Ameriška domovi m §£*š\« r^3ES 1. ajZISE EBCO 4 m tmtsf National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 17, 1970 MtMMINO N6WiRAP«£ ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII Nixon predložil nov način pomoči tujini Predsednik je poslal Kongresu predlog za popolno spremembo podpiranja tujine. Predložil je ukinitev Agencije za m e dnarodni razvoj. WASHINGTON, D.C. — Podpiranje tujine je bila naloga, ki si jo je naložila naša dežela ob koncu druge svetovne vojne, ko Je bilo treba popraviti razdejale in dvigniti na noge tako za-vezniške države kot nekdanje nasprotnice. ZDA so to dosegle 2 Marshallovim načrtom v Ev-r°Pi, skušale pomagati Latinski Ameriki z Zvezo za napredek, Podpirale svobodne države Azije in Afrike v različnem obsegu, ^osebno obilne pomoči je bila deležna Indija. ^as je prinesel tudi v tem pogledu velike spremembe. Javno ^^enje in Kongres ZDA podpiranju tujine nista več naklonje-fta> bi jo raje ukinila danes kot Jutri. Predsednik Nixon se tega °t>ro zaveda, zato je v svoji po-slanici Kongresu posebej poudarki da je pomoč po podpori Prav tako nujna, k6t je bila, če-udi se dosedanji načini podpi-ranja ne obnesejo več. Predsednik se je v svojem Predlogu držal v glavnem zami-s r posebne komisije, ki je pod y°dstvom R. A. Petersona, biv-^e§a predsednika Bank of Ame-rica, proučila celotno vprašanje P°dpiranja tujine. Pomoč naj bo ^ bodoče razdeljena v tri glavne dele: Pomoč za mednarodno varnost naj podpira Nixonovo dok-trino, nudi naj orožje državam, 1 so same voljne braniti svojo Soodvisnost in pripravljene požgati pri skupni obrambi sve-jOvnega miru. Ta del pomoči naj J ornogočil zmanjšanje ameri-kež |V^a^e Prisotnosti v tujih Ostala pomoč naj bi bila na-.^onjena humanitarnim ciljem nai33 našrtom za gospodarski ra?redek nerazvitih držav. Po šl0C-kr Petersonove komisije je jon V Preteklem letu od 6.5 bili-m uV, skuPne pomoči ZDA tuji-sti za namene varno- 2a (vojaška pomoč), okoli 6% humanitarne cilje, ostalo pa gospodarslce načrte in pro-grame raznih vrst. je dalje priporočil Se tu;iini Preko Svetov- lekm*11 e’-Se zavzel za svobodno meiit°Van^e’ za odstranitev o-Sosti T Pom°ši v pogledu pred-sebnp 3 Upa V ^P’A ter za po- "Save. USOdn°S,i 28 ne' ZDaJC' r Vietnamu stali V 5 letih en bilijon 80 v n/rSf10?’ DC' — ZDA reji v 1 dale Južni Ko- Sdeležb^nr^b 0b,likah za nieno hem vi/" VOJskovanis v Juž-m^^ letnamu s preko 50,000 možmi , U s Preko 2011 en bilijon dolarjev. Novi grobovi Mary Shuster Po dolgi bolezni je preminula včeraj 63 let stara Mary Shuster, roj. Lechko, s 35285 Aurora Rd., Solon, Ohio. Po-jkojna je bila rojena v McKees-rocku, Pa. Družina je živela nad 40 let v Newburghu in se preselila v Solon šele zadnja leta. Pokojna je zapustila moža Cyri-la, hčere Mary Jane, Brespčr in Katherino, sina Cyrila, vnuke, brata Michaela in Georgea, sestro Helen Nowell in druge sorodnike. Pogreb bo iz Ferfolia pogrebnega zavoda na 5386 Lee Rd. v soboto ob devetih, v cerkev sv. Rite v Solonu ob desetih, nato na pokopališče. V remenski prerok pravi: veri!ln0 oblačno> Proti večeru erjetnost dežja. Najvišja tem-b* ratura okoli 73. Manhattan brez avtomobilov? NEW YORK, N.Y. — Promet v središču mesta (Manhattan) je postal zjutraj in zvečer naravnost nemogoč. Mestna uprava je poskusila vse načine, da ga uredi. Končno se je odločila, da nekatere prometne ceste in u-lice za določene ure sploh zapre za promet. Bil je to drzen poskus, ki se je pa proti pričakovanju obnesel. Začelo je namreč prevladovati mnenje, da bo treba motorni promet v središču mesta polagoma sploh prepovedati. Župan Lindsay je sedaj napravil prvi večji korak v tej smeri. Prepovedal je motorni promet na izbranih cestah in ulicah v določenih dnevih. Poskus s prvimi cestami se je obnesel, počasi ga bo žup^n razširil na vse prometne žile. Odprto je še vprašanje časa, kdaj naj bo motorni promet vsaj deloma začasno mogoč. -----o---- Od 30 na 12 bilijonov WASHINGTON, D.C. — Vojskovanje v Vietnamu je stalo ZDA, ko je bila na višku, povprečno okoli 30 bilijonov letno. Razgovori Bonna z Varšavo preloženi Razgovori med Bonnom in Varšavo bi se morali nadaljevati ta teden, pa so bili odloženi na oktober. VARŠAVA, Polj. — Razgovori med Bonnom in Varšavo so se začeli v preteklem februarju in so potekali s prekinitvami z različnim uspehom. Ko je bil v bližini podpis nenapadalne pogodbe med Bonnom in Moskvo, so bili razgovori med Bonnom in Varšavo prekinjeni in določena njihova obnova za ta teden. Sedaj je Bonn predložil, naj bi bili razgovori odloženi na začetek oktobra. Bonn pravi, da potrebuje več časa, da bi ustvaril širšo osnovo na razgovore v nemškem zveznem parlamentu, kjer razgovore podpira sedaj samo pičla vladna večina socialistične in liberalne stranke, med tem ko jih večina krščanskih demokratov vsaj ne podpira, če jim naravnost ne nasprotuje. Tako pičla podpora za razgovore je premalo, kancler W. Brandt se zaveda, da mora vsak sporazum s Poljsko sprejeti velika večina nemškega naroda, če naj sporazum kaj velja in ima resnično vrednost za oba naroda. Jedro sporazuma bo nemško priznanje poljsko-nemške meje na rekah Odra in Nisa, ki jo je sicer Zahodna Nemčija priznala že v svoji nenapadalni pogodbi s Sovjetsko zvezo. Pomiritev Nemčije in Poljske bi bila izredno važna za pomiritev vse Srednje Evrope. Poljski bi dala večjo svobodo v mednarodni politiki in zmanjšala njeno navezanost na Sovjetsko zvezo, ko ne bi bila več v vednem strahu pred nemško maščevalnostjo. Msgr. Casaroli o Titu TRST, It. — Ko je bil vatikanski državni tajnik msgr. A. Casaroli na uradnem obisku v Sedaj se je zmanjšalo na okoli j Jugoslaviji, je govoril v Zagrc-12 bilijonov ali povprečno šejku o svojem obisku tudi na tele-vedno en bilijon na mesec. Če | viziji. Pri tem je označil pred- Papež razpustil vse svoje oborožene sile razen švicarske straže VATIKAN, — V nedeljo bo minilo 100 let, odkar je italijanska vojska zasedla mesto Rim, ki je bilo dotlej skozi dolga stoletja del Papeška države, svetne oblasti rimskega papeža, ki ima dejansko izvor še v rimski dobi. Ko se je rimski cesar preselil v Bizanc, je postal papež najuglednejša oseba v Rimu in Italiji, uradni začetek papeške svetne oblasti pa naj bi bil v poklonu frankovskega kralja Pipina dela ozemlja v Italiji z mestom Rimom vred papežu. Papeška država je postopno rastla, pa nato propadla, dokler ji Italija ni napravila pred 100 leti konec. Obnovljena je bila v zelo omejenem obsegu v Lateranski pogodbi leta 1928 v Citta del Vaticano. To je ozemlje, katerega suvereni vladar je papež. Pod njegovo suvereno oblast spada tudi Castel Gandolfo v Albanskih gričih, južno od Rima. V zvezi s posvetno posestjo j je imel doslej papež tudi nekaj oboroženih sil, tako svojo žan-darmerijo, “Plemiško” in “Pala-tinsko” stražo. Vse te je sedaj razpustil. Ostala je le švicarska garda, ki bo prevzela vse posle vzdrževanja reda v Citta del Vaticano in skrbela tudi za o-sebno varnost sv. očeta. Papež ( Pavel VI. je hotel z ukinitvijo teh oboroženih sil posebej poudariti duhovno stran svoje o-blasti. HUSEIN JE IMENOVAL V AMANU VOJAŠKO VLADO Včeraj zjutraj je kralj Husein v Jordaniji imenoval vojaško vlado ter ji naročil, naj vzpostavi red in mir ter obnovi svojo oblast, ki so jo gverilci čisto zrahljali. Gverilci so vojaško vlado označili za “fašistično” in ji odrekli pokorščino. V mestu Amanu je prišlo do obsežnih bojev, v katere je vojska posegla s tanki in topništvom. Sirija in Irak se pripravljata na poseg v državljansko vojno v Jordaniji. pojde po načrtih Nixona, bodo ti stroški do konca prihodnjega leta znižani na nekako 6 bilijonov letno. Po zadnjem poročilu se je število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu zmanjšalo na 396,000 mož, od 15. oktobra pa se bo na 384,000 mož. Največ jih je bilo v Vietnamu lani v aprilu 542,000. sednika Josipa Broza Tita, kateri ga je sprejel na Brionih, za “velikega državnika in pomembno osebnost”. Msgr. Agostino Casaroli je bil uradni gost jugoslovanskega zunanjega ministra, je bil torej z ozirom na to dolžan reči kako prijazno besedo na račun gostitelja in njegovega gospodarja, pa naj misli o njem, karkoli že: Policija ukrotila črne skrajneže v New Orleansu NEW ORLEANS, La. — Policija je v torek nastopila s silo proti črnim skrajnežem, ki so se utrdili v neki hiši in začeli na njo streljati. Najprej je pozvala prebivalce okoliških hiš, naj za-puste svoje domove, nato pa je obkolila hišo ter one v njej prisilila k predaji. Prijetih je bilo 17 članov “Narodnega odbora” za boj proti fašizmu”, skupine, ki je tesno povezana s “črnimi panterji”. Glavni vodniki odbora so baje pravočasno ubežali. Črni skrajneži so vršili v okolici vedno večje nasilje in policija se je po več tednih omahovanja in pre-1 udarjanja odločila za odločen nastop, ki naj bi napravil konec nasiljem. AMAN, Jord. — Položaj v Jordaniji se je tako poslabšal, da je izraelski zunanji minister Abba Eban javno dejal, da jor-danijske vlade ni več mogoče smatrati za gospodarja položaja v Jordaniji in je zato vsako pogajanje z njo nesmiselno. Tako je razumljivo, da je kralj Husein poskusil še zadnje sredstvo: imenoval je vojaško vlado in o-klical obsedno stanje. Nova vlada je izjavila, da bo uporabila “železno pest” za u-krotitev motilcev javnega reda in miru. Kralj sam je pozval “palestinsko milico”, kot imenujejo oborožene gverilske skupine, naj prostovoljno odloži o-rožje. Vodniki gverilskih skupin so se med tem trdnejše strnili in priznali vodstvo Arafatu, vodniku Al Fatah skupine, pa obsodili kraljeve ukrepe. Izjavili so, da premirje, ki so ga sklenili z bivšo vlado Rifaia, ne velja več. Predsednik vlade je gen. Mohamed Daoud. Gverilci trdijo, da so vojaki kralja prisilili k imenovanju vojaške vlade. Preteklo noč je prišlo do hudih bojev v Amanu med gverilci in vladnimi silami. Boji se nadaljujejo. Vladne čete uporabljajo tanke in topove. V mestu je bilo proglašeno, da morajo o-stati vsi doma. Kdor bo na cesti, se izpostavlja nevarnosti u-strelitve. Gverilci prosijo za podporo Poveljstvo Palestinske osvobodilne zveze objavlja, da se gverilske sile uspešno upirajo vladnim četam tako v Amanu kot drugod. Iz vladnih virov došle vesti trdijo, da se je vladnim silam posrečilo utrditi položaj v Amanu in da r\i 1 6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation fufaubhed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oL July Managing i'ditor: Mary Debevec NAEOCNINA: ta Združene države: tlQ (JO na leto; fii.uO m pol let«; $6.00 xa S ttxvmm Kninado In deželo izven Združenih držav; $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 8 meates Petkova Izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION BATES: united States: $16.00 per year; $8.09 for 6 months: $5.00 tor 3 months tornada and Foreign Countries; $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.60 tor 8 months Friday edition $5.00 £ov on« year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 88 No. 179 Thursday, Sept. 17, 1970 Ob začetku volivne kampanje Pravzaprav se je začela že davno, za nekatere politike iahko postavimo začetek že v lansko leto. Saj so se morali že takrat truditi, da se vrinejo med kandidate. To ni lahka stvar za tiste politike, ki jih javnost še ne pozna. Porabiti morajo vse politične zvijače, da se javnost zanima zanje. Še celo politiki z znanim imenom velikokrat propadejo samo radi tega, ker so se prepozno začeli brigati za primar- Karavank in s kralj Matjaževe ne volitve. Počitek po primarnih volitvah je bil tudi letos pece dišijo po jeseni. Koroško turistično poletje se je nagnilo koncu. Glavne ceste so spet natrpane z avtomobili. Smer največ proti severu kakor v začeku poletja proti jugu. Časopisi in rr iio in dunajska televizija po- zmeraj se zdi, da je premočno konservativna, pa je vtis pretiran. Po drugi svetovni vojni ni mogoče republikancem o-čitati, da so ostali stari konservativci. Eisenhowerjev in Ni-xonov režim nudita dosti dokazov, da se republikanci lahko tudi vnamejo za socialno politiko. Da nima ta vnema zmeraj pričakovanega socialnega uspeha, sta kriva dva vzroka: v stranki je še zmeraj močna skupina konservativcev, obenem so pa ti konservativci povezani v kongresni koaliciji z demokratskimi konservativci, ki so še bolj starokopitni kot republikanski. Tako se dogaja, da mora republikanska stranka velikokrat politično zagovarjati to, kar je skuhala gornja konservativna koalicija. Nixon bi na ta račun lahko povedal marsikatero sila zanimivo zgodbo. Ne hodi nam na misel, da bi zagovarjali republikansko stranko, ne smemo pa biti slepi in ji ne priznati, kar je dobrega v njenih delih. Kaj je pa dobrega? Čuden dokaz nam sili na papir: Kdo je bil pametnejši, Eisenhower ali njegovi nasledniki? Eisenhower nam sicer ni ustvarjal nobene izredne konjunkture, ni nas pa tudi gnal v težke gospodarske čase. Njegovi nasledniki so s svojo nerodno gospodarsko politiko najprvo pognali deželo v pregreto konjunkturo, ki mora danes ravno revščina plačevati zanjo račune v obliki draginje. Človek se sprašuje, kdaj je imela dežela zdravo politiko, ali preje ali sedaj? I. A. BESEDA IZ NARODA GLAS S KOROŠKEGA PLIBERK, Kor. — Vetrovi s Zaslutili smo, da bi to mogli biti in potem ravnatelj klerikov družbe. Takoj po prihodu v Kanado se je pojavil kot organizator in ustanovitelj prve slovenske župnije v Torontu. Da bi dobil lažje stik z po Kanadi raztresenimi in na novo prihajajočimi Slovenci, je takoj (1949) začel izdajati verski list, mesečnik Božjo besedo, ki se je trdno vkoreninil med Slovenci v Kanadi in je znan tudi v ZDA. Z modrostjo in sposobnostjo in z njemu lastno vztrajnostjo je dr. Kolarič oral ledino pri grajenju božjega kraljestva in božjega hrama med katoliškimi Slovenci, ki so se v vedno večjem številu naseljevali v Kanadi. Dosegel je dovoljenje za u-stanovitev prve slovenske fare v Torontu, zgradil cerkev z dvorano, v svoji dalekovidnosti kupil posestvo v zdravem kraju dokaj izven morečega mesta, sedaj znano letovišče ali pristava. Tja zahajajo v vedno večjem | številu toronski Slovenci na nedeljski oddih in kulturne narodne prireditve. Po zgledu iz nekdanje domovine je ustanovil tudi župnijsko hranilnico in posojilnico, da gospodarsko pomaga župljanom. Dr. Kolaričevi sodelavci se radi spominjajo na ta dolg, toda le navidezen. Po primarnih volitvah je ostalo neporavnanih dosti računov, ki jih je bilo treba spraviti v red čim preje, da ne bo zadrege za stranko in škandalov za kandidate. Republikanska zmeda v Columbusu je nazoren primer, kaj se lahko zgodi ako partija in njeno vodstvo ni-ita pravočasno dosti odločna in učinkovita. Za navadne volivce se volivna kampanja začne šele v ^.cajo, da je obisk turistov letos začetku septembra. Takrat se naše življenje spremeni. Prosil lanskega še boj kot Vročina pojema, na počitnice so ostali le spomini, treba je lanski prejšnjega. Turizem se začeti misliti na Božič in Novo leto ter na stroške, ki so zvezani z decembrsko nakupno sezono, šole z vsemi skrbmi za otroke in starše so zopet odprte, skratka življenje dobiva drugo vsebino in drugo obliko. V to stanje je letos že vdrla politika, saj imamo kongresne volitve v par mesecih. Za volivce to ni noben poseben dogodek. Saj je večina že davno vedela, koga bo v no- “naši” ljudje,- ki v tujini ohra-^e^a ustvarjanja in radi omenja-njajo stare slovenske navade po-! i°> ^a .le bilo delo z dr. Kolari-stajanja pred cerkvijo. In smoi^em zat° tako uspešno, ker je se ustavili. “Ali ste Slovenci?” T° človek jasnih načel, vedno do-— “Da. Smo.” — “Ali pride mor-is^eck;n na ^njegovo besedo se da g. župnik Miklavčič maše- Je lahko zanesti. Torontski Slovenci se ga s hvaležnostjo spominjajo in ko obiskujejo domovino, se radi tudi pri njem ustavijo. vat?” — ‘Saj je v cerkvi.” — In smo ga našli pri glavnem oltarju. Je nekaj urejal cvetlice na oltarju. Pozdravili smo ga. “Pri Ma- torej še vedno razvija. Največ,riji Vnebovzeti v Clevelandu so turistov prihaja na Koroško iz gotovo mnogi, ki poznajo Vas Nemčije in Holandske. Nekaj tudi iz drugih severnih evropskih državic. Amerika je bolj na in Vi nje,” je omenil Frank. “O, gotovo. Ne vem pa, pri kateri fari so posamezniki, na pri- zadnjem mestu. Za postrežbo mer Veglovi, Osredkarjev! in tujcem torej v glavnem shajajo tako dalje...” Ker je g. Anton z nemščino. V večjih turističnih še želel stopiti v spovednico, macijskih uradih navadno tudi koga, ki govori angleško, da postreže angleško govorečim gostom, ki običajno ne obvladajo drugega jezika. Za sprejem turistov se opremljajo kmečke hiše tudi v najbolj' oddaljenih vaseh. Cene določajo občine, zato je lahko kaka mala razlika v cenah v posameznih krajih v istem okraju. Cena mora biti vidno označena v vsaki sobi. V podeželju so cene za eno prenočenje z zajtrkom (kava, dve žemlji, maslo in marmelada). $1.90 do $2.10. V mestih, v hotelih je seveda neprimerno višja cena. V prvovrstnih hotelih hitijo te za ameriškimi. Podeželska prenočišča so zelo snažna, skoro povsod tekoča voda v sobi, velikokrat obojna: topla in mrzla, postrežba prijazna. SLOVENSKI turisti iz obeh Amerik zahajajo največ v jugoslovansko Slovenijo. Na Koroško pridejo odtod le za kakšen dan. To so večinoma tisti, ki so preživeli Vetrinje, Spittal in druga taborišča po drugi svetovni vojski. Oglasijo se radi pri koroških znancih in rojakih, ki se niso izselili s Koroške. Tisti, ki so bili v taborišču v Spittalu ali v kakem okoliškem kraju, se radi ustavijo pri g. župniku Antonu Miklavčiču, ki še vedno pastiruje med tistmi, ki se niso izselili. Seveda sedaj niso več v barakah. Večinoma so si kar lepo opomogli. Gospod Miklavčič jih zbira k službi božji v lični cerkvici ob robu mesta tik ob glavni cesti v smeri proti Beljaku. Ni posebno pri zdravju. Lani je radi bolezni zaprosil za pokoj. Pa ga je celovški škof preprosil, da je ostal, “da vsaj mašujete,” kakor je rekel, “ker nimam duhovnika, ki bi Vas nadomeščal.” V nedeljo, 16. avgusta, dopol-v.o smo vozili mimo te cerkvice s Frankom in Dorothy Mlinarjem od Marije Vnebovzete v Clevelandu. Vračali smo se od pasijonskih iger v Oberammer-gau-u. Ko smo namenoma počasi vozili' tod mimo, so trije _ Spreminja se namreč tudi republikanska stranka, še štirje moški stali Pred cerkvico. sem že imel zjutraj, sedaj pa še eno,” je rekel za slovo. Ni zdrav. Je pa bilo videti, da je nekoliko korajžnejši kot pred enim letom, ko sem ga nazadnje obiskal. Letos so prišli na Koroško obhajat trije Američani, slovenski begunci, svoje življenjske jubileje: Rev. Jože Guštin iz Argentine (srebrna maša), Mr. in Mrs. Jernej Zupan iz Clevelanda, ZDA (srebrna poroka) in 50-let-nico misijonskega poklica je doživel tu na Koroškem 15. avgusta letos Rev. dr. Jakob Kolarič, ustanovitelj prve slovenske fare v Torontu v Kanadi. Ustavimo se nekoliko pri teh treh vembru volila za kongresnika ali senatorja. Samo manjši- centrih imajo v hotelih in infor- smo bili samo kratki. “Eno mašo na še niha in omahuje, od nje je pa praviloma odvisno, kdo bo izvoljen. Še zmeraj velja pri nas pravilo, da volivec voli kandidata, ne pa njegovo politično filozofijo, ki jo komaj kaj pozna. Voli človeka, ne pa njegove stranke. To je siten problem, posebno za tiste, ki so bili kdaj navajeni, da so volili stranke in ne posameznih kandidatov. Kadar namreč volimo kadidata, se navadno nič ne menimo, kakšen voliven program je sestavila njegova stranka, saj volivnega programa ne vzamemo praviloma niti v roke, kaj šele, da bi ga brali ali premislili. Druga ameriška značilnost obstoja v tem, da ne poznamo proporcionalnega volivnega postopka. Pri nas ima vsak kandidat svoj voliv-ni okraj. Res, da zakon predvideva, da mora povedati, kateri stranki pripada, toda to vprašanje je rešeno ž,e pri primarnih volitvah. Tam še pridejo stranke do določene veljave, pri glavnih volitvah pa ne več. Zato se tudi dogaja, da močne politične osebnosti zmagujejo brez stvarnega poziva na stranko, pa tudi proti volji stranke, ki jih pripadajo. Osebnost kandidata je torej na prvem mestu, potem pride šele strankin program. Zakaj ponavljamo te že davno znane stvari? Naša politika se trenutno nahaja v takem stanju, ki ni ugodno za stranke. Tako demokratska kot republikanska stranka se nahajata v težavah. Bolj očitne so med demokrati kot med republikanci. Med demokrati se rušijo kar sami od sebe nekdanji strankini stebri: linijski demokratje, črni demokratski vo-livni bloki in narodne manjšine. To, kar je te stebre vezalo, je bilo močno vodstvo, ki je uživalo podporo ameriške liberalne inteligence. Ta politična stavba je doživela svoje zlate čase pod Rooseveltovim režimom, od takrat se je pa začela podirati. Pri tem se je razpoloženje volivcev močno spremenilo. Narodne manjšine so začele odmirati, ker je bila imigracija zaustavljena. Unijski delavci so gospodarsko tako napredovali, da so postali spodnja plast ameriškega srednjega stanu. Za nekdanje unijske ideale kažejo zmeraj manj smisla. Človek, ki ima hišo, avto, otroke pa pošilja v srednje in višje šole, nima več pravega zanimanja za proletarsko miselnost. Ni torej več slepo vdan svojim političnim voditeljem. Osamosvojujejo se zmeraj hitreje tudi črni volivci. To najlažje opazujemo v Clevelandu, morda nikjer drugje ne tako lahko. Končno se je druga generacija narodnih manjšin že odtujila mislim in idejam svojih staršev, je že postala čisto “amerikanska” z vsemi dobrimi in slabimi platmi. Voditelji demokratske stranke so vse to prepozno opazili, zato tako težko privajajo svoje pristaše na disciplino in solidarnost. Stari demokratski rod zmajuje z glavo in se boji, da bo stranka postala groblje, kjer bodo le še ostanki nekdanje, solidne demokratske stavbe. Tako obupen položaj še ni. Demokratje iščejo novo politično filozofijo in je še niso našli. Zato nanje tako lahko vplivajo razni nestrpneži z leve in jim hočejo vtisniti svoje ideje. Nesreča je v tem, da imajo pri tem nekaj sreče. Zdi se, da skrajneži in nestrpneži dobivajo vpliv na stranko, to pa pomeni nevarnost, da bodo zmerni demokratje odšli drugam, na primer k — republikancem Z zdravjem dr. Kolarič nima posebne sreče. Okrepit si ga je šel na Koroško. Povsem se pa tudi v lepem in zdravem Rožu ni opomogel. Toda njegova neuklonljiva volja tudi bolezni noče ukloniti. Ta volja in spretne zdravniške operacije so ga ohranile zmožnega, da je tudi na Koroškem misijonaril, pridigal, vodil duhovne vaje in pisal nabožne knjige. Od treh sta dve razprodani. Zadnja leta je dr. Kolarič zasut z delom življenjepisa škofa Gregorija Rožmana. Ko so ga pred desetimi leti naravnost bombardirali od vseh strani, naj prevzame to delo, se najbrže ni zavedal, kakšno breme si je nakopal. Pa mu vendar ni žal. Z vsi dušo je pri stvari in skoro dobesedno: noč in dan. Zbral in uredil je že ogromno gradiva, vire, literaturo, dopise, odgovore na vprašanja. In še nadaljuje. Vesel, ko uspe najti še kaj novega, zanimivega, ugodnega, slovesnostih. Dr. Kolarič je do-W60d"ega' Razočaran’,k° na- segel in obhajal najbolj častil:'? “ naraz7a''a"la a ' v .i a ■ Tj Rimanje, posebno v slučajih, Ij.vo obletnico, petdesetletnico kjer , ni pri£.akoval. TodaJni; nn,s,jonskega poki,ca, zato naj- ko]i ne klonei „e odneha „Saj prej nekoliko o jem. morda bi, toda ko gre za naše- Dr. Jakob Kolarič, C.M. gav škofa Rožmana.” Ohraniti hoče Slovencem pravi lik škofa, vzgojitelja, učitelja, misijonarja, mučenca, že s samim gradivom je rešil tak življenjepis. Pa je pretežni del že napihan. Prva knjiga je izšla leta 1967. Druga je prav zdaj v tisku (Mohorjeva tiskarna). Verjetno izide pred mohorjevkami za prihodnje leto. I PETDESETLETNICA dr. Kolaričevega redovništva je bila prilika, da smo to o njem napi-jsali. Bilo je to na praznik Vnebovzetja, 15. avgusta letos, v zavodu šolskih sester v Št. Jakobu Dr. J. Kolariča je po drugi v Rožu. Ob 10. dopoldne je bila svetovni vojski peljala begun- sv. maša. Trije njegovi sobratje ska pot preko Rima in Španije iz Jugoslavije, vsi trije superi-(Madrid) v Kanado in po 11 le- jorji, so z njim somaševali: Lov-tih na Koroško, kjer je s posre-To Sedej, Anton Rupnik in Ja-dovanjem sedaj že pokojnega nez Smolič. Superior je bil ju-prelata dr. Rudolfa Bluemla po-, bilantov ravnatelj za časa nje-stal hišni duhovnik v zavodu govih bogoslovnih študij in poz-slovenskih šolskih sester v Št. neje tudi provincial. On je ob Jakobu v Rožu. Je rojak velikih tej priliki pridigal ter pokazal Slovencev iz Slovenskih goric na pomen redovništva v pokon-in je študiral v Ljubljani ter čilski dobi. Zahvalil se je jubi-pred 50 leti vstopil v družbo Mi- Dntu za vse delo, ki ga je opra-sijonarjev sv. Vincencija Pavel- vil v dolgi dobi redovnega živ-skega v Ljubljani. Bil je med henja in ga zagotovil, da ni za-prvimi novinci Misijonišča v puščen ali celo pozabljen, če-Grobljah pri Domžalah. Kot du- pcav ne živi v skupnosti z dru-hovnik je bil lepa leta misijonar gimi tobjati, in voditelj raznih duhovnih vaj Kosilo je bilo v samostanu, h kateremu so bile povabljene vse sestre gospodinjske šole in še nekaj sester iz drugih zavodov s sestro Elfrido, provincialko, na čelu. Rev. Ciril Demšar C.M. je pozdravil sobrata ter se zahvalil čč. sestram, ki za jubilanta materinsko skrbijo že nad deset let. Iz Jugoslavije so prišle počastit slavljenca usmiljeni sestri Večeslava in Bernarda ter nečakinja Anica Zadravec. Mnogo veselega razpoloženja so med kosilom prinesla slovenska dekleta iz Toronta, ki so ob spremljavi kitare zapele jubilantu venček slovenskih narodnih ter mu čestitale. Ta torontska dekleta so letošnje poletje napravila šesttedenski gospodinjski tečaj pri sestrah v Št. Jakobu. Tudi ta tečaj je jubilantova zamisel. Večino teh deklet je jubilant kot torontski župnik krstil in poročil njihove starše. Iz Toronta so bili navzoči in slavljenca razveselili dr. Peter Urbanc in gospa Lea, dalje družine, ki je njih zakon blagoslovil slavljenec: Trpinovi, Levstikovi (Vinko in Slavka), Pajkovi in Seničarjevi. Nekaj dni pozneje so ga obiskali še Tone Ferkul, Jože Kastelic in Franc Osredkar, vsi iz Toronta. Iz Nemčije je bil navzoč inž. Marjan Velikonja z družino. (Dalje sledi) Rev. J. Godina ------o------ Romanje v Frank CLEVELAND, O. — September gre h koncu, kmalu bo pri koncu tudi leto, v katerem smo se spominjali petindvajsetletni ce Vetrinja, trpljenja, razočaranj in naših prvih dni zdomstva. Za zaključek teh spominskih dni, ki so jih obhajali Slovenci, ki žive v zdomstvu, bomo poromali kakor vsako leto tudi letos k Žalostni Materi božji v Frank Letos še z večjimi prošnjami kakor druga leta. Časi so tako skrotovičeni, razkoli po svetu tako vidni in tako boleči, da se v človeku nekajkrat dvigne misel, če ni vse tako, kakor je bile v časih, ki smo se jih to leto tako bridko spominjali. Poznan nam je Frank, poznana tista posebna toplota, v kateri se človek počuti doma, kjei lahko mirno razloži svoje skrbi in težave. Nihče izmed nas ni brez njih, imamo osebne in skupne. Čeprav skušamo osebne in skupne težave reševati na vse mogoče načine, vsi vendar dobro čutimo, da so rešitve bolečih točk globlje kakor le v površnem otepanju z besedami. Naše zunanje življenje, naše ubadanje s problemi, osebnimi in skupnimi, leži vendarle na duhu. Mir je dom duha. Mislim da se nam je Frank prav zavoljo tega priljubil. Mnogo nas je in vendar je v tisti cerkvici vsak zase, vsak v svojem miru, vsak s svojo prošnjo, vsak s svojo težavo in s svojo skrbjo. V skupni težavi pa vendarle skupaj, vsi spet z isto prošnjo in isto skrbjo. Moramo se naučiti, da ne pripašamo pred Boga samo svojih osebnih križev, položimo predenj tudi skupne. Moramo se naučiti, da smo skupnost in da ni dolžnost samo nekaterih, da skupne skrbi nosijo. Mislili bomo na preteklost, na mrtve, ki so sedaj po nasilni smrti legli v grobe, mislili tudi na bodočnost, ki je sicer v božjih rokah, pa smo vendar vsi poklicani, da jo sooblikujemo. Zakaj ne bi molili za treznost, za mirno presojanje v kočljivih zadevah? Ker marsikdaj mislimo kakor ta svet na splošno misli? Da smo vso modrost zajeli z veliko žlico. Pojdimo na romanje v nedeljo, 27. septembra. Naj bi prišli mnogi, tisti od Sv. Lovrenca kakor vsako leto in tisti iz Lorai-na, ki nikdar ne odpovedo. Razgovori v blagem miru lahko od-pro mnogo poti. Ne bodimo samo posamezniki, naučimo se hiti skupnost. Vsaj pred Bogom. Karel Mauser Med prvimi so bili rojaki iz Suhe krajine EUCLID, O. — V Clevelandu, kakor drugod po širni Ameriki, je mnogo naših starih naseljencev, ki so prišli v to obljubljeno deželo s trebuhom za kru-lom, katerega jim njih domača zemlja ni mogla dati. Bili so to mladi fantje in dekleta iz raz-lih krajev Slovenije. Med prvini došleci so bili največ oni, rojeni v Suhi krajini. Pot vodi iz Ljubljane skozi Škofljico v Grosuplje, kjer zabijemo proti Račni v dolino Dobro polje, nato skozi Zdensko yas, Videm, Kompolje, Struge v čvirče. Ta pot je dolga okrog i5 kilometrov. Okolica je znana cot Suha krajina in kdor jo po-:na, ve, kakšna revščina je bila am. Res, da se je živelo, ampak cako? Kamnata polja so revna, primanjkovalo je vode, nobene industrije ni bilo, edino zapo-ditev je bilo mogoče dobiti pri pripravljanju apna, katerega so uporabljali za polja. Ni čudno, ia so se naši rojaki začeli izseljevati že pred začetkom leta 1900. Veliko teh se je ustavilo v Clevelandu, Ohio, kjer so dobili lelo po raznih industrijah. S ivojo pridnostjo so si pridobili ipoštevanje, kar je pomagalo udi drugim rojakom, ki so pridi za njimi, da so v teh tovar-rah dobili zaposlitev. Poleg Cle-/elanda se je tudi več prvih laseljencev ustavilo v Minneso-i, kjer so kopali železno rudo, n v Koloradu, kjer so v tistih etih bili srebrni rudniki. Še dales, po več kot 60, 70 letih, živijo v teh krajih potomci pionirjev; hvaležni so svojim dedom, da so jim ustanovili domače ognjišče v tej deželi in sami sebe ter njih rešili siromaštva ;tare domovine. Nekatere bolj znane vasi. v Suhi krajini, od koder so prišli >rvi pionirji, so: Zvirče, Struge, Tisovec, Ambrus, Višnja, Visejc, Srezov dol, Ratje, Prevolja, Hi-ije, Lopata, Smuka, Dvor, Pod-jozd, Gradenc, Trebča vas, Žužemberk, Podlipa, Konije, Kam-li vrh, Ajdovec, Šmihel, Zagor-če itd. Iz teh krajev so prišli rojaki, caterih imena so dobro znana, cot: Blatnik. Skebe, Turk, Škuf-:a, V i d m,a r , Zivoder, Kovač, šnidar, Hočevar, Epih, Zupan--ič. Papež, Kenik, Pugelj, Bra-, lač, Fabian, Gliha, Boldan, Jan-■ar, Miklich, Muhič, Novak, Ka-itelec, Oberstar, Levstik, Sadar, Ljube, Globokar, Cimperman, Jerič, Hren, Tekavčič, Novinc, Princ, Strgar, Strnad, štrekalj, Barle, Pajk, Baukič, Kmet, Šlo-?ar, Arko, Mervar, Mausar, Mestek, Kužnik, Koželj, Krese, r^oss, Klaus, Kožar ter več drugih, katerih, žal, se ne morem vseh spomniti. Rojaki, ki so prihajali iz teh era jev, so bili poštenjaki in cie-avni, niso se ustrašili dolgih ur napornega dela, vajeni so bili skromnega življenja že iz mladosti. Zato tudi niso zahtevali javne pomoči, ponosni so bili nase in svoj narod ter so si sami medsebojno pomagali. Ameriki, kot njih novi domovini, ro bili hvaležni za to, ker jih je sprejela pod svoje okrilje, jim dala priliko do dela in zaslužek, da so si lahko opomogli preživljajo sebe in svoje družine. Bivša Avstrija, katero so zapustili, jim ni mogla dati potrebne izobrazbe ne zaposlitve. Vztrajnost naših pionirjev je rodila lepe sadove, zato tudi vi* dimo njih imena na vodilnih mestih. Pomagali so pri ustanavljanju domov, podpornih organizacij, cerkva, kulturnih društev, tovarniških podjetij, kot je bila Euclid Foundry, bančnih ustanov kot North American in St. Clair Savings (prej International banka), trgovskih podjetij in številnih drugih pod-vzetij, kjer je dobilo zaposlitev več oseb. Jacob Strekal ameriška domovih«. ZADNJA PRAVDA J. S. BAAR Tudi gledala sta trdo — posebno pa sta govorila ostro, kakor bi bila samo strjeno sov-raštvo, nasičeno z jezo. Od do-Inačih jima ni nihče posodil niti groša, pa tudi v mestu so jima najbrž delali oderuhi že težave; Povišavali so svoje zahveve, zahtevali poroštva, vknjiževali svoje terjatve; vsled vsega tega je rastla razdraženost bratov. Cas 3e potekel, treba je bilo plačati obresti, davki so opominjali, šolnine še niso odšteli... Nič več za vrčkom, nič več pri pivu in nič več pri “drevescu”, ampak le v žganj arni pri frakeljčku sedi Martin s Kminkom sam. Zmerno srka žganje, a nezmerno govori in zmerja. Zmerja župana, občinske svetovalce in ves odbor, kako slabo gospodarje, samo doklade predpisujejo, višajo izdatke, sami si pa polnijo žepe. Pa jim bo že pokazal on— •Martin, revizijo bo poklical nadnje, kontrolor bo prišel v Klenči in pogledal tem spletkarjem na prste... v V Domažlicah sedi “pri zlati ščuki” Adam in je zelo dobre Volje. V roki ima neki list, pije, u3ari ob mizo in pravi z gromovitim glasom: “Ta-le časopis govori resnico: uradniki, učitelji, duhovniki, odvetniki — vsi sku Paj so druhal! Pocrkali bi od Iskote, ko bi nas ne bilo. Mi jih Vse živimo, za vse garamo. Doktorji, notarji, advokati — sami tatovi so, samo denar vleči iz žepa — to znajo.” “Molči no, sam si kriv; ne pravdaj se, pa boš imel mir!” ga jo nekdo zavrnil. “Kaj še, prav ima!” so soglašali drugi. Martin je že davno pozabil na svoj pogovor s Kminkom, tudi ^■dam se ni vgč spominjal svo-joga modrovanja “pri ščuki” toda pri glavarstvu so jima ču Povito osvežili spomin. Skoro dobesedno so vedeli, kaj je govo-ril Martin, kaj Adam, in ravnali so ž njima nekako preveč ostro, vse drugače kakor pri sodišču. Glavar je razlagal Martinu o samoupravi, o razžaljenju Oradov, in teden dni pozneje z°pet Adamu o ščuvanju, podpihovanju k uporu, hujskanju Pr°ti posameznim osebam ali oolim stanovom, proti uradom in državni oblasti — skratka: tisoč goldinarjev kazni ali eno ioto temnice stane tako počenjanje. Adam se je prestrašil in smejali, ko bi tičali v njuni roži. Revščina žene Martina na njivo. V skednju ni niti stebla slame, da bi mogel kakor drugi nedeljo popoldne po blagoslovu vplesti do zaloge kakšen mandelj povresel za ječmen in oves. Treba je torej iti s srpom ali roso pred časom na polje. Žito je seveda še vedno “pri moči”, pa izložilo se bo v skednju pod streho in tam dozori — omlatijo ga in takoj bo konec revščine. Sicer je pa najbolje naravnost z voza na pod (Na Češkem nimajo kozolcev; žito sušijo kar na polju) — zrno naj lepše leti iz klasja. In tako se s prvim vozom oglašajo tudi že cepci, žalostno se razlega njihova troglasna pesem, Martin mlati z Manco, in študent, ki ima počitnice, pomaga- Pomanjkanje je gnalo tudi Adama na polje in na pod k cepcu. Omlačeno žito bi moral dati v kaščo, da postane zrno kleno; no, pa naj se posuši v mlinu — saj ga itak ne bo mlinar takoj zmlel; in že prvi mernik mlačve oelje Adam na samokolnici v mlin. Ne bi ga peljal, ko bi ga ne silila revščina. Toda že cel mesec jedo ‘“kupljen” pekov kruh; na upanje ga jedo; kakor gobž je, všeč je ustom, toda ne pasiti — in zaželi si človek domačega. Mlinarjev oče razveže vrečo, zajame pest žita, iz roke v roko ga presuje, poduha, pregrizne zrno pa godrnja: “Tega ne morem mleti, polovica vam bo ostala na kamenih, saj se še vse vleče, napol je še sirovo. Namesto vas moram vse stresti, preobrniti in sušiti.” Pa vkljub temu priteče od Zgornjih vsak dan otrok — Dod-lička, Adamek ali pa Janezek — včasih se prikobaca celo mala. šestletna Ančka vprašat: “Mama je vprašala, če ste že zmleli za nas?” ali pa: “Kdaj lahko prinesemo mlet? Kdaj pridemo mlet?’’ —Pri nas hodijo namreč moški in dostikrat tudi ženske same mlet; mlinar bi ne mogel spati, ker nima pomočnika, in zato dovoljuje, da si kmetje sami meljejo ponoči svoje žito. “Pa naj pride,” se jezi mlinar, do grla sit neprestanega vpraševanja, in suši v naglici žito na rjuhah, na solncu. Tako sili pomanjkanje celo žito, da mora hitreje dozoreti Dobro je le to, da je popravila Stroh Brewery imenovala podpredsed. za prodajo tem presegla en bilijon sredstevprišlo že tako v modo, da je do-, in je druga najmočnejša denarna ustanova v državi Ohio. Vesti iz Slovenije Ni učencev, šolanje predrago V učilnicah v kmetiskih šolah je bilo v minulem šolskem' devize, prišel v roke ljudem na-veliko praznih klopi, mesto v državno blagajno. Pred- bilo svoje ime: nočitve "na črno”. Problem je bil hud zlasti v Kopru. Turiste ustavljajo kar | na ulicah, križiščih, ob bencinskih črpalkah in v lokalih, ter jih vabijo na svoj dom. Turistično vodstvo je zato u-vedlo strogo nadzorstvo. Skušajo preprečiti, da bi denar, zlasti TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 letu še Vpis za novo šolsko leto naj bi bil večji; pa ni verjetnosti, da se bo to zgodilo. Mnogi kmetje in njihovi otroci sicer vedo, da se morajo strokovno usposabljati, če želijo bolje gospodariti. Niso pa kos gmotnim oviram. Šolanje otroka veliko stane, _ Edward F. Rohlir- DETROIT, Mich. — Edward F. Rohlin je bil imenovan za podpredsednika za prodajo pri Stroh Brewery Company, kot je to objavil načelnik upravnega odbora družbe John W. Stroh Sr. Rohlin je bil preje direktor za prodajo in je bil izvoljen na novo mesto v upravo družbe. Stroh Brewery Company se je Rohlin pridružil 1. 1968 kot pomožni direktor za prodajo in je postopno napredoval za direktorja in sedaj do podpredsednika. Preje je bil pri Schlitz Brewing Company v dvojni vlogi: kot vodnik ■ produkcije vrste Burgermeister Beer in kot vodja prodaje za Havaje. Nekaj časa je bil povezan s Philip Morris, Inc. in s Proctor & Gamble v oglaševanju in prodaji. E. F. Rohlin je bil rojen v New Yorku ter je dobil na New York University Bachelor’s in Master‘s degree v prodaji. Star je 38 let, poročen in ima tri o-troke. Z družino živi v Bloomfield Hills v Michiganu. F. L vsem, ker neplačevanje takse državo precej oškoduje. Drugi problem so avtobusna podjetja. Konkurenca, ki se je razvila med njimi, se opaža zlasti v hlepenju, da bi vozila hitreje od drugih podjetij. Tako so iznašli nov način: voziti po čeprav je pouk brezplačen. Tež-! bližnjicah, to je, po stranskih ko pa je rešljivo vprašanje hra-j cestah, ki največkrat ne nudijo ne in stanovanja. Če je šola bli- dovolj varnosti za vozila in pot-zu, ima lahko otrok to doma. Če j nike, zlasti glede na visoke hi- je daleč, mora stanovati v in- trosti. Podjetja so še pred sezo- ternatu in ga plačevati sam. Tomo prosila za uvedbo novih prog, torej potrditev teh bližnjic. Ker vsem ni bilo ugodeno, šoferji vozijo po teh cestah kar brez dovoljenja. To imenu- jejo “divje proge”. Računajo, da je trenutno samo v Srbiji nad 150 takih “divjih” prog. Zanimivo je, kaj o počitnikovanju v Jugoslaviji menijo turisti. Vzemimo torej prototip turi štinčič. Hudo je bil ranjen tudi vlakovodja tovornega vlaka Ignac Bradač. Ranjenih je bilo 50, od katerih 7 težko. Preiskovalna komisija je 10. avgusta objavila rezultat preiskave in ugotovila, da je nesrečo povzročil brzovlak, ki je vozil s hitrostjo 100 km in je prevozil izvozni signal na postajo Škofja Loka, kateri je kazal signalni znak “Stoj”. pa stane 200 do 300 din, kar je za kmeta, ki nima veliko dohodkov, občutno preveč. Sodelovanje z ITT Na povabilo Iskre je prišel v prvih dneh avgusta v Slovenijo James V. Lester, predsednik ITT (International telephone & telegraph Corporation) Evropa Inc. Obisk je imel predvsem na- sta, to je Angleža. Neki angle- men, da se začrta in sprejme program sodelovanja med Iskro in ITT za naslednje desetletno obdobje. Med bivanjem pri nas si je J. V. Lester ogledal Iskrino tovarno v Kranju in nekatere druge obrate. Corporation je presegla' en bilijon sredstev in je postala drugi največji denarni zavod v O- hiu, ko si je pridružila pretekli j ki ga tuji gostje puščajo. V Ju-Erie County banko v goslaviji so ugotovili, da je ta Razveselil obenem. Kazni se ]e iSt38?! m reikel: