - / T L-UT.;..; :
■■	'I	■	J
i v/ /

CENEJE RAZPRODAJA
n RAtCAACUT
Običajno 6950 Support-O-Pedic Žimnica ali skladna vzmetnica
• Posebna patentirana zapirnica varuje odskočne zavoje.
•	Mirno, prožno delovanje; enakomernost vsepovsod.
•	Se ne zvije, stlači, izboči, ne polzi, se ne zlomi ne razpoči.
•	Vse vzmeti izdelane iz najboljšega jekla.
Patentirana zapirnica varuje ■ zavoje
Sedaj imate redko priložnost kupiti te znane kvalitetne žimnice ali vzmetnice po tej presenetljivo niz ki ceni. Ta posebna cena je mogoča samo potom polnega sodelov anja tega poznanega izdelovalca. Vsaka “Support-0 Pedic” žimnica ima slavno “Flex-0-Loc” enoto.— Lepa progasta prevleka.	tC-IN
Sprejemamo pismena in telefonična naročila Kličite CHerry 1-3000. Poslužite se naših lahkih odplačilnih pogojev.
NIČ NAPLAČILA
The May Co.’s Basement — Oddelek žimnic
p,0!la,i	Ibora Koncert in spevoigra “Kovačev študent”
v nedeljo 27. novembra 1955
V DVORANI AMERICAN JUGOSLAV CENTER na RECHER AVE., EUCLID, OHIO Začetek ob 4 uri popoldne. — Pridite!
t