RIM'' oKI DNEVNIK
Poitirina plačana v gotovini /-i	nA 1#
Abb. postale I gruppo	“ tiCDS “(J lir
________________________________ Leto XXIX. St 184 (8586)
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1.	-* ..oi---j -------
TRST, sreda, 8. avgusta 1973
15, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tjakaj v maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK
------------------------------------------------------------- 1 ■■■■■■■,■ ■ ----------------------------------------------------------------------------------------.-------
tiskarni «Doberdob, v zasužnjeni Evropi.
Drugi dan nadzorstva nad zamrznjenimi cenami BOMBE ZA KAMBODŽO
MNOGI MALI TRGOVCI KAZNOVANI ZARADI KRŠITVE VLADNIH PREDPISOV
Veleposestniki proti zamrznitvi cen klavne živine
RIM, 7. — Ministrstvo za industrijo sporoča, da se po vsej Italiji nadaljuje nadzorstvo nad cenami blaga široke potrošnje, ki je vključeno v seznam zamrznjenih cen. Ministrstvo, ki usklajuje nadzorstvo nad cenami, ki ga neposredno izvajajo prefekture in občine, je danes ugotovilo, da nadzorni ustroj precej redno in učinkovito deluje. To je ministrstvo lahko povedalo na osnovi sporočil, ki |ih dobiva od posameznih prefektur.
Po vesteh, ki prihajajo iz vseh
krajev Italije, nadzorne skupine pregledujejo cenike v trgovinah na drobno. V velikih mestih so ugotovili, da večina trgovcev ima izobešene cenike. Tiste, ki si cenikov še niso poskrbeli, pa jih opozorijo, naj jih čimprej izobesijo. Hkrati pa so nadzorniki v mnogih italijanskih mestih ugotovili, da nekateri trgovci na drobno prodajajo blago po višjih cenah, kot so veljale 16. julija. Te trgovce prijavljajo prefekturam, ki so pristojne, da sprejmejo proti kršilcem upravne ukrepe.
V nekaterih krajih je prišlo do resnih kršitev zakonskih odlokov. Tako je v Palermu okrajni sodnik
izdal zaporni nalog proti nekemu trgovcu, ki je prodajal sladkor po 340 lir kilogram. Na Siciliji so tudi v drugih krajih prijavili mnogo trgovcev, ker niso spoštovali predpisov o zamrnitvi cen. Iz vseh krajev prihajajo vesti, da s0 doslej kaznovali z globami ali prijavili sodišču samo trgovce na drobno. Danes ni prišla nobena vest, da bi kje ugotovili neupravičeno podražitev blaga pri grosistih ali pri proizvajalcih, čeprav je Zveza trgovcev na drobno včeraj opozorila na podražitev pri grosistih olja, riža in drugih živil.
Včerajšnji odlok torinskega prefekta o petdnevni zapori 48 pe-
ZA VELIKI ŠMAREN PONOVNO BREZ BENCINA?
NOVI PROTESTI PROTI PREDVIDENEMU POVIŠANJU CENE TEKOČEGA GORIVA
g|M, 7. _ Po včerajšnjem odločnem nastopu treh sindikalnih
zvez proti povišanju cene bencina, minister za proračun in gospodarsko načrtovanje Giolitti je danes dal nejasen odgovor, čeprav se ni skliceval neposredno na sindikate ali koga drugega, ki je že protestiral proti podražitvi tekočega goriva.
Minister je povedal, da so na današnjem sestanku medministrskega odbora za cene, na katerem so razpravljali o drugih vprašanjih, določili, da bo odbor kmalu začel razpravljati o vprašanju petroleja, ostalih energetskih virov, prevozov,
Juga itd. Glede cene petrolejskih proizvodov pa je Giolitti dejal, da vlada se ne omejuje samo na obravnavo vprašanja cen petrolejskih derivatov, temveč namerava to vprašanje uokviriti v širši problem. Zaradi tega bo medministrski odbor za cene kmalu proučil celoten program petrolejske industrije, zlasti vprašanje dobav, racionalizacije omrežja petrolejskih čistilnic in razdeljevalnih naprav. V tej zvezi bo obravnaval tudi vlogo državne ustanove ENI v sklopu celotnega problema.
Zelo odločno proti podražitvi bencina pa je nastopil član tajništva PSI Landolfi, ki je poudaril, da so nekateri politični in vladni krogi že naklonjeni povišanju cene bencina prav sedaj, ko je parlament na počitnicah. To je za Landolfija zelo resna stvar. Povišanje cene bencina ne bi imelo samo škodljivih gospodarskih posledic, temveč bi popolnoma odpravilo vsak učinek vladnih protiinflacijskih ukrepov.
Landolfi je dejal, da so socialisti v zadnjem času že večkrat povedali, da nasprotujejo predlogu o Povišanju cene bencina in izjavil, da centralni komite ni nikoli obravnaval tega vprašanja, ki ni bilo načeto niti med pogovori o sestavi nove vlade. Po njegovem tonenju, bi sporazum o tem vprašanju onemogočil stvarno sodelovanje socialistične stranke v novi vladi. Zato, izjavlja Landolfi, socialistična delegacija in organi socialistične stranke ne morejo sprejeli predloga o povišanju cene bencina in ostalih petrolejskih proizvodov, ker ne spada v dogovor med st"ankamj vladne večine ter je v odkritem nasprotju s strankino politično lipijo in s sklepi centralnega komiteja PSI.
Proti povišanju cene bencina se je< danes izjavil tudi namestnik tajnika' socialdemokratske stranke Pietro Lon-8o, ki je dejal, da bi bilo povišanje cene petrolejskih proizvodov v normalnem gospodarskem položaju tudi upravičeno. V sedanjem trenutku pa, ko se v Italiji prvič preizkuša splošna zamrznitev cen, bi vlada napravila zelo veliko psihološko, politično m gospodarsko napako, če bi dovolila Povišanje cene bencina. Pietro Longo je izjavil, da mnenja medministrskega odbora za cene o tem vprašanju ne morejo biti pristojna, ker odbor ni v
stanju dati točnih ocen. Socialdemokratski prvak ne verjame pritožbam industrijcev, da delajo z izgubo in pravi, da bi se morali tako država in delavci podrobno seznaniti z računi petrolejskih družb, preden bi lahko odobrila kako povišanje. Pietro Longo je tudi obsodi) petrolejske družbe, da namenoma ne dobavljajo dovolj goriva potrošnikom in da so zelo prizadeti ribiči in kmetje.
Naj povemo tudi. da je združenje upraviteljev bencinskih črpalk v svojem sporočilu opozorilo, da še vedno obstaja nevarnost, da bo ob velikem šmarnu primanjkovalo bencina. Predsednik združenja je sporočil, da družbe ne dobavljajo zadostnih količin bencina črpalkam, ker računajo, da bo vlada klonila pod njihovim pritiskom in odobrila {»višanje cene. Hkrati pa je sporočil, da bodo upravitelji bencinskih črpalk prisiljeni napovedati za veliki šmaren zaporo svojih naprav, če ne bodo v najkrajšem času dobili ugodnega odgovora na svoje zahteve.
kam in prodajaln kruha v torinski pokrajini, pri katerih so ugotovili, da niso spoštovali zakonskih predpisov o ceni kruha, je povzročil v nekaterih krajih precejšnje težave. Zaprte so bile pekarne in prodajalne, ki so edine prodajale kruh v manjših naseljih. Poleg tega pa so nekje tudi nekaznovani peki iz solidarnosti s svojimi kaznovanimi kolegi zaprli pekarne. Po posredovanju karabinjerjev so te pekarne ponovno odprli. Odprte pekarne pa morajo delati noč in dan, da lahko zadostijo potrebam po kruhu širšemu področju.
Kaznovani so bili tudi nekateri trgovci, ki so prodajali sladkor ali testenine po višjih cenah kot so predpisane. Čeprav sladkor ni v seznamu zamrznjenih cen, je vendar njegova cena že dlje časa uradno nadzorovana.
Confagricoltura pa je ostro napadla vladne ukrepe o zamrznitvi cen živine za zakol. Organizacija veleposestnikov pravi, da je zamrznitev cen klavne živine v nasprotju s pravili Evropske gospodarske skupnosti in da zavira celoten u-stroj trgovine z govejo živino med EGS in ostalimi državami. Po drugi strani pa je zveza industrije testenin danes opozorila na nesorazmerje cen med junijem in julijem trde pšenice in moke, ki jo potrebujejo za izdelovanje testenin. Prizadeti industrijci pravijo, da se je »surovina* zelo podražila in da zato ne bodo mogli dalj časa obdržati cen, ki jih je določila vlada. Prosijo vlado, naj takoj posreduje ir> zagotovi tovarnam dobavo trde pšenice in ostale moke po cenah, ki veljajo v okviru Evropske gosoodarske skupnosti in ki so v nekaterih primerih za tretjino nižje od sedanjih cen na debelo na italijanskem trgu. Hkrati menijo. da če se položaj ne, ho izboljšaj bo industrija testenin zabredla v velike težave, kar bo škodovalo potrošnikom in zaposlenim delavcem. Glede cen je danes minister za industrijo sprejel predstavnike industrije papirja in založniških hiš dnevnikov. Dogovorili so se, da tovarne papirja bodo v skladu z zamrznitvijo cen še naprej dobavljale zadostno količino papirja dnevnikom po dosedanji ceni.
BEOGRAD, 7. — član zveznega izvršnega sveta Boris Šnuderlj je danes sprejel zahodnonemškega veleposlanika Jaenickeja in svetnika veleposlaništva Eifa. Pogovarjali so se o gospodarskih odnosih med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo ter o sklenitvi sporazuma o turizmu med obema državama.
V ameriški letalski bazi na Tajskem nastavljajo bombe na letala, ki se odpravljajo bombardirat okolico kam-boške prestolnice Phnom Penha. Bombe pa doslej niso razrahljale pritiska Sihanukovih partizanov na mesto, pač pa so povzročile na stotine mrtvih in ranjenih med civilnim prebivalstvom zaradi pomot ameriških pilotov
Grška policija išče morebitne sodelavce atentatorjev
‘	r- ..... ■■
v
Se nejasno ozadje atenskega atentata
Množica skušala linčati mlada Arabca, ko so ju peljtf v zapor Povezava s teroristi, ki so preusmerili japonski <jumbo»?
ATENE, 7. — Nedeljski krvavi atentat na atenskem letališču, pri katerem so bile tri osebe ubite, petinpetdeset pa ranjenih, je še vedno zavit v gosto meglo. Predvsem je še nejasno, ali sta atentatorja izolirana fanatika, ali pa sta izvrševala ukaze neke organizacije. Grška policija domneva, da sta A-rabca imela sodelavce v samih A-tenah, saj naj bi atentatorja prišla v grško glavno mesto razorože-na, ročne bombe in brzostrelke pa naj bi jim izročil neki neznanec na samem atenskem letališču malo pred atentatom. Pač pa je bilo ugotovljeno, da mladi Arabki ki jih je grška policija priprla, nista sodelovali pri atentatu, ampak sta bili po naključju na letališču. Obe so danes izpustili na svobodo.
Grški sodnik je danes ves dan zasliševal Arabca, ki naj bi končno povedala pravi imeni, šlo naj bi torej za 22-letnega El Arida Trafika
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiifluniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
EN TEPIN PRED DOKONČNO PREKINITVIJO BOMBARDIRANJA KAMBOŠKECA OZEMLJA
Nova pomota letalstva ZDA v Kambodži povzročila še štiri mrtve in 25 ranjenih
Po zadnjih vesteh je ponedeljkov «incident» v Neak Luongu terjal sedemsto žrtev - Bombne akcije pa se bodo nadaljevale do 15. avgusta
Danes sestanek Rumnr-Confcommercio
RIM, 7. — Predsednik vlade Rumor se bo jutri dopoldne sestal s predstavniki Vsedržavne zveze trgovcev. To srečanje bo v okviru pogovorov, ki jih je predsednik vlade začel s sindikalnimi predstavniki delavcev in delodajalcev. Delegacijo Confcommer-cio bo vodil njen predsednik Orlando. Obrazložil bo predsedniku vlade svoje stališče o glavnih gospodarskih

PHNOM PENH. 7. - V Kambodži je prišlo do nove krvave pomote* ameriškega letalstva, ki danes bombardiralo vladno postojanko na otoku Kot Tachou, simo šest kilometrov od mesteca Neak Luong, ki ga je včeraj ameriško letalstvo popolnoma porušilo. V novem »incidentu* so po ameriški verziji zgubili življenje štirje kam-boški vojaki, dvanajst pa jih je bilo ranjenih, kamboška verzija pa govori prav tako o štirih mrtvih, pač pa o 25 ranjenih.
Nova pomota, glede katere je ameriško poveljstvo uvedlo preiskavo, je močno razburila javno mnenje, predvsem v samih ZDA, tudi v zvezi z dejstvom, da bodo morali Američani čez en teden dokončno prekiniti letalske akcije proti kamboškemu ozemlju. Ameriški komentatorji se sklicujejo tudi na razsodbo člana vrhovnega sodišča Douglasa, ki je pred tremi dnevi ukazal prekinitev bombardiranja Kambodže, češ da je protiustavno, ter ugotavljajo, da bi vseh teh žrtev ameriških «pomot» ne bilo, ko bi se Bela hiša pokorila razsodbi.
Današnji incident je povzročilo nadzvočno letalo z vpogljivimi krili vrste «F-111». V vojaških krogih menijo, da bi se utegnile pokva-
vprašanjih, še posebno pa o vprašanju cen po vstopu v veljavo zakon-1 riti elektronske naprave, kar naj skih predpisov o zamrznitvi.	| bi povzročilo «napako». Ranjence
iMiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiu^iniiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifininiiUHnininunuuiinnmnminHiiiiiiiiunmununnnmiiiiiiu
V OKVIRU VARČEVANJA Z JAVNIM DENARJEM
Pogovori med vlado in sindikati o zahtevah državnih uslužbencev
RIM, 7. — Pri predsedniku vlade Rumorju je bil danes sestanek nekaterih ministrov, na katerem so govorili o vprašanjih državnih u-službencev, zlasti pa še o uveljavitvi sporazumov državne uprave s sindikati glede izboljšanja plač in delovnih pogojev. Temu vprašanju bo posvečena prihodnja seja vlade.
O istih zadevah se je danes pogovarjal zakladni minister La Mal-fa s sindikalnimi predstavniki CG IL, CISL in UIL državnih uslužbencev. Na sestanku sta bila todi minister za reformo javne uprave
II
D A i? E S
Ustroj za nadzorovanje zamrznjenih cen je včeraj stekel po vsej državi. V velikih mestih so Posebne skupine funkcionarjev prefektur in občin obiskale na tisoče malih trgovskih obratov ter pregledala, če imajo v trgovini cenik in če so navedene cene v skladu s cenami, ki so veljale 16. julija. Iz poročil, ki *o prišla iz vseh krajev Italije, ie razvidno, da so nadzorniki tako na jugu kot na severu ugotovili številne prekrške in so se omejili na kaznovanje tistih pri-
merov, kjer so ugotovili, da so trgovci prodajali blago po višjih cenah kot jih daločajo zakonski predpisi. V nekaterih primerih so celo kršitelje aretirali, v drugih pa so jim začasno zaprli trgovske obrate. Nobene vesti pa ni o nadzorstvu cen pri grosistih in proizvajalcih. Nadzorne skupine so se torej vrgle izključno na trgovino na drobno, čeprav je bilo že v ponedeljek sporočeno, da so trgovci na debelo ali proizvajalci povišali cene nekaterih živil.
Gava in minister za delo Bertoldi. La Malfa je izjavil, da so sindikatom potrdili obveznost, da bodo na prihodnji seji vlade odobrili zakonske osnutke, ki se nanašajo na dogovor med vlado in sindikati. Hkrati pa je La Malfa na sestanku s sindikalisti predlagal, da bi bilo dobro, da bi združili v en sam zakonski osnutek vse že sprejete zahteve državnih uslužbencev, kakor tudi zahteve, o katerih se sedaj še pogajajo Zakladni minister je menil, da je sedaj parlament na počitnicah jn da bi celotno vprašanje vladnih uslužbencev do septembra lahko rešili.
Tudi sindikati poldržavnih usluž bencev si prizadevajo, da bi nova vlada čimprej osvojila zakonski o-snutek, ki je bil že sestavljen na osnovi sporazuma, kj so ga dose gli sindikati s prejšnjo vlado. To vprašanje so sindikati danes pre-dočili ministru za delo Bertoldi ju. Ob tej priložnosti so predlagali ministru obnovitev pogovora z vlado, da se čimprej predloži parlamentu tudi zakonski osnutek, ki se nanaša na preureditev delovnega položaja poldržavnih uslužbencev. Minister Bertoldi jim je zagoto vil, da se bo za stvar resno zavzel.
Nov tečaj dinar-lira
, BEOGRAD, 7. — Jugoslovanska narodna banka je sporočila nove tečaje valut, ki veljajo od 8. t.m.
dalje. Nov tečaj določa tudi odnos vrednosti med dinarjem in italijansko liro, ki je sedaj 100 lir za 2,41 dinarja pri nakupu in 100 lir za 2.42 dinarja pri prodaji.
Ugoden jugoslovanski devizni obračun
BEOGRAD, 7. — Jugoslovanski devizni obračun za letošnje prvo polletje je bil ugoden fn je izkazal 24 milijonov dolarjev pribitka, kar je nekaj več kot lani v istem obdobju. Vrednost izvoza je v letošnjih prvih šestih mesecih znašala milijardo 375 milijonov dolarjev, promet in druge storitve so prinesli nadaljnjih 197 milijonov dolarjev, zelo visok je bil neblagovni priliv deviz, ki je znašal 915 milijonov dolarjev, če vsemu temu dodamo še 30 milijonov dolarjev, ki je prišlo iz raznih manjših virov, so devizni dohodki dosegli dve milijardi 490 milijonov dolarjev. Izdatke v devizah pa je najbolj bremenil uvoz blaga, ki je znašal dve milijardi 61 milijonov dolarjev. Upoštevajoč še nekatere druge izdatke, so celokupni izdatki v letošnjem prvem polletju znašali dve milijardi 466 milijonov dolarjev, kar pomeni, da je obračun zabeležil 24 milijonov dolarjev pribitka.
z otoka Koh Tachou, kjer je bilo sedemnajst poslopij porušenih, so prepeljali v Phnom Penh, kjer pa so že vse bolnišnice nabito polne bodisi zaradi včerajšnjega pokola* v Neak Luongu, bodisi zaradi nadaljevanja ofenzive Sihanukovii) sil proti kamboškemu glavnemu mestu.
Glei« včerajšnjega bombardiranja Neak Luonga se je zvedelo, da je število žrtev mnogo višje od tistega, ki so ga objavili po incidentu. Včeraj so namreč govorili o sto mrtvih in tristo ranjenih, po današnjih vesteh pa je mrtvih in ranjencev skupno več kot 700. Ameriško veleposlaništvo v Phnom Penhu pa je objavilo nekoliko drugačne podatke, po katerih naj bi pod ameriškimi bombami umrlo 137 oseb, od katerih 56 kamboških vojakov, ranjencev pa naj bi bilo 268, med njimi 118 vojakov.
Vsi’ ti incidenti pa menda ne bodo okrnili sodelovanja med Američani in kamboškimi kolaboracionisti. Vrhovni poveljnik ameriškega letalstva na a-zijskem Jugovzhodu, general John Vogt, je kmalu po včerajšnjem pokolu obiskal šefa kamboškega režima Lon Nola, s katerim se je pogovarjal poldrugo uro. Kamboška agencija pravi, da je srečanje poteklo »v zelo prisrčnem vzdušju*, kljub temu. da so ameriška letala malo prej ubila ali ranila 700 kamboških državljanov. Prav tako pa zadnji incidenti ne bodo vplivali na obseg letalskih akcij ZDA v Kambodži, kot je izjavil glasnik Pentagona Friedheim. Nasprotno je pričakovati, da bo ameriško letalstvo v tem zadnjem tednu, ki ga še ima na razpolago, še bolj okrepilo letalske akcije, ne glede na možnost novih »incidentov*.
Sevemovietnamsko zunanje ministrstvo je danes objavilo noto, v kateri poziva ZDA, naj spoštujejo sprejete obveznosti glede odprave min iz sevemovietnamskih pristanišč. Nota pravi, da so Američani doslej odprli deset prehodov v minskih poljih ob obali, da pa niso dali na razpolago sredstev za odpravo min, ki so jih letala spustila v kanale in rečne poti.
Nizozemska in Kanada zvišali eskomptno mero
AMSTERDAM, 7. — Nizozemska osrednja banka je danes sporočila, da je sklenila zvišati eskomptno mero od 6 na 6,5 odstotka. To je že peto povišanje eskomptne mere v zadnjih devetih mesecih.
Tudi v Kanadi so danes zvišali eskomptno mero na 6.75 odst. To je bilo četrto povišanje v zadnjih štirih mesecih.
Zadnje slovo od VValterja Uibrichta
BERLIN. 7. - V Vzhodni Nemčiji je bil danes dan žalovanja ob smrti VValterja Uibrichta. Na tisoče Berlinčanov se je prišlo poslovit od bivšega voditelja v veliki dvorani sedeža državnega sveta na Trgu Marxa in Engelsa v središču mesta. Na častni straži so se vrstili številni voditelji Vzhodne Nemčije in socialističnih držav, med njimi sovjetski predsednik Pod-gorni, prvi tajnik vzhodnonemške partije socialistične enotnosti Erich
Honecker in predsednik vlade Willi Stoph. V Berlin sta ob tej priložnosti prišla tudi češkoslovaški predsednik Svoboda in predsednik Madžarske Lpsoncay. Ulbricbtovo truplo so zažgali, žaro z njegovimi posmrtnimi ostanki pa bodo prihodnji teden položili ob žarah ostalih dveh ustanoviteljev Nemške demokratične republike, VVilhelma Piecka in Otta Grotewohla.
Waldlicim končal obisk v Vzhodni Evropi
DUNAJ, 7. — Generalni tajnik OZN Kurt Waldheim je prispel danes na Dunaj ob zaključku turneje, med katero je obiskal štiri vzhodnoevropske države; Madžarsko, Češkoslovaško, Bolgarijo in Romunijo. Ob prihodu v Avstrijo je izrazil zadovoljstvo zaradi rezultatov potovanja.
Zamenjava v ameriškem zunanjem ministrstvu?
VVASHINGTON, 7. - V ZDA se množijo govorice o skorajšnji zamenjavi v ameriškem zunanjem ministrstvu. Po poročilu dopisnika televizijskega omrežja CBS iz Bele
hiše naj bi sedanjega državnega sekretarja Rogersa kmalu imenovali za novega veleposlanika v Moskvi. Rogers, ki je po poklicu odvetnik^ bi sicer p® poročilu dopisnika CBS želel postati član vrhovnega sodišča, v katerem pa za sedaj ni nobenega razpoložljivega mesta. Zato bi Rogers začasno sprejel funkcijo v Moskvi v pričakovanju, da kateremu od devetih članov vrhovnega sodišča zapade mandat.
Isti dopisnik meni tudi, da sta glavna kandidata za nadomestitev Rogersa v državnem departmaju Nixonov zunanjepolitični svetovalec Henry Kissinger in bivši minister za zaklad John Connally.
RIM, 7. — Rumor se je danes sestal v palači Chigi s političnim tajnikom krščanske demokracije Fanfanijem. Izrazil mu je zadovoljstvo za popolno podporo stranke novi vladi.
DAKAR. 7. — Senegal je sklenil diplomatsko priznati Nemško demokratično republiko. Vest so objavili danes v Dakarju.
ATENE, 7. — Pirejsko prizivno sodišče je izpustilo na začasno svobodo odgovornega urednika lista »Athen News» Horma iz zdravstvenih razlogov.
iiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiimiimiiiimiiiiitiiHiiiiiitiniiimiiiiiittiiiviiiiiiiiiiiMitinMMihMiiiitiiinMi
PO NIXONU ŠE AGNEVV NA ZATOŽNI KLOPI
Marylandskl zvezni pravdnik ]e začel sodno preiskavo o delovanja ameriškega podpredsednika Agncwa za časa njegovega guvernatorata v Ma-rylandu. Agnew je obtožen goljufije, izsiljevanja m davčne utaje v zvezi s protizakonitim sodelovanjem zakupov za gradnjo javnih poslopij. Vest je potrdil sam podpredsednik, ki je tudi poudaril, da je nedolžen in da bo dokazal svojo nedolžnost pred sodiščem. Na siild: Nixon in A gnev takoj po zmagi na zadnjih predsedniških volitvah. (Poročilo na VI. strani)
in za 21-letnega Khantourana Talala. Oba sta menda Palestinca iz Jordanije. Izjavila sta, da sta samo izvrševala ukaze, ni pa znano, čigave. Potrdila sta tudi, da sta nameravala izvesti atentat proti skupini Židov, ki se je z letalofti družbe TWA peljala iz New Yorka v Tel Aviv. Verjetno jih je prefnotilo dejstvo, da se je skupina potnikov, proti kateri sta odvrgla ročne granate, pripravljala, da se vkrca na letalo iste družbe, ki pa je bilo namenjeno v New York. Odločno pa sta zanikala, da bi nameravala kakorkoli prizadejati grške državljane. »Naš cilj je bil jasno določen,* sta dejala, »prizadeti izseljence, ki gredo v Izrael, da bi pomagali v boju proti palestinskemu ljudstvu.*
Grški sodnik je atentatorja obtožil namernega uboja, poskusa uboja, posesti in uporabe orožja, atentata proti javnemu redu in drugih obtožb, za katere predvideva grški zakonik smrtno kazen. S formalno obtožbo Arabcev se je končala preiskava. med katero so zaslišali več kot sto ljudi, med njimi tudi nekatere potnike, ki so bili pri atentatu laže ranjeni. Sam proces pa se bo verjetno začel šele oktobra ali novembra.
Večja skupina Grkov je pripravila demonstracijo pred sodno palačo, kjer je sodnik zasliševal atentatorja. Ko so ju pripeljali iz palače, da bi jih pospremili v zapor, je množica napadla Arabca ter ju skušala linčati, policiji pa je komaj uspelo, da je ustavila demonstrante.
Šele danes je policija javila imena ranjencev, od katerih je večina že zapustila bolnišnice, nihče pa ni več v smrtni nevarnosti. Od 55 ranjencev je 39 Grkov, osem Američanov, pet Angležev, dva Španca in en Italijan, 50-letni trgovec A-chille Moro, ki bo v prihodnjih dneh zapustil bolnišnico ter se vrnil v domovino.
Grška vlada Je sklicala veleposlanike arabskih držav v Atenah ter jih pozvala, naj njihove vlade sodelujejo v prizadevanjih, da bi se take epizode ne ponovile. Ni pa še bila potrjena vest, da naj bi dospel v Atene tudi odposlanec organizacije «črni september*, glede katerega so nekateri časopisi celo objavili vest. da je že stopil v stik z voditeljem grške policije Anghelisom.
V arabskih in palestinskih krogih vzbuja veliko zaskrbljenost nevarno razraščanje individualnega terorizma, ki samo škoduje palestinskemu odporništvu in arabskemu svetu. Libanonski list »Al Moharrer* poroča, da je Jaser Arafat, predsednik izvršnega odbora organizacije za osvoboditev Palestine, sklical palestinske voditelje na nujni sestanek, da bi proučili položaj po atentatu v Atenah in po drugih »sumljivih* terorističnih akcijah. List pravi, da je palestinsko odporništvo mnenja, da bodo take akcije služile za pretvezo izraelske agresije proti palestinskim položajem v Siriji in v Libanonu. Prav zaradi te nevarnosti je Arafat prekinil svoj obisk v vzhodnem Berlinu, kjer se je udeležil svetovnega mladinskega festivala in kjer bi moral prav danes prisostvovati pogrebu Walterja Uibrichta.
Tudi kairski »Al Ahram* si postavlja vprašanje »sumljivih* odporniških organizacij ter komentira, da je ta pojav izraz občutka nemoči nekaterih delov palestinske mladine, ki ne posluša več navodil tradicionalnih palestinskih organizacij. List pa dopušča tudi možnost, da tovrstne akcije organizira izraelska tajna služba, da bi ustvarila povod za novo izraelsko agresijo. Kairski list na zaključku poudarja, da vse to dokazuje nujnost rešitve palestinskega problema, ker bo samo tako mogoče izkoreniniti zlo, ki se nevarno razrašča.
Zanimivo je tudi pisanje libanonskega časopisa «L’Orient — L« Jour* po katerem je tudi palestinsko odporništvo začelo preiskavo o atenskem atentatu. Po pisanju listo pa so palestinski predstavniki začeli preiskavo v Bengaziju, kjer so zaprti štirje teroristi, ki so pred kratkim preusmerili japonski »jum-bo» in ga nato razstrelili. List poroča, da so v palestinskih krogih prepričani, da preusmerjevalci »jumba* in atenska atentatorja pripadajo neki novi organizaciji z anarhističnimi težnjami in z mednarodnimi povezavami, v kateri se zbirajo, poleg Palestincev, ki se ne strinjajo z uradno politiko palestinskih organizacij, tudi evropski anarhisti. »tupamari* in pripadniki japonske »rdeče armade*. Organizacija naj bi bila strogo lajna- njeni člani naj bi sestavljali celice brez vsakršne medsebojne povezave, tako da bi vsak član organizacije poznal le pripadnike lastne celice. Ime te organizacije naj bi bilo »Sinovi zasedenih ozemelj*, s čimer pa po pisanju libanonskega dnevnika ni mišljena samo Palestina, ampak vsa ozemlja pod imperialističnim jarmom. Isti list pa postavlja tudi domnevo, po kateri naj bi se v to organizacijo vtihotapili izraelski tajni agenti.
PRIZADEVANJA ZA ZAJEZITEV DRAGINJE
Potrošniki doslej prijavili številne primere navijanja cen
Jutri se ponovno sestane pokrajinski odbor za cene * Poslovne kroge skrbijo pritisk zunanjih cen, višje plače trgovskih nameščencev in dvig draginjskih doklad,
Jutri dopoldne ob 11. uri se bo na tržaški prefekturi ponovno sestal pokrajinski odbor za cene, da bi pregledal dosedanji razvoj dogodkov na tukajšnjem trgu in da bi obravnaval morebitne nadaljne ukrepe za boj proti inflaciji in proti kršilcem novih določb.
Med petimi ukrepi, ki jih je nova vlada sprejela za ohranitev kupne moči lire na domačem trgu, je zamrznitev cen prav gotovo zbudila najmočneiši odiek med proizvajalci, razpečevalci in potrošniki. S tem ukrepom so bile kakor znano do 31. oktobra letos zamrznjene cene številnih vrst blaea za široko potrošnjo: sveže meso. testenine, riž. semensko in olivno olje, margarina, sir, izdelki mesne industrije, slanina, polenovka; perutnina, zajčje meso, zamrznjeni in drugi prehrambeni izdelki, ribe, mineralna voda, pivo, vino, dietetski izdelki za otroke, milo, detergenti in tekoči plin.
Da bi zagotovili dejansko spoštovanje zamrznitve, so osrednji organi razposlali prefektom po vsej Italiji posebna navodila, hkrati s tem pa so nakazali nova sredstva iz državnega proračuna za okrepitev osebja pri medministrskem odboru za cene. V okviru vsake pokrajine deluje poseben pokrajinski odbor za cene. Tržaški pokra-
Ko greste na dopust v Jugoslavijo lahko dobite
PRIMORSKI DNEVNIK
v letoviških krajih:
NA PRIMORSKEM - SOŠKA DOLINA:
KANAL
KOBARID
TOLMIN
BOVEC
IDRIJA
V	TOPLICAH:
DOLENJSKE TOPLICE ROGAŠKA SLATINA
NA GORENJSKEM:
KRANJ
ŠKOFJA i^OKA BLED BOHINJ JESENICE
V	ISTRI:
UMAG
NOVI GRAD
POREČ
ROVINJ
PULJ
LABIN
KOPER
IZOLA
PIRAN
PORTOROŽ
V	DALMACIJI IN HRV. PRIMORJU
MAU LOŠINJ VELI LOŠINJ
CRIKVENICA
REKA
SELCE
NOVI VINODOLSKI
KRK
SENJ
RAB
STARI GRAD — Paklenica
ZADAR
SPLIT
MAKARSKA
DUBROVNIK
HVAR
jinski odbor ki skrbi tudi za vzporedno delovanje goriškega. videmskega fn pordenonskega odbora, ima sedež na prefekturi in razpolaga s posebnim uradom za nadzorstvo nad cenami: kakor drugod po Italiji, tako je tudi tržaški odbor za cene objavil v dnevnem tisku in po radiu, da imajo potrošniki (pa tudi trgovci) pravico in dolžnost javiti na telefonsko številko (za tržaško pokrajino št. 61301) vsako morebitno dviganje cen zamrznjenega* blaga.
Prve dni je ta telefon stalno brnel, zdaj pa se je val prijav nekoliko unesel. Doslej je pokrajinski odbor za cene (v katerem so predstavniki prefekture, trgovskih združenj, stanovskih organizacij, finančne straže, mestnih stražnikov in deželne uprave) prejel na desetine in desetine prijav, ki jih pristojni organi sedaj preverjajo. Neupravičeno naraščanje cen so potrošniki ugotovili pri najrazličnejšem blagu: pritožbe pa se nanašajo prvenstveno na testenine, semensko olje, prekajeno meso, detergente, govedino, sir, gnjat in perutnino.
Nekatere izmed vloženih prijav kažejo, da so potrošniki včasih premalo seznanjeni z dejanskim obsegom določb o zamrznitvi cen. Tako se nekatere prijave nanašajo na razliko med ceno določenega blaga v boljših trgovinah v središču mesta in ceno istega blaga v skromnejših prodajalnah v premestjih. Takih razlik ne kaže prijavljati, kajti zamrznitev cen ne pomeni, da bi bile cehe izenačene v vseh trgovinah. Vsak trgovec je namreč dolžan ohraniti nespremenjene cene, po katerih je prodajal blago 16. julija: v boljših trgovinah so zato cene tudi po zamrznitvi višje kakor v skromnejših.
Dogaja se tudi, da se po telefonu pritožujejo ljudje, ki so jim preveč zasolili večerjo v gostilni ali pijačo v baru. Tudi taki primeri, čeprav upravičeni, ne spadajo strogo pod rubriko o zamrznitvi cen blaga za široko potrošnjo.
Te dni obiskujejo tržaške trgovine finančni in mestni stražniki, ki preverjajo če so trgovci izpostavili predpisane cenike in dejanske prodajne cene. Pokrajino so pristojni organi razdelili na več odsekov, stražnike pa pregrupirali v dvajnajst. skupin. Pregled trgovin naj bi se zaključil pred novo sejo-pokrajinskega odbora za cene, ki bo kakor omenjeno v četrtek dopoldne. Telefonske prijava potrošr, nikov, prijave stražnikov in prijave trgovcev na račun grosistov in proizvajalcev, preverja vodstvo finančne straže Za kršilce so predvidene precejšnje finančne kazni, ki so že zadele marsikoga v Italiji in tudi na Goriškem, v Trstu pa niso menda naložili še nobene globe.
Vsekakor pa kaže, da računajo osrednje in krajevne oblasti predvsem na psihološki uspeh zamrznitve. Za razliko od lanskega leta, ko so osrednje oblasti pretile z uvedbo kontroliranih cen (calmie-re), so trgovske organizacije zdaj pristale na začasno zamrznitev cen. To pa zato, ker bi kontrolirane cene veljale le od trgovca do potrošnika in ne torej tudi od grosista do trgovca na drobno in od tovarnarja do grosista, medtem ko so sedaj zamrznjene cene na vseh treh ravneh. Na splošno pa je razširjeno mnenje, da bodo sedanje (po mnenju
nekaterih še prej, češ da blokada ne bo trajala do omenjenega datuma) vidno poskočile, ker pritiskajo nanje že zdaj poviški v zunanjem svetu, nedavni povišek (16.000 lir) pri plačah trgovskih nameščencev in pa dvig za sedem točk pri draginjskih dokladah.
• Rajonska konzulta za Sv. Vid in Staro mesto sporoča, da so podatki o odpovedih najemnih pogodb in izgonov iz stanovanj na razpolago prebivalcem na sedežu konzulte v Ul. Colautti 6 vsak dan od 8. do 12. ure.
Gospodinje si v teh dneh večkrat ogledajo cenike
M
I
Obiščite
XXIII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU
od 10. do 20. 8. 1973
kjer se boste poleg ugodnega nakupa lahko vsak večer od 19. ure dalje tudi prijetno zabavali ob zvokih
VESELIH PLANŠARJEV
Dobra postrežba.
Vabljeni!
iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiinmuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiOMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitsmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiinin
DANES JE STOPIL V VELJAVO ŽUPANOV ODLOK
NOVE PROMETNE SMERNICE RLIZU GLAVNE BOLNIŠNICE
Ul. Rossetti in Ul. Piccardi enosmerni - Nova ureditev je le del preureditve mestnega prometa
Danes je stopil v veljavo županov odlok, po katerem so bistveno spremenili vožnjo na področju med Ul. Rossetti in glavno bolnišnico. Sprememba zadeva tako zasebna kot javna vozila. Namen odloka je v skladu s širšim načrtom za sprostitev prometa po vsem mestnem središču.
V tem okviru je treba gledati tudi na novo prometno ureditev raznih ulic za glavno bolnišnico in sicer predvsem smeri vožnje po Ul. Rossetti in po Ul. Piccardi oziroma Ul. Ca-nova. Po Ul. Rossetti bomo odslej lahko vozili samo navzgor, od Ul. Bat tisti do Ul. Revoltella, medtem ko se bomo po Ul. Piccardi in Ul. Čapova lahko vozili samo navzdol.
Na križišču z Ul. Stuparich morajo odslej vsa vozila obvezno zaviti na levo, proti glavni bolnišnici. Tu imajo na razpolago dve možnosti in sicer avtomobili, namenjeni v središče mesta, morajo obrniti v Ul. Brunner in po Ul. Pollonio do Ul. Battisti, kjer pa ne smejo obrniti na desno. Tista vozila, ki pa so namenjena v Ul. Marconi ali v Ul. Giulia, pa morajo kreniti iz Ul. Stuparich do ■yi. Battisti — kjer morajo obvezno zaviti na desno * —' 'po enosmerni Ul. Gatteri. Po slednji ulici lahko vozijo v nasprotno smer samo javna vozila. avtobtut-«- -taksiji' ~
Na raznih križiščih so postavili seveda nove smerokaze, tako da bodo olajšali vožnjo tistim, ki so namenjeni v posamezne mestne predele. Seveda pa ne bo šlo vse brez. težav. Tudi pešci se bodo morali privaditi na novo ureditev, ne samo pri prečkanju r.a križiščih z novimi semafori, pač pa tudi pri čakanju na avtobuse. Sprememba zadeva predvsem progi št. 11 in prečrtani 11, ki bosta odslej vozili s Trga Goldoni proti Ro-colu po Ul. Tarabocchia, Trgu Ospe-dale, Ul. Pieta, Ul. Rossetti do Ul. Revoltella, v obratni smeri pa bosta vozila po Ul. Piccardi, Ul. Canova, Ul. Stuparich, Ul, Slataper in Ul. Tarabocchia na Goldonijev trg. Nova postajališča so na Trgu Ospedale 3, v Ul. Pieta 23 in 37 in v Ul. Rossetti 53, 67, 93 in 113; v obratni smeri pa bodo nova postajališča v Ul. Slataper 4 ter Ul. Canova 30.
Županov odlok predvideva še neka-
cene po 31. oktobru
..........................................iiiiiiiiiiHiiiimniiiiiiiimuMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniMiH..
PO VČERAJŠNJEM POZIVU CGIL
Danes bo sindikalna federacija razpravljala o stanju v luki
Včeraj v pristanišču niso stavkali - Delavci so raztovorili 24 od 26 zasidranih ladij
Po celodnevni stavki in manifestaciji v ponedeljek, so včeraj v pristanišču delali normalno. Raztovorili so blago s 24 (od skupno 26) ladij, kar še enkrat dokazuje, da ni namen pristaniških delavcev bojkotirati tržaško luško gospodarstvo, pač pa — povsem nasprotno — priboriti take tehnološke in upravne spremembe, ki naj luško gospodarstvo z javnimi posegi uveljavi na še višji konkurenčni ravni.
O sporu, ki ni zajel samo pristaniških delavcev in uslužbencev EPT, temveč tudi same Bindikalne organizacije, je včeraj dopoldne razpravljalo vodstvo tržaške delavske zbornice CGIL. Na seji so se sindikalisti strinjali, da je neenotnost med tržaškimi sindikalnimi organizacijami koristila predvsem nasprotnikom delavcev. Tako so na primer nekateri tržaški časopisi špekulirali s spretnim prikazovanjem stanja v pristanišču in prilivali olja na ogenj. Stanje se je zaradi tega iz dneva v dan zapletlo in doseglo višek krize, ko je sam minister Pieraccini zavrnil srečanje s tržaškimi sindikalisti, dokler ne bodo dosegli sporazuma glede enotnih zahtev.
Vodstvo CGIL je zato v posebnem pismu, ki so ga dostavili že v prvih popoldanskih urah, pozvalo ostali dve sindikalni zbornici, CISL in UIL, na sestanek federalnih organov, kjer naj bi dosegli sporazum in izdelali jasna ter enotna stališča o nadaljnjih skupnih akcijah. Teme teh stališč bi morale zadevati luško gospodarstvo, o-krepitev javne mornarice in ladjedelništvo. Skratka gre za vprašanja, ki
prav te dni dozorevajo (a v negativnem smislu) po vladnih ukrepih glede »zamrznjenja gradnje* suhega doka in krčenja finančnih dotacij javnemu gospodarskemu sektorju na splošno.
Delavska zbornica CGIL predlaga, naj bi sporazum o skupni akciji glede luškega gospodarstva v Trstu dosegli v okviru sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL in demokratičnih organov pristaniških delavcev.
Zvečer se je vodstvo delavske zbornice CGIL še enkrat sestalo. Po predhodnih razgovorih z drugima dvema sindikalnima vodstvoma je bil dosežen sporazum, da bo sestanek sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL danes dopoldne na sedežu sindikalne organizacije CCdL.
Sovjetska oceanografska ladja «A. Kovalevskij» v Trstu
Ob pomolu cAudace* je zasidrana sovjetska oceanografska ladja * Akademik A. Kovalevskij*, ki o-pravlja, po naročilu Inštituta /.a morsko biologijo iz Sevastopola, hidrobiološke raziskave v Sredozemskem morju.
Skupina znanstvenikov, ki dela na ladji, je včeraj obiskala svoje delovne tovariše v inštitutu za morsko biologijo in talasografski inštitut v Trstu, kjer so si izmenjali informacije ter znanstveno literaturo.
Zvečer so kapitan ter ; pina
znanstvenikov sprejeli na krovu ladje odposlanstvo združenja za kulturne stike s SZ, v katerem so bili, med drugimi tudi sen. Silvano Bacicchi, ravnateljica zvezdar-ne prof. Margherita Hack ter občinski svetovalci prof. Costa, Zor-zini in Spetič.
ZARADI ONESNAŽENJA MORJA
Pretor odredil zaplembo petrolejske ladje «Esso Lancashire»
Tržaški pretor Losapio je odredil zaplembo britanske petrolejske la-dej »Esso Lancashire*. ki je zasidrana ob terminalu čezalpskega naftovoda SIOT v tržaškem pristanišču. Zaradi okvare na ladijskih črpalkah je namreč stekla v morje manjša količina nafte, hiter poseg posebnega čolna za čiščenje morja pa je preprečil, da bi se nafta razširila po zalivu.
Ko je prišlo do okvare, so iz ladje izčrpali že 81.000 ton nafte. Kapitan lord Frederich je poskrbel za takojšnje popravilo, kljub temu pa se bo moral na preturi zagovarjati zaradi onesnaženja morja.
PD *V. Vodnik» iz Doline čestita svojemu članu in pevcu Ladiju Kocjanu in ženi Adelini ob rojstvu sinčka Mirana.
tere podrobne ukrepe, kot je prepoved preusmerjanja iz Ul. Battisti na levo proti Ul. Donizzetti in Ul. Zanetti in namestitev tabel za obvezno prednost na vseh križiščih z novimi »mestnimi avtocestami*. Za avtomobiliste pa je morda najbolj pomembna nova ureditev parkirišč. V Ul. Slataper je poleg obveznosti enosmernega prometa tu.’ prepovedano parkiranje na strani lihih hišnih številk. Na isti strani je prepovedano tudi parkiranje na vsej Ul. Stuparich. Parkiranje je prepovedano še v Ul. Piccardi od Ul. dei Leo do Ul. Pascoli ter od Ul. Revoltella do Ul. Pascoli, v Ul. Rossetti in sicer od Ul. Battisti do Ul. Mameli (na strani sodih hišnih številk), od Ul. Battisti do Ul. Buonar-roti (na strani lihih hišnih številk) in od Ul. Pietš do poslopja s hišno ševilko 37; v Ul. Gatteri od Ul. Battisti do Ul. Stuparich, na obeh straneh in vzdolž cele Ul. Zanetti ter v Ul. Canova od Ul. Pieta do Ul. Stuparich (na strani sodih hišnih številk).
Nove parkirne prostore so namestili v Ul. Rossetti (od Ul. Mameli do Ul. Revoltella), v Ul Piccardi, nove rebraste prehode za pešce pa so začrtali skoraj v vseh omenjenih ulicah.
PreTfltrAiit«t!lrWtWflB9 pri Comelliju in Berantiju
Predsednik deželnega odbora Co-melli je včeraj sprejel na vlj(id nostnem obisku novega vladnega komisarja za deželo Furlanijo.Ju-lijsko krajino in tržaškega prefekJ ta dr. A. Di Lorenza ter prefekta iz Vidma A. Sciaccalugo, iz Pordenona D. Spazianteja in iz GOrice V. Mol'narija. Dr. Di Lorenzb je pozneje sprejel tudi predsednika deželnega sveta, popoldne pa je Berzanti vrnil vljudnostni obisk na prefekturi.
Fašistični mazači zopet na delu
Včeraj ponoči so fašistični mazači pripravili zopet podvig, ki je v celoti vreden njihovega poguma. Z italijanskimi zastavicami, na katerih piše Duino, so prelepili slovenski napis »Štivan* na tabli ob državni cesti št. 14. Nalepke so domačini odstranili v zgodnjih jutranjih urah.
Izvedeli smo tudi, da je devinsko - nabrežinska občina vložila na komisariat javne varnosti v Sesljanu prijavo proti neznancem zaradi mazanja dvojezičnih tabel v četrtek v Devinu, Štivanu, Sesljanu, Slivnem in Nabrežini. Preiskava je še v teku.
Marussija so včeraj pokopali na Proseku
Včeraj okoli poldne so na pro-seškem pokopališču pokopali težaškega umetnostnega kritika in publicista Garibalda Marussija, ki je izgubil življenje v petek pri prometni nesreči na Trbiški cesti, pri kateri se je hudo ranila tudi njegova žena Lili čelihar, ki je še vedno med življenjem in smrtjo v tržaški bolnišnici.
V mrtvašnici tržaške bolnišnice v Ul. Pieta so se po 10. uri dopoldne začeli zbirati pogrebci, da bi se poslednjič poslovili od pokojnika. Kakor je razumljivo so sd udeležili pogreba prvenstveno tržaški likovniki in umetnostni kritiki, krajevne oblasti je zastopal občinski odbornik prof. Faraguna.
Nesreča mladega dekleta v Sesljanskem zalivu
Včeraj popoldne je v sesljanskem portiču 20-letna Patrizia Fabiani iz Ul. Molino a Vento 61, skočila v vodo (kaže, da je malo poprej jedla) a ji je postalo slabo in je izginila pod morsko gladino. Nekaj kopalcev je takoj zaplavalo do nje in jo potegnilo na suho. Medtem so drugi že poklicali Rdeči križ iz Tržiča, tako da je rešilni avtomobil prihitel na kraj po nekaj minutah.
Mlada Fabiani pa ni več kazala znakov življenja in samo po skoro polurnem umetnem dihanju,
ki ga je izvedel bolničar Roberto Bighin iz Tržiča, je dekle spet zadihalo.
Kljub temu pa je njeno stanje zelo resno, tako da so jo sprejeli v tržfško bolnišnico v oddelek za oživljanje s pridržano prognozo.
Franco Del Ponte umrl pri trčenju
Prejšnji večer je tragično umrl mladi dijak Franco Del Ponte iz UL .Cubiz v NašeljuUL..Seigia. star 15' let, kj je z motornim kolesom trčil V tovornjak, parkiran ob pločniku Ul. Flavie. Po prvih domnevanjih je kazalo, da ga je po trčenju še povozil ford escort, s katerim se je nekaj trenutkov po usodnem trčenju privozil 48-letni Augiisto Martini iz Ul. Criscia-ni 13.
Ker je bila tema, ni avtomobilist zagledal fanta, ki je ležal sredi ceste, do zadnjega trenutka. Zato so domnevali, da ga je nehote povodi. Vendar pa so po temeljiti preiskavi ugotovili, da je njegov avto samo oplazil motor, ki je bil sredi cestišča.
Smrt je treba torej pripisati samo tragičnim okoliščinam — o-kvajra pri razsvetljavi — zaradi česjtr fant ni zagledal tovornjaka | in trčil vanj. Pri trčenju je utrpel zlom obeh nog in hude notranje poškodbe, ki jih gotovo ne bi preživel.
PO OBJAVI V URADNEM LISTU
Z današnjim dnem v veljavi zakon za varnost plovbe
Zakon predvideva nove ukrepe, po katerih morajo biti opremljeni z rešilnimi pasovi vsi tisti čolni, ki se lahko oddaljijo od obale za več kot 500 metrov
Z današnjim dnem stopi v veljavo zakon za varnost plovbe in človeškega življenja na morju. Gre za 253 členov, razdeljenih na štiri poglavja, ki predvidevajo normativ o tehničnem in gospodarskem razvoju plovbe in ki nadomešča zastareli kraljev odlok iz leta 1932. Po novem pravilniku bodo te norme veljale tudi za tuje ladje, ki bodo plule v italijanskih teritorialnih vodah.
Javnost zanimata predvsem 191. in 192. člen, ki govorita o turističnih ladjah. Zakon namreč predvideva vse reševalne sisteme, od rešilnih pasov pa do rešilnih čolnov. Ladje so razdeljene na kategorijo predvsem po tem, koliko milj se lahko oddaljijo od obale. Rešilni čolni so obvezni za vse ladje, ki se lahko oddaljijo za več kot 20 milj, lahko pa so tudi gumijasti. Za čolne, ki se ne smejo oddaljiti od obale več kot 20 milj predvideva zakon obvezne plavajoče predmete, za toliko oseb, kolikor jih sprejme čoln. Vsi čolni, kj se lahko oddaljijo od obale več kot 500 metrov, pa morajo biti o-premljeni z enakim številom rešilnih pasov, kolikor jih lahko sprejme na krovu. Ladje, ki se lahko oddaljijo od obale za več kot eno miljo, morajo biti opremljene z o-kroglimi rešilnimi pasovi, če pa ladje presežejo 10 metrov dolžine, mora biti vsaj en pas opremljen s plavajočo svetilko.
Giulianijeva navdušila maloštevilno občinstvo
S temnega odra so se slišali zvoki kitar, zasedena pa je bila le četrtina avditorija na Gradu sv. Justa, ko se je začel prvi del programa *Show story.* Program je potekal pod vodstvom Pippa Bau-da, ki je že s samo prisotnostjo navdušil občinstvo.
Prvi so nastopili člani ansambla Gringos, ki z dvema skladbama niso poželi pretiranega aplavza. Ko je ansambel izkoristil namenje-
popevke z nekoliko čudno, da ne rečem nepravilno izgovarjavo. Po tem, kar smo videli v prvih dveh točkah, je bil nastop Gilde Giulia-ni prava osvežitev. Posebno dobra je bila izvedba dveh jrancoskih pesmi, uspela pa ji je tudi kabaretna točka.
Po petminutnem odmoru, ki so ga potrebovali za pripravo instrumentov, za katere je dejal Pippo Baudo, da so prišli naravnost s Cape Kennedgja, je nastopil ansambel Pooh. Pozdravil jih je navdušen aplavz. Sprva je njihov nastop potekal brez motenj, proti koncu pa je med izvajanjem dveh pesmi, zaradi prevelike obremenitve, odpovedalo ozvočenje.
Tudi drevi ob 21.30
zubavno-glasbena
prireditev
na Gradu sv. Justa
Drevi bo na dvorišču Grada sv. Justa druga zabavno - glasbena prireditev *Shou> story št. 2». ki jo bo vodila znana napovedovalka Gabriella Farinon. Nastopili bodo še »I Pooh*, «1 Gringos* in Rosy, največ zanimanja pa vlada nedvomno za mlado pevko Mio Martini, ki bo zapela kar trinajst nes-mi. Veliko občinstva bo privabila tudi bivša televizijska napovedovalka Gabriella Farinon, ki si jo marsikdo težko predstavlja na odru, saj smo jo bili navajeni gledati le na televizijskih zaslonih.
Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti, po 19.30 pa ob vhodu v Grad sv. Justa.
Včeraj se je sestalo pokrajinsko vodstvo KD. Najprej so čestitali posl. Belciju za izvolitev v vsedržavno vodstvo stranke ter tajrnku Coloniju in članu vodstva Stopper-ju za izvolitev v deželni odbor.
Razpravljali so še o drugih u-pravno - političnih zadevah ter skle-
ni Čas, je prišla na vrsto pevka nili, da se vodstvo ponovno sesta-Rosy, ki je zapela tri ameriške ne v prvi polovici septembra.
MED GRADNJO HIŠICE PRI BOLJUNCU
Cementni trami niso vzdržali teže
Gospodar in delavec na srečo le laže ranjena
Včeraj popoldne malo pred 18. uro se je pri Boljuncu pripetila nesreča, ki je vzbudila veliko strahu, na srečo pa je povzročila bolj malo škode in samo dve osebi sta se laže poškodovali. Nesreča se je pripetila v Zaboljuncu na parceli 1527, kjer si 23-letni elektromeha-nik Franco Mingot iz Boljunca 136 gradi po načrtu inž. Antonia Iž>-desa enonadstropno hišico. V teh dneh je skupno z zidarji, ki mu pri delu pomagajo, dokončal pritličje in namestil prečne tramove iz cementa.
Prizorišče nesreče
Včeraj popoldne se je skupno z zidarjem Mariom Petarošem iz Boljunca 212 povzpel na te trame, da bi namestil vmesne opeke, ko so se tramovi nenadoma prelomili. Obadva sta padla skoro štiri metre globoko in se ranila po obrazu, rokah in nogah.
Na kraj so v kratkem prispeli reševalci, ki so jih telefonsko poklicali: ker je kazalo, da je nesreča huda — govorili so celo o treh mrtvih — so prihiteli gasilci pod vodstvom majorja Lofana in podčastnika Kaceniinija z dvema
avtoma, velikim premičnim žerjavom in motorno brizgalko, dve karabinjerski izvidnici pod poveljstvom podčastnika Gabriellija iz dolinske postaje, izvidnica policije iz Milj ter dva rešilna avta RK.
Oba ranjenca so prepeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli v kirurški oddelek s prognozo 10 oz. 5 dni. Gasilci in kaarbinjerji pa so ostali na kraju in skušali ugotoviti vzroke nesreče. Kaže, da niso bili cementni tramovi popolnoma brezhibni, saj se ne bi smeli porušiti pod težo nekaj oseb.
Gledališča
FESTIVAL OPERETE V POLITEAMA ROSSETTI
Danes in jutri ob 21. uri ponovitev operete «Pri belem konjičku* v premierski izvedbi.
MIRAMARSKI PARK »Loči in zvoki*
ob 21.00 «Der Kaisertraum von Mi-ramare* v nemščini; ob 22.15 »Mas-similiano e Carlotta* v italijanščini.
GRAD SV. JUSTA Drevi ob 21.30 predstava lahke glasbe: «1 Pooh*, Mia Martini, Gabriella Farinon, «Rosy» in «1 Gringos*. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni, Pasaža Protti (tel. 36-372).
Nazionale Zaprto zaradi počitnic.
Excelsior 16.00 »Diario segreto da un carcere femminile*, Anita Strimberg, Massimo Serrato. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00—22.15 «La piscina*. Alain Delon, Romy Schneider. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
‘Fenlce 16.00 «Django». Barvni we-stern film. Igra Franco Nero in Loredana Nuseiak. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.30 «Una prostituta al servi-zio del pubblico ed in regola con le leggi dello stato*. G. Giannini in G. Ralli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30 «L'uomo senza paura*. Barvni film. Igra Kirk Douglas in Jane Crain.
Aurora 16.30 «UFO allarme rosso, at-tacco alla terra*. Iz ciklusa »Znanost in fantazija*. Barvni film.
Capitol 16.30 «Cabaret». Barvni film B. Fosseja. Igra Liza Minelli.
Cristallo 16.30 »Senza movente*. Barvni film. Igra J. Luis Trintignant. Detektivka.
Impero Zaprto zaradi počitnic.
Filodrammatico 16.30 »Delirio caldo*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 »Nel buio del terrore*. Barvni film. S. Koscina in Marisa Mell.
Vittorio Veneto 17.00 Serija detektivk: »Terrore al London College*. Barvni film. Igrata Suzy Kendall in Frank Finlaw.
Abbazia Zaprto zaradi počitnic.
Astra 16.30 »Jus primae noetis*. Barvni film. Igra Lando Buzzanca. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.30 »Shalako*. Barvni pustolovski film. Igrata Sean Connery in Brigitte Bardot.
Izleti
SPDT priredi 25. in 26. avgusta dvodnevni izlet na Triglav. Odhod iz Trsta 25. avgusta. Za planince vzpon po »mulatjeri* na Dolič, prenočevanje v Tržaški koči: 26. avgusta vzpon na Triglav — povratek v Na Logu. Turisti: prenočevanje v Na Logu, naslednjega dne z avtobusom k izviru Soče. Vpisovanje pri Norči v Ul. Geppa 9/11. ,
PD »Slavko Škamperle* priredi 8. in 9- septembra 1973 dvodnevni izlet pa Gardsko jezero. Vpisuje Urdih, Ul. Brandesia 18, od 9. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Ob vpisnini plačati polovično vsoto celotne cene izleta.
Prosvetno društvo «Tabor» - Opčine priredi v nedeljo. 12. t.m. enodnevni izlet v Bohinj. Do Mosta na Soči potujemo z avtobusom, nato skozi bohinjski predor z vlakom do Bohinjske Bistrice. Odhod izpred Prosvetnega doma ob 5.30. Priporočamo točnost, ker smo vezani na urnik vlaka. Vpisovanje od jutri dalje vsak dan v trgovini s pohištvom Renar v Pro-seški ulici.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 8. avgusta
MIKAN
Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.45 — Dolžina dneva 14.28 — Luna vzide ob 16.45 in zatone ob 00.00 Jutri, ČETRTEK, 9. avgusta JANEZ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 28 stopinj, najnižja 21,7, ob 19. uri 27,4 stopinje, zračni tlak 1017,6 mb pada, veter 7 km na uro sevemik, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 7. avgusta 1973 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 6 oseb.
UMRLI SO: 80-letna Antdnia Novak por. Passeri, 74-letna Angela Fer-ro vd. Maschietto, 79-letna Adelia Ba-bich vd. Croci, 84-letna Giuseppina Rudes vd. Bozzi, 61-letni Antonio Vinci, 72-letni Andrea Pavat.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Piccio-la. Ul. Oriani 2; Vernari, Trg Val-maura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39: Alla Giu-stizia, Trg Liberta 6; Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
ISSE®
BANDA Dl CREDITO Dl THIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST . UL F FILZl 10 u. 38-101. 30-045
URADNI TEČAJI BANKOVCEV
Ameriški dolar Funt šterling Nemška marka Avstrijski šiling Švicarski frank Francoski frank Dinar: debeli drobni
580.— 1.501.— 250,70 33,90 208.— 141,80
40.	—
41.	—
MENJALNICA
vseh tujih valut
GORIŠKI DNEVNIK
PO PODATKIH MEJNE POLICIJE
Doslej čez mejo z Jugoslavijo nad 30 milijonov potnikov
Samo v juliju nad 6 milijonov - Največ Jugoslovanov, Nemcev in Avstrijcev
Z nastosom polne poletne sezone se je tudi osebni promet na mejnih prehodih z Jugoslavijo močno povečal: po podatkih tržaške mejne policije, je v juliju prestopilo mejo na našem področju nad 6 milijonov ljudi, od tega nekaj nad polovico v mednarodnem prometu in nekaj nad 2,8 milijona v maloobmejnem prometu.
S potmm listom je stopilo čez mejo 3.094.644 ljudi, od tega 1 mil 500.254 italijanskih državljanov in 1.594.390 tujcev. Za primerjavo naj navedemo, da so v lanskem juliju zabeležili 3.722.857 prehodov, od tega je odpadlo na italijanske držav ljane 1.658.800, na tujce pa 2.064.057 prehodov.
Med neitalijanskimi državljani £>o tudi v letošnjem jul ju daleč prevladovali Jugoslovani: teh so mejni organi našteli 899 068. Številni so bil tudi Nemci (187.736), Avstrijci (89.523) in Francozi (71.208). sledili so po vrsti Angleži (57.614), Švicarji (50.217), Američani (26 tisoč 922), Grki (11.234) itd.
V	maloobmejnem prometu je v juliju prekoračilo mejo 2.S06.910 ljudi, od tega 2.110.936 prebivalcev italijanskega in 795.974 jugoslovanskega mejnega pasu. V istem me seču lani je štev lo prehodov doseglo 2.802 319, od tega je na italijanske državljane odpadlo 1.995.825, na jugoslovanske pa 806.494 prehodov.
V	prvih sedmih mesecih letošnjega leta je osebni promet na 'te-liiansko - jugoslovanski meji trža škega področja zabeležil naslednje gibanje (v oklepaju ustrezni podatki za leto 1972):
Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Skupaj
3.281.979
2.222.137
3.069.237
4.964.578
5.130.457
5.651.012
6.001.554
30.320.954
(3.631 066) (3.429.871) (3.845.891) (3,039.869) (4.263.724) (5.407.111) (6.525.176) (30.132.608)
Protest sindikata uslužbencev trgovinske stroke
Enotni sindikat uslužbencev trgovinske stroke opozarja, da se je s 1. julijem 1973 skrčil delovni urnik na 40 ur tedensko, za trgovine z živili pa na 41 ur. Delodajalci morajo uslužbencem skrčiti urnik tako, da bodo vedno prosti vsaj po eno uro ali pa bodo v enem dnevu nadoknadili več ur, nikakor pa za pol ure dnevno. Sindikat zato opozarja, da nekateri delodajalci odpirajo trgovine pol ure kasneje (ob 9. uri namesto ob 8.39), kar je v na sprotju z določili o urniku trgovin in je zaprosil za sestanek s predstavniki občine, dežele in združenja trgovcev, da bi skupno proučili vprašanje.
Danes zadnja seja deželnega odbora
Deželni odbor se bo danes sestal na zadnji seji pred poletnimi počitnicami. Te bodo sicer kratkotrajne, kajti predsednik Comelli je že sklical novo sejo za petek, 24. avgusta.
Na petkovi seji je odbor razpravljal o najnovejših naravnih nesrečah na področju naše dežele in v tej zvezi sklenil predložiti še to jesen deželnemu svetu zakonski predlog, po katerem naj bi bilo deželni upravi dovoljeno, da ob podobnih nesrečah hitro ukrepa, ne __________________________________
................Hunu,.......................................
da bi čakala na ustrezna pooblastila po rednih deželnih in državnih zakonih. Na seji je odbor nadalje sprejel več sklepov, ki se nanašajo na razne pobude v gradbeništvu in kmetijstvu ter nakazal 11 milijonov lir šolskemu skrbništvu iz Pordenona za organizacijo tečaja, namenjenega profesorjem na šolah s celodnevnim poukom, in poseben prispevek tvrdki, ki bo posnela na mikrofilm 2,250.000 dokumentov tržaškega urada za zemljiške knjige. Gre za zbirko dokumentov. ki segajo od leta 1900 do leta 1965.
torih piše, da namerava vlada u-kiniti finansiranje za dograditev suhega doka v tržaškem Arzenalu sv. Marka.
KPI odločno obsoja ta sklep, ki pomeni ponoven hud udarec za infrastrukture v tržaškem arzenalu, ki so zelo pomanjkljive. Komunisti zato pozivajo delavce, krajevne u-prave, demokratične politične organizacije in meščane, naj se uprejo temu sklepu in zahtevajo zgradnjo takih naprav, da bo tržaški arzenal lahko opravil potrebna dela na tistih ladjah, ki jih nujno potrebuje italijanska mornarica. Povpraševanje po prevozu blaga in zalogami surovin je tolikšno, da bi lahko zagotovili tržaškemu arzenalu vedno dovolj naročil.
Tržaška federacija KPI zato vabi predstavnike političnih in družbe nih organizacij ter proizvodnih o-bratov, naj napnejo vse sile, da prisilijo vlado, da spremeni svoje negativno stališče do Trsta in tržaške ladjedelnice in prekliče sklep, ki bi resno ogrozil napredek trža škega gospodarstva.
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Protest KPI zaradi nameravane prekinitve gradnje suhega doka
Tržaška avtonomna federacija KPI je objavila poročilo, v katerem navaja svoje stališče glede člankov objavljenih v nekaterih krajevnih in vsedržavnih listih, v ka-
ZLATA ROŽA PORTOROŽA ZA BISERO VELETALNIČ
V Portorožu vrata zanimivih prireditev - Povratek koprskih delavcev z letovanja na Poljskem
VČERAJ NA SEDEŽU TRGOVINSKE ZBORNICE
Minister za prevoze Preti se je pogovarjal o odprtju železniškega prehoda v Gorici
Goriški zastopniki so ga seznanili z mnogoterimi koristmi, ki bi jih naše gospodarstvo imelo z usposobitvijo prehoda za tovorni promet s tretjimi državami
Piranski Zavod za turizem je v soboto zvečer že tretjič v zadnjih letih organiziral popevkarsko revijo Zlata roža Portoroža. V popolnoma razprodanem avditoriju se je zvrstilo 17 najboljših jugoslovanskih popevkarjev, ki so interpretirali tako imenovane «večno mlade* melo dije. Zlato rožo je osvojila Bisera Valetalnič z melodijo Misty. Razen nje so nastopili še Jimmy Stanič, Ditka Haberl, Zafir Hadžimanov. A-lenke Pinterič, Nino Robič, Lidija Kodrič, Drago Diklič, Zvonko Špi-šič, Jože Kampič, Lado Leskovar, Azra Halilovič, Tihomir Petrovič, Elda Viler, Oto Pestner, Marijana Deržaj in Miro Ungar.
Prireditev je bila razdeljena pravzaprav na dva dela. V prvem so se pevci potegovali za zlato rožo Portoroža, v drugem pa so interpretirali pesmi, s katerimi so dosegli svoje največje uspehe. Prvi del je bila domiselna pevsko - baletna re vija z izrednimi pantomimskimi vložki gosta s Kube Andresa Valdesa. Pri tem je treba pohvaliti spretno roko režiserja Antona Mar-tija, odlično koreografijo Majde Sev-nikove in Janeza Mejača ter bogat aranžma vseh popevk dirigenta in komponista Jožeta Privška. Priredi-
Uradi Slovenskega gospodarskega združenja bodo v avgustu poslovali samo od 8. do 13. ure, razen v tednu od 13. do 18. avgusta, ko bodo popolnoma zaprti.
PISMA UREDNIŠTVU
Spoštovano uredništvo
«PRIMORSKEGA DNKVNIKA* Trst
Pazljivo sem prebral poročilo o devinskem vaškem prazniku, ki je zelo izčrpno, vendar pa smatram, da je prav, če seznanim Vaše cenjene bralce s prispevkom, ki so ga krajevne javne ustanove dodelile K K DEVIN ŠTIVAN
Avtonomna turistična ustanova za devinsko nabrežinsko obalo je poleg pokroviteljstva odobrila še prispevek 300.090 lir, čeprav m bil praznik vključen v uradni koledar prireditev in kljub skoraj obupnemu finančnemu stanju te ustanove. Nabrežinska občinska uprava pa je dala na razpolago več delavcev, ki so postavili oder in vse kioske in ki so tudi poskrbeli za vse potrebne prevoze. Poleg tega bo občinski odboi predlagal občinskemu svetu, ki je za to pristojen, še odobritev izrednega prispevka kot znak skromnega priznanja mai Iji-vim devinskim prosvetarjem
Prepričan, da boste gornje pojasnilo objavili, se Vam najlepše zahvaljujem
Terčon Antek občinski odbornik in predstavnik nabrežinske občine v odboru
Turistične ustanove.
Pripis uredništva: v poročilu o devinskem prazniku smo med drugim tudi navedli, da se je predstavnik KK Devin-Štivan Kocman zahvalil za podporo tako turistični ustanovi kol občinski upravi. Gornje pojasnilo potrjuje, da je bila zahvala utemeljena.
* * •
Dragi Primorski dnevnik
Obračam se nate, da bi objavil naslednji dogodek, ki se mi je pripetil dne 22. 7. 1973 v Umagu.
Bilo je ob 5. zjutraj, ko smo prišli z dvema avtomobiloma na obalo blizu cementarne. Ker je bilo
še zgodaj, smo postavili dva mala šotora in spravili pod njiju otroke. Vtem je prišel policijski «kombi» in zahteval, da vsakdo izmed lastnikov avtomobila plača po 10 000 dinarjev globe. Na naše veliko začudenje čemu to, so nam dejali, da je to kampiranje. Toda to ni bilo nobeno kampiranje in tudi nobenega napisa ni bilo, da bi to prepovedal. Na naše proteste proti plači-I lu globe, so nam pobrali prepust-1 niče in odšli. Mi smo se hitro odpravili na poveljstvo milice v IJ-mag, toda tu so nam odgovorili, da je oni, ki nam je vzel dokumente končal službeni rok in odšel domov. S seboj pa je vzel naše dokumente in mi naj se javimo drugega dne pred sodnikom za prekrške. Vsi naši protesti, da moramo drugega dne na delo pa niso nič pomagali.
Popoidne pa je prejšnjega načelnika policije zamenjal drugi. Ta se je nad tem, kar se je pripetilo, začudil in nam obljubil, da bo vse uredil. In res je odposlal na različne kraje miličnike, da bi dobili te naše dokumente. Toda minevale so ure in spet se je vrnil prejšnji poveljnik in nam rekel, da kaj tam delamo, ko moramo drugega dne pred sodišče. Naj gremo le spat v hotel. Tedaj pa sem mu jaz prav lepo odgovoril, da je on po mednarodnem pravilu dolžan, da nam da večerjo, poskrbi za prenočevanje in javi domačim. Mi sami pa ne moremo v hotel brez dokumentov. Vse to se je zuvleklo do 23.30, ko so nam proti plačilu 5.000 lir globe na vsakega lastnika avtomobila izročili dokumente in nam izdali navadne listke brez navedbe prekrška.
Prosim, da bi to objavili tako, da bi nam pristojni organi lahko na kakršen koli način odgovorili.
S spoštovanjem
družini Smotlak in Zonta
tev, ki jo je odlično organiziral piranski Zavod za turizem, so snemali tudi za jugoslovansko barvno televizijo. Občinstvo je vse nastopajoče pevce in organizatorje nagradilo s toplimi priznanji. Portorož je na poti k atraktivnim prireditvam na mednarodni ravni položil prvi izpit in upamo, da ne bo ostalo samo pri tem. Zlato rožo Portoroža sta doslej osvojila prvrt leto Lidija Kodrič in drugo leto Jiromy Stanič.
• • •
11. avgusta bo v Portorožu tradicionalna Portoroška noč s pestrim sporedom, kot osrednja točka pa bo nastop Terezije Kesovije. Portoroška noč se bo zaključil? •< nedeljo, 12. avgusta z veličastnim ogni:, metom. 14. avgusta ho v Portorožu miniaturni festival pesmi o a vet in. Nastopilo bo 12 pevcev :n pevk, med njimi Ana štefok, Jožica Svete, Lidija Kodrič in Daliborka Stoj-čič. 19. avgusta bo gostoval v Portorožu svetovno znani črnski ansambel Golden gato quartet s črnskimi duhovnimi pesmimi. Serija av-gustnih prireditev se bo končala 24. avgusta s karavano pesmi in smeha. Ta karavana potuje po vseh večjih jugoslovanskih turističnih središčih, v njej pa so med drugimi Boris Dvornik, Jovan Janičijevič -Burdoš, Nela Kržišnik, Ivica Šer-fezi, Majda Sepe in Radmila Kara-klajič.
• • «
V	Hotični pri Materiji so odprli dva in pol kilometra dolg odcep od glavne ceste Kozina - Rupa, ki so ga prevlekli z asfaltom. Vsaka
I družina je prispevala štiristo prnsto-| voljnih delovnih ur in nekaj denar-| ja, s sredstvi pa so pomagali tu-I di sežanska občinska skupščina, j podjetji Jadran in Kras ter koprsko poštno podjetje. Hkrati s cesto so uredili tudi kanalizacijo.
4 # #
V	Grožnjanu so odprli razstavo slik in grafik mladega slikarja Franca Novinca, ki je doslej prejel že vrsto priznanj na razstavah doma in v tujini. Tokrat je predstavil predvsem grafike s pretežno krajinskimi motivi.
Sicer pa je v mestu umetnikov -Grožnjanu tudi vseeno zelo živahno, saj razstavljajo Sonja Rajter, Karel Dolenko, Jože Spacal, Vlado Ma-lenkovlč, Mirjana Mlinarič, Mirjana in Zdravko Rajkovič ter Peter Černe in Janez Voljka. V prihodnjih dneh pa bodo odprli razstavo znanega beograjskega slikarja Miloša Bajiča.
• # #
Asfaltno cestno povezavo sta dobili tudi istrski vasici Raven in Dragonja. V soboto so ob tej priložnosti imeli v Ravnah krajšo slovesnost, rta kateri je čestital graditeljem predsednik piranske občinske skupščine Ivan Bažec. Delavci Slovenija ceste so asfaltirali 3 kilometre dolg odsek v rekordnem času šestih dni. Sredstva v višini 160 milijonov starih dinarjev je prispevala piranska občinska skupščina.
• « •
S petnajstdnevnega letovanja na Poljskem se je vrnila v Koper skupina obalnih delavcev. Letovanje je v okviru dogovora med obalnim sindikalnim svetom in poljskimi sindikati kemične industrije o izmeničnem letovanju poljskih in obalnih delavcev. Obalni delavci so se vrnili iz Poljske polni bogatih vtisov, saj so si ogledali vrsto poljskih mest in razne znamenitosti, prav tako pa so bili na letovanju na vsakem koraku deležni pozornosti in ljubeznivosti.
L. O.
Mačkolje, 25. 7. 1973
Minister za prevoze in civilno letalstvo Preti se je včeraj na trgovinski zbornici sestal s predsednikom trgovinske zbornice Lupie-rijem, županom De Simonejem, podžupanom Rovisom, pokrajinskim tajnikom PSDI Candussijem in občinskim svetovalcem Zucallijem. Razpravljali so o zadevah, ki so dijo v ministrovo pristojnost.
Posebno skrb so posvetili odprtju mejnega prehoda za tovorni promet s tretjimi državami na železniški progi Gorica - Nova Gorica, o katerem se razpravlja že toliko let, ne da bi prišli do srečnega zaključka ureditve tega važnega vprašanja za naše gospodarstvo. O njem je minister Preti v zadnjem času poslal pismeni odgovor na neko parlamentarno vprašanje, katerem ponavlja staro stališče, da obstajajo na italijanski in jugoslovanski strani tehnični pridržki za takojšnje odprtje tega prehoda.
Coriški predstavniki so ministru pojasnili stališče krajevnih ustanov glede tega vprašanja in zlasti tehnična vprašanja, ki v sedanjem t”enutku morda zares predstavljajo določene težave, vendar pa so ga uokvirili v sklop vseh gospodarskih in političnih odnosov do naše pokrajine in dežele.
Predsednik Lupieri je ministra seznanil s strokovno obdelavo tega vprašanja, ki jo je izvršila trgovinska zbornica in iz katere izhaja, da bi se z odprtjem tega prehoda okoristilo vse nacionalno gospodarstvo.
Usposobitev goriškega železniškega prehoda za tretje države bi dovoljevala smotrnejše in temeljitejše izkoriščanje celotnega deželnega železniškega omrežja. Odpravila bi zastoje na mejnih prehodih na Proseku iri v Trbižu in zagotovila večjo hitrost tovornih vlakov. Železniški promet na splošno bi se povečal, s povečanjem dohodkov na goriškem kolodvoru pa bi se zmanjšali režijski . stroški državnih železnic. Z uporabo železniške proge Trst - Beljak bi blago potovalo hitreje ter bi imeli zasebniki z njim manj stroškov. Prevoze bi z odprtjem novega prehoda enakomerno porazdelili med vse proge in bi s tem odpravili preobremenjenost prehodov. Dosegli bi zmanjšanje tovornega prometa po cestah In smotrnejše prevoze na področju celotnega cestnega onvežja v deželi. Hkrati je treba ort uresničevanju politike prevozov
še gospodarstvo spreminja in da se zaradi prometnih tokov industrijski obrati odpirajo vzdolž teh tokov. Naša pokrajina se namreč gospodarsko razvija, zlasti pa špedicija.
Minister Preti je pojasnil, da je v svojem odgovoru poslancu Meni-chinu upošteval predvsem tehnične plati vprašanja in da bi poslej i-mel pred seboj tudi razloge, ki so mu jih navedli goriški zastopniki. Dodal je, da se bo za vprašanje osebno zanimal. Razčlenili ga bodo s politične plati in ga skušali rešiti na način, da bodo zadostili pričakovanja Gorice in s tem sprejeli ukrep v korist celotne skupnosti v državi.
Razna obvestila
Goriški avtomobilski klub sporoča, da je razpisal natečaj za dve mesti uradnika. Zainteresirani naj se za podrobnejše informacije javijo na sedežu ACI, Ul. Roma 12.
V Gorici 31 stopinj
Te dni vse bolj občutimo poletje, ki ga do zdaj skoraj še ni bilo. Spoznavamo ga po vročini, ki se vsak dan bolj stopnjuje. Čeprav se dan krči in ga je že za kakšno uro manj, pa postaja sonce vse bolj toplo. K vročini prispevajo tudi posebne vremenske prilike, zlasti soparica, ki nastaja v opoldanskih urah. Te dni so v mestnem središču v Gorici izmerili v senci 31 stopinj, v predmestju pa za kakšni dve stopinji manj. Posledice vročine niso tako hude, ker so večeri in noči razmeroma hladni.
Da smo sredi poletja in na pragu velikošmarnih počitnic je mogoče opaziti tudi po vse manjšem avtomobilskem prometu in tudi prometu v trgovinah. Kolikor se mesto ni izpraznilo ta teden, se bo to zagotovo zgodilo prihodnji.
BOJ PROTI ŠPEKULACIJAM IN DRAGINJI
PRET0R UKAZAL DRUŽBI CHEVRON DA MORA DOBAVITI GORIVO ČRPALKI
Prodajalec goriva Pascolin iz Ronk se je pritožit, ker mu družba ni hotela napolniti praznega rezervoarja Dve trgovini v Sovodnjah prijavljeni prefektu
Tržiški pretor je ukazal petrolejski družbi Chevron, da mora dobaviti lastniku bencinske črpalke Giulianu Pascolinu iz Ronk gorivo, kakor ga je trgovec naročil. Gre za enega izmed prvih posegov sodne oblasti v preprečevanju špekulacij petrolejskih družb, ki nočejo dobavljati bencina distribucijski mreži, ker upajo, da bodo s svojimi pritiski na vlado dosegle njegovo podražitev in s tem tudi višje zaslužke.
Fascolini je bil že več dni brez goriva in ga je večkrat zahteval pri dobavitelju, vendar zaman. O ravnanju družbe je zato obvestil pristojne oblasti. Pretor ni okleval in je družbi Chevron naročil, da mora takoj ugoditi Pascolinijevi želji. Od danes dalje Ima trgovec spet bencin — in z njim tudi svoj zaslužek.
V okviru svojih pristojnosti, ki izhajajo iz navodil prefekture, so finan-carji včeraj obiskali več trgovin in tudi grosistov, da bi ugotovili kako izvajajo znani dekret o zamrznjenju cen. V Sovodnjah so ugotovili dva prekrška, kar so sporočili prefektu, ki
.......................................................................um...■iiiiiiiiiiiiu..
SEDEM DNI KULTURNIH IN REKREACIJSKIH PRIREDITEV
Praznik Juventine je nudil lepo priložnost za utrjevanje stikov med Goriško in Gorenjsko
Nepozabno srečanje ne trgu v Štandrežu ■ Pozdravne besede predsednika cJuve/tr tins Dina Ronerja in predsednika prosvetnega društva tOton Župančič» Danila Nanuta
Predsednik »Juventine* Dino Ro-ner je nadvse zadovoljen z uspehom praznika, ki ga je nogometno društvo priredilo na igrišču v Štandrežu. Njegovo zadovoljstvo temelji na dejstvu, da so v osmih dneh, kolikor časa je trajalo praznovanje, imel: kar sedem lepih. Tudi obisk je bil v skladu s prireditvijo, ki je bila zastavljena na visokem nivoju. Vsebina praznika je bilo prijateljstvo, ki se je širilo na vse strani: prijateljstvo med slovenskimi in italijanskimi navijači »Juventine*, prijateljstvo med štandrežci in Sovodenjci ter Gorenjci iz Preddvora in Železnikov. Stiki med njimi so se začeli že lam, ko so štandreški pev-
odšli na izlet na Gorenjsko. Letos stom rože, potem pa se je ogla-so Gorenjci prišli v štandrež, pri-1 sila harmonika in trg se je spre-
ci ’ prosvetnega društva »Oton 2u-up^tevati tud; deistvo, da se na-1 pančič* in sovodenjski folkloristi
hodnje leto pa jih bodo povabili v Sovndnje. Skozi vse te obiske se tkejo zares bratske vezi in osebna prijateljstva. Kako globoko so posegie v zavest prebivalcev teh krajev je najbolje dokazovalo snidenje v soboto zvečer na trgu v Štandrežu, ko so goste sprejeli številni, nekateri do solz ganjeni Štandrežci in Sovodenjci.
Ko se je avtobus z delegacijo Zveze borcev iz Železnikov in folkloristi iz Preddvora ustavil na trgu v Štandrežu sta vanj stopila predsednik PD »Oton Župančič* Danilo Nanut in predsednik PD ».So-vodnje* Janko Cotič ter jim stisnila roke. Pred avtobusom so folkloristi iz Sovodenj podarili go-
NagelJ vsakemu gostu
■iiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiMiiiiiiHiiiiitiitiiiiiiiiiiimiiitiininitiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiimimimiimiiiiiiiiimiit
POVRATEK OTROK Z LETOVANJA
Konec tritedenskih počitnic v Savudriji in v Gorjah pri Bledu
Zdrave in zagorele so jih včeraj zopet prevzele matere
KMEČKI TABOR
na Opčinah
Začetek v soboto,
11. avgusta t.l. ob 17.30
Letošnje letovanje otrok z Goriškega in iz Beneške Slovenije, ki so po prizadevanju komisije za doraščajočo mladino pri SKGZ tudi letos letovali v obmorski počitniški koloniji počitniškega centra iz Ljubljane v Savudriji v Istri ter v Gorjah pri Bledu, je pri kraju. Včeraj dopoldne ob 11. uri je avtobus družbe »Isonzo* na Travniku v Gorici pripeljal deklice in dečke, ki so bili na morju. Vse zagorele in nasmejane, čeprav malo trudne od dolge poti, so jih sprejele mamice, ki so se brž pomirile, ko so jih videle tako dobro razpoložene in zdrave. Zato so se še enkrat zahvalile voditeljici goriške skupine malih letoviščarjev Adrijani Dornik za vso skrb, ki jo je imela z njimi ob sodelovanju Marine Marušičeve in Martina Tomažinčiča.
Kot smo že prali in kot so povedali tudi starši, ki so jih med tritedenskim letovanjem v Savudriji tudi tam obiskali, so se otroci prav dobro počutili tako kar se tiče hrane, zdravja in zabave. Tisti, ki tega še niso znali, so se naučili plavati in bodo v prihodnjih dneh pokazali svoje znanje tudi na bližnjih domačih plažah. Zelo koristno je bilo zanje tudi družabno življenje z drugimi otroki iz Slovenije, predvsem iz Ljubljane ter so ob tej priliki sklenili tudi prijateljstva, ki bodo preživela dobo vse prekratkega letovanja.
V popoldanskih urah pa je v Gorico, in sicer na mejni prehod pri
Rdeči hiši dospel avtobus, v katerem so se vozili otroci, ki so tri tedne preživeli v koloniji v Gorjah na Gorenjskem. Čeprav je bila vožnja dolga za teko mlade izletnike, so se v Gorico vrnili vsi nasmejani in veseli, da so v treh tednih videli toliko lepega in zanimivega. Med njihovim bivanjem v Gorjah so namreč bili na dolgih ni poučnih izletih po blejski okolici.
V koloniji je bilo 18 otrok z Goriškega, Benečanov ni bilo, kajti skupina mladih iz Beneške Slovenije si je raje izbrala morje. Skupino sta vodili Nada Križman-čič in Gabrijela Mužina, ki sta bili za naše otroke bolj starejši sestri kakor vzgojiteljici. Zato tudi so se z njima otroci dobro počutili.
V juliju v Portorosegi manj raztovorjenega blaga
Meseca julija se je blagovni promet v pristanišču Portorosega precej zmanjšal v primerjavi s prejšnjim mesecem junijem. Junija so namreč raztovorili 148.559 ton blaga, medtem ko so v juliju raztovorili samo 107.137 ton.
Vzroke za tako razliko je treba iskati v poletnem premoru, ko veliko tovarn in obratov ne deluje in torej ne potrebuje surovin.
Poglejmo sedaj v številkah razto
vorjeno blago v juliju (med oklepajem objavljamo raztovorjeno blago junija). Premog 11.528 ton (21.000); žito 5.842 ton (7.255); gorilna olja 33.891 ton (79.018); les 36.601 ton (26.750); železni izdelki 8.815 ton (56).
Kar se pa tiče ladij jih je v pristanišče priplulo 72, od katerih 16 iz tujih držav. Odplulo jih je pa 68, od katerih 12 tujih.

je po zakonu dolžan skrbeti za izvajanje boja proti inflaciji.
Financerji so namreč ugotovili, da so v trgovini Emilia Tomšiča prodajali kuhan pršut po 250 namesto po 200 lir, kot je zapisano v ceniku. V trgovini Dušana Pelicona pa so salamo. ki stane po ceniku 300 lir. prodajali po 400 lir.
Opozarjamo trgovce na drobno in grosiste, da predvideva dekret hude sankcije za kršitve, ki gredo od začasnega do trainega odvzema obrt-nice.
V Ločnlku trčenje treh mopedistov
Precej huda prometna nesreča se je včeraj popoldne pripetila v Loč-niku, Ul. Udine; v njej so se poškodovali trije mopedisti. Gre za 18-letno delavko Loredano Sequalin iz Gorice Ul. Generale Pappa 13, njeno mater 47-letno Marijo in 60-letnega delavca Albina Breganta iz Mariana.
Nesreča se je pripetila blizu gostilne »Dal Tilio*. Bregant se je iz Locnika proti Moši vozil po levi strani ceste in čelno trčil v ženski, ki sta se nasproti peljali vsaka s svojim mopedom. V bolnišnico so sprejeli vse tri osebe. Loredani Sequalin so zdravniki ugotovili najhujše poškodbe na raznih delih telesa in se bo morala zdraviti 30 dni. Bregant bo ostal v bolnišnici 10 dni zaradi možganskega pretresa, Maria Sequalin pa samo pet dni.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 »I sette diavoli del Tail-kik*. Igrate P. Chin in L. Chan. Barvni film.
CORSO Zaprto do sobote zaradi popravil.
MODKRNISSIMO 17.15—22.00 «Cheyen-ne. il figlio del serpente*. J. Mi-tichell in R. Romer. Barvni film.
CENTRALE 17.00-21.30 »Deserte di fuocn*. J. Wang in P. Martell. Barv-ni film.
VITTORIA 17.30-22.00 »Zeta uno*. B. Skay in J Hovvdan. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 »Da uomo a uomo*. Barvni film.
AZZURRO Zaprto.
cio*. Barvni film.
Aorti Carica
SOČA »Ljubezenski stroj*, ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »Spolno osveščanje*, ameriški barvni film ob 20.00.
DESKLE »Plamen in puščica*, ameriški barvni fil mob 20.00.
RENČE Prosto.
PRVAČINA »Pink Pantera festival
humorja*, ameriški barvni film ob 18.00 in 20.30.
KANAL »Sum na srcu*, francoski barvni film ob 20.30.
menil v plesišče. Sprejema so se udeležili tudi vidni predstavniki manjšinskega življa, predsednik «Juventine» Dino Roner, občinska svetovalka iz Štandreža Vilma Brajnik, oredsednik domače sekcije ANPI Stanko Marušič, sovodenjski župan Jožef češčut, predsednik pokrajinskega ANPI Avgust Lenardič, podpredsednik SKZ Saverij Rožič in tajnik Edmond Košute. Prisoten je bil tudi štandreški pevski zbor, ki je zapel Zdravljico.
Slavje se je nato nadaljevalo na ------------
nogometnem igrišču, kjer se je | £XCELS10R 17.30—22.00 «11 magnac-medtem že zbrala velika množica.	~
Gostitelj Dino Roner, ki je odprl prireditev, je pozdravil goste iz Železnikov in preddvora ter Jim želel dobro počutje. Pozdravil je tudi Alda Žezlina predstavnika sindikate Vozil iz Šempetra in se mu zahvalil za pomoč pri organizaciji športnega srečanja »Juventine* s »Kladivarjem* v Celju. Počaščen je bil, da so za to srečanje izbrali ravno športno igrišče Juventine, ter izrazil prepričanje, da se bodo takšne oblike sodelovanja nadaljevale in širile tudi na športno področje.
Za njim je v imenu vseh pro-svetarjev in domačinov spregovoril Danilo Nanut. DejaJ je, da so gostje kljub prestopu meje na slovenskih tleh in med rojaki, ki govorijo isti jezik. Želel je, da bi se poznanstva čimbolj poglobila in da bi preko njih Gorenjci spoznali naše kraje, navade naših ljudi in tudi naš boj, da se ohranimo kot narodnostna skupnost v zamejstvu.
Stalen pritisk na nas samo krepi našo voljo po obstanku in razvoju, je dejal in prosil goste, da sporočijo pozdrave goriških Slovencev svojcem doma. Vesna Camiel je poklonila predstavniku gostov lep šop nageljnov.
Folklorna skupina iz Preddvora je pod vodstvom Toneta Tičanca odplesala več plesov, ki jih je občinstvo spremljalo z živim zanimanjem. Miloš Tabaj je bil kot napovedovalec vseh sedem dni polno zaposlen in je svoj posel dobro o-pravil.
Praznik se je zaključil v ponedeljek z izvolitvijo «miss Juventine*, ki je frizerka Mirjan Mar-vin iz Štandreža; prejela je 380 glasov. Na drugem mestu s 147 glasovi je Anica Kolavčič iz Mirna, na tretjem pa dijakinja Elda Nanut iz Štandreža s 117 glasovi.
V tekmovanju v valčku ste bila na prvem mestu zakonca Fasana, na drugem mestu zakonca Vida, vsi iz Gorice, na tretjem pa zakonca Rožič iz Podgore. Srečolov je prinesel srečo prof. Poldu Devetaku in dvema Jugoslovanoma, enemu iz Zagreba in drugemu z Reke, ki so odnesli vse prštute.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves *an in ponoči Je dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24.
DEŽURNA LEKARNA V 1RŽ1CL
Danes ves dan in ponoči ie dežur na lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, te). 72-340.
Izleti
SPD organi-Jrn 1’	12.	avgusta
vzpon na Vis-Jof-Fuart ter 16., 17 in 18. avgusta vzpon na Triglav. Oba izleta spadata v okvir »Poti prijatelj-stva* in bosta všteta s prisotnostjo »Planinstvo in šport za vsakogar*. Zbirališče za vzpon na Vis-Jof-Fuart ob 14.30 pri bencinski črpalki pri mostu 9. avgusta (Ul. Aquileia).
Prosvetno društvo »Briški grič* ti števerjana priredi 15. in 16. avgusta avtobusni izlet v Jugoslavijo. Obiskali bodo Reko. Plitvička jezera, Karlovac (kjer bodo prenočili). Zagreb. Kumrovec, Rogaško Slatino in Savinjsko dolino. Za dve kosili, eno večerjo in prenočišče le poskrbljeno. Vpisovanje sprejemajo pri odbornikih društva. Zainteresirani naj se čimprej javijo za vpis, ker je število prostorov v avtobusu omejeno.
Prispevki
Pečani, Rupenci in Sovodenjci so ob svoji petdesetletnici zbrali 25.500 lir in jih prispevali za Kulturni dom v Sovodnjah.

M
Wi
c is
im \r:

m **
šVm?/
vjlm /
>*jf ■....
^ V *
Ni IT J
mmmm
f&iSšk
AiLA .fs.^	9

Zaplesali so kar ua trgu
% ^
Z nedeljske proslave 5. obletnice obnovitve godbe na pihala v Ricmanjih
Na kulturnem sporedu Je poleg domače godbe nastopil moški zbor PD Slavec in godba na pihala iz Križa, ki ju vidimo na sliki
Moški pevski zbor PD Slavec med izvajanjem svojega programa
Za kratek čas in razvedrilo Je poskrbel domači ansambel »Pomlad*
Pred kioski je bila gneča, vsak Je prišel na svoj račun, zato ni manjkalo dobre volje in veselja
Industrija na drugih planetih
Razvoj tehnike in znanosti nam prinaša neslutene možnosti. Kaj vse bo človek še uspel ustvariti, si niti zamisliti ne moremo.
Toda, kdo ve, ali bo to vse tudi v njegov prid, ne mislimo v prid njegove komodnosti, marveč njegovega biološkega in duhovnega razvoja. V resnici bi gotovo u-spel rešiti še tako komplicirana vprašanja, ki bodo prišla na vrsto, ko bi bil v svojih ukrepih in željah bolj smotrn.
Primer: sovjetski akademik Valentin Gluško meni, da bi z osvajanjem vesolja mogli rešiti zelo pomembne probleme zaščite naravnega okolja in racionalnega izkoriščanja naravnih bogastev. Znanstvenik zastopa stališče, da je prišel čas, ko bi lahko tehnologijo proizvodnje koristili na tak način, da ne bi več naravi povzročala nepopravljive škode.
Upoštevajoč, da bi razvoj utegnil povzročiti nevarnost pretiranega segrevanja naše atmosfere, je Gluško iznesel zamisel, po kateri bi v bodoče energetske nuklearne in termonuklearne ištala-cije, kakor tudi del industrijske proizvodnje, izgradili izven meja našega planeta.
Sovjetski znanstvenik je mnenja, da bo nekoč mogoča izgradnja avtomatičnih industrijskih pogonov na najbližjih nebesnih telesih. In tu ne no moč proizvajati samo polproizvodov, temveč tudi gotove izdelke. Na tak način bi se, po zamisli akademika Gluška, deioma rešilo tudi vprašanje pomanjkanja surovin na našem planetu.
Nikoli se ne naveličaš poti, ki pelje ob Soči proti našim Julljcem. Proti Vršiču, Predelu, k Bohinjskemu jezeru, v Gornjo savsko dolino. Vedno boš moral mimo Trente, najlepše med vsemi alpskimi dolinami, Rugljeve ljubljenke. Na sliki: Za Podnem v Trenti, v ozadju Razor
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiinmiiiifiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OB ZAKLJUČKU FESTIVALA JUGOSLOVANSKEGA FILMA V PULJU
Oteua na festivalu prikazanih del glede na njihovo umetniško kvaliteto
Zanimiv pregled po republikah - Slovenija očitno napredovala po kvaliteti - Se nekaj o filmu «Sutjeska» - Kaj nam bo prinesel Pulj 1974, poleg «Užičke republike»?
Prekaljena četa kulinaričnih specialistov, ki so pekli vse, od klobas do
piščancev
n.	,
Predvsem je manjkal Puriša j Djordjevič, režiser mojstrovin kot »Prvi gradjanin male varošb, »Devojka*, »San*, »Jutro*, «Pod-ne», «Kros kontrb, »Biciklisti* in »Zbogom ostaj bunkeru na reči*; o njem ni bilo več slišati po filmu «Kiša». Manjkala sta seveda Makavejev (»Človek nije tica», »Ljubavni slučaj*. »Nevinost bez zaštite*) in Žllnik (»Rani rado-vi»). Manjkal je Živojin (Žika) Pavlpvič, ki se je po dveh dobrih scenarijih za filma Zdravka Randiča (druga odsotnost) povrnil k režiji s slovenskim filmom po scenariju Branka šomna »Let mrtve ptice*, za katerega upamo, da bo predvajan prihodnje leto. Manjkal je Aleksandar (Saša) Petrovič, avtor filmov, ki so predstavljali že bolj komercializirano smer (npr. »Skupljači perja*), a ki ni popolnoma zabredel niti v koprodukciji kot «Mojstar i Mar-garita*. Manjkal je Kozomora, medtem ko smo ime njegovega sodelavca (za režijo filma »Vrane* in za razne scenarije) Gordana Mihiča brali le kot avtorja scenarijev »Žute* in »Paja i Jare*. Manjkal je Bato Čengič, avtor treh včas h površno, a spod budno izzivalnih filmov kot »Mali vojnici*, »Uloga moje porodi-ce u svetskoj revoluciji* in »Slike iz života udarnika*. Manjkal je spretni obrtnik Fadil Hadžič, medtem ko je veteran Fedor Han-žekovič nastopal le kot urejevalec tiskovnih konferenc. Ni predstavil filmov mladi Miloš (Mišaj Radivojevič, ki je letos sledil fe stivalu kot televiz;jski reporter, v preteklosti pa se je izkazal z eksperimentalnima deloma »Bube u glavi* in »Bez*. Manjkala sta dva »protikomformista* kot Bora Draškovič (»Horoskop* in »Knockout*) in Jovan (Joca) Jovanovič. Manjkala sta dva uveljavljena avtorja, ki sta se zadnje čase odločno zavzela za no vo usmer tev jugoslovanske kinematografije:	Veljko	Bulajič in
Vatroslav Mimica, kateri film pripravlja. Manjkali so končno režiserji, ki so v prejšnjih letih predstavili nekaj zanimivih filmov, ki niso navdušili, a so precej obetali, npr. Zvonimir Berko-vič (»Rondo*, »Putovanje na mje-sto nesreče*), Branko Ivanda (»Gravitacija*), Milan Jelič (»Bu-bašinter*), Miroslav Antič (katerega »Doručak sa djavolom* je še pred dvema letoma pričal, kako se je tedaj tudi srednja proizvodnja zanimala za politične argumente) itd.
Slovenski veteran France Štiglic pa ni utegnil dokončati mladinskega filma »Pastirci* (dnigi nepredstavljeni film, ki je najavljen v katalogu, je Mirze Idrizo-viča »Pjegava djevojka*), Štiglicu so vendar posvetili akademijo s predvajanjem odlomkov iz nje; govih starih filmov, ki so pričali o mojstrstvu režiserja. Ta akademija je bila ena izmed jutra njih manifestacij festivala, v katere so spadale še selekcija ama terskih filmov, pionirskih filmov, proizvodov iz akademije za film, gledališče, radio in televizijo, vzgojnih filmov in okrogla miza.
Kateri pomembni režiserji so pa letos nastopali? Slovenec Matjaž Klopčič se je izkazal s «Cvetjem v jeseni* (proizvodnja Vesna film in RTV Ljubljana), odličnim liričnim filmom po Tavčarjevem delu, ki je prvotno nastal kot televizijska nadaljevanka (kot tak je že dobil nagrado na festivalu jugoslovanske televizije v Portorožu). O Klopčičevem filmu bomo posebej objavili daljšo recenzijo
s slikami ter intervju z režiserjem.
Izkazal sc- je tudi Krsto Papič, ki je leta 1970 režiral film »Lisice* in ki je lani predstavil le odlična kratka filma «Mala seo-ska priredba* in »Specijalni vla-kovi*. Letos je Papič nastopil s »Predstavo Hamleta u Mrduši Do-njoj», ki je izjema letošnjega festivala vsaj iz dveh razlogov: ker obravnava politično temo (in to v obliki spretne, posplošene metafore) in ker je edini doživel obenem uspeh publike in kritike; letdš 'šo hhrtirčč bilk' všS 'prikazana dela ali zgolj komercialna ali pa težko razumljiva za obširno arensko publiko (filma Radiča in Zafranoviča so zato predvajali popoldne v dvorani). Papičev film ni mojstrovina, je pa zelo stimulativno delo, ki temelji na igri Iva Brešana in na dobri interpretaciji (zelo dober je igralec, ki nastopa v vlogi samomorilca).
Med drugimi režiserji sta zanimiva le mlada avantgardista Tomislav Radič (lani je nastopil z »Živo istino*, letos s »Timonom*) in Jordan Zafranovič, ki je predstavil »Kroniko jednog zločina*, spojitev treh srednjemetražnih del, a tudi kratki, brezosebni film «Zavnoh».
Kaj pa ostali filmi? Le kratko-metražna dela so ohranila dober nivo; zanimivo bo slediti prihodnjemu festivalu dokumentarnega in kratkometražnega filma v Beogradu. Vlatka Giliča, avtorja »Dan više* in drugih del, smo videli ostro metaforo »Ljubav*. Proizvodnja Zagreb filma je bila letos skopa, kar Se tiče slikanic; morda se pripravlja za svetovni festival animiranega filma, ki bo v Zagrebu junija 1974. Predstavila je vsekakor izvrstno »Utopijo* Borisa Kolarja, ki smo jo že videli letos na tržaškem festivalu, in nekaj kratkih del Zlatka Grgiča, Zlatka Pavliniča itd.; v areni je spet prikazala lanski izvrstni »Tup-tup* Nedeljka Dragič, ki smo ga tudi videli v Trstu. Ostala proizvodnja Zagreb filma je vsebovala kratke igrane filme (Zaninovičev «Weekend») in dokumentarne filme (npr. nekaj spretnih filmov o živalih; med temi pa se je še bolj izkazal A-leksander Ilič z ekspresionistično «Sovo» v proizvodnji Dunav filma). Zabaven je bil kratek slovenski film Jožeta Bevca «čas» z Mileno Zupančič in s samim
režiserjem. Med ostalimi kratkimi deli se splača omeniti vsaj še Predraga Goluboviča »Joseph Schulz*.
Selekcijo kratkih filmov je predstavila tudi vojvodinska hiša Neo-planta film iz Novega Sada; zanimivi so bili predvsem dokumentarec o jugoslovanskih delavcih v Nemčiji, Prvoslava Mariča
»Privremeni život* ter risana fU-ma «Zastave» Zorana Jevatooi^ca »Jednakost* Nikola Rudiča in Rada Ivanoviča, ki vendar nista dosegla čudovite predlanske »Neveste*. Neoplanta'fflm je mlada produkcijska hiša, ki se je v preteklosti izkazala po drzni politiki (proizvedla je Žilnikova filma in Makavejeva «WR», razen drugih zanimivih filmov), letos pa je napravila samokritiko. Po tej je za letošnji festival pripravila le jugoslovansko - špansko -ameriško koprodukcijo «Samrtno proleče (Primavera mortal*), izrazito komercialen film z Mileno Dravič, ki je bil najavljen že pred dvema letoma in je letos nastopil izven konkurence. Za prihodnji festival pripravlja Neoplanta nove filme.
Zanimiv je tudi pregled filmov po republikah. Slovenija je letos odločno napredovala po kvantiteti. Medtem ko sta bila lani le dva slovenska filma na 24, so bili letos trije na 16, druga dva sta pa že v izdelavi (Štigličev in Pavlovičev). Razen Klopčičevega filma in kratkega dela Jožeta Bevca pa nas kvaliteta ni zadovoljila. Janeta Kavčiča »Begunec*, ki je otvoril festival, je film o fašistični okupaciji, ki nerodno povezuje akcijo z intimizmom. Zelo nas je razočaral Vojko Duletič, ki je predlanskim predstavil zanimivi »Na klancu*, letos pa nepotrebno počasno in prazno adaptacijo Vorančeve »Ljubezni na o-doru* (dobra je le igra Metke Franko). Slovenske filme je sicer publika s težavo sledila, saj so bili edini s podnaslovi, medtem ko srbohrvaški niso podnaslovlje-ni, filmov v drugih jezikih pa letos ni bilo (makedonsko - srbska koprodukcija »Ukleti smo, I-rina* je v srbohrvaščini).
Preostaneta nam še dve vodilni smeri letošnjega puljskega festivala: partizanska in izrazito komercialna smer. V prvo spada . seveda predvsem »Sutjeska* režiserja Stipe Deliča. Film je na-l slednik Bulajičeve «Neretve», le

Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V poslu dobre možnosti za vse tehnične stroke. Bodite ljubeznivi, če hočete imeti vpliv na drago vam o-sebo. Zdravje občutljivo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V poslu ne dvomite o uspehu, ki ga pričakujete. Pazite na posledice nekoristne kapricioznosti. Nervoznost.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) V poslu se boste izkazali pred svojimi kolegi. V pogledu čustev razčistite dvoumno situacijo. Rahlo nerazpolo-
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Spremembe v delovnem programu, ki vam bodo zelo prav prišle. Ljubljena oseba vam bo dokazala vsa svoja globoka čustva.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Čim prej (»pravite napako, ki jo je zagrešil neki vaš sodelavec, kajti sicer boste račun plačali vi.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zelo vesele in koristne vesti v zvezi s poslovnim delovanjem. V družini zelo primerno soglasje in razumevanje.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Ne spuščajte se v hazard, kajti tokrat sreča ni na vaši strani. Duševno boste pobiti, kar pa bo le malo trajalo.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Nekdo vam bo povrnil izposojeni denar ali plačal neki račun, nad katerim ste napravili križ.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Poglejte pošto in račune, da bi se pozneje zaradi česa ne kesali. V čustvenih odnosih ne smete biti preveč občutljivi.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Verjetno boste morali na pot ali ka. podobnega. Vsekakor neka sprememba. V večernih urah zelo prijet no razpoloženje doma.
VODNAR (od 21. L do 19. 2.) Finančne težave. Bodite zato previdni in trošite le toliko, kolikor je najnujnejše. V sporu boste z drago osebo.
RIBI (od 20. 2. do 20. 30.) Nikakor ne prevzemajte nalog, ki bi ne spadale v vaše območje, ker zanje niste sposobni.
da je tu edini znani tuj igralec Richard Burton v Titovi vlogi, medtem ko sta Bondarčuk in po mnenju nekaterih Orson Welles sodelovala le pri realizaciji. Zanimivo je, da nastopajo v vseh partizanskih vlogah najbolj znani jugoslovanski igralci, za Titovo vlogo pa so izbrali tujega i-gralca, kot da bi hoteli dati osebi sami nekakšno oddaljenost. Predsednik Tito sam je sledil realizaciji filma. Glasbo je sestavil Mi-kis Theodorakis. Film temelji v glavnem na treh komponentah: na prevladujoči spektakularni realizaciji, ki ji ne manjkajo sredstva; na poveličevanju požrtvovalnosti in človeškosti partizanov ter na osrednji vlogi predsednika Tita. Režiser Stipe Delič, ki je bil doslej le sodelavec raznih režiserjev, ne daje filmu nobenega o-sebnega pečata, kar je bilo menda v namenu proizvodnje. Ne glede na njegovo pomembnost se mi zdi »Sutjeska* notranje malo povezan film z mnogimi epizodični-mi elementi.
Ostali partizanski filmi so realizirani z manjšimi sredstvi in so bolj nasledniki predlanskega spretnega Vrdoljakovega filma »U gori raste zelen bor» in raznih lanskih filmov, predvsem Krvav-čevega «Valter brani Sarajevo*. Letošnji film Gojka Šipovca »So* pa predstavlja pravo degeneracijo zvrsti, saj je pogosto nehote podoben parodiji. Že boljši je Predraga Goluboviča «Bombaši», ki temelji na zabavnih dovtipih in-na igri popularnih Živojinoviča in Samardžiča.
Zavedali smo se, da je v vseh filmih interpretacija osrednji e-lement za ljudski uspeh filma. Arenska publika, ki včasih zelo naivno sledi filmskemu dogajanju, ima zelo rada določene i-gralce, ki se vračajo v mnogih filmih in do katerih goji pravi kult. Gre vsekakor za manj odmaknjeno verzijo «divizma». kn» jo poznamo pri nas.
Nastop znanih igralcev je seveda odločilen tudi v drugi smeri, ki smo jo imenovali komercialno. V to spadajo, poleg dveh pse-vdoproblematičnih filmov Kreša Golika (»Živjeti od ljubavi* z Borisom Dvornikom in izven tekmovanja »Razmedja*), še ostali štirje filmi festivala, ki so se mi vsi zdeli znosni. Vladimira Tadeja »Žuta* (z Ružico Sokič) in Mila Djukanoviča »Paja i Jare* (s Pa-vlem Vujisičem in Miodragom Petrovičem - Čkaljo) sta snemana po zabavnih scenarijih Gordana Mihiča, a brez režiserske domišljije. Vanče Kljakoviča «Kužiš stari moj* je zabavno delo z Ivico Vidovičem in Evo Ras. Zanimivo je, da vsi trije prikazujejo družbeno marginalne sloje, ki se požvižgajo na družbeni red; v tem smislu bi jih bilo zanimivo primerjati s podobnimi motivi v drugih kinematografijah Najbolj u-spel komercialni film je po mojem prvenec igralca Kola Ange-lovskega »Ukleti smo. Irina . . . (Tatko)*, ki se spretno poslužuie popularnosti Bate Živojinoviča in Nede Arnerič za pripoved erotično atmosferske zgodbe, ki sicer ne pove nič novega, vendar inteligentno uporablja že znane e-lemente.
Za festival prihodnjega leta najavljajo že nekaj filmov, med katerimi je »Užička republika*, nadaljevanka smeri »Sutjeske*, v kateri bo verjetno igrala Američanka Shirley Mac Laine. Problem je: kaj bomo v Pulju 1974 videli poleg »Užičke republike*?
SERGIJ GRMEK
SREDA, 8. AVGUSTA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15	PROGRAM ZA OTROKE «L’ARPA D’ORO DEL TROLL*
Vloge:
Kralj — Gianni Mantesi Kari — Zoe Incroci Cineracchio — Alvaro Piccardi Troll — Attilio Cucari
18.45	I RAGAZZI Dl PADRE TOBIA »CHE PAURA!*
TV igra
19.45	ŠPORTNE VESTI ITALIJANSKE KRONIKE VREMENSKA NAPOVED
20.30 DNEVNIK
21.00	ČLOVEK IN MORJE
500 MILIJONOV LET POD MORJEM Drugo nadaljevanje te nove televizijske serije, ki jo je pripravil Jacques Cousteau, je posvečeno raziskovanju morskega dna okrog Nove Kaledonije v Tihem oceanu. Področje raziskovanja je bilo omejeno na lagunski predel, ki ga rudarsko izkoriščajo. Cousteau in njegovi sodelavci so skušali preučiti nekatera živa bitja, ki so živela že pred 500 milijoni let. Podvodni posnetki prikazujejo, kako je bilo delo skupine otežkočeno spričo prisotnosti številnih zelo strupenih kač, pojava, ki ga gre pripisati poseganju človeka v naravno okolja. Nekatere teh kač so ulovili, nakar je s pomočjo analize njihovega strupa bilo ugotovljeno, da je mnogo strašnejši od onega, ki ga imajo kobre. Končno je skupina, navzlic težkočam, našla oziroma odkrila Nautil, neko vrsto okamenine, ki so na njej po petsto milijonih let še opazni znaki življenja.
22.00	ŠPORTNA SREDA
23.00	DNEVNIK
DRUGI KANAL
21.00	DNEVNIK
21.15	»LA LUPA*
film v režiji A. Lattuade
Glavne vloge: Kerima, Ettore Manni, May Britt, Maria Passante, Arina Arena, Giovanna Ralli, Ignazio Balsamo in Paolo Ferrara.
«La lupa» je film, ki ga je po istoimenem delu Giovannija Verge izdelal Alberto Lattuada l. 1953. Vergovo delo, novela, ne sodi med najboljša njegova dela.
La Lupa je žena kakih štiridesetih let, lepotica, ognjevita v svojih strasteh. Zbuja pozornost in poželenje moških. Seznani se z nekim vojakom, Nannijem Lasco, in postane njegova ljubimka. La Lupa pa ima tudi hčerko, Maricchio, takisto zelo lepo. Fant se vanjo resnično zaljubi in jo hoče poročiti. Maricchia se najprej pomišlja, potem pa na spodbudo matere, ki meni, da bo tako za vedno lahko imela poleg sebe moškega, ki se je vanj zagledala, ponudbo sprejme. Tako se vzpostavi neko težko in nejasno sožitje, ki se konča, ko Maricchia rodi sina. Zdaj ta spodi mater od doma, potem ko pa mati še naprej spletkari, da bi ji odtrgala moža, jo s svojimi delovnimi tovarišicami zasleduje in ji grozi. La Lupa konča tako, da se prostovoljno poda v smrt. Tej motni in blodni zgodbi je Lattuada, skupaj z obema scenaristoma filma, dal drugačno mesto od Verge. ker jo je prenesel iz devetnajstega stoletja v današnji čas in s Sicilije v neki «izmišljen, kamenit in odljuden kraj». Tudi samo delo, ki sta ga opravljali La Lupa in njena hčerka, je spremenjeno: po Vergi sta obe delali na zemlji, v filmu pa delala v neki tobačni tovarni, med številnimi drugimi delavkami, kar daje zgodbi nekakšen bolj kolektiven in množičen pečat.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
19.10 OBZORNIK
19.25 MAČKON IN NJEGOV TROP - barvni film 19.55 -NA SEDMI STEZI - športna oddaja-
20.15	ZABAVNA GLASBA
20.45	RISANKA 21.00 DNEVNIK
21.35	POLJUBI ME, KATICA — film Režija: George Sidney
V glavnih vlogah: Kathryn Grayson, Howa,rd Kell, Ann Miller, Ku-t Kasunar, Keenan Wynn.
Film so v slovenskih kinematografih predvajali pod naslovom UKROČENA TRMOGLAVKA. Shakespearova komedija se prepleta z nekakšno komedijo v zabavno celoto, v kateri prevladujejo lepe melodije in zabavni zapleti.
23.20 GLASBENI NOKTURNO
E. CHAUSSON - POEME ZA VIOLINO IN ORKESTER Francoski skladatelj prejšnjega stoletja Ernest Chaussor nam je malo znan, saj njegova dela le redko srečujemo na programih opernih in koncertnih odrov. V svojem kratkem življenju (um."l je star 44 let) je napisal precej del na vseh področjih glasbe - tako operi KRALJ ARTUR. HELENA, v njih je predvsem pod vplivom Wagnerja, koncepte, komorna dela in celo solo pesmi
Med najboljša in tudi najbolj znana sodi poeme za violino in orkester, ki vam jo bo s simfoničnem orkestrom RTV Ljubljana pod taktirko Sama Hubada predstavil Rok Klopčič
23.35	POROČILA
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
21.00 RISANKA 21.15 POROČILA
31.30	BRAZILIJA — dokumentarni film
22.30	ZABAVNO GLASBENA ODDAJA
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 in 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Opoldne z vami: zanimivosti in glasba; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.30 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 21.20 Za vašo knjižno po-'ico; 21.50 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče: 15.10 Zabavni spored; 16.20 Simf. koncert.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30. 14.30. 17.30. 18 30. 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.30 «20 000 lir za vaš spored*; 10.00 Otroški kotiček; 10.15 Z nami je...; 10 41 Pisan spored; 11.21 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah: 14.00 Plošče: 14.40 Mini juke box; 15.00 Slavne pianistične strani: 15.45 Lahka glasba; 16.00 Duo Ferrante & Teicher; 16.15 Današnji pevci 18.00 Narodno zabavna glasba: 18.45 Vilko Ukmar: Simfonični poem št. 2; 20 00 Iz priljubljenih oper: 2100 Dober večer v glasbi; 22.00 Čitajmo •skupaj Kalkove strani; 23.35 Glasba za lahko noč.
NAUK rt M PROGRAM
7.00. 8.00 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8 30 Popevke: 9.15 Vi in jaz; 10 55 G. Puccini: »Tosca* — 3. dejanje; 11.30 Četrti program; 13 20 Glasbeno - govorni spored; 14 00 Popevke: 15.00 Poletni spored za mladino; 17.05 Sončnica; 18 55 Pisana glasba: 19.25 Godba na pihala; 20 20 Resna glasba 2120 «Lettera a una conoscente* — radijska drama; 22.20 »Andata e ri-torno*.
II PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30. 15 30, 19.30 Po ročila; 7,41 Pojeta G Ferri in R Carlos: 8.40, Kako in zakaj. 8 54 Operne arije; 9.50 »Madamin* -nadaljevanka; 10.10 Plošče za poletje: 10 85 Poseben spored Danes Alberto Rabagliatti: 12 40 O pravljivci; 13.50 Kako in zakaj, 15 00 Stendhal: La certosa di Parma - 5. nadalj.: 15.45 Glasbeno govorni spored; 17 35 Spored za mladino 20.10 »Andata e ritor-no* z Mino; 20.50 Lahka glasna lil PRrC-R*M
10.00 Koncert; H 00 Alhinonijevi koncerti; 11.40 Sodobna ital glas ba; 12.15 Glasba skozi čas; 13 30 Glasbeni irtermezzo; 14 30 Portrel avtorja:	Riussel; 16 15 »In vi
no veritas* — radijska priredba;
17.20	Strani iz albuma: 18.45 Zbori: 19.15 Vsakovečerni koncert: 20 30 Mozart; «Cosi fan tutte* — opera.
SLOVENIJA
7.00. 8.00, 11.00, 14 00, 16.00 20.00 Poročila; 3 10 Glasbena matineja; 10 05 Počitniški pozdravi; 10 35 Glasbeni spomini: 11 15 K Cipci: Sneguljčica baletna suita: 12 20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije za opoldan: 13.30 Kme tijski nasveti. 1.3 40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam...; 15 10 Oktet Jelovica in moški oktet Svoboda iz Trbovelj; 15.30 Naši poslušalci čestitajo; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16 40 Recital pianistke Tanje Zrimškove: 17.00 »Loto - vrtiljak*• 18.10 Operni koncert:
19.20	Listi iz pop albuma; 19 45 Naš gost: 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 22 15 Vedno lepe melodije; 23 15 Revija popevk: 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Plesni zvoki.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
PO DOGODKIH ATLETSKEGA POKALA V OSLU
Fiasconaro je edini nedolžen
Italijani so s svojo vročekrvnostjo prešli na stran krivcev, čeprav bi bili po poteku samem upravičeno med prizadetimi
I NOTRANJI ŠAHOVSKI TURNIR KROŽKA DEV1N-ŠTIVAN
OSLO, 7. — 0 dogodkih drugega dne atletskega evropskega pokala v Oslu se govori še naprej, in to žal iz zornega kota, ki nima kaj opraviti s športom. Vsem je že znano, kaj se je zgodilo: pred startom teka na 800 m, ki bi moral biti glavna točka programa, so sodniki diskvalificirali zaradi treh ne pravilnih startov Italijana Fiasco-nara in s tem verjetno zares za; pečatili usodo italijanske ekipe, ki je nadaljevala tekmovanja pod šokom in dosegla v marsikateri panogi manj, kot je bilo od nje pričakovati. Do tukaj sicer nič hudega: Angleži so zmagali z 8 točkami prednosti, in matematika j'm da v vsakem primeru prav. Italijani pa bi lahko po tej nezgodi, zaradi katere so bili deležni razumevanja večine atletov (in še posebej Carterja in Aržanova, to je Fiasconarovih nasprotnikov), imeli lepo opravičilo za neuspeh. Še enkrat pa je prišla na površje vroča kri «azzurrov», ki so se po sodnikovi odločitvi in nato, kar je še huje, tudi na koncu tekmovanja, predali zelo nešportnemu in neolikanemu obnašanju: nekateri uradni spremljevalci in funkcionarji atletske zveze so se zagnali v sod; nika, drugi so s tipičnimi gestami odgovarjali negodovanju publike in povzročili nastop policije, ki se je morala potruditi, da je zopet vzpostavila red.
Nič čudnega torej, če je norveško in sploh evropsko športno časopisje zelo ostro obsodilo italijansko ekipo: mnogi zahtevajo celo, da bi Italiji odvzeli pravico do or; ganizacije tekmovanja za evropski pokal za leto 1974. V splošnem pa vsi zahtevajo, da evropska zveza kaznuje tiste funkcionarje, ki so povzročili incidente.
Enkrat toliko so tudi italijanski športni komentatorji razumeli, aa napake ni mogoče skrivati. Italija se je že večkrat (skoraj po vsakem porazu) zapletla v polemike in do zadnjega trdila svoje, tokrat pa je v časopisih razviden obču; tek krivde in glavna skrb je iskati vzroke incidentov in opravičila za atlete, ki so bili živčno prenapeti-Splošen zaključek pa je precej sprejemljiv: Fiasconarova diskvalifikacija je bila krivična, za Italijo odločilna, reakcija atletov in ostalih pa nepremišljena in samo razumljiva, ne pa opravičljiva.
Med tistimi, ki so zganjali neumnosti na stadionu, ni bilo tistega, ki bi se lahko pravzaprav edini res čutil prizadetega. Fiascona-
žal mirno kri in si prizadeval, da i jadranju za kategorijo »leteči Ho-
o- ‘ landec junior*. Prvenstvo poteka v organizaciji tržaškega jadralnega združenja, ki praznuje letos svoje 50. leto delovanja. Med premaganci v tej prvi vožnji sta tudi svetovna prvaka kategorije, Miljčana Bertocchi in Apostoli, ki sicer tekmujeta vsak s svojim partnerjem. Od dveh je samo Bertocchi osvojil vidno — četrto mesto.
umiri tovariše. S tem je torej stal ed;ni brez krivde in si pridobil simpatije tistih, ki so mu bili doslej precej nenaklonjeni. Arža-nov, s katerim je bil Fiasconaro v zadnjih časih precej v polemiki (koliko so temu botrovali časnikarji, pravzaprav ne vemo) je tokrat takoj po dogodku izrazil nasprotniku svojo solidarnost, Putte-mans, zmagovalec teka na 5000 m, pa je Italijanu podaril plaketo, ki jo je dobii od organizatorjev za svojo zmago.
Športni (in nešportni) del tekmovanja se je na vsak način končal v nedeljo. Vse, kar bo temu sledilo, bo lahko vplivalo na potek tekmovanja v prihodnjem letu, s športom pa nima več kaj opraviti.
NOGOMET
Kvalifikacije za nastop na SP
V
Čile zmagal v odločilni tekmi s Perujem
MONTEVIDEO, 7. — V odločilni tekmi druge južnoameriške nogometne izločilne skupine za nastop na SP je Čile premagal Peru z 2:1 (1:1). To je bila že tretja tekma med moštvoma, ki sta na lastnih igriščih odpravili nasprotnika z e-nakim rezultatom 2: C. čile je s tem zmagal v svoji skupini, ni pa še med finalisti svetovnega prvenstva: moral se bo še srečati z zmagovalcem 9. evropske skupine, Sovjetsko zvezo, in le zmagovalec tega dvoboja bo drugo leto nastopal v Mttnchnu.
ODBOJKA
BUKAREŠTA, 7. — Na mednarodnem odbojkarskem turnirju v Bukarešti je Sovjetska zveza premagala Japonsko s 3:0, Romunija Mehiko s 3:0, ČSSR pa Bolgarijo, tudi s 3:0.
zvezo 17 fantov in 16 deklet. Med njimi bodo tudi zmagovalci kolajn olimpijskih iger v Mtinchnu Steve Furniss (mešani slog), Caty Carr (100 m prsno), Dana Schoenfield (prsno) in Sue Atwood (100 m hrbtno).
Ameriški plavalci, ki bodo nastopali na univerzitetnih igrah v Mo; skvi, se ne bodo mogli udeležiti prvega svetovnega prvenstva v Beogradu. Ker ne bodo mogli nastopati na državnem prvenstvu v Luisvillu, ki velja za izbirno tekmovanje za nastop na SP in ki bo prav v dneh nastppa v Moskvi, je
POZDRAV ODBOJKARIC IZ ROVINJA
JADRANJE
14. italijansko mladinsko prvenstvo
Zmaga Tržačanov v prvem dnevu
TRST, 7. — Tržačana Parladori in Burlino sta s čolnom Felix II
ro je po izjavah vseh, atletov in.zmagala na prvi vožnji 14. mladin-celo »odločilnega* stari-erja*'* Abdiči skega italijanskega prvenstva v
Nagrajevanje na tržaški občini
Odbornik za šport in turizem pri tržaški občini Gasparini, je včeraj popoldne sprejel v občinski palači košarkarice miljskega Intercluba, ki so pred kratkim osvojile državni naslov med deklicami. Med svečanostjo je odbornik izročil igralkam (katerih starost gre od 13. do 14. leta) mestni pečat iz 14.
Uspel
turnir
Med nedeljskim ljudskim praznovanjem na Devinskem gradu, ki ga je priredil kulturni krožek iz Devina in Štivana, so odigrali tudi notranji šahovski turnir, ki je odlično uspel, saj je bilo zanimanje zanj veliko.
Turnir je bil razdeljen na dve kategoriji. V prvi so nastopali člani, zmagal pa je Ivan Brecelj, v drugi kategoriji pa so nastopali mladinci. Tu je bil najuspešnejši L!vio Šušteršič, pred Jordanom Kosminc.
Končna lestvica:
ČLANI
1.	Ivan Brecelj
2.	Igo Legiša
3.	Boris Sardoč
4.	Rajmund Kralj
5.	Aleš Brecelj MLADINCI
1.	Livio Šušteršič
2.	Jordan Kosmina
3.	Igor Colja
4.	Mario Adamič
5.	Gianni Rebula
NOGOMET
Pretekli teden v Ljubljani
Sestavljen koledar tekmovanj v slovenskih republiških ligah
V zahodni conski nogometni ligi bo nastopalo kar šest klubov iz Primorske
Pretekli teden so se na skupnem odigrani v soboto namesto v nede-
sestar.ku v Ljubljani zbrali predstavniki Nogometne zveze Slovenije, Zveze nogometnih .sodnikov Slo venije in Zveze nogometnih trenerjev Slovenije, .predstavniki klubov slovenske nogometne lige ter vzhodne in zahodne conske nogometne lige. Na dnevnem redu so imeli med drugim odobritev koledarja tekmovanj v letošnji jesenski sezo ni ter žrebanje parov vseh treh republiških lig za bližnje prvenstvo 1973/74. Tekmovanje v SNL, ki je bila nedavno povečana z dvanajstih na štirinajst klubov, se bo začelo 26. t.mA zaključilo pa 18. novembra. Dvanajstčlanski VCNL in ZC NL' pa bosta pričeli s svojim prvenstvom 2. septembra, končali pa bosta jesenski del tekmovanja 11-novembra. Pripomnimo naj še, da bosta dve koli v vseh treh ligah
stoletja in pokal kot spomin na njihov športni podvig.
PLAVANJE
33 kandidatov za Moskvo
Močno ameriško zastopstvo na univerzitetnih igrah
Udeleženci univerzitetnih iger ne bodo mogli nastopiti na svetovnem prvenstvu v Beogradu
LOS ANGELES, 7. — Združene i njihova izključitev iz državne re-države bodo poslale na univerzi- ‘ prezentance avtomatična. , tolne igre v Moskvi močno plaval- Trener univerzitetne reprezentan-no reprezentanco. Do 15. avgusta, ce Daland je sicer interveniral pri ko se bodo pričele univerzitetne amaterski plavalni zvezi, da bi igre, bo dopotovalo v Sovjetsko prenesli datum izbirnih tekmovanj,
1-
?R.imohs.hi AvevKiiic,
•ŠPoHTA/>0 Wiee0A/7&TVO*
čMjoo rcs~
vendar mu ni uspelo doseči ničesar. Nekateri najboljši ameriški plavalci se bodo morali tako posloviti od tega prestižnega tekmovanja.
Ameriško državno prvenstvo bo od 22. do 25. avgusta. Medtem pa so povsod na sporedu razni plavalni turnirji. Tako je v Lancastru Melissa Belote, trikratna olimpijska zmagovalka lani v Nemčiji potrdila svojo izredno formo na 200 metrov hrbtno z odličnim časom 2’22”36.
Ljubojevič znova sam v vodstvu
PETROPOLIS, 7. — Jugoslovan Ljubojevič je v 10. kolu medeon-skega šahovskega turnirja premagal sovjetskega predstavnika Sa-vona in tako znova ostal sam na vrhu lestvice s polovico točke prednosti nad Polugajevskim, ki je kot črni premagal Huga. Drugi jugoslovanski šahist, Ivkov, je remiziral z Reshevskym in ima trenutno 2 točki manj kot Ljubojevič. Lestvica je nepopolna zaradi rraogih prekinjenih partij.
NOGOMET
PO ZAKLJUČNEM LETNEM PRVENSTVU PRVAKOV
Jugoslovanska reprezentanca premočna za svoje nasprotnike
Boškov zadovoljen z novinci • Jugoslavija je že začela svoje priprave za srečanje s Španijo
KOŠARKA
TURNIR JURIJA GAGARINA
Zmaga Sovjetske zveze nad Jugoslavijo
MOSKVA, 7. — Na košarkarskem turnirju v spomin Jurija Gagarina je Sovjetska zveza v odločilnem srečanju premagala Jugoslavijo s 60:57 in si tako zagotovila prvo mesto pred svojimi nasprotniki. Na tretje mesto se je uvrstila Češkoslovaška.
foto O&rfa soji

| VICH, 7. — Španija je šestič zaporedoma osvojila teniški pokal De Galea. V odločilnem srečanju je I premagala Veliko Britanijo s 4:1.
BEOGRAD, 7. — Jugoslovanska državna reprezentanca je osvojila prvo mesto na nogometnem letnem turnirju. Državni reprezentanti so nastopali skupno s Sarajevom, Železničarjem, Dmamom, Vojvodino, Partizanom, Hajdukom in Crveno zvezdo. Konkurenca je bilo zelo huda, reprezentanti pa so v vseh srečanjih zmagali z zelo visokim rezultatom proti borbenim nasprotnikom, ki predstavljajo najboljše jugoslovanske nogometne ekipe, ki obstajajo danes v Jugoslaviji.
Zvezni trener jugoslovanske nogometne reprezentance je v ekipo vključil tudi precej novincev, tako da je preizkusil njihove sposobnosti v pričakovanju pomembnih med narodnih tekem s Španijo in z Alžirijo, ki bodo jeseni. V intervjuju za sarajevsko televizijo je Boškov izjavil, da so tako novinci kot tudi stari člani reprezentance v odlični formi in so trenutno močnejši od španskih predstavnikov, ki so preživeli v zadnjem času lažjo krizo. Zadovoljila je tako obramba, sier je bil še enkrat med najboljšimi vratar Marič, kot tudi napad, ki je bil izredno učinkovit, saj je samo v zadnji tekmi s Sarajevom zabil sedem golov, pa tudi v prejšnjih tekmah je bila njegova bilanca vedno ugodna. Zadovoljen je bil tudi z Oblakom, ki je dobro okreval po poškodbi v lanskoletnem nogometnem prvenstvu. Svoje mesto v reprezentanci je zopet prevzel in zelo težko ga bo po prikazani igri zgubil. Najučinkovitojši pa je bil med napadalci prav gotovo Bajevič, ki si je zagotovil največjo bero golov, čeprav je večkrat tudi pomagal drugim tovarišem v napadu pri realiziranju.
Reprezentanca Je prav gotovo bila tista, ki je najbolj zadovoljila na tem poletnem nogometnem turnirju, saj so njeni člani dokazali, da so odlično pripravljeni in trenutno neustavljivi. Njihova igra v teh srečanjih pa daje precej upanja, da bodo dobro zaigrali tudi v odločilnih srečanjih s Španijo, ko se bo odločalo, kdo bo potoval na svetovno prvenstvo v Milnchen. * * *
BEOGRAD, 7. — Disciplinska komisija jugoslovanske nogometne zveze je danes razpravljala o podkupovanju v srečanjih lanskega prvenstva med Vardarjem in Spar-
kund. Sjcupno z njim bo nastopal
_________________ _______- v ameriški ekipi še Randy Wil-
ia, ve se le, da se bo zopet se- liams, zlata^ kolajna iz MUnchna v stala 16. avgusta.	’
je pričela z 20-minutno zamudo. Komisija ni izdala nobenega poroči-
Jugoslovanski nogometni pokal
Žreb oškodoval marsikatero moštvo
BEOGRAD, 7. - V nedeljo bodo odigrali večino tekem za šestnajstino finala jugoslovanskega nogometnega pokala. Pari so bili ze določeni, žreb pa je oškodoval marsikatero moštvo s tem, da je poleg parov dveh drugoligašev določil tudi dvoboje med ambicioznimi ekipami. Značilen primer za to je tekma med Železničarjem in O-limpijo (v Sarajevu), pa med Hajdukom in Vardarjem.-(er "Četikdm in Borom. Tekme šestnajstine finala so naslednje:
Borac (Bš) — Sarajevo, Čelik — Bor, Zagreb — Šuijeska, Hajduk — Šumadija, Timok — Dinamo, Ohrid — Borac, Split — Spartak, Hajduk — Vardar, Velež — Belišče, Rukar — OFK Beograd, Maribor — Lovčen, Trepča — Rad-nički, Željezničar — Olimpija, Slo-boda — Partizan, Crvena zvezda — Dinamo (P), Vojvodina — Slobo-da (TU).
skoku v daljino, svetovni prvak v teku na 880 jardov Wohlhuter, ki bo tokrat tekel na 800 metrov.
Kepjo bo zastopal Boit, ki se že dalj čaša pripravlja v Viareggiu. Družbo mu bosta delala rojaka Asati in Biwott, medtem ko oodo Čehi nastopali z Matuškortt in Bra-becem.
V zadnjem trenutku so v program vključili tudi ženski tek na 1500 m, kjer bosta med drugimi nastopati tudi Romunka Silai in Italijanka Paola Pigni.
TELOVADBA
Al
ATLETIKA
Danes se prične mednarodni miting v Viareggiu
VIAREGGIO, 7. - V Viareggiu se bo pričel jutri tradicionalni atletski miting. Pred univerzitetnimi igrami v Moskvi in po nastopu v Oslu bo to srečanje za Italijane velikega pomena. Nastopili bodo vsi najboljši atleti, z izjemo Fia-sconara in Mennee.
Poleg Italijanov bodo nastopali še Američani, katere bo vodil Rod Milburn, nato Čehoslovaki, Španci, Tunizijci, Bolgari, Švicarji, Nemci, Avstrijci, Kenijci in nekateri atleti z Jamajke.
Milburn, ki je pred tremi tedni v Sieni izenačil svoj svetovni re-
VeilSlV« UICU »aiuaijcm m	.v urun	ovvj
takom, Sutjesko in Olimpijo ter o kord v teku na 110 metrov z ovi-tekmi Olimpija — Partizan, ki se 1 rami, že dolgo napada mejo 13 se-
OKTOERA V LONDONU
tvrdko prveastvo prvič v Angliji
L0ND0N,"7T— Evropsko prvenstvo v ženski telovadbi bo 26. in 27. oktobra v Londonu. Evropsko prvenstvo bo prvič v Veliki Britaniji in se bo odvijalo na plavalnem stadionu v Wembleyu. Nastopalo bo 23 držav, med katerimi bo tudi jugoslovanska ženska telovadna reprezentanca.
ljo zaradi mednarodnih tekem jugoslovanske nogometne reprezentance s Španijo in z Alžirijo.
Spodaj prinašamo spored tekem zahodne conske nogometne lige, ki je za primorske ljubitelje nogometa še posebej zanimiva, saj oo v njej nastopalo kar šest klubov s področja Primorske, in sicer Adria, Jadran, Primorje, Tabor, Tolmin in Vozila.
1.	KOLO — 2. septembra
Tržič — Sava (Kranj), Jadran (Dekani) — Adria (Miren), Tolmin
—	Litija, Usnjar (Vrhnika) — Primorje (Ajdovščina), Vozila (Nova Gorica) — Sava (Tacen), Triglav (Kranj) -r- Tabor (Sežana),
2.	KOLO — 9. septembra
Sava (Kr.) — Tabor, Sava (Ta.)
—	Triglav, Primorje — Vozila, Litija — Usnjar, Adria — Tolmin, Tržič — Jadran.
3.	KOLO — 16. septembra Jadran — Sava (Kr.), Tolmin —
Tržič, Usnjar — Adria, Vozila — Litija, Triglav — Primorje, Tabor
—	Sava (Ta.).
4.	KOLO — 23. septembra Sava (Kr.) — Sava (Ta.), Primorje — Tabor, Litija — Triglav, Adria — Vozila, Tržič — Usnjar, Jadran — Tolmin.
5.	KOLO — 30. septembra Tolmin — Sava (Kr ), Usnjar —
Jadran, Vozila — Tržič, Triglav — Adria, Tabor — Litija, Sava (Ta.)
—	Primorje.
6.	KOLO — 7. oktobra Sava (Kr.) — Primorje, Litija —
Sava (Ta.), Adria — Tabor, Tržič
—	Triglav, Jadran — Vozila, Tolmin — Usnjar.
.7. KOLO — 13. okt. (sobota)
Usnjar -r- Sava (Kr.), Vozila — Tplrnin, Triglav — Jadran, Tabor -r Tržič, Sava (Ta.) — Adria, Primorje — Litija.
8.	KOLO - 20. okt. (sobota)
Sava (Kr.) — Lirija, Adria —
Primorje^ Tržič — Sava (Ta.), Jadran — Tabor, Tolmin — Triglav. Usnjar — Vozila.
9.	KOLO — 28. oktobra
Vozila — Sava (Kr.), Triglav — Usnjar, Tabor — Tolmin, Sava (Ta.) — Jadran, Litija — Adria, Primorje — Tržič.
10.	KOU) — 4. novembra
Sava (Kr.) - Adria, Tržič - Litija, Jadran — Primorje, Tolmin — Sava (Ta.), Usnjar —" Tabor, Vozila — Triglav.
11.	KOLO — 11. novembra TriglJV'Sava (Kr.), Tabor —
Vozila, S*va (Ta.) — Usnjar, Pri-, morje — Tolmin, Litija — Jadran*. Adria — Tržič.
P. B.
TRAVEMONDE, 7. - Evropsko prvenstvo v jadranju v razredu zmaj, ki bi se moralo pričeti danes v tem nemškem mestu, je bilo odloženo do konca meseca in se bo odvijalo v Španiji, v Arenyes de mar. •
OD JUTRI NOVA NADALJCVANKA
TAJSKA - DEŽELA VEČNEGA POLETJA
Jutri bomo (pod gornjim naslovom) začeli objavljati novo nadaljevanko, in sicer nadvse zanimiv potopis našega dolgoletnega sotrudnika Emila Freliha, ki nam je že pred tedni poslal drugi del svojega potopisa iz Tajske. E. F. nam je tedaj med drugim pisal:
«Pošiljam vam drugi del potopisa iz Tajske. V prvem delu lani $em opisoval lepote glavnega mesta Bangkoka, zdaj pa tajsko podeželje. Prepričan sem, da bodo bralci radi prebirali vtise iz tajskega podeželja, daljna eksotika je vselej privlačna, razen tega pa opisujem obisk mostu na reki Kwat, ki je že po svoje atraktiven zaradi znanega filma Most na reki Kwai.»
Dr.
Aleksander Gala - Peter
Partizanski zdravnik 133
Spomini iz bogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika
Gotovo me je nekdo vzel na muho, šem pomislil. K sreči hie ni zadelo. Moral sem naprej, da si ogledam položaj, kot sem sklenil. Kakor hitro sem se malo dvignil iz zaklonišča, je že spet udarilo poleg mene. Da bi se prepričal od kod v tem splošnem streljanju letijo krogle, sem nataknil svojo tri-glavko na palico in jo dvignil nad zaklon. Takoj je spet pobilo. Nisem smel več ostati na mestu. Odločil sem se in skočil Prek majhne jame na desno čez rob. Potlej sem imel mdr.
Ko sem se vrnil v štab, sem takoj zvedel, da so medtem sklenili, da prevzamem vse ranjence.
Storila se je noč. Večjo skupino ranjencev sem poslal v strmino pod greben nad potjo, ki pelje iz Oblakovega vrha Proti Dolenji Trebuša. Razen Mikija (Mirko Pirc), intendanta IX. korpusa, ki je bil ranjen v hrbtenico od drobca mine, drugih nisem poznal. Skril sem jih med skale v bukovem Sozdu, ki je tedaj komaj zelenel. Položaj je bil dober. Ce bodo ranjenci mirni, jih ne bodo našli. Kuhajo lahko, vendar toorajo paziti na dim, sem Jim svetoval. S seboj so imeli tudi hve kravi, da ju bodo molzli in po potrebi zaklali. Druge hra-he namreč ni bilo več moč dobiti. Pri ranjencih sem pustil tudi nekaj zdravil. Strogo sem jim zabičal, da se podnevi ne sine nihče pokazati iz gozda. Tam morajo ostati popolnoma Plimi, nevidni in neslišni, dokler ne pridemo ponje
Vrnil sem se nazaj na zbirališče, kjer sem pustil majorja Itibačenka in še nekaj ljudi, ki niso bili sposobni za daljši toarš z enotami. S kolono, v kateri so borci ruskega bataljona n°sili majorja Ribačenka, smo v varstvu noči krenili po str-Piini proti Dolenji Trebuši. Globoko v globeli je bila skrita
centralna korpusna apoteka; le Jaz sem vedel, kje Je. Tja sem odpeljal ranjenega šefa ruske misije in še tri: tov. Bevka z ženo in Toma Brejca.
Na pol poti do Dolenje Trebuše je bila v strmini edina bajta, kjer je bila javka za apoteko. Tam smo se ločili od voda partizanov, ki je prinesel majorja. Dogovorih smo se, da bodo po končani nalogi odšli za brigado. Od tam naprej smo sami s pomočjo osebja iz apoteke spravili ranjenca do barake. Bila je kakih 100 do 150 m niže v še hujši strmini, ki je bila nagosto porasla z grmovjem.
V baraki smo ostali tri dni. še tisti večer sem pregledal Ribačenka in izvršil toaleto rane na roki. Imel je prestreljene mehke dele nadlahti. Rana v trebušni stehi na spodnjem delu trebuha je bila bolj komplicirana in je zahtevala kirurški poseg, ki so ga kasneje izvršili v bolnici «Franja». Drugega dne so se nam pridružili še vsi, ki so se prejšnjega dne umaknila z nami. Takrat je pregledal Ribačenka še dr. Bogdan.
Okoli poldne je močno zaropotalo prav nad nami. Krogle so letele mimo naših glav. Kazalo je, da so nas napadli, štiri ali pet nas je pohitelo na položaje okoli apoteke m čakali smo v zasedi, kaj se bo zgodilo. Okoli nas je bilo čutiti ljudi, ki so se naglo spuščali v globel. Dva ah trije partizani so hiteli prav mimo nas, ne da bi nas opazili. Bili smo dobro skriti	v	zaklonih in v gostem grmovju.	Poklical	sem partizana,	ki	je šel	prav mimo mene. Ni me	razumel.	Bil je ita-
lijanski partizan. Le debelo me je gledal in hitel proti dnu grape. Imel sem vtis, da barake, v kateri je bila apoteka, ni niti opazil, čeprav je bežal čisto mimo nje. Streljanje nad nami	je	kmalu	ponehalo. V zaklonih smo	ostali še	do mraka.
Kakor hitro se	je zvečerilo, smo odšli do	bajte na	Stotah, da
poizvemo, kaj se je čez dan dogajalo tam okoli, kdo je streljal ln zakaj!
Ko smo prišli do bajte, smo imeli kaj videti! Takoj za vhodom je bila kuhinja in v njej v kotu velik kup svežih govejih kosti. V hiši se je trlo partizanov. Govorili so slovensko, italijansko ln rusko. Med njimi so bili borci, ki so prejšnji večer prinesli ranjenega majorja Ribačenka. Niso odšli naprej z brigado, kot je bilo rečeno, pač pa so ostali tu.
Dopoldne so ujeli kravo, Jo zaklali in jo do večera že
vso pojedli. Gnetli so se okoli ognjišča in pekli ves dan. Potem Je prišla po grebenu nad hišo nemška patrola in vžgala po njih. Najprej so se razbežali, nato pa udarili nazaj, saj so bili dobro oboroženi. Nemci so streljali v hišo in krogle so letele tudi mimo nas, ki smo bili niže pod hišo. Pri tem napadu je bila težko ranjena neka bolničarka in še nekaj partizanov. Dekle Je tisto noč umrla. Strel ji je šel podolž skozi celo telo.
V baraki nismo nič vedeli, kakšen je položaj okoli nas. Kdo ve, če nas Nemci le niso odkrili ah ujeli koga, ki bo povedal, kdo se nahaja na hribu pod Gačnikom. Morah smo stran. Toda kam? Nihče ni poznal poti iz te globeli. Edini, ki bi nas lahko odpeljal proti Mrzli Rupi v Trnovski gozd, je bil gospodar bajte na Stotah Viktor. Ta pa o tem ni hotel nič slišati. Bil Je namoč preplašen in od njega ni bilo pričakovati, da bi nas mogel povesti od tod.
Tretjega dne zgodaj zjutraj smo kljub temu, da nismo našli vodiča, odšli. Imeli smo namen premakniti se prek grebena na drugo stran v pobočje, kamor sem skril prejšnje dni večjo skupino ranjencev. Nato bi se premaknili naprej prek Oblakovega vrha in šebreljskih hribov proti šentviški planoti, kamor je odšel štab korpusa z brigadami.
Bil je mrak, ko smo zapustili barake. Na vzhodu se je delal dan. Nebo je bilo jasno in zadnje zvezde so ugašale na njem. Majorja Ribačenka smo pustih v baraki. Kasneje smo sklenili poslati ponj in ga odpel j ah v bolnico «Franjo».
Previdno smo se vzpenjali v hrib in prišli na greben, že ko se Je delal dan. Pred nami so šli v izvidnico dva ah trije partizani z brzostrelkami. Niso bili daleč pred nami, morda nekaj deset metrov. Ko smo prišli pod vrh grebena, me je eden lz izvidnice poklical, naj grem nekaj pogledat. Prav na robu v gostem ln visokem vresju Je ležalo nekaj negibnega, človeku podobnega. Previdno smo se približali s puškami, pripravljenimi na strel. Tedaj se je kupček zganil. Nekdo izmed nas se je sklonil ln privzdignil odejo: pod njo se je pokazalo skrčeno telo mladega dekleta v partizanski uniformi s škornji, v hlačah, s pištolo za pasom in brzostrelko pod seboj. Glavo je še vedno tiščala k tlom in ni se ozrla, ko jo je tovariš privzdignil, da ji pogleda v obraz, šele ko je vprašal: «Kaj pa delaš tu?# Je dvignila glavo in vsa začudena z globokim
vzdihom olajšanja rekla: «Partizani!»
S tresočim glasom je jela pripovedovati, da je že kdove kateri dan tu na grebenu. Mimo nje je šla pred dvema dnevoma nemška patrola, vendar je niso opazili. Ni vedela ne kod in kam. Ves čas je bila brez hrane in vode. Ko je zjutraj zashšala nas, je bila prepričana, da je zopet nemška patrola, zato se je potuhnila, kot je to storila prvič, ko jo je presenetila sovražna patrola.
Partizanko smo nahranili In jo vzeli s seboj.
Se tisti dan smo zvedeli, da je glavnina enot s štabom srečno prestala ofenzivo na šentviški planoti. Brž smo s pomočjo majhne radijske postaje, ki jo je imel tovariš Boris Kraigher, vzpostavili z,njimi zvezo in prišli so po skupino ranjencev, ki je bila v strmini nad Oblakovim vrhom. Tudi ti so srečno prestah ofenzivo. Nemška patrola, ki je kasneje napadla bajto v Stotah nad centralno lekarno, je šla mimo njih. Intendant, ki Je ostal z ranjenci, se je sredi dneva pokazal na planem, ne da bi vedel, da je nad njim nemška patrola v zasedi. Počil je samo en strel in intendant je svojo neprevidnost plačal s kroglo v srcu. Bil Je edina žrtev. Nemci se z grebena v gozd niso spuščali Zadovoljili so se s streljanjem na posameznike, ki so se pojavih v dosegu njihovega orožja.
Tako je minila tudi velika preizkušnja. Srečno smo rešili vse ranjence. Tisti, ki smo skupaj preživeli nekaj dni, smo se spet razšli vsak na svojo dolžnost; pota so se nam križala le še redko ali nikoli več. Bil sem zadovoljen, da je vse tako dobro izteklo. Kot Je bila navada v takih primerih, sem tudi takrat izpraznil v bližnjo skalo cel šaržer municije. Takrat Je ni več primanjkovalo!
Življenje Je teklo naprej. Problemov Je bilo vedno več in bili so čedalje pestrejši. Ni bilo časa misliti na drugo kot na naloge, ld jih je bilo treba sproti reševati. Tako so minevali dnevi, dokler nismo v začetku maja zapustili Trebuše in se prek Lokev in Vitovelj spustih v Vipavsko dolino. V Šempasu so nas naložili na kamione in odpeljali proti Dutovljam in kasneje v Trst ter Gorico.
Sredi maja 1945 sem se vrnil domov. Z očetom sva al segla v roke, v očeh pa so nama zaigrale solze radosti.
Vojne je bilo konec.	(KONEC)
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
8. avgusta 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mal i oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT - Trst
PRIMANJKUJE GORIVA IN SUROVIN
Čilska industrija paralizirana zaradi stavke avtoprevoznikov
Vojska bo zastražila konvoje tovornjakov, ki vozijo živež v največja mesta - Ostra polemika zaradi umora delavca v Punti Areuas
SANTIAGO DE CHILE, 7. - Napetost v Čilu narašča iz dneva v dan. zlasti odkar sta vlada in krščanska demokracija, največja opozicijska stranka, prekinili pogovore. Kako kočljiv je položaj v državi priča ukrep, ki ga je danes odredijo »osrednje operativno poveljstvo* (sestavlja ga pet ministrov, katerih glavna naloga je omejiti porazne posledice, ki jih ima stavka avtoprevoznikov na čilsko gospodarstvo); vojska in policija morajo spremljati in braniti za vsako ceno konvoje tovornjakov, ki prevažajo živež in surovine v prestolnico.
Vladno poročilo o položaju v državi trdi, da zaradi stavke avtoprevoznikov primanjkuje goriva in živeža v mestih, medtem ko sadje in druga hrana gnije v skladiščih. Zaradi pomanjkanja surovin so morale nekatere tovarne prekiniti z obratovanjem.
Napetost je včeraj terjala drugo
DRAGI TIGER
Ime ji je Heidi Stumpf in v cirkuških krogih jo vsi poznajo kot prvo krotilko, ki se je slekla v tigrovi kletki. Pred šestimi leti je prvič u-prizorila svoj nastop s pomočjo bengalskega tigra Lorda. Zaprta v močni kletki se je lepa svetlolasa Heidi slačila s pomočjo velikega *mač-ka>, ki je znal res nežno odpeti modrček.
Njen 53-letni soprog pa ni cenil iznajdljivosti mlade Heidi. Iz ljubosumja je prodal tigra, ne da bi vprašal ženo za svet. Razkačena striptizer-ka se je takoj ločila od ljubosumnega moža, zelo nežnega Lorda pa je nadomestila z pepardom. tPredstava pa mi kljub temu ne daje več tako velikega zadoščenja — je z obžalovanjem priznala Heidi — saj geparda, kljub dobri volji, ne moremo primerjati z odraslim tigrom».
MODA
Modne muhe že tako pogojujejo naše življenje, da smo pripravljeni odpovedati se marsičemu, da se lahko skobacamo v ozke *jeans» ali pa ^splezamo» na sandale z izredno debelim podplatom. Zaradi mode pa se bomo morali tudi odreči dobremu kozarcu domačega, češ da alkohol debeli.
Vsaj tako nam nepristransko svetujejo modni ustvarjalci, ki so pripravili nalašč za poletje pijačo tlemontac». Prednosti? Ne debeli, pravzaprav pomaga pri hujšanju, tako da bo jeseni lahko vsakdo zlezel v dolge in ozke obleke.
IN SPET MODA
Kaže, da je tudi Maova ideologija odpovedala kot orožje proti modnim muham. Po nekaj letih varčevanja, bodo Kitajke lahko spet dale duška svoji modni ustvarjalnosti.
»Vroče hlačke> so osvojile celo Maocetungovo soprogo.
smrtno žrtev, ko so vojaki streljali proti delavcu, ki naj bi se ne ustavil na njihov ukaz. Vojaki so nepričakovano vdrli v državno tovarno v Punti Arenas in iskali skrito orožje. Po pričevanju delavcev so vojaki ravnali zelo surovo z uslužbenci, poškodovali pa naj bi tudi nekaj strojev. Kljub vsemu pa niso našli domnevnega arzenala.
Delavske organizacije so danes o-stro protestirale zaradi nezaslišanega vojaškega posega, predvsem pa zaradi umora nedolžnega delavca. Po pričevanju očividcev, naj bi vojaki ne ukazali nesrečnežu, naj se ustavi, pač pa ga hladnokrvno ubili.
Tako ravnanje je izzvalo ogorčen protest levičarskega tiska in osrednje sindikalne organizacije CUT. Komunistično glasilo »El Siglo* poudarja, da bo tako ravnanje razdvojilo državo in vzbudilo v ljudstvu nezaupljivost do vojske, ker fašistične tolpe nemoteno rovarijo, medtem ko vojska išče orožje v tovarnah in nastopa z nezaslišano strogostjo. »še hujše pa je dejstvo — pribija »El Siglo* — da fašistične škvadre napadajo konvoje tovornjakov s strelnim orožjem in z razstrelivom. Taka kriminalna dejanja so mogoča, ker konvoje spremljajo le maloštevilni policijski agenti in ker delavci spoštujejo zakon o orožju (niso oboroženi). Tisti, ki izkoriščajo položaj v svoj prevratniški namen, se okoriščajo tudi z discipliniranostjo naših vojakov*.
V tem zaključku je očiten namen komunističnega lista, da s pohvalo nekoliko omili strogo obsodbo posega vojske v tovarni v Punti Arenas in ne zaostri težavnih odnosov med vlado in vojsko. Bolj radikalno stališče je zavzelo socialistično glasilo »Ulti-ma hora», ki trdi, da je namen stavke avtoprevoznikov reorganizirati pre vratniški aparat desnice. Ust brezpogojno obsoja vojaške preiskave v tovarnah, ki ao jih zasedli delavci, ko
istočasno vojska pasivno sledi teroristični dejavnosti desnice.
«Ultima hora* nadalje trdi, da desnica pripravlja državni udar in v ta namen skuša ustvariti kaos v državi s stavko avtoprevoznikov, istočasno pa izrablja vojsko in jo vključuje v prevratniški načrt tako, da anonimno prijavlja obstoj skladišč orožja v tovarnah. To oceno položaja je v bistvu osvojila tudi osrednja sindikalna organizacija CUT.
Zanimivo je dejstvo, da je istočasno z izbruhom neredov v Čilu in z zaostritvijo napetosti demokrščanski predsednik, senator Patricio Aylwin obsodil kubanskega ministrskega podpredsednika Rafaela Rodrigueza, ki je na uradnem obisku v Čilu, vmešavanja v čilske notranje zadeve. Senator je nadalje definiral kot »škandal, kateremu mora iti vlada do dna* prisotnost poveljnika kubanske tajne policije v državi.
Demokrščanski predsednik je poudaril, da je bil Allendejev vojaški svetovalec Arturo Araya ubit med o-biskom kubanskega državnika v Čilu. Pribil je tudi, da je policija takoj po zločinu celo preiskala letalo kubanskih gostov, da bi preprečila beg morebitnim Kubancem, ki bi bili vpleteni v umor.
Očitno je, da je Aylwinova izjava le poskus odtegniti pozornost čilskega prebivalstva od trenutnega položaja v državi, ki je posledica stavke avtoprevoznikov. Prav KD in ostale opozicijske stranke pa nadzorujejo sindikalne organizacije te kategorije.
Popoldne se je položaj v Čilu še zaostril, ker so rudarji največjega bakrovega rudnika v državi napovedali stavko. Delavci trdijo, da vlada ni izpolnila vseh določil pogodbe, ki so jo podpisali pred dvema tednoma. Gre predvsem za sporazum o ponovni zaposlitvi 97 rudarjev, ki so bili odpuščeni, ker so podpihovali nerede v rudniku. Vlada se je obvezala, da jih bo ponovno zaposlila, a minister za rudnike ni še podpisal zadevnega dokumenta.
Nadaljujejo se medtem atentati proti javnim ustanovam. Danes zjutraj so neznanci raistrelili naftovod Santiago - Concepcion. V napadu na neki tovornjak pa je bila ubita neka ženska, katero so napadalci zadeli s kamnom v glavo.
Kljub nasprotjem pa kaže, da stiki med vlado in KD niso dokončno prekinjeni, čep-av Allende odločno nasprotuje vladni preo-snovi in vstopu vojakov v vlado, kar je ena od osnovnih zahtev o-pozicije. Minister za notranje zadeve Briones je poudaril, da je sporazum še možen, predstavniki KD pa so izjavili, da opozicija pri-
čakuje, da vlada izpolni njene zahteve za nadaljevanje pogajanj.
Avtoceste in varnost
RIM, 7. — V obdobju od 27. julija do 5. aivgusta, ko je bil promet na italijanskih cestah najgostejši, je na avtocestah državne družbe IRI izgubilo življenje v raznih prometnih nesrečah 8 ljudi. V istih dneh pa je na ostalih državnih cestah izgubilo življenje 313 ljudi. Po ugotovitvah ministrstva za prevoze je vožnja po avtocesti trikrat varnejša od vožnje po navadnih cestah, zlasti ker se je v zadnjih časih močno zmanjšal odstotek smrtnih prometnih nesreč.
SYDNEY, 7. — Avstralska vlada je poklicala v domovino svojega veleposlanika v Parizu v znak protesta proti francoskim jedrskim poskusom.
Letos je bilo ugrabljenih v Argentini že več kot sto ljudi, za katerih osvoboditev so svojci plačali več kot 100 milijonov dolarjev. Prejšnji petek in v soboto so neznanci ugrabili nekega 00-letnega tekstilnega industrijca ter 16-letnega Nestorja Parnasa, sina nekega bogatega živinorejca. Na sliki: srečanje med materjo in 13-letnim A. Martinom Weberjem, ki so ga ugrabitelji izpustili v zameno za 43 milijonov lir
NA POBUDO MARYLANDSKEGA DRŽAVNEGA PRAVDNIKA
Ameriški podpredsednik Agnevv na zatožni klopi zaradi izsiljevanja, goljufije in davčne utaje
Agnew: ^Nedolžen sem, in upam, da bom to lahko dokazal pred sodiščem»
WASHINGTON, 7. - Zvezni državni pravdnik v Marylandu je začel sodno preiskavo o delovanju ameriškega podpredsednika Agnevva in njegovih ožjih sodelavcev. Agnew je obtožen goljufije, izsiljevanja in davčne utaje.
Vest, ki jo je ameriški tisk objavil z velikim poudarkom, je potrdil sam podpredsednik, ki je izjavil, da je nedolžen. »Ne bom več komentiral zadeve — je še pribil — dokler h*', bb pravdnik zaključil svoje preiskave. Nedolžen sem in upam, da bom to lahko dokazal pred sodiščetn*. '
Preiskava zadeva podkupovanje marylandskih upravnikov za časa Agnewovega gubematorata, ko so v državi zrasle hiše kot gobe po dežju.
Agnew je bil na čelu marylandske grofije od leta 1962 do leta 1966, nato pa je bil izvoljen za guvernerja. Tej funkciji se je odpovedal, ko je postal podpredsednik.
Preiskava se je začela januarja
in zadeva predvsem podkupovanje upravnikov v zvezi z natečaji za gradnjo javnih poslopij. Kaj so preiskovalci točno ugotovili ni znano. Ve se le, da je bivši podpredsednikov sodelavec William Fortunoff priznal, da je bil posrednik v podkupovanju javnih funkcionarjev. Po poročanju ameriških listov, naj bi marylandski pravdnik začel preiskavo tudi o delovanju dveh vplivnih Agnevvovih prijateljev. O bančniku Walterju Jonesu m poslovniku Budu Ham-mermannu. Oba sta zelo aktivno zbirala denar za podpredsednikove volilne kampanje. Kaže, da del teh skladov pa niso uporabili za volilno kampanjo.
Pismo, s katerim je ministrstvo za pravosodje obvestilo podpredsednika o preiskavi, je poslal sam pravosodni minister Richardson, ki je poslal kopijo obvestila tudi zveznemu pravdniku Coxu, ki vodi preiskavo o zadevi Waltergate. Ta poteza je zelo značilna, čeprav za-
■iiiiiiimifiiiiiiiiiMiiiiiiiifiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuitNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
PRI LUCCI KOT V DIVJEM FAR WESTU
Iz poštnega vagona odnesli vrednosti za desetine milijonov
Okrepljena dejavnost roparjev na bančne ustanove
LUCCA, 7. — Na postaji San Pietro a Vico, nekaj kilometrov od Lucce, so trije roparji vdrli v poštni vagon ter odnesli s seboj vrednosti za več desetin milijonov lir. Policijski organi še niso izšle dili krivcev roparskega napada
Napad na poštni vagon na postaji San Pietro a Vico, ki je zelo blizu Lucce, je precej nenavaden, saj gre za krajevno železniško povezavo, katere odhodna postaja je Lucca, zadnja pa Castelnuovo Garfagnana. Na podlagi zaslišanja raznih prič so policijski organi ugotovili, da so se roparji pripeljali z vlakom iz Lucce, se polastili denarja in vrednostnih papirjev ter potem zbežali z avtom tipa »alfa romeo 2000», ki se je medtem pripeljal po cesti, ki gre vzporedno z železniško progo. Avto je bil seveda ukraden ter je zato skoraj nemogoče ugotoviti kdo so bili ljudje, ki so prip-avili in izvedli načrt dokaj nenavadnega ropa.
Roparska akcija je potekla bliskovito. Ko sta v poštnem vagonu na postaji dva uslužbenca pregledovala ‘azne pošiljke so vstopili v voz trije moški. Eden je ostal pri vhodu ter odprl na široko časopis, da bi zakril morebitnim mimoidočim pogled v notranjost vagona. Druga dva zlikovca pa sta z revolverji v rokah ukazala uslužbencema, naj jima izročita denar in vrednostne pošiljke. Uslužbenca sta bila najbrž tako presenečena, da se nista mogla niti premakniti. Zato sta zlikovca sama pometala v vreči, ki sta ju prinesla s seboj, vse kar se jima je zdelo vredno. Takoj nato so vsi trije roparji zapustili postajo, se vsedli v avto, ki jih je čakal ter se odpeljali z vso naglico.
V Italiji je bilo danes tudi še nekaj drugih roparskih napadov. Prav v pokrajini Lucca, in sicer v kraju Forte dei marmi, sta dva roparja vdrla v krajevno podružnico hranilnice Iz Lucce ter odnesla iz blagaj-
ne bankovce za kakih 12 milijonov lir. V banki je bilo tedaj osem u-službencev ter nekaj strank. Roparji so zbežali z avtom tipa »mini minor* rdeče barve, ki je bil seveda ukraden. Pred begom iz banke je eden od roparjev streljal v zrak z brzostrelko. Eden od zlikovcev je bil zakrinkan, drugi pa je imel nepokrit obraz.
Dva druga roparja pa sta vdrla nekaj po poldnevu v sedež podružnice bančne ustanove San Paolo iz Turina v kraju Incisa Scapaccino. V banki so bili tedaj trije uslužbenci. Banditi so se polastili treh milijonov lir ter zginili brez sledu.
V okolici Bergama so zlikovci napadli dva poštna urada. Domnevajo, da gre morda za iste ljudi. To domnevo naj bi potrdila okoliščina, da so zlikovci zbežali z motorjem. V prvem primeru s težkim motornim kolesom, v drugem pa z neko staro vespo. V obeh primerih je bil plen malenkosten. V Prodalungi so odnesli 250.000 lir, v Cividinu pa le 150.000 lir. Prav tu niso pregledali nekega bližnjega predala, kjer so bili shranjeni štirje milijoni lir.
Črnski študenti proti rasni diskriminaciji
SALISBURY, 7. - Danes so bili pred »Rodezijsko univerzo» v Sa-lisburyju incidenti med afriškimi študenti in policijo. Ta je aretirala okoli 140 študentov.
Saiisburyjska univerza Je dostopna študentom vseh ras, torej tudi v določeni meri črnskim študentom. Prav ti so začeli protestno manifestacijo zaradi disciplinskih ukrepov proti šestim njihovim tovarišem. Univerzitetne oblasti so sprejele disciplinske ukrepe proti šestim študentom, ker so se ti udeležili nekaj dni prej protestne akcije za radi rasne diskriminacije.
Današnja protestna akcija je ti-
la zelo živahna. Policija je spustila na demonstrante pse, ki so marsikoga ugriznili (med drugim tudi nekega časnikarja). Demonstranti so zažgali živo mejo okoli športnih igrišč univerze.
Šele na koncu se je policijskim agentom posrečilo obkoliti največjo skupino študentov (okoli 150 ljudi).
Nenavadna prometna nesreča v Grčiji
ATENE, 7. — Štirje mrtvi in pet ranjenih so obračun nenavadne prometne nesreče na državni cesti, kj povezuje mesti Xanthi in Omotini. Iz še neznanega razloga je tank, ki je vozil proti Xanthiju, zavozil na levo stran cestišča in dobesedno pomendral taksi, ki mu je privozil nasproti.
devi, vsaj navidezno, nista povezani, ker ponazarja taktiko, ki jo je izbrala Bela hiša; dati vtis, da ne bo ovirala preiskave o morebitnih škandalih, v katere so vpleteni, čla ni vlade.
Za tak nastop se je Bela hiša odločila prav na dan, ko se je začela sodna razprava o magnetofonskih posnetkih Nixonovih pogovorov. Predsednikovi odvetniki so izjavili sodniku, da Nixon ne bo v nobenem primeru izročil zahtevanih trakov. ker bi zaradi tega lahko hudo utrpel ugled predsedstva republike kot inštitucije.	1	•
Sodni postopek se je začel konec julija, ko je predsednik zavrnil zahtevo sodnika Coxa, naj mu izroči magnetofonske posnetke svojih pogovorov. Prav tako je predsednik zavrnil tudi zahtevo preiskovalne komisije ameriškega senata. Cox je vložil priziv na sodišče in sprožil tako ustavno krizo, ki se bo verjetno zaključila pred vrhovnim sodiščem.
V utemeljevanju Nixonovega stališča je predsednikov odvetnik Buzhart zagovarjal teorije ločitve oblasti. O-dločno je poudaril, da je v predsednikovi pristojnosti kaznovati tiste sodelavce, ki so grešili. V tem posebnem primeru pa je Nixon prišel do zaključka — je poudaril odvetnik — da ne bi izročil trakov tudi če bi se zmotil v ocenjevanju položaja, ker je v Interesu ameriškega ljudstva, da se ohrani princip tajnosti predsednikovih dokumentov.
Preiskovalna komisija senata je danes začela zasliševati bivšega pravosodnega ministra Richarda Kleidien-sta. Včeraj pa je zaključil svoje pričevanje bivši ravnatelj zvezne policije FBI Patrick Gray. Po mnenju sodnih izvedencev je bilo Grayevo pričevanje po Deanovem najbolj eksplozivno. Bivši ravnatelj FBI je dejal, da je osebno obvestil predsednika o rovarjenju njegovih svetovalcev. Demantiral je tudi Nixonovo trditev, da je 30. aprila odredil FBI preiskavo o vohunski zadevi. »Kot načelnik zvezne policije — je dejal — nisem dobil v tej zvezi nobenega ukaza*.
Archibald Cox je izjavil časnikarjem, da bo v petek predložil sodniku Sirici svoj odgovor utemeljitvam Nixonovih odvetnikov. Po mnenju izvedencev bo zvezni sodnik dokončno odločil o sporu konec meseca. Proti njegovi razsodbi bosta stranki lahko vložili priziv le na vrhovno sodišče.
Polet skylaba
HOUSTON, 7. - Po včerajšnjem 6-urnem vesoljskem »sprehodu* (nov
rekord) so ameriški kozmonavti Bean, Garriot in Lousma prvič vklopili skylabov teleskop, s katerim so slikali velikansko «sončno eksplozijo*.
Po včerajšnjem «sprehodu», ki je dokazal, da vse naprave vesoljskega laboratorija delujejo pravilno, so tehniki ameriške vesoljske ustanove dokaj optimisti in menijo, da bodo kozmonavti lahko u-spešno zaključili svojo nalogo. Prepričani so, da se bodo lahko vrnili na Zemljo z isto ladjico apollo, s katero so prileteli do skylaba. Iz previdnosti pa se na kozmodromu na Kennedyjevem rtu nadaljujejo vse priprave <za reševalno odpravo
MOSKVA, 7. — Moskovski znanstveniki so odkrili 103. element sistema Mendelejeva .Atomska teža novega elementa je 256, polovična »življenjska doba* pa le 30 sekund, med katerimi element izžareva žarke alfa z energijo 8,6 Mev.
O UGRABITVI KIRURGA ROSSELLIJA
Posvet preiskovalcev S. Marina in Rrezza
Neuspešno zasliševanje sardinskih pastirjev
AREZZO, 7. — Zdi se, da truplo moškega, ki so ga našli v avtomobilu privezanega na sedež z električno ži:co, nima nobenega opravka z ugrabitvijo kirurga Itala Rossinija iz San Marina in njegove hčerke Rosselle. Kot so časopisi že sporočali, so preiskovalni organi našli v avtu znamke fiat 1100 R zoglenelo truplo 28-letnega Bruna Silvagnija iz Sassofeltrio ori Pesaru. Sam pomočnik državnega pravdnika v Arezzu dr. Marsili je včeraj izjavil, da priimek Silva-gni zanj ne pomeni nič. Kvečjemu, je dodal, bi se vsa zadeva utegnila zasukniti drugače, če ne bi šlo v resnici za Silvagnija. temveč za kako drugo osebo. Pravijo namreč, da je med ljudmi, ki jih policijski organi zasledujejo že nekaj dni nekdo, ki je zdoma že več dni. Zelo čudno zveni, da je Sil-vagni bil .oziroma je še (če ie še živ) član tnisovske organizacije.
Danes sta odšla v Sassofeltrio predstavnik sodnijske oblasti iz Perugie ter neki karabinjerski kapetan kjer naj bi ugotovila indenti-teto mrtvega ter lastnika avtomobila.
Tako se je tudi zadnje senzacionalno odkritje mrtvega mladeniča v avtomobilu izkazalo kot v bistvu nepomembno. Zato preiskovalni organi še vedno omahujejo med najrazličnejšimi hipotezami. Res jo, da imajo v svojih rokah štiri sardinske pastirje ter nekega moškega s Sicilije, toda zdi se, da tudi na tej ravni niso dosegli nobenega u-spelia.
Zagovorniki bratov Manca so izjavili, da razpolagajo z dovoljni-mi dokazi, da bi morala sodnijska oblast izpustiti osumljenca na rvo-bodo. Baje tudi glede treh ostalih obtožencev ne obstajajo stvarni dokazi o njihovi krivdi.
V določenem trenutku se je zdelo, da je bil položaj nekaterih o-sumljencev precej negotov, toda domneve o kakem hitrejšem razvoju preiskovalne akcije so splahnele tudi spričo izjav, ki jih je podal v San Marinu premožni sardinski pastir Francesco Loi.
Ppraja se vtis, da obstaja določena neskladnost med preiskavo,
ki jo vodijo sanmarinske oblasti in preiskavo italijanskih oblasti. Fran-cesca Loia je zaslišal prav komisar za pravosodje sanmarinske republike dr. Francesco Viroli. Loi je priprt že nekaj dni v zaporih republike San Marino. V kratkem ga bo komisar ponovno zaslišal. Zaslišal pa ga je tudi že prej, toda, zdi se, da brez uspeha. Glede Loia je Viroli izjavil, da gre za človeka, ki se zlepa ne vda, toda več hi hotel povedati. Loia so vpra-
šali, zakaj sta žena in hčerka nekaj dni pred njegovo aretacijo nenadoma odpotovali na Sardinijo
Loi se je zagovarjal, češ, da sta žena in hčerka odšli tja, ker je prav sedaj obletnica smrti nekega njihovega sorodnika. Torej ni šlo za beg, temveč za čisto normalne človeške odnose.
Glavno vprašanje, ki ga sodnijske oblasti tako v San Marinu kot v Italiji raziskujejo je tisto, ki zadeva osebnost človeka, ki naj bi nudil u-grabiteljem informacije, ki so bile potrebne za ugrabitev. V tej zvezi pa pravijo, da so ugrabitelji v prvem trenutku nameravali ugrabiti nekega industrijca in še neko drugo osebo, loda ker ti dve nista bili tedaj navzoči v republiki San Marino, so se v zadnjem trenutku odločili za ugrabitev dr. Rossinija in njegove hčerke (po pomoti).
Pozno zvečer se je zvedelo, da so se na karabinjerski postaji sestali sinoči pomočnik državnega pravdnika iz Arezza, številni karaoinjerski častniki in tudi dr. Viroli iz republike San Marino.
Delavci našli orožje v zidu genovske tovarne
GENOVA, 7. - Delavci, ki so podirali zid v tovarni Asgen v Campiju so odkrili pravcati arzenal v duplini, ki jo je nekdo izdolbel v zidu. V železnih zabojih je bilo dobro shranjenih 369 ročnih bomb, 60 pušk, 19 brzostrelk, dva mitraljeza in 30 tisoč nabojev.
Medtem ko so delavci vrtali v zid, je sveder zadel ob jekleno površino. Previdno so odlkrušili nekaj ometa in odkrili prvi zaboj. Takoj so poklicali orožnike, ki so zaplenili orožje. Preiskovalci menijo, da je kdo skril orožje že med drugo svetovno vojno.
Trinajstletni šofer
GENOVA, 7. _ Trinajstletni genovski- deček Alessio M., ki je bil že znan policiji zaradi vrste tatinskih podvigov, je snoči ukradel avtobus „ za »sprehod* po mestu. Alessio, ki je že večkrat sedel na tuja motoma kolesa za en «gi-retto*, je sedel za volan avtobusa, kj je bil parkiran na Trgu Vitto-ria in se je odpeljal. Na Korzu Evropa pa so ga opazili mestni redarji, ki so ga začeli zasledovati. Golobradec pa je tako spretno vozil težko vozilo, da so ga dohiteli le ko se je sam ustavil, ker se je naveličal vožnje z avtobusom.
niiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii
PEŠ PO «DOLINI SMRTI»

Joe Aun VVilliams in Anita Perrot sta dosegli cilj: prepešačili sta okrog 200 km dolgo »dolino smrti*. Kljub velikemu naporu sta bili dekleti dobre volje in v izredni fizični kondiciji, saj so ju le nekoliko skelele noge,
ker so ju čevlji ožulili
PO ANKETI RAI
«Igre brez raeja» najbolj privlačna televizijska oddaja
Še dve italijanski ekipi se borita za vstop v finale - Američani odkupili vrsto oddaj
RIM, 7. — še dve italijanski ekipi se bosta pomerili s predstavniki francoskih, nemških, belgijskih, britanskih, nizozemskih in švicarskih mestec, da bi si priborili vstop v finalno srečanje popularnih »Iger brez meja*, ki bo v Parizu na trgu pred Eiffelovim stolpom 15. septembra. Gre za reprezentanci Battipaglie in Foligna, ki pa imata malo možnosti za uspeh.
Po vsej verjetnosti bo Italijo zastopala na finalnem srečanju ekipa Senigallie, ki se je doslej najbolje uvrstila. V prvem srečanju je do-
segla drugo mesto. Drugi italijanski predstavniki so se odrezali veliko slabše saj je bila Matera šele peta, Cantu četrta. San Vito al Tagliamento peta, Chieri pa zadnja. Zadnji dve polfinalni srečanji bosta 16. avgusta v Blanckenber-gerju v Belgiji (Battipaglia) in 2. septembra v Meiligenhafenu v Zahodni Nemčiji (Foligno).
Kot vsako leto je sojenje na »Igrah brez meja* vzbudilo velike polemike. Pristranski sodniki naj bi najbolj oškodovali ekipo San Vita,
ki bi po mnenju italijanskih tekmovalcev zaslužila vsaj drugo mesto, ne pa petega. To ni edini primer slabega sojenja, na srečo pa pravilnik določuje, da se finalnega srečanja udeleži po ena ekipa iz vsake države. Po prvem razburjenju se zato kaj kmalu poležejo tudi polemike o pristranskem sojenju.
Oddaja je tako privlačna zaradi iznajdljivosti organizatorjev, k isi izmolijo včasih res posrečene tekme. Poleg televizijskih mrež sed-, mih držav, ki sodelujejo na igrah,
oddajo redno predvajajo še Jugoslavija, Španija in druge evropske države. Po anketi italijanske RAI so «Igre brez meja* najbolj priljubljena oddaja zlasti med otroci in starejšimi. Popularna oddaja »Rischiatutto* je v tako sestavljeni lestvici šele na četrtem mestu.
Oddaja je vzbudila tudi zanimanje Američanov, ki bodo odkupili vrsto oddaj. Potem ko so Evropejci 20 let posnemali Američane, so bile tudi ZDA prisiljene iskati novih idej za svoje televizijske oddaje na starem kontinentu.
MOSKVA, 7. — Neki ribič iz Pe-trozavodska je preživel 34 dni na zapuščenem otoku sredi jezera Onega. Hranil se je s travo, pil pa je le roso. čeprav je shujšal za 20 kg, je njegovo zdravstveno stanje zadovoljivo.
• » •
MEMPHIS, 7. — Jok 18-mesečne-ga otroka je tako razburjal mladega varuha Ellisa Francisa, da ga je zadavil. Detetova mati je povedala, da je prosila Francisa, naj varuje otroka, medtem ko je bila ona V službi v bližnji restavraciji.