roatulna piafana t gotovini Leto LXli V Ljubljani, v soboto 9. junija 1954 Џ6> ) vo .v.** V^ttter-. 129 a Lena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC Telefoni aredniitva: dnevna slnžba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček račun: Ljub Ijana St 10.610 m I0.44V za iiiHtrate. Sarajevo Stv 7S65 Zagreb »tf.W.0ll, Praga-Dunaj 24..7Ч" Uprava: Kopitar jeva 6. telefon 2999 t Edini most Javno mnenje civilizirane Evrope je že ope-tovano ob raznih prilikah opozarjalo fa.šistično Italijo, naj se v svoji politiki do jugoslovanske manjšine drži mej najelementarnejše človečnosti. Ako Mussolini meni, da njega kot .nadčloveka' ne vežejo zakoni morale, pa bi mu moral tako politiko do onih, nad katerimi tnu je brez vsaki'i zaslug bila poverjena oblast po krivičnih mednarodnih pogodbah, narekovati oli državniški oportunizem. Zakaj s svojim arbarskim postopanjem 6 Slovenci in Hrvati v Julijski krajini izkopuje Italija nepremostljiv prepad med seboj in Jugoslavijo, ki gotovo ni činitelj evropske politike, katerega bi bilo mogoče s fašistično suverenostjo prezirati; vsaj modro in dalekovidno to gotovo ni. Mussolini lahko, če hoče, prezira glas tisočih in tisočih najboljših sinov Italije, ki jih je brezobzirna tiranija snoparskega režima izgnala iz domovine — ti bodo s fašizmom napravili račun za užaljene in poteptane svoboščine takrat, ko se bo predramil iz sedanje omrtvelosti ves italijanski narod. Glasu do krvi bičanih Slovanov v mejah te Italije pa ne bo mogoče zagluševaii z lažjo, zvijačo in kopičenjem še večjih nasil-stev, za.kaj za te terja račun neprestano in ga bo vsak dan bolj vse jugoslovanstvo, ta glas slišijo in vpoštgvajo vsi prijatelji naše države in mednarodni politični položaj Italije ni tako sijajen in trden, da bi mogla dolgo preko tega. Ameriški žurnalist Knikerboker nam je te dni povedal, kje je slaba točka Italije. Mussolini, ki v zunanji politiki ni imel tolike sreče kakor v notranjih zadevah svoje domovine, po dvanajstih letih svoje »imperijalne« politike, raztrobljene po grandijc/.ni reklami ves svet izzivajočih govorov in fraz, ni odtujil Italiji samo Francije, katero je naska.koval kot največjo oviro sv cezarskim načrtom, ampak tudi one, ki jc nanje računal kot na »naravne« nes išče Italija Francijo in njene zaveznike, med njimi Jugoslavijo, kar je pač naravno in čisto razumljivo, če je ves mednarodni politični zamisel italijanskega diktatorja 6pričo okrepitve Male zveze, balkanskega pakta in fran-cosko-ruskega zbližanja skopnel kakor hišica iz lecta v pravljici o Indiji Koromandiji. Kako se bo ubranila Italija navala germanskih pol-čišč, ki s severa ogrožajo »najsvetejšo« Gorico in »najzvestejši« Trst, če v hrbtu ne bo imela kaj prida ne prijateljev ne! zaveznikov, pač pa veliko nasprotnikov, to je vsekakor problem, ki je vreden, da si Mussolini beli z njim glavo sedaj, ko je prisiljen po polomu zasanjanega rimskega imperija trkati na vrata francoskega zunanjega urada in preko Barthouja poizkusiti, da izboljša odnošaje do Jugoslavije. Zakaj dane« od tega »rimskega imperija« ni ostalo ničesar drugega knkor zelo relativna in dvomljiva vreclnost, ki so jo imeli govori duceja na lahko vžigljivo fantazijo zemlje in zaslužka potrebnega italijanskega naroda, ki so ga obeti Mussolinija o »novih osvojitvah« zanesli v sanje, katerim ni bilo usojeno, da se uresničijo — pa so danes ob ogromnem deficitu italijanskega državnega proračuna in naglo rastoči gospodarski bedi ostali samo trpki spomini in zavest, kako ogromno truda, žuljev in denarja so stali Italijane ti nebotični načrti! Toda vprašanje zbližanja Italije s sosedi, ki stojijo ob njeni vzhodni meji, za nas ni vprašanje same politične oportunitete, oziroma je vprašanje mednarodne politične oportunitete, toda v najožji zvezi z vprašanjem našega narodnega ponosa, naših narodnih čustev in narodnega interesa, ki nam ne dovoljuje, da bi še dopuščali, da bi se naša kri za fašističnimi mejniki z nasiljem in zvijačo, z najnemoral-nejšimi sredstvi, kar jih je kdaj na svetu poznala kakšna kolonizatorična politika in ki se jih danes noben narod in nobena država ne poslužuje več, umetno trgala od duhovne, kulturne skupnosti vsega jugoslovanstva. Politično moramo po krivdi zle usode trpeti, da več ko pol milijona naših bratov ni zvezanih z nami v državno narodno celoto, kakor terja naravno pravo, toda nikoli se ne bomo pomirili s tem, da jih barbarski režim črnih srajc skuša odrezati od nacionalne kulturne skupnosti Jugoslovanov in jih romanizirati po sili. Oropali so jih zastopnikov, ki so branili v parlamentu njihovo pravico do kulturne in gospodarske eksistence, niso bili zadovoljni s tem, da so uničili v eni noči vse njihovo narodno šolstvo, državno in zasebno, ampak so izbrisali še vse njihove z ogromnim trudom ustvarjene zasebne kulturne ustanove od prve do zadnje, pred nekaj dnevi so zrušili zadnji gospodarski zavod našega naroda, naše ljudi so zopet začeli zapirati in konfinirati, kakor da še ni zadosti pet za narodno stvar po krivičnem krvavem sodu ustreljenih žrtev ter nešteto po zaporih mučenih in po ogromnih denarnih globah zrušenih eksistenc. Z nasiljem pravih divjakov so se sedaj spravili zopet na našo duhovščino, na naš jezik v cerkvi in ne dopuščajo niti tega več, da bi naša deca doma čitala in se učila krščanskih .esnic iz slovenskih oziroma hrvatskih nabožnih knjig. Mislimo, da mora vsak z nami soglašati, če pravimo: Ako smemo od tuje države, ki nas rabi, kaj zahtevati, smemo in moramo kot naj-minimalnejše zahtevati, da postopa z našo manjšino vsaj tnko, kakor postopajo vse kulturne države, naj so v to mednarodno obvezane ali ne, da se ne vtikajo v versko, nravno in kulturno udejstvovanje manjšin v obsegu zasebnega življenja med štirimi stenami, v cerkvi, v lastnih prosvetnih društvih in v lastnem tisku in knjigi, pa v osnovni šoli. ki je stvar, ki se ne tiče samo države, ampak tudi stnršev. Da je v Evropi narodna manjšina, ki niti nabožnega, kai sc političnega tiska v svojem materinem jeziku ne sme imeti, to je pač taka sramota za civiliziran svet, da bi se morala država, ki ima take metode nn vesti, proglasiti za nevredno. da se v skupnosti evropskih držav nahaja in da se sploh kdo z njo pogaja! Dane*, ko sili resni mctbiarodni položaj, da Bežeče stihe iz zahulisja razorožitvene konference Anglija proti Franciji radi Rusije Dardanele - prvi strel Francije proti Angliji ?™nciia "Rusija pripravljata нвмвнвшмнмшмммпнмш^ммм^ммш^н tri nove pakte za obrambo mira (Od našega dopisnika.) Ženeva, 5. junija 1934. Javni govorniški dvoboj med francoskim zu-nanjim ministrom Barthoujem in predsednikom razorožitvene konference Hendersonoin, pri katerem je duhoviti Francoz tako sijajno pral giavo staremu, zares staremu angleškemu puritancu, da se je od srca smejala v robce vsa galerija in tudi veliko število prisotnih državnikov, je bil prav za prav edina, neke vrste uradna senzacija zadnjih dni, ker je vrgel ostro v ospredje globoki notranji nesporazum med francosko in angleško politiko. Nesporazum ni nastal zaradi nasprotstev v načrtih za razorožitev. On je starejši in tiče splošnih smernic velike svetovne politike. Angleška in francoska mednarodna politika se več kot na еп.чп kraju križata in zalo je bilo tudi pričakovati, da ne bosta vlekli za isto vrv v Ženevi, ki je postala neke vrste »Giwessensspiegel< (moralno zrcalo), kjer se zvesto odčrtavajo odnošaji med državami na vseh medna-rodno-političnih področjih. Dobri poznavalci ženevskega ozračja pravijo, da ima Francija skrite velike politične načrte, ki že sedaj, ko še niti rojeni niso, Anglijo že bodejo, in da jih Anglija že sedaj, ko niti niso zaživeli, z vsemi sredstvi pobija. Turški sunek, hi zaboli Anglijo Saj se spominjate, kako nenadoma se je pojavil turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej, za kojega hrbtom se je široko smehljal Litvinov, s svojim predlogom, da bo treba vprašanje Dardanel znova načeti, ker ne gre, da bi Turčija, ki je svobodna država in zvesta članica Zveze narodov, ne smela Dardanel in Bosporja, to je poti iz Sredozemlja v Črno morjj, poljubno utrditi, ne. da bi ji bilo treba dovoljenja tujih držav. Nastop Turčije in že samo ime Dardanele je angleško delegacijo globoko presunilo. Sicer je sir John Simon vprašanje za enkrat odrinil z dnevnega reda, toda že dejstvo samo, da se je pojavilo, je za Anglijo reson in pomemb?n opomin, da se nekaj plete proti njenim interesom. In Anglija ne zamerja prav nič Turčiji, da jo je tako cinično izzvala s svojimi Dardane-lami, marveč zamerja le — Franciji, ki da nekaj velikega spletkari s svojo najnovejšo zaveznico Sovjetsko Rusijo in je poslala v borbo najprej Turka Ruždi beja. V Ženevi kroži neizmerno veliko novic o teh francosko-ruskih načrtih. Časnikarski fantaziji je prepuščeno široko polje. Med vsemi, ki smo jih slišali, pa se mi zdi še najbolj verjeten oni, ki ga tudi največ omenjajo in je približno sledeče vsebine: Veliki mirovni načrti Francija in Rusija pripravljata z državami Male zveze in zaveznicami Balkanskega pakta veliko mirovno zvezo. Ako se ne zgodi kaj nepričakovanega, bo ta zveza do jeseni gotova. V okviru te »mirovne zveze« (alliance de la paix) pa pripravljata Francija in Rusija celo vrsto manjših zvez, ki naj bi onemogočile vojno na vseh najbolj raz-bolclih zemljepisnih točkah sveta: v Sredozemlju, ob Baltiku in na Daljnem vzhodu. Sredozemski pakt bi nekako rešil vse sp>ore, ki obstojijo med Italijo in Francijo ter med Italijo in še nekaterimi sredozemskimi državami, in bi v primeru kakšne vojne zabranil dostop vojskujočim se državam v Črno morje. Zaradi tega želi Turčija svobodne roke v Dardan?lah, prvič v svojem lastne minteresu, drugič pa kot liha govornica lega bodočega sredozemskega pakta. Ni čuda, da ie Anglija nervozna, saj se je stoletja borila za svoboden prehod skozi carigrajske ožine v ruske vode Črnega morja. Baltski pakt, ki se je v zelo nejasni obliki pojavil pred p>ar meseci, bi v tej novi izdaji, odkar je Poljska zaplavala čisto v protiruske in s tem ludi protifrancoske angleško - nemške vode, garantiral mir med državami ob Baltiku in v primeru kakšne vojne zabranil dostop v Baltsko morje vsaki izvenballski državi. To da bi bil odgovor francosko-ruske diplomacije na poljska odmikavanja v germansko fronto. Pakt na Daljnem vzhodu bi pa jjo-miril vse države, ki imajo svoje interese na obrežjih Tihega morja, Rusijo, Japonsko, Kitajsko, Zedinjene države, Francijo. O Angliji za enkrat ni odgovora. To da je značilno za vsebino, ki jo hočejo dali paktu na Daljnem vzhodu. Za kulisami — resnica Gornje vam poročam, kot sem tukaj slišal, ne da bi hotel polagati večjo važnost na te načrte, kot jih imajo in morejo imeti v svoji še čisto sirovi stilizaciji. Ampak dejstvo je, da so (u, da sc o njih razpravlja v zakulisju, da se ne izključujejo in da vplivajo na potek pogajanj, ki se vršijo čisto na drugem področju — namreč v vprašanju razorožitve. Razorožitveno vprašanje sploh nc prevladuje na razorožilveni konferenci. Debato vodijo lajni ali samo napol izrečeni cilji velikih svetovnih imperializmov, čislo egoislične potrebe posameznih velesil, ki razorožitveno debato porabijo satno za to, da naznačijo splošne smeri svoje zunanje politike. Poleg razodetja, ki ga je prinesla Poljska, je lorej Ruždi bejev sunek še najbolj odkril poltemno ozadje piogajanj, sredi katerih tone v nič razorožit vena konferenca. J ... iv. Polnočni sporazum Ženeva, 8. junija, b. Prve uradne vesti o nočnem sporazumu med Francijo in Anglijo objavlja Reuterjev urad. Po tej vesti je bil po polnoči dosežen med francoskim zunanjim ministrom Louis Barfhoujem, angleškim čuvarjem državnega pečala lordom Edenom in ameriškim delegatom na razorožilveni konferenci Normanom Davisom sporazum o tekstu resolucije, ki bo dostavljena vladam v potrditev. Seja predsedstva razorožitvene konference, ki bi se imela vršiti danes opoldne, se je odgodila na 14.45, medtem ko je bil glavni odbor razorožitvene konference sklican ob 16. Splošno smatrajo, da postaja jx)ložaj v Ženevi vsak dan boljši. Sporazum vsebuje naslednjih pet točk: 1. Prizna se. da je potrebno, da na konferenci pri nadaljnem delu sodeluje tudi Nemčija; 2. jx)gajanja za povrrfltev Nemčije v Ženevo se bodo vodila diplomatskim jpotoin in ne s [>osre-dovanjem konference, kot je to želela Anglija v svojem predlogu; 3. prizna se, da je fjotrebno, da se izvoli jx>-seben odbor za študij vprašanja o kontroli in varnosti v smislu izvršljivih jamstev bodočega pakta; 4. odstavitev odbora za študij konkretnih predlogov za razorožitev, to je za študij raznih sjx>-menic, ki so bile predložene konferenci in ki naj se spravijo v enotno obliko; 5. odgoditev sedanje konference, dokler predsednik in odbor razorožitvene konference ne bosta prepričana, da se je z ozirom na štiri gornje točke Blamaie državnih udarov hi bo rešil videz, da ni prišlo do popolnega poloma dosegel napredek, tako da se lahko nadaljuje delo razorožitvene konference. Isti dopisnik čuje, da je sovjetska delegacija odklonila ta sjx>razum in se računa, da bodo radi tega sovjeti zapustili konferenco, če bi bila resolucija danes sprejeta. Mala zveza prizna Rusijo London, 8. jun. b. »Exchange Telegraph« čuje, da je na nočni konferenci med Benešem, Tilulescom in Litvinovim dosežen sporazum, po katerem bodo države Male zveze in Sovjetska Unija sprejela an-gleško-francosko-ameriško resolucijo pomiritve. Ta resolucija, ki so jo izdelali lord Eden, Norman Daviš in francoski zunanji minister Barthou, vsebuje pogoje in obliko, kako bi se lahko rešilo vprašanje varnosti kakor tudi vprašanje razorožitve., Resolucija bo vsebovala tudi želje in nadc, da se Nemčija čimprej vrne v Ženevo. Ženeva, 8. jun. p. Danes so se seslali v Ženevi zunanji ministri Male sveže gg. Jevtič, Beneš in Titulescu s sovjetskim komisarjem 7.a zunanje zadeve Litvinovim. Iz poročila, izdanega po loj konferenci. je posneti, da so državniki razpravljali predvsem o priznanju Sovjetske Rusije po državah Male zveze. To priznanje ni vprašanje daljšega časa. ampak samo še vprašanje nekaj dni ali tednov. V drugi vrsti pa so razpravljali državniki o sklenitvi pokrajinskega vzhodnega, ali če bo mogoče, tudi vseevropskega pakta o medsebojni pomoči. 99 Diktator" Voldemaras — zaprt Varšava, 8. junija, k. Nc samo uradno, ampak tudi zasebno se potrjujejo vesti iz Litve, da Voldemarnsov državni ndar ni nspel. Volde-marns je pretiran. Voldem.uas se je predvsem upi'nl ua podporo iz Nemčije. Če bi prišel na oblast, bi popolnoma zaokrenil smer litvanske znnanjc politike. Pri tej priliki pa sta sedanji predsednik Katoliški svet in Slovani v Italiji Vsi češkoslovaški katoličani so solidarni s trpečimi brati v Italiji Praga, 8. junija. »Lidove Listv«, osrednji organ češkoslovaške ljudske stranke, je priobčil pod naslovom »Katoliški Slovani v fašistični Italiji« izčrpen članek o verski politiki fašističnih oblastev v Julijski Krajini. Člankar popisuje podrobno neznosen verski položaj Slovencev in Hrvatov pod Italijo in prihaja do zaključka, da se v Julijski Krajini v zadnjem času dogajajo stvari, ki niso v čast Italiji in tudi ne fašizmu. Ves katoliški svet pazno sledi tem dogodkom. Člankar ugotavlja, da sta bila oba slovanska jezika izgnana iz vseh javnih uradov in da se fašistična oblastva trudijo, da bi ju vrgla še iz cerkve. Razpuščenih je bilo okoli 500 prosvetnih orgunizacij. Oblastva silijo slovansko duhovščino, da bi poučevala v šoli verouk v italijanskem jeziku; v smislu nekdanjega dogovora vsega episkopata pa slovanski duhovniki pouču- sc nam in našim zaveznikom nuja roka, smatramo za potrebno, da bolj krepko ko kedaj ponovimo, da ni med Jugoslavijo in Italijo sprave, dokler sc ne popravijo, kolikor je sploh mogoče, krivice, storjene Jugoslovanom v Italiji, in dokler se našim sorojnkoin nc zasigu-rajo najbistvenejše naravne narodne pravice. V tem smo vsi Jugoslovani edini, to je naša nacionalna zahteva in je zahteva prestiža naše države, o tem se ni treba nikomur varati. Edini most, ki drži iz Italije v Jugoslavijo, je priznanje in konkretne garancije za narodni kulturni obstoj jugoslovanske manjšine v Italiji. Naj ve g. Mussolini jejo veronauk v cerkvah, in sicer v materinem jeziku. V zadnjem času je zadel beneške Slovence silen udarec, ker je videmski prefekt prepovedal rabo slovenskega jezika v cerkvah. To je tako razburilo mirne beneške Slovence, da so se v mnogih krajih uprli. Profesor Trinko je jmhI policijskim nadzorstvom. Najslabši je verski |)oložaj Slovanov po reški'škofiji in v severni Istri, ki spada poa tržaško-koprsko škofijo. Že papež Benedikt XV. je 1. 1921 v posebnem pismu na tržuškega škofa obžaloval, da ne more intervenirati za slovansko duhovščino in slovanske vernike, ker so bili diplomatski odnošaji med Vatiku lom in Italijo prekinjeni. Po sklepu konkordatu se položaj v cerkvi ni prav nič zboljšal. Gonjo proti slovanskim jezikom in slovanski duhovščini vodijo zdaj načelniki političnih oblastev, medtem, ko je bila prej v rokah fašistov samih. Slovanski duhovniki ne prejemajo plač. Prefekti pritiskajo na škofe, da bi uvedli italijanski jezik v slovanske župnije. V zadnjem času je v teku infiltracija takozvanih učiteljev-duliovnikov iz Italije. V goriški nadškofiji je že 6 takšnih duhovnikov, v reški I. Italijanska vlada podpira italijanski duhovniški nuraščaj s posebnimi podporami, da bi izpodrinil slovanskega. V zadnjem času so navalili fašistični listi na tržaškega škofa, ki je jio smrti goriškega nadškofa Sedeia še edini škof, ki lahko govori s svojimi verniki v materinem jeziku. To še ni zadosti. Konfinirana sta bila za 5 let bogoslovna profesorju msgr. Mu-si/ла in It n ta r. List zaključuje: »Ves katoliški svet gleda z zunimunjein na te dogodke, ki niso lostojni ne za Italijo, ne za fašizem.« republike Sinctona in ministrski predsednii Tibulis morala računati na odpor litvnnskega ljudstva, ki Nemčije ne mara. Voldemarasov državni udar torej ni uspel zaradi tega, ker je javno mnenje zelo nernzpoloženo proti Nemčiji zaradi memclskega vprašanja. Voldemaras je znani kulturnobojnež, ki je pred dvema letoma strmoglavil Litvo v težke verske prepire, ki so se komaj polegli. Tndi njegova trdoglavost v urejevanju odnošajev s Polj sko še ni pozabljena. ¥■ Nova belgijska vlada Bruselj, 8. jun. p. Damee je belgijski kralj Leo» jiold III. poveril sestavo vlade zopet odstopivšemu ministrskemu predsedniku B r ас q u e vii H u. D ee igli i ram i ministrski predsednik se je danes posvetoval s političnimi voditelji ter bo najbrž še zvečer sestavil vlado. V novi vladi pa ne bo več zunanjega ministra Huysmansa, katerega resor prevzame j>o eni verziji ministrski predsednik, po drugi pa nova oeebriosl, dočim bi Huysnians dobil kak-šuo važno poslaniiško mesto, odnosno misijo v inozemstvu. Skupno bi nova vlada bila asmo rekonstruirana stara, ker bi se izmenjali samo štirje ministri. Mala diktatura v Franciji Pariz, 8. jun. p. Ministrski predsednik Doumergue je danes sprejel deputacijo člamov social-no-radikalne stranke. V nngovoru je dejal Doumergue, da bo vlada razpisala predčasno nove volitve, če bi bilo kršeno sedanje premirje med političnimi strankami. Tedaj bo postavila vlada alternativo: ali sedanja vsenarodna vlada ali pn hirajoči parlamentarizem. Izjava predsednikn vlade je vzbudila v vseli političnih krogih veliko po-zornost, ker jiomeni grožnjo vsem onim strankam, ki se hočejo odtegniti sodelovanju s sedanjo vlado. Kljukasti polmesec v Arabiji I^ondon. 8. junjja. c. V lordski zbornici jc polkovnik \Vood slavil intcr|H-lncijo na zunanjega ministra, v kateri ga vprašuje, če mu jr znano, da se širi v Arabiji narodno-socinlističnt propngundn. Nemški narodni socialisti po nje« goveni innenjii podpirajo arabsko časopisje. Dunajska vremenska napoved: Nobene bistveno izuremembe. Seja Narodne skupščine Indra Stanič je zopcl napadel bivšega prometnega ministra Ra-divojeviča zaradi oddajanja koncesij za zgradbo naših železnic llelgrad. 8. jun. m. Za današnjo skupščinsko -ejo jc zaradi loga, ker ja bilo anano, da ja bi-vM prometni lllinist- iu sedanji narodni poslanec An-dra Stanič '/. novo interpelacijo zopet sprožil vprašanje pogodb za gradnjo železniških prog y naši državi, ki jili je v glavnem sklenil bivši prometni minister Lazar Rad i vo je vi? s francosko družbo Bntignolles, vladalo v veeli političnih krogih veliko zanimanje, zaradi česar je prisostvovalo današnji seji ludi veliko število narodnih poslancev. Skupščini so predložili: minister za socialno politiko in narodno zdravje ler zunanji minister zakonski osnutek o projektu mednarodne konvencije zn zaščito delavcev od nesrečnih slučajev pri nakladanju in razkladanju; minister za zunanje zadeve zakonski osnutek o prijateljski pogodbi, o pogodbi o n ('napadanju, o sodnem razpravljanju. O arbitraži in o sporazumu med Jugoslavijo iii republiko Turčijo: pravosodni, prometni, zunanji in vojni minister zakonski osnutek o mednarodni konvenciji za unifilmcijo gotovih pravil o popisu letalstva v svrho obrambe; pravosodni, prometni, vojni in zunanji minister zakonski osnutek o mednarodni konvenciji za unifikacijo golovih pravil, ki se nanašajo na škodo, povzročeno po letalstvu tretjim osebam; trgovinski in zunanji minister zakonski osnutek o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Nemčijo; notranji minister zakonski osnutek i) mestnih občinah. « spremembi zakona it volivnih imenikih in zakonski osnutek o ustanovitvi novega okraja v Subotici. Odbor z a proučevanje zakonskih osnutkov, ki jih je predložil skupščini notranji minister Žika Uizič. se Je izvolil nn koncu današnje skupščinske seje. Nato je bilo prečrtano |>oroči1o o konstituiranju nekaterih skupščinskih odborov, ki so tudi že končali svoje delo in predložili skupščini svoja poročila. To je bil odbor za proučevanje zakonskega osnutka o ukinitvi fidejkomisa in o izvensodnem postopku. Odbor za mednarodne pogodbe pa je proučil celo vrsto mednarodnih konvencij in je prav tako dostavil skupščini svoje |>oročilo o tem. Internetaciia nosi Staniča Bivši prometni minister Andre Stanič je prečilal nalo svojo interpelacijo na predsednika ministrskega sveta zaradi pogodb, ki jih je za zgraditev raznih prog v državi sklenil bivši prometni minister Kadivojevič. s podjetjem B a I i g n o I I e s . Atulra Slanic je slavil v svoji interpelaciji na predsednika vlade sledeča vprašanja: Za interpelacijo zahteva A mira sta- rrič nujnoal. Zaradi zahtevo po nujnosti interpelacije je podal predsednik skupščine llasahbegovič narodnemu poslancu dr. Staniču takoj besedo, ki je v daljšem govoru pojasnil predmet svoje interpelacije. Med govorom se naenkrat dvigne predsednik Vlade Nikola Uzunovič. stopi k govorniku Staniču in 2n vpraša: Koliko pa še imaš, Andro?« — Stanič: •>&<■ malo! — Predsednik vlade: Jaz bi namreč hotel odgovoriti. Stanič govori nato o 800-m ili jonski šikodi, ki io je utrpela država. Svoj govor je Stanič zaključil: •»Zahtevam nujnost, ker gre lu za državne interese, in prepričan sem. da b« sprejeta.« Ko je končal svoj govor, mu je velika večina poslancev ploskala in odobrila njegov ?ovor. Govor g. Uzunoviča Takoj »C je dvignil prodaoilnik vlade Uzunovič /or dejal, da hi na govor prndgovornika odgovoril lelo kratko f. izjavo, da sprejme zahtevano nuj-hmI. Predsednik vlade je nadalje dejal, da Mi. iU ludi skupščina sprejnt* ta njegov sklep, ker je sploAno znano, kako veliko pozornost jc skupščina kakor tudi vlada sama posvetila temu vprašanju. Kar pa tiče Irdihc inlcrpelanla, da je država oškodovana pri pogodbah od 1200 milijonov l)iii za celih Х00 milijonov Din. jo Uzunovič odklanja, ker ne verjame, da bi se mogla v naši administraciji zgoditi lako velika napaka. On j« proti laki možnosti in bo oslal pri tivojom stališču vso dotlej, dokler se ne dokaže nasprotno. Njemu jn žal, da inlcrpelant tega vprašanja ni obrazložil žo preje, iu protestira proti napadom Andre Staniča, češ, ila jemlje v zuseilo bivšega prometnega ministra Ra-divojeviča. Prav tako odklanja napade na ccnlral-ni tiskovni urad ler pravi, da jo (a urad storil svojo dolžnost, ker je hranil ugled naše države. Da pa vlada ni smatrala, da jc I« vprašanje stavljeno z dnevnega red«, dokazuje tudi sklep vlade, ki je ua svoji seji 18. maju lelos, (o Jc skoraj prod mesecem dni. na predlog sedanjega prometnega ministra sprejela sklep, da se vsa ta vprašanja izročijo v proučitev čisto strokovni komisiji, ki .in sestavljena n predstavnikov prometnega, finančnega. gradbenega In pravosodnega ministrstva ler zastopnikov Državne liipotckarnc banke. Ta čislo strokovna komisija ho proučila ves problem, je sestavljena .., (Misirlič. ki je tudi vlagal interpelacijo v tej zadevi, vpada: »Sprejmite anketo!«) — Predsednik vlade mu odgovori: »O os pod poslanec, ta komisija, ki ima nalogo, da prouči zadevo, je lako resno sestavljena, da jo lahko imenujemo anketo nnd anketami.« Vato Uzunovič nadaljuje; Predsednik komisije je inž. Peter Scnjnnovlč, pomočnik prometnega ministra, člani komisije pa so Itrc/ičič, svetnik pravosodnega ministrstva, inz. ,lo-jif. pomočnik glavnega ravnatelja državnih železnic. Rado v,-m Mnfjnševlč. ravnatelj Osrednjega urada oll-fussa. Irska hoče proč od Anglije Dublin, 8. junija. AA. De Valera je v parlamentu izjavil, da se bo Irska ločila od Velike Rrilanije. Vendar pa bo ludi v tem primeru Irska za blagovne prefercncc Veliki Britaniji, če jih bo le-ta dovolila v enakem obsegu Irski. Vladna politika skuša doseči, naj bi se Irska sama vzdrževala. To bo omogočilo, da ločitev od Velike Britanije nc bo težka. Kar zahtevamo, je dejal de Valera, je naša svoboda, odklanjamo diklat Velike Britanije. Zahtevamo tudi, naj Velika Britanija umakne svoje čete iz naših pristanišč. VIadivostok - poln vojaštva London, 8. junija, c. Posebni dopisnik Daily I xpressa iz Dairena poroča svojemu listu, ila sc c razgovarjal z mornarji angleške vojne ladje, ki ic ravno priplula iz Vladivostoka. Mornarji so mu izjavili, da je ves Vladivostok prepoln vojaštva in da je v luki vse polno inozemskih parnikov, ki do-,-ažajo orožje. Dne 1. junija so sovjeti v V1 a d i v n -»loku priredili ogromno vojaško parado, pri kaieri jc sodelovalo nad -100 letal, na ulicah pa so delilirali uainioderneiši tanki in velikanski topovi. HelgrncL 8. jun. iii. Zakonski predlog 0 spremembah zakona o volivnih imenikih se glasi: § 1. V S I- odstavek 3, se beseda: >šesl mesecev' zamenja z besedo; eno leto*. S 2. Po S 25 se doda nov § 25 a, ki se glasi: (Občinske oblasti bodo |>o uradni dolžnosti v roku j treh mesecev volivne inionike prilagodile, spremenjenemu odslavku S tj 1 ter v roku pelnajslib dni poslale sodišču v polrdilev skupaj s prepisom vseh sprememb voliivnega imenika, storjenim v označenem roku Irol) mesecev. Sodišče bo postopalo po § 6. in 7,« Kako bo Gobbels sprejet v Varšavi Varšava, 8. junija, b. Zaradi bodočega obiska nemškega ministra za propagando dr. Gobbelsa v Varšavi se vse židovske organizacije in vsi pristaši sociale demokracije pripravljajo na oster protest. Neprestano se tiskajo in razširjajo letaki, ki jih policija pleni. Istotako je policijska oblast zaplenila vse časopise, ki so objavili vsebino teh letakov. Glavni organ socialno-demokratske stranke, ki je napisal oster članek proti Gobbelsu, je bil istotako zaplenjen. Židje in socialni demokrati sc skrbno pripravljajo na to, da na dan, ko obišče Variavo nemški propagandni minister dr. Gobbels, priredijo čim večje demonstracije. Za mirovno propagando Ženeva, ti. junija, p. Predsednik Henderson je na današnii seji razorožitvene konference prebral predlog, ki ga ie slavil češkoslovaški Rdeči križ, naj vse države žrtvujejo vsako leto 1 odtisoček svojih vojnih in mornariških proračunov za mirovno propagando, ki naj bi sc vrJila vsako leto. Istočasno pa hi se dnevi za mirovno propagando porabili za omiljcnjc političnih bojev v notranjosti države, ker bi bil ledaj proglašen mir med političnimi strankami. Predlog je bil soglasno' sprejet in odkazan pristojnemu odboru. Sodišče za zaščito države Belgrad, 8. jun. A A. Državno sodišče ?.:i zaščito države je danes izdalo razsodbo, ki z njo oi>-soja: Slilinoviča Marjana na 10 let robije in trajno izgubo častnih pravic, Sliliovlča Mkolo na 7 let robije in trajno izgubo častnih pravic, Sajla t)rngo-tlnn na 1 lelo In (i mesecev robije in na 5 1 nt izgube častnih pravic. Slefanoviča Svelislnva na t leta robije in 5 lel izgube častnih pravic. Oproščeni so: Pnpi Julij, Jauič Vladimir, Javnršek Ignac in Majder Vladimir. Socialno zavarovanje v USA I*«odon. 8. jun. A A. Reuler poroča iz VVnshing-Iouh: Predsednik USA Roose\e|t je izročil pnrln men tu poslanico o načrtu socialnega zavarovanja za varnost ameriških državljanov in njihovih rod bin. Načrt tega socialnega zavarovanja predvideva troje: 1. varnost domačije. 2. /н-čilii vsakdanjega zaslužka in 3. socialno zavarovanje v ožjem zmislu. Glede vsakdanjega krulili upa RooseveU, da bo mogel žo v kralkem predložiti parlamentu v se-naroden načrt o razvoju in izkoriščanju narodnih virov na kopnem in na morju za dolgo dobo. Kmetijstvo bo opustilo milijone brezplodnih hektarjev in jih nadomestilo z boljšo zemljo. Glede socialnega zavarovanja je Roosevell mnenju, <|ц j»;t j(> ireba izvesti « članskimi prispevki in ne s snjii^ninij Kremeni. Posamezne zvezne države naj hi prevzele dober del upravnih stroškov. Zvezna vlada pa bi skrbela /.« naložbe in z-a varnost rezerv. Odkor Je kralj Karo) zabodel } romunski prestol, politična kriza v Romuniji prav za prav nikdar ni ponehala. Sedanja kriza, ki je le malo manjkalo, da se ni spremenila v državno krizo z uvedbo diktatorskega režima v državi, je samo zadnji člen lo verige, ki ji pa še ne vidimo konca. Brez dvoma je državni udar v Sofiji, ki se je izvršil s pomočjo narodne vojske, vplival tudi v Romuniji in dal nove pobude onim silam, ki se že od nekdaj borijo proti parlamentarnemu režimu, ki ga bi rade nadomestile z nvlorilarnim vodstvom države. Zastopniki politike močne roke so vedeli, da bi s di na vsak način računali na podporo kralja Karla kakor ludi na pomoč onih mnogih, ki so sili vse politične korupcije, ki ee je posebno v Romu-uiij razpasla v vseli političnih strankah. Toda razvoj krizo je pokazal, dn so zaenkrat parlamentarne slranko dovolj močne, da branijo demokratično usIbvo države, torej tudi dovolj močne, da se očistijo same sebe vsegu korupcijskega priboru, ki lo-nifo škoduje ugledu države in njenemu napredku. Avdienco ministrskega predsednika Tataresca pri kralju bo ostala pomembna v zgodovini Romunije. ker so Inkrnt politične stranke dobile zadnjo priliko, da dokažejo potrebo svojega nndttline-gu obstoja. Parlamentarni režim lorej ostane še naprej v veljavi, a io je po našam mnenju res zadnja priložnost z.n njega, da se uveljavi, ker pri obnovitvi politične krize, ki io je Romunija le dni doživela, ni nohenegn dvoma, da bi diktatorske sile s parlamentom in njegovimi strankami po-medle. Za pravo politično ozadje dogodkov v Romuniji ie težko najti pravilneaa tolmpčfnja. Redko se v zgodovini Romunije zgodi, dn bi vlade padale v parlamentu. Vedno prihajajo sunki od drugod, od tajni it, zakulisnih sil, od nevidnih intrig posameznih vplivnih osebnosti, bodisi vojaških, političnih ali gospodarskih. Pred komaj šestimi meseci je kralj poveril novo vlado liberalcem, torej ravno naslednikom tistega voditelju liberalne stranke Bratiana. ki je svoje dni-izsilil od kralja Karla, da se je odpovedal prestolu. Kralju Karlu lo prav gotovo ni bilo lahko, a moral se je za ta korak odločiti. ker so nesoglasja v narodnokmetski stranki bila taka. da je stranka postala nesposobna za vodstvo državnih poslov. Ko je nastopil librralni Dura. je našel proti sebi že močno organizirano fa-šislično skupino -Železne garde', ki je bila pripravljena. da izvrši državni udar. Duc.a je »Železno gardoc razpustil in je moral lo svoje pogumno dejanje plačati z življenjem. Romunska sodišča so zločince obsodila zelo milo. kar je javnost osupnilo. Takoj so spregledali, da imajo železni gardisti velik vpliv na vojaške kroge in da razpolagajo ludi na dvoru s prijatelji, ki jih podpirajo s simpatijami. Že takrat se je porajalo vprašanje, če bo novo vlado sestavljal parlamentarec, ali pa, ce bodo prevzeli oblast že fašisti, ki so se rinili v ospredje. Stranke so se nekoliko streznile in ko je bil Tata-rescu imenovan za predsednika vlade, je šla prva nevarnost mimo: Toda po komaj [nit mesecih izbruhne zarota polkovnika Precupa, istega, ki je na letalu spremljal kralja Karla, ko se je vrnil v svojo domovino. Ko so ga prijeli in zaprji, je izjavi), da nima ničesar proti kralju, da ga je nasprotno hotel le ščititi pred kvarnimi vplivi, ki ga obdajajo. Podobno stvari so se dogajale tudi pr j prejšnjih vliplah. ?.e dr. Maniu, Vajda Vojevod, Duca so se morali neprestano boriti proti tem kvarnim vplivom. Sedaj je prišla vrsta nn Tataresca, ki je naenkrat čutil, dn mu uhajajo Ua pod nogami, ko so se vršile spremembe v vrhovnem vodstvu armade, ki jih vlada ni odobrila. Zarota polkovnika Precupa je žareče posvetila v temno zaledje intrig, ki so se plet-]e proti vladi, In je — rešila vlado. Po dolgih jn odkritosrčnih razgovorih med kraljem in predsednikom vlade TntaresConi jc slednjič zmagala Tala-reseova lojalnosl in kralj je odbil zakulisne intrige in poveril svoje zaupanje vladi, ki ji je dal polno-močje, naj po svoji uvidevnosti uredi razmere v vojski. Če bi bil Tnta.rescu padoj, jtj biln vojaška dik-talurn neizbežna. Že dalje čnsa je prjhajnj maršal Averescu, ki je zuan po svojih italofilsk.il! zvezah, nn dvor, ugled znanega geripanofila Goge je vedno j bolj rnsel, Žele/.nn garda jo po v>sej državi dvigala glavo. Vsepovsod se je čutilo, dn se pripravljajo spremembe ne samo v notranji poliliki, ampak tudi v zunanji. Francoski poslnnlk Je razvil nnjžj-vahnejše delovanje, kurirji so liileli v Pnriz in ■ prihajali od lani, italijanska diplomacija je mrzlično delovala in tudi Poljska se je Udejstvovnln v J smislu državnegn udnra. Naenkrat se je pripeljal j v Bukarešto dr. Maniu, znčela so se posvetovanja med narodno kmetsko in liberalno stranko na eni, ler med pučisti Avereecom, Oogn, Argetoianom in Jorgom nn drugi strani. Demokracija In diktatura slu si stali nasproti. Zmagala je demokracija, Kako? Ko etn največji romunski stranki, liberalna in narodna kmeleka, čutili, da gre ne samo za njun obstoj, marveč zn obstoj vse demokratične ideologije in za skok v temne diktature ler v negotoivosl, ki bi znnln biti zn romunsko ljudstvo usodepolna, sta se pod pritiskom razmer vendar le znašli na skupni osnovni črli, dn je trebn demokracijo braniti do.zadnjega. Dne 17. maja so se sestali vodi-telji obeh strank, ki razpolagala sami z dvetreliu-sko večino vseh volivcev, in sta sklenili, da se bosta državnemu udaru uprli z vsemi silami. Predsednik Tatarescu je dobil nalog, dn gre k kralju In mu sporoči sklep strankinih vodstev, ki bi smatrali uvedbo vojaško diktature za i'/.z.ivanio in bi odklonili vse posledice, ki bi unatale. Krnij je poslušal glas ljudstva, ki mu ga j« tolmačil predsednik Tatarescu in jo slednjič oslal pri — ljudelvu. Demokratična misel jn zmagata. Sedaj ima romunska vlada nalogo, da dokaže domovini in inozemstvu, dn se v Romuniji še nahajajo ljudje, ki znn.ic napraviti red v državi brez avtoritarnega režima a sredstvi, ki jih duje politikom na razpolago ljudska demokracija. Sestanek Hitler-Mussolini London, S. junija. AA. Reuter poroča iz Berlina, da se nameravata Hitler in Mussolini v kratkem sestati. Dan sestanka pa še nI določen. Ruždi bej v Belgradu Belgred, 8. junija, ni, Z današnjim jutranjim ekspresnim vlakom je potoval skozi Belgrad v Ankaro turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej. Na železniški postaji so ga pričakovali in pozdravili pomočnik zunanjega ministra dr. Purič, tukajšnji romunski poslanik Guranescu, turški poslanik Hajdar bej z osebjem poslaništva, poslaniki držav, ki so podpisale balkanski pakt, in drugi. Kmetijski kongres v Pešti Belgrad, 8. junija. AA. Od 12. do 20. junija b« v Budimpešti mednarodni kongres za kmetijstvo. Nanj so povabljeni Zastopniki kmetijskih društev iz vseh držav. 1 ;;!(!&; V Kot delegat udruženja jugoslovanskih agronomov se kongresa udeleži Milan Novakovič, načelnik kmetijskega ministrstva; Aleksander Ste-bul, prof. kmetiisko-gozdarske fakultete v Belgradu; dr. Alojz Tavčar, prof. kmetijeko-gozdarjke fakultete v Zagrebu; dr. Mihovil Gračanin, prof, ist efakultele v Zagrebu; dr. Mladen Josipovič, prof. iste fakultete v Belgradu; Miljutin Niketič, tajnik kmetijskega ministrstva; dr. Milan Grkovič, inšpektor banske uprave v Novem Sadu; dr. Karlo Šoštarič, višji kmetijski pristav v Zagrebu, Drobne vesti Belgrad, 8 .junija, m. Jutri pride semkaj grška delegacija, ki bo vodila pogajanja z našo delegacijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe, Belgrad, 8. jun. AA. Naša vlnda se je sporazumela s turško vlado, na,i se pogajanja o sklenitvi začasne trgovinske pogodbe ined našo kraljevino in Turčijo pričnt) prihodnji leden v Ankari. Belgrad, 8. jun. m. Danes popoldne ob 4 se je sestal odbor, ki je bil na dopoldanski f'ji izvoljen z.a proučevanje osnutka o ineslnih občinah. Odbor se je konstituiral in pričel takoj /. delom. Belgrad, 8. jun. m. Ob priliki obletnice, ko je stopil na preslol romunski kralj Karel, je romunski poslanik nn našom dvoru priredil danes dopoldne sprejem v prostorih romunskega poslaništva. Sprejema sc je udeležil ves diplomatski zbor z apostolskim nuncijem Pellegrinettijeni nn čelu, v imenu kraljevega dvora pa je sprejemu prisostvoval minister dvora Antlč, v Imenu kr. vlade pn zastopnik zunanjega ministra kmetijski minister Dragnlin Kojič. Šibcnik, 8. junija, c Kakor vsako lelo, lako pride ludi lelos angleško sredozemsko brodovje v naše vode. Brodovje, ki šleje 30.000 mornarjev, ostane v naših vodah Iri mesece. Angleške ladje pridejo k umu koncem lega meseca. Tripolis, 8. junija, p, V vsej Tripolilaniji vlada velika vročina, ki je včeraj dosegla v glavnem mestu v se-nci 42 stopinj. Zaradi tega je gen. guverner Balbo odredil, da .se predčasno ustavi ves pouk v šolah. Sofija, 8. jun. AA. Bplgurska agencija poroča: Na Bolgarskem pritisku nenavadna vročina. Temperatura je dosegla 10 stopinj. Utrinki. OD ČE VUAHSKEG. DO KATOLIŠKEGA POMOČNIKA VODITELJA Dur ~2-slana je biln nnrzočnn pri vseli procesijah sr. njega Telesa in pri vseli drugih jnvnih primh . h praških katoličanov. OTUOČiKO DELO I .1 MEHIKI '/.nnimiva jn pveiskuvu, ki so jo izvedli v \nr. i/orli u, ko so preiskali iO.OOli otrok, starih mnv ko 10 lel. Preiskav,u je dognala, da ima птндо i-ti otrok razne telesne hibe, da se drže sključeno, da imajo ploščate noge, da so kratkovidni, da »/••/»» prehudjajo Ud, Dve tretjini preiskaniI „Irok " bilo usluibenih po pisarnah, ali pa so slutili ;n tekače, ena tretjina pu. je delala v lovaniuh. l'o!a v ica otrok jr. imela lake telesne hibe, katere i i m, jc prezgodnjo poklicno delo povečalo. Več ko čelvliim bolezni izvira iz slabili delovnih rnzmer, luko n. pr je poklicno delo pri 90% dečkov in .S0% deklic pO ozročilo hudo sključeno%t. Čeprav bo velik del пцп lovljenih hib mogoče ozdraviti, jr vendarle res. de. bi nadalnje delo u lakih poklicih olrokom porzeo-čilo resno in Irajno bolezen. (Heichturbeilei biull. Ufirlin, vi>. maja.) Dvanajst kamniških žrtev Žalostna bilanca nesreče v Kamnika ' Kamnik, 8. junija 1934. Te dni so bili poklicani na okrajno načelstvo v Kamniku ponesrečenci in svojci umrlih 12 žrtev kamniške nesreče, katerim je okrajni načelnik g. Fran Voušek razdelil nakazane podpore. V uvodu je omenil, da je bila to najhujša nesreča, ki je kdaj zadela Kamnik. Tragična usoda nesrečnih deklet, žen in mater je globoko odjeknila v vseh srcih, prvi, ki je dejansko nudil pomoč nesrečnim žrtvam, pa je bil naš dobri vladar, ki se je takoj prvi dan informiral o nesreči in nakazal iz svojih sredstev 20.000 Din prvo pomoč. Tudi banovina je nakazala podporo 10.000 Din. Ta denar so sedaj razdelili ponesrečenkam, ki še dolgo ne bodo mogle na delo, in svojcem umrlih žrtev. Pri razdelitvi je vsak dobil najprej 1000 Din, ostala vsota pa se je razdelila z veliko uvidevnostjo po potrebi in številu družinskih članov, za katere so skrbeli ponesrečenci. Vsi so se ginjeno zahvaljevali za pomoč v veliki sili. G. Ferdinand Novak, sorodnik ponesrečene vdove Antonije Novakove, ki je zastojiat njena osirotela otroka, je h koncu prosil g. okr. načelnika, da sporoči iskreno zahvalo vseh na najvišje mesto in g. banu. Omenil je tudi, da nas zadnja nesreča zopet opominja na nujno potrebo starostnega in nezgodnega zavarovanja delavcev v tovarni, kakor je bilp uvedeno pred vojno. Tudi tovarniški fond za ponesrečene žrtve bi moral biti osnovan. Gosp. okr. načelnik je pojasnil, da se že več let dela za rešitev tega perečega vprašanja in da so že pod-vzeti vsi ukrepi, da se bo rešitev pospešila v ugodnem smislu. Kamnik je doletelo že mnogo nesreč, vendar pa bo poslednja ostala v kroniki kamniških dogodkov zapisana kot največja in najbolj žalostna, ki je prizadela številne družine in iztrgala iz njihove srede može, hčerke, žene in matere. V 70 letih obratovanja tovarne se je smrtno ponesrečilo 8 mož, zadnja tri leta pa nam je nesreča ugrabila 14 žrtev — 5 mož in 9 žensk. Pred tremi leti sta se ponesrečila delavca Pibernik in Klemen, letos 30. aprila pa je enaka nezgoda doletela Koželja in Končnika. Oba so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer sta po velikem, trpljenju umrla za opeklinami. — Kamnik je bil še pod vtisom tragične smrti obeh vestnih delavcev, ko se je 5. maja ob 4 zjutraj pripetila nesreča, o kateri je bilo že. poročano. Tako nenadno se je vse to zgodilo in to zgolj zaradi nesrečnega slučaja, ki je tako enostaven in nepričakovan, kakor če greš po cesti in ti pade na glavo opeka s strehe in te ubije. Nesreča, ki nas samo opominja, da človek ne ve ne ure ne dneva. Brezskrbno so hodiile delavke na delo, nekatere že po 12 let, in tudi to jutro so kakor ponavadi stale pri statvah in pazile, da se niti pravilno razvijajo s klopčičev in predejo v zažigalno vrvico, ki se sproti polni z zmesjo žvepla, solitra in oglja. Komaj so pričele z delom, ki traja od 4 zjutraj do opoldne, ko je nesrečna žarnica povzročila znano nesrečo. Lahko gorljiva zmes je puhnila delavkam v obraz, na roke in noge in takoj zagorela ter jim povzročila velike opekline. Če bi te opekline izvirale od kropa ali celo od razbeljene masti, bi ne bilo nobene smrtne žrtve in vse bi lahko ostale kar v domači oskrbi. Toda omenjena zmes, ki razvije pri gorenju do 1500° C vročine, se je globoko zajedla v meso in povzročila strašne opekline. Od vročine se je delavkam tudi vnela obleka. V veliki naglici so zbežale skozi vrata in okna iz delavnice in hitele po pomoč k sosednjim zgradbam. Kljub jutranji tišini ni nihče nič slišal, tako neznaten je bil zunanji učinek nesreče. Z veliko požrtvovalnostjo in naglico je bilo poskrbljeno za prvo pomoč. V avtobusu in dveh avtomobilih so nato prepeljali v bolnišnico 15 jx)ne-srečenk, vdova Antonija Novakova pa je takoj podlegla poškodbam. V bolnišnici so takoj videli, da je stanje veČine ponesrečenk brezupno. Z veliko vdanostjo so nesrečne matere in žene prenašale strašno trpljenje, ki se ne da opisati. Vsa njihova poslednja skrb je veljala družini, otrokom in svojcem, katere bodo morale zapustiti. Vse pa so izražale željo, da bi bile pokopane na domačem pokopališču. Zdravniki in usmiljenke so jim z veliko požrtvovalnostjo lajšali veliko trpljenje. Skrb, s katero so se takoj zavzeli za kamniške ponesrečenke, je tolažeče vplivala na svojce, ki so vsak dan prihajali v bolnišnico. Smrt je kmalu rešila trpljenja vse nesreč-nice, ki so imele najhujše poškodbe. V vseh petih farah kamniške okolice so se odprli novi grobovi: 5 v Kamniku, po 2 v Mekinjah, Stranjah in Nev-ljah ter eden v Tunjicah. Smrt je težko prizadela družine, katerim je ugrabila njihove hranitelje, otrokom pa skrbne matere. Ker so bile med žrtvami večinoma ženske, je njihova žalostna usoda tem globlje pretresla tudi vse prebivalstvo daleč na- 5. Marija Lavtižarjeva iz Kamnika, rojena Ro-stan, stara 33 let. V tovarni je delala 11 let. Bila je skrbna mati in vestna delavka. Za njo žaluje mož in poldrugo leto star sinček ter ostalo sorodstvo. 6. Slava Pirčeva iz Kamnika, stara 33 let. Zapušča brate in sestre. V tovarni je bila zatx>slena 11 let. 7. Julijami Vrhovnikova iz Mekinj, stara 25 let. V tovarni je delala 11 let. Zapušča starše, brate in sestre. Pirčeva in Vrhovnikova sta se namerili letos poročiti. 8. Terezija Kotnikova, iz Kosiž, občina Kam nik, rojena Zamljen, stara 22 let. V tovarni je delala 6 let. Za njo žaluje mož in 2-letna hčerka ter ostalo sorodstvo. 9. Angela Ogrinova iz Kamnika, stara 45 let. V tovarni je delala nad 12 let. Bila je vestna delavka in velika opora domači hiši. 10. Ana Kregarjeva ia Stranj, 33 let stara. V tovarni je bila zaposlena 6 let. Zapušča hudo prizadete starše, brate in sestre. 11. Ana Grošljeva iz Mekinj, stara 32 let. V tovarni je delala 11 let. Za njo žalujejo starši, bratje in sestre. 12. Antonija Novakova z Vrhpolja, občina Nev-lje, vdova, stara 38 let. V tovarni je bila zaposlena nad 12 let. Zapušča dva šoloobvezna otroka, ki sta ostala po materini smrti brez sredstev. Ostale ponesrečenke so zdaj že izven nevarnosti. Prva se je vrnila iz bolnišnice Rozi Gradi-škova iz Mekinj, ki je lahko šla takoj na delo. Ta teden so se vrnile v domačo oskrbo še 4 ponesrečenke, ki pa še dalj časa ne bodo mogle v službo. To so Frančiška Hacetova in Apolonija Rakova iz Nevelj, Ivana Ručmanova,, mati treh otrok, iz Kamnika in vdova Julijana Pirčeva iz Stranj mati dveh otrok. V bolnišnici je ostala le še Frančiška Le-gedičeva iz Mekinj, ki pa je tudi izven nevarnosti. Ob tej priliki izpolnjujemo tudi željo vseh ponesrečenk in svojcev ponesrečenih, da izrazimo priznanje in iskreno zahvalo vsem, ki so tako požrtvovalno nudili svojo pomoč nesrečnim žrtvam dela, zlasti gg. zdravnikom v Kamniku in v Ljubljani ter čč. sestram usmiljenkam. Zahvala velja tudi ljubljanskemu pogrebnemu zavodu, ki je šel pri prevozu krst v Kamnik izredno na roko, in upravi tovarne, ki je prevzela stroške prevoza, dalje g. dekanu Riharju in predstojništvu frančiškanskega samostana ter vsem gg. duhovnikom za to-lažilne govore in brezplačne cerkvene obrede, upravi tovarne in vsem gg. častnikom zlasti pa komandantu mesta polkovniku g. Vladiunirju Krstiču za njegovo iskreno sočustvovanje z nesrečnimi žrtvami dela in očetovsko skrb do hudo prizadetih svojcev, ki so izgubili svoje hranitelje in katerim je takoj preskrbel delo v tovarni. Mala šolarica utonila v vodniaku Sv. Rupert n. Laškim, 5. junija. Največja sreča za človeka v tem življenju je milost božja. To misel je obravnaval katehet v torek, dne 5. junija v 3. razredu sv. rujsertske šole; kot sklep je otrokom prijsoročal: otroci, varujte se greha in glejte, da boste vedno v milosti božji, ker človek nikoli ne ve, kje ga čaka stnrl. Nihče, "ne katehet, ne šolarji niso mogli slutiti, da je smrt že čakala čisto blizu šole. Ob 11 so odšli šolarji proti domu. Bukošek Terezika, p. d. Brglezo.va, 12 letna šolarica, je po-lepi navadi sv. rupertskih šolarjev na potu proti domu še stopila v župnijsko cerkev na kratek obisk Najsvetejšemu. Sam Bog ve, kaj se je pogovarjala reče ljubila: saj je kot Marijina vrtnarica bila i vedno vsak 1 petek pri sv. obhajilu, pa tudi ob nedeljah in praznikih pogosto. Pri odhodu iz cer- ' kve je obesila šolsko torbico in dežnik na cerkvena | vrata — česar drugače nikoli ni storila — ter šla , v spremstvu dveh tovarišic proti župnijskemu vod- I njaku; tam je hotela počakati tretjo tovarišico, ki I je odšla v Oblakovo trgovino nekaj kupovat. V otroški neprevidnosti je hotela sesti na obod vodnjaka, pri tem zaprla polovrata in sedla nanje; vrata so se udala in deklica je padla v osem metrov globoko vodo; preden so ji mogli pomagati, je bila že mrtva. Strašno je zadela vest o nenadni smrti uboge starše, mati je od strahu omedlela. Uboga, pridna z Jezusom, ki ga je tako otroško-nedolžno in go- 1 Terezika, počivaj v miru! Ti si šla k Jezusu! Gradiščanski Hrvati in koroški Slovenci Ob volitvah v avstrijski parlament leta 1923 so gradiščanski Hrvati nastopili samostojno pod imenom »Hrvatska narodna stranka«. Toda pozitivnega usfieha niso mogli doseči, kajti Hrvatje so raztreseni od Donave do jugoslovanske meje in volijo v vseh volivnih okrajih. Zato so že za naslednje volitve taktiko spremenili in so se zvezali s stranko krščanskih socialcev, katera jim je zagotovila dva deželna poslanca in med temi celo — deželnega odbornika, kii je že ves čas njihov voditelj dr. Lovre Karali, rodom iz Velikega Bori-štofa (Gross Warasdorf). Kadarkoli treba, da vlada zastopa deželo med gradiščanski mi Hrvati, je vselej dr. Karali njen zastopnik. Po spremembah v avstrijski vladi je moral tudi odstopiti namestnik deželnega glavarja Land-bundovec dr. Wallheim in na njegovo mesto je prišel vodja Hrvatov dr. Karali. Tako pioroča jo sobotne »Hrvatske Novine«, ki so »Glasilo gradi-ščamskih Hrvatov«. To vrlo glasilo se o raznih prilikah poteguje tudi za pravično vladanje koroških Slovencev. — Gradiščanski Hrvatje se namreč ne morejo dovolj prečuditi, da so šole na Koroškem za Slovence tako strašno krivično urejene in da imajo Slovenca en sam uborni Abecednik, dočdm imajo oni tri lepe Čitanke ali Stanke, kakor jim pravijo. — Iz teh Štank moremo tudi mi presoditi, da je njih jezik veliko bližji slovenščini ko hrva-gčiinii. Njihova slovnica je docela slovenska, in kakor se sami izražajo, bi oni sami najraje prišli bliže književni slovenščini kakor pa hrvaščini. Toda imajo od najstarejših časov — hrvatsko ime, in to je čeeto odločilno. V zadnjih »N. N,« čitamo tudi, da je madjarski poslanec vitez Bajcsi-Zsilinsky v parlamentu sprožil misel, da bi morali tudi za tamošnje Hrvate ustanoviti — kulturno društvo po zgledu onega, ki vzorno deluje za gradiščanske Hrvate pod pred- sedstvom župnika Martina Meršača v Pajngertu j .-, » .. _ , (Baumgarten). — Dejal je, da ogrski narod v se- okrog m vzbudila povsod iskreno sočutje. To so i danji 0grgki ni i8toveten z ogrsko raso, da eo Ogri dokazali tudi pogrebi nesrečml žrtev ; tudj tisti ki g0 gicer drugega jeaika> sam0 da se Kamniška nesreča je skupno zahtevala 12 žr- čutijQ ogrske državljane. In Hrvatje na Ogrskem se tev. Te so 1. Koželj Jože iz Tunjic, 28 let star. Bil je izredno miren in priden delavec. V kratkem se je nameraval poročiti in si osnovati lasten dom. Zapušča starše, brate in sestre. 2. Končnik Matija z Vrhpolja, občina Nevlje, 38 let s tar. S Koželjem sta bila tovariša pri delu in skupno ju je tudi doletela smrt. Zapušča ženo in 80-letno mater brez sredstev. 3. Juvaa Ivan iz Stranj, 56 let star. V tovarni je delal nad 30 let in je bil zadnja leta preddela-vec. Zapušča ženo in otroke. 4. Frančiška Hribarjeva iz Kamnika, stara 35 let. V tovarni je bila zaposlena komaj poltretji mesec. Z veliko ljubeznijo je skrbela za svojega bo-lehnega očeta, ki je bil do letos skladiščnik v tovarni. Ko je zdaj po dolgoletnem delu onemogel, je zgubil s Frančiško edino oporo na stara leta. čutijo ogrske državljane, zato se mora država pobrigati za ,nje, da sicer ostanejo Hrvatje dobri državljani. Iz zadnje (sobotne) številke »Gradiščanskih Novin«, ki izhajajo in se tiskajo na Dunaju, posnemamo: »Hrvatsko kulturno društvo« obstoji že sedem let in mu je zdaj predsednik župnik Martin Mer-šič ml. v Pajngartu — Baumgarten, zadnja postaja proti Šopronju (OeLinburgu). Gospod župnik je nečak glavnega vodje Hrvatov Martina Meršiča v Velikem Vorištofu (Gross Warasdorfu). To kulturno društvo izdaja na svoje stroške list za mladino pod imenom »Male Crikvene i Školeke Novine« Na zadnji seji odbora tega društva je predsednik fioročal o veliki kulturni misiji teh Malih Novin, ki so tudi gmotno na dovolj trdnih nogah. Sv• Medard dela lepo vreme Ljubljana, 8. junija. »Kakor vreme na Medarda kane, tako ves mesec ostane!« Ta vremenski rek zaznamuje Koledar-Družbe sv. Mohorja na današnji dan, ko je povzel vodstvo vremena sv. Medard, v katerega ima naš kmet veliko zaupanje. Na kmetih ponekod tudi pravijo, če je Medard lep, je celo najlenejši kosec primoran spraviti seno suho in lepo pod streho. Od torka naprej so se v ljubljansko-kočevskem padavinskem pasu vrstili nalivi. Padlo je te dni v Ljubljani vsega 141 mm dežja, kar predstavlja, da se je na ljubljansko ozemlje zlilo 56,400.000 hI vode. Hudi nalivi so bili včeraj na Notranjskem, kar je povzročilo, da je Ljubljanica na Barju še davi narastla za 90 cm višje ko prejšnji dan. Ta povodenj je napravila na vsem Rarju veliko škodo, Iti jo cenijo na barjanskem ozemlju na nad 1 milijon dinarjev. Uničeni so mnogi poljski pridelki, posebno krompir in fižol, kakor tudi koruza. Vsi pridelki so poprej dobro kazalf. Mnogi barjanski kmetje bodo primorani po njivah znova nasaditi krompir, ali pa kak drug pridelek, zlasti ajdo. Cesta, ki vodi skozi Črno vas proti Podpeči, je prav na meji mestne občine jx>d vodo v dolžini 200 m. Voda stoji na cesti do 30 cm visoko. Pa tudi druge ceste in jx>ta na Barju so pod vodo. Najhuje so po, fiovodnji oškodovane Lipe, Črna vas, Havpt-manca in Ilovica, pa tudi ižanski kraji imajo mnogo škode. Ljubljanica, ki dere skozi mesto, je popoldne začela f>olagoma upadati. Trajalo bo pa še več dni, preden bodo mogli pričeti z regulacijskimi deli v strugi. Vremenski preobrat na boljše je bil drugače nagel. Davi je znašala najnižja temperatura 12.5° C nad ničlo, opoldne pa je termometer že kazal v senci 20" C nad ničlo, Stanje barometra jc prav ugodno. V 24 urah se je dvignil od 756 na 765 nun. Ker јш se Novine hočejo razširiti jx> vzorcu slovenskih mladinskih listov, je predsednik na tej seji prečital dopis Kluba Koroških Slovencev, da hoče preskrbeti brezplačno klišeje od slovenskih mladinskih listov. In zares je gradiščaneko društvo že dobilo več klišejev od slovenskih listov Vrtec, Angelček in Naš rod. List pravi: »Ovu kulturno pomoč i zanimanje naših slovenskih bratov zela je sedtiica s velikim veseljem na znanje. Zatim je M. Meršiič razdilil nazočnim kotrigom (članom) odbora nekoliko svezkov od slovenske knjige »Naši onstran meje«, va koj je jedan lip članek i od nas gradiščanskih Hrvatov«. Pripominjamo, da imajo Gradiščani do 60 lepih hrvatskih šol, ki jih oskrbujejo in vzdržujejo katoliške cerkvene občine še po starem ogrskem verskem zakonu, da ima vsaka konfesija svoje verske občine, ki imajo tudi šolstvo v rokah. — Stari avstrijski parlament je že dvakrat z večino socialistov, Landbunda in vsenemške stranke sprejel predlog, da je tudi na Gradiščanskem šolstvo v državni uprava — а se ta predlog ni nikdar izvršil, kar so preprečili na prošnjo svojih hrvatskih zaveznikov — krščanski socialci. Zato so od leta 1924 krščanski Hrvatje v zvezi s to nemško stranko, ki jim za to dovoljuje dva deželna poslanca in eden od teh — dr. Lovre Karali — je celo deželni svetnik, t. j. jk) naše deželni odbornik, član deželne vlade burgenlandske. Tudi društveno življenje na Gradiščansekm je precej živahno. Imajo že v vseh večjih krajih svoja narodna društva, med temi prevladujejo pevska (jačkarska) društva, v novejšem času j>a junačka i divojačka društva, ki so enaka nemškim katoliškim društvom »Burschen und Madchenvereine«. Jako je zanimiva primera s —■ koroškimi Slovenci, ki imajo eno samo slovensko knjigo: »Začetnico«, dočim -imajo Hrvatje Začetnico, .Prvo, Drugo in Tretjo Stanko (Čitanko). Poleg teh imajo še druge knjige, n. pr. »Jajčkar« na 48 straneh, ki ima prav krasne eno in dvoglasne napeve, od teh je veliko vzetih iz slovenskih mladinskih enakih knjižic. Med temi je 41. pesmica ta-le: »Hrvat mi je otac, i Hrvatica mat, a ja sem njeva kerv i verni sin Hrvat! — Za moj hrvatski rod, ču živet ču umrit, zakriknut ću , da čuje celi svit!« — Druga kitica končuje: »Ki nam razkala moč i sperši mali broj, proklet mu budi glas, izirod je, smrad i gnjoj!« In tretji refren: »Koliko smo, to smo neg mali broj, Hura, Hrvati smo, Hura k svojemu svoj.« Zdaj pa — primerjajte! Ali smejo Slovenci drugod, n. pr. na Koroškem in v Italiji mutatis mutandi — tako prepevati, in celo v šoli ? ? ? Loška in Planinska dolina pod vodo Nalivi so Notranjski povzročili velikansko škodo na poljih. Loška dolina se še ni opomogla od prvoj>omladanske fiovodnji, ko je bila spremenjena v velikansko jezero ter je voda stala ponekod do 15 m visoko. Prvopomladanska jx>vodenj je uničila ozimino. Prebivalci v vaseh Nadlesek, Podcerkcv in Dane so po prvi povodnji hiteli, da f>oeade v prvi vrsti krompir in fižol. Bili so sprva nekoliko v strahu, da ne bo pritisnila suša, toda majniški dež je bil prav dobrodošel. Vsi pridelki so v teh vaseh bujno usfievali in je kazalo, da bo letina prav dobro obrodila. Prišli pa so še zadnji nalivi s tako močjo, da so uničili vse pridelke jx> omenjenih vaseh, kajti Obrh s pritoki se je naglo raziil po travnikih in njivah. Voda je bila sicer jx) obsegu manjša kot pri prvi povodnji, toda napravila je še večjo škodo, ker bo krompir začel gniti. škoda za enkrat še ni precenjena, znašala pa bo najbrž nad 300.000 Din. Tudi Planinska kotlina je zaradi silnih nalivov r>ojx)lnoma pod vodo. škoda je prav tako velika. Unec se je daleč razlil in voda še vedno narašča. Kratka poročila o nalivih v Sloveniji in o vremenskem stanju f>o drugih jx>krajinah v državi navajajo, da je največ dežja padlo v ljubljanskem pasu. dočim ni bilo večjih nalivo" drupod v Sloveniji in tudi ne v Prol'!nurju, kjer občutijo še vedno hude posledice suše. 9odor! Oglase za jutrišnjo velesejmsko številko,Slovenca' sprejema uprava samo še danes dopoldne do 12. ure. V popoldanskih urah je mogočf sprejeli le najbolj nujna naznanila in osmrtnice. Akademija cejskik šot Jadranska Straža v Celju je priredila v nedeljo, dne 3. juniju t. 1. akademijo celjskih šol. Ker so nastopili skoro vsi mladinski zbori celjskih šol, ni jo lahko imenovali revijo mladinskih zborov. Spored je otvoril zbor deške meščanske šole pod vodstvom g. Peca Šegule z državno himno. Učinkovito je zapel ludi Dcovo »Soči«. Nad vse ljubek jc bil rajuiui nastop »Trobojnica«, ki so ga izvajale deklice mestne dekliške narodne šole poti vodstvom gdč. N. Trdinove. Zbor okoliške deške narodne šole, ki ga vodi g. V. Kovač, je zapel z dobro dinamiko A. Schwabovo: »Večer na morju« in Devovo: »Klic z Jadranu«. Gospa A. Sudarjeva je dobro iiuštu-dirala govorni zbor državne trgovske šole, ki je enotno predvajal A. Šenoe: »Prihod Hrvatov na morje«. Najbolj je ugajal nustop zbora zavoda čč. šolskih sester, ki ga vodi s. Ljubomira. Zbor nam jc zapel Ocvirkovo: »Stražo na Adri-ji« in Tomčevo: »Himno pomladkaric«. Zadnjo pesem je zbor pel s spreinljevanjem godbe na pihala. Sledil je rajalni nastop gojenk državne realne gimnazije pod vodstvom gdč. Trdinove, ki so predvajale .skladno in učinkovito Pospiši-love češko-jugoslovanske plešo. Pod vodstvom g. Cirila Preglja nam je /.bor mestne deške narodne šole ljubko zapel dve narodni v Pregljevi prireditvi, in sicer: »Vrbniie ■ nad morem« in »Barčica po morju plava«. Gojenci državne realne gimnazije so strumno izvajali simbolične vaje »Buči morje Adrijansko«. ki jih je sestavil g. Bolhar. Zaključno točko je tvorila A. Gervai-sova »Himna Jadranske Straž"«, ki jo je odpel eksaktno mešan zbor dekliške in deške meščanske šole pod vodstvom g. Pera Šegule. Vsa akademija se je vršila na prostem, na provizorično postavljenem odru, kar je vplivalo, da zbori niso dosegli tistega uspeha, ki bi ga v zaprtem prostoru. Bila рд je kljub temu zelo dobro uspela akademija, za kar moramo našemu požrtvovalnemu učiteljstva in priredi-teljici iskreno čestitati. — M. M. Koroški pevci zopet med nami Danes obiščejo Ljubljano pevci iz Št. Janža v Rožu, 18 jx> številu. Popoldne si ogledajo velesejem, zvečer pa nastopijo ob 8.30 na Viču kot gostje pevskega društva »Danice-«. Jutri dop. ob 11 bodo zapeli v radiu. Naše občinstvo, ki je januarja lani pokazalo, kako zna ceniti koroško narodno pesem, se poziva, da se tudi letos s številnim obiskom oddolži ljubezni naših rojakov iz Korotana, ki se ne boje nobenih ovir, da ne bi zopet in zoj>et prihiteli med nas, svoj materni narod. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Jeločnik v Rožni dolini in v gostilni pri Stari pošti na Glincah, zvečer pred koncertom pa pri Blagajni. Pripravno dvigalo Ljubljana, 8. junija. Davi ob 9 je bil v gramozni jami ob cari narnici nu Villuirjevi cesti zelo zanimiv poskus z dvigalom »Titan«, ki dvigu iz neugodnih po-ložajev najtežje tovore. Poskus je organizirala tvrdka Viktor Bohinc, ki ima to dvigalo v zastopstvu. Poskus« so se udeležili zastopniki banovine, železnice, vojaštva, mestnega gradbenega urada, gasilstva, tnko ljubljanskega prostovoljnega in |)okIicnega ter mariborskega, Zveze graditeljev, več industrijcev, zlasti lesnih, večje število inženjerjev itd, Za poskus je bil pripravljen prevrnjen 3000 kilogramov težek priklopni tovorni avto. Aparat, s katerim sta dva delavca dvigala avto, pu bi mogel dvigniti tudi tovor 10.000 kg. Dvigalo »Titan« predstavlja izum, ki je napravljen na podlagi fizikalnih lastnosti škrip-čevja, namreč, da se delo z vzvodi, škripci in vrvini razdeli na daljši čas, uspeh pa je isti, kakor če enotna sila oprav^ delo v kratkem času. To se pravi: prevrnjen avto bi mogel močen motor v kratkem času potegniti iz neugodne lege, tako pa sta mogla prevrnjeni avto potegniti s pomočjo tega dvigala snmo dva delavca z lastno močjo. Seveda je delo trajalo dve uri, avto pa je bil le spravljen v normalno lego. Dvigalo ima prav dobro pripravo za prijem in sicer dvojno, tako da se more uporabljati za vsak teren. Uspeli, ki je bil dosežen danes, je že zaradi tega lep, ker je bil dosežen na strmini 45" in v dolžini 15 metrov. Dvigalo je izdelala graškn tvrdkn Lapp-Finze, ki ima v Slovenski Bistrici svojo podružnico. Nuvzočni strokovnjaki so zelo jx>hvalili praktično iznajdbo, ki bo zelo pripravna, tako pri raznih prometnih nesrečah, pa tudi za dviganje tovorov na neugodnih tleh. Oglasili so se tudi interesenti, ki si bodo nabavili taka dvigala. Jesenice Tudi mi se udeležimo izleta J. S. šk. L. v večjem številu in ai bomo rezervirali poseben vagon. Sporočite udeležbo Fr. Debeljaku, škofja Loka, pod značko Jesenice. Dolenja vas pri Ribnici Voda se je zopet razlila po polju. Uničen jc krompir, fižol in drugi sadeži. Ljudje so si morali kupiti semenski krompir, ki še ni |>la-čan, pa je že spet uničen. Za jesen je zopet ista bojazen. Dn bi vsaj toliko podpore dobila Dolenja vas, Rakitnica in Blato, kolikor so dolžni na krompirju. Vse te povrniti j i bi se znatno omilile z nasipom in |>oglobitvijo stru-irr im ne dočflkamo te pomoči od nikoder! Ško-du nu polju jc žc doslej velika. Ljubljanske vesli: Nov magistrat nujno potreben Ljubljana, 7. junija. (iovoriii smo s poznavalcem razmer, ki nam je o današnjem stanju magistralnih uradov pripovedoval naslednje: • Razpršenost mestnih uradov postaja v Ljubljani /e neznosna. Ako ima kdo količkaj opravka l mestno občiho, mora letati vse dopoldne od enega konca mesta do drugega, preden hoče vse opraviti. Magistralni uradi so med drugim: v trgovskem domu, kjer je izvršilni oddelek in šolski urad, v Kresiji. kjer so knjigovodstvo, gradbeni urad iu dohodarstveni urad, na magistratu, kjer je večina uradov, v Mestnem domu, kjer so fizikat, socialni urad. gasilski urad in tržno nadzorstvo, ua Ambroževem trgu, kjer sla vojaški urad in |>ogi"eb-ui zavod, v Manrovi hiši, kjer je vodstvo elektrarne in vodovoda. To pa so samo bolj važni uradi, zakaj so še drugi manjši uradi po raznih točkah. i )bčinstvo zaradi le razpršenosti mestnih uradov zelo trpi. Preračunano jc. da bi velika najemnina, ki jo mestna občina za svoje urade v zasebnih lii- f/ »•< I >V •• Kupčije s ntsamt tn g • • W V • zemljtsct Ljubljana, 8. junija. O kupčijah z zemljišči in hišami v ljubljanski, okolici smo že pred dnevi poročali. Kealitetni trg /.n Ljubljano je bil maja še dokaj živahen. V maju je bilo zaznamovanih, odnosno prijavljenih vsega samo 12 kupnih pogodb za 1,678.281 Din. Prodanih je bilo 5 hiš za 1,2(14,000 Din. Na Ižanski cesti je bila prodana hiša SI. 36 za 4l>.0(KI Din. Nikolaj Zamik je kupil hišo št. 0 v Zibertovi ulici v Spodnji Šiški za 17:!.000 Din. Zasebnica Vera Gregorc je prav lako v Spodnji Šiški kupila hišo šl. 44 na Celovški Cesti za 865.000 Din. V Spodnji Šiški je bila prodana še tretja hiša šl. 28 v Dermotovi ul. za 80.000 Din. V Bohoričevi ulici. Šentpetrsko predmestje. je kupil Viktor škrjauec hišo št. 33 za 100.000 Dim. Maja je bilo prodanih 7 stavbnih in drugih parcel. Cene svetu so se gibalo od 2.15, 3.75, 55 in 76 Din za in'-'. V Spodnji šiški sta bili prodani 2 stavbni parceli za 270.000 Din, od teh je bila ena v izmeri 1071 in- prodana za 200.000 Din. V. k. o. šentpetrsko predmestje I. del je bila prodana stavbna parcela v izmeri 7I>!1 m- za 42.205 Din, torej m'-' po 55 Din. Maja je bilo zaznamovanih v mestu in okolici skupaj (il kupnih pogodb za skupno kupnino Din 2,758.120 Din. dočim aprila »72 za 3.128.427 Din. O dražbah in realnih eksekucijah smo že poročali. Maja je bilo dalje pri 72 zemljiščih izbrisanih posojil v skupnem znesku 2,244.426 Din. Najvišje izbrisano posojilo je znašalo 200.000 Din. najnižje pa 150 Din. Izročilnih pogodb je zemljiška knjiga zaznamovala 20 za skupni znesek 500.200 dinarjev.' Tel. 31-62 K I NO KOPELJ EVO T«I. 31-62 Danes ob pol 9 H A R R Y P 1 E L v filmu »SLEDI V SNEGU« Dopolnilo: SMUŠKE TEKME V PLANICI Voda se ni spremenila v vino Ljubljana. 8. junija. Moderni postopači si zmišljajo vedno no\e načine, kako bi osleparili bližnjega. Odkar je nastopila vinska kriza, si marsikak vinogradnik ali me-šelar, posebno i/, drugih krajev, pomaga na la način, da vozi ali nosi vino krog gostilničarjev ali privatnikov in skuša na la način spraviti pridelek v denar. To okolnost pa je izrabili prefriganec ter je vozil kar s tovornim avtom 2 soda vina. Neka go-stilničarka je nekje nasedla ugodni ceni in se odločila za nakup. Šofer je odprl sod in dal pokušnjo. Gostilničarika pa ni pazila na lo, da bii šofer raz-tovoril oni sod, iz katerega je vzel pokušnjo, ker je mislila, da je v obeh sodili enako blago. Ko je šofer /. lepo aro 700 Din v žepu že od-kuril, je presenečena goslilničarka šele ugotovila, da je dala denar za 1 sod vode, ne pa vina. Sleparja sedaj zasleduje oblast. Zaupljivost je mnogokrat draga stvar! i šali plačuje, znašala že znaten del amortizacije bo-! dočega magistralnega poslopja, do katerega Ljubljana slejkoprej mora priti. Mnogo pa bi občina dobila tudi za tiste prostore, ki bi jih dobila z ! izselitvijo svojih uradov iz Kresije in drugod v novo magistralno poslopje. Magistralno poslopje, za katero so načrti že pripravljeni in ki bi stalo na Vodnikovem trgu, bi se tudi znatno amortiziralo z najemnino od tržnic, ki bi bile v pritličju. Socialni urad v Mestnem domu ima absolutno neprimerne prostore za svoj namen in revni ljudje, I ki se na la urad zatekajo, mnogo trpe po neprimernih hodnikih in stopniščih, rudi tržno nadzorstvo ima neprimerne prostore, ker je predaleč od trga. — Razni uradi se bodo morali sčasoma tudi |x>-večati, zlasti statistični oddelek in |X>pisovalni urad, nikjer pa ne dobe sob, tako. da mora uraduištvo delali zelo ua tesnem. Seveda trpe tudi stranke za-| radi tega. Mestna občina bo morala čimprej začeti razmišljati o zgradbi novega magistralnega poslopja, ker jc zadeva dozorela bolj, kakor kdo misli.« 0 Sv. maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob četrt na pel, pred odhodom gorenjskega luristovskega vlaka. O Francoski bojevniki v Ljubljani. V četrtek je prišla z vlakom ob po 1 9 zvečer v Ljubljano skupina francoskih gostov, članov dru štev l'oiliits dOrient in Frauco-You gosja ve. Go-ste. ki jili vodi predsednik g. Daulhiac, so nu kolodvoru pozdravili /ustopiliki g. bana, divi-zijskega poveljnika, mestnega župana, mestne občine in ljubljanskih prostovoljcev. Pri sjue-jemu je bilo prisotnega več občinstva. Gostje so prenočili v hotelu Metropol, včeraj zjutraj pa .so ogledali ilirski steber, pred katerepn so položili krasen šopek, nato pu so odšli nu velesejem. Z 'vlakom ob 10 so gost je nato ол1>о-tovuli v Kranj. Nn kolodvoru so se od njih poslovili francoski konzul g. Remerund. prof. I.u-croi\, podpolkovnik Popovie /a divi/. poveljnika. zasto|>niki prostovoljcev in drugi. Gostje, ki jih spremlja ravnatelj »Publika« g. Peršc. so kosili v Kranju, nato pa so (dpnlovali na ISled. odkoder si ogledajo še Bohinj in Savico ter druge prirodne zanimivosti. 0 Mestni uslužbenci ne gredo v Belgrad. Na manifestari jsko zborovanje, ki so ga pripravljali vsi mestni uslužbenci v Belgradu, je nameravalo i/ Ljubljane oditi okrog 350 mestnih nastavijencev ter je bil že pripravljen poseben vlak. V zadnjem trenutku pa je sporočil direktor g. Jančigaj, ki sc je mudil v Belgradu. da je zborovanje odpadlo in tako s potovanjem v Belgrad ne bo nič. 0 Pododbor društva ;»Kneginja Zorka« v Ljubljani ie nameraval prirediti v čast obletnice poroke Nj. Vel. kralja in kraljice na dan S. junija prome-nadni koncert vojaške godbe v parku Tivoli. Zaradi neprestanega slabega vremena je moral preložiti prireditev na poznejši čas. O dnevu in načinu prireditve bomo pravočasno poročali. 0 Dr. Janko Hafner, specialist za ?.šesa. nos, grlo, zopet redno ordinira. © Razstava šolskih izdelkov na I. deški meščanski šoli Prule-Ljubljana bo v nedeljo, dne 10. junija od 8 do 12. 0 Drž. II. deška meščanska šola v Ljubljani VII. priredi v nedeljo, 10. t. m. razstavo r'sh in izdelkov deških ročnih del. Razstava bo v šolskem poslopju, Gasilska cesta 17 in bo odprta od 8 do 12 in od 14 do 16. Vstop prost. 0 Vožnja iz Ljubljane v Kamnik velja za vse vlake v III. ra/.redu 8 Din; onj potniki pa, ki se v obeh smereh poslužujejo nedeljskega izletniškega vlaka, plačajo za tja in nazaj normalno ceno 10.50 Din. Pri blagajni je treba izrecno zahtevati vozovnico za polovično vožnjo izletniškega vlaka. Radovljica Tudi mi sc udeležimo izleta J. S. Šk. L. v večjem številu in si bomo rezervirali poseben vagon. Sporočile udeležbo Fr. Debcljaku, Škofja Lok«, pod značko: Radovljica. Mariborske vesli: Vojna in mariborska mtadina Gomilsko Vsem prijateljem »Slovence« t Gomilskega sporočamo, da si lahko ob nedeljah kupijo »Slovenca« pri g. Naekotu Mauce.cu, organistu na Gomilskem. Zakonski načrt o uvedbi obvezne mladinske telesne vtfgoje je povzročil občinam precej dela in zbiranja podatkov, da zatnorejo zadostiti zahtevi ter sporočiti število mladine, ki pride po tem načrtu v poštev. Med prvimi je mariborska občina preštela mlade vrste: 4084 mladcev in mladenk i>o moralo v Mariboru vežbati leto in dan. Fantov je med tunii 2448, deklet j>u 2286. So razdeljeni na 8 srednjih in meščanskih šol, 9 osnovnih šol, lep del pa jih je že šoli odrasel ter se nahajajo že v raznih poklicih. V slučaju, če bo načrt uzakonjen, bodo morali še vsi pred zdravnika in posebno naborno komisijo, nato pa v vežbalne čete, ki bodo zasedle pozimi vse mariborske telovadnice, poleti pa hodo polnile športna igrišča. Pri sestavljanju statistike so se ugotovili Obenem zanimivi podatki, kako je vojna vplivala na mariborski mladinski П Vodovje upada. Druva, ki se je še včeraj /.ju I raj trdovratno držala doseženega viška ter besno drvela skozi mesto, nesoč s seboj cele sklade lesu. че je že nekoliko pomirila ter začela upadati. Tudi ostale vode, predvsem Pes-nica. so padle ter je nevarnost po vodu ji zaenkrat odstranjena. П Hiše in fasade. Mestni svet se je na svoji tVl-ikovi seji pečal z nekaterimi gradbenimi vpra-■a. o. Odobreni sta bili fasadi dr. Blankejeve hiše in \V igererjevega hišnega bloka. Uporabni dovoljenj' sta dobili Mihael Bernetič za dvoriščno poslopji v Koseskega ulici 22 in Mihael Domiter za visokopritlično hišo v Betnavski 61. Gradbeni dovoljenji sta dobili Marija Paulšek za visokopriliič-no leseno hišo v Metelkovi ulici in dr. Boezzio Le-nard za zgradbo dvoriščnega poslopja ob Betnavski 'esti. — Nadalje je mestni svet reševal neka-te.-a osebna vprašanja magistralnih nastavi jencev ter pereče tržne zadeve. □ »Crešnjevca« bo obilo. Malo tako obilnih črešnjevih letin pomni mariborska okolica, kakor je letos. Voz za vozom prihaja na mariborski trg in ljudje dajejo radi velike ponudbe sladek sad za smešne cene, samo da nekaj izkupijo. Drugi pa so začeli češnje namakali kakor slive, ter .bodo žgal i iz njiili žganje. »Črešnjevca«, ki ga radi dobrega okusa coni,jo bolj kakor slivovko, bo letos v mariborski okolici obilo. O Poroka z /Jlj rekami. Na magistratu so imeli civilno poroko. G. župan in magistralni ravnatelj v slovesni črnini sta pričakala ženina in nevesto, na mestu so bili tudi vsi ostali uradniki, ki so potrebni za tako proceduro, pri5I«i sta oba ženitvena kandidata, nn priče so pu zu-ston.j čakali. Nazadnje se je izkuzulo, da jili je ženin pozabil. V zadregi so si pomagali z dvema uradnikoma z mestnega načelstva. □ Strela vžiga. Med silno nevihto, ki je divjala nad Framom, je udarila strela v hišo posestnika Jožefa Monia v Framu št. 48. S slamo krita streha je bila takoj v plamenih, ki so grozili s propastjo celemu poslopju in ostalim zgradbam v bližini. Frainskim gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti ter ga pogasiti, tako da je uničena samo streha s stvarmi, ki so jih Mo-movi hranili na podstrešju, škoda pa je kljub temu znatna ter je le deloma krita z zavarovalnino. □ Žotcv smrti. V Valvazorjevi ul. 36 je umrla v slarosti 70 let gospa Regina Rebernik. Naj počiva v mirul □ Samo enkrat ua leto Vas vabim d na ^Dobrodelno tombolo« poštnih .nižjih uslužbencev, ki se vrši v nedeljo, dne 10 junija popoldufc na »Trgu Svobode«. Skozi vse leto nosimo vsem denarne nakazili« e in vesele novice, zato -e nas spomnite v;.i' enkrat na leto s tem. da kujjite vsaj eno sr.-čko naše »Dohicdelni; tombole« po ceni 2.50 Din. Zvestoba za zvestobo! Dobitki so iui vpogled od pelku naprej v garaži hotela >Orol«, Zemljič, Grajski trg. П Ribe nn trgu. Prodalo se je včeraj 30 kg menul po 16, 20 лд škombrov po is. ifi kg u/i-ulu po 28 in >'• ! g ci|')l po 24 Din м kg. □ Lekarniško nočno službo ima v prihodnjem tednu od 10. do 16. junija Vidmarjeva lekarna »Pri Arehu* na Glavnem trgu. □ Priziv gn je rešil iz ječe. Luni 23. dec. jc: obsodil veliki senat mariborskega okrožnega sodišča 23-letnega jjosestniškegu sina Alojzija Petka i/. Braclavccv nu 4 lota strogega zapora. Obsojeni je 12. oktobra usmrtil z, enim samim strelom i/, karabinke oba brata Antoiui in Franca lvfl.jha, znana jionare jevulea denurja, ki sla prišla v Petkovi hiši v spor /, domačimi ter jih naraščaj. Spisok obvozancev za mladinsko vzgojo obsega letnike od 1015 do 1923. Po teh je preostalo iz letnika 1915 še 007 obveznikov, iz letnika 1916 še 465, iz lela 1917 samo 384. Nato začnejo šlevilke zopet rasti: lota 1918 sicer še 393, zato pa iz prvega povojnega leta 1919 že zopet 551, iz leta 1920 celo 635. Nato številke nazadujejo: letnik 1921 jih ima 598, letnik 1922 že 547 in' letnik 1923 samo 477. Nazorno predočujojo te številke katastrofalen vpliv vojne no mladi zarod. Najmanj rojstev je bilo v najhujšem vojnem letu 1917 in mladina iz tega letnika izkazuje najmanj odpornosti proli raznim življenjskim nevarnostim. Po koncu vojne so sioer štev ilke zopet takoj narastle ter še nadkrilijo letnik 1915, nato pa se začenja zopet pot navzdol kol jasen prikaz gospodarskega propada družbe in naraščajoče proleiarizacije mesta. ogrožala. Alojz Petek je zadel oba z enim strelom smrtno v trebuh. Zagovornik obsojenega Petka se je proli razsodbi velikega senata pritožil in uspel. Revizijsko sodišče je«razveljavilo sodbo ter Petka popolnoma oprostilo. □ Dvakrat na Iim. Brhka družba je zvabila l.etičuegu gospoda v lokal v M dju. Prvič so go olajšali zu 3 j u rje, pa ga še ui izučilo. .Drugič ji prišel zopet isti-n j pest in mu je izginilo iz listnice kar 7 jurjev. io pa je preseglo meje njegove uotrpežljivosti ter je za.levo prijavil jv.l ei ji, Li je dve pri|a*" ii > spravila na varno. Ena priznuvu, druga taji, obe pa so izročili sodišču. □ Pasji zarod ne bo izumrl. Du so rekordi možni tudi v pasjem življenju, dokazuje slučaj iz Betnuvske ceste: psica mizarja g. Sajka je vrgla kar cel tucat psičkov. To bo |>ač eden od redkih slučajev v zgodovini pasjega rodu. Celje & Razstava ženskih ročnih del in risarskih izdelkov na celjski gimnaziji. Na državni realni gimnaziji v Celju bo od nedelie 10, do vštetega torka 12. t. m. razstava ženskih ročnih del in risarskih izdelkov učenccv in učenk zavoda, Razstava, ki bo v risalnici, bo odprta v nedeljo od 8 do 12, v ponedeljek in torek pa od 8 do 12 in 15 do 17. Starše in vse ljubitelje mladine vabimo, da ei ogledajo razstavo. J3r Sprejemni izpiti za I. razred na celjski gimnaziji bodo v torek, dne 26. junija od 8 zjutraj dalje. Prošnje, kolkovanu s 5 Din, s kretnim listom in zadnjim šolskim spričevalom je treba vložiti pri ravnateljstvu najpozneje do 23. t. m, .<3 Odvetniški in notarski uradniki za svoje pravice. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju je na svojem zborovanju dne 1. junija t. 1. razpravljalo o predlogu deloda-jalskih institucij glede spremembe obrtnega zakona in sprejelo ob tej priliki tole resolucijo: Apeliramo na gospoda minielra, da vztraja pri svojem prvotnem pooblastilu, po katerem naj odpravi samo pomote in slabo stilizirana meeta v novem obrtnem zakonu. Odločno protestiramo proti nameri poslodavskih komor, da bi se ob novelizaciji obrtnega zakona poslabšal zakon na škodo privatnih nameščencev. Ugotavljamo, da predstavlja sedanji obrtni zakon itak le minimalno zaščito privatnih nameščencev, katere si ne bodemo pustili nikdar kratiti. -0- Počitniške kolonije Krajevne protituber-kulozne lige v Celju. Odbor omenjene organizacije je sklenil, da pošlje letos 11 otrok v počitniške kolonije in sicer nekaj na morje in nekaj na Pohorje. Nesreča z motornim kolesom, Radzivvil Leonid, 27 letni podporočnik iz Celja se je vozil v četrtek z motornim kolesom iz Celja proti Žalcu, Med vožnjo se je zrahljala prikolica in železo ga je udarilo v levo nogo in mu jo zlomilo. — Pristovnik Ivan, 72 letni delavec iz Barč pri Konjicah je delal v gozdu. Pri delu je padlo nanj drevo in mu zlomilo levo nogo ter ga poškodovalo na ramenih. Oba se zdravita v celjski bolnišnici. Sr Obilo češenj je bilo včeraj na trgu, kar je znamenje dobre letine in pa slabega vremena zadnjih dni. Češnje so bile zelo poceni in so sc dobile tudi f>o 1 Din liter. Kranj Tudi mi se udeležimo izleta .T. S. Sk. L. * večjem številu in si bomo rezervirali poseben vs,-gon. Sporočile udeležbo Fr. Debeljaku, Škofja Loki, pod značko: Kranj. Restavracija pri Sestici priporoča cenj. občinstvu lep senčnat vrt, novo moderno urejeno verando ter ob vsakem času sveža gorka in mrzla jedila v poljubni izbiri na razpolago. — Priznano dobra vina in vedno sveže pivo. Г. J. S. 8F.K НЛ R15NS, tajnik Mednarodne zveze krCCan-»kih strokovnih organizacij Avstrijski problem (Konec) Če ne bi popustili vodje krščanske strokovne zveze, tedaj bi bila la razpiišceiia ali pu bi bili popolnoma izrinjeni njeni voditelji, ker bi viadu prepustila vse vodstvo nove oficielne strokovne organizacije le Heimvvoliru. Radi lega so se uklonili vodje krščanske strokovne zveze pritisku vlade in tako stojimo danes ob mrtvaškem odru avstrijskega krščanskega strokovnega gibanja. Niti liberalnim mogotcem .niti rdečemu terorju so ni jiosrečilo uničiti v Avstriji krščanskih slrokovni-čarjev. To jo bilo prihranjeno Dollfussovi vladi in zaslužnemu ministru Rihardu Soliinileti. Zakaj se je moglo zgoditi kaj takega'.' Ali so se niiir krščanski strokovničarji pridružili revoluciji? To nikakor ne, saj so se borili na strani vlade! 1'aČ pa so se navajali ti-le razlogi: To bo naredilo na inoKOinetvo boljši vlis! Ker se ne more ustvarili stanovski red. če je delavstvo organizirano v različnih organizacijah, dočim so podjetniki vsf v oni organizaciji. Potrebno je. da sr delavstvo združi pcxl edino avtoriteto, ki mu je še oslabi. In je pod avtoriteto države! Radi teli razlogov je državna vlada ustanovila Strokovno zvezo avstrijskih delavcev in nameščencev . Ta organizacija je javno-pravna insti-luri.ia. katere vodstvo Je Imenovala vlada. Njeni •»klopi morajo biti sprejeli soglasno, ker sicer odloči -ocialno-po^itičrvl minister. Predsednik in vrstn članov načelstva ]e ir vrst krščanskih delojemalcev. dva |>odpredsednika sta heitmvehrovca. eden pn socialdemokrat. Javnopravne delavske r bor niče. ki se vzdržujejo s prispevki vseli delavcev. sn tajništva nove »strokovne svete-. Pristop k te i je prost vsakemu dela vcu, ki nima na vesli kakega zločina, ki ni p roti drža v en, ki ni razredno- ] bojnež in ki se ne peča s politično agitacijo. Od strokovne organizacije ima ta institucija i Ic še Ime. Kajti s pojmom strokovna organizacija ((ietvcrkscliafl) je združen pojem organizacije, s katel'0 si delavstvo |iomaga samo. organizacije, ki so jo delavci sami ustvarili na podlagi svobodnega združevanja in za zaščito svojih interesov. To pravico združevanja smo krščanski strokovničarji vedno zagovarjali nasproti državi in delodajalcem, nasproti socialistom in fašistom in to v vsaki državi, kakor tudi pred- mednarodnim forumom v Ženevi. Novega avstrijskega gibanja pa niso ustvarili delavci in ga ludi ne vodijo, temveč je le v službi države, je o:Quadra-gesimo annoc, obstoji nevarnost, da bodo to papeževo okrožnico kompromitirali v očeh narodov. Prezgodaj je izrekati o Avstriji zadnjo besedo, ker se še lahko marsikaj spremeni. Poklicno-slanovaki rod vpeljujejo od zgoraj navzdol, kar pa ne gro tako lahko. Pri vseli korporacijah je še prav malo sledu o samoupravi, še ne obstoječi poklici bodo tvorili stebre nove države. Tvorili bodo zvezni gospodarski svet, ki pošilja v zvezno zbornico 20 članov. Državni svet bo pošiljal 20, kulturni svet 10 in dežele 9 delegatov. Vsi skupaj imajo navsezadnje zelo malo besede. Stranke odpravljajo, volitev ne bo več. To naj bo nov red. Morda bo prišlo tudi še marsikaj drugega. Vlada namreč nima jasnih smernic. In čeprav bi končno Dollfuss vedel za svoj cilj, mora računati z izjavo Кеуа, ki jo je podal la 21. februarja: Vodstvo države je sedaj v rokah !Toimwehra . Sicer je priznal končno Starheiimberg, novi podkancler, Dollfussa z.a vodjo, loda la družba leni, da je Dollfuss le toliko časa. dokler dela po njeni volji. Z veliko skrbjo smo zasledovali razvoj v Avstriji in lo žalibog ni bilo neutemeljeno. Nove Avstrije namreč kljub njenim lepim besedam ne moremo pozdraviti. Lepo je. če začenja nova .ustava z. besedami, da izhaja vse pravo od Boga. Vsemogočnega. Toda to še ne zadostuje za krščansko državo. Krščanska država morn bili pravična in zakonita. Ne more se postaviti na fašistično stališče, da je pravica to, kar ona hoče, da je ona izvor pravic in dolžnosti in ki zagovarja vsako spremembo, čeprav je v nasprotju z ustavo, nn katero so prisegli krmarji države. Pravne države ne morejo ustanovili oni, ki so enostavno odpravili v ustavi temelječe normo pozitivnega prava, ki imajo nalogo čuvati naravne meje med svobodo in avtoriteto in ki koncentrirajo vso moč v avtoriteti državo in ki preveč omejujejo svobodo državljanov. Tako stanje pa jc danes v Avstriji. Pravica državljanov imeti vpliv na vodstvo države |>reko volitev in političnih strank je namreč odpravljena proi njihovi volji, Dalje jim je odvzeta pravica združevanja, 1. j. pravica, ki jo priznajo vse države ter papeža Leon XIII. in Pij XI., na katera sc Avstrija tako rada sklicuje. Po razpustu socialistične strokovno zveze je vlada žrtvovala tia oltar in fašističnim zahtevam na ljubo tudi krščansko strokovno zvezo, ki jo je celo podpirala v boju proti marksistom. Tudi v tem ozint se je postavila Avstrija v isto linijo z Italijo iu Nemčijo. Gotovo, Avstrija sc ne bo uvrstila meri častilce VVotana. Ne bo se pridružila germanskemu rasnemu češčetiju, svetovnega miru ne bo ogrožala z oborožitvijo. Odstranila bo zapreke, ki so jih jvo-stavili socialisti ljudem pri izpolnjevanju njihovih dolžnosti do Boga, ker je priznala Boga za svojega Gospoda. Narodi so odrasli in zahtevajo sodelovanje in svobodo. Če jim kdo to vzame, bodo sicer nekaj časa molčali, toda ko bo poslala napelo«! neznosna, bo sledila eksplozija. Kako prav je imel prolat Seipel, ki je bil proti strankarski državi, ki je računal s tem, da bodo izginile v novem stanovskem redu stranke kol rlrokovne organizacije, ko je govoreč o vrednosti svobode rekel dur 6. 4. 1919: »Država, v kateri ni več svobode, nima pravice do obstoja!, Seveda svoboda ne sme hiti neomejena! Svobodo lako izrabiti proti državi in družbi, kot so to storili avstrijski socialisti, je zločin nad človeštvom. Svo i hoda se iniira podrediti disciplini družabnega reda I in lahtevam obče blaginje. Brez svobode pn ni I srečnega naroda, zato pa ludi ne srečne Avstrije 1 t Za povzdigo tujskega prometa na Dolenjskem Pred tufaho-prometno konferenco v N. mesla Ljubljana, 8. junija. Dane« je imela »Krka« svoje drugo radijsko predavanje. Predaval jo ljubljanski podžupan prof. ,J are o notranjem turizmu in Dolenjski.. Podžupan .fare jc prišel z mnogimi novimi mislimi, kako poživeti gospodarsko zapostavljeno pokrajino. Prof. Jarc jo mnenja, da prihaja Dolenjska predvsem v poštev za izletnike iz Slovenije im iz Hrvatske. Kazvil naj bi so weekend promet, za katerega so kot iialašča ustvarjeni Številni romantični dolenjski gradovi in gozdovi. 0. jKidiupan je opozoril tudi na tujsko-prometno konferenco za Dolenjsko, ki bo 18 t. m. na magistratu v Novem mestu. Omenjeno konferenco sklicuje društvo Krka., ki ji je v njenem nadstrankarskem stremljenju do lega, da se Dolenjska kulturno in gospodarsko lvigne. Kakor znano, daje tujski promet v Sloveniji letno okoli 80 milijonov Din zaslužka, od katerega pa odpade na Dolenjsko le neznaten dol. Vzroki so različni. Gotovo je, da se jp tudi na Dolenjskem pokazala polreba sistematičnega dela za gospodarski napredek te vse preveč zapostavljene pokrajine. Tu namen ima tujsko-prometna konferenca s perečim dne.vnim redom: 1. Dolenjska in turizem (govori ljubljanski podžupan prof. Jarc). 2. Dolenjska v prometnem oziru (inž. Zupančič), i!. Klektriflkacija Dolenjske (inž. Rueh od Kranjskih deželnih elektrarn). 4. Prenočevanje in prehrana (ravnatelj Petelin od Gostilničarske zveze). 5. Razvedrilo, šport in propaganda (časnikar Pod-bevšek). Po referatih debate o stavljenih predlogih in sklepanje o prospektu Dolenjske, ki ga doslej še nimamo. Konference se udeleže župani vseh večjih dolenjskih občin, zastopniki vseh treh dolenjskih toplic, tujsko-prometnili društev, krajevnih odborov Krke«, Goslilničarsko zvey.e, kr. banske uprave in Zveze za tujski promet v Ljubljani. Bo to prvi večji sestanek dolenjskih županov v dolenjski metropoli in je zato razumljivo, da vlada zanj na Dolenjskem največje zanimanje. Kako skuša Krka* v praksi delati za tujski promet na Dolenjskem, kaže najbolj primer v Trebnjem. Tamošnji krajevni odbor > Krke.« je do- bil od občine za deset lel v zakup za letno najemnino 1 Din kakih tisoč m-' obsegajočo parcelo ob Temenici, kjer zgradi še letos moderno kopališče. Načrte zanj je že napravil trebanjski rojak inž. Matko Miklič iz Ljubljane. Po lem načrtu se ves svet ob Temenici regulira in dobi kopališče |K>leg obilne plaže velik plavalni bazen 3-1Х 12 m. Veliko razumevanja za ureditev kopališča je pokazal tudi odbornik >Krke v Trebnjem dekan g. Ivan Tomažič, ki je odstopil Krki« v najem poleg kopališča velik kompleks zemljišča,, kjer bo urejeno igrišče za vse panoge športa. Zemljišče — krasen travnik g. dekana meri okoli pet tisoč m-", tako da ima tako veliko kopališče v Trebnjem vse pogoje, da poslane po preureditvi zu novomeškim kopališčem najboljše kopališče na Dolenjskem! pravite ? V naši napredni vasi beletimu nov dogodek. Včeraj pride k meni moj dober prijatelj in somišljenik, ravno ko sem bral našo Jutranjo zvezdo« in mi pravi: »Nace, ali veš. kaj je novega?* — >liaj te bilic, sem dejal, »saj si sam bral o Jutranji zvezdi , da so se pojavili na svetu klerofa-šisti, lo je najnovejše.. — Pusti liste klerofašisle« — de moj prijatelj, ki je hudo politično izobražen — kaj si boš belil glavo .« temi reakcionarci. li bodo ravnotako likvidirani kakor kleropapisti in klerokomunisti — vsi so ene baže — ampak mi smo ravnokar pri Tončku (to je naš napredni kri-mar) sklenili, da organiziramo nov pokret, zato sem k tebi prišel— »Kaj ne poveš, sem dejal, »ali bo lo šlo?- — fPrav za prav ne nov pokret* — mi. odvrne prijatelj_ — »ampak naš la stari, preizkušeni pokret bomo nanovo krstili, kakor zahtevajo interesi našega naprednega prebivalstva.« — »Kako pnf.K- sem vprašal. — »Mi se bomo odslej imenovali ,anlibojnacili', tako je sklenjeno in odobreno, in H boš kot slar in zvest naprednjak posvetil vse svoje sile anlibojnacizmu, — »Ce je lako,* sem navdušeno vzkliknil, »in če bodo gospodje od Jutranje zvezde odobrili in dovolili, i em jaz lakoj zraven, to se razume— »So že,« odgovori prijatelj, »lo je nova parola proli vsem sovražnikom naše misli, nobenega pardona in slcle-nćmo trdno svoje vrste proli vsem jugokleroboj-iefelislom!-: — ■Veljasem dejal in sva se podala s prijateljem k Tončku, kjer smo debatirali naprej o našem antibojnacističnem programu pri čaši pristnega democvičlca. Vi pa, gospodje, vedite, ia sem Jaz, stari Nace, odslej pravi in pristni, z najodličnejšim spoštovanjem Vam ndani ANTIBOJNACU 'Žabji graben št. 40. Koledar Sobota, 9. junija: Primož in Policija, mtr-čenra. Osebne vesli — Imenovani so za pomočnika poveljnika dravskega oro/. polka orož. podpolkovnik Božidar Pet-kovič in pri istem polku /a vršilca dolžnosti častnika za inšpektorske posle orož. major Mihajlo Pavlovič; гл pomoč, poveljnika vardarskega orož. polka orož. podpolkovnik Dragotiu Mašek; za pomočnika poveljnika primorskega orož. polka orož. podpolkovnik Miloš Jedlička; za vršilca dolžnosti poveljnika broda -Orel kap. korvete Henrik Kli-nar; za vršilca dolžnosti poveljnika broda »Hvar« kap. fregate Ivan Ulmanski; za poveljnika podmornice »Hrabri« kap. korvete Boris Pire; za vršilca dolžnosti pomočnika (upravitelja) X. oddelka zavoda Obiličevo inž. kemije uradnik VI. pol. skupine Karel Skubic; za vršilca dolžnosti upravitelj III. oddelka voj. telin. zavoda nižji voj. uradnik I. razr. topniško tehnične stroke Ivan Fister; za vršilca dolžnosti upravitelja I. oddelka voj. telin. zavoda topniško tehnični kap. I. razr. Ljubomir Napijnl in za poveljnika- 2. bataljona 25. pešpolka pch. |xnlpolkoviiik Alfred Ilubcl. Upokojen jc dr/, mojsler-puškar uradnik V III. pol. skupine Ivan Zeleznik. — Odrejen je na službo v generalni štab poveljstva bosenske divizijske oblasti — za poboč-nišl Din, glasovi 4 Din; Sattner p. Hugolin: Miklošičeva slovenskd maša »O sladka ura« za mešani zbor. Partitura 14 Din, glasovi po 4 Din: Sattner p. Hugolin: »Kvišku srca->. Slovenska maša za mešani /bor 7 orgijami. Partitura 24 Din, glasovi po 5 Din; Tome M.: »Stopil bom k oltarju«. Slovenska maša 7« mešani /bor /. or-zlami. Partitura 20 Din, gWovi 4 Din: Zeleznik M.: 14 masnih pesmi za mešani zbor. Partitura \2 Din, ilus 4 Din. — Mladi pustolovci, ki so stanovali na pokopališču. Na nekem subotiiketn pokopališču jc policija našla 10 mladih fantičev, ki so si uredili ( stanovanje v neki prazni grobnici. Fantiči so de- i loma vajenci, ki so pobegnili svoiim gospodarjem, I deloma pa šolarji, ki so se bali zaključka leta. Mladi puetolovci so si celo nabavili orožje in i izvršili več drznili vlomov. Ko bi si nabrali dovolj denarja, so nameravali pobegnili v \mcriko. Policija jih je izročila staršem. — Domžalska godba priredi v nedeljo, dne 10. t. m., Izlet na Pšato v novo gostilno Valentina Janežiča. (b406) Vnukinja umorila deda. V vasi Konjsko brdo v Liki sla živela 83 letni Ivan Tomič in njegova 10 letna vnukinja Anka. Zadnja leta, ko je bil starec popolnoma oslabel, mu je ona vodila vse gospodinjstvo Starec ima v Ameriki sinove, ki mu redno pošiljajo denar, tako da si jc nabral celo nekaj prihrankov, le dni zjutraj pa so ga našli v postelji mrtvega. Bil je povsem razmesarjen in na prvi pogled je bilo jasno, tla ie umor izvršen na okruten način s sekiro. Zdelo se je, da bo težko najti zločinca, loda kaj hitro so ga orožniki našli v osebi Anke. Anka jc kmalu priznala, da je ona ubila starca, in to zvečer, ko je zaspal. Pobrala je tudi ves denar, kar ga je bilo pri hiši. Pn ishijasu -ledi na ko/arec naravne >Prnu? JopcIovc« grenčice popite zjutraj na tešči- bre? truda izdatno iztrebljenje črevesa, kui povzroči ugoden občutek olajšanja — Roparski napad na župnišče. fe dni ponoči jc bil izvršen drzen ro|>arski napad na župnišče v vasi Preloščici pri Sisku. Okrog polnoči je župnika g. Ljudevita Sušleka prebudilo topotanje pri oknu lakoj je vstal, zagrabil lovsko puško in stopil k oknu. Zunaj je opazil dva neznanca, ki sta že odprla okno. Vprašal ju je, kaj hočeta. Mesto odgovora pa je eden od neznancev ustrelil na župnika z revolverjem. Strel pa ni zadel. Župnik je hotel nalo ustreliti iz lovske dvocevke, ki jo je držal v rokah, toda oba strela sta odpovedala. Med župnikom iu lopovoma se je nato razvil boj, v katerem je ostal župnik zmagovalec. S puškinim kopitom je pognal oba roparja v beg. — Pred par dnevi je bilo vlomljeno v tamkajšnjo cerkev, vendar so bili vlomilci prepodeni. Da bi preprečil tatvino cerkvenih dragocenosti, je župnik v4« in Hzanee /u posle v jugoslov.-avstrij-skeni privatnem kliringut. — Pri nagnenju k maščobi, protinu, sladko-eečnoeti tzboljšuie naravna »Franz-Josefova« grenčica delovanie želodca ш črevesa in traino pospeši prebavo. KULTURNI OBZORNIK Ljubljanska drama: Goliemanov Vsekakor je vesel dogodek, da nam je naša drama predstavila najizrazitejšega sodobnega bolgarskega dramatika St. L. Kostova. Njegov »Golje-manov« je politična komedija, po snovi in občutju tako blizu, da se nam spočetka zdi, kakor da gledamo Nušiča in naše razmere. Slovenci sami politične komedije po smrti Ivana Cankarja ne poznamo več in je v resnici največja slabost naših dni, da nc znamo in si niti ne upamo pokazati času pravega obraza kljub temu, da imamo nc samo toliko smešnega, ampak š: več bridko odurnega med seboj. Grdoba se šopiri v bohotni slovesnosti; lažnivi ogorčenosti in predrznosti, pa ni nikjer moža, ki bi z osmešujočo svobodnostjo in etično doslednostjo obračunal -in pomagal do zdravja v družbi in narodu. Kostov je po svoji naravi dobrodušen šaljivec, ki svoj dovtip zna motivno in karakterno dosledno razviti in ga vzdržati v zaokroženi formi. Tu sc loči n. pr. od Nušiča, ki žene komične položaje v ostro, včasih celo močno zapleteno burko; oba pa sta si podobna po nekem izgovoru iz zadrege, ko svojim političnim komedijam zapisujeta recept, da se gode v prejšnjih časih. Morda delamo Kostovu krivico, ker ne vemo, kdaj je nastal »Goljemanov«, vendar pa živa komedija ne bi smela nikoli zapisati, da se n. pr. >godi v Soliii pred vojno«. »Goljemanov.- je komedija političnega .stremušt-va, maniia po veličini (zdi se mi, da je žc v imenu samem karakterm ovtip). Goijcmanov ie bivši ljudski učitelj, ki si je s politiko pridobil mandat, tudi prucej premoženja in sedaj neprestano čaka, kdaj bo minister. O njegovem delu nc slišimo ničesar, ludi o njegovi politični vsebini nič, zakaj to vam je kralko in malo narodni predstavnik sam na sebi. On dela politiko, okrog njega je družina, ki si želi ministra, in časopisje, ki pač. tudi dela politiko, kakor jc to treba zaradi političnih oseb. Kostov «e dramatični položaj prijetno zaokrenil: Goijcmanov je minister samo v svojih mislih, samo na papirju in lc toliko časa, da šef kabineta svoj ministrski svet predloži namesto v podpis — v odpoved. Prav zaradi lahkotne osnove, ki nc poudarja nobenih važnih in resnobnih etičnih konfliktov, ampak samo slika in s smehom pripoveduje resnico, ni preokret prav v ničemer tragičen; celo prav prijeten je, popolnoma v skladu s poetično in vsakdanjo pravičnostio. Kjer gre samo za »delovanje , za prazne in sebične cilje, do tja tragika ne sega; kjer sloni politično delo na naivno strankarskem ali načelno prilagodljivem temelju, kjer nc zajame tistega resničnega ljudskega blagra, ki so mu prvi zakon čista svobodnomi-sclnost, pravičnost in ljubezen do človeka, dotlej so nam vei politični ljudje prazni onegavti. Kostov >e svojega Golemanova prav ljubeznivo smešno postavil v razmerje do ljudstva, ki po svojih dveh zastopnikih čitalnice vdano pleše okoli takega narodnega dobrotnika, dokler ga ne spozna. »Golemanov« jc tedaj lehkotna satirična komedija, ki s smehom razkriva družabni nered in individualne človeške slabosti, pa nikjer ne prodira z idejami. Pisatelj se skrivaj smeje in uživa smešnost svojih modelov. Ali je njegov ali reži-serlev domislek, da tudi teatralično poudarja smešnost svojega junaka: ko Goljemanov zraste do ministra, se postavi pokonci njegova slika na steni in on sam vzraste iznad tal, ko pade kol minister, sc pogrezne do pasu? Misel je prav dobra. Uprizoritev je v režiji gosp. O. Šesta dosegla resnično lep uspeli. Igra sc jc docela prilagodila dobrodušnemu živahnemu tonu, da v ničemer ne pretirava, ampak skuša značaj in položaj podajati čim bolj verjetno. Središče vsega jc Gol'cmanov g. Cesarja, ki jc z resnično ljudsko naravo dal svojemu junaku prijelno demokratično zunanjost in vanjo položil vse polno črt političnega mogotca in koristolovca; njegova vzrast do ministra jc odločno stopnjeval, zlasti v smešno pompo/.ncm odgovoru na adreso čitalničarjev, še bolj pa v blazni ogorčenosti na koncu- Prav lako so sc uveljavili ob njem gospa Medvedova kot elegantna žena, dobra in ženitvena posredovalka za svojo prijateljico; njen humor ima močne, samonikle poteze in k«/c vedno pristnost in neposrednost; živahno hčerko igr« ga. V. J u v i n o v a in sina kvartopirca dobro označuje g. Jan. Najizrazitejša podoba v vsej igri jc babica Gicka, katero podaja ga. P. .1 u v a n o v a s prav zrelim liumor-'em; enako izvirno, s širokimi potezami je očrtana soproga min. predsednika g. Nebi očke, tako da sta ti dve podobi zaradi svoje izvirnosti in igravske moči dve važni oporni točki vse igre. Ljubezniva je dobrohotno satirična dvojica: Krivo-dreneki, župan, in Vladimirov, ravnatelj niijc gi- mnazije; s svojo adreso vzbujata ta dva čilalnična odposlanca, g. Lipah in g. Plut, nc samo do-brovoljen smeh, ampak dajeta kot dobro izdelana tipa tudi primeeren poudarek satirični strani igre. Novinarja Gorilkova igra g. Jerman in kaže v njem zlasti skrito sebičnost in špekulacijo. Z močno grotesko poda'a g. Kralj starega narodnega poslanca in novopečenega ministra Čavdarova ter vzbuja zlasti kot neprepričljiv snubec mnogo dobre volje. Gdč. Boltarjeva je s finimi črtami obdala mlado simpatično vdovo Dragijevo, dočim ga.. Gabrijelčičeva kot Petranova žena bolj krepko kaže svojo močno voljo nasproti slabotnemu možu, ki ga kot malo hvaležno vlogo uspešno igra g. B r a t i n a. Prijetno podaja mladega uradnika g. Drenovec, g. Skrbinšck je kot urednik dnevnika po svoji izkušeni izrazitosti igravsko prijetnejši kot po maski. -Goljemanov« prav dostojno zaključuje letošnje dramske novosti, o katerih bomo še spregovorili v splošnem pregledu. F. K. Rast mladinskega glasbenega življenja Do velike vzradoščenosti je mogel dvigniti človeka, ki kritično spremlja današnje vse.obče življenje, pojav dveh zaporednih mladinskih koncertov, ki sta se pred dnevi vršila v Unionski dvorani. To je bil koncert danes že splošno znanega in ob-čudovanega Trboveljskega slavčka in pa posebno mikavno učinkovit nastop 19. mladinskih zborov /. vse naše dežele. Posebno veselje vzbuja človeku ta dogodek z ozirom na vsesplošno in šc pose.bej ua glasbeno kjilturno rast. Kajti gotovo je s prve slrani, tla bo tako in z razvojem še vse bolj razgibano glasbeno izživljanje med mladino pouienja-lo vsled svojega bogatega učinkovanja ua duhovno stran človekovega bistva veliko protiutež današnjemu poplilvciicniu materijalistirnemu naziranju, ki zlasti mladega človeka s svojo zazrtostjo v edino zunanji materijalistični svet odtrguje od globljo duhovne rasti; z druge strani pa pomenja tako plodovito delo občuten vzgojni moment z ozirom na podvig posobej naše glasbene kulture in lo s svojim razširje.vunjeiu umetniških tvorb v čini večjo razsežnost in še zlasti s pravim vzgajanjem k razumevanju glasbenih umelnin. Zato moramo lako požrtvovalno delavnost in organizatorno spretnost vseh vodij tega pokreta iskreno pozdraviti in jim izreči vse priznanje združeno z živo naklonjenostjo. Kaj naj rečem o Trboveljskih slavčkih? Tolikokrat smo jih že čulf in tolikokrat so že do visokih meja razgibali našli čuvstva, da so nas z vsem pridobili zase. In tudi zadnji njihov nastop je izzvenel z isto zavzelo učinkovitostjo, ko se je od skladbe do skladbe vzpenjala prisrčnost oblikovanja, čeprav je morda vrednost podajanja nekoliko popustila. Z ozirom na slednje bi menil, da jim tako pogosto nastopanje ni prav v korist, kar na drugi strani tudi glede sporeda, ki se zalo precej vzdržno ponavlja, vsled zahteve po novih dojemanjih ni najugodnejše. Tako nam je ta koncert pokazal le nekaj novih skladb, med katerimi je Maletirevo »Narekovane nedvomno po prisrčnosti podajanja močno pridobilo: tudi skladba sama spada bodisi po močni doživljenosti, bodisi po zreli umetniški tvornosti med bisere mladinske glasbeno literature. Nasprolno pa v marsikakšni skladbi (n. pr. Premrlove Rože za Marijo.) nI bilo prave poglobljenosti v izvedbi, ki zato z vrednostjo umetnine same ni bila skladna. Vendar je kljub leinii cololen vtis osvojil. Nastop dolgo vrele mladinskih zborov je bil presenetljiv. Človek bi ne pričakoval, da zmorejo bodisi otroci po vsej naši deželi, bodini njihovi pe-vovodje ustvariti take roproduktlvne vrednote. S tem sicer ne bi holel pretiravati in govoriti o |»i-polnosti, vendar je višina, ki je bila povprečno dosežena v tom podajanju, še zlasti z ozirom nn počelne pojave lega gibanja, izredna. Osvajala je zlasti sigurnost izvedbe, zvočna čistost in smiselnost graditve, kar vse so zbori tudi pri trdih orehih lahkotno luščili. Končno pn je ludi k visoki vrednoti zahtevano estetsko oblikovanje marsikje doseglo presenetljivo stopnjo (kar jf na drugi strani tvorilo še glavno hibo podajanjn). Tako ле je n. p. res lepo uveljavil zbor iz St. Vida pod vodslvom g. Jovana (la zbor je pel tudi pri jutranji lliaši) in zbor iz Novega mesla, ki ga vodi g. £lr-benk. S tem ne bi holel zapostavili še mnogo drugih zborov, toda o vseh na tem mestu pisali bilo preobsežno z ozirom nn njih visoko število. Naj zadostuje, da izrečem vsesplošno priznanje i željo po najugodnejšem razvoju v tej smeri, pu tudi zalivalo za vse to resno in požrtvovalno delo. ki bo po tej poti lahko s časom rodilo obilen sad vsemu slovenskemu narodu. V. U. Radioaktivnost je mogoče prenesti Elektroni, pozitroni in nevtroni — Odkritje gospe Curie-Juliot Nov element? V zadnjem času so večkrat poskusili izvršiti atentat na predsednika Kube. Zato se je predsednik obdal s posebno telesno stražo, ki je takole oborožena. S seboj ima celo plinske maske. Britski radio oznanja mir Londonsiki »Britski radio< se je preeelil v lastno štirinadstropno palačo. Pročelje krasijo med drugim naslednji napisi: »Tu oznanja britski narod svetovni mir. Zgrajeno s prispevki utemeljitelja britskega radia sira Johna Rey-teja in njegovih somišljenikov v upanju, dn ne bo padlo dobro seme nn kamen. Naj nikoli ne donijo iz tega poslopja besede, ki bi ogrožale mednarodni mir. Naj posluša odtod človeštvo eamo gesla krščanske resnice in ljubezni!« Lokomotiva „Mototov" V tovarni Kolomna v moskovskem okraju so »gradili prvo Dieselovo lokomotivo »Vjačeslav Mo-lotovc. Stroj razvija silo 2400 konjskih sil, dolg je 27 m in teče na 14 oseh. S sabo vzame vode in goriva za progo 120 km. Poskusi z novim strojem Slomšek v Rogaški Slatini Lep izraz in dokaz spoštovanja do sv. Ev-haristije se nam je ohranil v značilnem spominu »Notum site, ki ga je 1. junija W54 — torej ravno pred 80. leti — napisal škof Slomšek lastnoročno s trojno — veliko, srednjo in manjšo — kaligrafično pisavo. Slomšek je namreč pri svojem mnogokratnem obisku v Rogaški Slatini videl, da pristopajo duhovniki k daritvi sv. maše »sine veste talaric; zlasti je to opazil ob duhovnih vajah, ki jih je na Slatini prvikrat opravil z duhovniki spomladi od 2. do 6 junija 1853. Leto kasneje je ob začetku sezone pripravil in odposlal v Rogaško Slatino opozorilo, ki naj se javlja v zakristiji zdraviliške kapele sv. Ane. Tukaj se vidi še danes tudi v zdajni kapeli, ki je bila zgrajena na novo štirideset let po Slomšekovi smrti. Opozorilo se sklicuje na liturgične in cerkve-nopravne predpise, knkor tudi na spoštovanje, ki gre skrivnosti sv. Reš. Telesa. To troje poudarja Slomšek v latinskem besedilu z veliko začetnico pri besedah: Missalis, Сапоам. My-sterio. Opomin, ki ga zaključuje škofov grb in podpis, se glasi v celoti: »Notum sit (velike črke) omnibus et singulis sacerdotibus hic loci eontrn rubricus Missalis et contra sacros Ca-nones. et contra reverentiam tanto Mysterio debitam (srednje velike črke), sine veste tolari (velike črke) celebrare non licere (srednje velike črke). Ad št. Andrea (!) in vnlle Lnvantina die t. Juni (!) 1854. Antoniue Martinus Episco-pusc (manjše črke). Kitajci so odlikovali Mussolinija Kitajski poslanik v Rimu je priredil Mus-soliniju na čast banket. Med obedom je izročil Mussoliniju najvišje kitajsko odlikovanje reda Jade. Kitajski poslanik je napil g. Mussoliniju in ta je na napitnico odgovoril v kratkih besedah. Znano je, da je fašistična Italija v sporu z Japonsko, ker ta konkurira japonskemu blagu v Afriki in Sprednji Aziji. Mussolini je nedavno sam napisal oster članek proti japonski konkurenci. * Dvojna novica A.: »Včeraj sem srečal Vašega soproga, pa me ni videl.« Gospa: »Vem, pripovedoval mi je o tem.« V Belgiji je nastopila vladna kriza. Ministrski predsednik de Brocqueville je podal ostavko, ker je zbornica zavrnila dva predloga njegove vlade Vojna v Tibetu Za lamo ličilo Japonci, Kitajci, Rusi, Angleži Po kitajski revoluciji leta 1911 se je Tibet rešil odvisnosti od Pekinga. Poslej ljubosumno varuje svojo nedotaknjenost. Nekdanje severne nevarnosti, ruskega prodiranja skozi vnanjo Mongolijo, ni več. Zato so se uveljavili angleški vplivi. Sir Charles Bell, ki je dospel leta 1920 v Lhaso iz Nepala, je na željo Dalaj-lame zvezal Tibet z indsko brzojavno progo in izuril njegovo vojaštvo. Posamezni vplivni samostani so sicer ugovarjali ojačenju centralne oblasti. Toda angleški častniki so zatrli upor. Vodja nezadovoljnežev, Pančen-lama (namestnik Dalaj-lame), je moral pobegniti na Kitajsko. Zdaj, po smrti Dalaj-lame, hočejo Kitajci izpodriniti britski vpliv. Nankinška vlada pripravlja povratek Pančen-lame na čelu vojske 30.000 mož. V Nankingu je 50 lam, odposlancev največjih samostanov. Uredili so obmejna kitajsko-tibetska vprašanja in blagoslovili pripravljeno vojaštvo v deželi Sičuanj, vzhodno od Tibeta. Pančen-lama hoče premagati sedanjega regenta v Lhasi, ki ga podpirajo Angleži. To pomeni, da bo zašla velikanska Britska Indija, po razsežnosti sikoro enaka dežela, v meščansko vojno, ki že divja v kitajskem Turkestanu. Sovjetski vplivi so zdaj neznatni. A tem bolj se zanima za razvoj dogodkov Japonska, da bi podpirala eno ali drugo stran proti izdatnemu plačilu. Angleški listi že poročajo o japonskih lamah v Lhasi. Kmalu moramo pričakovati razburljive novice iz skrivnostnega planinskega sveta v osrčju Azije. Te dni potujeta po srednji Evropi madame trene Cirrie-Joliot in njen mož Frederic Joliot. Irene Curie je hčerka slovitih izumiteljev Curie, ki sta leta 1898 v uranovi zaiieei, ki jo pridobivajo iz jochyinovskega rudnika na Češkoslovaškem, odkrila radij. Tudi Irene Curie je ostala zvesta svojim staršem in se je posvetila kemiji in fiziki. V prvi vrsti se bavi s tajnostmi slovite prvine radija. Časnikarjem je te dni sama izjavila: »Vse svoje življnje sem posvetila delu, ki so ga začeli moji starši. V Parizu delani v delavnici svoje matere.« Kakor je ime njene matere Marije neločljivo združeno z zgodovino raziskovanj in z odkritjem radija, tako si je tudi ena hčerka Irene že pridobila evropski sloves z raziskovanjem učinikov te nenavadne prvine. Ona stremi v prvi vrsti za tem, da bi odkrila umetno radio-aktivnost, oz. možnost prenosa radioaktivnosti z radija na druga telesa. Ves svet premore danes komaj pol kilograma radija. Tudi množina drugih radioaktivnih snovi je razmeroma majhna. Potreba radija pa neprestano raste. Že leta in leta stremijo učenjaki za tem, da bi našli pot, po kateri bi radioaktivnost prenesli tudi na druge snovi. Daleč smo še do tega. Prav zasluga ge. Curie-Joliot je, če je veda v tem pogledu nekoliko napredovala. Že pred leti je Romunka Marazieanu ugotovila, da je mogoče radio-aktivirati nekatere prvine, seveda pod določnimi pogoji; te postanejo potem radioaktivne. Irene Curie je to odkritje imenovane Romunke v svojim raziskovanjem potrdila. Pri tem ji pomaga njen mož Frederic Joliot, ki je sam fizik. Njuno delo je imelo velike uspehe. Ugotovila sta, da nekatere prvine, ki imajo majhno atomsko težo, predvsem aluminij, magnezij in bor, same oddajajo žarke, ako smo jih že prej obsevali z radioaktivnimi prvinami. Te prvine so žal i,bog Najdrobnejša kniiga Znamenita knjižnica v Oxfordu je prejela najdrobnejšo knjigo na svetu. Njeno vsebino tvori angleški prevod pesmi perzijskega klasi-ka Ornarja Havama. Knjiga je natisnjena v Ameriki v Masachuscteu. Vezana je v rdeči sa-fijnn in meri 0.65 cm višine, 0.16 cm debelosti ter ima 34 strani. Stavci so imeli s knjigo toliko posla, da so delali samo pozno ponoči, kadar počivajo stroji v tiskarni in tudi cestni promet. Potrebovali so popolno tišino brez tresljajev. Seveda je potrebna za čitanje knjige močna povečevalna leča. Američan Ben Eastman je progo 000 jardov (548.4 m) pretekel v rekordnem času 1 :08,8. S tem je pobil svoj prejšnji svetovni rekord za -štiri dese-tinke sekunde »Kaj pa ti je danes, da neprestano zreš v eno smer?« »Ah nič! Pazim le na svoj površnik, tvoj je namreč žc izginil.« Ameriška vlada nc uiore ustreči fartnerju. Če je žita preveč — jo kliče na pomoč, ker ta ne more prodati, če ga je prmalo, jo prosi za podporo. ohranile pridobljeno radioaktivnost zelo malo časa. Ugotovili so pa pri vseh teh treh prvinah radioaktivnost. Največ Časa je trajala radioaktivnost ene izmed teh prvin pol ure. Kljub temu je bil s pomočjo ge.. Curie napravljen začetek na tem področju. Se več, posrečilo se je radioaktivizirano snov ločiti od matične snovi. Umetno radioaktivirane prvine nimajo še posebnih svojstev. Žarki, ki jih izžarevajo, sestoje iz pozitivno električno nasičenih elementov, medtem ko ima normalni elektron negativno nasičenost. Te svojstveno pozitivno nasičene elektrone imenujemo pozitrone. Madame Curie je na dunajskem vseučilišču predavala prav o pozitronih. Govorila je tudi o nevtronih. Nevtroni so še bolj negativni kakor pozitroni. Kakor elektroni, eo tudi oni majhni sestavni »kamenčki« snovi, niso pa prepojeni z elektriko. Imajo posebno svojetvo, da lahko prodro skozi atome debele svinčene plošče ali tudi katere druge kovine. Pozitroni in nevtroni so danes še vedno uganka, katere rešitev bo prinesla šele bodočnost. Gotovo je le, da nam bo raziskovanje pozitronov in nevtronov odprlo globlji pogled v sestavo snovi. Zasluga Irene Curie-Joliot je v tem pogledu velika. V tem pogledu so zanimiva poročila italijanskih listov, ki govore o odkritju italijanskega fizika prof. Fermija. V navzočnosti italijanske kraljevske dvojice je te dni napravil v Rimu prav zanimiv poskus. Šlo mu je za to, da bi razbil atome težkih prvin. Fremi trdi, da se mu je s pomočjo nevtronov pri 45 prvinah posrečilo povzročiti umetno radioaktivnost. Fermi je baje razčlenil uran in odkril novo prvino, ki naj bi ji bilo določeno 93. mesto. Fremijevi poskusi so toliko bolj važni, ker zopet potrjujejo raziskovanje ge. Curie-Joliotove, da je mogoče radioaktivizirati tudi druge prvine in tako prenašati energijo z enega elementa na drugega. Kaj naj le zanima v listu? Emil Ludwig, znani nemški zgodovinar in publicist piše o navadah in razvadah bravcev dnevnega tiska. Mesto, da bi bravec bral list prevdarno, ga navadno prehiti v največji naglici, in sicer v jutranjih urah, ko pije kavo. Zanima se za nesreče, ki se dogodijo daleč na Daljnem vzhodu, za boje j na Japonskem, za diplomatska pogajanja v državah, od katerih ga ločijo morja. Zanima se za smrt in imena ljudi, ki jih še nikdar ni slišal v življnju. Prepričan je tudi, da mora v naglici po-hlastati vse članke in spiske. Če ne more prebrati vsega članka, pa se mu zdi dovolj, da prebere začetek in konec. Vse to požre vase v največji naglici in nato leti v urad. Za pol ure ne ve več ničesar o vsem tem, kar je bral. Kako naj tore jberemo list? Branje lista naj naročnik prihrani morda za večer. Udobno naj se nasloni na stol in prižge žarnico ter naj prevdarno izbere iz lista to, kar zadeva njegovo udejstvova-nje. Samo v tem primeru bo imel korist od lista. Toda zvečer lista nikjer ni vež. Porabili so ga za zavojni papir. Če izidejo listi zjutraj, ima pač to svoj razlog. List tako nabere novic od vsega dneva tja do poznega večera in jih drugi dan prinese naročniku. S tem pa še ni rečeno, da mora ta zjutraj v največji naglici prehlastati list brez vsakega užitka. „Ljudsko letalo" za 700 dolarjev Letalski oddelek trgovinskega ministrstva v Združenih državah je poslal okrožnico 30.000 ljudem, o katerih je bilo poučeno, da se zanimajo za letalstvo. Okrožnica je imela namen, da bi ugotovila, koliko ljudi bi ee zanimalo za letalo, ki bi bilo zelo poceni. Ministrstvo je najprej prejelo 18.000 odgovorov. Izmed teh je 10 tisoč ljudi izjavilo, da bi takoj kupili takšno letalo. Ti so poslali novih 57.000 naslovov Američanov, ki bi se tudi zanimali za takšno letalo. Nato je trgovinsko ministrstvo dalo ukaz, naj se zgradi »ljudsko letalo«. V ta namen je nakazalo pol milijona dolarjev. Poseben odbor naj bi proučil vprašanje. Država je poleg tega pričela graditi 700 novih letališč. Tako je dobilo delo 70.000 ljudi. Ravnatelj letalskega oddelka v trgovinskem ministrstvu je izjavil, da bo stalo ljudsko letalo okoli 700 dolarjev. Letalo bo mogoče kupiti za tako nizko ceno edino v primeru, da se zgradi kar v masi. Letalski motor je mogoče napraviti že za 100—150 dolarjev. Že ui leta gradijo v Manchesteru velikansko knjižnico. Dela bodo te dni zaključili in knjižnico bodo v najkrajšem času odprli. Slovesnosti bo prisostvoval sam kralj. Knjižnica bo ena največjih na svetu. Njene knjige bodo napolnile predale v dolžini 40.000 m Spott Se dva dni velesejma V nedeljo, 10. junija: Olimpijski dan Minister /u telefeno vzgojo naroda je poslal priredileljum olimpijskega dne naslednji l)i'4oju v: Delajte z vso silo, cla p i'i rede vsa društva olimpijski dan 10, juujja. Sporočite jim, da računam na nje, cla bo potekel olimpijski dan tako v moralnem kakor tudi v materijalneni pogledu najbolje. Čisti dohodek pošljite olimpijskemu odboru v Zagreb. Minister Dr. Andjelino> ic. Maratonski tekač in olimpijske igre O, atenskem vojaku, ki je po maratonski zmagi leta 4-90. pred Kristusovim rojstvom tekel iz bojišča v Ateue, tam sporočil zmago in se potem mrtev zgrudil nu tla, je znano. Odtod izvira maratonski tek. ki zavzema v programu vsakokratnih olimpijskih iger zelo važno mesto in katerega proga meri 4-2 km in 200 m. Sedaj pu poglejmo, kako je izgledal maratonski tek ua prvi moderni olimpijadi v Atenah i- 1896. Na olimpijskih igrah sedanjega času se je maratonski tek močno'uvel.javil. loda pri olimpijskih igrah leta 1896 je pa neprimerno več pomenil kakor samo ena točka v programu številnih panog; tedaj je. tvoril višek olinipi.j-skih igre; z njim so bili v najožji zvezi ljudski običaji in narodna zavest, ki se jc tudi v politiki kmalu uveljavila. Pozornost vsega ljudstva, ne surno Grkov, je bila že tedne in tedne preje obrnjena na maratonski tek. To je bila edina ločka, ki jc vsakega zagrabila, in v ljudstvu je zrastla zavest, da mora zmagati Grk. ln tako se je tudi zgodilo. Kdor je imel srečo videti tedaj maratonski tek, ta tega trenotka ne bo nikdar pozabil. Maratonski tek se je vršil peti dan olimpijskih iger, ki so se vršile v času od 29. marca do tO. aprila 1890 leta. Že v zgodnjih jutranjih urah je bilo vso mesto neobičajno živahno in naval ljudstvu jc tokom dneva močno naraščal. Že v prvih popoldanskih urah je bil stadion, ki jc imel prostora zu -50.000 glodalcev, prenapolnjen. Nu tisoče ljudi jc: stalo na bližnjih gričih in un desetlisoce ljudi sc jc nabralo nn zadnjem delu maratonske proge- pri stadionu. Ob dveh popoldne jc bil start na nekem majhnem mostu, nu robu maratonskega polja. Vsega jc teklo 25 .atletov, med katerimi jc bil l>o rn Francoz, Madjar. Amerikanec in Avstralec, vsi ostali so bili sami Grki. Kot posebno nevarnega so smatrali Avstralca Plack-n. ki jo bil dolgo na vodstvu; vendar ni mogel vzdržati tempa ter se jc nekaj kilometrov pred ciljem zgrudil na tla. Napetost v stadionu je rastla vsake četrt ure.-Za skok v višino s palico, ki sc je vršil istočasno, so hi.nihče zanimal, četudi so Amerikanci pokazali rezultate, ki šc niso bili doseženi in akoravna skoraj nihče še ni videl lo lepe in zanimive -športne panoge. Častniki in kolesu r j i so sproti prinašali poročila o potoku teka, ki sp bila dolgo časa-vse preje, kot ugodna zu grško občinstvo. Toda tudi pri njem je prišel preobrat, tedaj, ko jc omenjeni Av- Lahha atletika na olimpijski dan Ob priliki olimpijsko«« dne nastopijo jutri oh 10 na letnem telovailišču v Tivoliju lahkontto.tin.ie in lahko-ntleti z naslednjim programom: Lahttoatlcth Trolioj v tcktli (Sli. 100 in H i ml; trotmj v skokih (v daljavo, v višino, ti-pskok); troboj v motili (disk, krogla, kopje) ter v sledeSlh poedioih dt-sulplijmb: kladivo, S00 m, 1500 m. 400 m, skok ч palico. V troboiu so dovoljepi samo pn trije meti, odnosno skoki, izvzemgi skoka v višino. Lalil,oatlcti nje:.00 in 'Ml m. Štirikrat 100 m. skok v višino, skok v daljavo, disk, krogla. V vsaki disciplini smela stnrlati samo po dve atletinji nd vsakega kluba, vsaka atletinja ua največ v dveh disciplinah. Tekme bodo zelo zanimivi1 in tudi program, ki obstoju iz moških in ženskih disciplin, bn izredno pester. Vsakdo, ki lioee videli lepo Ubkoatjelako prireditev, nili ne zamudi jutrišnje prilike. Pridite tudi Vi, rii.1 bosle i tem, da hosto sami uživali, podprli liuli važno akcijo imScpa olimpijskega zboru, ki zbira sred-itVn za prihodnjo olimpijado. Poziv lahkoatletom Olimpijski odbor poziva naslednje atlete obeh ljubljanskih klubov, SK Ilirije in ASK Primorja, da niist.upl.io nn Imenovanem tekmovnn.iir iu hodn nn tekmovalnem prostoru najpozneje ob !).:t0■ 1. zn Iroboj v tekih: Deak Ivo, Svelek Hajko, Ontrala Vinko. 1'leterski Božo, Otabal .loslp, Safosnik Tin tKo, Vinko M url j. Stropnik Franc, Slnpur Frane. Rviliielt Milko, Zupančič Frane II., Zupančič I,|ido, Pljvetiii liutlovan. Sodnik tloris (vsi SK Ilirije), Per pni-. Zorita A.. Šušleršič. (teror Drugo tu Vlado, (''cnin .loža, Koinotar, Koleno, Neumnim .losip. Perovtč Ivo ln .lože. I,nič Milivoj. Malnarlč (vsi ASK Primorje); 2. troboj v skokih: Jernnčič Ferdo, Slogu Konrad. Slogu Milan. Dečman Tone, Onlriitu Vinko, Griinfeld .launz. (Jeržinič. l,eo (vsi SK Hii-iju). Pevpnr. Korfr, Meilli-n. Ornžpn Franc, ttnlč Milivoj. Hlnninn Kdo. Triu r .11ižc, Mnlnnrič, Žgur (vsi ASK Primorie); 3. troboj v metih: Danko Slavko, Briinett Milko, Tlnbovšek Marjan, .logllč Frnne. .Tel 1? Tvnn, Deak Ivo, Sodnik Tloris (vsi SK Ilirijnl, Hvigolj, Slamifi. SerSe, Skoborne Frio (vsi ASK Priniurjn): (. mol kladiva: .lurlčev Milan. SlepiSilik Milnil, Zupan tile. Jeglič Krene. .Tellč Tvnn (vsi SK Ilirija). Korčp, Slninič (oIih ASK Pripiorje); 5. tek lin Slin ni: T.cjku Franln. Он1сгшнп Milan (obn SK THrijn). (ioinbnč. Kranjec. Hrakar 1'rnne, Hkn-Sck. OSnhnik, Znrgn A„ Zorga F., Ogrin F., Srnknr Ivnn, OabrSek- (vsi ASK Primorje); n. tek nn 1500 m: Megn&iii- Milini. Osterniuii Mil u it. Šenčur T.nilo. Starino n I.iidn. ftiiorn Stane, OI vb a Tino. Tavčar Sveto/lil- (vsi SK Ilirija). Srnknr T.. Skušek. SraVni- Fr.. Zorga A., (ri-nd. Moršek. Ogrin Fr.. flabr-«ek. ORiilmik (vsi ASK Primorje); 7 tek nn 400 m: T.ejk.n Frniltn (SK Ilirija). Sku. Sok. Kolone. Zorgn Frio in Aleš. OnbrSok (vsi ASK Pri. mi>r.1rt)| „ ,, . s. skok ob palici: Pribošek Frnne. Dečman Inno (oba sr< Tliriia). OašperšK1. Skot .Tanko. Vogrino (vri ASK Primorje). Vsak tekmovalci' mora prinesli s selio.i kompletno upremo In m- javiti na tekmovalnem proslnru odborni Vil .TT.AŽ g. Kermavnerjn. * nrfhm lahknatletekih so(lnikqv /Ljubljano), Za I« hkostletski miting na olimpijski dail, jutri oh tn na teloVudiSču Sokola ГЈиМЈапи. Tivoli, ki mor« biti islo tam liaipoz.iicje ob !>.:i(l, se določa naslednja jurija: vrli. sodnik Wimjisch. voditelj tekmovanja Megušur, stnrlcr zn teke Tiiiln, /.n skoke In mole Vldlo. sodniki na ciljn tn čnsnmerilei: Oorjnne, major .Tnno. It.lltlč, Vindisch, Siinein Slivo, Orli 11 feltl; sodniki /a skoke in mrle: Cek. M i bel, Urndaf. Gnldovec, Potokar, Clmponnnii: vodi. tel.i Ml skoke in mele Kos, zdravnik dr. Prodan, vrli. iPflttrlj Vončina. zapisnikarja Uosljšn, Polajnar. Vsak kluli mora postaviti po pot rediteljev, ki se тогнјо jn viti vrhovnemu reditelju g. Vončlljl nnlpozncie ob 0 IH nn lelovartitču. SK Ilirija (lahkoatliibka sekcija). Padi Jillrlšiije-trn imslopn naj lmdo dnnes ob is nn slnrein Igrišču lile h i loti: Deak. Svotek. I'lelerski. OlKrilln, Oliibut, Snfollllk, Vovko, Sodnik, Stropnik. Slupnr. Uiiiuell, Zupančič T.nilo, Zupančič Frnne II.. .lornnčlč, Hlogn Konrad in Milno, fieviimii, SlsalSnlk, Grlinfrlil Jane/, .iorzinlč, Dniiko, Dobo vlek. .Teglif- Frane, .lelič, .Ter I •ev. t,ojka, Osterinnn, Mognšnr Milan, Tavčar. Scnonr t.nilo. Sporo. Slarmnn. Clvhn, Pribošek. Pdeležbn lo ia vse ohvoznn. Obvestile drug driiKega o seRtnnku. Poslovni uspehi na velesejmu straloc zapustil progo. vodstvo jo prišel mlad pastir, z imenom l.uisiz Ajnanisslja, nedaleč- od Aten. Ko so v stadjouu zvedeji za lo novico, jc za jel veH stadion en sam val nepopisnega na- : vdušcuja- V to razpoloženje poči topovski strel, ki naznuiji, da jc dosegel pi vi tekač grič, ki loži nedaleč od stadiona. Vse so dvigne s sedežev ter gleda proti vhodu. Zunaj nastane velikanski vrišč iji navdušenje, ljudstvo inuliu /. robci, zastavami tako, da vol navdušenju no moro poleči. Pri vhodu so pojavi prepoten'rn od prolm bel tokuč, ki točo jio rundi proti kraljevi loži, kjer je cilj. Prestolonaslednik Konstantin, pro-toktor tob iger, in princ Jurij, vrhovni sodnik, ki sta čakala pri stadioiiskem vhodu, sta spremljala na obeli straneh maratonskega zmagovalca od vhodu ter sta tekla ž njim do cilja, ludi ostali sodniški zbor jo tekel ž njipi. Kralj sc jc dvignil v loži in /omahnil v pozdruv zmagovalcu. Navdušenje občinstva je tedaj doseglo svoj višek. Možje in ženo so jokale od samega veselja. popolnoma neznani ljudje чо so poljubo-vali. stadion se je tresel od vpitja navdušenih množic. Zmagal jo Grk Luis. Tako nn prvih modernih olimpijskih igrali. Tudi na zadnjih olimpjjadah ni nappiost in na-vdušenje nekaterih narodov nič manjše in tudi un današnje tekme polagajo vsi narodi isto važnost, kakor Grki nu maratonski tek pred 40 , leti. Zato vsepovsod tako priprave, zalo vedno | novi rekordi. Športni narodi mnogo žrtvujejo za svoje najboljše sinove, ki jili zastopajo na največjih in najtežjih svetovnili borbah, na olimpijskih igrah. Ali bomo mi gledali, kako bodo drugi dosegali uspehe in ali bomo mi stali ob strani, ko se bodo drugi borili za čast svpje domovine? Nikakor ne! Zatorej jutri vsi na olimpijski lun. da ' nizko vstopnino, za katero bomo videli pestre .j in lope snorlne borbo, vsaj nekoliko podpremo svoje agilne športnike. To je naša dolžnost! Spored olimpijskega dne: Ob KI dopoldne lahka atletika na telovadi-; šču v Tivoliju; c* ' ob 14.70 popoldne kolesarske dirke, nogomet. bazena na He.rineSu; ob 17 plavanje, sabljanje, težka atletika v kopališču Ilirije. Hazena - Atena : Ilirija Ob 15.30 se (pečata nu Herincsovein IgrlSču v boju zopet bazenski družini. Za to prireditev morata postavili kluba najboljše igralke. Zadaja prvouktvena tokniH. ki jo končala •/. zmngo Ilirije, bo jutri nekako ponovljena. Alena bn skušala popraviti neuspeh, katerega je doživela v prvenstveni tekmi, Ilirija pa ho ho tebi bre/.dvomu pokazati, da Je bil njen zndn.il uspeh zaslužen iu du zasluženo nosi naslov podzveznegg prvaka. T t ii- i J ii nasloni v tej igri z. o.inčenim napadom, knr l»o igro znatno poživilo. Z oz.irom na močno rivnlitoto obali klubov, bo jutrišnji izid zu oba kluhn velikega prestižnega pomena. * siš Iliriji/ lluneiiHka lekcija), .lutri dopoldne morajo biti ob i),.1(1 v zimskem kopniiščll te-le nilelfnje: F.la. Hnritiku, Omanova, tvica. Vlila, Slaparjevu. Milica. Anfl. I.idijn. MnrlH, Boža. Oproino nai ргјцено vsaka s »etio.i. — Ob 15 naj bodo na igrišču Tfermesa: Ivieu, Kla, Omanova, .ložu. Darinka. VrMn. Nada, lCl/.u, Milion. Oprema belb-zelonii. Rokomet (Haudhall) ua berlinski olimpijadi. Kakor javljajo, se bo vršil v okviru berlinske olimpijado tudi turnir v rokometu. Rokomet je igra. j preračunani na «() Din. Tržiško skupina vabi vse gorenjsko delavstvo, da se ji na tem izletu pridruži. Prijave pošljite čimprej, u gotovo do I". 1. m. iih kaplanijo v Tržiču. Izrabite ugodim priliko! Za kratek čas bo poskrbela godba in pevci. Ptuj Iz sodne dvorane. Pred ptujskim okrainim sodiščem sc jc vrSila v sredo, dne 6. t. m. razprava proli osmim obtožcnci-in iz Kicarja radi prelepa in težke telesne poškodbe. Pri pretepu so iflrali (Slavno vlogo noži in krampi. Trije obloženi so bili oproščeni krivde iu kazni, med lem ko je pel obtožencev dobilo plačilo za svoje junaštvo. Obsojeni so bili posestniški sinovi in sicer Janez Ilameršak na 21 dni strogega zapora, IjJnnc Rcpič na 3 ledne strogega zapora, pogoino na dve loti. Franc 1-ajh na 3 tedne strogega zapora, pogojno na dve leti in Simon Reziak na 2 meseca strogega zapora ter Janez Vol^emut na 3 tedne slrogega zapora, pogojno na dve teli. Nabori. Redni nabori za ptujski sodni okraj se vršijo od 3.—-11. julija 1. 1. v deški osnovni šoli v Ptuju. Za mesto Ptuj bc nabor 9. julija t, I. Rezervni častniki, ki imaje uniformo od države, se im.iio z uniformo predstaviti rekrutni komisiji le-kom poslovanin v Ptuju. l-e Se dva dni nas ločita od zakluička letošnjega velesejma, kajti v nedeljo zvečer ee za-pro vrata do jeseni, ko pridemo na jesensko razstavo. Zato je prav, če pobliže pogledamo v poslovanje posameznih strok na letoSmi razstavi. Omenjajoč posamezne stroke, ugotavljamo naj-prei, da za višino zaključkov ni bil merodaicn vrstni red strok, Preproge vseh vrst so ie JoDro prodajale, počenši z vozljanimi pa do najdražjih. Seveda je razlika v cenah bila kvaliteti primerno znatna. Dobre posle so napravile tvrdke, ki so razstavljale avtomobile tako domače kot inozemske, Grška razstava je najiravila zaključke v bom-hažnem blagu, volnenih in svilenih tkaninah, nadalje v najrazličnejših proizvodih grškega kmetijstva. Dobro so se odrezali žitnarji, /. ni mi izdelovalci žičnih vložkov, pohištvo, živilske industrije itd. Letos sc jc opazilo veliko več živahnosti tudi v modnih predmetih , nadalje v kozmetičnih in parfemskih predmetih, kolonjskib vodah, kopalnih soleh itd. Nadalje so bili v ospredju zanimanja tudi najrazličnejši gospodinjski predmeti, nove predmete je prinesla dunajska umetnostna obrt. Kot vsako leto je tudi letps dobro zastopano kolarstvo imelo ugoden poslovni uspeh. Znatno zanimanje je bilo nadalie za kvalitetne dežnike, izdelke tvor-nlce dežnikov v naši provinci, odkoder ne bi pričakovali takih proizvodov. Nadalje je bilo povpraševanje in zaključkov v-, usnjeni galanteriji, trikotaži, palicah, spominskih predmetih iz lesa, ki se iždelujejo na .Gorenjskem. Pozornost je vzbu- Insoivence v maju Društvo industrijcev in velelrgovcev v Ljubljani objavlja, da je znašalo število v maju razglašenih konkurzov 23 (aprila 28, maja lani 24), šte-.vilo poravnav pa 27 (aprila 34, maia lani 13), V primeri z aprilom se opaža sezijsko nazadovanje števila insolvenc: konkurzi se drže na lanski višini, dočim je poravnav znalno več, kar je v zvezi z dejstvom, da je bilo lani celo leto v veljavi posredovalno postopanje. Skupno jc bilo v prvih 5 mesecih letos razglašenih 116 (151) konkurzov in 175 (148) poravnav, insolvenc torej 291 (lani v istem času 299). V Sloveniji je bilo maja letos: 3 konkurzi in 7 poravnav (aprila letos 10 in 8, maja lani 6, oziroma 10). Skupno smo imeli v Sloveniii v prvih 5 mesecih letos 27 (lani v istem času 27) konkurzov in 43 (29) poravnavnih postopanj. Število insolvenc je torej pri nas celo naraslo od 56 na 70, dočim je v ostalih krajih države padlo. To je dokaz zu dejstvo, da je pri nas kriza že vedno močnejša kot v drugih pokrajinah države. Zaposlenost v maju Skupno število zavarovancev je znašalo maja 1934 81.246. Iz poročila OUZD posnemamo: Kotijunklui na zaposlenost delavstva se jr zopet zboljšula. Letni prirast napram maju leta 11Ш znaša 3.710, napram maju 1032 pa 1270. Napram maju 11)30, ko jc bila konjunktura na višku, pa imamo še vedno primanjkljaj 20.408 zavarovancev. Razveseljivo je dejstvo, (ia letni dejerencial moških delavcev narašča, (ločim jo letni diferencial ženskih že več mesecev približno na višini 2000. Tudi sezijsko zboljšanje zaposlenosti je letos večje nego v istem času lanskega lela. število zavarovancev se je letos zboljšalo od aprila do milja za 3.871, lansko leto samo za 3.366. Delavsko plače pa vkljub naruščunju zaposlenosti v zadnjem času padajo, kakor je razvidno iz sledeče tabele: Letna razlika mezde 1933 decembra Din 0.60 1934 januarja Din 0.37 1934 februarja Din 0.3» 1034 marca Din 0.40 1934 aprila Din 0.02 lOfU nuja Din 0.74 Kljub temu pa je celokupni zaslužek vsega delavstva večji nogo lansko lelo. Celokupna dnevna zav. mezda je narasla v maji) 1934 napram istem mesecu lanskega lota za 26.679.60 Din. Odstolok bolnikov je naraslol za 0.38%, kar je dolonm utemeljeno v podaljšanju podporno dobo od 26 na 52 tednov. * Sanacija Osrednje zveze hrvatskih kmr.tskih zadrug. Iz Belgrada poročajo, da ie ministrski svel sklenil, naj sanacijo Osrednje zveze hrvatskih kmetskih zadrug v Zagrebu izvede savaka banska uprava; v kolikor pa bi potrebovala sredstev v obliki posojila, bo odobril miilislrski svcl tak" posojilo. Nadalie bo imenovana anketna komisija, ki bo preiskala krivdo za sedanje stanje '.veze. odkupljene bodo agrarne obveznice, k; iih bo zveza dobila za posestvo Cubuna. Zborovanje ladrugarjev — drtavnill uslužbencev je bilo v čolrlek v Ljubljani. 0(1. Doržič, ('Vrček in lloisner so podali poročilo o sarajevskem obenem zboru Zvezo zadrug državnih uslužbencev ler zavračali neresnične trditve 4 kongresa trgovcev v Skoplju. Zborovalci so so pridružili resolucijam, ki so bilo sprejeti; na saraievskem občnem zboru. dila posebna hladilna industrija iz Zemuna, ki izdeluje ua poseben način umetni suhi led (z difuzijo ogljikove kisline). Nadalie je bilo zanimanje za poljedelske stroje ild, Poplačano je bilo gotovo tudi spretno in hilro reklamno govorjenje prodajalcev najrazličnejših novosti pod dežniki. * V petek je obiskala velesejem, a malo časa, skupina bivših francoskih bojevnikov s solunek«-Ironte, katere je spremljal pomočnik gl. ravn. Put-nika ravn. Vladimir Perše. Kol znano so etiki med našimi in francoskimi fronlnimi bojevniki prav ozki in vsako leto prlj^otuje v našo državo večja skupina bivših bojevnikov, da se obdrže dobri stiki. Letos so Jirispeli v večjem številu obiskovalci iz zapadne Francije, ki so se polem podali na Bled, odkoder bodo delali izlete v naše planine kakšne tri dni, dokler se ne vrnejo domov v Francijo. Vsi obiskovalci so z največjim zanimanjem ogledovali razstavljene predmete Icr si nakupili nebroj spominskih predmetov. V četrtek pa so na velesejmu vzbudile veliko pozornost gojenke gospodinjske šole iz Male Loke, ki so bile vse oblečene v prav okusne narodne noše. Sploh bi bilo treba pri nas začeti sistematično akcijo za čim večjo nošnjo narodnih oblek, ki se dajo prav lepo preuredili tudi za bolj »moderne* zahteve. * ! Kupujoči- občinstvo opozarjamo, da bo v ne i deljo na velesejmu razprodaja razstavljenih predmetov. Borza 8. junija. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha in Trsta, narasla je zlasti marka, pa ludi funt in ilolnr Drugi lečoji so bili nižji. V zasebnem kliringu je bil anslrijslci šilinjl zaključen v Ljubljani po 9.2-5, v Zagrebu po 9.18 iii v Belgradu po 9.2460. — Grški boni v Zagrebu 31.50 bi. — Angleški funt v Zagrebu 255.25 (zaklj.), v Belgradu 257.50 (zaklj.). Ljubljana. Amsterdam 2312.07—2323.43, Berlin 1314.03-1324.83, Bruselj 796.08—800.57, Curih 1108.35—1113,85, London 172.53—174.13, Newyork 3380.50—3408.76, Puriz 225.15—226.27, Praga 141.95 -142.81, Trst 295.18—297.58. Curih. Pariz 20.32, London 15.68, Nevv.vork 307.5, Bruselj 71.875, Milan 20.0876, Madrid 42.1225. Amsterdam 208.6725, Berlin 119, Dunaj 73.18 (57.50, Stockholni 80.30, Oslo 78.86, Kopenhagen 69.90, Pragu 12.71, Varšava 58.05, Atene 2.93, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Tendenca je elejkoprej čvrsta, vendar posebnih izpreniemb v lečajili ni. Promet jo bil srodnji in jo bila zaključena h: vojna škoda 500 kom. Ljubljana, 1% inv. pos. 71 (hm., agrarji 37 den., vojna Skoda 305—306, begi, oliv. 04.50 den« 8% Bler. pos. 59 den., 1% Bler. pos. 54 den.. 74 pos. DHB (>6 den., Kranj ind. 250 bi. Zagreli. Drl. pnpirfi: 7% inv. pos. 70.50 den., agrarji 37 den., vojna škoda 307.50—308.50 (307. 310), 6., 7. 307.50—309, 8. 307.50--308.50, 9. 307.50 -308 (307.50), 10, 12. 309 bi, li% begi. obv. 54- -54.75, 8% Bler. |ios. 59.75—60.50, 1% Bler. pos. 54.38—51.50, 7% pos. D11B 07 den. Delnice: Narodna banka -100(1 den, Priv. agr. banka 216—246. Oaj. sladk. lov. 150 bl„ Union 50 don,, Trbovelj»ka 90 bi. Belgrad. Dri. papirji: 7% inv.. pos. 71—71.50. agrarji »7—38, vojna škoda 307—307.50 (:107). 7. zaklj. 307, 0. 307.25 307.50, 10. 307.25 den, 6"» begi. obv. 54.25—51,60, 8% Rler. ikis. 60.50-61.50 7% Bler. pos. 54.50-55.50 (54.75), 7% pos. DHP. 67.50—68.60 ((18). - Delnice: Priv. а"г. banka "15 —215.50 (217, 214). Žitni trg Na žitpem trgu ni nič novega. Cene io oslalc. neizpremenjene Pač pa s pozornostlo vse zasleduje razvoj v drugih državah, zlaell v onih ki bi prišle v poštev kot odjemalci za naše žita Poročila iz inozemstva bodo tudi pomagala la/.č' titi položaj na našem trgu, Za novo pšenico smo slišali govorico o cenj 125 za avgust. sevcdi kupčije ni. Moka stane po kvaliteti v Vojvodini 210—215. Živina Ptujski sejmi. Konjski in goveji <*»јеш v lort-k, 5. t. m- jc bil prav dobro založen in tudi kupčija je bila zelo živahna. Prignali so 143 konj, 150 volov in bikov, 279 krav in Iclic, skupaj 592 glav živine Od leh jc bilo prodano 279 glav živine. Cene so bile sledeče: voli prve vrste 3.50 Din, druge vrste 3—3.50 Din. Iretie vrste 2—3 Din; bike 3.10—4 Di n. telice 3—4.50 Din, kravo prve vr*le 3—4 Din. druge vrele 2.50—3 Din. tretje vr--le 2—2.50 Din za kg žive leže; konji so sc prodajali pe kakovosti od 500- 3000 Din, Sejem za prašiče v sredo 6. t. in. jc bil razmeroma slabo založen Prignali so 231 rilcev, prodali 102. Cene so bile sledeče: debele svinje 6—7 Din, pršutarji 5—6 Din 7л kg žtvp teže; ргпле! etarl f\ _§ tednov 9r> se nrn. dajali no kakovosti od 75—15(1 Din komad Prihodnji konjski in goveji seipm bo 19. I. m, svinjski sejem pa 13. ir m. JSasznanila Ljubljana 1 Koncert Akademskega pevskega zbora v Ljubljani. ki bo v nedeljo, 10. juniju ob 16 popoldne, bo zaključil letošnjo ua koneertih Izredne bogato sezono. Brez dvoma lio tudi ta ljudski koncert — kot vsi koncerti Akademskega pevskega zbora — zelo dobro uspel, saj ko cene vstopnicam tako nizke, da Je omogočen obisk koncerta vsakomur, ki ni poslušal koncerta pretekli inesoc v Uniouu. Nn koncert zlasti opozarjamo ljubljansko okolico, ki ji je ta koncert predvsem namenjen. Vlakovne zvezo so pa tudi na vse strani ugodne. Predprodaja vstopnic vsak dan dopoldne in popoldne pred veliko uuionsko dvorano. 1 Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo, 10. junija popoldne ogled cerkva v GumniSču, Pijavi Gorioi in Šmarju. Odiiod iz Ljubljane, gl. kol., ob '2.10 na postujo Skorijioo, povratek ob pol 9. Vodil bo g. akademik Stane Mikuž. Povabljeni vsi prijatelji umetnosti. 1 Druga operna produkcija drl. konservatorija bo v torek, 12. jnnijn ob 20 v drami: Spored: Smetana: Prodana nevesta: Sekstet in arija Marinke; Čajkovski: Onjegin (1'ismo, Dvoboj); Meyerbeer: Hugenoti, I. stiku 2. dejanja; 1. dejanja zadnja slikn Verdijeve opere Itigoleto. 4. dejanje Verdijeve opere Othello in 4. dejanje Puccinijeve opere Bobcuic. Cene od 6—20 Din. Predprodaja pri duovui blagajni v operi. 1 Opozarjamo na sklepno produkcijo šole Glasbene Matice, ki bo v ponedeljek, 11. junija ob 18 v fil-harmonični dvornni. Spored jo izredno zanimiv. Nastopi priznani mladinski orkester prof. Jeraja in del mladinskega zbora Glasbeno Matice. Izvajali bodo med drugimi dve Adamičevi skladbi: Bajka in Kresnice za šoto, zbor, govorilni zbor, orkester Jn skioptične slike. Originale zn skioptične slike, ki pojasnjujejo dejnnje, ki ga zbor opova, odnosno pripoveduje, je narisal prof. SaSa šaiitel. Spored stane 2 Din, obenem velja tudi kot vstopnica k produkciji. i Samarijani, samarijanket Vodstvo I. rajona pri-rodi '/.n svoje članstvo jutri izlet na Ljubnik. Odhod z izletniškim vlakom in le ob lepem vremenu. Vabljeno je celokupno članstvo samarijanskega odreda. — Vodstvo. 1 Živalca zboruje. Veliko zborovanje rejcev malih živali, ki »o včlanjene v društvu »Živalca«, bo v nedeljo dopoldne v vrtnem salonu restavracije «Pri še. stici« na Dunajski cesti S s sledečim dnevnim redom: 1. O plemenski odbiri, zlasti pri perutnini, predava Inž. VVenko, kmet. rcf. kr. banske uprnve 2. O gospodarskem pomenu kozjereje, predava inž. Jelačin, strok, ref. kr. banske uprave. K zborovanju so vabljeni čtnnt «Zivalee«, kakor tudi drugi rejci in ljubitelji malih Šivali. 1 Branibor. Občni zbor osrednjega druStva bo v nedeljo, 10. junija ob 10 v dvorani OUZD, MikloSičeva vesta 20. Глчпо Kodeljevo. Nocoj ob 20.30 Наггу Piel v filmu »Sledi v snegu«. Polog drugih prediger tudi «Smu-ške tekme v Planici«. 1 Notno shilbo imata lekarni: mr. Sušntk, Marijin trg 5 in mr. Knralt, Gosposvetska o. 4. Maribor m Drevi ob 20.30 bo vokalni koncert v mestnem parku. Nastopi pevski zbor Glasbene Matice. Dirigira prof. Vasilij Mirk. Vstopnina samo 2 Din, za dijake lil Izletniki na Pohorje se bodo jutri ob 10 lahko udeležili službe božje v cerkvi ev. Arelia. Član Aljnže-vega kluba pride pravočasno in ob vsakem vremenu, da se ugodi planincem. Drugi hraii St. Vid nad Ljubljano. Potnlndek Jndr straže na meščanski šoli priredi v nedeljo, due 10. junija ob pol Štirih popoldne v Cerkvenem domu »Akademijo«. Na Rkadomiji nastopi tudi mladinski pevski zbor, ki Je dobil na nedavnem tekmovalnem koncertu v Ljubljani med dvajsetimi zbori naJodličneJSo oceno. Na Jesenicah bo 15. iunija ob 20 v risnlnici Narodne šole ustanovni občni zl>or Krajevne protituber-kulozne lige. Ob priliki zborovanja bo predaval vodja Proti tuberkuloznega dispanzerja na Jescnicnh g. dr. Tomaž Furlan, asistent zdravilišča za pljučne bolezni nn Golniku. Ker je predavanje in ustanovitev Krajevne protituberkulozne lige na Jesenicah izredno velike važnosti za celokupno prebivalstvo, pričakujomo obilne udeležbe. e i LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA (Začetek ob 20) Sobota, 9. junija: Goljemanov. Red A. Nedelja, 10. junija, ob 16: Kulturna prireditev v Črni mlaki*. Letno gledališčo v Tivoliju. Izven. Ccne znižane. V slučaju slabega vremena ob 20 v drnmi Gospoda Glembajcvi. Izven. Cene od 5 do 14 Din. OPERA 'Znčetek ob 20) Sobota, 9. junija: Poljska kri. Izven. Globoko znižano cene od 6 do 20 Din. Nedelja. 10. junija: Trubadur. Gostujeta Zitika Kune in Pavel Marion Vlahovič. Izven. Cerkveni vestnih Cerkev sv. Jolcfa. Jutri slovesno praznovanje praznika presv. Srca Jez. Ob 8 slovesna pontifikalna mnSu; izvaja se: Instrumentalna Missa solcmnis v C, zl. Ig. Mittcrer. Po oferturiju: Domine in аихШит meuin resnice zn sopran soto, gosli in orgle, zl. A. Foerster. Po maSi: Tvoji smo Srce Kraljevo, zl. dr. Fr. Kimovcc. Naše diinštvo Akademski cerkveni pevski zbor pri oo. frančiškanih bo imel danes (v soboto, 9. t. m.) izlet na Šmarno goro. Zbirališče ob 13 prod kavarno Evropo. Poizvedovanja Moško kolo, črno pleskano, jc bilo včeraj opoldan nfcradeno iz veže Ljudske kuhinje v Streliški ulici. Kolo je črno plosknno, znamke «Trophe de France« (tov. Stev. 465.6S0), dirkalnega tipa z visoko bnlanco. Evidenčna številka tablice 2—41.029—10. Svari se pred nakupom. Kdor kaj ve, nnj proti nngradi javi upravi «Slovonea«. Radio Nove postaje velikanke Te dni začne obratovati v severni Ameriki v državi Ohlo nova postaja velikanka s 500 kilovati. Toliko Je imela doslej najmočnejša postaja na svetu Moskva, ki Jo pa tudi nameravala povečati svojo energijo na 1000 kilovatov. Sedaj namerava Rusija zgraditi podobno oddajno postajo v vzhodni Sibiriji s 500 kilovati. Na evropskem teritoriju tako volike postajo niso mogoče, kor obstoja dogovor, ki omojuje dolgovalovne postaje na največ 150 kilovatov. Toda s toin Rusi Se niso zadovoljni, zgraditi hočejo postajo в 5000 kilovati. Isto. časno poročajo s Kube, da se pripravljajo tam na zgradbo 1000 kilovatne postaje. To voliko povečanje oddajne energije postaj bo imelo za posledico, da ne bo treba tako močnih sprejemnih aparatov, kot jih imamo doslej. Programi Radio Ljubljana i Sobota, 9. junija: 12.15 PloSče 12.45 Poročila 13.00 Cas, ploSče 17.00—18.00 Reportaža z ljubljanskega velesejma 18.00 PloSče 18.30 Zabavno predavanje (Viktor Pirnut) 19.00 Gospodarske razmere naSega iivlja v Jut. Krnjini (prof. Rudolf) 19.30 Zunanji politični pregled (dr. Jug) 20.00 Vokalni koncert ge. Slnve Campa, vmes Radio orkester 21.00 Valčkova tira. Radio orkester 22.00 Cas, poročila 22.15 Prenos г velesejma. Nedelja, 10. junija: 8.0(1 KoSnja v Savinjski dolini (Janko Kač) 8.15 Poročjla 8.30 Gimnastika (PustiSek Ivko) 9.00 Orgelski koncert (g. Sterbenc) 9.30 Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik) 10.00 Prenos iz stolnice 11.00 Slovonski pevski zbor iz Št. Janža v Roiu (koroške) 12.00 Cas, reproduc. instrumentalni in vokalni koncert (ruske) lfi.OO O mlečnih napojih-pijnčah (Pavlica Franjo) 16.30 Ljudska igra: Reka (Halbe), dram. odsek Sloge 20.00 Propagandna ura za postavitev spomenika bratov Ipavcev 1. Predavanje (Mirko Kragelj); 2. Slov. vok. kvintet s solisti 21.00 PloSče, lahka glasba 21.30 Prenos z velesejma; vmes: čas in poročila. Drugi programi t SOBOTA. 9. junija: Belgrad: 19.00 Tiskovna na pnka, kozerija 19.311 Plesi slovanskih narodov 20.30 Srbski večer —'/.agreb: 20.15 Vok. konc. 20.45 Rad. ork. — Dunaj: 15.50 Popold. konc. 18.25 NibeluSki prstan I del Valkira (svečana igra, Wngner) — Budimpešta: 18.30 Ciganska gl. 19.55 Vok.. konc. 20.10 Emnncipacija žensk, igra — Milan-Trst: 20.45 Kom. gl. 21.45 Pestra ura — Rim: 20.45 Fedora, opera, Giordano — Praga: 19.10 Godba na pihnla 20.35 Pester športni večer 21.30 Poročilo s tisočmiljske vožnje — Varšava: 19.15 Sansoul 20.00 Chopinov konc. 20.40 Arije in pesmi 21.10 Lnhka gl. in petjo — Frankfurt-Stuttgart-Monakovo: 20.15 Annerl, spevoigra — Lipsko: 20.15 Klasične operete — Vratislava: 20.15 Posmt iz Avstrije. NEDELJA, 10. junija: Belgrad: 19.00 PloSče 20.10 Pesmi tn pestra glasba — Zagreb: 20.15 Ork. in vok. konc. 21.15 Recitacije — Dunaj: 15.35 MaSa v h-niolu, J. S. Bach 18.20 Ruske nar. pesmi 19.05 Reportaža t/, uredništva 20.00 Radijski potpuri — Budimpešta: 19.00 Klnv. gl. 20.00 Pester večer — Milan-Trst: 20.45 Toscn, opera, Puccini — Rim: 20.45 Sv. Martin, opern, Silvcr — Praga: 18.00 Knapovska godbn 19.05 Glasba v Lhotih, Slovaška 20.00 Brineta z modrimi očini, igra o Adolini Pattis 20.25 K sv. Antonu, opereta — Varšava: 19.45 Vesela ura iz Lvova 20.45 Prenos iz Milana — Berlin, Monakovo, Frankfurt, Stuttgart, Hamburg, Konigsberg: Opora »Guntram«, Richard Strauss. Glavni zadružni savez podaljšuje do vključno 15. junija t. 1. svoj razpis sekretarja-pravnika (pravnega referenta), agronoma ali absolventa visoke ekonomsko-komercijalne šole, oba z znanjem francoskega ali nemškega jezika ter zadružnega revizorja. — Nastop službe s 1. julijem t. 1. — Pismene ponudbe z dokumenti in curriculum vitae na Glavni zadružni savez, Beograd, poštni predal 46. KUBANY-JEV MATE ČAJ hrani ter krepCa živce in raistce. Pospešuje prebavo, dela apetlt, regulira delovanje si ca ln ledvic. Kdirga redno pije, se mu ni bati ne glhta ne revme. Uobl se v vseh lekernah v origlnalnin zavojih po Din 15 — ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leuatek, LJubljana, Resljeva c. 1, ako pošljete v naprej Din 15 -, Športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga redno I Oglas Na dan 14. jula 1934 godine održaće se u 11 časova prva usmena direktna pogodba za nabavku 450.000 kg portland cementa u kancelariji režiske komisije Ministarstva Vojske i Mornarice odredjene sa Str. Pov. I. S. Br. 562-34, u zgradi Komande Dravske Diviziske Oblasti u Ljubljani. Uslovi se mogu videti kod Referenta Inžinjerije komande Dravske Diviziske Oblasti u koncelarisko vreme. Kaucija se polaže na kasi Poštanske Štedionice u Ljubljani najdalje do 10 časova na dan zaklju-čenja pogodbe, i to: naši državljani ..... 20.000 dinara a strani državljani .... 40.000 dinara. Iz kancelarije režiske komisije br. 56-34. MALI OGLASI V malib oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženi-tovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek ca mali oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega inaiaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Prireditve V kavarni »Stritar« vsak večer koncert (h) Prodajalka pridna, poštena, z dobrimi spričevali — želi primerno službo. Nastop po želji, grem tudi en mesec brezplačno, predstavim se osebno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6409. (a) Gospod, pomočnica 23 let stara, Gorenjka, izučena bivanja, samostojne kuhe in vseh hišnih del, vajena tudi prodajanja - želi nameščenje v Ljubljani. Ponudbe upr. »Slov.« pod značko »Golica« št. 6492. (a) llužbodobe Prodajalka pridna, poštena, zanesljiva, ki bi bila vajena tudi v gostilni in morda še malo šivanja, se sprejme v službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6473. (b) Zastopnika proti proviziji, ki je dobro vpeljan in ki bi poleg svojega dela vzel v prodajo naše prvovrst. mlinske proizvode, iščemo za takoj. V poštev pridejo samo sposobni prodajalci. Ponudbe na: »Slavija« paromlia, Vukovar, Savska banovina. (b) Službo trgov, potnika dobi v žitni stroki ver-zirana moč. Ponudbe za takojšen nastop, z navedbo zahtevkov upravi »Slo-vćrica« pod značko »Agi-len in sposoben« 6505. (b) Organist in cerkvenik se sprejme v Šmartnem na Pohorju. Prošnje je vložiti do 15. junija 1934. Nastop službe 1. julija. (b) Pouk Vsakoletni pripravljalni tečaj za sprejemni izpit za srednje šole. Vpis 9. in 11. junija. Pražakova 8-II. (u Kupimo Suhe gobe kupuje in plačuje najvišje trg. firma: J. Kušlan v Kranju. (k) Razno Ocvrtega piščanca celega, za 16 Din, dobiš samo v gostilni Mevželj preje Plankar, Dolenjska cesta. Lep izprehod. Krasen senčnat vrt. Izborna vina. (r) Denar Vlogo članic Zadružne zveze 40—60.000 Din — kupim. Plačam v ' rednih mesečnih obrokih po 1000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 6487. (d) Knjižico. Vzajemne posojilnice v Ljubljani, prodam. Ponudbe upravi »Slov.« pod 20.000 Din« št. 6548. (d) ШШШ tUlIlllllllllllllllMUlIllllllllllllllllllllll Ce avto svo/ stan prodajaš аГ motorja bi znebil se rad bri kupetv ti mnogo priiene Slovenčev najmanj? inserat iiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii Izredno izdatna košnja poleg dolenjskega kolodvora v Ljubljani, prve in druge okrog dva vagona, se ceno odda. Ker so parcele ločene, bi se lahko košnja razdelila več re-flektantom. — Vprašati: K, Čeč, Gruberjevo nabrežje 6. (1) Krušno moko fn vee mlevske izdelke vedno »veže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana Stari trn Hruške sveže, debele, kg 4.25 Din, košarice 35 do 40 kg — K ogavice - rokavice kompletne potrebščine za krojače in Šivilje, nadalje bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po najnižjih cenah pri tvrdki osip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) POSLOVODJI za prodajalne čevljev iščemo takoj Reflektanti iz stroke s prakso naj vložijo lastnoročno in obširno pisane ponudbe z navedbo plače in odgovarjajoče kavcije, s fotografijo in prepisi spričeval pri oglasnem oddelku »Slovenca* pod št. 6503. Zelo poceni se oblečete pri Preskerfu, Sv Petra cesta 14. Kolo dobro ohranjeno, poceni prodam. Dvorakova ul. 3, prvo nadstropje levo. (1) Nova obleka za velikega gospoda, naprodaj. Poizve se pri g. Slapar, Prisojna ul. 1. (1) Pletilni stroj 8 x 40, dobro ohranjen, zamnejam za dobro ohranjeno žensko kolo. Kajzer - Škofja Loka (kolodvor). Konjsko meso se prodaja od danes naprej po 5 Din kg, brez kosti, v Prečni ulici 6. (1) Jagnjeta (Lamperl), letošnja, živa in zaklana, dobavlja stalno Gustav Plevčak, Ce-lie._(1) Izborno koso za 15 Din in patent ko-sirnik »Blisk« — dobite razpošilja brzovozno fran- i samo pri tvrdki Fr. Stu-ko vsaka železniška po-1 pica, Ljubljana, Gospo-staja. G. Drechsler, Tuzla, svetska 1. (1) Otroški voziček bel, zelo lep, moderen • naprodaj. Maribor, Zrinj-skega trg 5, št. 2. (1) Posestva uiniiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Droben ogtas r »Zavrne•« posestvo ti hitro proda; če ie nt t gotovim denarjem, vai kupca ti s kniiitco da. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiim Prodam vilo v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slov.« v Ljubljani pod »Ugodni pogoji« št. 6511. (p) Stavbna parcela za Bežigradom, ob Tyr-ševi cesti, ugodna za trgovino, naprodaj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Nizka cena« št. 6495. p Trgovska hiša novozgrajena, z več lokali, stanovanjem in 4 parcelami, na najpromet-nejšem kraju Ljubljane • naprodaj. Informacije: odvetnik dr. Knaflič, nebotičnik. (p) Lesna industrija „JAVOR*4 v Logatcu razprodaia ZALOGO POHIŠTVA tudi na vložne knjižice v Liubljani, na Masarykovi cesti št. 12 HI! Ш za žimnice in drugo mehko opremo mora biti obdelana s specijalnimi stroji. Tako obcielana Жјli Mrv žima odgovarja vsem higijenskim zahtevam, ni mastna, ker je dobro prekuhana, je brez duha ter onemogoča molje in drugo golazen. Največjo izbiro tovrstne žime Vam nudi po najnižjih cenah samo tvrdka i. HNinc s: Strelišče pri Hranfo Na Ljubljanskem velesejmu pavilton F Rekordna vožnja 30 »Dva Čvrsta moža, da me spustita raz krov do lopate sidra. Tam bom tako varen kot na krovu in bom skušal pregledati škodo. Privežiite svetilko za neurje na vrv in vlečite jo ob trupu. Ko bom zavpil »Tople držite mirno in ko zavpijem trikrat »Hop!«, me povlecite nazaj.« »V redu!« »To je bil možic Ko sta videla njegov pogum, so se možema, ki sta držala vrv, podvojile moči. Prej bi se dala odnesti valu, kot bi popustila svojemu bremenu. Haynes se ni ničesar bal. Da bi se kaj zgodilo, bi se morala utrgati iz jekla pletena vrvi In drugi kapitan ni bil težaki »Držite trdno? Spustite me!« Zginil je. .Morska zvezda' se je polagoma obrnila poče?, čez valove in se je močno zibala. Ko je bila nagnjena na desni bok, je Haynes visel nad vodo kakor pajek na koncu svoje niti, in ko so jo valovi nagnili na levi bok, je bil prižet ob trup in se je z iztegnjenima rokama in nogama branil pretrdega dotika. Hitro je dosegel lopato sidra, ki je bilo jkh vlečeno v prantčevo oko in kakor v vdolbini varno nameščen. Držite trdno!« je zaklical mornarju, ki je ležal na kaštelu in z očmi sledil njegovi poti navzdol. Povelje eo izvršili. Nekaj metrov od Haynesa je dajala luč medlo kolobarjasto svetlobo. Bila je v nevarnosti, da je val ne ugasne, zato je zavpil »Top!« Trudil se je, da bi opazil poškodbo. Čvrsto se je držal za lopato sidra in se nagibal nad vodo. Njegovo početje ni bilo lahko. Neprestano ga je zibalo od desne na levo, valovi so pljuskali proti njemu ler besno hrumeč pljuvali vanj svoje j>ene in le za meter je manjkalo, da ga niso dosegli Moral je obdržati vedro glavo. Motila ga je luč svetilke. Posrečilo se mu je, da se je oprl z nogama in se oprijel z levo roko. S prosto desnico si je zasenčil oči. Počakal je, da se mu je pogled privadil na šibko svetlobo, ki se je razlivala vzdolž trupa proti dnu ladje, ker prednji del je ostal po krepkem sunku valov nad vodo. Slednjič je opazil temnejše mesto, luknjo, razpor, en meter j>od vodno črto. Premagal se je, da bi bil miren in pozabil na svoj položaj, da ostane hladnokrven in računal: »Tri metre od rilca, en meter j>od vodno linijo, tri metre na dolgo, enega na široko.« >Hop ... hop ... hop!« Mornarji so ga vlekli kvišku z rokami, brez previdnosti, ker se jim je mudilo, da ga čimprej spravijo iz nevarnega položaja. Ko se je prikazal nad ograjo, so ga prijeli za život in postavili na krov. Ni bil prav trden na nogah, v glavi se mu je vrtelo. Herwick, ki je prišel, gu je podprl in ga strahotna izpraševal. »Torej?« »Nič ni, nič!« je dejal. »Tri metre...« »Kapilan,« mu je rekel mojster moštva, »v posodi št. I. ni vode.« »Dobro. To je ugodno. Nič hudega. Naredili bomo zaplato.« Prijel je za slušalo lelefona, vezočega pram-čev kaštel z zapovediščem. »Halo! Poveljnik... Nič hudega ni, poveljnik. Razpor, približno meter poti vodno črto.« »Dobro,« je odgovoril Daviš. »Pridite semkaj po povelja.« Daviš jo razmišljal. Nepotrebno je bilo, da bi oddal klic na pomoč, ki bi prinesel razburjenje v Atlantik. Ta poškodba ni mogla ogrožati ladje, kakršna je bila .Morska zvezda', zavarovana z več neprodušnimi stenami. Rilec in okno za verige udrta — to je moglo pokvariti samo eno: topol je bil rekord prevoza izgubljen. Pomorska nezgoda je ustavila ,Morsko zvezdo', pa se bo že še izkazala. " Naglo je izračunal cenjeno lego broda in ee odločil, da stopi v stik s parniki na progi. Lahko mu je bilo ugotoviti, kje se nahajajo, njihova lega je bila označena in vedno sproti zaznamovana na majhni karti. Šel je v svojo pisarno ponjo in se vrnil v krmilarno. ,Saturniju' je bila preveč oddaljena, hitela je proti Angleški. Smešno bi bilo, ko bo njo klicali in povzročili, da še enkrat prevozi pol pota. Dobro! To bo nekaj zanje! ,Berlin' je odplul v nedeljo iz Hamburga, normalne brzine in natančen kakor ura. Moral se je nahajati približno sto milj daleč na vzhodu. Ne da bi mu bilo treba mnogo zvišati brzino, bo lahko ob zori na mestu nesreče. »Primerno bo. Imeli borno čas spoznati svoje stanje in morda skupno nadaljujemo vožnjo do Newyorka.« Sestavil je brzojavko na poveljnika ,Berlina* in ga prosil, naj ee, če možno, požuri. Toda javil mu je, da je ,Morska zvezda' izven vsake nevar-noeti. Ko je napisal to prvo brzojavko, Jo je takoj velel nesti na brezžično pošto, da jo nemudoma oddajo, nato je pripravil drugo za Družbo. Kolikor mogoče na kratko je razložil trčenje in poškodbo in razložil položaj ladje: ».Morska zvezda' ni v nevarnosti, prosil sem kapitana ,Berlina', naj pride do nas, naj iz previdnosti spremlja ln nam pomaga, če bi se izkazalo potrebno.« Slednjič je napisal sporočilo za rtič Race, a prošnjo, naj obvesti morebitne slučajno v bližini se nahajajoče ladje o nezgodi. Ta dva lista je od- nesel osebno poštnemu vodji, ki je bil že v zvezi z brodom hamburške linije. »Ni nič hudega,« mu je dejal. A kljub temu takoj oddajte ti brzojavki in mi sporočite odgovor .Berlina', koj ko ga prejmete.« Naloga Simona in Gerarda je bila kočljiva. Komaj sta prišla na palubo, sta zadela ob goeto gručo potnikov, katerih kretnje, besede in vee ponašanje je izražalo samo vprašanje. Stegovali sc roke, kot da ju hočejo pridržati. »Nič hudega nil Stroji so nekaj poškodovani.* Te besede sta neutrudno ponavljala in potniki prvih vrst so jih komaj povedali onim za seboj, ti jia novodošlecetn, ki so neprestno množili skupino. Častnika sta se bala, da ne bi kdo izmed potnikov opazil ledene gore. Simon se je ozrl na morje in bil pomirjen: megla se je že sklenila nad ledeno sklado. »Vrnite se vsi v dvorane. Mraz je. Ne bilo bi modro, ko bi ostali tu,« je dejal Gerard. Z razprostrtimi rokami eta polagoma stopala naprej in rinila, ne da bi se tega zavedala, ljudi nazaj. Pronicava vlaga in strahota gluhe teme, ki je lepila ob ladji, sta jima bili pomočnici. Njun mir, njun nasmeh in način, kako sta se izražala, so storili več kol besede, ki sta jih govorili. »Samo... Samo naš poizkus je uničen.« »Saj res! Kaka škodal« »Kaj bo sedaj?« »Prisiljeni smo, da vozimo do Newyorka le z majhno brzino.« ».Morska zvezda'I« Skrbi vseh so krenile v novo smer. Niso več mislili na sunek, ki je prekinil ples, petje ln igranje nekaterih, ki je druge zdramil iz spanja, na naglico, ki so si z njo nekateri nadeli plašč po vrh nočnega oblačila, na hitrico, ki so z njo zdrveli iz svojih prostorov na krov. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Соб. Izdajatelj: Iva.n Rakoveo Urednik: Lojie Ooiobft. «