Štefllka 25 • leto XXXm • cena 17 m
Celle, 21, lunlla 1984
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. SMMLfE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Zadnji zvonec
to šolsko leto
Konec je vseh šolskih skrbi in za
več tisoč učencev se pričenja dolgo,
vroče poletje. Nekaj jih bo že takih,
ki jim bo kak popravni izpit zagrenil
veselje. Časa je dovolj in upajmo, da
bo do jeseni vse v najlepšem redu.
Ce je konec šolskih skrbi za učence
pa jih ni za njihove starše in učitelje
pri reševanju številnih problemov s
katerimi se danes otepa sistem vzgoje
in izobraževanja.
Glavni problem staršev je verjetno,
kam na počitnice, ko je vse tako drago,
vsak pa bi svojemu otroku rad privo-
ščil vsaj teden dni morja.
Šolnike tudi čaka dela čez glavo. V
osnovno šolo bodo pričeli jeseni uvaja-
ti nov program v četrte, pete in šeste
razrede.
Prihodnje leto bo zaključila usmer-
jeno izobraževanje prva generacija
srednješolcev, ki bo nadaljevala izo-
braževanje. S programi na višjih in vi-
sokih šolah zaostajamo že leto dni, Bo
dovolj časa za priprave?
Pred širšo družbeno skupnostjo pa
je problem zaposlovanja pripravnikov
- uče'ncev, ki so letos zaključili drugo,
tretjo in četrto stopnjo usmerjenega
izobraževanja. Bo zanje dovolj delov-
nih mest?
WE
Bomo solinami z ilelawcl
Gorenla?
Združeno delo na območju naj bi po-
magalo s prostovoljnim delom na so-
lidarnostni dan. Stran 2.
Udeleženci športnega pmnstwa LAO so
pokazali Izreano prtprawllenost
Talco športne igre kot tudi isopica spremnih prireditev v
Celju in drugih lirajih so docela uspele. Stran 12.
Kruha le bilo zmeraj ilO¥oll
Krofltčevih šestnajst otrok je bilo vedno složnih, čeprav
so od različnih mater. Stran 24. >
YU iiiitiki že
letos ob obali
Zanimivo misel, kako po-
pestriti in razširiti kako-
vostno izvensezonsko po-
nudbo v turističnih krajih s
tako imenovanimi YU-buti-
ki, bodo to sezono začeli
uresničevati kar na nekaj
mestih ob jadranski obali.
Avtor ideje. Razvojni cen-
ter Celje, je za YU-butike, v
katerih bodo prodajali kako-
vostne izdelke večih blagov-
nih skupin, od kože, kerami-
ke, kristala, nakita do usnje-
nih, volnenih in konfekcij-
skih tekstilnih izdelkov, pri-
dobili najprej Adriatik-Tu-
rist iz Poreča. Slovenski
Kompas se je zaenkrat odlo-
čil le za opazovanje, YU-bu-
tiki pa bodo odprli vrata turi-
stom te dni s šestimi prodaj-
nimi enotami na površini 330
kvadratnih metrov na Slo-
venski plaži v Črnogorskem
Primorju, s štirimi enotami
površine 200 kvadratnih me-
trov v Mogrenu pri Budvi, z
dvema enotama v Poreču in
s tremi v Cervarju.
Letošnja turistična sezona
bo torej pomenila za YU-bu-
tike nekakšno poskusno
obratovanje. Vse kaže, da se
bodo dobro obnesli, saj so
zanje svoj poslovni interes
dokazale ugledne delovne
organizacije, kot na primer
Zlatorog, Steklarna Rogaška
Slatina, Utok, Rašica, La-
bod, Josip Kraš in druge.
MITJA UMNIK
Kadar nI druge poti
HezaaovoUsi¥0 aela¥ce¥ ne Izvira Iz gospoaarskih razmer
Kadar na pripombe in
vprašanja delavcev na zbo-
rih delavcev, na delavskih
svetih in drugod v temelj-
nih in delovnih organizaci-
jah ni rešitev in odgovorov,
izrazijo delavci svoje neza-
dovoljstvo drugače.
Poimensko ali skriti za
anonimnost   iščejo   pomoč
zunaj delovne organizacije
ali pa s prekinitvami dela
opozore na svoje probleme.
Čeprav se pri odkrivanju te-
žav nenehno zgovarjamo na
zaostrene pogoje gospodar-
jenja, pa celjski družbeni
pravobranilec samoupravlja-
nja Albin Cocej ugotavlja, da
je bilo več prekinitev dela,
ko nam je bolje šlo in da se-
daj prihaja do prekinitev, ko
ni več druge ^3oti, a nikoli
samo zaradi razlogov gospo-
darske narave.
Nič novega niso poskusi
reševanja problemov preko
političnih in samoupravnih
struktur v občini in republi-
ki. Delavci ali skupine delav-
cev se obračajo na sindikate,
na predsednika občinske
skupščine, izvršnega sveta,
socialistične zveze, zveze ko-
munistov, pravobranilca sa-
moupravljanja, komisije za
pritožbe v občini in republi-
ki. Tega je bilo vedno precej.
Dosti pa je v zadnjem času
anonimnih izrazov nezado-
voljstva - letos se je družbe-
ni pravobranilec samouprav-
ljanja srečal z desetimi.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Danes smo v
Zbelovem!
Novinarji Novega te-
dnika in Radia Celje se
bomo danes mudili v
krajevni skupnosti Zbe-
lovo, kjer smo v sodelo-
vanju z domačo krajev-
no skupnostjo pripravili
leteče uredništvo. Ob
osmi uri zvečer pa bomo
pripravili ustni časopis s
kulturnim programom.
Obeta se nam veliko za-
nimivosti, o čemer se bo-
mo pogovorili na skup-
nem srečanju. Za prijet-
no razpoloženje pa bo
poskrbel Loški oktet, an-
sambel Sončni mrk,
učenci domače šole, Mla-
den Zoreč in še kdo. Na-
svidenje torej v Zbelo-
Uspehi in neuspehi
Pri svoji povezovalni in us-
klajevalni vlogi je bil Medob-
činski svet Zveze komunistov
Celje v zadnjih dveh letih na
vrsti področij uspešen, ven-
dar so njegovo delo še breme-
nili pojavi zapiranja, nepove-
zovanja, samozadostnega raz-
voja in lokalističnih teženj.
Jasne opredelitve znotraj Me-
dobčinskega sveta ravnanja
cesto niso spreminjale.
Na nekatera takšna področja
so opozorili tudi na ponedelj-
kovi seji ob oceni letošnjih
programsko volilnih konfe-
renc občinskih organizacij in
programu dela Medobčinske-
ga sveta. Tako ostaja še neure-
sničena naloga poenotenje
kmetijske proizvodnje na celj-
skem območju, ki ga je treba
obravnavati kot enovit kmetij-
ski prostor m bi oba nosilca
kmetijske proizvodnje morala
uskladiti naložbe in programe
dela. Na to so opozorili Zalča-
ni, Laščani pa pogrešdjo me-
dobčinsko sodelovanje pri pre-
magovanju gospodarskih te-
žav, saj se očitno krepijo ob-
činski in širši lokalizmi. Pri
tem je povezovalna vloga Zve-
ze komunistov težja.
Na seji, na kateri so obširne-
je spregovorili še o delu terito-
rialne obrambe zahodne Šta-
jerske, so izvolili tudi nove
predsednike petih komisij. To
so Franci Jelen, Ivo Potočnik,
Damjana Stamejčič, Majda
Urank in Drago Seme. Za se-
kretarja Medobčinskega sveta
ZKS Celje so ponovno sogla-
sno izvolili Emila Ro.ica.
MP
Pisani balon v Laškem
Ni lepše prireditve ob koncu šolskega leta, kot je Pisani
balon, ki ga je organizirala občinska zveza društev prijateljev
mladine v Laškem pod pokroviteljstvom pivovarne in s po-
močjo 150 sodelavcev.
Otroci so spoznali nič koliko družabnih iger in tekmovanj,
razvedrili so se ob nastopih vrstnikov in ustoličili svoj Pisani
balon za pravo otroško veselico. Reportažo o njej najdete na
13. strani.
EDI MASNEC
2. STRAN - NOVI TEDNIK
21. JUNIJ 1984
Bomo solidarni z delavci Gorenla?
Se ¥ tem mesecu enotgnevni zaslužek aela¥ce¥ celjskega območja za nSlhO¥e OD
Delavci Gorenja potrebu-
jejo solidarnostno pomoč
celjskega območja. Poveča-
li so proizvodnjo, povečali
izvoz, delajo ob sobotah in
praznikih. Ze sedaj je v Go-
renju 4163 delavcev, ki bi za
182 ur mesečno dobili za-
jamčeni ali celo nižji osebni
dohodek, vsem pa zaradi
lanskih nekritih izg:ub grozi
nižji osebni dohodek. Soli-
darnostno pomoč potrebu-
jejo takoj, še ta mesec.
Zaradi tega so se zanjo
opredelili tudi na skupnem
sestanku s predstavniki Go-
renja predsedniki in sekre-
tarji občinskih sindikalnih
svetov območja. Dogovorili
so se, da se naj delavci sa-
moupravno, na zborih delav-
cev, opredelijo do solidar-
nostnega dela, na prosto so-
boto oziroma, da se odrečejo
enodnevnemu zaslužku. Iz-
jema naj bi bile le tiste delov-
ne organizacije, ki imajo sa-
me izgubo - te bi naj sred-
stva namenile za razreševa-
nje lastnih problemov. Na-
tančnejša merila naj bi izde-
lali v vsaki občini posebej.
Ker potrebuje Gorenje po-
moč sedaj, so tudi predlaga-
li, da bi solidarnostna sred-
stva, ki jih že po zakonu zbi-
ramo, v tem mesecu, name-
nili za pomoč Gorenju, jese-
ni pa bi že uveljavljeno soli-
darnostno delo ponovili. Kaj
bo z zahtevo, da je treba
zbrana sredstva oprostiti
družbenih dejatev, še zaen-
krat ni jasno. Jasen pa je do-
govor, naj bi občinski sveti
Zveze sindikatov ponovno
proučili finančne načrte in
se odrekli vsemu, kar ni nuj-
no potrebno in sredstva na-
menili delavcem Gorenja.
Jasna je tudi opredelitev, da
bi solidarnost zajela vse de-
lavce, tudi v delovnih orga-
nizacijah z nizkimi osebnimi
dohodki, v občinah pa naj bi
opredelili, da so posamezni-
ki z najnižjimi osebnimi do-
hodki oproščeni.
Tako so se na primer v ko-
njiški občini opredelili, da
naj ne bi delavci z osebnimi
dohodki do 12.000 dinarjev
ničesar prispevali, od
12,000-15.000 dinarjev polo-
vico in šele delavci z višjimi
osebnimi dohodki celoten
enodnevni zaslužek. Vendar
to velja za delavce, ki z do-
datnim delom ne ustvarjajo
večjega dohodka (družbene
dejavnosti), ostali pa bi dela-
li nadurno solidarnostno so-
boto in bi jim del zaslužka
ostal. Svoje bo prispeval tudi
Izletnik, ki prevozov delav-
cev na to soboto ne bo dodat-
no zaračunal. V konjiški in
mozirski občini so se tudi
prvi lotili neposredne ure-
sničitve dogovora o solidar-
nosti.
Sicer pa je odnos posamez-
nikov in delovnih organiza-
cij do solidarnostnega dela
za delavce Gorenja zelo raz-
nolik. Očitkov starim gre-
hom Gorenja ne manjka,
prav tako ne bojazni, češ,
kdo bo pa nam pomagal. Ve-
čini pa ni vseeno, kako bo z
delavci Gorenja.
Leopold Jurič, predsednik
sindikata v Kovinarju Vita-
nje: »Delavcem Gorenja je
najtežje. Kljub dodatnemu
delu na prosto soboto bo
nam še vseeno veliko lažje in
bomo manj trpeli, kot oni. V
Kovinarju bomo svoje pri-
spevali. Ne bomo izjeme.«
Maks Skarlovnik, direk-
tor delovne organizacije Lip
Slovenske Konjice. »O po-
budi občinskega sindikalne-
ga sveta bomo še razpravljali
in skušali delavcem prikaza-
ti potrebo po tem dodatnem
solidarnostnem delu. Mi-
slim, da je prav, da gremo v
to, a ne bo enostavno. V Lipu
je akumulacija sorazmerno
nizka, osebni dohodki moč-
no zaostajajo za povprečji v
občini, prav tako ni razpolož-
ljivih sredstev za razširjeno
reprodukcijo v takšnem ob-
segu, kot so potrebe temelj-
nih organizacij. Zato je ta na-
loga težka.«
Alojz Juhart, sekretar v
DO Steklarna »Boris Kidrič«
Rogaška Slatina: »Na zborih
delavcev o solidarnosti z de-
lavci Gorenja še nismo raz-
pravljali, zato bi v imenu de-
lavcev ne mogel govoriti. Tu
in tam pa je slišati pripombe
na to akcijo, še zlasti zato,
ker so se prostovoljno odpo-
vedali vsem prostim sobo-
tam za uresničitev naših
izvoznih nalog.«
Ivan Žagar, glavni direk-
tor Tekstilne tovarne Pre-
bold; »Mi bomo na vsak na-
čin s solidarnostno akcijo
podprli velenjsko Gorenje,
ker mislimo, da je tako prav.
Hkrati pa tudi vemo, da bo-
mo na ta način povečali last-
no proizvodnjo."
Kako bo s solidarnostjo
celjskih delavcev z delavci
Gorenja, se bodo dogovorili
šele na današnji seji občin-
skega sveta Zveze sindika-
tov. Na ponedeljkovi seji s
predsedniki konferenc
osnovnih organizacij se do-
končno niso opredelili, pač
pa so menili, da morajo po-
leg sidnikatov v pripravi ak-
cije sodelovati tudi organiza-
cije Zveze komunistov.
MILENA B. POKLIC
Domiciliia listina
XiV. divizile
Med športnim tekmova-
njem je bilo tudi tovariško
srečanje med pripadniki
JLA kot organizatorji LAO
in predstavniki družbenopo-
litičnih organizacij Celja. Ob
tej priložnosti je predsednik
skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik izročil po-
veljniku Andriji Rašeta do-
micilno listino zato, ker na-
daljuje tradicijo slavne XIV.
divizije. 2e pred časom se je
14 slovenskih občin, skozi
katere je pred 40 leti šla štiri-
najsta divizija, odločilo, da
enoti Andrije Rašeta podeli
domicilno listino.
Kadar ni druge poti
(Nadaljevanje s 1. strani)
Za anonimnost se posa-
mezniki ali skupine delav-
cev odločajo, ko se niso pri-
pravljeni izpostavljati za-
radi slabih izkušenj. Kakš-
na je usoda anonimk?
»Nikoli ne posredujemo
na njihovi osnovi,« pravi Al-
bin Cocej, »vendar izkušnje
in analiza podatkov, zapisa-
nih v anonimkah dokazuje,
da v veliki meri ustrezajo de-
janskim razmeram.« To je
tudi razlog, zaradi katerega
anonimnih pritožb ne vržejo
v koš, temveč skušajo ugoto-
viti njihovo resničnost.
Predvsem to zahtevajo od
organizacije združenega de-
la, ki bi naj tudi v primerih,
ko obtožbe ne držijo in so le
sad govoric, tako ali drugače
nanje odgovorile. Brez anali-
ze medsebojnih odnosov v
kolektivvi to skoraj ni mogo-
če. Anonimke običajno pri-
hajajo iz kolektivov, kjer so
že bile in so določene težave,
vezane pa so predvsem na
medosebne odnose - med
delavci in poslovodnimi de-
lavci, včasih tudi nosilci
družbenopolitičnih funkcij.
Neredko so v njih tudi ne-
pravilnosti, ki mejijo že na
gospodarski kriminal. Zani-
mivo je tudi, da so dokaj do-
bro napisane in jih, kot kaže,
pišejo predvsem srednješol-
sko izobraženi delavci.
Zadnja snonimka je k
družbenemu pravobranilcu
samoupravljanja prispela iz
Steklarja in je povzročila raz-
čiščevanje notranjih odno-
sov, v tej delovni organizaciji.
Anonimke so letos pisali še
delavci Uniorja, ITC, Korsa,
Dekorja, Tola, Zdravilišča
Laško...
Anonimk ne moremo pod-
pirati. »Veliko ljubše mi je,
če se delavci name neposre-
dno obrnejo. Saj lahko vse-
eno ostanejo anonimni. Res
pa je, da bi se ob posredova-
nju morali izpostaviti. Toda,
če je informacija delavca re-
snična, zanj ne sme biti ne-
gativnih posledic, če pa v
njej ni resnice, mora prevzeti
odgovornost, saj nima nihče
pravice širiti neresnic,« pra-
vi Albin Cocej.
Bolj kot anonimke so zna-
ne prekinitve dela - vse od
izsiljenih sestankov do kar
klasičnih štrajkov. V zad-
njem času je bila najdaljša v
šentjurski klavnici, bile so v
Korsu, Tolu, Zdravstvenem
centru, Železarni, Emu. Pre-
kinitve sicer dajejo občutek,
da skušajo ljudje z njimi ne-
kaj izsiliti, vendar ima veči-
na prave vzroke drugod: v
skrhanih medsebojnih odno-
sih, slabi organizaciji dela,
preslabi aktivnosti družbe-
nopolitičnih organizacij in
samoupravnih organov.
Pri prekinitvah je značilna
premalo izpostavljena odgo-
vornost v temeljnih in delov-
nih organizacijah, saj priča-
kujejo, da bodo ljudje od zu-
naj prinesli rešitev. To pa je
mogoče najti le znotraj ko-
lektiva. Kako ob prekinitvah
ravnati, bi morali v vsakem
okolju predvideti že v na-
prej. Vsaka presenečenja ob
prekinitvah so nepotrebna
in celo nesmiselna, še zlasti,
če se na njih izgovarjajo vo-
dilni delavci, ki morajo po-
znati razmere v kolektivu, ali
pa člani delavskega sveta, ki
nosijo vso odgovornost za
delo v kolekti^/u.
MILENA B. POKLIC
Repuiliišico teiunovanle elcip pnre
medicinslce pomoči
v soboto je bilo v Novem mestu 10. republiško tekmova-
nje ekip prve medicinske pomoči, ki sta ga pripravila
Rdeči križ Slovenije in Republiški sekretariat za ljudsko
obrambo.
Sodelovalo je 72 ekip občinskih in mestnih organizacij
Rdečega križa. Iz celjske regije se je tekmovanja udeležilo
sedem ekip, ki so bile najboljše na občinskih tekmovanjih, v
katerih je sodelovalo okrog 150 ekip, razen občine Žalec in
Šmarje pri Jelšah, ki tekmovanj nista izvedli.
Na republiškem tekmovanju se je prva ekipa iz Celja
uvrstila na 8. mesto, ekipa iz Laškega je bila 16., Titovo
Velenje 18., druga ekipa Celja 22., Šentjur 33., Slovenske
Konjice 40. in Mozirje na 42. mestu. Ekipe so dosegle zado-
voljive rezultate v primerjavi z nekaterimi drugimi, močnej-
šimi občinami v republiki.
Prvo mesto na tem tekmovanju je dosegla ekipa iz Novega
mesta.
VM
V žalski obtini 402 stanovanl
V tem srednjeročnem obdobju bi naj v žalski občini
zgradili 645 stanovanj, vendar jih ne bodo, ker so se zmanj-
šala sredstva za stanovanjsko gradnjo, poleg tega pa so se
cene gradnje povečale bolj kot so načrtovali.
Tako bodo do konca prihodnjega leta zgradili 429 stano-
vanj v družbeni blokovni gradnji. Od tega je od leta 1981 pa
do danes zgrajeno in vseljeno 298 stanovanj, trenutno pa jih
gradijo še 68, ki bodo vseljiva že letos. Pričeli bodo še z
gradnjo na Polzeli, kjer naj bi zgradili 25 stanovanj, v Libo-
jah pa dvajset. Ce bodo imele organizacije združenega dela
realne potrebe, potem bodo pričeli tudi z gradnjo 119 stano-
vanj v Žalcu. Podatkov, koliko je bilo od leta 1981 pa do
sedaj zgrajenih zasebnih hiš, v Žalcu nimajo.
JANEZ VEDEMK
So delegati res sramežl|l¥i?
Zasedali so delegati šmarske otičinske skupščine
Na dne\'nem redu seje ob-
činske skupščine Šmarje
pri Jelšali, ki je bila prete-
klo sredo, je bil, med dru-
gim, tudi osnutek dogovora
o ustanovitvi sveta kozjan-
skih občin.
V občinah Brežice, Krško,
Laško, Sevnica, Šentjur in
Šmarje pri Jelšah so se odlo-
čili, da za hitrejši razvoj na
Kozjanskem ustanovijo de-
lovno telo, ki naj bi obravna-
valo pereča družbenoeko-
nomska vprašanja tega ob-
močja, usklajevalo aktivno-
sti pri načrtovanju in uresni-
čevanju posameznih razvoj-
nih nalog in dajalo pobude
za ukrepe, ki naj bi pospešili
razvoj tega manj razvitega
območja. Vsaka občina naj
bi imela v svetu enako števi-
lo delegatov, njegovo delo pa
ni povezano z novimi zapo-
slitvami ali dodatnimi fi-
nančnimi sredstvi. Takšen
način urejanja zadev skup-
nega pomena predvideva tu-
di statut občine Šmarje pri
Jelšah.
Delegati zbora združenega
dela in zbora krajevnih
skupnosti (družbenopolitič-
ni zbor ni bil sklepčen) so se
odločili, da predlog dogovo-
ra o ustanovitvi sveta koz-
janskih občin ostane v javni
razpravi do prvega jesenske-
ga zasedanja šmarske občin-
ske skupščine.
Zal je ostala brez delegat-
ske razprave informacija o
poslovnih rezultatih organi-
zacij združenega dela v letoš-
njem prvem tromesečju, pa
čeprav so rezultati zaskrblju-
joči. Ze samo krepko podvo-
jene izgube in devet OZD s
področja gospodarstva, ki so
poslovale negativno, bi bil
lahko izziv za razpravo. Ce
pa že o slabem neradi govori-
mo, bi šmarski skupščinski
delegati lahko vsaj pohvalili
izvoz in tiste izvoznike, ki so
dosegli na tem področju lepe
rezultate.
MARJELA AGREZ
Usicladitve polcolnili rudarjem
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalid-
skega zavarovanja je na seji dne 30. 5. 1984 sprejela
sklep o uskladitvi pokojnin določenih kategorij ru-
darjev v premogovnikih v SR Sloveniji.
Po tem sklepu gre uskladitev pokojnin tistim rudar-
jem, ki so delali najmanj 10 let pred upokojitvijo pri
neposredni proizvodnji premoga, štetih brez poveča-
nja in ki so uveljavili pravico do pokojnine v času od 1.
1. 1973 do 31. 12. 1976. Kot dela pri neposredni proiz-
vodnji premoga pa se štejejo po tem sklepu naslednja
dela in naloge: gospodar čela - strelec, prvopisani
kopač, kvalificirani rudar, polkvalificirani rudar, ne-
kvalificirani rudar, ključavničar na čelu in električar
na čelu. V skladu z VII. točko navedenega sklepa bo
skupnost izvedla uskladitev pokojnin po uradni dolž-
nosti na podlagi poimenskih seznamov upokojenih
rudarjev, ki so bili pripravljeni v sodelovanju s kadrov-
skimi službami SOZD Revirskega energetskega kom-
binata Edvarda Kardelja (Zasavski premogovniki. Ru-
dnik rjavega premoga Senovo) ter Rudnika lignita Ve-
lenje - REK Franc Leskovšek Luka.
Za upokojence, ki ne bi bili zajeti pri uskladitvi po
uradni dolžnosti, pa je podana možnost, da vložijo
zahtevo za uskladitev pokojnine po sklepu o uskladitvi
pokojnin določenih kategorij rudarjev v premogovni-
kih v SR Sloveniji. Svoji zahtevi morajo priložiti potr-
dilo rudnika, v katerem so upokojenci delali in sicer o
tem, da so v zadnjih 10 letih pred upokojitvijo delali pri
neposredni proizvodnji premoga v jami in da so oprav-
ljali dela in naloge, ki so navedene v sklepu. Pri tem je
potrebno opozoriti, da upokojenci, ki so se upokojili
pred 1. 1. 1973 in po 31. J2. 1976 ne pridejo v poštev za
uskladitev po navedenem sklepu. V vzorčni analizi, ki
je bila izdelana na podlagi poimenskih seznamov, je
bilo namreč ugotovljeno, da v večini primerov pokoj-
nine rudarjev v premogovnikih, uveljavljene v obdob-
jih od leta 1973 do 1976 izrazito zaostajajo za povpreč-
jem vseh pokojnin v posamezni skupini tipičnih opra-
vil.
Vse navedeno velja tudi za uskladitev družinskih,
pokojnin po upokojencih, ki so uveljavili pravico do |
pokojnine v obdobju od 1. 1. 1973 do 31. 12. 1976, ali poj
zavarovancih, ki so umrli v tem obdobju in so družin-
ski člani tudi v tem obdobju uveljavili družinsko po-
kojnino. \
Odlofiitev Jo »ne«
Dela¥skl S¥et FInomehanIke greti
gone¥nemu relerendumu r LIbelI
Ali bo po neuspelem de-
cembrskem referendumu o
združitvi temeljnih organi-
zacij Libele v enovito de-
lovno organizacijo referen-
dum ponovno razpisan in
ali je razpoloženje v temelj-
ni organizaciji Finomehani-
ka naklonjeno ponovnemu
razpisu, so bila vprašanja,
ki so se ponavljala iz dneva
v dan vse do konca meseca
maja, ko je bilo na vpraša-
nja potrebno odgovoriti.
Ponovne petmesečne raz-
prave po samoupravnih de-
lovnih skupinah, družbeno-
političnih organizacijah in
zborih delovnih ljudi naj bi
dale skupno mnenje vseh za-
poslenih v Finomehaniki.
Končna odločitev, ki jo je
potrdil delavski svet temelj-
ne organizacije je, da refe-
renduma ponovno ne razpi-
šejo.
Brez dvoma je to za nadalj-
nji razvoj Libele korak nazaj.
Morda še več. To se bo kma-
lu pokazalo v razmerah v po-
djetju. Položaj na tržišču je
danes težak, lahko in morali
bi ga reševati enotni, s skup-
nimi močmi in cilji, ne pa
vsak zase kot razbita vojska.
Zal ugotavljamo, da neka-
teri posamezniki v bitki za
svoje stolčke krojijo usodo
celemu kolektivu. To jim
uspeva, pravijo pa, da naj se
najprej uredijo razmere v To-
varni tehtnic, potem se bodo
pa združili. Mislim, da je to
napačno mišljenje, da bi mo-
rali s skupnimi močmi po-
magati pri sanaciji tovarne
tehtnic. Tudi v Finomehani-
ki lahko zabredemo v po-
dobno krizo.
Z odločitvijo Finomehani-
ke se bodo gotovo zaostrili in
poslabšali odnosi med te-
meljnimi organizacijami v
dokazovanju kdo je boljši in
ima bolj prav. Odnosi pa že
doslej niso bili dobri in pra-
vega medsebojnega sodelo-
vanja ni bilo.
Ne moremo tudi mimo iz-
gubljenih delovnih ur in de-
narja, porabljenih v enoletni
razpravi in pripravi za uspeš-
no reorganizacijo podjetja,
za naš boljši jutri. Toda, v
Finomehaniki so se odločili
dokončno. Peščica je preva-
gala jeziček na tehtnici. Cas
teče dalje in pokazal bo, kdo
je imel prav - ali skromna
skupina ali vseh ostalih 772
delovnih ljudi (81 odstot-
kov), ki so že decembra gla-
sovali za reorganizacijo. Zal
pravila igre to omogočajo.
MIRAN LESKOVSEK
21. JUMIJ1984
NOVI TEDNIK - STRAN Z
Smarsko gospodarstvo rabi strokovnjake
Največ aenarnlh nadomestil v reglH Izplačalo prav na Smarskem
Pri sliupnosti za zaposlo-
vanje občine Šmarje pri Jel-
šah je od skupnega števila
vseh tistih, ki iščejo zapo-
slitev, prijavljenih 37 od-
stotkov mladih ljudi. Med
njimi najdemo inženirja
gradbeništva, pravnika,
učitelja za razredni pouk in
učitelja za predmetno stop-
njo.
Med mladimi s srednješol-
sko izobrazbo je največ grad-
benih tehnikov in gimnazij-
skih maturantov, s poklicno
šolo jih je okrog 20, največ
pa je priučenih in mladih
brez poklica, ki iščejo delo.
Pri skupnosti v Šmarju ima-
jo pri tem nekoliko težjo na-
logo, saj je med temi mladi-
mi ljudmi razmeroma veliko
(100) težje zaposljivih. Tudi
sedemdesetim mladim lju-
dem, ki iščejo prvo zaposli-
tev, bo najbrž težko v krat-
kem času ugoditi. Smarsko
združeno delo je resda v svo-
jih planskih kadrovskih do-
kumentih uporabilo institut
pripravništva, vendar v glav-
nem za svoje štipendiste, pa
še to pripravništvo je v glav-
nem časovno omejeno. Izje-
ma je Steklarna Boris Kidrič
iz Rogaške Slatine, ki svojim
štipendistom jamči stalno
zaposlitev. Se najbolj skrbi
dejstvo, da tudi smarsko
združeno delo kaže največ
zanimanja za polkvalificiran
in nekvalificiran kader.
Glavni vzrok za tovrstno ka-
drovsko povpraševanje je se-
zonski značaj proizvodnje,
zlasti v Zdravilišču Rogaška
Slatina, tozd Vital v Mesti-
nju, v zdravilišču Atomske
toplice v Podčetrtku, delo za
določen čas (poletni) pa po-
nuja tudi smarsko kmetij-
stvo. Zato ni čudno, da je v
občini Šmarje pri Jelšah naj-
več takšnih, ki prejemajo de-
narna nadomestila. Z delom
za določen čas (9 mesecev) si
nareč to pravico pridobijo,
skupnost za zaposlovanje
oziroma združeno delo pa
obremenijo s čednimi denar-
ci. Ob tem je treba omeniti še
veliko migracijo delavcev, ki
po preteku dela za določen
čas iščejo (in najdejo) denar-
no pomoč v občini, kjer ži-
vijo.
Da pa se kadrovsko stanje
v občini Šmarje pri Jelšah le
nekoliko izboljšuje, govorijo
primerjalni podatki o struk-
turi zaposlenih v družbenem
sektorju občine. Od leta 1978
se le-ta postopoma izboljšu-
je. Zmanjšuje se delež delav-
cev ozkega profila (brez po-
klica in priučenih), veča pa
se število strokovno uspo-
sobljenih delavcev, tako v
gospodarstvu kot v negospo-
darstvu. Tako je bilo leta
1978 med vsemi zaposlenimi
45,9 delavcev ozkega profi-
la, lani pa 36,4 odstotka. De-
lavcev z visoko in višjo izo-
brazbo je bilo v občini Šmar-
je pri Jelšah leta 1981 276,
lani pa že 458. Skok je sicer
velik, pa vendar še dobro mi-
lijardo investicij, bo nedvo-
mno potebovalo veliko več s
strokovnim znanjem oboro-
ženih moči.
MARJELA AGRE2
Od kod še denar za zdravstvo?
Zdravstveni center Celle potrebule še 420 mllllonov ainarlev
z zvišanjem osebnih do-
hodkov v Zdravstvenem
centru Celje porabljajo de-
nar, ki ga nimajo niti v de-
lovni organizaciji niti v ob-
činskih zdravstvenih skup-
nostih. Za višje osebne do-
hodke in za materialne stro-
ške bi potrebovali v tem le-
tu dodatnih 420 milijonov
dinarjev k že s svobodno
menjavo dela dogovorjeni-
ma dvema milijardama.
Potrebna sredstva bo tež-
ko zagotoviti, saj so možno-
sti odvisne od rasti dohodka
in s tem tudi od skupne po-
rabe v občinah celjskega ob-
močja. Gospodarska gibanja
so po občinah zelo različna.
Dosedanja rast dohodka edi-
no Celju in Žalcu obetajo, da
bosta občinski zdravstveni
skupnosti lahko zagotovili
dodatna sredstva, a časovno
je to odvisno od porasta
osebnih dohodkov v gospo-
darstvu. V drugih občinah so
obeti slabi. Ce se bodo ob-
činske zdravstvene skupno-
sti odločile za valorizacijo
sredstev za zdravstveno var-
stvo, se bodo s tem odločile
tudi za svojo izgubo.
Občinske zdravstvene
skupnosti se bodo do predla-
gane valorizacije sredstev za
izvajalce opredelile v teh
dneh, na seji koordinacijske-
ga odbora za razvojne in dru-
ge skupne naloge ter za svo-
bodno menjavo dela pri
skupščini Medobčinske
zdravstvene skupnosti pa so
zahtevale, da tudi Zdravstve-
ni center Celje izpolni svojo
obveznost do sklepov skup-
ščine Medobčinske zdrav-
stvene skupnosti. Sveta ob-
čin in drugih, ki so od njih že
zahtevali analizo osebnih do-
hodkov. Dogovorjeno je si-
cer tudi bilo, da bo valoriza-
cija odvisna od uresničeva-
nja stabilizacijskih progra-
mov temeljnih organizacij
Zdravstvenega centra, ven-
dar teh še vedno niso povsod
oblikovali.
Sočasno z valorizacijo
sredstev za izvajalce zdrav-
stvenega varstva bodo ob-
činske zdravstvene skupno-
sti obravnavale tudi predlog
izvršilnega odbora sklada za
modernizacijo bolnišnice, da
povečajo obveznosti iz druž-
benega dogovora za 12 od-
stotkov. Tako bi dodatno za-
gotovili 28 milijonov dinar-
jev, skupno pa bi letos zbrali
253 milijonov dinarjev.
MILENA B. POKLIC
Uudlo so nosilci razvola
y Izdelavi model poklicnega razvola kadrov
Za razvoj celjskega go-
spodarstva so nujne spre-
membe zaposlovanja, spre-
membe v izobrazbeni struk-
turi zaposlenih in v potreb-
nem znanju. Brez dvoma je
od sposobnosti delavcev v
organizacijah združenega
dela odvisna njena uspeš-
nost, obstoj in razvoj. Seda-
nje razmere potrjujejo nujo
sprememb na tem področju.
V občini z razmerami ne
morejo biti zadovoljni. Nizka
stopnja tehnološke oprem-
ljenosti združenega dela je
bila razlog za pritegnitev
nekvalificiranih delavcev iz
drugih območij in republik.
Celje je sicer regijsko sredi-
šče, ne pa tudi visokošolsko,
ob tem pa ostajajo štipendije
bolj socialna pomoč kot
izbor najboljših in niso tako
visoke, da bi vsem omogoča-
le študij izven kraja bivanja.
Poleg tega več strokovnja-
kov iz Celja odhaja kot vanj
prihaja. Zanimanje za študij
ob delu upada, saj na dela in
naloge razporejajo ljudi z
neustrezno izobrazbo, nagra-
jujejo pa jih po zahtevnosti
del in ne po uspešnosti nje-
govega opravljanja. Zmoglji-
vosti zaposlenih pa ob tem
niso polno izkoriščene zara-
di slabe organiziranosti dela.
Da bi omogočili učinkovitej-
še spreminjanje razmer, so
se v okviru društva kadrov-
skih delavcev lotili izdelave
niodela spremljanja in
Usmerjanja poklicnega raz-
voja kadrov v organizacijah
združenega dela.
To naj bi omogočilo polno
Uporabo njegovih sposobno-
sti za uspešnost dela delovne
organizacije, kar je mogoče
doseči le z usklajenostjo že-
lja posameznika s cilji delov-
ne organizacije. Skupina av-
torjev modela se je opredeli-
la najprej za spremljanje ka-
drov z višjo in visoko izobra-
zbo, model pa preizkušajo le
v petih delovnih organizaci-
jah - Aeru, Kovinotehni,
Cinkarni, Razvojnem centru
in Zdravstvenem centru Ce-
lje. S pridobljenimi izkušnja-
mi bo delo drugod brez dvo-
ma lažje.
V delovnih organizacijah
so se uresničevanja modela
že lotili. Tako so na primer v
Cinkarni izoblikovali vpra-
šalnik, ki je osnova podat-
kov kadrovske službe, vanj
pa so poleg splošnih podat-
kov vključili tudi ambicije
posameznika, njegove inte-
rese, cilje in delovno uspeš-
nost. Spremljanje in usmer-
janje vgrajujejo v celoten si-
stem, ki je tudi računalniško
podprt. Ob tem niso pozabili
na zaščito zaupnih podat-
kov. V Kovinotehni pa ta
prvi korak traja malo dlje,
saj so se ga lotili sočasno s
predvidenim dolgoročnim
razvojem Kovinotehne. Da
bi lažje dosegli skladnost
med kadri in željenimi cilji
Kovinotehne, so za pomoč
zaprosili fakulteto za socio-
logijo.
Celovito ■ spremljanje in
usmerjanje kadrov naj bi da-
lo tisto, čemur navadno pra-
vimo »pravi ljudje na prava
mesta«. Z njim naj bi prese-
gli sedanjo prakso subjektiv-
nega premeščanja delavcev,
po željah posameznikov in
brez poznavanja sposobnosti
in ambicij. Uspešne preme-
stitve so tako le srečna nak-
ljučja, naključjem pa razvoja
ni mogoče prepuščati.
MILENA B. POKLIC
ingrad ob Jubiielu
Delavci Ingrada so v pe-
tek s slovesnostjo v Naro-
dnem domu počastili 25-let-
nico kolektiva. Na sloves-
nosti so podelili številna
priznanja delovnim organi-
zacijam, občinam in samou-
pravnim skupnostim za po-
slovno sodelovanje ter na-
grade in priznanja delav-
cem Ingrada za nekatere
izredne kolektivne dosežke
pri delu in uspehe posamez-
nikov.
Predsednik delavskega
sveta Ivan Rebernjak je ori-
sal razvoj te delovne organi-
zacije in prizadevanja za pri-
dobivanja novih del. Po-
udaril je, da se bo potrebno
hitreje prilagajati vsem no-
vim tržnim in družbenim za-
konitostim in iskati pota do
še višje specializacije pri
izvajanju del in organizaciji
proizvodnega procesa.
Pomanjkanje dela doma je
gradbince usmerilo v ponov-
no usposabljanje in pridobi-
vanje del v tujini. Z lastnimi
močmi so se lotili izvajanja
zahtevnih projektov v Iraku,
pota pa se odpirajo tudi v
Alžirijo in na vzhodno evrop-
ska tržišča.
Srebrni jubilej pa so poča-
stili tudi s kulturnim dogod-
kom. Najstarejši član delav-
skega sveta Jože Knez je na-
mreč v Ingradovi avli ob
Ljubljanski cesti v Celju od-
kril spominsko obeležje
Francu Leskošku-Luki. De-
lo je bilo svojevrsten izziv za
kiparja Vasilija Cetkoviča, s
katerim je simbolično pove-
zal dolgoletnega revolucio-
narja in častnega člana In-
grada z ustvarjalnostjo grad-
benih delavcev in s Celjem
samim. Vasilij Cetkovič si je
tokrat izbral za material svo-
jega snovanja žgane kera-
mične ploščice.
Na fotografiji, ki je nastala
ob otvoritvi, je ob kiparju
Franc Simonič, častni član
delovne organizacije GIP In-
grad, ki je na osrednji sloves-
nosti v Narodnem domu pre-
jel plaketo Ingrada.
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Podražitve v konjiški obCInI
Občani konjiške občine bodo od prvega junija dalje pili dražjo
vodo. V skladu z dogovorom na ravni izvršnih svetov in repu-
blike bo voda dražja za 38 odstotkov. Družinske proračune pa
bodo dodatno obremenile tudi višje cene za odvoz smeti, ki bo
od 1. julija dražji za 37 odstotkov, individualne komunalne
storitve se bodo podražile za 25 odstotkov, stanarina bo od 1.
septembra dalje višja za 25 odstotkov.
MP
LaSčanI pred praznikom
v občini Laško se pripravljajo na proslavo občinskega
praznika, ki bo 2. julija. Osrednja prireditev bo 1. julija v
Svibnem. Program prireditev ob občinskem prazniku se bo
pričel z gasilsko vajo na Svibnem že prihodnjo sredo. Šte-
vilne kulturne in športne manifestacije se bodo nato vrstile
vsak dan v različnih krajih občine, vse do 6. julija, ko bodo v,
Sedražu odkrili obeležje padlim borcem. i
VVEl
IHIGLED v SVET S kovinotehno
Reagan ponuja Cernenku sestanek
Izjava ameriškega predsednika
Reagana konec minulega tedna, da
seje pripravljen »'kadarkoli« sesta-
ti s sovjetskim predsednikom Cer-
nenkom in se z njim pogovarjati o
zboljšanju medsebojnih odnosov,
je razumljivo zbudila veliko pozor-
nost po svetu, saj se tiče obeh su-
persil in prinaša morebitni obet se-
stanka na vrhu - česa takega pa že
dolgo ne pomnimo v odnosih med
ZDA in Sovjetsko zvezo.
Do ponudbe je prišlo v razmerah,
ko so odnosi med Moskvo in Wa-
shingtonom že dolge mesece v glo-
boki oseki ene najhujših zaostritev
medsebojnih odnosov v zadnjih le-
tih, v času, ko je Sovjetska zveza
odpovedala udeležbo na olimpiadi
v Los Angelesu, v času, ko je oblet-
nica zavezniškega izkrcanja v
Franciji 6. junija 1944 sprožila no-
vo hudo polemiko na rovaš vlog
ZDA in Sovjetske zveze v vojni
proti Hitlerjevemu nacizmu.
Natančnejša razčlemba Reagano-
vega predloga Cernenku kaže pred-
vsem to, da navzven ni postavljal
nobenih pogojev - ne vrnitve na
ženevska pogajanja o jedrski razo-
rožitvi, ne tega, da sestanka ne mo-
re biti, dokler ne bi bil zagotovljen
uspeh takega srečanja. Po drugi
strani je ameriški predsednik opo-
zoril, da ni opustil misli na prejšnje
pogoje, namignil pa je tudi, da so
»vrata odprta, kdaj pa kdaj celo
stopimo na prag, da bi videli, če
kdo prihaja.« To so nekateri razu-
meli kot pogoj, da bi bil sestanek
na vrhu v Washingtonu, kar iz pre-
stižnih razlogov med supersilama
PISe JOŽE SiRCEU
prejkone ne bi bilo mogoče; taki
sestanki so bili doslej na nevtral-
nih tleh.
Nadaljnja značilnost Reaganove
izjave je dejstvo, da je v resnici
odziv na pobudo dveh zelo vpliv-
nih senatorjev njegove republikan-
ske stranke. Bakerja in Percyja, naj
namreč že kaj stori za odpravo »no-
ve ledene dobe« med supersilama,
kot je sedanje obdobje poslabšanih
odnosov imenoval neki britanski
diplomat.
Sovjetsko vodstvo za zdaj molči,
posredno je samo dalo vedeti, da bi
moral biti tak sestanek dobro pri-
pravljen. Ob molku Moskve je Wa-
shington dodatno pojasnil, kaj bi
po njegovem lahko dosegli na se-
stanku Reagan-Cemenko: zboljša-
li trgovinske odnose, ki so se hudo
poslabšali in dosegli kak napredek
pri omejevanju oboroževanja v ve-
solju.
Ob vsem tem je slišati, da je ta
Reaganov predlog samo del pred-
sedniške volilne kampanje. Vseka-
kor je res, da je v letu predsedni-
ških volitev v ZDA vse podrejeno
volilni kampanji. In ker demokrat-
ski kandidati dolžijo Reagana, da
je veliko premalo storil za zboljša-
nje odnosov s Sovjetsko zvezo in
mednarodno pomiritev, hkrati pa
oba glavna demokratska kandida-
ta Mondale in Hart izjavljata, da bi
se redno sestajala s sovjetsiumi vo-
ditelji, če bi bila izvoljena za pred-
sednika, je razumljivo, da je dokaj
prijazna ponudba Moskvi vsekakor
tudi del priprav na volitve, na ka-
terih Reagan vnovič kandidira. Po
drugi strani je res, da Moskvi ni
prav nič do tega, da bi bil Reagan
ponovno izvoljen, saj ji že dolgo
nobeit ameriški predsednik ni tako
delal sivih las. Obenem pa mora
račimati s tem, da bo Reagan spet
izvoljen. Od tod najbrž molk, ki pa
ne pomeni odklonitve predloga,
marveč bržkone prej pazljivo prou-
čevanje.

21. JUNM 1984

Sedanji časi omejitev in
varčevanja na vseh ravneh
niso naklonjeni urbanistič-
ni in naložbeno-načrtoval-
ski dejavnosti. To ugotav-
ljajo lahko tudi v celjskem
razvojnem centru, kjer se s
temi problemi sooča tudi
njihova temeljna organiza-
cija združenega dela plani-
ranje in projektiva.
Ne glede na to, da je urba-
nistična dejavnost služba po-
sebnega družbenega pome-
na, je mogoče za urbaniste in
njihovo dejavnost skoraj že
biti plat zvona. Pa ne samo
zaradi tega, ker so pod lupo
vsi urbanistični in zazidalni
načrti, v katerih je treba spet
najti dovolj zelenih površin
za kmetijstvo, ampak zaradi
splošnega urbanističnega
sprenevedanja v Sloveniji in
Jugoslaviji, ko smo urbani-
zem razvili po zgledu pravne
in občinske razdrobljenosti,
kjer se v vsaki občini gredo
potem svoj urbanizem in
svojo zaščito ter urejanje
prostora.
Proračunskega denarja za
urbanistično in sorodno de-
javnost praktično ni več. V
celjski občini so na primer
samo za agrokarto izdvojili
sto starih milijonov
Stalni prepiri med kmetij-
ci in urbanisti, kdo je bolj
kriv za pozidavo kmetijske
zemlje, ne rodijo pričakova-
nih plodov. Glede na zako-
nodajo so kratko sedaj sicer
potegnili urbanisti, ki znajo
pikro komentirati očitke
kmetijcev, da so od vseh
kmetijsko dobro mislečih
ljudi še najmanj škode s po-
zidavo plodne zemlje naredi-
li prav urbanisti. Dejstvo je,
da smo s kategorizacijo kme-
tijskih zemljišč v Sloveniji
sicer zaščitili nekaj kmetij-
ske zemlje, hkrati pa vrgli v
vodo skoraj vse veljavne ur-
banistične in druge zazidal-
ne načrte, kratkoročnejšega
ali  srednjeročnejšega  tipa.
Sedaj se ti projektirajo in
sprejemajo le po kapljicah,
ne pa v celovitosti stroke, ki
se ukvarja z urejanjem pro-
stora. Tudi za jutri in poju-
trišnjem! Urbanistični in za-
zidalni načrti so potrebni
glede na zakonodajo temelji-
te prenove, a kaj ko denarja
ni nikjer in od nikoder. Cez
noč sprejemamo predpise,
potem pa potrebujemo leta
in leta, da odpravimo njiho-
ve pomanjkljivosti ali nev-
šečne posledice.
Drug nesmisel pri naši slo-
venski, tudi regijski, urbani-
stični dejavnosti je še to, da
je povsem razdrobljena, saj
imamo samo v Sloveniji 27
različnih urbanističnih orga-
nizacij, od uglednega ljub-
ljanskega urbanističnega in-
štituta do Kraškega zidarja
oziroma celjskega, žalskega
in velenjskega ali še kakšne-
ga drugega zavoda, ki imajo
ob celjskem razvojnem cen-
tru skupaj sicer dovolj kru-
ha, a si ga spodžirajo, pri tem
pa ne dosežejo niti najmanj-
še strokovne in kakovostne
poslovne in delovne poveza-
nosti.
MITJA UMNIK
Avto Celje v
sozdu Mera
Delavci Avto Celje so
se na referendumu že od-
ločili za priključitev k se-
stavljeni organizaciji
združenega dela Merx Ce-
lje.
Članice sozda so sogla-
šale s priključitvijo in
predlagale delavskemu
svetu sozda Merx, da
sprejme sklep o vključi-
tvi delovne organizacije
Avto Celje kot polnoprav-
ne članice sozda s 1. juli-
jem. Delavski svet sozda
Merx je takšen sklep že
sprejel.
UM
Preboldsko teicstilke pridno delajo
Predvsem pa uspešno Izvažajo, kat se Jim pozna tudi v žepih
Preboldski tekstilci se le-
tos lahko pohvalijo, da ugo-
dnejše poslujejo kot zadnja
tri leta, predvsem zaradi
boljše oskrbljenosti s suro-
vino, zahvaljujoč blagov-
nim mednarodnim posoji-
lom. Lani so se med letom
še dostikrat spra^vali, ali
bodo delali brez zastojev
oziroma imeli dovolj dela,
medtem ko letos, celo do
prihodnjega maja že lahko
načrtujejo in proizvodnjo
usmerjajo z natančnejšimi
predilnimi programi.
Prav zato tudi pričakujejo
večjo kakovost svojih izdel-
kov, kar jim bo še kako prav
prišlo pri povečevanju izvo-
za. Tekstilna tovarna Pre-'
bold je sicer vedno izvažala
ter se tako preizkušala na
konkurenčnem tujem trži-
šču. Ponavadi je njihov izvoz
o vrednosti dosegal poldrugi
milijon dolarjev. Lani so
izvozili že za tri milijone do-
larjev, letošnji načrt izvoza
pa je skrajno napet, saj so
vanj zapisali, da pričakujejo
kar sedem milijonov dolar-
jev.
V Preboldu so prepričani,
da imajo prav, ko napenjajo
izvozni načrt, pri tem pa ugo-
tavljajo, da smo v družbi na
splošno še vedno slabo orga-
nizirani za učinkovit izvoz.
Ceš, da nam raven cen ni do-
volj zanimiva, da se gremo še
vse preveč izvoz za vsako ce-
no, namesto, da bi si prizade-
vali za višjo ceno na tujih
trgih, pa to naslonili pred-
vsem na kakovost izdelkov
in spoštovanje dobavnih ro-
kov. Posebna nesreča je še,
da si zunaj znamo neumno
konkurirati in si tako medse-
bojno še dodatno zbijamo
ceno.
Za boljšo oskrbo s prejo so
v Tekstilni tovarni Prebold
poskrbeli letos še tako, da so
začeli izdelovati prejo v novi
njihovi obmorski predilnici.
v Biogradu na morju. Tam so
v prvih treh mesecih pov-
prečno na mesec spredli po
85 ton, potem se je nekaj za-
taknilo, kar so uspešno rešili
s pomočjo matične tovarne v
Preboldu in prejšnji mesec
že izdelali 113 ton, kar je sa-
mo še sedem ton pod meseč-
nim načrtom. Kaže pa, da
bodo ta mesec mesečni načrt
v Biogradu celo že presegli.
Tekstilke v Preboldu še ve-
dno delajo tudi na 150 starih
statvah, od katerih imajo ne-
katere častitljivo letnico
1912. Pri zamenjavi strojev
so na moč previdni, zato so
zaenkrat v Sovjetski zvezi
nakupili 64 strojev, ki so po-
vsem v redu, le da niso spo-
sobni z njimi korenito pove-
čati storilnosti. Dragih in
boljših strojev, ki jih ponuja
Zahodna Evropa, si ne more-
jo privoščiti.
Zadovoljni so tudi z de-
lom svojega obrata konfek-
cije v Pristavi pri Mestinju,
ki ga nameravajo še širiti,
kar bo temu delu Kozjan-
skega nudilo še več delov-
nih mest.
Po mnenju glavnega di-
rektorja Ivana Žagarja poso-
dabljanje proizvodnje ne po-
meni samo zamenjavo starih
strojev za nove, kar nedvo-
mno bistveno prispeva k
boljšim delovnim razmeram,
ampak gre za posodabljanje
organizacije dela. Samo ure-
ditev notranjega transporta
zahteva včasih korenite
spremembe v organizaciji
dela, pa zato niso vedno po-
trebne samo naložbe in de-
nar. Se večkrat dobra volja
in znanje.
Povprečen osebni doho-
dek tekstilk v Preboldu je
sedaj približno 25.000 dinar-
jev, kar jih prav gotovo ne
razvršča na rep v stroki. Iz-
delali so tudi dober način
spodbujanja za izmensko in
nočno delo in na splošno se v
tovarni lahko pohvalijo, da
se je spremenil, izboljšal
odnos do dela. Slabih in le-
nih delavcev ne trpijo in dis-
ciplinske komisije so vse
strožje.
MITJA UMNIK
Kruh prinaša izgube
z boljšimi pogoji dela v »^Rogll" do
večje produktivnosti
Pekama in slaščičarna Ro-
gla Slovenske Konjice, kjer
vsak dan zaviha rokave 50 de-
lavcev-pekov in slaščičarjev,
slovi po svojih izdelkih skoraj
štiri desetletja. Ves čas je bilo
vodilo delavcev v Rogli kako-
vost, kar potrjujejo številne
diplome in priznanja, ki so jih
prejeli, ko so se predstavljali
s svojimi pekarskimi izdelki.
Zadnje priznanje je pred dne-
vi prispelo iz novosadskega
sejma, in sicer za vrhunsko
kakovost testenin in keksov.
Prav v teh dneh pa so v Pe-
karni in slaščičarni Rogla za-
ključili z gradnjo skladišč in
tako pridobili novih 640 kva-
dratnih metrov težko pričako-
vanih prostorov. Naložba je ve-
ljala, z opremo vred, 25 milijo-
nov dinarjev. Izgradnje skla-
dišč so se lotili po fazah in po
treh letih gradnje bodo poslej
lahko govorili tudi o boljših
delovnih pogojih zaposlenih v
proizvodnji in o večji produk-
tivnosti, saj so obnovili tudi
nekaj starih strojev.
V letošnjih prvih treh mese-
cih so pekli z izgubo in se uk-
varjali s problemom, kako še
naprej peči dober in poceni
kruh. Cene za to osnovno živilo
in za kekse so namreč kljub
predlogu za povišanje ostale
iste, podražili so le sveže slašči-
čarsko pecivo in izdelke v piz-
zeriji, medtem ko so cene suro-
vini poskočile za 70 odstotkov.
Kilogram kruha velja pri Rogli
še vedno od 32 do 50 dinarjev,
odvisno od vrste. Spečejo pa
ga po 5 ton dnevno. V glavnem
ga pojedo v domači občini in
nekaj še v sosednji, bistriški.
Poleg kruha spečejo še do 500
kilogramov keksov in do 2500
kilogramov svežega peciva ter
50 kilogramov testenin. To pa
je velik zalogaj za kolektiv, ki
se je letos prvič srečal z izguba-
mi. Rešitev iščejo v višji pro-
duktivnosti, kar za 9 odstotkov
na uro so jo dvignili, kar gre
pripisati boljšim pogojem dela
v proizvodnji, v slaščičarni pa
celo za 16 odstotkov.
Posledica krize je, ugotavlja-
jo v Pekarni, da pojedo ljudje
več kruha. Tako ^e je poraba
od prejšnjih 19 dekagramov na
prebivalca zdaj povečala na 28
dekagramov dnevno. Razen te-
ga ljudje vse bolj segajo po
osnovnih vrstah kruha.
Pri kruhu osnovne vrste
znaša izguba 6,68 dinarjev na
kilogram, pri domačem belem
7,53 dinarjev, pri pol belem
7,2 dinarja, 2,45 dinarjev pri
kruhu vrste Rogla, 1,28 dinar-
jev pri koruznem 10 dinarjev
in prav toliko pri graham kru-
hu. Le pri francoskem kruhu,
ostaja zaenkrat predznak po-
zitiven za 1,60 dinarjev.
Zanimiva je tudi primerja-
va v ceni med Intesovim in
Roglinim kruhom. Kilogram
koruznega Intesovega kruha
velja 47,50 dinarjev, Roglin
pa je za 19,60 dinarjev cenejši.
Temu primerni so kajpak tu-
di osebni dohodki zaposlenih,
ki so med najnižjimi v občini
in znašajo v povprečju 22.333
dinarjev, medtem ko je repu-
bliško povprečje zaposlenih v
gospodarstvu 24.853 dinarjev
in v občini Slovenske Konjice
27.236 dinarjev.
MATEJA PODJED
Uspešni na RAST YU
Na razstavi izumov, tehničnih izboljšav in novatorstva 1
RAST YU na Reki je bilo od 2900 novosti 130 nagrajenih s
priznanji.
Mednje se je uvrstila tudi Cinkarna Celje z dvema zlatima in
eno bronasto plaketo: za strešno ploščo iz cink-baker titanove
pločevine za izkoriščanje sončne energije za sanitarno vodo in za
inovacijo tesnilni element za suhe kompresorje iz politetraflure-
tilena, s katero so v REK T. Velenje že uspešno preprečili izpad-
enega izmed agregatov v termoelektrarni.
Poleg Cinkarne pa so priznanja dobili še Aero-bronasto, žele-
zarna Store - zlato in srebrno. Gorenje - zlato, srebrno m brona-
sto ter REK - zlato in bronasto.
MIRA GORENSEK
Najboljše v združeni
banki LB
Mladinska organizacija v združeni Ljubljanski
banki je pred tremi leti spodbudila zanimivo tekmo-
vanje za najboljšega bančnega delavca oziroma de-
lavko za bančnim okencem.
Tudi letos je bilo takšno tekmovanje, ki ga je
pripravila lanska »zmagovalka« in nosilka preho-
dnega pokala, LB Gospodarska banka Ljubljana.
Ljubljanska banka, Splošna banka Celje je na
tekmovanje v ljubljanski Cankarjev dom poslala
ekipo, ki so jo sestavljali: VITA GREGORN iz Celjske
mestne hranilnice, STANKA BLAŽIč iz ekspoziture
Žalec in KARMELA PODBEVŠEK iz ekspoziture La-
ško. Dekleta celjske LB so se odlično odrezale in
med petnajstimi ekipami iz temeljnih bank, združe-
nih v sistemu LB, Združene banke, zasedle prvo
mesto in osvojile prehodni pokal.
To bo vsekakor dobra delovna spodbuda za vso
delovno skupnost LB, Splošne banke Celje, ki bo po
tradiciji osvajanja prehodnega pokala prihodnje leto
v mesecu mladosti pripravila četrto tekmovanje mla-
dih bančnih delavcev in delavk združene Ljubljan-
ske banke, hkrati pa skušala pridobiti prehodni po-
kal najboljših še za eno leto.
21. JUNIJ 1984
NOVI TEDMK - STRAN 5
Gasilci iz
Gralsice vasi v
Prištino
Pionirska desetina ga-
silskega društva iz Graj-
ske vasi pri Gomilskem
ne sodi med najboljše sa-
mo v žalski občini, pač pa
tudi v Sloveniji, Dokaz za
to je tudi ta, ko so se pred
dnevi na republiškem
tekmovanju uvrstili na
zvezno, ki bo jeseni v Pri-
štini. Strokovno delo z
mladimi gasilci in priza-
devnost sta dokaz, da se
lahko tudi v manjših kra-
jih pohvalijo z velikimi
uspehi.
J. V.
Z množičnostio do uspehov
s skupščine Z¥eze organlzacll za tehnične kulturo
Prejšnji teden so se na re-
dni letni konferenci zbrali
člani Zveze organizacij za
tehnično kulturo Celje, ki
so ocenili delo v preteklem
obdobju ter spregovorili o
nalogah, ki jih čakajo v pri-
hodnje.
Zveza se lahko pohvali z
uspešnim delom, predvsem
pa s kopico priznanj. Teh so
lani vključno s plaketami in
diplomami prejeli več kot
150. Glavna akcija, ki so jo
pripravili, je bilo srečanje
mladih tehnikov v občini, ter
regijsko srečanje, ki so se ga
udeležili učenci iz vseh
osmih občin. Najboljša eki-
pa se je udeležila tudi repu-
bliškega srečanja in zasedla
drugo mesto, na zveznem
tekmovanju, ki se ga je ude-
ležilo 10 učencev, pa so ti
prejeli 3 zlata, 4 srebrna in 3
bronasta odličja.
Lani so organizirali tudi
preko 30 raznih tečajev, ki se
jih je udeležilo več kot 400
udeležencev, za učitelje te-
hnične vzgoje pa so organizi-
rali še tečaj aviomodelarstva.
Jeseni bodo pripravili še
tečaje o raketnem modelar-
stvu,   brodomodelarstvu  in
mikroračunalništvu. Osred-
njo pozornost bodo namenili
pripravi računalniških dne-
vov v Celju .ter tudi druge
oblike izobraževanja in in-
formiranja, ki bi to dejavnost
bolj popularizirale. Svojo de-
javnost bodo predstavili tudi
na sejmu Vse za otroka, ki bo
v hali Golovec v me.secu ok-
tobru.
Na konferenci so posamez-
nim članom in organizaci-
jam podelili plakete Borisa
Kidriča ter republiška in ob-
činska priznanja ZOTK.
RADE AMBROZ
Proslava ob lubileju Radia
Smarle pri JelSati
v dvorani kulturnega doma v Šmarju pri Jelšah je
bila v petek zvečer slovesnost ob 30. obletnici delo-
vanja najstarejše lokalne radijske postaje v naši re-
publiki. Radia Šmarje.
Program je bil nekakšna retrospektiva življenja
šmarskega Radia od popolnega samorastništva do da-
našnjih dni, ko uživa ugled in spoštovanje, ne le med
svojimi zvestimi poslušalci. Zasluge za razvoj sloven-
ske radiotelevizije mu pripisuje tudi skupščina RTV
Ljubljana. O tem je na slovesnosti govoril Ferdo Lu-
žar, glavni direktor RTV Ljubljana. Jubileja Radia
Šmarje pri Jelšah so se udeležili predstavniki občin-
skih skupščin m družbenopolitičnih organizacij iz
Šmarja, Šentjurja, medobčinskega sveta SZDL Celje,
dopisništva Radia Ljubljana, predstavnik slovenskih
lokalnih radijskih postaj, številni prijatelji, med gosti
pa so bili tudi tisti, ki so pred tridesetimi leti orali
ledino lokalne radijske postaje v Šmarju.
M. A.
Brigadirji s icrajani
Brigadirji, ki so se udele-
žili Zvezne mladinske de-
lovne akcije »Kozjansko
84«, z delom dobro napredu-
jejo in izpolnjujejo plan,
kljub temu pa imajo tudi
nekaj prostega časa, ki si ga
skušajo popestriti kar sami.
Pripravili so že nekaj kul-
turnih prireditev, udeležili
so se slivniške prireditve
Srečanje generacij in pome-
rili so se v igrah brez meja.
Iger so se udeležile tudi eki-
pe iz občine Laško, Sevnica
in Šentjur. Pomerili pa so se
v igrah kot je prevažanje de-
klet v samokolnicah, plesa-
nje angleškega valčka z ja-
bolkom v ustih, pihanje ba-
lonov, vlečenje vrvi in še bi
lahko naštevali. To pa ni bil
edini namen iger. Med pote-
kom tekmovanj so posamez-
ne brigade na kratko pred-
stavile kraj iz katerega so
prišle. Poleg tega so tudi eki-
pe iz Laškega, Sevnice in
Šentjurja predstavile vsaka
svojo občino. Tako se briga-
dirji in krajani medsebojno
spoznavajo in krepijo sode-
lovanje in prijateljstvo.
Ekipe so dobile za sodelo-
vanje na igrah knjižne nagra-
de, prve tri pa se bodo jutri
pomerile z brigadirji iz Suhe
Krajine in Slovenskih goric.
V. E.
Vpis v Glasiieno
Solo Celje
Sprejemni preizkus in
vpis v Glasbeno šolo Celje
za šolsko leto 1984/85 bo v
ponedeljek 25. tega meseca
od 8. do 10. ure ter v torek
26. tega meseca ob istem
času.
Vpisovali bodo samo
učence, ki bodo letos jeseni
pričeli obiskovati prvi raz-
red osnovne šole. Starejši
učenci se bodo lahko vpisa-
li samo za oddelek trobil in
delno pihal.
¥zdušie> iiot ga ne pomnijo
Na Uubečnl so proslavili kraievni praznik
v krajevni skupnosti Lju-
bečna in delovni organiza-
ciji Ljubečna so v soboto za-
ključili praznovanje kra-
jevnega praznika in prazni-
ka delovne organizacije.
Več kot sedemsto delav-
cev in krajanov se je srečalo
na »ciglarskem pikniku«. Ob
veselih zvokih ansambla
Cmok so rajali do zgodnjega
nedeljskega jutra. Vsi so se
veselili uspehov, ki so bili v
zadnjem letu doseženi tako v
krajevni skupnosti kot v de-
lovni organizaciji. Se pred
piknikom so se na drugem
srečanju srečale godbe na pi-
hala iz občine. Tako so na-
stopili domači godbeniki
pod vodstvom Vere Sabec,
godbeniki  iz Vojnika pod
vodstvom Edija Fidlerja in
pihalni orkester EMO pod
vodstvom Avgusta Flor-
janca.
Sobotne prireditve ob
praznovanju so začeli v ob-
novljeni dvorani v zadruž-
nem domu s slavnostno sejo
skupščine krajevne skupno-
sti. Na tej seji so Janku Jo-
štu, celjski kmetijski zadru-
gi, Mojci Majerle, Dragu Me-
dvedu, Polrošnikovi malo-
prodaji. Novem tedniku in
Radiu Celje, KK ZSMS Lju-
bečna, podružnični šoli Lju-
bečna. Ediju Stepišniku. Ve-
ri Sabec. Janezu Sepcu, Zve-
zi kulturnih organizacij in
Mirku Klemenu, podelili
krajevna priznanja. Lipičnik
Anici, Ediju Konjediču, Jer-
neju Feldinu in Bogdanu Vi-
denšku pa bronasta odličja
OF.
V krajšem kulturnem pro-
gramu pa so prvič po dveh
mesecih vaj nastopile pevke
ženskega zbora KUD Lju-
bečna pod vodstvom Toneta
Volaska in moški zbor pod
vodstvom Matjaža Zelez-
nika.
Pred temi zaključnimi pri-
reditvami se je zvrstila vrsta
športnih srečanj v malem
nogometu, streljanju z zrač-
no puško, kolesarjenju in te-
nisu. Prireditve pa so začeli
že v sredo s slavnostno sejo
samoupravnih organov v de-
lovni organizaciji. Tudi na
tej seji so podelili več plaket
in priznanj najbolj zaslužnim
delavcem. M.BRECL
Brezjani na eksicurziji
Krajevna organizacija Rdečega križa
Brezje poleg vseh akcij in nalog skrbi tudi
za družabnost in razvedrilo svojih članov, ki
so večji del privezani na svoj dom in težko
kmečko delo. Zato so se že drugič odločili
za ekskurzijo. Letos so si ogledali Alpos
Šentjur, Železarno Sotre in EMO Celje, iz-
koristili pa so tudi možnost ogleda razstave
jedi in pogrinjkov, ki je bila v tem času
odprta v Narodnem domu Celje.
Udeleženci, bilo jih je okrog 60, so bili
povsod gostoljubno sprejeti. Se posebno za-
nimivo je bilo v Storah, kjer so si morali na
glavo natakniti čelade in v DO Emo, kjer
jim je vodič Silvo Košir v prijetnem klepetu
prikazal razvoj in delovne uspehe njihove
delovne organizacije, ki letos slavi že 90-
letnico delovanja.
In kaj je udeležence še posebno zanima-
lo? Želeli so videti, kje so domačini zaposle-
ni, kako je treba služiti kruh v industriji.
Ugotavljali so, da je delo v valjarni štorske
železarne zelo težko, nič kaj pa jim ni bil
všeč tudi ropot strojev, ki ga na njihovi vasi
zaenkrat še ne poznajo. Ob poti nazaj so se
ustavili še na požirku domače kapljice in se
•razvedrili ob zvokih harmonikarja Karla.
Pesem je zadonela, podplati so zasrbeli.
Skratka, vzdušje in zadovljstvo sta bila en-
kratna.
VLADO MAROT
tednikov intervju
Zapisal sem se I
poliUčnemu delul
Uspehi konjiške enote te-
ritorialne obrambe so tudi
uspehi v njej organiziranih
komunistov, za Zlatka Sri-
barja, sekretarja komiteja
Zveze komunistov v enoti,
pa nagrada za trud in žrtvo-
vani čas. Vložil je veliko
obojega, saj to fimkcijo
opravlja že od leta 1977.
Kakšna je pravzaprav
vloga komunistov v eno-
ti teritorialne obrambe?
Z. Sribar: »Delo komuni-
stov v teritorialni obrambi se
ne razlikuje od dela komuni-
stov drugod. Seveda pa je to
delo najbolj sorodno delu v
Jugoslovanski ljudski arma-
di. Čeprav je teritorialna
obramba vojaški kolektiv, se
komunisti v njej izrazito sre-
čujemo s vplivi in problemi
iz okolja, v katerem enota ži-
vi in deluje. Zato se tudi ne
ločimo dosti od razmer v ob-
čini, v ostalih osnovnih orga-
nizacijah Zveze komunistov.
Vseeno pa je naše delo širše,
saj se vključujemo v vse - od
kadrovanja, priprav, vzgoje,
discipline, moralno politič-
nih razmer...«
Nalog je očitno veliko.
Kako pa ocenjujete nji-
hovo uresničevanje?
Z. Sribar. »Dobro. Ze sa-
mo, če pogledamo organizi-
ranost komunistov, s katero
je običajno največ težav.
Uspeli smo, da je v vsaki
osnovni enoti oblikovan ak-
tiv Zveze komunistov, član-
stva v teh enotah pa je nad
povprečjem regije in repu-
blike. Podobno je tudi z vse-
bino dela. Aktivi normalno
živijo celo leto. Sestajajo se
pred usposabljanjem, obrav-
navajo letne načrte usposab-
ljanja, spremljajo njegovo
izvajanje in ob zaključku ce-
lovito proučijo njegovo
uspešnost.«
Cemu v tem času na-
menjate največ pozorno-
sti?
Z. Sribar: »Večina naših
nalog je stalnih. Tu so krepi-
tev vrst članov Zveze komu-
nistov, spremljanje moralno
političnega vzdušja v eno-
tah, spremljanje politično
varstvenih razmer v okolju
enote in širše, stalna skrb za
ustrezno kadrovsko politiko.
Odgovorni smo za politično
delo, za delo mladinske orga-
nizacije. Tudi vključevanje
žena in mladincev prosto-
voljcev v teritorialno obram-
bo je naša skrb. Pri tem po-
grešamo večjo podporo So-
cialistične zveze in sindika-
tov.«
Ocene moralno politič-
nih razmer so v konjiški
občini v glavnem dobre.
Jih tudi vi tako ocenju-
jete?
Z. Sribar: -Ocenjujemo
jih kot zelo dobre. Ne na pa-
met, ampak na osnovi celo-
vitih analiz usposabljanja.
Ze sam odziv presega pov-
prečja za 15 odstotkov. Meni-
mo, da je to tudi zasluga čla-
nov Zveze komunistov, nji-
hovega vestnega m zgledne-
ga opravljanja nalog. Brez
dvoma pa je to tudi odraz
razmer v občini. Zaradi tega
ni izključeno, da se razmere
ne bodo poslabšale, če se bo-
do v občini in njenem gospo-
darstvu."
Predsednik   komiteja
ste že vrsto let. Kaj se je
v tem času spremenilo?
Z. Sribar: .Izboljšala se je
organiziranost, precej več je
komunistov Prihajajo mladi
in z njimi večja dojemljivost
za naloge. Zveza komunistov
v teritorialni obrambi dela
celoletno, člani so vedno sre-
di dogajanja. Pozna se tudi,
da so vsi sekretarji usposob-
ljeni, prav tako politični ko-
misarji. Poleg izobraževanja
v naših vrstah sodelujejo tu-
di na seminarjih, ki jih pri-
pravlja občinski komite.-
Razlogov za zado-
voljstvo očitno ne manj-
ka. Tudi za vaše osebno?
Z. Sribar: »Uspehi teh
zadnjih let dajejo tudi meni
nagrado za trud, za uporab-
ljen prosti čas. Temu sem se
že davno zapisal. Ze takrat,
ko sem se odločil za srednjo
politično šolo, ali kasneje za
številne seminarje in šole -
od Poljč do Beograda. Torej
so takšno delo od mene tudi
pričakovali. Vendar ga ču-
tim kot potrebo. Zlezlo mi je
pod kožo. Veliko veselja mi
daje. Ko hodim na sestanke
aktivov, vidim, da se člani
zavzemajo za teritorialno
obrambo, da imajo občutek
odgovornosti. Sestanki niso
suhoparni, saj ljudje zares ži-
vijo s to našo teritorialno
obrambo. Vse več je kon-
kretnih analiz, objektivnih,
takšnih, ki zajemajo delo
vseh od vodij do slehernega
komunista. Zadovoljen sem,
ko vidim njihovo uspešno
delo. Tudi v okoljih, kjer ži-
vijo m delajo, ne samo v eno-
ti. Tudi to, da smo ena red-
kih enot, v kateri so vsi člani
štaba tudi člani Zveze komu-
nistov, je uspeh našega
dela.«
Lahko te uspehe dose-
gate sami, neodvisno od
drugih?
Z. Sribar: »Seveda ne.
Odvisni smo od štaba terito-
rialne obrambe in od oddel-
ka za narodno obrambo. Ti
izbirajo in pošiljajo ljudi v
šole za rezervne vojaške sta-
rešine, ki se nam bodo ka-
sneje pridružili. Kdor se prej
ni zanimal za vstop v Zvezo
komunistov, se tudi potem
v teritorialni obrambi, ne bo.
Veliko je tako odvisno od te-
ga, kakšni ljudje prihajajo.
Pa tudi od starešinskega ka-
dra v enoti teritorialne
obrambe. Včasih so bile tu
težave, a smo jih s tesnim
sodelovanjem z občinskim
štabom teritorialne obrambe
presegli. Komunisti sodelu-
jemo tudi s pokrajinskim
štabom in komitejem. Sicer
pa se občuti vedno večje po-
družbljanje tako oboroženih
sil kot organiziranih komu-
nistov v njih. z večjo javnost-
jo dela pa tudi odnos ljudi.
Saj se spreminja že sam po-
jem teritorialne obrambe. Ze
dolgo m nekaj odvečnega.
Ljudje so pripravljeni delati
v njej, potrebno jih je le
vzpodbuditi in usposobiti.
MILENA B POKLIC
6. STRAN - NOVI TEDNIK
21. JUNIJ 1984
igreBlE
Okoli petdeset mladincev iz
Celja, udeležencev letošnjih,
29. po vrsti, Iger bratstva in
enotnosti, je včeraj odpotovalo
v Djakovico, mesto na Koso-
vem, ki je letos gostitelj te ma-
nifestacije mladih iz osmih ju-
goslovanskih mest: Bara, Ohri-
da, Vinkovcev, Zrenjanina,
Tuzle, Cuprije, Celja in Djako-
vice.
Med potjo v Djakovico se bo-
do Celjani ustavili in si ogleda-
li Beograd, nato grobnico Ka-
radjordjevičev v Oplenci, Kra-
gujevac, spominski park Su-
niadice in Prištino.
Jutri se bodo pričele 29. igre
BIE. Predstavniki mest bodo
sodelovali v tekmovanjh v ta-
borniškem mnogoboju, roko-
metu, košarki, šahu, namiz-
nem tenisu, atletiki, v ponede-
ljek, 25. junija pa bodo igre za-
ključene. M. A.
Otvoritev
vodovoda v
Gotovliah
22. junija praznuje kra-
jevna skupnost Gotovlje
krajevni praznik, v spo-
min na dan, ko se je
okrožni komite komuni-
stične partije iz Joštovega
mlina preselil v šolo Go-
tovlje. Kulturne in šport-
ne prireditve potekajo že
od sobote in jih bodo za-
ključili v nedeljo dopol-
dne s slavnostno sejo
skupščine krajevne skup-
nosti in otvoritvijo vodo-
voda. Gre za nov odsek
Jedert-Zalog v dolžini
1 km, vodo pa bo dobilo
13 gospodinjstev.
.....xtavCab
Praznik v Nazarjah
Do uspehov s prostovoljnim delom
v spomin na prvi množič-
ni odhod mladih fantov v
partizane so v Nazarjah
prejšnji teden proslavili
svoj krajevni praznik. Na
slavnostni seji krajevne
skupnosti so podelili priz-
nanja najzaslužnejšim kra-
janom, ob 60-letnici gasil-
skega društva Nazarje pa so
gasilcem predali nov gasil-
ski avtomobil-cistemo.
V krajevni skupnosti so
najbolj veseli, da so v prete-
klem letu posodobili precej
kilometrov krajevnih cest, ki
so bile še brez asfaltne pre-
vleke. Posodobili so cesto do
pokopališča, cesto od nove-
Letošnja priznanja so na
predlog društev in krajevne
skupnosti prejeli: Anton
Blatnik, Jože Dobrave,
Edvard Herman, Milan
Ilovšek, Jože Kokovnik, Al-
fonz Krajner, Kristjan Pla-
novšek, Danica Sever, An-
ton Strožič, Športno druš-
tvo Vrbovec iz Nazarij ter
taborniška četa Dušan
Kraigher-Jug iz Nazarij.
ga naselja do Nazarij, odsek
od Dobletine do Žlaborja,
cesto Zavodice ter veliko
priključkov do hiš. Skupno
so za to porabili več kot 9
milijonov dinarjev, milijon
so pridobili s prostovoljnim
delom, več kot 6 milijonov
pa s prispevki krajanov. Pre-
ostala 2 milijona so dali kra-
jevna skupnost in delovne
organizacije. V krajevni
skupnosti se zavedajo, da
brez prostovoljnega dela ne
gre, na takšen prispevek kra-
janov računajo tudi letos, ko
bodo uredili Titov park, po-
sodobili ceste Tonič-Klem-
še, Mlinar-Joški v Zlabru in
cesto na Gorico, zgradili bo-
do avtobusne čakalnice v
Lačji vasi in Pustem polju,
naročili pa so tudi projekt za
mrliško vežico.
Da bi dosegli še večjo po-
vezanost med organi krajev-
ne skupnosti in prebivalci,
bodo v bodoče, kot so se do-
menili na skupščini krajevne
skupnosti, zbore občanov
sklicevali po posameznih za-
selkih. Dela bo na tak način
sicer več, vendar pa lahko le
s takšno obliko sodelovanja
prisluhnejo utripu življenja
in dela krajanov.
V program praznovanja
bodo vključili tudi 60-letnico
gasilskega društva Gorica ob
Dreti, ki jo bodo proslavili to
nedeljo, ter proslavo ob dne-
vu borca, v katero bo vklju-
čena tudi proslava 40-letnice
ustanovitve prvega štajer-
skega bataljona Vojske dr-
žavne varnosti v Potoku.
R. PANTELIC
Vrsta prireditev, priznanla zaslužnim
Krajevni praznik so praznovali v Letušu In v Šempetru
v Letušu so v nedeljo
sklenili praznovanje kra-
jevnega praznika, ki je letos
trajalo dva dni. V soboto je
bil pohod pionirjev in bor-
cev ter krajanov na Dobrov-
Ije ter gasilsko tekmovanje
pionirjev za prehodni pokal
Letuša, v nedeljo pa nogo-
metni turnir, srečanje mla-
dih likovnikov, slavnostna
seja skupščine in družbeno-
političnih organizacij, po-
poldne pa srečanje kraja-
nov starih sedemdeset in
več let.
O delu v letošnjem letu je
govoril predsednik sveta KS
Letuš, Janez Brinovec in po-
udaril, da so z zadnjiri'ii
800 m vodovoda vsa gospo-
dinjstva v krajevni skupno-
sti dobila pitno vodo iz vodo-
voda. Sedaj jih čaka še ureja-
nje cest, ki pa jih ni malo. Na
seji so podelili tudi priznanji
KS, ki sta ju prejela Jelka
Kolšek in Gasilsko društvo
Letuš, krajevna priznanja
OF pa so prejeli Franc Dob-
nik, Matija Lenovšek, Janez
Brinovec, Minka Travner in
Anton Matkovič.
S praznovanjem krajevne-
ga praznika pa so zaključili v
nedeljo tudi v krajevni skup-
nosti Šempeter, ko so preda-
li namenu novo asfaltirano
cesto Pekel-Kale, Med te-
dnom je bila slavnostna seja,
kjer je o delu in načrtih go-
voril predsednik krajevne
konference SZDL, Rudi Zu-
pane in dejal, da so letos ve-
liko napravili, med važnejše
nove objekte pa sodi prizi-
dek k šoli s 6 učilnicami, in
drugimi prostori. Velika pri-
dobitev pa je tudi obnovlje-
na stavba, kjer je sedež kra-
jevne skupnosti in družbe-
nopolitičnih organizacij ter'
peš pot od avtobusne postaje
do blagovnice, ki pa je do
praznika niso uspeli asfalti-
rati. V tednu praznovanja je
bila tudi poučna vaja radio-
loško biološke kemične za-
ščite, ki jo je pripravil občin-
ski štab za civilno zaščito in
krajevna skupnost Šempeter
ter pripadniki civilne zaščite
OZD. Tako so počastili tudi
dan civilne zaščite, 20 junij.
TONE TAVCAR
V hribovski vasici Kale so z otvoritvijo skoraj 3 km dolge
asfaltirane ceste zaključili praznovanje krajevnega praz-
nika KS Šempeter. Krajani so poleg denarja za gradnjo
ceste prispevali še preko 3800 prostovoljnih delovnih ur.
Foto: EDI MASNEC
Mladost v Kostreju
Lotevajo se nalog, ki so Jim kos
Marinka Marzidovšek,
podpredsednica mladinske
organizacije v Kostroju* v
Slovenskih Konjicah, sicer
pa tudi članica predsedstva
občinske organizacije Zve-
ze socialistične mladine, je
aktivna še na drugih po-
dročjih. Doma je iz Zreč,
kjer so mladinci zlasti v
tem času, v mesecu mlado-
sti, tudi pripravili več pri-
reditev.
- V Kostroju imate dve
osnovni organizaciji. Kako
delata?
»Pred nedavnim smo ne-
koliko oživili našo dejav-
nost, čeprav mislim, da še ne"
dovolj. Se pa srečujemo z ob-
jektivnimi težavami, zlasti
ko gre za udeležbo na sestan-
kih osnovne organizacije.
Radi bi jih imeli po rednem
delovnem času, toda to je
skoraj nemogoče, saj je mno-
go mladih delavcev vezanih
na javni prevoz in se zato sej
ne morejo udeleževati. Zato
srno se odločili za kratke, ak-
cijske sestanke med delov-
nim časom in ta oblika dela
se je izkazala za uspešno.«
- Kako pa uresničujete
sklepe teh sestankov v pra-
ksi?
»Zastavljamo si takšne na-
loge, ki smo jim kos. Bili
smo pokrovitelji slovesnosti
ob prihodu zvezne štafete
mladosti, organizirali smo
akcije čiščenja okolja, eno
prosto soboto smo delali v
proizvodnji. Dobro sodeluje-
mo z osnovno šolo »Dušana
Jereba in ob dnevu mladosti
bomo pionirje, ki bodo ta
dan postali mladinci, pova-
bili v naš kolektiv, jim name-
nili pozornost s skromno za-
kusko in jih popeljali med
delavce v proizvodnji, da se
bodo seznanili z delovnim
procesom. V okviru občin-
ske konference pa smo nave-
zali stike z vojaki iz Sloven-
ske Bistrice in z njimi se sre-
čujemo na delovnih akcijah,
pa tudi na športnih in kultur-
nih prireditvah.«
- Omenila si delovne ak-
cije. Kako gledajo v Kostro-
ju na oblike mladinskega
prostovoljnega dela?
"Za dan ali dva je seveda
dobrega delavca laže pogre-
šati kot za ves mesec. No,
enega ali dva evidentiramo
vsako leto, tako da popestri-
mo strukturo brigade. Sicer
pa se nagibamo k mnenju,
da naj bi v večjem številu
odhajali na delovišča štipen-
disti delovnih organizacij in
pripravniki.«
MATEJA PODJED
Društvo Invalidov Šmarje oh IS,
obletnici na Boču
Srečanje invalidov
Društvo invalidov obči-
ne Šmarje pri Jelšah, ki
letos praznuje 15. oblet-
nico delovanja, je orga-
niziralo srečanje invali-
dov, ki je bilo v soboto
pri planinskem domu na
Boču. Srečanja se je ude-
ležilo okrog šeststo inva-
lidov, prišli pa so iz ob-
čin Ljubljana-Siška, Mo-
zirje, Žalec, Laško, Slo-
venske Konjice, Sloven-
ska Bistrica, iz občin v
sosednji republiki Hrva-
ški ter invalidi iz doma-
če občine.
Srečanje je dopoldne po-
tekalo v znamenju šport-
nih iger oziroma tekmo-
vanju v košarki (prosti
meti), kegljanju z obroči,
potiskanju krogle, pika-
du in v streljanju z zračno
puško.
Popoldanski in večerni
del srečanja pa je bil kul-
turno in zabavno obar-
van. Za program je poskr-
bel pevski zbor iz Ko-
strivnice, recitatorki.
Kozjanski vokalno-in-
strumentalni ansambel,
slavnostni govornik na
proslavi ob jubileju druš-
tva invalidov Šmarje pri
Jelšah, ter v počastitev te-
dna invalidov občine pa
je bil Franc Drobne, pod-
predsednik občinske
konference SZDL Šmar-
je pri Jelšah.
Ob tej priložnosti je
društvo invalidov podeli-
lo petnajst zlatih in prav
toliko srebrnih plaket ter
sedemintrideset priznanj
za dolgoletno delo v druš-
tvu in za sodelovanje z
društvom invalidov obči-
ne Šmarje pri Jelšah. K
prijetnemu razpoloženju
je prispeval še okusen
partizanski golaž ter Koz-
janski ansambel.
MARJELA AGRE2
Viljem Videč
Viljem Videč iz Brez je
eden tistih ljudi, pri katerih
sogovornik dobi občutek,
d^ nikoli ni zadovoljen sam
s sabo, da vedno želi nekaj
več, nekaj boljšega. Zato ni
čudno, da tudi od drugih
pričakuje, dk bodo bolj
vdani tistemu, kar počnejo,
najsi bo to doma. pri delu
ali na višjih ravneh družbe-
nega življenja. Ni mu vsee-
no, kako živi sam, ni mu pa
tudi vseeno, kako živijo
drugi.
Od tod tudi nekakšen
otožen zven njegovega gla-
su, ko pripoveduje o svo-
jem kraju, ko je v času od
1947. leta, ko se je kot krat-
kohlačnik priselil sem s
svojo družino, gledal le, ka-
ko kraj propada, zaostaja,
umira. Ni mladine in mla-
dih družin z otroki, ki bi
povrnili Brezam veselje in
živahnost, upanje v ponov-
ni razcvet tega, nekoč kna-
povskega kraja.
Ne ostaja le pri besedah
in nemih tožbah. Trden,
odločen in delaven človek
je. Zato ni čudno, da so mu
vsa t& leta zaupali nešteto
funkcij in zadolžitev v kra-
jevni skupnosti, kjer pa je.
vedno znova spoznaval, da
sam ali le z nekaj podpore
krajanov, kaj bistvenega ne
more sprerheniti.
Še nekaj časa bo šofer za
prevoz šolskih otrok, po-
tem bo službo zamenjal. Po
poklicu je toplovodni insta-
later. Pridobil si ga je ob
delu, potem ko je zaradi po-
manjkanja denarja spalava-
la po vodi želja po vpisu na
obrtno šolo v Celju. Spozna
pa se na vsako stvar in sta z
ženo takorekoč sama posta-
vila novo hišo.
Leta 1962 je ustanovil v
svojem kraju mladinski ak-
tiv. Takrat je tudi stopil v
strelsko družino in njemu
gre zahvala, da je strelstvo
postalo tradicija tega kraja.
Opravil je tudi tečaj za reži-
serje in maskerje, da je lah-
ko potem režiral in vodil
dramsko skupino.
Zbral je starine iz okoli-
ce. Mnoge med njimi je
sam restavriral, nekatere
zamenjal, druge pa prodal
domačim ljudem, ker pra-
vi, bila so leta, ko so te
množično romale čez mejo.
To je hotel preprečiti.
Doma ima celo zbirko
pip. Okoli sto jih je. Od Tur-
čije do Paname. Kadi pa
ne. Nikoli tudi ni zares ka-
dil, samo v času, ko sta z
ženo gradila, je včasih po-
vlekel pipo.
Dobil je tudi že številna
priznanja za svoje športno,
kulturno in samoupravno
delovanje. Največje prizna-
nje pa bi mu bilo prav goto-
vo, če bi ta velika družba
znala bolje prisluhniti tudi
malim ljudem. VIOLETA
V. EINSPIELER
Delavni učitelji
Srečanje prosvetnih delavcev v
Šentjurju
Na osnovni šoli Pranja
Malgaja v Šentjurju je bilo
v soboto deveto srečanje
prosvetnih delavcev iz vse
občine.
Iz poročila predsednice
sindikalne podružnice je bi-
lo razvidno, da so prgsvetni
delavci vsestransko aktivni
v družbenopolitičnih in sa-
moupravnih organih v kra-
jevnih skupnostih in nosilci
raznih društvenih dejavnosti
v občini.
Skrbijo tudi za letovanje
šolskih delavcev. Imajo 8
prikolic v Umagu, Poreču in
Pulju. Organizirajo tudi več
strokovnih ekskurzij. Letos
so bili, na primer, v Makedo-
niji, v ljubljanski open so si
ogledali baletno predstavo,
jeseni pa načrtujejo ekskur-
zijo v Črno goro.
Ob tem srečanju so se spo-
mnili tudi jubilantov, ki de-
lajo že deset, dvajset ali tri-
deset let v prosveti. Vsem so
podelili knjižne nagrade.
Potem, ko so zaključili ti-
sti del srečanja, ki zadeva
predvserti vprašanja vzgoje
in izobraževanja, so prislu-
hnili še predavanju »Slove-
nija leta 2000«.
S koncertom moškega
pevskega zbora iz Maribora
je skoraj 200 prosvetnih de-
lavcev iz občine Šentjur za-
ključilo svoje 9. srečanje.
ERNEST RECNIK
21. JUNIJ 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Andrej Smrečnik z medaljo
Modalla za Andreja
Za šestošolca Andreja
Smrečnika se šolsko leto za-
ključuje zelo uspešno, ne le,
zato, ker je odličen učenec na
osnovni šoli Franja Vrunča v
Celju, temveč tudi zato, ker je
pred kratkim prejel srebrno
medaljo iz discipline arhitek-
tura in gradbeništvo na zvez-
ni reviji tehničnega ustvarja-
nja mladih Jugoslavije v Gra-
dačcu.
. Andrej je eden najbolj priza-
devnih članov tehničnega
krožka, kjer ga najbolj zanima
raketno modelarstvo in make-
tarstvo. V krožku je že dve leti.
lani je bil v raketnem modelar-
stvu občinski prvak, na regij-
skem tekmovanju pa četrti.
Letos pa je z maketo .Most na
Neretvi' zastopal na omenje-
nem tekmovanju našo repu-
bliko.
Andrej pravi, da ga veseli
predvsem kemija in bo verjet-
no to študiral, čeprav je o tem
še preuranjeno govoriti. Sicer
pa pravi, da ima krožek na šoli
vso podporo, zlasti v mentorju
Benu Karnerju, ki si na vse
mogoče načine prizadeva, da
bi v krožku imeli učenci kar
najboljše pogoje dela. Da bi za-
služili denar za material, so le-
tos na primer izdelovali krmil-
nice za ptiče in jih prodajali.
Vransko: vedno lepe melodije
Turistično društvo Vran-
sko, RTV Ljubljana in Novi
tednik-radio Celje so orga-
nizatorji prireditve, ki bo v
nedeljo ob 18. uri na Vran-
skem. Znani slovenski pev-
ci zabavne glasbe Marjana
Deržaj, Majda Sepe, Elda
Viler, Oto Pestner, Rafko Ir-
golič in Lado Leskovar bo-
do namreč prepevali vedno
lepe melodije ob spremljavi
ansambla Sok. Prireditev
bo snemal radio Ljubljana,
posnetke s te prireditve pa
bo predvajal tudi Radio Ce-
lje.
Pravzaprav gre za edino
prireditev v Sloveniji, na ka-
teri bo mogoče slišati stare,
vedno lepe melodije, oziro-
ma evergreene. Pred leti je
bila takšna prireditev v Por-
torožu, medtem ko bo sreča-
nje takšnih melodij na Vran-
skem odslej vsako leto. Sicer
pa organizatorji obljubljajo
zabavo s pevci še vse tja do
jutranjih ur, tako da ne bodo
prikrajšani niti tisti, ki bodo
na Vransko prišli kasneje.
Vsa prireditev bo popestre-
na tudi z modno revijo, na
kateri se bodo predstavili
Zarja iz Petrovč, Mik iz Pre-
bolda, tovarna nogavic s Pol-
zele, Nama in Savinjski ma-
gazin ter Koteks tobus tozd
Inde Vransko. Srečanje ve-
dno lepih melodij so podprle
številne OZD iz vse žalske
občine, glavna pokrovitelja
pa sta Zarja iz Petrovč in Ju-
teks iz Žalca. V odmoru bo
nastopil tudi mladinski pi-
halni orkester glasbene šole
iz Žalca. J. V.
Praznovali v
Saielc - Gorica
Ob letošnjem krajev-
nem prazniku v Salek
Gorica v velenjski občini
so poleg kulturnih in
športnih prireditev odkri-
li tudi spominsko ploščo
na gasilskem domu vsem,
ki so padli med vojno.
Pripravili so še tekmova-
nje gasilskih desetin za
Šaleški pokal in sprejeli
nov avtomobil, v šoli
Veljka Vlahoviča pa so se
za zaključek krajevnega
praznika zbrali tudi sta-
rejši občani.
TV
na kratko
V Seš6ali bodo uredili
dvorano
v šeščah pri Preboldu se pripravlja-
jo na praznovanje krajevnega prazni-
ka, ki bo prihodnji mesec. Ob tej pri-
ložnosti bodo preuredili dvorano v za-
družnem domu, ki bo primerna tako
za kulturne kot tudi športne priredi-
tve. Poleg krajevne skupnosti bodo
denar za obnovo dvorane prispevali
kulturna in telesnokulturna skupnost
občine Žalec ter tekstilna tovarna Pre-
bold. V letošnjem letu bodo asfaltirali
tudi nekaj cestnih odsekov v zaselku
JANEZ VEDENIK
»NaSI nubl otroci« Iz
avstrijske Koroike
Na pobudo Slovenske prosvetne
zveze iz Celovca ter v sodelovanju z
Zvezo kulturnih organizacij Celje, je v
soboto zvečer na odru Zarje v Trnov-
Ijah gostovala slovenska gledališka
skupina prosvetnega društva Dobrač
iz Brnce na avstrijskem Koroškem.
Slovenci iz Brnce pri Beljaku so na-
mreč po tridesetih letih uspeli pripra-
viti gledališko delo v domačem jeziku,
saj so, ob robu jezikovne meje, izpo-
stavljeni velikemu pritisku raznarodo-
vanja. Pred polno dvorano so nastopili
s komedijo Nikole Manzarija »Naši lju-
bi otroci« v režiji Slavice Kropiunik.
Člani trnoveljske Zarje bodo jeseni vr-
nili obisk koroškim Slovencem.
MP
Ponkovške Igre brez meja
Igre brez meja so vse bolj zaželena
in pogosta oblika zabave in rekreaci-
je. V nedeljo se bodo v njih pomerili
krajani Ponikve.
Prve Ponkovške igre brez meja je
organiziral TVD Partizan iz Ponikve,
odvijale pa se bodo na stadionu pri
osnovni šoli Ponikva.
Prireditev se bo pričela ob 13. uri s
tekmo v malem nogometu, ki jo bosta
odigrali ekipi Ponikve in Okolice. Uro
kasneje bo nogometna tekm§ med no-
gometnima kluboma Ponikva in Boč.
Po končani tekmi pa se bodo moške
ekipe pomerile v sledečih igrah: kota-
Ijenju gum, štafeti v vrečah, prenaša-
nju vode s samokolnico in v vlečenju
vrvi. Zaključek iger bo ob 17. uri in
sicer z nogometno tekmo med suhimi
in debelimi.
VB.
MotomI piloti v SoStanJu
Aeroklub iz Titovega Velenja prireja
v dneh od 22. do 24. 6. na športnem
letališču v Lajšah pri Šoštanju 20. pr-
venstvo motornih pilotov Slovenije.
Ob zaključku prvenstva pa bo v ne-
deljo 24. 6. ob 15. uri velik letalski
miting. Na mitingu sodelujejo: vojno
letalstvo, motorni in jadralni piloti, pa-
dalci, zmajarji, balonarji, modelarji in
amaterski graditelji letalskih modelov.
Po mitingu bo velika zabava s plesom
in bogatim srečolovom. Za udeležence
mitinga bo od 13. ure dalje izpred Rde-
če dvorane v Titovem Velenju organi-
ziran avtobusni prevoz s številnimi
vmesnimi postajami.
To bo, po več letih prva večja letal-
ska prireditev na novem asfaltiranem
letališču v Lajšah pri Šoštanju.
V.K.
I rilji laiska mt bo
30.1unHa
Turistično društvo Žalec
vabi na
tretjo Žalsko noč, ki bo 30. junija.
V zabavnem delu prireditve med
drugim sodelujejo: ansambli GU-GU,
12. NADSTROPJE, VETER,
ŠTAJERSKI FANTJE. VITO MUŽENIČ
ter humorista Tone Fornezzi-Tof in
Rifie.
Poleg tega pripravljajo še:
- Sejem male obrti
- Družabne igre
- Povorko s sodobno kmetijsko
mehanizacijo Sip
- Prikaz kmetijskih opravil nekoč
- Nogometno tekmo med žensko
reprezentanco Slovenije in direktorji žalske
občine
- Promenadni koncert pihalnih orkestrov
Prebolda, Griž, Liboj in Žalca
- Mlatiči z Vranskega bodo prikazali, kako
so mlatili včasih
- Skoki padalcev
- Družabne igre z nagradami
- Bogate gostinske usluge VABLJENI
hiSni računalniki
Piše
JOŽE GRČAR
3
Jeziki
Praktično vsi hišni računalniki delajo
na jeziku basic-računalniški jezik
splošne uporabe. V samem ROM-u ra-
čunalnika je vgrajen program, ki pre-
vaja stavke, ki jih uporabnik odtipka
(tako imenovane basic ukaze) v obliko,
ki jo računalnik razume in koristi.
Nekateri računalniki imajo poleg ba-
šica tudi druge programske jezike, naj-
pogosteje pascal. Pascal je programski
jezik, ki je namenjen za uporabo na
znanstveno-tehničnem področju. V li-
teraturi najdemo podatek, da se pascal
kompajlira (prevaja), basic pa inter-
pretira. Kaj to pomeni'' Ce je v raču-
nalnik vnesen program v pascal-u, po-
tem bo računalnik pred njegovo izvrši-'
tvijo ves program, stavek za stavkom,
prevedel v obliko, ki je računalniku
pristopna. Sele po tem lahko uporab-
nik zahteva, da se prevedeni program
izvrši. Pri basic-u (ter drugih jezikih,
ki se interpretirajo) je situacija nekoli-
ko drugačna. Ko pride računalnik do
nekega basic ukaza, ga prevede in izvr-
ši ter potem »pozabi- prevod tega uka-
za in na isti način obdela naslednjega.
Z vidika uporabnika jezika imata
oba tipa jezikov svoje prednosti in sla-
bosti. Jeziki, ki se prevajajo bolje izko-
riščajo sposobnosti računalnika, ker
se programi odvijajo mnogo hitreje.
Slabost pa je, da je treba po vsaki še
najmanjši korekturi ponovno prevesti
program. Basic programi se sicer odvi-
jajo mnogo počasneje, vendar je od-
pravljanje napak hitro in enostavno.
V zadnjem času se pojavljajo raču-
nalniki, ki uporabljajo programski je-
zik forth. To je jezik nižjega nivoja gle-
de na basic (nižji je nivo jezika, bolj je
jezik ugoden za računalnik in neugo-
den za uporabnika), ki nudi nekatere
zelo privlačne možnosti: definicijo no-
vih ukazov ob uporabi obstoječih, ob-
čutno hitrejše izvajanje programa in
tako dalje. Na srečo pa se lahko večina
računalnikov opremi s programom, ki
se imenuje forth compiler in tako raz-
polaga tako s basic-om kot tudi s forth-
om.
Tastatura in izbor znaicov
Tastatura je zelo pomemben ele-
ment pri izbiri računalnikov. Večina
računalnikov ima tasterje oz. tipke raz-
porejen po t. i. QWERTY shemi (kot
na standardnem pisalnem stroju), ne-
katerim tasterjem pa so dodeljene tudi
posebne funkcije. Boljši računalniki
imajo, po pravilu, večje število taster-
jev, medtem ko imajo slabši bolj zgo-
ščeno tastaturo, kjer ima vsak taster
po več funkcij.
Za dobro in hitro tipkanje potrebu-
jemo tako imenovano profesionalno
tastaturo z mehanskimi tasterji (sen-
zorska tastatura je ena najslabših ka-
rakteristik, ki jih računalnik lahko
ima). Vsak taster ima eno ali dve funk-
ciji (če na primer skupaj z njim priti-
snemo SHIFT nam da taster veliko
črko). Vsi ukazi se tipkajo črko za
črko. Prednost senzorskih računalni-
kov je, da so občutno cenejši. Med sen-
zorsko in profesionalno tastaturo se
nahaja specializirana tastatura, kakrš-
no koristi tudi ZX Spectrum. Vendar
pa te tastature niso primerne za tipka-
nje solgih programov, lahko pa služijo
za obdelavo teksta.
Nekateri računalniki imajo enosta-
ven izbor znakov, ki se sestoje iz veli-
kih črk, številk in dvajsetih posebnih
znakov (pika, vejica, dvopičje, vprašaj,
oklepaj, znak za dolar...,). Drugi raču-
nalniki lahko koristijo male črke in
množico posebnih znakov, vključno z
večino grških črk. Nekateri računalni-
ki imajo možnost definiranja lastnih
znakov. Pri njih uporabnik s pomočjo
posebnih ukazov lahko dodeli nove
znake kot so naše črke š, č, ž in po-
dobno.
GRADITELJ/, DOBAVIMO IN VGRADIMO VAM
GREZNICO IZBRANE VELIKOSTI V NEKAJ URAH.
NAŠI IZDELKI SO MONTAŽNI IN VODOTESNI.
VSE INFORMACIJE DOBITE NA OBRATU V
ŽALCU.
8. STRAN ~ NOVI TEDNIK
21. JUNIJ 1984
»Vsaka slika le del mene«
Nalbollšl krtilk likovnika Zvoneta Brllola le nlegova hči
v gostišču Novak v Go-
tovljah pri Žalcu je bila do
nedelje odprta razstava li-
kovnih del Zvoneta Brileja
iz Celja. Avtor je postavil
na ogled 17 del v olju, kjer
prevladujejo pejsaži in ti-
hožitja. Zvone Brilej se s
slikanjem, izključno v olju,
ukvarja že od leta 1977, ko
je začutil, da se lahko na tak
način najbolje izpove. »Ne
za denar, iz užitka slikam,«
pravi Zvone, če ga kdo po-
bara, ali je zamenjal poklic
in smučanje za drug hobi.
- Ves čas ostajaš zvest
platnu, olju in naravi ter sa-
memu sebi...
»Nimam vzornikov in tudi
nisem član društva likovnih
umetnikov, nimam mentor-
ja. Zaenkrat čutim, da je ta-
ko najbolje. Izpovedujem se
z barvami in ne toliko z mo-
tivi.«
- Krajinarja si človek
predstavlja s stojalom in
čopičem v naravi. Kako pa
ti?
»Moje slike nastajajo v de-
lavnici v Saranovičevi ulici v
Celju. Iz narave si zapomnim
le kakšen detajl in si ga mo-
rebiti skiciram v beležko, ki
jo vedno nosim s seboj. In
čisto nič me ne moti, celo
všeč mi je, če sredi poletja
prenesem na platno podobe
iz zime.«
- Kaj pravijo o tvojem
slikarstvu kritiki?
»Bolj malo jih je videlo
moja dela, vendar mislim, da
imajo kritiki cesto prehud
kriterij do slikarjev-amater-
jev. Meni veliko več pomeni
ocena ali mnenje povprečne-
ga gledalca. Zase in zanj
pravzaprav slikam. Najboljši
kritik pa mi je še vedno de-
vetletna hči.«
- Praviš, da ne slikaš za
prodajo, za denar. Naj to po-
meni, da imaš v svoji delav-
nici pravo zalogo slik?
»Kje pa! V veliko veselje
mi je, če sliko podarim kakš-
nemu prijatelju zato, ker mu
je bila pač všeč. Seveda jih
tudi prodam, ampak za vsa-
ko platno, ki ga dam iz rok,
mi je nekako žal. Del mene
je. Imam nekaj slik, od kate-
rih se ne bi ločil za nobeno
ceno.«
- Boš še razstavljal?
»Bom. V jeseni v Metliki,
Dobrni in v Rogaški Slatini.
Slikarju amaterju ni vselej
lahko izboriti razstavni pro-
stor in tudi podpis na sliki,
kakršna že bodi, še vedno
veliko velja.«
MATEJA PODJED
Foto: TONE TAVCAR
Mladi
glasbeniki
so se
predstavili
Gojenci nižje glasbene šo-
le »Skladateljev Ipavcev«
so na zaključnem koncertu
pregledno prikazali svoje
glasbeno znanje.
S frulicami so se predsta-
vili pripravniki, sledile so
skladbice in skladbe najra-
zličnejših avtorjev; najštevil-
nejši so bili seveda klaviristi
in harmonikarji, vmes pa so
bile skladbe odigrane na
flavti, violini, trobenti, kita-
rah in klarinetu. Koncert je s
tremi skladbami zaključil
ansambel harmonik.
V svojem 16-letnem obsto-
ju je šola izobrazila že vrsto
mladih glasbenikov, ki po-
življajo kulturno dejavnost v
samem Šentjurju in njegovi
okolici.
Ker je z rednim delom pre-
nehala občinska godba na
pihala - edina v občini, si
glasbena šola prizadeva to
godbo ponovno oživeti. Me-
sto učitelja za trobila, ki bi
bil tudi organizator in diri-
gent godbe, so že razpisali,
vendar zaenkrat še ni bilo
odziva. Medtem ko imamo v
posameznih predmetnih
skupinah v šolstvu že nad-
produkcijo kadrov, teh pro-
filov ni. Menimo, da bi z dol-
goročno, smotrno štipendij-
sko politiko lahko uspešno
reševali take probleme.
Zaenkrat je na šoli 9 učen-
cev, ki se uče klarinet, tro-
bento in flavto; seveda je pa
že precej takih, ki so pouk
pihal in trobil že končali in
bi bili sposobni sodelovati v
godbi na pihala.
ERNEST RECNIK
Forma vlva -
prosti čas
mladih
Pod okriljem občinske
zveze prijateljev mladine
Celje in v organizaciji ce-
lodnevne osnovne šole
Fran Roš se bo v ponede-
ljek, 25. junija ob 8. uri pri-
čela forma viva. Letošnja,
četrta po vrsti, je name-
njena organiziranemu pre-
življanju prostega časa in
bogatenju likovne kulture
med mladimi.
Mladi likovniki bodo obli-
kovali reliefno sliko iz gline
in s tem skupinskim delom
poudarili aktualno življe-
nje današnje mladine in
njeno čustveno doživljanje
in izražanje sveta.
Iz vsake osnovne šole naj
bi sodelovala po dva učen-
ca od petega do osmega
razreda in po en učenec iz
srednjih šol.
Zaključna prireditev for-
me vive bo v petek, 29. ju-
nija, ko bodo podelili priz-
nanja. Učenci in dijaki bo-
do delali samostojno, ven-
dar pod strokovnim vod-
stvom akademskega slikar-
ja Blaža de Glerie in aka-
demskega kiparja Franca
Purga.
MP
Prileten večer s tamburaši
mmmmmmmmmmaaKHmaammammummmmammmmmmBmmm
Končen iamburaškega orkestra ZPD »France Prešeren^' Celle
Med številnimi koncerti,
ki se v zadnjih tednih vrsti-
jo na odru celjskega Naro-
dnega doma, je dostojno
odigral svoj celovečerni
program tamburaški orke-
ster, ki deluje kot sekcija
ŽPD »France Prešeren« pod
umetniškim vodstvom
Srečka Cizlja.
Program je bil sestavljen iz
dveh delov; v prvem so bile
kompozicije iz klasičnega re-
pertoarja, v drugem pa se je
orkester predstavil s progra-
mom bolj ali manj revijalne-
ga značaja. Na koncertu so
nekateri člani orkestra dobili
Galusova priznanja, ki jih za
večletno delo na glasbenem
področju podeljuje ZKO
Slovenije, interno pa so do-
bili priznanja orkestra posa-
mezniki in delovne skupno-
sti, ki so kakorkoli pomagali
orkestru. Posebne pozorno-
sti je bil deležen nekdanji di-
rigent tov. Hočevar, ki
vkljub temu, da je že pred
leti predal dirigentsko pali-
co, še vedno tesno sodeluje
in razdaja svoje veliko zna-
nje in izkušnje, ter doprinaša
svoj delež rasti tamburaške-
ga orkestra. Razveseljiva je
ugotovitev, da je orkester se-
stavljen iz samih mladih čla-
nov, da se čuti težnja po na-
predovanju in da je močno
opazna zavzetost za muzikal-
nost, čistost igranja in ja-
snost ritma.
Med kompozicijami, ki so po
težavnosti izstopale, so bile:
Radovana Gobca »Bohor«,
parafraza, ki jo je na temo
»Bohor je vstal« napisal po-
sebej za ta orkester; »V vrtu
kitajskega templja« izpod
peresa A. W. Kettelbyja in
Brahmsov »Madžarski ples«.
Gobcev »Bohor« je po težav-
nosti najzahtevnejša skladba
večera, ritmično razgibana, z
menjavami takta in tempa.
Orkester jo je odigral dožive-
to, čisto in prepričljivo. Pri
Kettelbyju je bila premalo
poudarjena dinamična gra-
dacija, kajti kompozicija je
izrazito razpoloženjska in za-
hteva na nekaterih mestih
mnogo mehkobe in poudar-
jene intimnosti. Tudi pri Go-
tovčem Eru bi bilo lahko več
kontrastov z bolj poudar-
jenim ritmom.
Pred dvemi tedni je orke-
ster nastopal tudi na repu-
bliški reviji tamburaških
orkestrov Slovenije, ki jo
organizirata ZKO in tambu-
raška zveza Slovenije. Med
osmimi nastopajočimi je bil
med najuspešnejšimi.
Dirigentu in članom, ki z
veliko zagretostjo vadijo in
napredujejo, želim, da ob
trdem in plemenitem delu,
ki ga opravljajo, ne pozabijo
na osnovno praviio: le trdo
in zavestno delo rodi uspehe
in je jamstvo nenehne rasti
in utrjevanja čuta za lepoto
in plemenitost glasbenega
izraza.
MARJAN LEBIC
MPZ Zdravilišča Rogaška Slatina
v Budimpešti
Kaže, da bo postalo sodelovanje med moškim pevskim zbo-
rom Zdravilišča Rogaška Slatina in moškim pevskim zborom
iz Budimpešte stalno. Potem ko je zbor iz Madžarske pred
tremi tedni gostoval v Rogaški Slatini, je zdraviliški pevski
zbor, ki ga vodi Franc Plohi, v petek odpotoval v Budimpešto.
V soboto zvečer je imel samostojni koncert v Budimpešti, v
nedeljo pa je zapel pod kupolo budimpeštanske mednarodne
likovne galerije.
Člani moškega pevskega zbora Zdravilišča iz Rogaške Slatine
so si ob tej priložnosti ogledali znamenitosti Budimpešte in
drugih krajev, ponedeljek pa so preživeli na Balatonu ob Blat-
nem jezeru. Ker je moški pevski zbor iz Budimpešte najboljši
tovrstni zbor na Madžarskem, z najvišjimi priznanji kulturnih
institucij, je to sodelovanje toliko bolj pomembno.
M. A.
APZ »Boris KIdrIC- gostitell
madžarskega zbora
Na obisk v Celje prihaja 45-članski mešani pevski zbor
iz Bekescsaba. Pevci iz Madžarske bodo gostje akadem-
skega pevskega zbora »Boris Kidrič«, ki deluje v okviru
Centra za klubsko dejavnost pri OK ZSMS Celje.
Gostje bodo v Celje prispeli v soboto, v nedeljo zjutraj
bodo odpotovali v Kumrovec, zvečer ob 20. uri pa bodo
imeli koncert v zdravilišču Dobrna. V ponedeljek, 25. ju-
nija, si bodo ogledali Pivovarno Laško, predstavnike zbora
pa bo sprejel predsednik celjske občinske skupščine. Zve-
čer bo mešani pevski zbor iz Bekescsaba zapel na celove-
černem koncertu, ki se bo pričel ob 19.30 uri v dvorani
Narodnega doma v Celju. APZ »Boris Kidrič« bo pevcem
IZ Madžarske ta obisk v kratkem vrnil.
M.A.
PRIREDITVE
Dom kulture Slovanske Konjice
V Domu kulture bo danes ob 15. uri lutkovna predstava
Jurček in trije razbojniki, ob 18. uri pa bodo v domu
kulture nastopili učenci glasbene šole.
Jutri zvečer ob 19. uri pa se bo v domu kulture predsta-
vila s svojo dejavnostjo pevska in folklorna skupina delav-
skega kulturnega društva LIP iz Slovenskih Konjic.
l.etno gledališče Griže
V okviru poletnih kulturnih prireditev bo v Grižah v
soboto 23. junija gostovala Opera Slovenskega narodnega
gledališča iz Maribora. Predstava opere Viktorja Parme
Urh, grof celjski bo v letnem gledališču ob 18. uri, po operi
pa bo zabava ob zvokih ansambla Rekreacija iz Celja.
Kulturni dom 6ri2e
v dvorani kulturnega doma bo v nedeljo, 24. junija ob
20. uri koncert ženskega pevskega zbora Savinski oktet
domačega delavsko prosvetnega društva Svoboda.
Grad Podvin Vransko
v nedeljo, 24. junija se bo ob 18. uri pričel festival vedno
lepih melodij, na katerem bodo nastopili Elda Viler, Mar-
jana Deržaj, Lado L^eskovar, Majda Sepe, Oto Pestner,
Rafko Irgolič in ansambel Sok. Prireditev bo na odprtem
prostoru gradu Podvin, v primeru slabega vremena pa v
domu krajanov na Gomilskem.
Zdravlilšče Dobrna
v dvorani zdraviliškega doma bo v nedeljo, 24. junija ob
20. uri koncert mešanega pevskega zbora iz Bekescsada iz
Madžarske.
Prode pri Vojnlku
v Prodah pri Vojniku bodo danes ob 16. uri odprli Titov
park, hkrati pa bo tudi proslava krajevnega praznika Voj-
nika in Škofje vasi. V kulturnem programu ob otvoritvi
bodo sodelovali godba na pihala, mladinska gledališka
skupina kulturnega dmštva iz Vojnika in učenci osnovne
šole bratov Dobrotinškov Vojnik.
Tomšičev trg Celie
Na odprtem odru na Tomšičevem trgu bo v torek, 26.
junija promenadni koncert Pihalnega orkestra Zelezničar-
sko prosvetnega društva Franc Prešeren Celje.
Zdraviiliče Laško
v dvorani Zdraviliškega doma bo jutri Zabavni večer, ki
se bo pričel ob 20. uri. Nastopila bo folklorna skupina
Anton Tanc iz Marija Gradca z ljudskimi šegami in plesi,
prisluhnili pa boste lahko tudi zvokom ansambla Melos iz
Ljubljane.
Anina kapela Rogaška Slatina
v Anini kapeli bo danes zvečer ob pol devetih koncert
Celjskega godalnega kvarteta.
Zdravilišča Rogaška Slatina
v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo v
soboto, 23. junija ob 20.30 uri Večer folklore, na katerem
bodo nastopile folklorne skupine iz Avstrije.
Narodni dom Celje
v dvorani Narodnega doma bo v torek, 26. junija ob 18.
uri osrednja proslava ob dnevu samoupravljalcev. V kul-
turnem programu bodo sodelovali: Moški pevski zbor An-
ton Bezenšek Frankolovo, Tamburaški simfonični orke-
ster 2PD France Prešeren Celje ter recitatorka Karmen
Magyar KUD Zarja Trnovlje.
Muzej revolucije Celje
V spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije je
odprta razstava likovnih del slikarja Jožeta Horvata Jakija.
Razstava bo odprta do 4. julija.
Razstavni salon Rogaška SlaUna
v Razstavnem salonu je odprta razstava likovnih del
slikarja amaterja Vojina Tišme. Ogledate si jo lahko do 12.
julija.
Pokrajinski muzej Celje
v Pokrajinskem muzeju je odprta razstava z naslovom
Antične ostaline iz Stanetove ulice v Celju. Razstava je
odprta vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 12. ure, ob
sredah pa tudi popoldan od 14. do 16. ure.
Likovni salon Celje
V Likovnem salonu v Celju je odprta razstava slik in
plastik iz stalne zbirke Likovnega salona. Ogledate si jo
lahko do 5. julija.
Dom kulture Šoštanj
V Domu kulture bodo danes ob 19. uri odprli razstavo
slikarja Vojka in kiparja Toneta Svetine iz Bleda. Ob otvo-
ritvi bo krajši kulturni program in predavanje Toneta Sve-
tine.
Koncertna dvorana Glasliene šole Celje
v koncertni dvorani Glasbene šole bo danes ob 16. uri
zaključna prireditev s koncertom učencev Glasbene šole
Celje.
Z1. JUNU 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Slaba povezanost, noonotna
propaganda, slaba vzgoja
Okrogla miza o razvoju celjskega turizma In o Izobraževanju
gostinskih aelavcev
Nepovezanost gostinsko
turističnih organizacij in
turističnih agencij je kriva
temu, da v Celje ne pride
toliko gostov kot bi želeli,
preslaba turistična klima
in vzgoja pa prispevajo k te-
mu, da si brez korenitih
sprememb na tem področju
tudi v bodoče ne moremo
obetati nič dobrega, bi lah-
ko sklepali po tistem, kar
smo culi na posvetu o raz-
voju ožjega celjskega turi-
stičnega območja. Okroglo
mizo o tem je prejšnji teden
pripravilo turistično druš-
tvo Celje.
Vsaka gostinsko turistična
organizacija praktično sama
skrbi za prodajo svojih
zmogljivosti, medtem ko
agencije, z majhno izjemo
Izletnika, za dotok gostov ne
skrbijo. Nimamo torej uskla-
jene ponudbe pa tudi pove-
zane turistične propagande.
Ludvik Rebevšek, predsed-
nik komisije za propagando
pri TD Celje o tem meni: »V
celjski občini nimamo sprot-
ne, koordinirane izdaje posa-
meznih sredstev turistične
ekonomske propagande. Ve-
mo pa, da je to edina možna
oblika predstavitve turistič-
ne ponudbe. Tečava je v tem,
da storitev ne moreš uspeš-
no predstaviti, če ponudba
ni kompletirana. če bomo v
Sloveniji do leta 2000 res ho-
teli iztržiti 2 milijardi dolar-
jev, bo treba klimo za turi-
zem izboljšati med vsem pre-
bivalstvom. Deviznih sred-
stev ne bomo dobili, če bo-
mo o tem govorili le na se-
stankih in v resolucijah. Ce
ne bodo vsi spoznali, da je
turizem res panoga, ki ni po-
trebna le za uvoz konverti-
bilnih deviz, temveč tudi za
domačega človeka, ne bo
uspeha. Zato moramo isto-
časno reklamirati potrebo po
turizmu, vzgajati prebival-
stvo v turističnem duhu. Si-
cer je lahko vsak, ali marsi-
kateri gost, ki pride k nam in
naše propagandne obljube
primerja z dejanskim sta-
njem, naš glavni antipropa-
gandist.«
Turistična vzgoja pri nas'
pa je slaba, edina, ki se trudi
je Turistična zveza s svojimi
društvi. Tudi turistični krož-
ki v osnovnih šolah so pone-
kod svetla izjema, a verjetno
tudi to prinaša le delen
uspeh, zgolj ta, da bo le del v
turističnem duhu vzgajanih
otrok, preprosto povedano,
pobiral papirčke za tistimi,
ki se v takšno interesno de-
javnost ne vključujejo.
Sicer pa je, ob ustvarjanju
obeh osnovnih pogojev, raz-
voj turizma na našem ob-
močju odvisen še od marsi-
česa. Kot smo slišali na po-
svetu, ni realnih možnosti,
da bi gostinstvo izpolnilo
svoje srednjeročne cilje. V
sozdu Merx, ki naj bi bil no-
silec turističnega razvoja v
občini in tudi regiji, z lastno
akumulacijo, te so lani
ustvarili za 27,9 milijona di-
narjev, ne bodo kos vsem že-
ljam. Tudi kreditov, vsaj ti-
stih pravih, ni, zato vidijo
edino možnost v sodelova-
nju združenega dela tistega
območja, kjer naj bi investi-
rali. Pravega odgovora, koli-
ko in kakšnih naložb potre-
buje naš prostor, ni bilo. Eni
so mnenja, da je obstoječih
gostinsko turističnih objek-
tov dovolj, kar je ob podat-
ku, da so ti zasedeni manj
kot 50 odstotno tudi res,
medtem ko bo v nekatere
objekte, predvsem v obnovo,
potrebno vlagati. To velja
predvsem za stari zdraviliški
objekt na Dobrni, medtem
ko je ostale objekte, pred-
vsem s6 govorili o Celjski
koči, Gričku in še nekaterih,
potrebno ali obnoviti, ali ne-
kaj spremeniti, ali kaj doda-
ti. Medtem ko so za Celjsko
kočo ugotovili, da še sedaj
nima PTT povezave, da je
slab tudi odsek ceste od Sve-
tine, predvsem pa, da tam v
zadnjih letih ni bilo sposob-
nih kadrov in se torej ve, kaj
bi bilo potrebno storiti, pa ni
bilo rešitev, kako ponudbo
obogatiti drugod. Cas je že
tudi. da o Smartinskem jeze-
ru rečemo, ali bo to rezervat
industrijske vode in delno
rekreacijski center za Celja-
ne, ali pa bo lahko kdaj tudi
drugače turistično pri-
vlačno.
Največ so na posvetu go-
vorili o kioskih, ki jih pred-
vsem zasebni gostinci vse ra-
je postavljajo. Ni namreč
skrivnost, da prodaja v teh
prinaša največ denarja. Go-
stinci družbenega sektorja
zato temu nasprotujejo, saj
je vprašanje, ali takšna obli-
ka konkurence, včasih odda-
ljena le nekaj metrov'od že
obstoječega objekta, res
predstavlja pravi način za
dvig kvalitete gostinske po-
nudbe.
Slabo nagrajeni
gostinci
Letos bo na Srednji gostin-
sko turistični šoli zaključila
šolanje prva generacija
učencev usmerjenega izo-
braževanja, ki imajo za razli-
ko od prejšnjih generacij ve-
liko manj izkušenj s praktič-
nim delom. To slabost naj bi
odpravili s 6 mesečnim pri-
pravništvom, na katerega so
se v gostinstvu še posebej
pripravili. Za nove učence
naj bi skrbeli usposobljeni
mentorji, ki jih je v družbe-
nem sektorju verjetno do-
volj, vprašljivo pa je, kako
bo s pripravništvom pri za-
sebnikih.
Na gostinski šoli priprav-
ljajo tudi posebne programe"
za dopolnilno izobraževanje
gostinskega kadra, razpise
bodo objavili v kratkem. Po-
treba po dopolnilnem izo-
braževanju je namreč nujna,
kajti položaj našega gostin-
stva ni rožnat, \Tti se v zača-
ranem krogu slabih kadrov,
slabe ponudbe in slabih re-
zultatov, gostinci so tako na
repu lestvic osebnih dohod-
kov, bežijo v druge poklice,
k zasebnikom, v Primorje,
skratka za boljšim zasluž-
kom.
R. PANTELIC
Kaj bi kramarski sejem brez suhe robe.
Foto: E. MASNEC
Turistični teilen - pohvala
organizatorjem, graja agencijam
Turistično društvo Celje
in Zavod za kulturne prire-
ditve iz Celja sta tudi v le-
tošnjem, že šestem turistič-
nem tednu pripravila pe-
ster program prireditev, ki
so bile prilagojene tudi ra-
zličnim okusom. Domačih
obiskovalcev je bilo dovolj,
žal pa priložnosti niso izko-
ristile agencije, ki bi lahko
v Celje pripeljale tudi goste
od drugod.
Na odprtem odru na Tom-
šičevem trgu so se vsak dan,
v popoldanskih in večernih
urah predstavile številne
plesne in glasbene skupine,
pevski zbori, domači celjski
plesni orkester Žabe, pihalni
orkestri JLA. Vrhunec teh
večerov sta bila verjetno na-
stopa ljudskih pevcev in
godcev ter folklornih skupin
France Marolt iz Ljubljane
ter France Prešeren iz Celja.
Oba slednja nastopa sodita v
okvir prazničnih dnevov slo-
venske folklore, prireditve,
ki bo odslej vsako drugo leto
v različnih krajih Slovenije.
Vse te prireditve, pa tudi
izlet v žičko kartuzijo, ki ga
je pripravilo Tiaristično druš-
tvo, so bile dobro obiskane.
Žal tega ne moremo trditi za
ogled celjskih kulturno zgo-
dovinskih znamenitosti, ki si
jih je pod vodstvom strokov-
njaka Zavoda za spomeniško
varstvo ogledalo le sedem
prijavljenih. Skoda, saj bi
skozi takšno predstavitev
mesto lahko spoznali pred-
vsem obiskovalci od drugod.
Teh pa ni bilo, kar pomeni,
da je povezava med agencija-
mi in turističnimi organiza-
cijami šibka, da je naša po-
nudba nepovezana.
Gostinsko turistična
razstava - paša za
oči
Celjski in okoliški gostin-
sko turistični delavci ter
aranžerji, ki so prikazali iz-
delke kuharstva, slaščičar-
stva, pogrinjke in cvetlične
aranžmaje, bi lahko s svoji-
mi izdelki sodelovali na ka-
terikoli mednarodni raz-
stavi.
Posebna paša za oči na 14.
gostinsko turistični razstavi,
ki jo je organizirala Poslovna
skupnost za Turizem iz Celja
so bile bogato obložene mize
z dobrotami mednarodne in
narodne kuhinje ter s slašči-
cami. Dvakrat so se izkazali
gostinci z Rogle, ki so prejeli
zlati plaketi v obeh kategori-
jah. Fanika Lamovšek. ki vo-
di tozd Gostinstvo na Rogli,
je ob tem dejala: »Uspeh ver-
jetno ni naključen, saj ima-
mo v našem tozdu sposoben
gostinski kader, ki je za svo-
je delo tudi primerno nagra-
jen. Malce so k temu prispe-
vale že dosedanje izkušnje in
sodelovanje na podobnih
razstavah, ravno prejšnji te-
den smo namreč narodne je-
di predstavili tudi na zre-
škem turističnem tednu. Vse
te jedi lahko gostje pri nas
tudi dobijo, seveda po naro-
čilu, marsikatera narodna
jed pa je tudi na vsakodnev-
nem jedilniku.«
V kategoriji narodnih jedi
je zlato plaketo prejela še
sekcija gostincev pri Obrt-
nem združenju Celje, v kate-
goriji mednarodne kuhinje
pa Srednja šola za gostinstvo
iz Celja, ki je predstavila
uporabnost soje, cenejšega
vira beljakovin. Najvišje
priznanje za sladico medna-
rodne kuhinje je prejel tozd
Gostinstvo TGP Pake iz Ti-
tovega Velenja, za najlepši
pogrinjek pa GPC tozd Na-
Na Celje, zlati plaketi za
cvetlične aranžmaje pa cvet-
ličarna Vodišek iz Vojnika in
Hmezadov tozd Vrtnarstvo.
Komisija, ki je izdelke oce-
njevala, ni imela lahkega de-
la, saj razlik med izdelki ni
bilo. Vsak je bil po svoje za-
nimiv, privlačen, v vsakega
ie bilo vloženega veliko dela.
kar dokazuje tudi izjava
Edvarda Počeja iz slaščičar-
ne Zvezda, ki je za svojo po-
ročno torto prejel bronasto
plaketo: »V vsak izdelek na
današnji razstavi je bilo vlo-
ženega veliko dela in ljubez-
ni do poklica. Sam sem svojo
torto delal in oblikoval dva
dneva. Skoda le, vsaj za moj
poklic lahko to trdim, da za
nami ni veliko mladih, ki bi
v ta naš poklic vložili toliko
truda. Morda tudi zaradi te-
ga, ker gostinstvo ni cenje-
no, ob tem pa je tudi zelo
slabo nagrajeno.«
Kramarski sejem -
badiclja se bo
obdržala
Prijav za udeležbo na le-
tošnjem kramarskem sejmu
je bilo sicer 18, a se ga je
udeležilo nekaj manj obrt-
nikov, med njimi tudi nekaj
mojstrov domače obrti.
Prvič se je tako Celjanom
predstavila izvirna idrijska
čipkarica, Julka Fortuna, ki
je naziv mojster domače obr-
ti dobila pred kratkim na slo-
venjegraškem sejmu doma-
če obrti. Pisani prodajni pul-
ti so popestrili utrip na Tom-
šičevem trgu, edine pripom-
be, ki jih je bilo slišati iz ust
obiskovalcev so bile; »Ško-
da, da podobnih prireditev
ni več.«
Podobno velja tudi za ne-
katere ostale prireditve, ki
jih v Celju pogrešamo v po-
letnih mesecih, pogrešali pa
jih bomo vedno bolj, saj bo
letos takšnih, ki bodo preži-
veli dopust doma, še več.
Vsaj takšnih oblik zabave,
kot so bili Belokrajnski ve-
čeri na parkirišču hotela
Turška mačka bi res bilo lah-
ko več, sicer bo veliko obi-
skovalcev ki 3o takšne veče-
re sprejeli že kot stalno obli-
ko poletne ponudbe, razoča-
ranih.
R. PANTELIC
PUy«INSKI
KOTIČEK
Orientacila v
Šempetru
Planinsko društvo
Šempeter v Savinjski do-
lini je priredilo v počasti-
tev krajevnega praznika
in otvoritve ceste v Kale
orientacijsko tekmova-
nje.
Udeležilo se ga je 5 pio-
nirskih ekip (PD Šempe-
ter 666 točk, OS Petrovče
653 točk, OS Polzela 621
točk, PD šefnpeter 548
točk, OS Solzela 495 točk)
2 mladinski (VP 1098
Kranj 666 točk, PD Šem-
peter 646 točk), 3 članske
(PD Šempeter 800 točk,
PD Žalec 756 točk, ZRVS
KS Šempeter 670 točk),
dve starejši člani (PD
Šempeter 793 in 768 točk)
in dve družinski ekipi
(PD Žalec 680 točk, PD
Šempeter 558 točk). Ne-
kaj prijavljenih ekip ni
prišlo.
Vreme je bilo tekmo-
valcem naklonjeno. Prve
tri ekipe so prejele lepa
priznanja.
S. J.
Dobrote in pogrinjki-paša za oči.
Na Tomšičevem trgu so navdušili tudi ljudski pevci in godci iz Dramelj, Gorenja nad
Foto; E. MASNEC   Zrečami, Koroške vasi. Dobrega polja in Beltincev. Foto: R. PANTELIC
10. STRAN - NOVI TEDNIK

Za retlno i^šss-Bmmmls    ^^^mism še »ekBfUsška^ m^ji^c^s
Vse kaže, da bo Hmezado-
va regijska mlekarna v Arji
vasi začela poskusno obra-
tovati v ponedeljek, 25. ju-
nija. Vsaj tako so nam pove-
dali najodgovornejši ljudje
v sozdu Hmezad.
Dolgoletno združevanje
denarja 72 sovlagateljev celj-
ske regije, predvsem pa lev-
jega deleža, ki ga je pri tem
ves čas imel in ga še ima
sozd Hmezad, naj bi torej
kronalo to skoraj 90 starih
miljard drago naložbo s po-
skusnim obratovanjem, če-
prav je do rednega obratova-
nja še vedno treba izpolniti
nekatere pogoje. Ti se nana-
šajo predvsem na naravovar-
stvene razmere oziroma
škodljive odplake, ki bi jih
najbolj učinkovito sicer lah-
ko obvladali s čistilno napra-
vo. Te naprave še najmanj
dve leti ne bo, zato bo moral
o spremembi pogoja za re-
dno obratovanje odločiti re-
publiški komite za urejanje
prostora in varstvo okolja.
Ne glede na to najpo-
membnejše soglasje pa mo-
ramo zapisati, da je sozd
Hmezad pri mlekarni v Arji
vasi za njeno obratovanje po-
skrbel z vrsto naravovarstve-
nih ukrepov, da bi škodljive
vplive odplak resnično
zmanjšali na najmanjšo mož-
no mero. Tudi strokovne te-
hnološke ugotovitve glede
obvladovanja odplak iz mle-
karne trdijo, da bo razliv v
novi mlekarni neprimerno
manjši kot v stari celjski, da
že zaradi tehnologije mora
biti onesnaževanje voda izra-
zito manjše, da je zgrajen
zaprt sistem, mikroprocesor-
sko voden, ki izključuje člo-
veški faktor, da so vgrajeni
še posebni varovalni in kon-
trolni sistemi pred izlitjem
škodljivih odplak, medtem
ko bodo sirotko v glavnem
polovili za krmo in sušenje,
kar bi najprej predelovala
konditorska in živilska indu-
strija. Za ekološko plat obra-
tovanja so pripravili še nev-
tralizacijsko jamo za luge in
kisline znotraj sicer zaprtega
sistema, za ostale odplake in
odpadke pa še posebno grez-
nico na zahtevo žalskega sa-
nitarnega inšpektorja.
Zaradi težav z embalažo
bodo poleg novega, ameri-
škega načina pure-pack kar-
tonov za mleko uporabljali
še staro. Mleko v novi emba-
laži bo dražje za pet dinarjev
pri litru, vendar bo v novi
embalaži lahko zdržalo štiri
do osem dni. Prednosti te
embalaže pa so še v manjših
transportnih stroških.
Omeniti kaže predvsem ra-
zveseljivo dejstvo, da je do-
volj mleka za odkup in sicer
v količinah do 150.000 litrov,
kar so tudi predelovalne
zmogljivosti mlekarne v Arji
vasi, ki je sodoben in za oko
prijeten mlekarski objekt,
edini novi te vrste v Slove-
niji.
Predolg bi bil spisek vseh
nevšečnosti, ki so jih morali
reševati investitorji nove re-
gijske mlekarne, največ prav
sozd Hmezad, zato kaže
omeniti predvsem dva pro-
blema: vodo in energetiko.
Vode za potrebe mlekarne
naj bi bilo dovolj iz razširje-
nega žalskega vodovoda. Tu-
di sicer bo poraba vode v no-
vi mlekarni bistveno manjša
kot v stari. Za primerjavo:
pri predelavi enega litra mle-
ka so v stari porabili 15 litrov
vode, v novi ga bodo največ
štiri litre.
Osnovno gorivo za pogon
je zemeljski plin, alternativ-
no gorivo pa kurilno olje,
medtem ko premog po teme-
ljitih energetskih premisle-
kih ni prišel v poštev.
Zaradi izrednih podražitev
v vseh letih priprave in iz-
gradnje regijske mlekarne
bo nekaj let mlekarna prav
gotovo zelo obremenjena z
dolgovi, zato si bodo mlekar-
ji prvič lahko bolj oddahnili
šele čez kakšna tri leta.
MITJA UMNIK
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
LJUBLJANA, Mestni trg 26
Splošno kadrovski sektor
Komisija za medsebojna razmerja delavcev
razpisuje prosta dela in naloge
SKLADIŠČNIKA V SKLADIŠČU
POSLOVALNICE CELJE
Pogoji:
2-3 letna poklicna šola
vozniški izpit B kategorije
eno leto delovnih izkušenj
Delo združujemo za nedoločen čas in s polnim de-
lovnim časom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o
izpolnjevanju pogojev dostavijo na naslov:
Poslovalnica DZS, Celje, Trg V. kongresa 3 v 8 dneh
po objavi.
Samoupravna stanovanjska
skupnost občine Laško in
delovna skupnost skupnih
strokovnih služb samoupravne
stanovanjske skupnosti občine
Laško, skupnosti varstva pred
požarom in ok>činske
raziskovalne skupnosti Laško
razpisuje dela in naloge:
Sekretarja samoupravne
stanovanjske skupnosti občine
Laško in vodje delovne skupnosti
skupnih strokovnih služb.
Za opravljanje del in nalog je lahko imenovan, kdor
poleg splošnih, z zakonom določenih, izpolnjuje še
naslednje pogoje:
- da ima visoko ali višješolsko izobrazbo pravne ali
ekonomske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izku-
šenj ali ustrezno srednješolsko izobrazbo in 10 let
ustreznih delovnih izkušenj,
- da ima moralno-etične vrline in je družbeno poli-
tično aktiven.
Kandidat bo za opravljanje razpisanih del in nalog
imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Laško
8 dni po objavi razpisa.
Prijavljeni kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v
■ 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
Smo
pozabili
na
okopavanle
v času, ko vse bolj po-
udarjamo varstvo okolja,
ko vse širša območja po-
stajajo rezervati za zaje-
manje pitne vode, mora-
mo biti previdni in zadr-
žani pri uporabi visoko-
koncentriranih, manj ali
bolj strupenih kemikalij
v kmetijstvu; pa še drage
so in dostikrat vezane na
uvoz.
S kemičnim zatiranjem
plevela s herbicidi tudi ne
moremo nadomestiti nuj-
no potrebne mehanske
prekinitve kapilarnega
vzpona vode v tleh, na
kar pogosto pozabljamo,
posevki pa v suši venejo.
Okopavanju koruze
moramo dati večji po-
udarek, zlasti kadar obil-
no deževje zbije tla. Z
okopalnjkom rahljamo,
razbijamo skorjo in spo-
drezujemo plevel. Motiči-
ce okopalnika ne smejo
pregloboko; v tej fazi raz-
voja koruze okoli 3 cm v
tla in 7-10 cm od rastline,
sicer poškodujejo kore-
-nine.
V enem prehodu oko-
pavamo toliko vrst, koli-
kor smo jih v enem pre-
hodu posejali. Delamo z
ostrimi motičicami, za vo-
denje okopalnika pa si
izberemo vestnega po-
močnika. Opozoriti pa je
treba, da se učinek neka-
terih herbicidov, ki jih
uporabljamo za uničeva-
nje plevelov v koruzi, z
okopavanjem posevka
zmanjša.
KMETIJSKI INSTITUT
SLOVENIJE

ilaziiilSIJaJmo o strniščnih krmnih dosevkih
Bliža se čas žetve, zato je prav, da
razmislimo, kaj bomo storili z njivo po
spravilu pšenice, ječmena, rži ali ovsa.
Opažamo namreč, da najpogosteje po
žetvi pustimo njivo prazno do spomla-
danske setve koruze. Tako delamo ve-
liko škodo z vidika ohranjanja rodo-
vitnih tal in še večjo z vidika pridelo-
vanja krme. Zato je prav, da že sedaj
načrtujemo, katere strniščne posevke
bomo sejali. Tako si bomo lahko pravo-
časno nabavili semena, umetna gnojila
in zaščitna sredstva, ki so za nekatere
dosevke potrebna.
Posamezni krmni dosevki dajejo ra-
zlične pridelke hranilnih snovi in ra-
zlično izboljšujejo rodovitnost tal,
vendar na splošno lahko rečemo sle-
deče:
- Z iste površine dobimo letno dva
pridelka, kar pomeni povečanje kmetij-
ske površine. To je pri naših majhnih
kmetijah zelo pomembno.
- Strniščni dosevki omogočajo, da je
zemlja vse leto pod rastlinsko odejo, kar
preprečuje propadanje njene rodovitno-'
sti: zemlja se godi, hranilne snovi se
manj izpirajo, korenine rahljajo poddo-
Ije in povečujejo količino organske sno-
vi v tleh.
- Zaradi pridelkov, ki jih dajejo str-
nišni krmni dosevki, lahko povečamo
stalež živine in s tem bolj intenzivno
izkoriščamo tudi ostale površine za pri-
dobivanje krme.
- S pravilno izbiro krmnih dosevkov
pridelamo zeleno krmo pozno jeseni, ko
nam zmanjkuje paše, ali zgodaj spomla-
di, ko nam gre na malo s senom in si-
lažo.
- Strniščne dosevke lahko uporabi-
mo tudi za podor aii tako imenovano
zeleno gnojenje in tako nadomestimo
pomanjkljivo gnojenje s hlevskim gno-
jem. Se posebej pride to prav na gospo-
darstvih, kjer nimajo živine ali pa ima-
mo hleve urejene na gnojevko.
Premalo le usmerjenih kmetil
v Gorici pri Slivnici tri nove kunčle farme
Srečko Puser je kmetijski
pospeševalec Kmetijskega
kombinata Šentjur v Gorici
pri Slivnici. Glavna dejav-
nost na območju poslovne
enote Gorica pri Slivnici,
katere vodja je Srečko Pu-
ser, je živinoreja, pomemb-
na pa je tudi proizvodnja
mleka. V zadnjem obdobju
je močno upadlo pitanje
mlade govedi, pohvalno pa
je, da se je močno povečala
mlečnost. Dokaj razširjena je
tudi proizvodnja črnega ri-
beza, ki zavzema 25 hektar-
jev zemljišč, čeprav je bila še
pred nekaj leti razširjena na
80 hektarih. Glavni razlog za
upadanje proizvodnje črne-
ga ribeza je, pravi Srečko
Puser, bolezen, ki ga je na-
padla in močno uničila nasa-
de. Konec koncev tudi cena
ni več takšna, da bi kmeto-
valce posebej privabljala.
Težko je tudi takrat, ko je na
vrsti obiranje črnega ribeza,
saj za to ni dovolj ljudi.
- V okolici Gorice pri
Slivnici se kmetovalci vse
bolj odločajo tudi za kunč-
jerejo. Nam lahko poveste
nekaj o tem?
S. Puser: »Trenutno gradi-
mo tri farme, ki bodo nared v
teh dneh. V vsaki farmi bo
vseljenih po 200 samic, ki
bodo lahko v enemu letu da-
le po 20.000 kilogramov me-
sa. Večji del tega mesa bomo
prodali na tuje.-
- Na vašem področju je
premalo usmerjenih kmetij.
Zakaj?
S. Puser: »Osnovni pro-
blem je v tem, ker je tu zelo
malo čistih kmetov. Večina
je zaposlena tudi v industriji
v Šentjurju, Storah in Celju.
Ti ljudje nimajo posebnega
interesa za večjo proizvod-
njo. Najbolj pomembna jim
je plača. Povrhu vsega pa tu-
di zemljiški kompleksi niso
ravno najbolj idealni.«
- Kakšne izkušnje imate
na terenu, ko se pojavljate
kot kmetijski pospeševa-
lec?
S. Puser: »Naša poslovna
enota zavzema območje šti-
rih krajevnih skupnosti. Te-
ren je zelo velik in zavzema
predvsem hribovite predele.
Se najmanj opravljam delo,
kot naj bi ga opravljal kme-
tijski pospeševalec. Vse pre-
več je dela v pisarnah, izpol-
njevanja raznih obrazcev in
tako naprej. Kljub vsemu pa
moram reči, da je delo s
kmeti na našem območju
prijetno, saj tod v glavnem
žive dobri ljudje. '
JANEZ VEDENIK
AEROKLUB CEUE
objavlja prosta dela in naloge
- AVTOMEHANIK
(1 delavec)
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- da imajo srednjo šolo strojne smeri
- da imajo opravljen ustrezni strokovni izpit
- da imajo vsaj 3 leta delovnih izkušenj pri opravlja-
nju del in nalog avtomehanika.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8
dneh na naslov:
AEROKLUB Celje, Medlog 20 p. p. 16.
Dodatne informacije lahko dobijo kandidati osebno
aii po telefonu št. 25-030.
Kandidate borno p izbiri obvestili v 8 dneh po izbiri.
Hmezad DO Strojna
TOZD PKM (Proizvodnja
kmetijske mehanizacije)
objavlja naslednja prosta dela m naloge:
Vodenje kontrole kakovosti
Pogoji:
- višja šola strojne smeri
- 4 leta delovnih izkušenj
Več kovinostrugarjev
Pogoji:
- poklicna šola ustrezne smeri
- zaželene delovne izkušnje
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o
izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov Hmezad -
DO Strojna Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 1.

21. JUNIJ 1984
NOVI TEDMK - STRAN 11
Srečanje
invalldof
Društvo invalidov Šentjur
pripravi vsako leto srečanje
za svoje člane, vsakič v dru-
gem kraju. Tokrat je bilo sre-
čanje v soboto, 2. junija v
Dobju pri Planini. Zbralo se
nas je 180 s celotnega šent-
jurskega območja. V Dobju
smo se odžejali v gostoljub-
nem gostišču Salobir, nato
pa odšli v bližnjo dvorano
kulturnega doma. Tu je naj-
prej govoril predsednik
Društva invalidov Šentjur
Mirko Ščurek. Zatem so
otroci zapeli več pesmi pod
vodstvom požrtvovalne kul-
turnoprosvetne delavke Jo-
žice Salobir. Najbolj nas je
razveselila dobjanska folklo-
ra z gorenjskimi plesi. Ome-
nim naj, da ti folkloristi pod
vodstvom FVancija Salobirja
vsako leto v šmarskem do-
mu upokojencev razveselijo
starejše občane. Po dobrem
kosilu je pozno v noč igral
dobjanski ansambel s har-
monikarjem Francijem Salo-
birjem na čelu in s pevko Mi-
leno.
Iskrena hvala kulturni-
kom Jožici in Franciju Salo-
bir za ves trud in požrtvoval-
nost, ter vsem ostalim nasto-
pajočim, ki so pripomogli,
da je ta dan v naša srca po-
svetil žarek sonca in sreče.
HILDA LOKOVSEK,
Šentjur
Pridni pionirll
V krajevni skupnosti Alja-
žev hrib in še posebej na ob-
močju Skalne kleti so pionir-
ji zelo delavni in pridni. 2e
pred mesecem mladosti so
se zbirali z vrstniki iz Selc
pri malem nogometu na igri-
šču pri Skalni kleti. 19. maja
so organizirali nogometni
turnir, na katerem je sodelo-
valo sedem ekip in na kate-
rem so zmagali naši pionirji.
Drese je posodila prijazna
Ljubica Rebevšek, sodil pa
je Milan Kojič. Moštvo se-
stavljajo: Tomaž Kolar, Bo-
rut Bohinc, Geri Dobrišek,
Klemen Šeligo, Peter Dvoj-
moč, Andrej Pogladič, Vlado
Geršek, Grega Ster, Drejc
Kolar in Branko Pevec. Po-
kal in diplome so priskrbeli
sami za lasten denar. Tudi
žoge nabavljajo sami. Na tur-
nirju so pogrešali domače
občinstvo. Samorastniško je
nastala dobra pionirska no-
gometna ekipa, ki se sama
organizira in vzdržuje. Toda
niso aktivni le v športu. Prav
tako pridni so v samorastni-
ški kulturni skupini pod
vodstvom požrtvovalne in
marljive Alenke Legvart.
Pionirji želijo mentorja za
nogomet, hočejo, da jih bo-
dri domače občinstvo, želijo
si malenkostnega razumeva-
nja tudi v gmotnem pomenu.
Na SZDL se sprašujemo, ali
ni to tudi skrb osnovne orga-
nizacije ZSMS v krajevni
skupnosti, pa še koga.
JOŽE ZAGORICNIK.
Celje
Zakal
neodzivnost
Razlog temu pismu je na
videz nepomemben dogo-
dek, ki pa dobro odraža
družbeni trenutek. V stano-
vanjskem bloku s približno
petdeset stanovalci se je va-
bilu na sejo zbora stanoval-
cev odzvalo pet ljudi. Zbor
naj bi bil konstitutiven za
ustanovitev skupnosti stano-
valcev.
Zakon' o stanovanjskem
gospodarstvu iz leta 1981 in
leto mlajši Zakon o stano-
vanjskih razmerjih sta pri
opredeljevanju stanovanj-
skih razmerij sledila zasno-
vam Zakona o delovnih raz-
merjih in Zakona o združe-
nem delu. Samoupravna sta-
novanjska razmerja sta začr-
tala analogno samouprav-
nim razmerjem, oblikova-
nim v organizacijah združe-
nega dela. Široko obravna-
vata skupnost stanovalcev,
ki ima obsežne kompetence,
možnost razpolaganja z last-
nimi gmotnimi viri, name-
njenimi za enostavno repro-
dukcijo gospodarjenja s sta-
novanji v družbeni lastnini,
medtem ko so sredstva za
razširjeno reprodukcijo osta-
la v pristojnosti Stanovanj-
ske skupnosti. Čeprav so bi-
le te določbe sprejete pred
tremi leti, so na celjskem po-
dročju skupnosti stanoval-
cev konstituirane le v tretjini
stanovanjskih blokov, pri če-
mer je odprto vprašanje ka-
ko te skupnosti dejansko ži-
vijo.
Ce izhajamo iz postavke,
da bi se zakona uresničevala
in bi samoupravna stano-
vanjska razmerja realno zaži-
vela, bi to nedvomno vpliva-
lo na hitrejšo transformacijo
krajevne skupnosti iz klasič-
ne politične v samoupravno
socialistično skupnost. To bi
imelo daljnosežne posledice
na komunalni sistem, na ko-
muno, ki bi se približala ure-
sničitvi zamisli pariških ko-
munarjev. Čeprav je tak za-
ključek enostranski in zato
utopičen, vendarle ostaja
dejstvo, da bi sprostitev ini-
ciativnosti in ustvarjalnosti
širokih množic imela daljno-
sežne učinke. Pri tem ne
bom analiziral dejstva, da je
končno vse pogojeno z eko-
nomskim faktorjem. Po-
udaril bi le to, da se besede
»če je v bazi nekaj narobe, so
genialni govori odveč«, očit-
no potrjujejo. Očitno je še to,
da ljudje pristajajo na re-
striktivne administrativne
ukrepe kot na posledico in-
tervencije izvršilnih organov
na račun oženja manevrske-
ga prostora v delegatskih
skupščinah. Glede na mno-
žično pasivnost je pač po-
trebno, da država to pomanj-
..kanje samoorganiziranosti
nadomešča z oblastno inter-
vencijo.
Glede na čas, ki ga živimo,
je takšna neodzivnost na ve-
lika vprašanja našega časa,
komaj razumljiva.
DRAGO DULAR, Celje
živllenle
Dan krvodajalcev, 4. junij,
ni označen v nobenem kole-
darju, tudi v družinski prati-
ki ne, kar se mi zdi po-
manjkljivo.
Dan poprej smo potovali v
počastitev tega dne v Gra-
dec, na centralno pokopali-^
šče, kjer so našli svoje zadnje
počivališče prvi, ki so jih
umorili na dvorišču celjskih
zaporov tistega nesrečnega
leta 1942, o čemer piše knjiga
Mučeniška pot k svobodi. Že
od daleč smo opazili veliča-
sten spomenik iz pohorske-
ga granita, na katerem piše
da je postavljem žrtvam od
leta 1939-1945, da sta posta-
vitev skupno omogočili Av-
strija in Slovenija po navodi-
lih tov. Kobeta iz Ljubljane.
»Hočem videti, kdo mi bo
vzel življenje«, je takrat, pri
prvem streljanju, dejala Mar-
ta Deleja iz Gorenja pri
Smartnem ob Paki in strgala
črno povezo z oči. Vojaka, ki
bi moral iz\Tšiti dejanje, a ga
ni mogel, so surovo odstrani-
li ter ga zamenjali z drugim.
Na spomeniku so imena ti-
stih, ki se niso vrnili iz Da-
chaua, Auschwitza in drugih
taborišč. Spomenik je lepo
urejen, okolje je negovano.
Kljub temu, da se nismo na-
javili in smo bili pri spome-
niku sami, lahko zapišem, da
zelo lepo skrbijo za lep videz
zadnjega počivališča vseh
naših, ki se jih ne da poza-
biti.
Prijetno smo bili presene-
čeni pri povratku v Šentilju.
Carinik nas ni vprašal, kaj
imamo za cariniti, ampak kaj
smo po poklicu in katero
društvo smo. Pošteno nas je
tudi spravil v smeh, kljub te-
mu, da je svoj pregled pošte-
no opravil.
Na sam dan krvodajalcev
sem v bolnišnici obiskala
starejšega krvodajalca. Na
vsaki strani njegove postelje
sta ležala 16 in 17-letna fanta
z razlitim slepičem. Prvi že
po operaciji, drugi pred njo.
Zdaj sta že doma, Marko na
Aljaževem hribu, drugi na
Vinskem vrhu. Morda se bo-
sta v poznejših letih spomni-
la 4. junija 1984 in težkih tre-
nutkov v bolnišnici. Mogoče
bosta postala krvodajalca ter
se spomnila, kako nemočna
sta bila v tistih težkih trenut-
kih pred operacijo. Opazova-
la sem vse tri operirance in
prišla do tistega pravega in
resničnega spoznanja in izre-
ka, da »kri rešuje življenja«,
Krvodajalci, čeprav neko-
liko pozno, vso srečo v življe-
nju. Ostanite še naprej, to
kar ste sedaj, krvodajalci.
PAVLA PELDIN,
aktivistka RK Ljubečna
Spet
Prothasirlev
dvorec
Na Trgu svobode v Celju,
kjer stoji Prothasyjev dvo-
rec, se tudi letos na sprednji
strani te stare zgodovinske
zgradbe bohoti plevel in
med njim razna zdravilna ze-
lišča. Te dni je bilo v veži,
kjer je sedež večjega števila
družbenopolitičnih organi-
zacij in poročna dvorana,
močno ponemarjeno, v zgra-
žanje skoziidočih. Gotovo so
spet opustili redno zaklepa-
nje velikih veznih vrat zve-
čer in odpiranje zjutraj, ka-
kor je odločila Skupščina
občine, ker vinjeni in prena-
sičeni nočni občani v veži iz-
praznijo vse, kar je v njiho-
vem želodcu in mehurju
odveč. Vrata je treba ponoči
zaklepati.
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
OGLAS V
NOVEM TEDNIKU
JE POT
K USPEHU
Izlet - srečanje - rekreacija - promenadni
koncert - piknik - zabava s plesom in še
kaj...
OBIŠČITE DOBRNO
Izlet ne le v enega najstarejših zdraviliških krajev
Slovenije, ampak istočasno v čudovito in oskrbovano
okolje, povezano z neštetimi možnostmi rekreacije in
vsekakor zdravljenja, predstavlja odlično izbran cilj
vašega izleta.
Tudi ob neugodnih vremenskih pogojih se lahko kopate
v bazenih ali kabinah s termalno vodo, uporabljate trim
kabinet, savno, kegljišče, masaže, medicinsko
kozmetično nego...
Restavracije na Dobrni vam nudijo kulinarične
posebnosti, ki vam dopolnijo prijetno počutje izbranega
dne.
Na Dobrno vas iz Ceija popelje avtobus vsako uro.
Obveščamo vse obiskovalce, da so objekti zavoda
Golovec zaprti:
- savna od 22. 6. do 1. 9.
- kegljišče od 24. 6. do 15. 8.
- dvorana od 27. 6. do 6. 8.
- disco od 17. 6. do 1. 10.
Vabimo vas na igre bratstva in enotnosti 84 v roko-
metu od petka, 22. 8. do nedelje 24. 6. 1984, kjer
nastopajo ekipe republik in pokrajin.
Vstop prost!
NOVOST - NOVOST!
Zavod ŠRC Golovec organizira na zelenici za ba-
zenom vsak petek in soboto ob 21. uri LETNI KINO
ob mizah z gostinskimi uslugami.
Vabljenil
Tenis vsak dan od 8. do 20. ure. Prijave pri varnost-
niku in na telefon 33-098.
SŽ DO ŽIČNA,
tovarna žičnih izdell(ov p. c.
vabi
k sodelovanju
1. večje število delavcev brez poklica za
opravljanje naslednjih del oz. nalog
- sestava sit
2 delavca
- varjenje armatur
pogoj: varilni tečaj
1 delavec
- okovanje sit
1 delavec
Na navedenih delih nudimo ustrezen osebni doho-
dek, ki ob povprečnem doseganju norme znaša med
18.000.00 in 20.000,00 din
2. Izvajanje zahtevnih strugarskih
del
Pogoj: KV strugar in 1 leto delovnih izkušenj
3. Rezkanje strojnih delov
pogoj: KV rezkaiec in najmanj 1 leto delovnih izku-
šenj
Za zgoraj navedena dela oz. naloge je poskusno delo
dva meseca.
Pismene prijave sprejema kadrovsko-splošni sektor
DO, Ipavčeva ulica 20, kandidati pa se lahko tudi
neposredno prijavijo v tem sektorju v 8 dneh po
objavi.
Svet delovne skupnosti skupne službe Tekstilne
tovarne Prebold
ponovno razpisuje
prosta dela in naloge
VODJA GOSPODARSKE SLUŽBE
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva-
ti še naslednje pogoje:
- da imajo visoko izobrazbo ekonomske smeri, po
možnosti z izkušnjami pri delu na tekstilnem po-
dročju
- da so moralno politično neoporečni in družbeno-
politično aktivni
- da imajo sposobnost organizirati in voditi poslo-
vanje strokovne službe
Mandatna doba za razpisana dela in naloge je 4 leta.
Pisnim prijavam morajo kandidati priložiti vsa po-
trebna dokazila o izpolnjevanju pogojev in jih v roku
15 dni po objavi razpisa poslati na naslov Tekstilna
tovarna Prebold 63312 Prebold z oznako »za razpi-
sno komisijo DSSS«.
Istočasno
objavljamo
prosta dela in naloge
PRODAJNI REFERENT za
konfekcionirane izdelke
Pogoji:
- višješolska izobrazba ustrezne smeri
- delovne izkušnje s področja proizvodnje in proda-
je tekstilne konfekcije
- zaželeno znanje tujega jezika
Prav tako
vabimo
k sodelovanju delavce za opravljanje del in nalog
GASILEC
s pogojem, najmanj končana osnovna šola m gasil-
ski tečaj
OD od 30.000.00 do 34.000.00 din, odvisno od števila
delovnih dni v nočni izmeni in od minulega dela.
VRATAR
s pogojem, najmanj končana osnovna šola
OD od 29.000.00 do 33.000.00 din, tudi odvisno od
števila delovnih dni v nočni izmeni in od minulega
dela.
Za obe vrsti del in nalog so zaželene delovne izkuš-
nje. Glede zahtevanih tečajev daje delovna organiza-
cija možnost pridobiti le-te.
Delovno razmerje za dela in naloge pod 2. in 3. se
sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom
in poskusnim delom treh mesecev.
Pisnim prijavam morajo kandidati priložiti vsa po-
trebna dokazila o izpolnjevanju pogojev in jih v roku
8 dni poslati na naslov Tekstilna tovarna Prebold -
63312 Prebold.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku
30 dni po opravljenem izboru.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
21.
Udeleženci športnega prvenstva LAO
so pokazali izredno pripravllenost
Tekmovanle le Izpolnilo pričakovanla In doseglo svol namen. Številne spremllaloče prinditve
»Letošnje finale športnih disciplin je rezultat šte-
vilnih predhodnih tekmovanj v enotah in komandah
in predstavlja izbor najboljših tekmovalcev, ki bodo
prikazali svojo psihofizično pripravljenost, ki je po-
leg visoke idejne zavesti in strokovne usposobljeno-
sti, najpomembnejša za uspešno izvrševanje zahtev-
nih nalog Splošnega ljudskega odpora in družbene
samozaščite« je dejal generalpodpolkovnik Svetozar
Višnjič in tako pojasnil namen športnega prvenstva
Ljubljanskega armadnega območja.
Tekmovanja, ki so bila le-
tos izključno v vojaških disci-
plinah, brez nogometa, roko-
meta, košarke in ostalih kla-
sičnih športov, pa so bila le
del športnega prvenstva, ki
se je odvijalo v Celju in okoli-
ci. 2e dan pred uradnim za-
četkom prvenstva je bila na
Glaziji razstava vojaške te-
hnike. Razstavo so si pred-
vsem ogledali posamezni raz-
redi celjskih srednjih šol, ki
so na ta način izpopolnili zna-
nje iz obrambe in zaščite.
Obiskovalce je motilo le to,
da je bila razstava na ogled le
en dan in tako ni bilo dovolj
časa, da bi si jo ogledali vsi,
ki jih to zanima.
Pred svečano otvoritvijo
prvenstva so tekmovalci obi-
skali tudi delovne organizaci-
je, ki so prevzele pokrovi-
teljstvo nad posameznimi
ekipami, ki so sodelovale na
tekmovanju. V kolektivih so
se tekmovalci seznanili s po-
goji in procesom dela ter z
obrambnimi načrti posamez-
nih delovnih organizacij.
Obiski so bili za tekmovalce
uspešni in poučni.
Zaim Durič
V okviru športnega prven-
stva pa so bili v Celju in so-
sednjih občinah tudi številni
koncerti pihalnega orkestra
in estradnega ansambla
Ljubljanskega armadnega
območja. Pihalni orkester je
poleg pihalnih orkestrov
Emo in Železarne Store sode-
loval na otvoritveni sloves-
nosti, Celjanom pa se je pred-
stavil tudi s samostojnim
promenadnim koncertom, ki
je bil na Tomšičevem trgu.
Koncert je pritegnil zlasti sta-
rejše občane, ki so dejali, da
je to glasba, ki jo radi poslu-
šajo. Estradni ansambel
Ljubljanskega armadnega
območja je nastopil kar šest-
krat. V Celju je bil najtopleje
sprejet med upokojenci in ci-
cibani, najmlajši so bili celo
toliko pogumni, da so kar sa-
mi odpeli nekaj pesmi.
Uspešni so bili tudi koncerti
v Slovenskih Konjicah, Rim-
skih Toplicah in v Slivnici.
Zlasti v Slivnici se je ansam-
bel pošteno utrudil, ker je
moral  razigranim  Slivniča-
nom igrati do zgodnjih jutra-
njih ur.
Organizatorjem in tekmo-
valcem je sicer nekoliko po-
nagajalo vreme, vendar so pr-
venstvo kljub temu izpeljali v
predvidenem roku. Zaklju-
čna prireditev je bila v nede-
ljo na stadionu Borisa Kidri-
či, kjer so podelili zmagoval-
nim ekipam in posamezni-
kom priznanja in pokale.
Predsednik organizacij-
skega odbora polkovnik Mi-
lan Aksentijevič je na krat-
ko ocenil prvenstvo: »Rezul-
tati so nam pokazali, da so se
Pokrovitelji prvenstva so
bili: Žična, Cinkarna, Met-
ka, Ingrad, Emo, Libela,
ptol, Merx, Obnova, Toper,
Aurea, Zlatarna, Lik Savi-
nja, Klima, Gradiš, Aero,
Kovinotehna, Celjska me-
sna indstrija, Železarna Sto-
re, Tim Laško, Hmezad Ža-
lec in Pivovarna Laško.
tekmovalci dobro pripravili
za prvenstvo, kljub temu da
zaradi priprav nismo preki-
njali rednih dejavnosti. Velik
delež so prispevale starešine,
ki tudi sami tekmujejo in jih
je iz leta v leto več. Vojakom
so za vzgled in v posameznih
ekipah je prisotna vse večja
borbenost. Na tovrstnih tek-
movanjih tudi preverjamo,
kako smo pripravljeni in
izvežbani in ker spremljam
športno prvenstvo Ljubljan-
skega armadnega območja že
več let, lahko rečem, da je le-
tošnje tekmovanje izpolnilo
vsa pričakovanja in doseglo
svoj namen.«
Jovan Stošič, podpolkov-
nik: »Z razstavo želimo pri-
bližati ljudem vojaško tehni-
ko, tako da jo bodo lahko ra-
zlikovali in da bodo videli, za
kaj se namenja družbeni de-
nar, ki ga ni malo. Poleg tega
želimo predstaviti mladim,
vojaški poklic in jim pomaga-
ti pri poklicni odločitvi. In
nenazadnje, mladim na ta na-
čin omogočamo, da se lažje
odločijo za rod vojske, v kate-
rem bodo služili vojaški rok.
Tako je na primer fant, ki si je
prišel ogledati razstavo, pre-
živel celo dopoldne na tanku
in se že kar tukaj odločil, da
bo služil vojaščino med tan-
kisti."
Maksimilijan Nezman iz
Vojnika: »Prav je, da nam je
vojska pokazala, s kakšno te-
. hriiko  razpolagamo.  Skoda
le, da ni na ogled več novejše-
ga orožja. Presenetila me je
prijaznost vojakov, ki so pri-
pravljeni razložiti obiskoval-
cem tudi najmanjše tehnične
podrobnosti. Podobnih raz-
stav bi moralo biti še več.«
Karmen Podrepšek iz
Zdravstvene šole v Celju:
»Na ogled razstave smo prišli
med uro kemije, z namenom,
da si ogledamo m seznanimo
z raznimi kemičnimi zaščitni-
mj sredstvi, ki jih na šoli ni-
mamo. Na ta način dopolnju-
jemo svoje teoretično zna-
nje.«
Marjan Jazbec, profesor
Obrambe in zaščite iz sred-
nje   šole   Borisa  Kidriča:
»Razstava je boljša in zanimi-
vejša kot prejšnja leta. Skoda
le, da je bilo premalo obvestil
o njej in da traja samo en dan,
ker si je ne bodo mogli ogle-
dati vsi, ki bi jim tak ogled
koristil za poglabljanje zna-
nja iz obrambe in zaščite.
Učence najbolj zanima avto-
matsko orožje in najnovejše
mine, ker prej niso imeli pri-
ložnosti, da bi to videli.«
Zaim Durič, tekmovalec iz
ekipe Graničarjev: Moji do-
sežki so rezultat dobrega tre-
ninga in razumevanja stare-
šin, ki so nas razbremenili
določenih rednih obveznosti,
da smo se lahko pripravili za
tekmovanje. Poleg tega je ze-
lo važno tudi vzdrževanje
kondicije. Redno tekmujem
že sedem let in iz leta v leto
dosegam boljše rezultate. Ce
bo vse šlo po sreči, bom pri-
hodnje leto v plezanju po vrvi
dosegel armijski rekord.«
Nebojša Kneževič, tekmo-
valec iz ekipe Celje II: »Na
tekmovanje smo se nekoliko
slabše pripravili, zato ne ra-
čunam, da se bomo uvrstili
med najboljše. Najmanj smo
se pripravljali za mnogoboj,
ker smo morali najprej obno-
viti prepreke in nam je
zmanjkalo časa. Drugače pa
so bili v zadnjih dneh pogoji
za trening dobri.«
Zdenko Kranjc, tekme
lec in starešina iz ekipe C
ničarjev: »Vojaki so mn
bolj prizadevni in borbeni
z njimi tekmuje tudi njil
starešina. Na ta način dose
mo boljše rezultate kol
ostalih ekipah, kar smo do
zali že na prejšnjih tekme
njih. ^udi priprave so res
še, čeprav potekajo tako
drugje tudi pri nas v pros
času in med redno vzg
Poleg tega tekmovalcev
izbiramo na osnovi prejši
rezultatov, ampak da
možnost vsem, ki pokai
voljo, da razvijejo svoje i
sobnosti.«
Stane Cemoša, Celjar
novinar v press centru: »
pozabno je, če se lahko
Celju sprehodiš v unifoi
se srečaš z znanci, obenen
opravljaš svoje delo in ta
rekoč preživiš nekaj dni v(
ščine doma. Brez informa
ske službe prvenstvo ne
uspelo tako kot je, zato s
še posebno zadovoljen,
lahko opravljam to delo.«
Janko Lenarčič, bob
estradnega ansambla: »I
gram prilagajamo obiske
cem in sicer tako, da naj]
pogledamo, kdo je prišel
koncert in se šele potem
ločimo, kaj bomo igrali,
nam ni težko, ker igramo
glasbene zvrsti. Koncert
Celju in sosednjih občina)
bili za nas uspešni, nep(
ben pa bo ostal konceri
celjske cicibane. Kako je I
v Slivnici, pa se vidi že
mojem glasu, ki je ves po
od silnega petja.«
Mnogoboj je najtežja voj
od vojakov popolno psiU
Milan Aksentijevič
Jovan Stošič
Malisimilijan Nezman
Karmen Podrepšek
Marjan Jazbec
Nebojša Kneževič;
Zdenko Kranjc
Stane Černoša
Janko Lenarčič
Ekipe ljubljanskega armadnega območja med slavnostnim mimohodom ob otvoritvi prven-
stva. EDI MASNEC
VILI EINSPIEL!
NOVI TEDNIK - STRAN 13
»rtna disciplina, ki zahteva
fizično pripravljenost
EDI MASNEC
Rezultati
lekmovani
LAO
streljanje so izvedli na
irelišču Rakovnik v Ljub-
ani, kjer je s hitrostrelno
ištolo zmagal Petar Orlic iz
Dstojne II, s polavtomatsko
Uško Milan Cešnjovnjak iz
jdovščine, s precizno pišto-
li Franc Tominšek Ljublja-
B Bežigrad in z avtomatsko
Uško Franc Grubler Mari-
or. V patrolno orientacij-
iem pohodu so bili najbolj-
I predstavniki Vrhnike 38
^k pred Mariborom 36,
iovensko Bistrico 34, Ce-
em II 32, Ljubljano Šen-
^id 30 itd.
V najzahtevnejši discipli-
i vojaškem mnogoboju pa
i po posameznih discipli-
ah zmagali: kros na 2000 m
[iroslav Vindiš Ribnica,
zpenjanja po vrvi Zaim
>urič Graničar, metanje
ombe z novim armijskim
ekordom (prej 95) lOO točk
d 125 možnih Sadri Kurti
ivka, skok v daljavo Dra-
an Ivkovič Ajdovščina in
remagovanju pehotnih
vir 240 m Marko Markovič
traničar. Zmagovalec voja-
kega mnogoboja je tako po-
tal Dragan Ivkovič Ajdov-
Mna 324 točk pred Markom
larkovičem Graničar in
^aganom Stefanovičem
Uribor oba 304 točke.
V vseh treh disciplinah
itreljanje, vojaški mnogo-
oj in patrolno orientacijski
ohod) je slavil Kranj 104
>*ke, 2. Maribor 94, 3. Vr-
nika 92, 4. Graničar 90, 5.
iubljana Šentvid 88 točk
^. Celjani so osvojili 10. in
L mesto.
Podelitev priznanj so
t>ravili na stadionu Borisa
'idriča, zaključil pa je ar-
»ijsko prvenstvo general
'Svard Pavčič. Vojaki in
[arešine so odpotovali iz
elja v svoje vojašnice,
>nogi pa bodo že čez nekaj
»ii doma zaradi uspehov v
^Iju.
TONE VRABL
Pisani balon Je ponesel mladost
Otroci In starši, vsi so za to, da postane Pisani ttalon vsakoletna otroka veselica
Samo še en ovinek in otroci v avtobusu so pocu-
kali svoje spremljevalce za rokav: »Tam je pisani
balon!« Nato še ena postaja in pred gostilno Hum so
trumoma izstopili in se napotili proti gradu Tabor,
od koder se je že razlegala vesela glasba. Pobočje
hriba pa je bilo pisano od balonov in stoterih otrok,
ki so se v soboto zjutraj pripeljali s šolskimi avto-
busi ali v spremstvu staršev na to enkratno za-
bavno, športno in kulturno manifestacijo.
Muhasto vreme zadnjih
dni ni vzelo poguma organi-
zatorjem in nihče ni dvomil,
da bo v soboto sončno in to-
plo. Ravno prav, da ni bilo
prevroče za številne mlade
tekmovalce in nastopajoče.
Okrog desete ure, ko smo
prispeli na grad,, je bila prire-
ditev že v polnem teku. Oči
vseh so bile uprte v nebo, od
koder so pričakovali napove-
dane padalce. Nekaj minut
prej so poleteli iz Monštranc
pri Ptuju in tu, na pobočju
Huma, je z velikim pričako-
vanjem zrlo v nebo več sto
parov radovednih oči.
»Uuuuuuu« se je zateglo
razlegalo, ko je skočil prvi in
nato še drugi in tretji, pa še-
sti. Pisana padala s pogu-
mnimi padalci so se spuščala
na prizorišče Pisanega balo-
na. Za vse otroke je bilo to
verjetno najlepše doživetje s
te prireditve.
Po zatišju, ki ga je sprem-
ljalo tiho občudovanje in
presenečenje, je spet završa-
lo. Na oder je stopila nasled-
nja kulturna skupina s svojo
glasbeno točko, otroci pa. so
nadaljevali   tekmovanje   v
najrazličnejših zabavnih,
športnih igrah. Tudi na stoj-
nicah se je kar trlo otrok.
Vsak je kaj hotel, ta obloženi
kruh, oni sladoled, ta slad-
korno prejo, vsi pa so hoteli
imeti balone. Nekaj velikih
je sicer krasilo prizorišče. Ko
so tako vihrali v zraku je
marsikaterega malčka zami-
kalo, da bi ga imel. Organiza-
torji pa, katerim so lani prav
vse balone pobrali z dreves,
so letos poskrbeli, da jih je
bilo na stojnicah dovolj.
S tekmovalnimi karticami
so otroci pridno nabirali toč-
ke za balonskega mojstra.
Eni so se vneto pretepali z
blazinami, drugi so se trudi-
li, da z žogico zbijejo čim več
konzervnih škatel, tretji so
veselo poskakovali na veli-
kih žogah, četrti so si metali
vlažno gobo v obraz, najbolj
veseli so bili, če je bil za pa-
nojem kateri od staršev.
Vsak pa je hotel nabrati naj-
več točk. Zato ni čudno, da
je okoli 30 otrok pridobilo
naziv balonskega mojstra in
velemojstra.
Kdor pa je utrujen za tre-
nutek obstal, je lahko gledal
in poslušal, kaj se dogaja na
odru, kjer se je vse dopoldne
zvrstilo okoli dvajset recita-
torskih, folklornih, instru-
mentalnih in vokalnih točk.
Program so popestrile kul-
turne skupine iz šol in dru-
štev. Povezovala ga je Metka
Leskošek. Kadar pa je zai-
grala le vokalnoinštrumen-
talna skupina Vokali, je bil
oder na mah poln otrok, ki
so pokazali, da že prav dobro
obvladajo vse disco plese.
Skozi igro in veselo razpo-
sajenost so se rojevala tudi
nova znanstva. Med tako
množico tudi ni čudno, da se
je kateri od staršev izgubil in
so jih otroci morali klicati s
pomočjo napovedovalke. Na
koncu, ko so se iztekale zad-
nje točke programa, so vsi
složno pobrali smeti s travni-
ka, da bi si s tem z£lgotovili
dovoljenje tudi za prireditev
prihodnje leto. Ura kosila je
bila že mimo, ko so maržo-
retke v modrih in belih uni-
formah oznanile konec.
Sledila je le še Nena in 99
balonov, pesem, ki je postala
hit letošnjega pisanega balo-
na, ob kateri so prerezali vr-
vice in vsi baloni s prizorišča
so v veliko veselje otrok po-
časi odplavali v višave, s pri-
poročilom, da se naslednje
leto spet dobimo na Pisanem
balonu v Laškem.
VIOLETA V.EINSPIELER
FOTO: EDI MASNEL
Z veseljem so si metali mokro gobo v obraz. Največ smeha pa je bilo, če je za panojem
stal kateri od staršev.
Družabne igre je seveda vodil Mito Trefalt,
najbolj uspešna je bila tista, s katero so starši
na velikem razpetem padalu gugali svoje
otroke. Bilo je, kot bi plavali na oceanskih
valovih.
Kdo bo prej padel? Borba z blazinami je bila zagrizena in fer. Tisti, ki je obstal na »kozi«,
si je prislužil dragoceno točko.
Nikar ne mislite, da je to tako enostavno. Sedeti na tako
veliki žogi je sicer udobno, toda za točke je bilo potrebno
preskakljati kar nekaj dolgih metrov.
Ti mladi muzikanti še nikoli niso nastopili pred tako številnim občinstvom. Prvi veliki
nastop - popoln uspeh!
U. STRAN - NOVI TEDNIK
21. JUNIJ 1984
PO GUZAJEVIH SLEDEH Milenko Strašek
»Je zvit kakor ovnov rog!«
Počasi Jo vso skupal utihnilo, med IludmI na se le
začela nalpni docela neopazno, potem pa vedno boli In
boli spletati velika pripoved o zvitem In pogumnem
razbolniku Guzalu In nlegovi druščini.
Končno je razpisala vla-
da 1000 goldinarjev tiste-
mu, ki Guzaja ujame žive-'
ga, 500 goldinarjev tiste-
mu, ki ga dobi mrtvega.
To je orožnike iznova
vspodbudilo in kmalu je
začela predrznemu ropar-
ju prav tanka presti.
Seveda je bil Guzaj lju-
dem tudi strašilo, čeprav
ga par ur daleč ni bilo vi-
deti in planinski čevljar-
ski mojster Mihec Radej
mi je celo pravil, da je Gu-
zaj bil pravzaprav vzrok
njegovemu poklicu.
In to se je zgodilo po-
polnoma naravno in
mirno.
Takrat se pošta še ni vo-
zila iz Sevnice na Plani-
no, ampak dvakrat na te-
den je šel stari Pevcar s
košem črez Jezerce v Št.
Jurij po pisma.
Nekega dne, ko je bilo
zopet treba pošto nositi,
je nekdo pripovedoval,
da Guzaj na Jezecih preži
na potnike in da ni varno
hoditi v Št. Jurij.
Pevcar je ugibal sem in
tja, kakQ bi boljše napra-
vil, da bi sebe in poštni
koš obvaroval pred Guza-
jem. Nazadnje je naprosil
krojača Jožefa Radej a, da
ga je ta spremil s svojo
puško.
Sicer sta pa prišla pi-
smonoša in njegov
spremljevalec, ne da bi
Guzaja videla, ali slišala,
črez nevarne Jezerce v Št.
Jurij. Tam sta se junaka
podala v gostilno, kjer je
sedelo več šentjurskih tr-
žanov. Med temi je bil tu-
di tamkajšnji čevljar, ki je
hotel sprejeti novega
učenca.
Radej se je spomnil
svojega sina Miheca in po
kratkem razgovoru je
imel   šentjurski  čevljar
novega učenca v osebi
mladega Planinčana Mi-
haela Radeja.
Ko je videl Guzaj, da ga
bojo nazadnje le ujeli, je
vločil prošnjo do cesarja
in obljubil, da hoče biti
odslej pošten in priden,
če ga cesar pomilosti.
Ta prošnja ni dobila od-
govora in Guzaj je ostal
ropar. Toda kmalu se je
izpolnila njegova usoda.
Ko je Guzaj uvidel, da
mu ni več rešitve, se je
ogradil v neki vinograd-
ski hiši v Košnici, kjer ga
je truma orožnikov oble-
gala skoraj dva tedna (ta-
ko hudo vendarle ni bilo,
op. p.).
Ko ni imel več streliva
in živeža, je stopil izmed
orožnikov h koči in ustre-
lil Guzaja skozi okno.
Roparjev stari oče je v
poznejših letih oslepel in
na kapucinskem mostu v
Celju prosil miloščine.
Po Guzaj evi smrti so bi-
le ceste in poti proste vse
nevarnosti in ljudstvo se
je oddahnilo, rešeno vse-
ga strahu za življenje in
imetje.
Sicer pa Guzaj še dan-
danes živi v spominih
ljudstva našega domače-
ga in sosednjih okrajev.
Skoro čudno pa je, da lju-
dje o njemu govore pri-
jazno, ne da bi ga zaniče-
vali in črteli kot hudo-
delca.
Tako torej je zapisala o
Guzaju pisateljica Anna
Wambrechtsamerjeva
(1897-1933) v Kroniki pla-
ninskega gradu in trga
Planina v letu 1928. Ro-
kopis hranijo v maribor-
skem muzeju.
Razveselite s pozornostjo!
Kupujte na oddelku ŽENSKE KONFEKCIJE
Veleblagovnice T, v prodajalnah SALON T in
NOVOST.
Ernest Tiran
Razbojnik
Guzaj
24
»Zdaj pa dobite denar. Vsak po tri
sto goldinarjev. Drugo gre v blagajno.
Kdor nam pomaga, naj mu ne bo za-
stonj, drugače bi si drugič morebiti
premislil. Sami veste, da moramo imeti
ljudi za seboj, drugače bi bilo kmalu po
nas.«
»Tri sto!«, je zašumelo med možmi.
»Pa pametno jih rabite! Ne zazrite jih
še ta teden! Vino je kača. Pa tudi zdaj
morda dolgo ne bo nič.«
Iz žepa je potegnil lepo rejen sveženj
zelenkastih bankovcev in začel deliti.
Vsak je dobil svoj delež in ga hlastno
spravil. Ko je prišel na vrsto Nandek, je
dobil samo dvesto devetdeset.
»Preštej!« mu je ukazal Guzaj.
Nandek je štel. Štel je še enkrat. De-
set goldinarjev je bilo manj.
»Je prav?« je vprašal Guzaj.
»Ne vem. Morda sem se pa zmotil.
Počakaj. Deset goldinarjev je prema-
lo,« je rekel Nandek.
»Nisi dobil tri sto, kakor drugi?«, ga
je pogledal Guzaj v oči.
»Ne! Samo dvesto devetdeset je, de-
set goldinarjev še manjka!« je rekel
Nandek.
Guzaj mu je vzel denar iz rok, kakor
da ga bo sam štel. Pa ga je spravil nazaj
v žep in Nandeka nenadoma nahrulil:
»In tistih deset, ki si jih sam vzel?!«
»Jaz? Sam vzel? Kdaj pa?«
»Res ne?« ga je nevarno mirno še
enkrat vprašal Guzaj.
»Res ne! Kakor je bog v svetih nebe-
sih, da ne!«    ^
»Primite ga!« je zarohnel Guzaj.
Oskrbniku v graščini za Sotlo jih je
ukradel, ko sem mu jih jaz potisnil za
srajco! Si ali nisi?«
»Nikoli ni res! Nisem! Dokazi!«
»Na svoje oči sem te videl! Pogledal
si okrog sebe, ali je kje kdo, pa me nisi
videl za vrati! In si mu jih vzel in jih
skril v škorenj! - Misli kdo, da se la-
žem ? Naj pove glasno!«
Vsi so osuplo molčali in gledali v tla.
»Zvežite ga!«
Nandek je skočil, skušal pobegniti,
pa so ga zgrabili in vrgli po tleh in na
Guzajev ukaz privezali k bukvi.
»Rekel sem in vsi ste potrdih. Tudi
za en sam utajeni groš - smrt!«
Glas mu je bil oster kakor britev.
Vsi so v zadregi gledali v tla, niti
trenil ni nihče.
Nazadnje se je premaknil Gregi in re-
kel:
»Pusti ga. Premotilo ga je.«
Guzaj je planil:
»Zmenili smo se in kakor smo se
zmenili, tako velja. Kdor ni v malem
zvest, ga bc kaj večjega še laže premo-
tilo in bomo zaradi njega vsi nesrečni.
Ne poteguj se zanj, ti rečem, čeprav si
Gregi Povedal sem vam, - milosti ne
bo! Ne zame, ne za nikogar! Ne bo mi-
losti!«
Smrtna tišina je zavladala. Prekinil
jo je Guzaj sam:
»Zdaj lahko greste. Jaz ostanem, da
bi se kdo ne zmotil in ga rešil«
Vsi poparjeni so drug za drugim po-
časi odšli proti dolini, Ko ni bilo niko-
gar več čuti, je odšel tudi Guzaj.
Nandek je ostal sam.
Najprej se je skušal rešiti vrvi, s kate-
ro je bil privezan za bukev. Nikakor ni
šlo, samo vrv se mu je bolj zai-ezala v
živo, Potem je začel klicati na pomoč.
Kdo bi ga bil mogel slišati, do najbližje
hiše je bilo debelo uro hoda. Potem je
klel, molil, spet klel, prosil ~ hosta je
bila gluha, še odmeva ni dala. Samo
sova je grozotno skovikala nekje daleč.
In vedno hladneje je postajalo, on pa je
bil od smrtnega straha ves moker.
Zmračilo se je, padla je noč.
Kdo ve, koliko časa je minilo, ko je
končno le zaslišal šum suhega listja
nekje za seboj. Prisluhnil je, se s po-
slednjimi močmi spet skušal odtrgati
od drevesa. Klicati sploh ni mogel več,
grlo mu je bilo suho. Spet je bilo vse
tiho. Zmotil se je bil, nikogar ni bilo!
Naenkrat se ga je dotaknila človeška
roka.
Guzaj se je vrnil. In ga odvezal. Nan-
dek je pokleknil predenjin ga objel čez
kolena, se razjokal kakor majhno dete.
»Saj sem vedel, da si dober. Nikoli
več se ne bom dotaknil tujega denarja,
če ne boš ti ukazal. Do smrti ti bom
vedel hvalo. Samo da si me še tokrat
rešil. Kako naj se ti zahvalim?«
»Ti bom že povedal«, je rekel Guzaj.
»Pojdiva zdaj.«
Cez dva dni je prišel Gregi k Drobne-
tu in vprašal za Guzaja. Ni ga bilo do-
ma. Pa je naročil DrobneU, naj reče
Guzaju, da je dobro napravil in naj se
mu v njegovem imenu zahvali, bo že
sam vedel, za kaj.
12. POGLAVJE
Guzaj ima Icrompir
Tako je bilo že od nekdaj na svetu:
Kdo ima samo srečo, drugi pa samo
smolo. Včasih je gostinska obrt bolj
cvetela. Senene vile niso samo za seno
pripravne, že kmečki puntarji so jih
nekoč jemali s seboj. Trikrat žegnana
hostija. Guzaj na vsem lepem najde
strica, stric pa goldinar, - tam, kjer ga
ni bUo.
Takrat je bilo vse drugače. Danes je
železnica ali pa se pelješ z motorjem ah
celo s ličkom, pa skoraj ne opaziš, da
gre cesta navkreber, kar švigneš prek
in si spet na ravnem, včasih so bili pa
hudi klanci in ubogi popotniki! Vozni-
ki še celo; pod vsakim klancem je bila
gostilna, da so si lahko privezali dušo
za napor, ki jih je čakal, in na priprego,
- »na forajt«, se je temu reklo strokov-
no, - so morah čakati, kaj pa naj bi
drugega delali, kakor jedh in pili! On-
kraj klanca so pa spet imeli od samega
poganjanja in pridušanja čisto izsuše-
na grla in jih je bilo treba spet zamočiti.
Krčmarji so služili, nihče se ni nikoh
pritoževal, da ne more sl^atL če bi ga
kdo vprašal, koliko zaračuna postrež-
nine, bi ga debelo gledal, na pragu so
čakali na goste, zelo prijazni so bili in
lepo rdeči in rejeni in s tolarji so žven-
ketali po obeh hlačnih žepih, pravnic
ni bilo opaziti, da bi bila gostinska obrt
hirala! Dandanes pa, - ni da bi govoril!
Grež v gostilno, še na mar nisi niko-
mur, ko prideš! Sedeš za mizo, čakaš
pol ure, potem se le šele prav zaspano
prikaže od nekod sveže prepleskana
natakarica in te kolikor se da odljudno
vpraša, po kaj si prišel Pa naročiš ste-
klenico piva in ponižno čakaš spet pol
ure, nazadnje ti pa prinese namesto pi-
va dva deci rdečega in te vpraša: »Saj
ste naročili belega, kaj ne?«
Če za nič drugega, vsaj glede postrež-
be vsa čast starim! Kje so časi!
Halarjev breg je seveda še, tiste go-
stilne pod njim pa že zdavnaj ni več,
kjer se je to zgodilo.
To je bila takrat daleč naokrog znana
in spoštovana hiša. Ni bila samo gostil-
na, tudi mesarija je bUa tam in še župa-
novstvo povrh. Vse te tri ljudstvu pre-
potrebne dejavnosti je izvrševala ena
in ista oseba, po domače so ji rekli
Jožek, ali pa gospod župan, kakor je že
bilo bolj prav in primerno. Debel je bil
us za tri, pa vseeno, nič ni bilo čudno,
da je imel vedno tohko opravkov in
skrbi naenkrat, da sam ni vedel, kje se
ga glava drži Neprestano se mu je
strašno mudilo, zdaj skozi vežo v me-
snico, zdaj nazaj v gostilno, zdaj spet v
pisarno (ki si prišel vanjo kar skozi
gostilno), pa iz pisarne spet malo k ma-
mi v kuhinjo na majhen predjužnik.
Za mizo v kotu sta sedela moški in
ženska, on je imel zelen zajčjek na glavi
in morda kakih trideset let, dekle je
bila pa še čisto mlada, morebiti dvaj-
set. V Šmarju je bil tega dne sejem, pa
sta nakupila vsega* tega, koš je bil do
vrha poln, pa sta ga postavila kar na tla
poleg sebe, senene vile je pa mož naslo-
nil na zid za seboj, da bi jih ne pozabil
Njima nasproti je dremal muzikant
Anza, od časa spregovoril nekaj besed
s klarinetom, ki je ležal pred njim, po-
tem pa spet zakinknil.
»Dajmo, dajmo, Jože, jaz bom bas, ti
čez vzemi!«
Pa ni bilo nikjer nobenega priprav-
nega Jožeta blizu, gospod župan je res
bil Jožek po domače, pa mu do petja
sploh ni bilo, ko je imel vedno toliko
skrbi, samo od časa do časa je prišel
pogledat, če je treba kaj postreči In ko
je videl, da je vse v redu, je spet odšel
Potem je pa prišel bajtar Miha.
Okrog vratu je imel obešen nov »fur-
žel«, vrv za privezovanje živine nihče
ne reče, je predolgo!
»Dober večer vsem skupaj, bogdaj!
Vejo, gospod župan - Kje pa so gospod
župan ? Ah so doma ?«

NOVI TEDIffiK - STRAN 15
|aga|l¥l Tmn^
rojstni dan mi je očka kupil
ladega psička. Dala sem mu
,e Runo. Bil je pravi mali naga-
!ček.
fjekega dne je mamica sadila
I vrtu paradižnikove sadike,
pazila je, da ji ena sadika manj-
, Ker ni bilo nikogar v bližini,
mislila, da jo je pozabila vsadi-
Cez nekaj časa je presenečena
jazila, da je sadika ponovno iz-
nila. Tedaj je zagledala malega
unota, kako je ponosno odhajal
sadiko v gobčku.
BOJANA SELIH, 4. d
OS Dušan Jereb
SLOVENSKE KONJICE
0sela novica
Bil je petek. Naši sošolki Mate-
Bevc in Sergeja Cvefler sta šli
1 občinsko tekmovanje iz Vese-
šole v Loče. Mi smo stali v šoli
skoraj pozabili nanju. Po kon-
j pouka smo imeli tabornike,
nita in jaz sva šli iz telovadnice.
ioU) je vstopila Mateja in vzkli-
nila je: Prva semi Medve z Ani-
) sva navalili nanjo in jo skoraj
»mečkali. Vse tri smo se ve.seli-
. V trenutku so izvedeli novico
si sošolci in popoldne .še v vasi.
daj si želimo, da bi zmagala na
.'publiškem tekmovanju
MARTINA KODRIN, 4 r
OS Stranice
Kar utrujeni ste že, kajne, dragi šolarji. Skrajni čas,
da so napočile počitnice. Uradno jih danes sicer še ni,
bodo pa zdaj, zdaj zares tu in šolskih nalog, spraševa-
nja in kontrolk je za polna dva meseca in še nekaj čez,
konec. Tudi Otroški vrtiljak se bo malce ustavil. Ne
sicer popolnoma, samo malce počasneje se bo vrtel v
tehle počitniških dneh. Kako počasi, pa je odvisno od
vas. Tako pridno kot med šolskim letom, najbrž zdaj
ne boste pisali, pa saj je prav, da si malce odpočijete.
Ce pa boste poslali kakšen zanimiv počitniški doživ-
ljaj, bom seveda vesela. Mapo s prispevki šolskega leta
torej zapiramo. Zdaj dajemo prostor počitniškim in
poletnim zgodbam, zato ostanite z nami tudi čez po-
letje.
Želim vam veliko sonca in veselih dni!
Vaša Nadja
DopIsnlSkl krožek
Meni je zelo v.šeč dopisniški
krožek. Napisali smo že veliko
spisov. Pri krožku izvemo veliko
lepega. Delo ni težko, pišem pa
rada. Pri dopisniškem krožku
nas je veliko, dobimo pa se v če-
trtek. Četrtka se zato zelo vese-
lim.
MARIJA VRENKO. 2. r
COS Marija Broz
BISTRICA OB SOTLI
Obisk
v 4. a smo imeli letos obisk.
Ampak kakšen obiski Inšpektor-
je. Joj, kako nas je bilo strah!
Pedagoški svetovalec je pregle-
dal redovalnico, dnevnik in vse
priprave. Potem je tovarišici
Martini povedal, kje smo imeli
napake. Rekel je, da smo pridni.
Samo svinčnikov nimamo ošilje-
nih. Ta ura je bila tiha in mirna.
MATEJA LEDINEK. 4. a
OS Zreče
Laž Ima kratke noge
Nekega lepega dne je teta za
kosilo spekla palačinke. Jaz jih
imam zelo rad. Ko sem bil sam v
kuhinji, sem bratrancu ukradel
palačinko. In je bil še majhen,
zato je začel jokati. Nisem vedel,
kam bi se skril. Bal sem se, da jih
bom dobil po zadnji plati. Začel
sem ga tolažiti, a je bilo že pre-
pozno. Prišla je teta in vprašala,
kaj se je zgodilo. Bratranec meje
založil, da sem mu ukradel pala-
činko: Hitel sem pripovedovati,
da nisem kriv jaz, ampak moja
sestra. Teta ni rekla ničesar, am-
pak je prinesla ogledalo in rekla:
■Takoj bomo videli, kdo laže.-
Pogledal sem se v ogledalo in
videl, da sem okoli ust namazan z
•marmelado. Sedaj nisem mogel
več tajiti, zato me je bilo tako
sram, da sem zajokal
Kasneje je za to laž izvedela
tudi mamica. Povedala mi je, da
ne smem lagati. Dodala je še pre-
govor: "Laž ima kratke noge'-
Da je to res, sem spoznal tudi
sam.
TIBOR STUPAR. 5. a
OS Bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Popravek
Opravičujemo se Danici
Kladnik in Bernardi Gorjup,
ki sta nastopili na prvem vrti-
Ijakovem srečanju. V Novem
tedniku smo pomotoma zapi-
sali, da sta prišli iz Šempetra,
v resnici pa sta iz Šentjurja.
Pionirli fotografiralo
Veliko dela ste imeli ob koncu šolskega leta in počitnice
Vam iz srca privoščimo. Morda je bil tudi to vzrok, da je na naš
naslov prišlo v zadnjem času malo fotografij. In ker smo
obljubili, da bo rubrika Pionirji fotografirajo potekala še na-
prej, tudi med šolskimi počitnicami, smo kar malce v zadregi,
kaj naj objavimo.
Slik je od zaključne razstave ostalo precej, vendarpa si želimo
svežih in aktualnih izdelkov. Ko boste na morju, v hribih, pri
stari mami na deželi, se vam bo gotovo posrečil kakšen uspel
posnetek. Ne samo, da ga bomo objavili v Novem tedniku,
•čakajo tudi kuponi Fotolika, v poštev pa bodo fotografije prišle
tudi za veliko nagrado in priznanje ter razstavo, ki bo ob koncu
riaslednjega šolskega leta.
Iz zajetnega šopa fotografij foto krožka iz osnovne šole Anton
Aškerc v Titovem Velenju smo med tistimi fotografijami, ki niso
bile prikazane na zaključni razstavi, za ta teden izbrali posnetek
Saša Zidova. Pravi, da je Velenjski grad pust in takšnega je tudi
prikazal. V ospredje je zajel košate veje, ki ga preraščajo in
dajejo slabo luč gradu.
Urednik fotografije
Ali ste že prebrali knjigo Uka-
na? Ce ne, jo brž vzemite v roke,
saj je zelo zanimiva Pa veste,
kdo je njen avtor? To je naš znani
slovenski pisatelj Tone Svetina.
Poleg pisanja se ukvarja tudi s
kiparstvom. Mladinci naše
osnovne šole smo si ogledali raz-
stavo, ki jo je pripravil skupaj s
sinom Vojkom. S pisateljem smo
se pogovarjali o njegovem življe-
nju in delu.
Od kdaj že pišete in koliko del
ste napisali?
■ Začetka mojega pisanja ne bi
mogel omejiti z letnico. Moje
prvo dobro delo je bil spis Pogo-
vor z vijolico. Moral sem ga pre-
brati šolskemu nadzorniku. Za
nagrado sem dobil pero. To je
bila vzpodbuda za pisanje. Od ta-
krat do danes je izšlo mnogo mo-
jih knjig. Nikdar pa jih nisem
preštel...
Vemo, da ste velik ljubitelj na-
rave.
"Človek je v življenju mnogo-
krat razočaran. Ima občutek, da
ga nihče več ne mara. V naravi pa
se to razočaranje kar nekako po-
razgubi. Narava me razbremeni
v.seh težav.-
Ali .še vedno pi.šete dnevnik?
• Seveda, kdor ne piše dnevni-
ka, ni pravi književnik. Ce hočeš
postati dober pisatelj, moraš pi-
.sati dnevnik."
Zakaj pripravljate razstave
skupaj s svojim sinom Vojkom?
••Moje skulpture predstavljajo
vojni čas, sin pa ustvarja, prika-
zuje na platnu obdobje po drugi
svetovni vojni •
Kje ste dobili idejo za vašo ne-
vsakdanjo tehniko?
• Kot veste, je dala I. svetovna
vojna mnogo žrtev. Pozabili pa
so mnogo orožja. To idejo sem
dobil v dolini Soče, kjer se je
odvijala soška fronta,-
V imenu mladincev se vam
iskreno zahvaljujeva za pogovor.
NATASA Z.ABUKOVSEK, 8. a
TOMA2 LAJBAHER, 8. b
OS Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Lepo Je biti mlad
Vsak človek je enkrat mlad.
Mladost je najlepši del življenja.
Naša mladost je zelo lepa. Je
polna veselja, radosti, igrivosti,
porednosti in tovarištva. Včla-
njamo se v razne krožke. Zani-
mamo se za šport, glasbo in radi
beremo. V mladosti se večkrat
zaljubiš. Takrat se slabše učiš.
Napraviš tudi kakšno neumnost,
s katero užališ svojega najboljše-
ga vzgojitelja ali prijatelja.
Ponekod po svetu je mladost
tudi grenka. Otroci se ne morejo
šolati, tare jih lakota, nalezljive
bolezni, izkoriščajo jo kot delov-
no sjlo.
Pri nas pa je mladost lepa, naj-
lepša, zato bi hotel vedno ostati
mlad.
BERNI KANDORFER. 5. a
COS Fran Roš
CELJE
Odgovorno delo
Veliko ljudi opravlja odgovpr-
no delo. Tudi moj očka. On pre-
važa bolnike v bolnico in iz bol-
nice domov. Kadar začujem glas
sirene s ceste, vedno skočim k
oknu. Morda se pelje moj očka. Z
modro lučjo, ki mu utira pot. se
bori za človeško življenje. Ima
nalogo, da bolnika čimprej pripe-
lje v roke zdravnikov. Toda ta boj
včasih tudi izgubi. Takšen pre-
voz mu rani dušo. Take rane ni
mogoče hitro zaceliti.
Jaz sem zelo ponosna na svoje-
ga očka.
ALENKA PETROVEC, 7. r
OS Slavko Slander
CELJE
Dinar na dinar...
v tem šolskem letu se je v pio-
nirski hranilnici na naši šoli na-
bralo kar nekaj obresti. Zato bo-
mo lahko kaj kupili. Vsak razred
je dal svoj predlog: ribiške pali-
ce, žoge, zavese, televizor, kole-
sa... Iz vseh predlogov smo
izbrali prenosni televizor Ce te-
ga ne bo, bomo kupili kolesa in
žoge.
SIMONA TUSEK, 6 c
OS Primož Trubar
LASKO
PLANINSKO DRUŠTVO LAŠKO
objavlja
prosta dela in naloge:
1. oskrbnika planinskega doma na
Šmohorju (778 m)
2. priprava in strežba jedil in pijač
Pogoji
pod 1:
- dokončana poklicna šola živilske smeri ali dokon-
čana osemletka in najmanj 3 leta delovnih izkušenj
pri upravljanju planinskih domov ali drugih gostin-
skih obratov
- zdravstvena sposobnost za delo z živili
pod 2:
- dokončana poklicna šola kuharske smeri ali tečaj
za kuharica
- najmanj 2 oziroma 5 let ustreznih delovnih izku-
šenj
- zdravstvena sposobnost za delo z živili
Kuhinja planinskega doma se upravlja v lastni režiji
oskrbnika, zato imajo prednost pri izbiri zakonci.
■ Kandidati lahko vložijo svoje prijave v 15 dneh od
objave. S kandidati bo opravljen razgovor in ogled
planinskega doma na šmohorju.
Prijave pošljite na naslov: Planinsko društvo Laško,
63270 Laško
POPRAVEK RAZPISA
iz štev. 23 z dne 7, 7. 1984
ZBOR DELAVCEV DELAVSKE UNIVERZE ŽALEC
razpisuje dela in naloge za nedoločen čas s polnim
delovnim časom:
UČITELJA ZGODOVINE
- profesor zgodovine
za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA
- profesor nemščine
za honorarno sodelovanje
Začetek dela 1. september 1984.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa-
na naslov Delavska univerza Žalec. O izbiri bodo
obveščeni kandidati v 30 dneh po poteku roka za
prijavo. '
Atkina zanka
Beseda, napisane poleg črk v zgornjih poljih, so na
nek način povezane. Kako, moraš ugotoviti sam. Po-
veži najprej polja v del>elejših okvirčkih, potem pa
še tista v tanjših. Velike črke v teh poljih ti bodo
povedale, kdo je bil vse leto z nami na strani Otroški
vrtiljak.
Rešitev napiši na dopisnico in jo do torka, 26. junija
1984 pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V kongresa 3a,
63.000 Celje. Lepa nagrada za enega od reševalcev je že
v našem uredništvu.
Pa še rešitev prejšnje uganke. Pravilno se glasi: PO-
ČITNICE. Nagrado pa dobi: 2iga Podpečan, Mislinja
66. 62382 MISLINJA.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
21. JUNM 19841
v Celju se je ustavila državna
reprezentanca, ki se pripravlja
za nastop na rokometnem tur-
nirju na olimpijskih igrah v Los
Angelesu. Odigrala je dve tekmi
ter premagala Šoštanj 37:32 in
Aero 33:28. V reprezentanci je
nastopil tudi Rolando Pušnik,
23, (na sliki) iz Celja, ki je pred
dobro sezono okrepil Crvenko
ter se tudi vsidral v reprezen-
tanci. Tako bo verjetno edini
»Celjan« na olimpijskih igrah v
Los Angelesu, v kolikor to v
zadnjem trenutku ne bo uspelo
še judoistu Štefanu Čuku ter at-
letu Roku Kopitarju.
Foto: TONE TAVCAR
V 2RK Aero nov veter?
Delovanje Železničarskega
rokometnega kluba Aero v se-
zoni 83/84 je bilo poleg ka-
drovskih sprememb v ospre-
dju na skupščini kluba. Ude-
ležba je bila dobra, razprave
pa takšne, kot je bilo pričako-
vati - odločne za spremembo
na boljše pa tudi takšne, ki so
nov koncept dela poskušale
iztiriti.
V prihodnje bo 19 člansko
predsedstvo vodil dosedanji
predsednik Mile Zupančič, si-
cer direktor delovne organiza-
cije, ki je pokrovitelj rokomet-
nega kluba. Na čelu izvršnega
odbora bo Andrej SuSteršič
prav tako iz Aera. Disciplinsko
komisijo bo vodil Matjaž 2u-
gelj, nadzorni odbor Janez
Cankar in strokovno tehnično
komisijo Jure Koren. Trener-
ski team bo sestavljalo šest
i'
mož; strokovni vodja mladih
selekcij bo Tone Goršič, po-
močnik trenerja prve ekipe
Slavko Ivezič, trener mladin-
ske ekipe Miloš Rovšnik, tre-
ner pionirskih ekip Herman
Virt in pomočnik trenerja mla-
dih selekcij Tone Tiselj. Odpr-
to je torej najpomembnejše
mesto, kdo bo trener prve eki-
pe. Sekretar kluba Vlado Priv-
šek je povedal, da se pogovar-
jajo s tremi, štirimi strokov-
njaki.
Skupščina pa le ni minila ta-
ko mirno, kot vse skupaj izgle-
da. Zlasti dva (Nace Krumpak
in Dušan Jereb) sta posku.šala
pripravljene stvari obrniti,
vendar jima to ni uspelo in za-
to sta prostovoljno odstopila,
čeprav sta bila predlagana v
predsedstvo oz. izvršni odbor.
Tako je po.stal namesto Naca
Krumpaka v predsedstvu član
Ernest Marguč, v izvršnem od-
boru pa namesto Dušana Jere-
ba Marjan Hlačar. Na skupšči-
ni tudi ni bilo predsednika, ki
je že pred tem od.stopil, Franci-
ja Erjavca, vendar iz upraviče-
nih, zdravstvenih razlogov.
.    TONE VRABL
V zadnji sezoni so rokometaši Aera odigrali pet medna-
rodnih tekem, dve z madžarsko ekipo Vezsprem ter po eno
s Celovcem, Koflachom in držiivno reprezentanco Japon-
ske!
Državni reprezentant je bil Vito Selčan, ki je nastopil na
mladinskem svetovnem prvenstvu na Finskem.
Od 21 igralcev iz sezone 82/83 jih je v naslednji odšlo
osem (M.Bojovič, Božič, Djurin, Ramšak, Mahnič, Kleč in
Medved), dva sta se vrnila (Toplak, Zupane), trije niso
igrali veliko tekem (V.Bojovič, Ivezič, Tomič), štirje mla-
linci pa so prvič nastopili za člane (Bala, Seško, Robida,
Kovačič).
Za igralce, ki so nosili breme igre v spomladanskem
delu, so pripravili oceno: napredovali so Razgor, Jonak,
Kapitler, Bala, Dobršek (delno) in Seško, stagnirali To-
plak, Selčan, Ščurek, Tomič in Lesjak, medtem ko nista
izpolnila pričakovanj Anderluh in Manček.
Liljana Mihovljanec (72) se iz leta v leto počasi, toda
vztrajno razvija v odlično tekačico na srednje proge, pa
čeprav je letos končala šele osemletko. Njena specialnost
je 800 m in upamo, da bomo tudi v njej sčasoma dobili eno
boljših atletinj, ki bo slovela vsaj po Jugoslaviji.
Foto: TONE TAVČAR
Mlade atletinje
pokalne prvakinje
Na različnih atletskih sta-
dionih po Jugoslaviji so bila
finalna tekmovanja za APJ,
kjer so nastopili tudi pred-
stavniki Kladivarja in Vele-
nja.
Največji uspeh so dosegle
mladinke, ki so nastopile v Ce-
lju ter premočno osvojile prvo
mesto pred Crveno Zvezdo, ki
so jo premagale za kar 80 točk
razlike. Celjanke so osvojile
štiri prva mesta (Mihovljanec
tek na 800 m. Hren skok v da-
ljavo, Mastnak v kopju in Er-
javčeva disk), vendar ne gre
orezreti tudi ostalih uvrstitev
celjskih tekmovalk, saj je vsa-
ka dodala svoj delež k lepemu
uspehu. Velenjčanke so osvoji-
le 31. mesto.
Mladinci so nastopili v Po-
stojni ter brez prvega mesta
med posamezniki osvojili
ekipno tretje mesto, prav tako
so bili tretji tudi člani z eno
zmago Kopitarja na 400 m ovi-
re v Zagrebu, To pomeni, da so
bili v primerjavi z drugimi
močnejši prav v večjem številu
startnih mest, ki prinašajo dra-
gocene točke.
TV
Branko Vlvod znova čez 2 m?
Lani je nekdanji odlični celjski atlet Branko Vivod sam
pripravil tekmovanje ob 20-letnici, kar je kot prvi Slovenec
preskočil dva metra. Poskusil je dokazati, da to še vedno
zmore in je tudi zmogel na celjskem atletskem stadionu.
To tekmovanje pa naj bi postalo tradicionalno in celo medna-
rodno. Letos ne bo v Celju, ampak v Titovem Velenju na sta-
dionu ob jezeru v začetku septembra. Naslov je »izziv za preskok
200 cm za veterane«. Objave so že bile objavljene na Norveškem,
v ZRN, CSSR, Italiji..., zanjo preko obvestila Toneta Fornezija
Toda vedo tudi v ZDA. Vsak tekmovalec bo prišel na svoje
stroške, Emona iz Ljubljane pa bo povrnila stroške bivanja
tistim, ki bodo preskočili dva metra. Ob skoku v višino bodo
velenjski atletski delavci pripravili še kvaliteten miting z nasto-
pom mnogih domačih najboljših atletov ter tekmovanje mladih
v skoku v višino. Za te bo medalje in pokal prispeval Branko
Vivod. Med mitingom bo tudi tekma v malem nogometu med
Zlato selekcijo Nedeljskega ter veterani Rudarja Titovo Velenje,
del izkupička s celotne prireditve pa bo podarjen zvezi paraple-
gikov Slovenije.
T. VRABL
Nagrade v Celje in Zidani most
v prejšnji nagradni šahovski igri je bil pravilni odgovor Alek-
sander Matanovič. Nagrajenci pa so 1, Mateja Vrečar, Košnica 36
b Celje. 2. Matej Motoh, Čopova 23 Celje in 3. Rudi Soper, Zidani
most 33. Med poslušalci je bil najuspešnejši Franjo Planine.
Kocbekova 5, Celje. Nagrade je možno dvigniti v oglasno naroč-
niškem oddelku NT - RC v roku 30 dni.
Sprejem alpinističnili tečajnikov v
mlajše pripravnike
17. maja so tečajniki plezal-
ne šole, ki jo je organiziral al-
pinistični odsek pri Planin-
skem društvu Celje, z reševa-
njem testov zaključili teore-
tični del programa. Izpita se
je udeležilo devet tečajnikov
- vsi so ga tudi uspešno opra-
vili.
Ob pričetku šole se je število
tečajnikov gibalo sicer preko
dvajset, takoj po prvih trenin-
gih v plezalnem vrtcu v Tre-
marjih pa se je pojavil osip, ta-
ko da je do zaključka teoretič-
nega dela ostalo le še devet
najbolj vztrajnih.
Izpit je zajemal snov iz po-
dročja organizacije ter zgodo-
vine planinstva in alpinizma,
vremenosFovja, zahtevalo se je
poznavanje tehnike plezanja,
velik poudarek pa je bil name-
njen poznavanju nevarnosti v
gorah in nudenju prve pomoči.
Tečajniki so si znanje prido-
bivali iz vsakotedenskih pre-
davanj, ki so trajala od jeseni
preteklega leta, do maja. Pre-
davali so člani alpinisti, alpini-
stični inštruktorji, gorski reše-
valci ter zdravnik. Tečajnike
so seznanjali z veščinami, ki so
pomembne za razvoj alpinista
in planinca. Med že omenjena
področja iz izpitne snovi je v
program predavanj sodila tudi
etika alpinista, katero v marsi-
katerem športu zanemarjajo,
prehrana v gorah in osebna
oprema, ure pa so bile pope-
strene z diapozitivi in filmi, ki
so jih posneli člani in priprav-
niki na svojih turah.
Tečajniki so bili z opravlje-
nim izpitom sprejeti med mlaj-
še pripravnike, kar jim bo od-
slej omogočalo plezanje v na-
vezi s člani, ne le v plezalnem
vrtcu, temveč v pravih smereh
nižje težavnostne stopnje.
CM
20GA JE OKROGIA
Končano je tekmovanje v republiški nogometni ligi,
kjer smo imeli s celjskega območja tri predstavnike, vsi
pa so uspešno končali prvenstvo in ostali med najbolj-
šimi. V zadnjem kolu so se izkazali nogometaši Kladivarja,
ki so doma z goli Skedlja, Gajzerja, Zukiča in Savica 2 s 5:0
premagali Izolo ter dokazali, da znajo igrati in si zaslužijo
mesto v republiški ligi. Šmartno si je po nepotrebnem
privoščilo poraz doma z Železničarjem 1:2, strelec Prašni-
kar, velenjski Rudar pa je izgubil z Rudarjem v Trbovljah
3:1, strelec Boškovič.
Lestvica:
1. Maribor 26 22 1   3 74:11 45
2. Rudar (TV) 26 15 6 5 51:30 36
10. Kladivar 26 8 7 11 32:46 23
12. Šmartno 26 7 8 11 38:45 22
Zadovoljni smo lahko samo z uvrstitvijo mlade ekipe
Kladivarja, ki se je po ietih igranja v vzhodni ligi vrnila v
republiško konkurenco. Igralci Kladivarja so imeli tudi
nekaj smole, razigrali pa so se v pravem času in ujeli zadnji
vlak za obstanek. To se jim prihodnje leto z vestnim delom
in dobljenimi izkušnjami ne sme več ponoviti. Velenjski
Rudar je dolgo držal korak k Mariborom, potem pa je
zmanjkalo pravih motivov in tako je drugo mesto tudi
realno tisto za kar so sposobni. Razočarali so nogometaši
Smartna, ki so bili pred tremi leti še republiški prvaki, zdaj
pa bi skorai izpadli. '   TV
Partizan premagal
Olimpijo
v 4. kolu republiške lige v dvi-
ganju uteži je Partizan Celje
mesto premagal ljubljansko
Olimpijo ter tako vodi na lestvi-
ci. Za Partizan so nastopili:
D.Skornik 185 kg, S. Skornik
185, Safarič 180, Krajnc 235,
M.Urankar 245, Papotnik 205,
J. Urankar 215 (sin je bil torej
uspešnejši za 30 kg!) in Gašperlin
180 kg.
Skok - Storman prva
v počastitev krajevnega praz-
nika Šempetra so pripravili tur-
nir šahovskih dvojic, kjer sta
zmagala Stane Skok - Martin
Storman pred bratoma Peternel
itd.
Znani šahisti na
prvih mestih
Na rednem mesečnem turnir-
ju šahovskega kluba Savinjčan
v Šempetru je zmagal Stane
Skok pred Martinom Storma-
nom ter bratoma Jožetom in Šte-
fanom Peternelom.
Deveti med 85.
Sahisti
Marjan Crepan iz Žalca je na-
stopil na močnem šahovskem
turnirju v Novem Bečeju ter
osvojil odlično deveto mesto.
joZe grobelnik
Kegljavke Žalca prve
Po končanem spomladan-
skem delu prve ženske lige re-
gionalne kegljaške zveze Celje
vodi Žalec 14 točk, sledijo Aero
Celie 12, Šentjur 10, LIK Savinja
8, Obnova 6, Libela 4, Obrtnik
Mozirje 2 in Cinkarna brez točke.
ZDENKA ZIMŠEK
AerovI kolesarji po
Slovonlll
v delovni organizaciji Aero
imajo tudi izredno delovno ko-
lesarsko sekcijo, ki ima 43 čla-
nov, od tega 25 aktivnih. Sekcija
je bila ustanovljena pred dvemi
leti. Pred dnevi je enajst kolesar-
jev Aera doseglo lep podvig, ko
sOjV dveh dneh diagonalno pre-
vozili Slovenijo od Lendave do
Kopra v dolžini 320 kilometrov.
Startali so v Lendavi v soboto
zjutraj, se ustavili v Celju in pre-
spali ter pot nadaljevali v nedeljo
proti Kopru, kamor so prispeli
popoldne ob 16. uri. Težav med
vožnjo niso imeli, vozili pa so
Blaž in Janez Crepinšek, Branko
Rezar, Jože Terglav, Silvo Ra-
zboršek, Janko Breznik, Aco
Ibraimov, Boštjan Delnšar, Igor
Nunčič, Bojan Vodlan in Marko
Latinovič, Letos bodo sodelovali
še na vseh drugih kolesarskih
maratonih in akcijah po Sloveni-
ji ter organizirali sindikalne kole-
sarske dirke v okviru celjskega
območja za pokal Aera in se sre-
čali tudi s kolesarji Save iz Kra-
nja.
TV
Mladinski rokomet
Jugoslavije v Celju
Od petka do nedelje bo v hali
Golovec turnir mladinskih ekip
republik in pokrajin Jugoslavi-
je v rokometu. Slovesna otvori-
tev bo ob 15. uri, nato pa tekme
vse do nedelje opoldne, ko bo
proglasitev najboljših. Sloven-
ska reprezentanca je že od pone-
deljka dalje v Celju na pripravah.
Med 16 igralci jih je kar osem iz
Celia in Šoštanja (Miran Kapit-
ler, Jusuf Bala, Danilo Kovačič,
Mitja Robida, Igor Dobršek in
Miran Šeško iz Celja ter Borut
Plaskan in Iztok Puc iz Šošta-
nja). Vodja reprezentance je To-
ne Goršič, pomočnik trenerja pa
Slavko Ivezič.
Športne Igre
slovenskih
železarjev
Bile so v Celju v organizaciji
Žične, nastopilo pa je pet ekip -
domačini Žična, Železarne Što-
re, Ravne in Jesenice in Veriga
Lesce. Pomerili so se v šestih pa-
nogah streljanju (najboljši ekip-
no Železarna Store in Vili Deč-
man med moškimi ter med žen-
skami Štore ter Lidija Kavka),
malem nogometu (finale Železar-
na Štore - Žična 4:1), kegljanju
(ekipno moški in ženske Železar-
na Store ter posamezno Ivo Mla-
kar in Silva Ciglar iz istega ko-
lektiva), šahu (4. Železarna Store,
5. Zična), namiznem tenisu (3.
Železarna Store, 5. Zična) in od-
bojki (ženske 3. Store, 4. Zična in
moški 4. Store, 5, Zična).
Pokal kegljačem
Celja
v Krškem je bil prvi pokalni
turnir v kegljanju 6 x 200 luča-
jev, kjer je zmagala ekipa KK
Celje 5104 ter s tem osvojila pre-
hodni pokal.
Nov rod celjskih
plavalcev
v Kranju je bilo republiško
prvenstvo za pokal PZS, kjer so
tudi nastopili najmlajši B pla-
valci Neptuna ter ob koncu za
las izgubili prvo mesto z doma-
čini kranjskim Triglavom
(12491-12277). Velenjčani so bili
šesti. Pri Neptunovcih so zmaga-
li Košar 400 m kravi, Gorenak
100 m prsno in Rudolf 100 m del-
fin.
V torek zvečer je skupina A PK
Neptun Celje odpotovala pod
vodstvom trenerja Andreja Žni-
daršiča na priprave v Split, ker
pač doma ni ustreznih pogojev.
Tako tudi vračajo obisk PK Ja-
dran, ki je pozimi treniral v baze-
nu Golovec.
308 aktivnih v
Smartnem ob PakI
Člani športnega društva Par-
tizan iz Smartnega ob Paki so
ob koncu tedna na volilno pro-
gramski seji ocenili delo v mi-
nulem triletnek.-« obdobju in
izvolili novo društveno vodstvo
ter vodstva posameznih sekcij.
V društvu deluje 308 aktivnih
članov, kar je več kot petina vseh
prebivalcev v krajevni skupnosti
Šmartno ob Paki. Prav množič-
nost je zato ena najpomembnej-
ših značilnosti društvenega delo-
vanja, skrb za privabljanje mla-
dih in dobro strokovno delo pa
omogočajo tudi dobre rezultate
tistih sekcij, ki se ukvarjajo s tek-
movalnim športom. Tako so no-
gometaši Smartnega že vrsto let
med najuspešnejšimi amaterski-
mi ekipami v Sloveniji, pred tre-
mi leti pa so osvojili celo naslov
republiškega prvaka. V nogo-
metni sekciji, ki šteje 125 aktiv-
nih članov, poleg članske ekipe
uspešno nastopajo tudi mlade se-
lekcije.
Prav tako uspešno nastopa v
republiški ligi ženska rokometna
ekipa. Rokometna sekcija s 50
člani praznuje letos desetletnico
delovanja in ta delovni jubilej so
počastili z osvojitvijo 1, mesta v
vzhodni skupini slovenske lige,
V društvu so poleg tega aktivni
še smučarji in rekreativci, ki se
poleg splošne telesnovzgojne
vadbe ukvarjajo še s tenisom in
namiznim tenisom, trim akcija-
mi ter velikim in malim nogome-
tom.
Člani društva Partizan iz
Smartnega ob Paki so za pred-
sednika skupščine ponovno
izvolili Jožeta Aristovnika,
JOZE KRAJNC
Šahovska nagradna igra 54
Svetozar Gligorič je na šahovski olimpiadi v
Munchnu leta 1958(dosegel najboljši rezultatna
prvi deski in s tem največ pripomogel k osvojitvi
ene izmed medalj za Jugoslavijo! Katere?
ZLATA SREBRNA BRONASTA
Pravilne odgovore pričakujemo v uredništvu
NT - RC najl<asneje do 10. julija, tokrat pa
nagrajuje GORENJE Velenje!
k JUNU 1984
NOVI TEDMK - STRAN 17
močne
cvetke
• Včasih je veljalo pravilo,
ja ni prave gasilske veselice
jrez dobrega pretepa. Mirku
5 očitno ni vseeno, da ta stari
olklorni običaj počasi izumi-
•a, zato je hotel v nedeljo, ne-
0] pred tretjo uro zjutraj v
»asilskem domu na Ostrož-
„em na vsak način izzvati
pretep. Grozil je z orodjem za
montiranje avtomobilskih
gum. Vendar pa se je tudi ta
veselica končala brez prete-
pa; miličniki so prijeli Mirka
in ga prenočili na Postaji mi-
lice v prostorih za treznenje,
Icjer SI je lahko v miru odpo-
čil.
• V soboto, nekaj pred
drugo uro so se na prireditve-
nem prostoru pri Turški mač-
ki stepli Dušan M., Gavro B.
in Milivoj S. Očitno med dol-
gim posedanjem v go.stilnah
niso doživeli nič razburljive-
ga, pa so si hoteli na ta način
popestriti večer.
• Prejšnji petek se je ne-
kaj po 23. uri pripeljal v De-
lavsko ulico 24-letni Jože S.,
ki je sicer doma v Kersnikovi
ulici. Očitno je šel vasovat,
potrebno korajžo pa si je na-
bral z nekaj kozarčki alkohol-
nega. S sabo ni imel lestve,
»drago« pa je hotel priklicati
s hupanjem. Rezultat je bil
porazen: prišli so le miličniki
in Jože je ostanek noči preži-
vel v prostorih za treznenje
I • Miloš A. in Osman H.
sta razbijala kozarce v Ko-
pru ■•. Prenehala nista niti
po opozorilu miličnikov. V
prostorih za treznenje, ka-
mor so ju odpeljali, ni bilo
pobenih kozarcev...
• V restavraciji »Pošta« v Ce-
lju imajo napis »Otrokom in mla-
doletnim osctiam ne točimo alko-
hola« očitno le zaradi lepšega in
pa zaradi inšpektorjev, ki včasih
pogledajo v to gostilno. Tako so
prejšnji teden postregli z alkohol-
nimi pijačami komaj trinajstlet-
nemu Z, S., ki se, nevajen alko-
hola, ni znal otivladati. Z. S. se je
sicer kmalu streznil, natakarje iz
»Pošte« pa čaka neprijeten obisk
pri sodniku za prekrške.
S. S.
Izkoristila sta prosti izhod
Mladoletnika F. D. in B. J. iz prevzgojnega doma v Rade-
čah sta dobila prosti izhod, vendar se nista pravočasno
vrnila. Na prostosti sta začela takoj krasti: vlamljala sta v
.šole, gradbene barake, vikende in kradla osebne avtomo-
bile. Na prostosti sta bila mesec dni, v tem času pa sta uspela
izvršiti kar 50 kaznivih dejanj na območju Celja, Maribora in
Krškega.
S. S.
Vlomi v osebna vozila
Kazniva dejanja, ki so jih izvršile skupine, so na Celjskem še
vedno kar številna. Ker takšne skupine praviloma izvršijo več
kaznivih dejanj, jih kriminalisti in miličniki še posebej trdo-
vratno preganjajo. Tako je kriminalistom uspelo prijeti tudi
Karla Borovnika in Martina Rezmana, ki sta izvršila več kot 50
vlomov v o.scbne avtomobile, kradla pa sta predvsem bencin in
dele avtomobilov, ki jih trenutno ni v naših trgovinah.
S. S.
Kradel Je števce
Mladoletni V. S. iz Titovega Velenja se je specializiral za
kraje dvotarifnih in navadnih električnih števcev ter varnost-
nih stikal, ki jih ni mogoče dobiti v naših trgovinah. Tako je
izvršil kar 36 vlomnih tatvin, preden so ga prijeli, nakradeno
blago pa je prodajal Zdravku Kotniku iz Mozirja in Ivanu Rad-
manu iz Slovenjgradca
Gre za večjo materialno škodo, ker .so števci pač precej dragi,
vendar pa so miličniki vse nakradene predmete zasegli in jih
vrnili o.škodovancem.
S. S.
Specialisti za starine
Skupina, v kateri so bili trije Celjani Marko Selekar, Rajko
Sjekloča in Tone Senegačnik, se je specializirala za krajo
starin iz cerkev in kapel. Starine so potem zelo drago prodajali
v Avstriji in ZRN. V zadnjih letih so posamezno ali skupaj
ukradli tudi več vetrobranskih stekel z osebnih avtomobilov in
jih prodali, Selekar pa se je specializiral .še za vlome v stanova-
nja, od koder je odnašal predv.sem tehnične predmete.
S. S.
Ne prilavilajo tatvin
Delavci celjske Uprave za notranje zadeve ugotavljajo, da je
marsikje družbena samozaščita še zelo slabo organizirana in
samozaščitno ravnanje zelo redko.Kot primer so navedli tudi
celjske trgovine, kjer marsikdaj ne prijavijo tatvin, čeprav iz
trgovin izginejo tudi precej dragi predmeti. Manj ko, ki ga imajo
zaradi kraj, ponavadi raje izravnajo z viški, ki nastanejo pri
poslovanju.
Tako so pred časom prijeli občana iz Srbije, ki je v celjskih
trgovinah izvršil kar 15 tatvin in odnesel za več starih milijonov
dinarjev blaga. Ko so potem na podlagi priznanja prijetega tatu
delavci UNZ preverjali v trgovinah, tam tega blaga niti niso
pogrešali.
Delavci UNZ ugotavljajo, da sicer trgovce in tudi druge dosti-
krat opozarjajo, vendar pa, če bodo opozorila še naprej naletela
ie na gluha ušesa, bodo morali tudi ukrepati kot določa zakon.
S.S.
Preventivna akcija v Žalcu
Svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu
pri Skupščini občine Žalec
je pripravil v soboto pre-
ventivno akcijo za pešce,
kolesarje, voznike motor-
nih vozil, skratka za vse
udeležence v prometu.
Zakaj so se v občini odloči-
li za to akcijo in kaj so hoteli
z njo doseči, nam je povedal
predsednik sveta za preven-
tivo in vzgojo v cestnem pro-
metu, Vinko Jug: »Zadnji
čas smo opazili, da število
nesreč v naši občini raste.
Ker je v veliko primerih
vzrok nesreče prav pomanj-
kanje prometne vzgoje, smo
se odločili za to preventivno
akcijo, ki je potekala v skoraj
vseh 21 krajevnih skupno-
stih naše občine. V njej so
sodelovali pionirji prometni-
ki, člani komisij za promet v
krajevnih skupnostih in ob-
čini ter miličniki. Med akcijo
smo ugotovili, da je na naših
cestah še vedno mnogo vo-
zil, ki so tehnično oporečna,
udeleženci pa se vse preveč-
krat obnašajo neodgovorno.
Vsi, ki smo v akciji sodelova-
li, smo kršitelje opozarjali na
njihove napake, med udele-
žence prometa pa smo raizde-
Ijevali letake, na katerih so
poleg prometnih znakov na-
pisana še osnovna pravila
obnašanja v prometu. Peš-
cem smo priporočili naj ob
slabi vidljivosti predvsem
zunaj naselij, v svoje dobro
uporabljajo kresničke.«
Na sliki: Pionir-miličnik
vodi kolesarko čez cesto.
T TAVCAR
»VIZ ŠENTJUR
TOZD OSNOVNA
ŠOLA »FRANJA
MALGAJA«
ŠENTJUR PRI
CEUU
razpisuje prosta dela in
naloge
čistlike
za nedoločen čas.
Nastop dela 1/8-1984.
Vloge sprejema svet šole
15 dni po objavi razpisa.«
Okuženi golobi
Pri pregledu poginulih golobov, ki so živeli v jatah okrog
Merxovega skladišča v Trnovljah, so ugotovili, da so bile
nekatere ptice okužene s salmonelo. T.u tudi pri človeku po
vzroča neke vrste tifusa. Do okužbe ljudi zaenkrat še ni prišlo,
vendar pa inšpektorji ugotavljajo, da so .se jate golobov, ki so
večkrat lahko tudi prenašalci bolezni, v Celju že preveč razmno-
žile. Zato bo potrebno najti način, kako bi jih razredčili, da ne bi
ogrozile ljudi.
pravniki za bralce
O pisanju novinarjev
j Jugoslovanski novinarji so si v letu 1965 predpisali na-
čin in obliko svojega pisanja (dopolnili pa leta 1973) v
Kodeksu novinarjev Jugoslavije. V bistvu gre za moralna
in etična načela, ki so si jih s tem novinarji kot pomembni
družbeni dejavniki zadali, ob spoštovanju vseh družbeno
* priznanih načel naše družbe in svojega dela.
Kot doslej opisano navodilo Vrhovnega sodišča SR Slove-
nije, s katerim so si sodišča predpisala, kako bodo obveščala
javnost o svojem delu (ne da bi s tem prizadela občanovo
osebnost po časti in ugledu), tako si v tem kodeksu, med
drugim, novinarji tudi določajo, kako bodo ob svojem delu
varovali obačnovo čast in ugled. Kot doslej rečeno, res to
velja samo za novinarje, vendar so načela tako sprejemljiva,
da bi jih morali poznati tudi ostali, ki javno izražajo svoje
mnenje, ali ga naslavljajo javnosti. Marsikatera nevšečnost
in sodni postopek bi bil s tem prihranjen.
Naj navedem nekatere izvlečke in misli iz tega kodeksa:
- z vso odgovornostjo je obravnavati človeka, njegovo
ravnanje, dejanje in značajske lastnosti;
- lahkotno moralno in politično diskvalificiranje ljudi
sodi med najhujše prestopke zoper etiko javne besede;
- obrekovanje in javno moralno sramotenje zapustita
črno znamenje, ki ga nikakršni poznejši popravki v časopi-
sih ne morejo zbrisati in ublažiti;
- zasebnega življenja ni dovoljeno razkrivati v javnosti
brez soglasja človeka, za katerega gre;
- z izostrenim etičnimi čutom, s humano taktnostjo in s
čutom za mero je treba obravnavati teme kot so: spolni
ekscesi in zablode, prostitucija, mladoletniški kriminal, dru-
žinske drame, neprilagojeno osebnost okolju, samomor in
poskus samomora:
- tuje je takšno prikazovanje moralno pokvarjenega ah
kriminalnega ravnanja, kakšno bi moglo narediti vtis, kakor
da gre za pojave, ki so v družbi bolj ali manj normalni in da
torej niso vredni take obsodbe;
- posebno obzirnost zahteva objavljanje informacij o hu-
dih boleznih posameznikov in o ravnanju ljudi, ki so telesno
in duševno prizadeti;
- izogibati se je javne identifikacije, če to ni bistveno za
informacijo;
- vzdržati se je objavljanja izjav, vlog, tožb in obtožb,
katerih namen je izzvati škandal, biti sredstvo za izsiljeva-
nje, ali prizadejati škodo ugledu osebnosti;
- novinar ne sme prejudicirati sklepa sodišča, tako da bi
podpiral samo eno stran, niti ne objavlja navedb, predstavi-
tev, predočenj, vlog in izjav, ki jih daje pred sodiščem samo
ena stran. Novinar se izogiba javnemu indentificiranju
osebe, ki je osumljena zločina, ki so jo priprli ali poklicali
pred sodišče v postopku pred formalno obtožbo. Ni dovo-
ljeno javno indentificirati žrtev posilstva;
- hud prekršek je objaviti obtožbe, izrečene bodisi na
sodišču, bodisi v družbenopolitičnih razpravah, ne da bi se
pozneje javnost obvestilo o končnem izidu, zlasti v primerih,
ko se ugotovi, da obtožbe niso bile utemeljene.
To je le nekaj primerov, kako bi moreili ravnati pišoči v
javnih glasilih. Kot pravniku se mi vzbuja vtis morda preve-
like zapletenosti formulacij, saj bi si novinarji marsikatero
stvar v kodeksu lahko bolj preprosto in ljuds.ko zapisali (saj
pišejo za povprečne ljudi, mar ne?). Najbrž jim ta formulira-
nost marsikdaj povzroči tudi preglavice, zlasti ker tu in tam
vodi v dvom in nejasnost, kaj hoče kodeks povedati. Ali
pomeni to, ko ne sme novinar prejudicirati sklepa sodišča
tudi to, da večkrat naletimo na pisanje o vloženih obtožbah
javnega tožilca (ta je namreč po zakonu o kazenskem po-
stopku pred sodiščem »ena stran«, če povzamemo ko-
deks'':).
Drugo podobno vprašanje se zastavlja, ko beremo v tisku
o osvadbah, ki so bile po organih za notranje zadeve dane
javnemu tožilcu in takšne informacije podpiše novinar. Ko-
deks pa pravi, da se mora novinar izogibati kakršnemukoli
identificiranju osebe, ki je osumljena zločina, ki so jo priprli,
ali poklicali pred sodišče pred formalno obtožbo (že kot
pravnika me motijo gornje formulacije, ki niso usklajene s
pravnimi pojmi v sodnih postopkih). Vse to pa ali ni kaj
prida usklajeno z načeli družbene samozaščite ali pa novi-
narji ne znajo pisati tako, da je poudarek na preprečevalni,
opozorilni in samozaščitni vsebini, temveč bolj na žigosanju
posameznika.
Kar prav bo. da smo se v Sloveniji lotili revizije predpisov
o javnem obveščanju in ne bo odveč, če bi se novinarji in
občani aktivno vključili v pripravo zakona o javnem obve-
ščanju in to že v fazi sedanjih razprav.
Kot rečeno, vse to velja za novinarje. Občani si težko
pripišemo kodekse, ker so to pravila o naši morali in etiki, ki
so nam privzgojena, enemu bolj, drugemu manj. Morala in
etika sta stvar človekove kulture in ju ni mogoče v njuni
prvobitnosti določati s pismenimi pravili. Prav je, da javno
izražamo kritiko negativnih pojavov, če želimo te pojave
preprečiti, kritika človeka pa je marsikdaj tvegana, saj člo-
veka sodimo le po delu in dejanjih.
mag. LUDVIK VIDMAR
prometne';
nesreče
Trčanje na zožani
cesti
Na ozkem delu cestišča v
Velikem Sirju pri Zidanem
mostu sta trčila voznik to-
vornjaka TOMO LUJANO-
VlC, 42, iz Kutine in voznik
osebnega avtomobila AN-
DREJ ZALER, 45, iz Šent-
jurja. Zalar bi moral pred zo-
ženim delom cestišča poča-
kati, na spolzki cesti pa mu
zaradi prehitre vožnje ni
uspelo ustaviti. Pri nesreči
so ocenili škodo na 300.000
dinarjev, težje sta se ranila
voznik Zaler in sopotnik
VINKO GOBEC, 26, iz Gori-
šice, lažje pa še dva sopotni-
ka v Zalerjevem vozilu.
Hudo ranion kolesar
Po klancu navzdol skozi
Dvor pri Rogatcu se je peljal
s kolesom na pomožni motor
JOZE CERNOSA, 26, iz Se-
novice. Sekal je levi ovinek
in se zato zaletel v osebni av-
tomobil, ki ga je nasproti pri-
peljal RAJKO ERJAVEC,
32, iz Kalobja. Kolesar je pa-
del v jarek in se huje ranil.
Pokvarjen avtolius
Po Mariborski cesti je vo-
zil proti središču Celja voz-
nik avtobusa EMIL NO-
VAK, 47, iz Murske Sobote.
Na desni strani je opazil tri
kolesarje in ko jih je dohitel,
je v levo zapeljala 12-letna
Branka G. ki jo je avtobus
zadel  s  sprednjim  odbija-
čem. Deklica se je hudo po-
škodovala - ima pretres
možgan ter poškodbe po gla-
vi in po hrbtenici, na tehnič-
nem pregledu avtobusa pa
so ugotovili, da so bile zavo-
re iztrošene, pokvarjen taho-
graf in volan.
Nesreča s pobegom
v Dobrni je neznani voz-
nik kombija zbil 6-letnega
Dejana S. iz Dobrne, pri če-
mer se je deček huje ranil, in
s kraja nesreče pobegnil. Ze
po nekaj urah pa so ugotovi-
li, da je nesrečo povzročil
JAKOB TURNSEK, 31. iz
Orle vasi.
Zaletel se Je v drevo
Na lokalni cesti v Gorelcah
pri Radečah je prehitro pri-
peljal v levi nepregledni ovi-
nek voznik osebnega avto-
mobila ANTON STARINA.
40, IZ Krmelja. Zaneslo ga je
s ceste, kjer je trčil v drevo in
se huje poškodoval.
Mrtev kolesar
Po Čopovi cesti v Celju se
je pripeljal do križišča z Deč-
kovo voznik kolesa na po-
možni motor FRANC
TURNSEK, 57, iz Lopate in
vozil skozi križišče narav-
nost proti Ostrožnemu. Po
prednostni cesti, z njegove
desne, pa je v križišču zavijal
v levo na Čopovo voznik
osebnega avtomobila MIRO-
SLAV JURAK, 30, iz Vojni-
ka. Turnšek se je zaletel v
avtomobil in z glavo udaril
ob vetrobransko steklo ter
obležal mrtev.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
21. JUNIJ 19a
JUNU 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 19
Ilasprotovanje
pravijo, da zasebni gostilničarji na celjskem ob-
lOČju niso ravno zavzeti za to, da bi si pridobili
pkšno zvezdico, ki označuje kakovost lokala. Re-
ijska komisija se je nekoč srečala celo s prav
tsnim odporom.
V kuhinji jo je popadel lastnikov pes.
Poročila ne govore o tem, kaj je delal pes v
luhinji.
Ne za vse
Pravijo, da je bila vesela prire-
ditev pri Turški mački najboljša
prireditev zadnjega celjskega tu-
rističnega tedna. Zato nekateri
že menijo, da bi lahko kaj takega
tu pripravljali redno v poletnih
mesecih.
Okoliški stanovalci seveda mi-
slijo drugače.
Razočaranje
Obiskovalci, ki so si v Na-
rodnem domu ogledali go-
stinsko razstavo, so bili ra-
zočarani. Razočarani nad
tem, kar so videli - veliko
lepih in dobrih jedi, za katere
pa vedo, da jih v običajnih
dneh po gostinskih lokalih
ne bodo mogli dobiti.
TUDI ZA ODGOVORNE POLITIKE MORA VELJATI,
DA DOGOVOR SPREJET - NEKAJ MORA VELJATI!
Novo« mleka
v naših prodajalnah
5 prodajajo »novo«
ileko Celjskih mlekarn,
ozna se po novi (uvo-
Bni) embalaži.
Predvsem pa po višji
Bni!
Šolarji končujejo Šol-
sko leto. V počitnicah si
bodo nabrali novih moči
za novo šolsko leto.
Starši pa bodo zbirali
denar.
Bolezen
Nekaj časa za Celjani
so tudi nekateri delavci
mariborske bolnišnice
prekinili delo.
Zaradi enakega vzro-
ka - »bolnih« osebnih
dohodkov.
Zadnja vest
Ta teden ni odstopil no-
ben predsednik kakšnega
celjskega športnega druš-
tva.
Pocenitev
v ponedeljek smo tudi
v Celju doživeli pomem-
ben dan.
Pocenil se je plin.
To je dobro, pa čeprav
se je v Celju pocenil cel
teden za Ljubljano in
Mariborom.
Tipično naše
Jugoslovanski no-
gometaši so - na
evropskem prven-
stvu spet pokazali ti-
pično našo značil-
nost.
__NflyŽll!!iO:KttOJitl    ,
Pa ae potem še čudimo, če pravijo, da smo
doicaj revna dežeial
Kaj je res?
Rad bi vam napisal
kakšno zelo vzpodbu-
dno vest z našega ob-
močja. Pa je nisem zve-
del.
Ne vem - ali jo skriva-
jo,*ali pa je sploh ni!
Izvršilni odbor Kmetijske
zemljiške skupnosti občine
Laško
Razpisuje, na polagi 2a člena statuta, prosta dela
in naloge za:
STROKOVNEGA TAJNIKA
SKUPNOSTI
Za ta dela in naloge je lahko imenovan kandidat, ki
mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom,
izpolnjevati še naslednjfe:
Diplomirani inženir kmetijstva z dve leti delovnih
izkušenj v kmetijstvu; inženir kmetijstva s tremi leti
delovnih izkušenj v kmetijstvu; kmetijski tehnik s pet
leti delovnih izkušenj v kmetijstvu.
Trimesečno poskusno delo.
.Kandidat mora imeti izpit B kategorije.
stanovanja ni. *
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisa-
na in objavljena dela in naloge sprejemamo 15 dni
od objave na naslov:
Kmetijska zemljiška skupnost občine Laško, Titova
C. 3, 63270 Laško - za razpisno komisijo.
TEIVIELJNO SODIŠČE CELJE
Objavlja prosta dela in naloge
1. STROJEPISKE
(2 delavki)
pogoji:
- srednja šola oz. 2-letna AS
- izpit za strojepisko
- poskusno delo 3 mesece
- poprejšnji preizkus v strojepisju
2. SNAŽILKE
(1 delavka)
pogoji:
- nepriučena delavka
- poizkusno delo 2 meseca
- poprejšnji preizkus       •
Vloge z dokazili o izobrazbi in življenjepisom pošljite
kadrovskemu oddelku Temeljnega sodišča v Celju v
•  roku 15 dni po objavi.
RAZPISNA KOMISIJA
PO CIPRU
Piše Janez Vedenik
10
Nikozija spominja na evropska mesta
Glavno mesto Cipra je Nikozija, ki je
po svoje vredna ogleda. Šteje okrog
125.000 prebivalcev in močno spomirfja
na evropska mesta. V davnih časih se je
Nikozija imenovala Ledra. Nikozijo je v
tretjem stoletju pred našim štetjem zgra-
dil Ptolomejev sin Leukos. Dobesedno
cvetela je v času Benečanov, ko so zgra-
dili znamenito obzidje in številne zgrad-
be. Danes so zlasti znana tri vrata v Niko-
ziji. Poimenovali so jih vrata v Paphos,
Famagusto in Kyrenio. Danes pravza-
prav nimajo nobene vloge več.
V starem predelu mesta je znamenito
trgovsko središče Ledra Street z nešteto
prodajalnami in delavnicami. Današnje
središče mesta je polno majhnih hotelov,
bank in prodajaln. Blizu ^o tudi znane
kovačnice zlata in srebra in nedaleč od
tod pridete do znamenite zelene linije in
od tam v turški predel mesta. To je meja.
ki loči turški in grškrdel Nikozije. Meja je
dobesedno zaprta tako za Grke kot tudi
za Turke. Najprej so tu stražarnice z voja-
ki države Ciper, potem je predel, ki ga
čuvajo pripadniki OZN, potem pa so že
stražarnice in vojaki - ciprski Turki. V
turški predel mesta seveda nisem mogel.
Sicer pa je Nikozija prav živahno me-
sto. Nešteto tovarn, restavracij, parkov in
zabaviščnih prostorov je tam. Velja si
ogledati muzej narodnoosvobodilnega
gibanja, ki je posvečen dolgoletnemu bo-
ju proti britanskemu kolonializmu. Tu je
precej živih dokazov o britanskih kon-
centracijskih taboriščih, razstavljene pa
so tudi vislice, na katere so obešali cipr-
ske domoljube v času velike vstaje. Na
dvorišču so tudi grobovi borcev za svo-
bodo. Zanimiv je tudi ogled muzeja ljud-
ske umetnosti. Cisto blizu muzeja je vse-
ciprska gimnazija.
Na Cipru nimajo višjih in visokih šol.
Za vse je obvezna osnovna šola, ki traja
šest let, potem pa je na vrsti še šestletna
gimnazija. Tri leta gimnazije so obvezna,
preostala tri pa ne in to triletno šolanje je
treba plačati. Višina šolnine je odvisna
od dohodka, ki ga imajo starši. Po šola-
nju se mladi ljudje zaposlijo in v praksi
pridobivaj^o znanje za svoj poklic. Fantje
morajo pred tem še k vojakom. Vojaški
rok traja kar 26 mesecev. To je pb svoje
tudi razumljivo, saj prebivalcev ni mno-
go, politični in vojaški zapleti v preteklo-
sti pa so jih prisilili v to. Tako so tudi
obrambno kar dobro pripravljeni. Vpi-a-
šal sem, kako je s tistimi, ki bi radi študi-
rali. Večina jih študira v Grčiji in zaho-
dnoevropskih državah, precej pa tudi v
Jugoslaviji. Mladi pa se za študij ne odlo-
čajo ravno v velikem številu. Pravijo, da
ni potreb. Večina mest, kjer je potrebna
visokošolska izobrazba je že zasedenih.
Negospodarskim investldjam bo odklenkalo.
Negospodarnim organizacijam bi moralo pa že zdavnaj!
Nikozija je danes z mejo razdeljena približno tako kot Berlin. Meje ne pustijo
fotografirati. *
20. STRAN - NOVI TEDNIK
21. JUNM lOm
MODNI NASVETI
Mornarski stii
Mornarski stil je letoš-
nje poletje prodrl v mo-
dni svet. Vodilo te mode
]e predvsem bai-vna kom-
binacija, ki je prvenstve-
no modro-bela. Tudi črta-
ste majice so še ostale v
Pripravila
DuSka Sorn_
tej modi, toda le kot do-
datek. Mnogo je ohlapnih
kompletov: hlače in bla-
zerji, ki so ravno krojeni.
Zanimive so kombina-
cije srajce, brezrokavnika
in blazerja, ki jih oblači-
mo drugo vrh drugega.
Blazerji pa so obvezno
kratki.
RECEPT TEDNA
Ajdovi krapi s skuto
Potrebujemo: 400 g ajdove moke, pol litra slanega
kropa, pšenično moko, ocvirke. Za nadev pa 400 g skute,
eno jajce, en del kisle smetane eno pest drobtin in sol.
Ajdovo moko poparimo ter premešamo s kuhalnico. Ko je
testo nakoliko ohlajeno, ga damo na dobro pomokano de-
sko; za mokanje uporabljamo pšenično moko, ki testo lep.še
veže. Testo ugnetemo, ga razvaljamo za prst na debelo in
zrežemo na kvadrate. Na vsakega položimo pol žlice nadeva,
preganemo in krpe stisnemo po robovih. Krape kuhamo v
slanem kropu 10 minut. Kuhane poberemo v skledo in
zabelimo z ocvirki. Za nadev zmešamo skuto z jajcem, s
kislo smetano, z drobtinami in s prav malo soli. Nadev lahko
zrahljamo, če primešamo sneg iz beljakov. Zraven ponu-
dimo regratovo solato in kozarec malvazije.
ZDRAVitllE RASTLINE
izop
Izop (Hyssopus officinalis L.) spada med ustnatice
in je do pol metra visok polgrm z močno korenino, iz
katere poganja veliko olesenelih stebel. Listi so na-
sprotni, ozkosuličasti, goli, hipoma se zožijo v
majhne peclje. Listi, če jih zmanemo, prijetno dišijo,
ker imajo oljne žleze, ki izločajo eterično olje.
Drobni, modri cvetovi so združeni po sedem do devet
v grozd ali klas. Plod je na dnu čaše sedeč orešček.
Rastlina cveti od maja do avgusta in raste pri nas po
vrtovih, kjer dobro uspeva, a .jo je potrebno dobro
negovati. Drugače je izop mediteranska rastlina,
kjer raste podivjana po skalnatih puščah.
Rastlina je prijetnega vonja in diši po balzamu in
terpentinu. Je dišavnega okusa in pogreni. Nabirmo
liste in cvetove, preden se popolnoma razcveti in vse
skupaj hitro posušimo v senci na prepihu, da ohra-
nimo eterično olje. Izop vsebuje do 10% eteričnega
olja, alkaloid hesperidin, flavonske heterozide, sapo-
nozid marubin, nekaj holina, pektina, sluzi, razne ru-
dninske soli itd. Suha rastlina mora ohraniti svojo
zeleno barvo.
Izop se uporablja za zdravljenje bolezni dihalnih
organov. Blaži kašelj in olajša izkašljevanje pri bronhi-
tisu, astmi in drugih pljučnih obolenjih. Prisotno ete-
rično olje deluje antiseptično in čisti kri ter pospešuje
delovanje notranjih organov ter jih krepi.
Flavonski heterozidi krepijo delovanje rodnih žlez in
vplivajo na izboljšanje krvnega pritiska. Zanimivo je,
da je visok krvni pritisk znana in vsestransko opisana
bolezen. Proti njemu se borimo z zdravili in ustrezno
dir to. Manj pa smo poučeni o znižanem krvnem priti-
sku. Marsikdaj slišim vprašanje, od kod nizek pritisk
in s čim ga izboljšamo. Nizek pritisk muči mnogo ljudi
in pri njih lahko vsak napor povzroči napade omotice
in motnje v delovanju srca in krvnega obtoka. V večini
primerov se zniža krvni pritisk zaradi motenj v delova-
nju žlez z notranjim izločanjem. Pri ženah odpovedo
jajčniki, pri moškem moda. Na te žleze lahko vplivamo
s pripravki iz izopa. Za čaj vzamemo eno čajno žličko
posušene zeli in jo prelijemo s skodelico vrele vode.
Cez dan spijemo do pol litra tega čaja po požirkih.
Lahko sladimo z žličko medu ali pa pijemo kar neslad-
kan aromatičen čaj. Ljudska modrost namaka izop v
olivnem oiju in se dobi zdravilo, ki ga vtiramo v ude, ki
so ohromeli zaradi poškodb ali kapi. Lahko svežo rast-
lino namočimo v alkoholu in dobljeno tinkturo uži-
vamo po kapljicah v čaši vode. Primeren je tudi sirup,
ki ga dobimo tako, da plast cvetov in zrezanih listov
posujemo s sladkorjem, nato damo zopet plast izopa
itd. Zadnja plast je sladkor in vse skupaj dobro zaprto
damo za štirinajst dni na sonce. Nato precedimo in
spravimo na temnem in hladnem prostoru.
BORIS JAGODIC ]
Steklina ponovno na pohodu
nadaljevanje   iz   prejšnje
številke)
V Evropi poznamo tri obli-
ke stekline:
• mestna (urbana) stekli-
na, ki JO prenašajo predvsem
psi, mačke. Ta oblika je naj-
bolj karakteristična za medi-
teranske države (Grčija. Tur-
čija, Španija).
• Gozdna (silavana stekli-
na) je oblika, ki jo prenašajo
lisice in je kot epizootija od
leta 1939 zajela vse dežele
srednje in zahodne Evrope.
• Steklina polarnih lisic
na skrajnem severu Evrope.
Glavni problem predstav-
lja gozdna steklina. Kljub
dolgotrajnim strogim in in-
tenzivnim sanitarno-veteri-
narskim ukrepom, je bil(j le-
ta 1982 v Evropi 22759 živali
pozitivnih za steklino. Po
številu potrjene stekline pri
živalih, je na prvem mestu
ZRN, sledijo Francija, NDR,
CSSR in Madžarska. Jugo-
slavija s 1500 steklimi žival-
mi je na 6. mestu v Evropi.
V nekaterih evropskih de-
želah je steklina že preko
30-40 let.
V Jugoslaviji obstajata dve
obliki stekline: gozdna ste-
klina v Sloveniji na Hi-va-
škem in v Vojvodini ter ur-
bana v centralnem delu (Ko-
sovo, Srbija ter južnih prede-
lih dežele).
Mostna steklina se je razši-
rila med leti 1971-1976 na
območju Kosova, Makedoni-
je in južne Srbije m je dose-
gla vrh leta 1976, ko je bilo
na steklino pozitivnih 196 ži-
vali. V tem obdobju je zaradi
steklim,- umrlo 12 ljudi  Od
leta 1976 se stanje izboljšuit,
Zadnji smrtni primeri zaradi
stekline pri človeku so bili
1980 leta na Kosovu.
Gozdna (silvana) steklin^
se je v Jugoslaviji pojavila \
treh 10-letnih epizootijah
1952-53: 1962-63 in 1972-74
Prvi dve sta bili omejeni na
Vojvodino, vendar se je leta
1973-74 pojavila steklina v
dveh občinah v Sloveniji
(Lendava, Murska Sobota),
kjer so jo hitro zatrli. Slove,
nija je ponovno okužena pre-
ko sosednje Avstrije leta
1979. Od takrat se nenehno
širi.
V letih 1946-1950 je v SR
Sloveniji zaradi steklin^
umrlo 14 ljudi. Uspešni vete.
rinarsko-sanitarni ukrepi so
pripomogli, da stekline pri
ljudeh ne poznamo več, ven-
dar je praktično celo področ
je Slovenije okuženo s stekli,
no, oz. je ogroženo zaradi
možnosti .širjenja okužbe.
V naši republiki je antiia
bična za.ščita ljudi organizi
rana na regijskih ravneh
Pooblaščene antirabicne
ambulante izvajajo aktivno
zaščito predvsem pri ogrože
nih skupinah prebivalstva
veterinarjih, veterinarskih
higienikih, reparatorjih, ia
boiantih. gozdarjih, lovcih in
drugih. S cepljenjem proti
steklini zaščitimo tudi ugri-
žene osebe.
Steklina predstavlja .še ve
dno resen problem pri živa-
lih, s tem posredno tudi pri
ljudeh. V letu 1983 je bile
pregledanih okrog 2000 živa
li na steklino, pri 256 so od
krili steklino. Tri četrtine
vseh pregledanih živali so
predstavljale lisice, 235 je bi-
lo pozitivnih na steklino. V
prvih treh mesecih leta 1984|
se steklina širi po celi repu
bliki, kakor tudi v naši regiji
Število steklih živali nara
šča. najbolj ogrožene so obi
čine Mozirje, T. Velenje, 2a
lec, Brežice, Celje (Vojnik
Dobrna, Šmartno v R. do
lini).
dr.MARGITA KOCiJ
(nadaljevanje prihodnjič
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Delo na vrtu v tem
mesecu
Zelenjadni vrt: nadaljujemo s sadi-
tvami visokega in nizkega fižola, solate,
cvetaže, zelene, pora, brstičnika, ponov-
no sejemo poletno solato, radič, ohrovt,
rano zelje, korenček, vrtno peso in kar-
fiolo.
Sejemo čebulo in čebulček. Za vzgojo
čebulčka zberemo negnojeno gredo. Tal
ne smemo prekopati globoko, zadostuje >
motika ali grebljica. Sejemo gosto, za
kvadratni meter potrebujemo 25 do 30 g
semena. Greda naj bo po možnosti brez
plevela.
Karfiolo lahko sejemo neposredno na
gredo. Sejemo v jarčke prav na redko,
da pozneje setev lahko preredčimo. Se-
jemo med 20 in 30. junijem. Neposredna
setev zahteva nekaj več semena, da pa
zanesljiv in obilen pridelek.
Paprika se prične normalno razvijati,
ko je talna temperatura 17 stopinj Celzi-
ja, pri nižji temperaturi je nastavek cvet-
ja slab ali se osiplje neoplojen. Pri tem-
peraturi pod 10 stopinj je razvoj močno
zadržan in je prizadeta rodovitnost. Zato
je razumljivo, da je gojitev uspešna le v
vročih poletjih
Paradižnik privežemo na kol, izreže-
mo vse zalistnike, do prvega cveta od-
stranimi tudi liste, nato škropimo proti
plesni z bakrenim apnom (0,5%), cupra-
blauom (0,4%) ali antracolom (0,2%).
Prvič škropimo v sredini junija, ponovi-
mo v sedmih do desetih dneh, navadno
po končanem pinciranju.
V tem mesecu že pridno pobiramo
pridelano zelenjavo, skrbimo za uniče-
vanje plevela in po potrebi zalivamo.
V okrasnem vrtu je v tem mesecu kar
precej dela. Od sredine junija do julija
razmnožujemo rastline za skalnjak. Ve-
činoma razmnožujemo s podtaknjene!.
Med cvetličnimi gredami dognojujemo
in okopavamo, prazna mesta dosajamo z
enoletnicami. Odcvetele trajnice pore-
žemo, da se obnovijo.
Spomladi zasajene grmovnice, drevje
in iglavce v suši zalijemo, kolobar pa
prekopljemo in prekrijemo s travo, gno-
jem, šoto ali dračjem, da se zemlja ne
izsuši. Vrtnicam odgrnemo spomladi
prigrnjeno prst. Konec junija režemo
(obrezujemo) žive meje in tise in pušpa-
na. Vrtnice škropimo proti plesni in
ušem. Odcvetele vrtnice preredčimo in
obrežemo odcvetelo cvetje, potem jih
pognojimo in okopljemo.
Trate redno gnojimo, kosimo, valjamo
in škropimo z vodo in raztopino (NPK)
hranilnih gnojil, v katerih prevladuje
dušik.
V sadnem vrtu predvsem škropimo,
okopavamo kolobarje in dognojujemo.
HORTIKULTURNO DRUSTVO
CELJE
• TURISTIČNA AGENCIJA IZLETNIK CEUE
vabi na počitnice v:
Portorož, Umag, Vrsar, Pulo, Rabac, na Cres, v
Dramalj, Crikvenico, Selce, Novi Vinodolski, Lopar,
na Pag, Novaljo, Zadar, Murter, Dubrovnik, na
Mljet...
IZBERITE - hotel, apartma ali zasebno sobo
POSEBNA UGODNOST: letujte v hotelskem naselju
ZAGORI Novi Vinodolski
7 DNI - Odhodi 22/6, 29/6, 6/7, 13/7
CENA ARANŽMAJA 9.275,00 din po osebi
10 DNI - odhodi 30/6, 10/7
CENA ARANŽMAJA 13.250,00 din po osebi
Otroci do 10. leta imajo 30% popusta
Doplačilo za avtobusni prevoz na relaciji
Celje-HN Zagori-Celje 950,00 din po osebi
8-DNEVNO KRIŽARJENJE:
Split-Makarska-Lovište-Trstenik-Šipan-Lopud-
Dubrovnik
Poiače/Mljet-Pomena-Korčula-Hvar-Mllna-Brač-Split
Prevoz z vlakom od Celja do Splita in nazaj
Odhod 24/8-1984
• K sodelovanju vabimo:
- varnostnega inženirja,
- več voznikov avtobusov, ki imajo stalno bivališče
na področju Celja, Šmarja pri Jelšah, Krškega,
Mozirja,
- sprevodnike avtobusov s področja Vranskega
Podrobne informacije dobite v kadrovski službi na
avtobusni postaji v Celju.
Poletje prinaša čas počitka, toplino sonca,
svežino prostora, kjer posedate in se
nastavljate prijetnim sončnim žarkom.
Obogatite ta čudovit prostor z vrtnim
pohištvom. Pri njem se prepleta bogatstvo lesa,
bambusa, šibe, kovine, oblikovanega v estetsko
in uporabno celoto ter okolje, v katerega boste
postavili to pohištvo.
Izbirate lahko med vrtnimi garnituranni iz
bambusa, šibe, kovine, tudi plastike ter
luženega ali barvanega lesa.
V tej ponudbi so prisotni vsi priznani
proizvajalci, kot so: Alpos, Meblo, Bohor,
Šipad, Zagorjeplet.
Olepšajte svoj poletni bivalni prostor in se
oglasite pri Lesnini - Prodajni center Leveč in
Celje, kjer je resnično velika izbira vrtnih
garnitur, ležalnikov, gugalnikov, ut, senčnikov
ter ostalih dodatkov, ki nam popestrijo
vsakdanjik.
Zaupajte nam - Lesni na!


OKS-ENOTA ZA UPRAVLJANJE IN
UREJANJE STAVBNIH ZEMLJ9ŠČ CEUE
Aškerčeva 15, 63000 CELJE
RAZPISUJE
JAVNI RAZPIS
za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo zasebnih
stanovanjskih objektov v ZN Ljubečna, Ostrožno In
Polule.
Na stavbnem zemljišču iz tega natečaja je predvidena grad-
nja enodružinskih stanovanjskih hiš. Zazidalni pogoji za
gradnjo objektov so razvidni iz zazidalnih načrtov, ki so
interesentom na vpogled pri Zavodu občine Celje za Plani-
ranje in izgradnjo, Aškerčeva 15/111.
Natečaja se lahko udeleže pravne in fizične osebe.
1. Interesenti morajo vložiti pismene vloge na naslov:
Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo, Aškerčeva 15,
Celje. V vlogi morajo interesenti nedvoumno izjaviti, da
sprejemajo vse razpisane pogoje in priložiti potrdilo o vpla-
čani varščini. Poleg tega morajo vlogi priložiti dokazilo o
stanovanjskih razmerah, številu družinskih članov, skupnih
dohodkih družine, namenskem varčevanju pri poslovni
banki, ev. udeležbi DO pri gradnji, udeležba v NOB in ev.
dokazilo o začasnem delu v tujini.
Varščina znaša 10% vrednosti stavbne parcele, vplača pa
se na žiro račun OKS-Enote za upravljanje in urejanje stavb-
nih zemljišč štev. 50700-662-219.
Vplačana varščina se šteje kot delno plačilo cene stavb-
nega zemljišča oz. se interesentu vrne, če ne pride do
sklenitve pogodbe.
2. Pismene vloge je potrebno predložiti v roku 15 dni po
objavi razpisa.
3. Komisija za izvedbo javnega natečaja bo obravnavala
vse vloge v roku 10 dni po zaključku javnega natečaja in vse
udeležence takoj obvestila o izidu natečaja. Za zemljišča, ki
ne bodo oddana v tem roku, ostane razpis odprt.
4. Stavbno zemljišče bo na osnovi točkovnega sistema
oddano tistemu udeležencu natečaja, ki bo po pogojih zbral
največ točk. Prednost ima:
- udeleženec, ki je brez najnujnejših stanovanjskih pogo-
jev ali ima neprimerno stanovanje,
- mlajša družina pred družinami s preskrbljenimi otroki.
- borci NOB brez primernega stanovanja,
- udeleženec, ki bi z gradnjo stanovanjske hiše zmanjšal
razdaljo do DO, kjer dela,
- udeleženec, ki je na začasnem delu v tujin,
- udeleženec, ki namensko varčuje
5. V ceni ni vsebovan prispevek za spremembo namemb-
nosti kmetijskih zemljišč (Ur. list SRS št. 11/74).
6. OKS-Enota za upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč
SI pridržuje pravice na zemljiščih iz tega natečaja brez
pravice odškodnine izvršiti manjkajoča dela v okviru ureja-
nja stavbnega zemljišča po 12. členu Zakona o upravljanju
in razpolaganju s stavbnim zemljiščem m veljavnim ZN.
7. Stroške zemljiško knjižnih dejanj v zvezi z vknjižbo
pridobljene pravice po tem natečaju nosi OKS-Enota.
8. Stavbna zemljišča iz tega natečaja bodo opremljena s
sekundarnimi napravami vodovoda, kanalizacije, elektrike
in priključki na asfaltirano ulico. V ceni so zajeti tudi pri-
spevki za priključitev na javno vodovodno, električno in
kanalizacijsko omrežje.
9. Nastop posesti na razpisanih stavbnih zemljiščih bo
možen:
- V ZN Ostrožno do 1. 12. 1984 - ob nastopu posesti bo
zagotovljena vsa priprava zemljišča ter urejen dovoz na
zemljišče. Priključek na javno vodovodno, kanalizacijsko in
elektro omrežje bo zagotovljen do 1 3. 1985. Za objekte pod
oznako IV bo spremenjena parcelacija.
- V ZN Ljubečna do 31. 10. 1984 - ob nastopu posesti bo
zagotovljena za objekte pod št. 10, 11, 18, 19, 29 in 30 vsa
priprava zemljišča, urejen dovoz na zemljišče ter priključek
na javno vodovodno in elektro omrežje. Za ostale objekte pa
bo urejen dostopo do zemljišča do 1 12. 1984 ter priključek
na vodovodno in elektro omrežje do 1. 5. 1985. Kanalizacija
bo urejena do junija 1985.
- V ZN Polule - za objekt št. 1 in 2 bo dostop urejen takoj,
dovoz na objekt št 12, 13, 14 bo zagotovljen do 1. 12. 1984,
priključki na javno vodovodno , kanalizacijsko in elektro-
omeržje bodo zagotovljeni do 1. 5. 1985. Parcelacija za
zgoraj razpisane objekte se bo spremenila zaradi spre-
membe cestnih priključkov
Zaradi nevarnosti zdrsa zemljine je predpisana gradnja
individualnih montažnih hiš pod posebnimi geološkimi po-
goji Pogoji so interesentom na vpogled na ZPI Celje.
10. Rok za pričetek gradnje je 1. 5. 1985. Investitorji so
dolžni zgraditi objekt do končane III. gradbene faze v treh
letih po nastopu pravice uporabe. Po poteku tega roka
lahko OKS-Enota za upravljanje In urejanje stavbnih zem-
ljišč, v primeru neizpolnitve tega pogoja, odvzame zemljišče
ob enakih pogojih kot ga je dodelila. Vplačana varščina se v
takem primeru ne vrne.
LEGENDA: VH-r - vrstnahiša z razmikom; AVH - atrijska vrstna hiša; PMH - prostostoječa montažna hiša.
VABI K SODELOVANJU
2 voznika
z vsemi kategorijami za poslovalnico Celje
POGOJI:
KV voznik B, C, D, E kategorije, 2 leti delovnih
izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Po-
skusno delo 3 mesece.
Rok prijave 8 dni od objave na naslov:
KOMPAS JUGOSLAVIJA
TOZD HERTZ RENT A CAR
Pražakova ul. 4
Kadrovska služba
61000 LJUBLJANA
SOZD HMEZAD
DO GOSTINSTVO IN TURIZEM
ŽALEC
komisija za delovna razmerja
vabi k sodelovanju delavce za opravljanje
naslednjih del in nalog:
1. STREŽBA JEDIL IN PIJAČ
2. KUHANJE JEDIL ŠIROKEGA
IZBORA
3. POMOŽNA OPRAVILA
(čiščenje, pomivanje)
Pogoji:
pod 1 - srednja gostinska šola - smer natakar in 2
leti prakse
pod 2 - srednja gostinska šola - smer kuhar in 2 leti
prakse
pod 3 - delavec brez poklica
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen oz. dolo-
čen čas. Poskusno delo je dva meseca. Nudimo
samsko sobo.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o iz-
polnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov:
SOZD Hmezad, DO Gostinstvo-tijrizem Žalec, Hme-
ljarska 2 - Komisija za delovna razmerja.
Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri.
Skupščina Krajevne skupnosti
Polzela
razpisuje na podlagi sklepa z dne 21. marca 1984
JAVNO DRAŽBO
za prodajo poslovnostanovanjskega objekta, stoje-
čega na pare. št. 394 k.o. Polzela.
Predmet javne dražbe je poslovno-stanovanjski ob-
jekt, ki ga je doslej za svoje potrebe uporabljala
strokovna služba krajevne skupnosti Polzela. Objekt
se prodaja s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem
. v izmeri 644 m^. Izklicna cena za predmetni objekt s
funkcionalnim prostorom znaša 2,500.000 din.
Javna dražba bo v petek, dne 29. junija 1984 ob 16.
uri v prostorih krajevne skupnosti Polzela. Dražitelji
so dolžni pred pričetkom dražbe položiti varščino v
znesku 10% od izklicne cene in sicer na račun kra-
jevne skupnosti Polzela 50700-645-64105. Uspeli ku-
pec nastopi posest in uporabo predmetnih nepre-
mičnin, ko sklene pogodbo o njihovem prenosu.
Pogodbo mora skleniti v 15 dneh od dneva izvedbe
javne dražbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od skle-
nitve pogodbe
Kupec je dolžan razen kupnine plačati prometni da-
vek ter druge stroške pri sklenitvi in zemljiškoknjižni
sprovedbi pogodbe.
Ponudbe se dostavijo v zapečateni ovojnici na na-
slov:
KRAJEVNA SKUPNOST POLZELA z oznako na ovoj-
nici za "JAVNI NATEČAJ«.
Podrobnejše informacije o pogojih javne dražbe lah-
ko dobijo interesenti na vsak uradm dan pri tajniku
krajevne skupnosti v prostorih krajevne skupnosti
Polzela.
Skupščina KS Polzela
Komisiia za izvedbo javne dražbe
22. STRAN - NOVI TEDNIK
21. JUNM 1984
ti. JUNIJ 198»
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
21. JUNIJ 1981
Kruha le bilo zmeraj dovoli
Šestnajst otrek Imata In složni so, čeprav otl različnih mater
Sončnih toplih dni je vse
več in Gregor Kroflič lahko
poseda pred hišo, se greje in
gleda svojega vnučka, šest-
letnega Marka, kako veselo
teka naokrog. Medtem pa
mama Karolina kuha kosilo
za sina in snaho. Kaj male-
ga postori po hiši, saj veliko
ne, ima tudi ona vsako leto
več težav z nogami. Tako
kot njen mož, ki je najbolj
jezen na to svojo starost, za-
to ker ne more opraviti toli-
ko dela, kot ga je nekoč
zmogel.
O, dela je bilo vedno do-
volj. Ni bilo lahko nahraniti
šestnajst lačnih ust. Toda,
kruha in marmelade je bilo
vedno dovolj pri hiši, tudi v
najtežjih medvojnih časih.
Otroke sta zgodaj navajala
k delu. Eni so odraščali, dru-
gi so se rojevali. Starejši so
pomagali že pri vseh hišnih
in zunanih opravilih, nekoli-
ko mlajši so pazili najmlajše
in tako je življenje teklo svo-
jo pot. Vsaka ped zemlje
okoli Krofličeve domačije je
bila skrbno obdelana. Vsak
je vedno vedel za svoje dolž-
nosti in nikoli ni bilo razprtij
med njimi, čeravno so bili
otroci različnih mater.
Gregor Kroflič se je prvič
oženil 1925. leta. Zena Marija
mu je vsako leto povila ene-
ga otroka. Zadnji, šesti iz pr-
vega zakona, se je rodil 1933,
leto pred ženino smrtjo.
Tako je oče Gregor ostal
sam z ostarelo materjo in še-
stimi nedoraslimi otroci.
N& spodnji kmetiji pa je ži-
velo mlado dekle. Karolina ji
je bilo ime. Hiša je bila ve-
dno polna sosedovih otrok.
Kot bi usoda hotela že pri-
praviti otroke na žensko, ki
jim bo čez nekaj let tudi za-
konsko nadomestila mater.
»Navajena sem bila Gregor-
jevih otrok. Vedno so bili pri
nas in rada sem jih imela.
Zato mi ni bilo težko, odloči-
ti se. Danes ne vem, če bi
zmogla tak korak. Takrat pa
se je vsem nekako samou-
mevno zdelo, da bom njiho-
va mama jaz.«
Tako se je Gregor ponovno
oženil 1937. leta z dvanajst
let mlajšo Karolino, trdno,
pridno in dobro kmečko de-
klico.
2e med vojno je Krofliče-
va družina štela enajst otrok
in vsem je bil^ Karolina ma-
ma. Tako so jo klicali otroci
iz prvega zakona in njeni
lastni. Med njimi nikoli ni bi-
lo razprtij. Ni bilo časa za to.
Velika družina so bili in vsak
je imel svojo vlogo v njej.
Vsak je že od malih nog ve-
del, da mora delati, če hočejo
imeti dovolj kruha. Poleg
kmetije, ki je bila vedno
skrbno obdelana, je oče delal
kot tesar najprej pri mojstru,
potem pa v štorski železarni.
Rodilo se jima je še pet
otrok in vsi so bili, tako kot
prejšnji dobrodošli na tem
svetu. »Ce bi jih bilo še več,
nič hudega. Kadar je kruha
dosti za osemnajst ljudi, bi
ga bilo dovolj tudi za več«,
menita oba zakonca.
Karolina pravi, da je danes
težko  imeti  tako  številno
družino. »Zdaj morajo biti
otroci bolj »nobel« oblečeni
in obuti, pa šola je draga. V
naših časih pa je bilo dovolj,
če so bili otroci umiti in čisto
oblečeni. Bosi so hodili v šo-
lo, pa malico smo jim dali za
seboj. Knjige so si sposojali
drug od drugega ali v šoli.
Danes otrok veliko stane.«
In tako so otroci odraščali,
drug za drujgim. Eni so bili še
v zibki, najstarejša pa je že
50. leta odšla v Ljubljano v
šolo za babice. Vsi imajo po-|
klice: tresar, mlinar, elektri-'
kar, mizar..., le dve hčeri ni-
sta v službi. Vsak živi na svo-
jem, nekateri imajo tudi kos
zamlje, vsak pa svojo hišo.
Ni čudno. Kadar jo je kdo
gradil, so pomagali vsi. Tako
kot danes, ko pridejo k očetu
in materi, ki živita pri naj-
mlajšem sinu, in delajo.
Složno. Se vedno brez razpr-
tij.
Staro leseno očetovo do-
mačijo so obnovili že v letih,
ko so bili otroci, sedaj so po-
leg stare hiše zgradili še no-
vo, za brata in snaho ter ma-
lega Marka.
Se sedaj mama Karolina
vsak teden zamesi kruh in ga
speče v krušni peči. Ta nava-
da ji je ostala še iz tistih ča-
sov. Dvakrat na teden je ta-
krat pekla tudi po štiri velike
hlebce. Za eno peko je pora-
bila 12 kg moke. Toda kruha
je bilo dovolj, postelj tudi.
Osem so jih imeli doma in na
vsaki sta spala po dva otro-
ka. »Najtežje je bilo, kadar
smo imeli žehto. Do potoka
so imeli četrt ure hoje. Po
več košev perila so pomagali
nositi fantje in dekleta. Nato
so mati in dekleta ostale pri
potoku in prale ves dan. In
tako vsak ponedeljek, poleti
in pozimi.
In sedaj? Karolina in Gre-
gor nič ne pogrešata tistega
trušča, ki ga ni bilo konca ne
kraja. Kar všeč jima je, da sta
v miru, da nimata več tako
velike družine. Marko jima
krati dopoldneve, ko Karoli-
na kuha, Gregor pa bere ali
poseda pred hišo na soncu.
Le ob godu in praznikih ter
kadar je delo pri hiši, oživi
kmetija v Prožinski vasi 71.
Takrat se zbere številna dru-
žina. Šestnajst otrok s svoji-
mi zakonci, 33 vnukov in 7
pravnukov. In ti danes brca-
jo žogo, razposajeno tekajo
okoli, lovijo kokoši, podijo
se za mačkami in uživajo
svojo brezskrbno otroštvo.
Njihovi starši so v teh letih
lahko divjali po hosti le ob
nedeljah in praznikih, ob de-
lavnikih pa so morali delati.
Vsak svoje delo. Složno in
brez razprtij.
Obadii piki
v športu se napake kaznujejo s porazi.
V gospodarstvu pa z napredovanji.
»Votle« glave so kot plutovina. Vedno
plavajo na vrhu.
\
Vzamite si, kar vam daje življenje.]
Možnosti so iz dneva v dan manjše.        \
Ni pomembno, kaj delaš ampak, kako^
iznajdljiv si. j
Gospodarstvo je kot tombola. Le redki
imajo srečo, da dobijo glavni dobitek.
Tudi najslabša metla lahko pometa
večje smeti.
Kjer je veliko pametnih, so neumni
najpametnejši.
Najtežje je, ker nekateri menijo, da
tudi položaj daje pamet.
Samoupravno smo se odločali, pa
imamo težave. Kako uspešni bi bili, če bi
poslušali vse, ki so nam kazali bližnjice
v napredek?
OBAD
Proti 20 let
mlajšim ililaicom
Jakob Grošelj iz Titovega
Velenja je pred 20 leti matu-
riral in je kot navdušen,
športnik atlet (včasih akti-
ven, danes rekreativec) letos
odločil, da sam preteče 10 ki-
lometrov, pet dijakov pa isto
progo, vendar vsak v štafet-
nem teku po 20O0 m. Tek so
opravili na stadionu Borisa
Kidriča v Celju, Grošlje^vi na-
sprotniki pa so bili dijaki
celjske ekonomske šole.
Boljši so bili dijaki, vendar
samo za minuto, 40 sekund
in 4 desetink. Jakob Grošelj
je sam pretekel progo v času
38:48,2, dijaki Jure Oset, Da-
vid Drnovšek, Dejan Pušnik,
Štefan Crešnar in Miran Gor-
jup pa v 37: 40,6. Pred deseti-
mi leti je Grošelj, ki je tudi že
tekmoval na partizanskem
maršu v Kumrovcu ter dru-
gih maratonih, podoben tek
dobil. Letos se je za podvig
odločil brez predhodnega
treninga, zato je uspeh, zlasti
pa še rezultat veliko več vre-
den!
Na posnetku od leve proti
desni: Štefan Crešnar, Miran
Gorjup, Jakob Grošelj, Jure
Oset, Dejan Pušnik in David
Drnovšek.
LOJZE OJSTERSEK
FOTOGRAFIJA ZA TA TEDEN
Dragan Arrigler - Na počitnice
AMADEUS POROČA
Zadrgnili smo pas do zadnje luknje,
ostali smo že vsi brez sukiije.
Ostaja nam rešilni »spas«,
da kupimo še krajši pas.