17. številka. V Trstu, v soboto 26. februvarja 1887. ^ * X Opa zke. Vni dopisi f»o poftiljajo uredništvu v ulici Torrente, l2.V«»k list mora biti frankiran. Kokopiai fe nrez priloge stane za colo leto ti for., za pol letu & for., za četrt leta I for. (»O nov. — posamezne Številke su dobivajo pri oprav-nistvu, v prodajalnicali tobaka v Trstu po Zm nov., v Gorici in v Ajdovščini po Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. ti nov •V elinojtl je nio4». Spoznavajmo se! (Konec) 3. Usadite si zato, dragi kršdsni, duboko u srce, da valja Gospodina Isusa nasljedovati u krotkosti, u poniznosti, u ljubavi, u molenju i drugih kriepostih i dobrih djelih; nije nas to Gospodin Isus riečmi samo učio nego je on sve to sam izvrši-vao. I zato je od potrebe, da se u svih svojih djelih ugledavate ne na zle običaje svoje i drugih, nego na Život našega Gospođina Isusa, i to neka vam odsele postane pravi i jedini običaj, da u svem njega nasljedujete; jer se neima i nesmije živiti po zlih običajih, nego onako, kako je Gospodin Isus živio; jer tko govori da stoji u Kristu, treba da i sam onako hodi, kako je Krist hodio, kako nas uči «v. Ivan evangjelista (\ Joa. 2.) 4. Žalostni li so to izgovori za naše običaje! Što je jofi gorje, ti običaji ne samo Ja nam neće modi služiti za izgo\or, nego de nam biti joS veće osudjenje. Gdje imi više grieha, ondje su teže kazne, ondje je teže osudjenje ; nu gdje se grieši po običaju, ondje ima više grieha ; običaj dakle služi za veće kazne, za veće osudjenje. Treba da se razumijemo ; tko si nedaje truda, da svoje zločeste običaje ostavi i izkorieni, nego nastavlja griešiti po tih običajih, on očevidno više grieha čini, kojih se niti čuva niti stidi. Što još više, takovu, koji po običaju grieši, ukazuju se isti i najveći grieai, kao da nisu grieši ili da su samo mali grieši. Evo riečisv. Augustina: «Griesi, ma da su neznam kako veliki i strašni, kada predju u običaj, drže se ili za nikakove ili samo za male griehe» (Pecoata enim PODLISTEK. Družba sv. Mohora v tržaškej škofiji. Pregledovaje imenik udov družbo sv. Mohora, jako človeka razveseli, ko vidi, kako loto za letom raste in so razširja število podpornikov te za nas tako zelo koristne in imenitne družbe. To spoznavajo tudi nasprotniki naši, zato so se začeli nže zaganjati vanjo, kakor bi jim bila Bogve kako na poti ali jim delala zapreko o njih namerah. Zato pa mora biti tudi dolžnost vsakega rodo-in domoljuba, da podpira, kolikor in kakor le more koristno delovanje družbe sv. Mohora. Mnogo ho je uže storilo tudi v tržaškej škofiji /,a to družbo in število udov se jo tudi uže jako pomnožilo, ali bilo bi lahko mnogo, mnogo večje, in bi še bolj koristno vpljivalo na ude in na neudo. Kolikokrat se primeri, da se oglasi kak neud pri znancu — udu, proseč ga, naj inu posodi to ali ono knjigo, izdano po družbi, da bodo tudi on bral, kor jo slišal, da je v njej mnogo lepega, koristnega, zanimivega in podučnega. — ln koliko se človek neomikan in neučon nauči tudi iz takih knjig, bodisi za svoje nrav-nostno, bodisi za materijalno živenje. In kolikokrat so sliši: v bukvah družbo sv. Mohora užo tako stoji. Ce pogledamo nekoliko nazaj v ime- quantumvmagna, et horrenda, cum m consuetu linem venerint. aut nuli -aut parva esse creduntur.) Što još viS", govori bv. Augustin : ka l su kop gnesi gdjegod u običaju, onda s« on> stide, koji ih nečine. Eno pozvan je onaj krSćanin na razgovor, gdje zna u naprvo, da če se opiti, da će se Bogom zaklinjati, da će psovati t druge griehe činit', i on ide na razgovor i etid ga je nepoći. Eno ondje se počne kakova nepoštena igra, uhvati se nepristojno kolo, i pozove se ona djevojka, neka dodje u kolo. i sramota joj se čini nepoći; i tako sramota joj se čini, živiti pošteno bez grieha pred očima Gospodina, a neč ni joj se sramota, ići na sramotu Isusovu u one prigode, koje bez grieha bit nemogu. Da se onaj krščanin ukloni i otidje Bogu se molit onda, kada se Bog vriedja i iz onega mjesta, gdje se Bog pogrdjuje, to bi mu se činila sramota, )er nema toga običaja. Stid ga je neraditi nepošteno. Ovo vam je sada življenje kršćansko po mnogih mjestih; to je način, kalo oni misle da nasleduju Krista, jer govore, da je sad običaj, ovako živiti. Ti ljudi slični su onim, koji su vi kali, neku se Isus propne; oni nisu gledali na to. Što je pravo, što li je istinito, nego su radili po običaju t« su dovikivali Pilatu: Propni ga, propni. Ali naš Gospodin Isus, koji je sama istina, koji je i nam svim istinu na-vieštao, sudit će nas po istini. Naš dakle običaj ne samo neće nam modi služiti za izgovor, nego će nam biti na još veće osudjenje, jer čim, da padamo u sve vede griehe. Treba dakle ili se kaniti zlih običaja ili se valja izgubiti. 5. Zato vas, dragi krščani, opo- nike družbe prejšnjih let, vidimo, da so je nekoliko let družba jako dobro razširila, da jej je število hitro raslo, sodaj pa, da je začela množitev udov nekoliko pešati, ako no celo odjenjavati. Žalostno, pa resnično! — Kje tiči pač temu uzrok? Poglejmo nekoliko v minola leta, kako je bilo z številom udov v tržaškej škofiji v časih 1870, 1877, 1884, in lanj-skega leta. Leta 1870. je imela tržaška škofija vseh udov 866 in sicer po dekanijah tako-le: Dekanija Buzet 14, dekanija dolinska 143, jelŠanska 61, krkavska 8, kaatavska 46, koparska 34, oprtaljska 3, osapska 13, pazinsko-pičanska 32, skedenjska 143, tržaška 202, tomajska 167 udov. Čes sedem let pa se je število udov po škofiji dvignolo uže na 1273, tedaj se je pomnožilo v teli letih za 407 udov. Po dekanijah pa je naraslo število tako-le: V buzetski je bilo leta 1877. 15 udov, tedaj 1 več kakor pred 7 loti, v dolinski dekaniji je pa poskočilo število udov na 193, tedaj za 50 večje, kakor pa pred 7 leti. Pristopilo so v tej dekaniji v teh 7 letih 3 duhovnijo, namreč Draga z 1 udom (1. 77), Gročana s 6, in Brezovica s 14. Izgubila so je pa Divača, kije imela 1870. leta 6 udov; od 1874. 1. naprej pa je ni več; slabo znamenje za tistega, kdor jo bil tega kriv; posebno na Divači bi se bilo lahko nabralo mnogo udov, ker se je prav tisti čas istrska železnica delala in odprla. mmjem, da se neobazirete na to, Što drugi i dru/" čine, niti si neuzimajte k srcu, kako 6>. ljudi suditi, ako ne-podjete u društva, gdje ste u pogibelji, Boga uvriedeti; nego gledajte na to, što j" Gospodin I«us činio, i k .ko on o vas sudi i kako 6* vas je ln<>ć suditi. ZiŠto dakle ideš u ono družtvo, po kom se ide u pakao? zušm živiš po običaju, koji vodi u pauao? n'ie li to upravo djuvolska -diep'ći, da se stidiŠ, ono činiti, što je naš Gospodin Činio i nam činiti savjetovao ili zapo^edio; a nestidiš se, ono čunti, Što ći u crkvu, kad drugi neidu u crkvu. Nesliedi, kršćanine, množtvo ljudi, koji zlo djeluju ; ne-gledaj što drugi Čine, naslušaj što drugi govore, nego ti čim i govori ono Što je dobro, i što znaš da je za tvoio spasenje. Evo kako Bog govori narodu Izraelskemu: (Nesequeris tur-b*ra ad faciendum rnalum, nec in judtcio plurimoru n requisces senten-f.iae, ut a vero devies.,) Neidi za tnno-žmora na zlo. i kud sudiš, nep-istani uz mnienje većina, da so odvratiš od istine (Ex. 23., 2.) U sebi, u svom srcu, u svojoj duši, u svojem skrov-nora mjestu uzdahni k Bogu svomu, oplači griehe svoje, razmišljaj o sebi, o svojoj duši, razgovaraj se s Bogom u molitvi, pohodi Gospodin« I-tusa u crkvi, pa mu odkrij jade i Čemere i nevolje svoje, i omiljet češ Gospodinu svomu. Evo kako nas nuka sv. Augustin: (Redi ad te, intin esto tibi jndex, ecci in cubiculo tuo ahscon-dito, in ipsa vena intimu cordis tui, Dekanija jelšanska imela jo 1 1877. 80 udov, tedaj se je pomnožilo število udov za 18 v 7 letih. Na novo je vjfopil Golać z 8 udi, izgubila pa Starada z 1 udom (1. 77.) Dekanija Kastav imela jo 1. 1877. samo 36 udov, tedaj 10 manj, kakor pred 7 leti. Pozgubilo so se iz imenika duhov-nije Kraj, Mošeenice in Zvoneče. Dekanija Krkavce imela jo 1. 1877. 20 udov, 12 več kakor leta 1870. Monte se je spremenilo v Šmarje in namesto jed-nega uda dalo so družbi 17 udov; izgubile so se pa duhovnije Gradina, Kosta-bona, Mareziga; ti dve zadnji duhovniji se ne prikažeti več mod udi do lanjskega leta, če tudi je po zemljevidu in zemljepisu Kozler-jevem Kostabona še na slovenskih tleh, še tostran Dragonjo. Dekanija Kopar imela je leta 1877. udov 28, tedaj 6 manj od leta 1870, ako-prav jo Kopar sam prišel na pomoč z 2 udoma. Dekanija oprteljska izginola jo z svojimi 16 udi popolnoma iz koledarja, čeprav je tudi doli nekaj Slovencev inje bilo samo v Pregari 1. 1870. 7 udov. Dekanija osapska pa je zato bolj napredovala z svojimi 37 udi; tedaj se je pomnožilo število Mohorjanov za 24. Lepo posebno je napredovala Predloka, kjer je število udov naraslo od 3 na 18, kar kaže, koliko unet Mohorjan lahko stori. Dekanija pazinsko-pičanska je ostala kakor pred 7 leti; samo za jednega dosmrtnega uda so je število pomnožilo, da je bilo vseh skupaj 33. ubi to solus dsf et ille qui videt te, illic tibi displieeat iniquitas, ut pla-ceas Deo.) »Šaberi se u sebi, u srcu budi si sam sudac, gle u skromnoj svojoj celici, u istoj najskromnijoj žilici srca svoga, gdje si ti sam i onaj, koji te vidi (BogJ, tu zamrzi na grieh, da omiliš Bogu«. Sve ću kazati jednom riečju: Oni, koji su po zlu običaju proti Isusovu zakonu živili, izgubiš« se i osudiše; a oni, koji su proti zlu običaju nasljedovali Gospodina Isusa, sada s njim kraljuju n nebu. Sad dakle sami od berite, ili ostaviti zao običaj, ter Gospodina Isusa nasljedovati, ako hoćete s njim kraljevati u nebu, kamo vas sve Tro-jedni Bog uvro po zaslugah Isusovih i po zagovoru bi. dj. Manje, Amen. češ li, brate, bolje priporočbe! Evo Ti je! — bolje nego moje pri— ooroČbe — odredbe (okružnica br. 787 od 11. studenega pr. godinej presoj, g. nadbiskupa Vrhbos-nskoga Josipa Stadlera, kojom za cielu nadbiskupiju Vrhbosansku propisuje: 1. da se diljem svih nedjela drže jedino propoviedi Filipovićeve, i to za svaku tiedelju ili svetkovinu ob onoj stvari, kojo će biti u knjizi za isti dan naznačena. 2. da su dekani paziti dužni i odgovorni za obdržavanje ovoga propisa. 3. da će biti strogo kažnjeni (istom 8Uspensiom) oni, koji bu iu prijavljeni kao nemarni. 4. da će iste propoviedi biti po-šiljane preko dekana svakomu župniku za knjižnicu župnu a predplatna svota da se ima nameriti iz crkvenih bla- Čitavo djelo izaći će poipuno tečajem dviiuh ili trih godina, premda Dekanija piranska prirasla je tuđi družbi, tako da ta ni škode trpela, čo tudi so je izgubila dekanija oprtaljska; v piranski duhovniji je leta 1873. število udov precej nastopilo s 24 v Kortah (Dvor) in 2 uda je dal Kastclvenere. Dekanija tržaška pa se jo v sedmih letih jako povzdignola; koje prej 1. 1870. imela sama 345 udov, združena namreč z skedenjsko, imela pa je 1. 1877. uže 572 udov, toraj 227 več ko 1. 1870. — Na novo se je prikazala 1. 1872. duhov-nija Bazovica z 21 udi, župnija sv. Jakoba v Trstu z 41 udi, ter bo je tako tukaj delokrog razdelil in razširil; ker je prej imel samo jeden poverjenik, sedaj sta si razločila dva. — 1874 pristopila je tudi Lipica imajoč 7 udov. Dekanija tomajtika je imela pa leta 1877. vseh udov 216, todaj za 49 več kakor pa pred 7 leti. Na novo so vstopile duhovnije Avber leta 1873. z 1!» udi (še celo dvakrat, če tudi prvikrat z imenom „Urlan"), Kazle z 14 udi 1. 1875., Repen-tabor pa 1. 1876 s 17 udi. — Izgubile so so pa IStorje za I. 18711 iz imenika. Nazadnje so bile sprejeto pa v imenik še razne dekanije, katere so imele 1. 1877. družbenikov 16, (prvikrat 1872. leta s 6 udi). Čez 7 let pa se je število družbenikov zopet pomnožilo v tržaškej škofiji, pa samo za — 181 udov, tako da je štela škofija 1. 1884. vseh udov 1454 (v kole-darju je nekje napaka, enkrat je tiskano 1454, drugič pa 1456, katero je pravo, nisem utegnol gledati. (Daljo prih.) su same propoviedi porazdieljene po nedjeljali i (svetkovah) četirih godina, arci pako izdavati će se i razpošiljati predplatnikom tako, te de unapried priznati propoviedi harem za jedan mjesac, ako ne za viSe. Predplata za god. 1887 ustanovljena je na 1 for. 50 noč., pa toliko i za sliedečie godine ; nu tko se pred plati za godinu 1887. no mora se predplatiti i za slieded > godine. Predplata Šalje se: Upravi Vrhbosne preč. g. kanoniku dr. Ivanu Koš<5ak-u, Sarajevo (Bosna). Dakle amice: toll* et legre! Soo- o i znavajmo te! Dušobrižnik' goriške nadbiskupije. Itališke razmere. Nagib k strankarstvu je bil v srednjem veku in je še sedaj v Italiji očit. Vsaj je v prejšnjih vekih v Italiji delalo, kor po druzih državah. Ali uzrok vidnega pojemanja prebivalstva je, da so to izseljuje v Algerijo. Tu so neki ugodna tla, kder francoski kmet lahko veliko prideluje ter lepo živi. Tudi Itali ja jo hotela v tej takozvanoj kolonijalnoj politiki druge države posnemati: hotela si je osvojiti kos dežele t Afriki, kamor bi potem svoje izobilnike pošiljala. In osvojila si je tudi kos po-brežja pri rudecem morju in del dežele. Mi ne bodemo tukaj popisovali, kaka je ta pozicija; jc-li važna v kakem obziru ali ne; to bi bila pokazala k malu bližnja minolost tako, da bi bili Italijani malo-dane primorani vso deželo, za katero so izdali lepih novcev, popustiti in pribežati na vojno ladije. (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. saj je v prejšnjih vekih v Jtalijt delalo, Poslanska zbornica je 21. vsako mestece samo za se državo, vodilo j t. m, nadaljovala razpravo zakona o zava-vojne proti bližnjemu nič večjemu mestu rovanju delavcev za primorljaj bolezni. Sprejel so je Barnreitherjev predlog, po katerem se ima zavarovanje za bolezen poljskih delalcev vrediti s posebnim zakonom, kakor tudi dostavek poslanca Kaizl, da se ima to zgoditi s posebnimi deželnimi zakoni. Poslanec Fiirnkranz je interpelirnl zarad prepovedi necega zborovanja v Libericah. Poslanec Stingl se je odpovedal poslanstvu. V poslanskej zbornici jo bila 24. t. m. na dnevnem redu razprava o kreditu za črno vojsko; poročal je ter igrah veliko politiko. Ta tendenca v narodu je ostala do denašnjih časov tako, da je tudi dandanes po Italijanskem mnogo mestec, ki niso z sedanjo vlado prav zadovoljna ter rujejo proti njej. Pri nas v Avstriji se stranke nikoli toliko ne spozabijo, da no bi hotele spoznati presvetlega cesarja kot vladarja; nahajajo se pa v malej Italiji stranke, ki niso z sedanjim vladarjem zadovoljno, ampak celo proti njemu kriče. Naravno je sicer, da policija na enake nemirnežo strogo pazi, ali pri vsem tem | Matuš. Poslanec Oton Pollak jo* izjavil, da se mnogo neredov in nepostavnosti v tem on' i njegova stranka nočeta biti odgovorna obziru godi. j za posledice predloge, vendar bosta gla- ])a so razmere take, uzrok je tudi! sovala za zahtevani kredit. Oprava črne razlika mej liberalci in klerikalci, ki je v I vojske je z ozirom na mejnarodne po-Italiji očita ter si njih menenja dan na godbe potrebna, ali postopanje večine se dan bolj nasprotuje. Nasproti sta si država ne opira na resnico. Poslanec Menger za-in vera; ena nasprotuje drugej, ne da bi hteva pojasnilo, ali vlada hoče daljo ostati živele kakor drugod v modrem sporazu- j zvezana z Nemčijo, s čemer bi njegova Govornik želi omemba (v gledć avstrijsko-ruske zvezo utemeljena. Rieger zavrača od sebe vsako odgovornost za to, kar je omenjeni ruski časnik pisal, ker šlo jo le za zasebni razgovor, poročevalec pa jo V proračunskem odseku je 21. t. m. predlagal Czerkawski pri naslovu vodna dela resolucijo gledč naglega dela sistematične vredbe rek v deželah, zastopanih v državnem zboru, in če bo potreba, naj sejpomore 8 posebnimi kreditnimi operacijami. Grof Taaffe se ujema z nameni Czerkawskega, kar se tiče sistematične vredbe rek, vendar kaže na finančno stanje. Resolucija se je potem sprejela, opustil pa se stavek o kreditnih operacijah. Z Dunaja se poroča, da cesar-jevič Rudolf 17. ali 18. marcija odpotuje v Berolin, da se kakor zastopnik našega cesarja udeleži svečanosti, ki se bodo vršile na nemškem cesarskem dvoru vsled devetdesetega rojstvenega dneva nemškega cesarja. Te slovesnosti se bodo vršile v ožjem krogu brez vsacega hrupa, da starega cesarja preveč ne utrudijo. Gosposka zbornica je imela včeraj sejo. Na dnevnem redu so bile te le točke: Volitev treh udov v delegacije; volitev enega uda v železniško komisijo; volitev enega udav državno sodišče; prvo čitanje zakona glede dovolitve kredita za deželno brambo in črno vojsko. Za ogerskoga finančnega ministra je bil imenovan ministerski svetovalec Aleksander \Veckerle. Mož mora biti jako pogumen, da se je lotil tako teškoga posla. Vnanje dežele. Bolgarsko prašanje. Turška vlada, kakor se zboru, ki je sklenolo živele kakor drugod v modrem sporazu-1 zvezana z Nemčijo, s čeme menju. Duhove pa še bolj burijo veri stranka bila zadovoljna. G Bovražni časniki, ki so v tej stroki bolj gotovost, ali je Riegerjeva nevarni in hujši memo znanih avstrijskih časniku „Ruski kurir") gled '/idnr lwlnn Aifn itmA« a l __ T»! Židov. Kdor čita večje italijansko liste, misliti mora res, daje vsa Italija nevarna, ali pri vsem, čem bolj so višji krogi mučijo, da bi na krmilu ostali in po svojo llkil'/ItV.t II 11 !4 l'ni'l im* L il t( JiuL-i>i VAl>i unifravnu ukazovali narejajoč katoliškej veri sovražne marsikaj sam dostavil. On se zavaruje po zakone, nižje ljudstvo, osobito pa nižji sebno zoper to, da jo rekel, da so me kmetski stan je še veren in ko tak državi rodajni krogi v Avstriji tudi njegovih neprijatelj. misli. On ne ve, doklej sega zveza z Mej tem stanom tedaj vre ; a rabuke Nemčijo, ali on odobrava vsako politiko, se zabranijo vedno z oboroženo močjo in ki pospešuje mir; zato je tudi za kredit, silo. Prave trdnosti pa italijanski prestol ker ta varuje mir. On ni za prusko, pa nema, kajti ona navdušenost, pogrevana tudi ne za rusko, ampak za avstrijsko in vzdrževana od velikih italijanskih do- politiko, zato tudi za vsako zvezo, lii je morodcev, ki je pred leti gnala italijanski Avstriji koristna, varuje mir, njeno sa- narod v boj proti Avstriji in proti sv. mostalnost, svobodo in samostojno voljo, očetu — ta navdušenost vedno bolj hlapi — Poslanec Kreuzig govori za zakon tor tor se polagoma pozgubi. j predlaga resolucijo, po katerej naj se pri Sedanji italijanski narod ni več oni, priskrbovanju oprave ozir jemlje na za- kakoršen je bil 1. 1848 in poznej; zdru- druge obrtnikov. Poslanec Plener se iz- živši se v državo, začel je menda spoznavati, javi v imenu njegove stranko za zakon,, da ne dobiva od zadnje, kar je prej do- ( da se ohrani državi močno stališče, ali bival, ko je bil še pod avstrijsko vlado, s tem neče vladi dati zaupnico. — Minister Mai •aikomu se še v lepej Lombardiji ccdć \Velsersheimb ne tajf, da je bilo drugačno sline po časih, v kojih je vladala še Av-1 vladino stališče pri sklenitvi zakona o strija, ker tedaj ni kmet še zdihoval pod črnej vojski, nogo je danes; ta prememba ogromnimi davki, ki ga sedaj teže. Res pa je nastala vsled naredeb, katero je je sicer, da je zemljiščni davek po Laškem storila vsa Evropa. Ne le velike, tudi male primeroma manjši, nego pri nas, a na- državo doprinašajo teške žrtve vsled oz« kladajo jim drugih ogromnih davkov in i biljnega položja. Vlada nema nikakih pristojbin, ki narod izsesavajo ter ga vz- vojnih namer, ona dela le to, kar je iz nemirjujejo. ....... Socijalne razmere na Laškem postajajo viiiliio neznosnejše; dežela je preob-, Jjudena, ubostvo trka povsod na vrata ;| šla v razpor. Ne le vladarji, tudi ljudstva za delalca jo malo z delom preskrbeno., žele mir, minister sklene z besedami: V Dosedaj mu je šo država nekoliko dela Avstriji jo pripravljen vsakdo za domo-dajala, gradeč razne železnice, ki so pa , vino storiti svojo dolžnost. — Grof Ho-državni dolg jako pomnožile. Primoran je | henwarth izjavi, čo tudi za to nema po-delalec, ker mu doma primanjkuje živeža, sebnega ukaza, vendar s trdnim prepri-izBcljevati se ter iskati si dela drugje. čanjein, da je vsa desnica za zakon, ker Temu ni tako sumo na Laškem, tem- j hoče, da domovina v dnevih nevarnosti j več potreba izseljevanja postaja dan na j ne bode nepripravljena, ampak da bo dan večja tudi v drugih evropskih dr- mogla vsak napad odbiti. Potem se je1 žavah, osobito pa na Nemškem. Ljudstvo zakon v drugem in tretjem č i tanj i soglasno si mora pomagati, da preživi samo sebe < sprejel, kakor tudi Kreuzigova resolucija. in otroke svoje. Iti mora inukari v tuje ~ ..... kraje, da le vdobi potrebnega živeža. Prašanje, kako pomagati ljudstvu do dela, skrbelo jo uže večkrat državnike; vojaških in političnih ozirov neobhodno potrebno. Vlada tudi ne sega po interesih, zarad katerih bi z druzimi državami pri in tudi na Nemškem so to prašanje pro-tresovali ter prišli do edine ugodne rešitve: Država naj si osvoji kje v daljnem kraju dežel, kamor naj bi se njeni izobil-niki presolili in nastanovili. Nemčija je šla po kostanj v Kongo; s kakim vspehom, to vsakdo. Francija je v tem obziru še najsrečnejša. Njeno prebivalstvo so sicer leto na leto manjša, ne da bi hc vokšalo, ka- Potem je finančni minister predložil promenjeni proračun za leto 1887. Ministerski načelnik je naznanil, da bosti delegaciji imeli prvo sejo 1. marcija. — Finančni minister je odgovoril na interpelacijo poslanca Godel in rekel, da se je finančnemu vodstvu v Gradcu ukazalo, da odpisuje < davek pri tistih zemljiščih na južnem Štajerskem, katere je mraz poškodoval. — Volitev poslanca Stalitz so jo potrdila. Nazadnje se jo nadaljevala razprava o zavarovanju delavcev za primorljaj bolezni. — Včeraj jo bila zopet seja. t. m. se poroča, da Depretis misli kralja nasvetovati, naj grofu Robitontu naročf, da sestavi novo ministerstvo, a malo je upanja, da bi on imel boljši vspeh od De-pretisa; porod nove vlade bo silno težek. Iz M a s a v e se poroča, da je Ras Alula poslal italijanskemu vojaškemu poveljniku pismo, v katerem mu ponuja prijateljstvo in mir, on pravi: Bodimo prijatelji in ostanimo vsak v svojih zemljah. Italijanski poveljnik Gene pa je odgovoril, da se ne spušča v noben pogovor z Ras Alnlo, dokler je ekspedicija Salimboni ujeta; on zahteva, da se ona osvobodi; sicer jo bo smatral za mrtvo in maščeval. DOPISI. V Trstu, 24. febr. 1887. — (Pustna kronik a), — Kakor vsako leto pustnega časa, tako je imola naša slovanska mladina tudi to leto v prostorih del. pod. društva vsako nedeljo popoludne veselo zabavo z narodnim petjem, plesom itd. Čestitati mi je mladini, ker ima sočutje ne samo za ples, tomuč tudi za narod. Omeniti bi mi bilo neke gospode in gospodičin omenjenega plesnega otdelka, da veselilo bi me slišati glas od njih, ali so plesne vaje v omenjenem društvu 1© za to, da se prah pred njimi vzdiguje? težko Je za nek° mladino, katera 23. t. m." poroča iz Čar£ je prihajala v društvo le zato, da kaže svojo grada, pretrgala je dogovore s Zankovim, &lblJlV0S> Opominjam jih k edinosti in ker se je prepričala, da bodo brezvspešni, fl,0f°.8ti ,za _naš naiod in uP»ni, da so njih z bolgarskimi poslanci pa se bode še dalje vcdenJe do druzega leta poboljša. Vošimo razgovarjala in v Sredcc pošlje posebnega g°8Podom in gospicam plesalcem vesel komisarja. | poMek. Omeniti mi jo še, da so zložili Iz Sredca se poroča, da je Zankovo I Ple«alcf PodP- društva za društvo sv. prizadevanje za združitev s Karavelomi I T™*™ M.et!?df J' 5'lG' in "icer ff- Re" pristaši imelo popolen vspeh. V nekem1 £ula. Anton f- *» bil v stanovanji poslednjega, Kosirnik se je soglasno, da je Zankova program za rešitev bolgarske krize ugoden in sposoben, da se mej Bolgarijo in Rusijo obstoječe navskrižje poravna in v Bolgariji zopet red napravi. Ta sklep, katerega so podpisali Slavejkov, Karavelov, Nikiforov in dvanajst drugih vplivnih udov sedaj združene stranke, poslal se je Zankovu v Carigrad. Nemški državni zbor je sklican na 3. dan meseca marcija; Bismark ima veliko silo. Bismark jo pri novih volitvah v državni zbor s pape-žovevo pripomočjo zmagal; poprojšna večina, ki je glasovala zoper septenat, vsled česar jo bil državni zbor razpuščen, zgubila je nad 50 sedežev. Na Sasonskem, "VViirtemberškim in Ilesenskem so bili izvoljeni skoraj sami septenatisti, v Berolinu pa zgoli Bismarkovi nasprotniki; vse protivno stranke imajo večje ali manjše zgube, le socijalisti so na dobičku. Novo državnozborske volitve na Nemškem, če tudi so ugodne septenatu, pokazale so na drugej strani tako mračno lice, da jih Bismark ne moro biti vesel. Pridobitve socijalnih demokratov kažejo na osodopolno bodočnost nemške države. Celo v Berolinu, kder je mali obsedni stan, prišlo jo volit 93.000 socijalnih demokratov ter so vrgli nasprotnike z večino 20.000 glasov; tudi v družili velikih mestih, kakor v Hamburgu in Norinbergu so zmagali socijalni demokrati. — Tudi v Alzaciji i na Lorcnskem so bili vsi vladini napori brezvspešni, izvoljeni so bili prejšnji, Francozom udani poslanci. Nemška nova cerkvena predloga, ki ima pet členov, podeljuje škofom v Osnabriicku in Limburgu pravico, usta-novljati v škofijah duhovniška semenišča in jih vzdrževati, odpravlja poprejšnje omejitve njih obiskovanja, predrugačuje zakon o izomiki duhovnikov pri njih postavljanju, odpravlja državno dovolitev pri nastavljanju župnikov, kakor tudi dolžnost poročil pri cerkvenih disciplinarnih odlokih in zakon o rabi cerkvenih kazni. Veljati imajo le še določbe gledo cerkvenih kazni na telesu, premoženju, svobodi in časti državljanov. Dalje predrugačuje predloga zakon glede cerkvenih redov. Francoska vlada izdeluje spomenico o egiptovskem proračunu , da pojasni egiptovsko finančno stanje, katero je zdaj znano le iz angleških spisov. To spomenico pošlje drugim volevlastim. Iz R i m a se 23. t. m. poroča, da se Depretisu ni posrečila sestava novega ministerstva in da je zato svoj mandat izročil kralju v roke. Ako Depretis ni mogel sestaviti novega ministerstva, še manj bo to mogoče kateremu koli druzemu Valentin 50 kr., Bizjak Ivan 40 kr., Turk Rudolf 30 kr., Volk Ivan 30 kr., Prele Fran jo 30 kr., Rak Pavel 30 kr., Berzavšek Josip 30 kr., Merver Dominik 30 kr. Primorsko, 20. febr. (Poštno hranilnice za šolsko mladino). — Nekoji gg. učitelji nagovarjajo šolsko mladino, da si ona darovane, zasluženo ali pridobljene (?) novco (denar) hrani na c, k. pošti v tako imenovane poštne hranilnico. — Stvar le-ta se mi zdi premisleka vredna, in zato hočem z malo besedami o tem spregovoriti nekaj besedi. — Glede poštnih hranilnic za šolsko mladino sem jaz iz pedagogičnega stališča proti toj naredbi, in navedem v to več razlogov, kakor sledi. — Nalogo praktične odgoje glede hra-nilnosti naj izvršuje dom, to jo domača hiša, ali starši — roditelji — odgojitelji. — Šola moro to namero le v teoretičnem obziru podpirati, oziroma temelj postaviti, kajti z poukom naj se mladina napeljuje k potrebnim in nepotrebnim potrebščinam za pravo in srečno živenje. V praktičnoj odgoji — glede te čednosti — more šola domačo hišo ali dom — seveda pri dobroj domačej odgoji — zdatno podpirati in posredovati hranilnost pri šolskej mladini. — Hranilnost v denarnem obziru pa no nasprotuje samo otroškemu mišljenju, občutkom nežne šolske mladine in nje hotenju, temuč budi tudi v mladini ptuj nagib po imetji denarja. Zbog tega smatram jaz poštno hranilnice za šolsko mludino kot pedagogično zmoto (Missgrift), in sicer: 1. Ker uboga šolska mladina ne more tako lahko poštenim potem priti do denarja, da bi ga za „marko" na pošti oddajala ; ona je tedaj zbog svojega uboštva iz tega izključena; tedaj poštne hranilnico niso Bplošno odgojno sredstvo in zaradi tega no spadajo v ljudsko šolo. — 2. Pri primožnej — dobro domačo odgojo uživajočej —- mladini so tako hranilnice nepotrebne, a pri slabo odgojenoj mladini Pa brezuspešne. — 8, Šola bi dala povod k neplemenitomu priličevanju nase dece mej seboj; vzbujala bi prevzetnost, ničemurnost in napuh na enoj, a kvarjenje, zavidljivost in neprivoščljivost na drugej strani, kar bi pa utegnolo netiti v šoli sovraštvo mej mladino. 4. Neovrgljivo je, da bi otroci skušali prisvojiti si krajcarje (morda tudi desetice) na nepošten način, to jo otroci bi začeli krasti, da bi novce nosili za „marke" v hranilnico. — Konečno naj še omenim, da so razna učiteljska društva izrazila se (in več oči italijanskemu državniku, ker Depretis ima več vidi) proti navedenim poštnim hranil mej vsemi državniki največ vpliva. — 24. | nicam za šolsko mladino. Toliko za sedaj, ako bi pa trebalo, navedem še več razlogov — in pedago-gičnih razlogov —, ki jasno govore proti poštnej hranilnici za šolsko mladino. Ergo: videant, caveant consules! — Iz Tolminskega okraja, 22. februva-rija. — Po naključbi sem bral dopise v „Soči", kateri udrihajo po cestnem odboru Tolminskem in njega načelniku, češ, da ne daje dela na cestah podjetnikom po očitnej dražbi, ampak da jih le sam zdeluje. Kolikor je pa meni znano, stvar ni taka, kakor jo dopisnik v Soči popisuje, kajti pri nas na Tolminskem so druge razmere kot v Sežanskem okraju. Tudi pri nas so se v prejšnih letih oddajala dela po dražbi podjetnikom, ali to ni šlo, ker podjetniki so dela ali le površno izvršili, ali so pa, ker jim ni kazal dobiček, delo pred časom zapustili in zato je trpel vedno le cestni zalog škodo, ker je moral delo po drugih popravljati in delo je tudi močno zakesnelo. Pri nas izdelujemo ceste le občinarji sami s posebnimi dokladami, katere so nam naložene jih z delom zaslužiti in za to dana nam je tudi priložnost, te doklade v času, za nas naj ugodnejšem, zaslužiti, ako bi se pa dela podjetnikom pojavnoj dražbi oddajala, morali bi te doklade le v gotovem denarju v cestni zalog odrajtati, ker ne bi imeli priložnosti jih sami zaslužiti. Siccr naj pa ne misli dopisnik v Soči, da bo podjetnik delal v zgubo, tudi on hoče imeti dobiček in zraven tega moral bi imeti cestni odbor V stalnej službi zvedenca, ki bi delo nadzoroval, a tak bi tudi cestnega zaloga še veliko stal, med tem ko sedaj ne dobiva razen cestarjev ne gosp. načelnik ne drug tak nadzornik niti najmanjšega plačila. Popolnoma prepričan som pa, ker imam priložnost biti pri delu, da cestni odbor zmeraj le na to gleda, da so delo le z majhnimi Btroški izvršuje, za to se pa vidi, da imamo na Tolminskem 3 glavne ceste že večinoma dodelane, kar bi z oddajanjem dela podjetnikom gotovo ne bili nikdar do dan danes še dosegli. Tudi ni ros, daje cestni načelnik le po svojej volji delal, ampak delalo so je, kolikor mi znano, vedno le po sklepu cestnega odbora; prav tako tudi ni res, da se delo lo po nekem palirju nadzoruje, kajti bolj v oddaljenih krajeh nadzorujejo delo ali župani sami, aH pa obč. zastopniki, v bližnjih krajih prepričal sem se, da nadzoruje dela sam g. načelnik, ker videl sem ga mnogokrat se tu ali tam z vozom k delu pripeljati, ali si je za to kaj zaračunil ali ne, to bo pa iz računov razvidno. Cestni odbor in njegov načelnik bil jo vsikdar in vsemu okraju enako pravičen in gledal je vedno, da jo po moči povsod, kjer koli je bila potreba, ustregel, zatoraj tudi ni lepo, da so za njegovo žrtovanje še celo po časopisih po njem udriha. Ta je toraj glavni vzrok, na katerega se dopisnik v Soči opira in iz katerega mu grenka žolč ne prepušča gosp. načelnika hvaliti, čeprav jo on glede na njegovo dosedanjo postopanje, na njegovo skrb in nopristransko delovanje v veliko korist cest. zaloga največje hvale vrodeu Sicer slišim pa užo dolgo časa,da se po okraju zoper g. načelnika in ves cestni odbor, ali gotovo lo iz druzega nagiba, nego ga dopisnik v Soči naveda, agitira, a zakaj, to bodo agitatorji sami najbolje vedeli. Srce me je toraj bolelo beročemu tako nepravično dopise, zatoraj, popolnoma prepričan, da ne bo no gosp. načelnik no drug ud cest. odbora na to odgovarjal, zdelo se mi je potrebno, podati to majhno pojasnilo. pravi bratje v lopoj složnosti. Tega mladeniča, ki se je še le pred poldrugim lotom, vrniši so od vojakov, brati naučil, naj bi posnemali drugi, kojih vedenje .se da primerjati le divjaškemu. — V najlepšemu redu, kateri bi vsakemu mestnemu društvu delal čast, razveseljevali smo se pri lepem petju v veselej družbi čez polunoči. In spet so gostoljubni Selci spremljali svoje goste nekaj pota proti domu, potem smo se pa v najlepših nadah za našo slovansko reč poslovili. Omeniti mi je pri tej priliki, da taki društveni izleti močno pospešujejo prebujenje narodno zavednosti in omike mej prostim ljudstvom. Tukaj vidi isto Ijud-j sto lepo vedenje društvenikov, čuje nav-[ dušene govore rodoljubov in lepo domoljubno petje, ker vse sega globoko v najširše kroge našega še ne zavedenega prostega naroda. Priporočal bi toraj našim slavnim narodnim družtvam, zlasti pa onim, koja imajo pevske zbore, da izlete v tem ; smislu prirejajo in preverjen sem, da naša j stvar bode vspevala hitrejše. Ne morem si kaj, da ne bi tudi tukaj javno pohvalil vrlih in zavednih društve- njave ter smo prepričani, da bode po velikih pripravah izložba imela sjaj en vspeh. — Nadejamo se pa tudi, da s»* je bodo naši slovenski gospodarji obilno udeležili in pokazali našim nasprotnikom svojo spretnost v gospodarstvu. Tržaške novosti: Na pepelnično sredo je tržaško ljudstvo še vedno prav pridno „uganjalo pusta*. Korzo zadnji dan pusta ni bil nič posebnega, ali vožnja proti Sv. Andreju na pepelnično sredo je bila uže kaj lepega; šteli smo nad par sto elegantnih kočij, v katerih so so vozilo jako nališpane tržaške krasotice prvih hiš; videli smo tudi mnogo tržaških „Dandi" na konjih, mej njimi tudi nekoliko častnikov; v takozvanoj „rotundi" igrala je vojaška godba in na tisočo in tisoče ljudstva se je peš sprehajalo in gledalo elegantne ekvipaže, katerih najlepših v korzu niti ni bilo videti. Kakor smo uže zadnjič omenili, korzo propada, a vožnja na pepelnično sredo je vsako leto sijajnejša. Pri Sv. Ivanu pa je bilo letos gotovo do 15000 ljudi, ki vsi so prisustvovali tradicionalnemu pokopavanju pusta. — Ta nikov Selškega bralnega društva, h kojim cijonatnemu poKopavanju pusta. - L a j naj bi marsikateri naš mlačnež v šolo nortoja nižjemu ljudstvu kaj posebno do-' hnHil • bol™ on ij„,i.+vnm ' Pa™< liOtos je pa tudi prekrasno vreme je pa nun pn ljudstvo vabilo v okolico; ali ko so se hodil; kako se mora mej ljudstvom agi-'P.a0 do 20. Sadje - srednja kupčij«, ee»to nespremenjena. Pome ran če m limoni po f 2 do 5, fige v Veii.-ih t' 10 dO llf npaža f 20 do 21, cveb* navadne f 13 do 17 Kleme f 16 do 5!9, Sul-tanina f. 22 du .15. Olje — slaba kupčija — Jedilno stane f 34 cio 39. namizno f. 48 do 04, bombažno angleško I. vrst" f. 25 . amerikansko f 32. Petrolje — »vne nekolik i trdnejša, liusko f. 7• -5 tlo 7»40, amerikansko f 9*25. Domači pridelki — slabo obrajtani — FiZol ru it či f. 8, bohinec f. 9 do 9.50, koks f 10-50 do 11, muŠlo štajersko f. 84 do 9J, najfinejše for. 92 Žito — mirna kupčija, cene slabše. — Koruza 1-vantinaka bi se uenes dobila po f. 0«2."> do G "50 Les — mlahova kupčija po jako nizkih Cenah. S"no — A* precej iskano. Konjsko stane f. 1»30 do 1.70, volov« k o f l,.8o do 2. Borsno poročilo. Velika mlahnvost, in so kurzi vsih P»pi-rjev prav šibki, ne da bi se kazalo tenaenca za više. Dunajska borsa. dne 25. februvarija. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. 78*35 * v srebru —---fl 79.85 Zlata renta-------— „ 109.15 5% avstrijska renta — — —--„ 96'»5 Delnico narodne banke--— — „ 850'— Kreditne delnico — —----„ 274-60 London 10 lir sterlin-----„ 128'05 Francoski nopoleondori — — — — v 10-12' — C. kr. cekini —--____ n h-01 NemSke marke — — — — —-- 62.72' V« ODČEVA esenca : % lekarjaPicCOllja v LjuViljam ozdravila je mojo svakinjo njenih ŽeiodČevih obole osti popolnoma, da se čutim hvaležno primoranoga povsodi in vsakemu to neprecenljivo srf.dstvo iz vs-ga srca priporočati. Ludvig Zammarcki, c. kr. žendarmerijski stražmester v Trstu. Izdelovatelj pošilja jo v zabojrkih po 12 steklenic za gld. 1 3® po poStnem povzetji. Poštnino trpč p. t. naročniki. 50—3 V steklenicah po 15 ne." se prodaja v lekarnah: Hiasoletto, Foraboschi, pl. Loitenburg, Liprandi, Pozzetto, Praxmarer, Prendini, Ra-vasini, liovis, Saraval, za mngistratom, Serra-vnllo, Udovicich in Zunetti in v vefijom delu lekarn na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji. 7_5Q|> Na obroke! <70-45) i«!*1 pohištvo tapecarije, razno striino-za obleke, ure vsake vrste M. Coreni via della L^fnn St*. 1 P. II. |3S15SS9M252Sia53SI Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera so izvrši točno in solidno. 100-12 Francezka urarnica G, TRJBAUDEAU-A odlikovana tvornica. Fiiijalka: Via del Corso 7 u Trstu. Prodaje : Najboljši papir z,a cigarete 3-6 je pristni LE HOUBLON lune. fabrikuCiurlejor in litnrf«? t Parizu Smrt se pred ponarejanj eni. Ekonomična krojačnica IVANA BATELLI » Trst. Barriera vecchia št. 6, I. nastp. je vedno bogato založena z oblekami po najnovejšem okusu; ter je vsled bogate zalogo blaga v stanju izvršiti vsakako krojaško delo. Cene so tako nizke, da se tekmovanja no treba bati ter se izvršuje vsako delo elegantno in nkusno. — Gospodom naročnikom izjavljam, da izdelujem tudi obleke proti tedenski ali mesečni obročni odplati. jo_24 T» »ipir srki p.'DDorjS.ij.) gospodje drl. J.J. foh!, E. Ltidvii;, H. Lippmium prjtddor.i knuije na duntjik. vseuHiliBCu, r.idi njegova najbolj«-, k-ikovnati, radi njegove tilatoi« in zato. ker v »Jem m nikuke Navadno staklo • — .10 • 17—20 Isto patent. • — .15 • Veliko skladišče urah i lanacah iz nickla, srebra i zlata svake vrsti od f. 2—200 se garancijom od 2 do 12 godina. — Cie-niki na zahtjev franko. i ^mmmfssffiBsm Podpisani o pozo ruje slavno občinstvo na svojo trgovino z dežniki V ulici Barriera vecchia 6t. 18 t bog,to zbirko svilenih, volnenih in bombalnib ležnlkov. Svilnati od f. 250 napr«j, vol □eni od f. 1.40 naprej. homb il*v| od 80 kr. naprej, — Tudi popravlja prav po ceni dein k« in solnčniko. 54—104 Glullo drl m m asaMMBsassa mm Nič več kašlja. Nič več kašlja. Prvi balzamlčni prašek gotovo ozdravi prehlajenje, plučni katar in nervozni kašelj ter vsako prsno bolezen. ---- Dobiva se v odličnej lekarni 5—5 S Gld 2 "30 Praxmarer Trst, ai due Mori škatljica po 30 kr. Nič več kašlja. Nič več kašlja- Ljubljanski Zvon. g Gld. 4.60. t Gld. 1.15. k Naznanilo. P. t gospodurj m, čast duhovščini, g. učiteljem m vsem prijateljem kmetijstva vso-jamo si naznanjati, <1a je na svetlo prišla nova knietj«ka knjiga r naslovom: KMETIJSKO BERILO 2« nadaljevalne tečaje ljudskih Sol in gospodarjem u pouk. Po naročilu visok'ga c. kr ministerstva kmetijstva spisal E. KRAMER, ravnatelj Jrželne kmetijske Iole v Gorici. Knjiga uovon ria kratko o vseh km tijskih AtroUuh s posebnim o/.irom na kmetijske raz-m«re na Kranjskem Primtirskem in spodnje Stajurskem, obseza 16 tiskovnih pol na moč-n-m paiirju ter ima 83 podob. Ker )e dovolilo vis c kr. miniHtersivo za t sk knjige zdatnn podporo, jej j« cena samo f 0 kr Dobiva s« tudi v tiskom! Dolenc v Trstu lil stane z poštarino vred 55; trdo veiana 75 kr. Assicurazioni generali. X Trtlu {duŠtvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je ruztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanj« stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnom odposlanega blaga in zavarovanje na živenje Društvena glavnica in reserva dne 31 decombra 1884 f. 31,490.875 83 Premije za poterjati v naslednjih letih f 21.006 «tP33 Glavnica za savarovanje žive- nja do 31 decembra 1&-J4. f. 83,174.457'98 Plačana povračila: a) v letu 1H84 f. 8,637.59613 b) od začetka društva do 31. decembra 1884. f 178,423.333-51 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarifa in pogoje za zavarovanju in spi« h vsa nataiiičneja pojasnila so dobe v Trstu u uradu društva: Tergesteo, csal - III v vpreni nadstropji 14 ag Strmite, čitajte, kupite! dobil sem veliko pošiljatev izvrstnih ur iz Pariza Geneve | Turinga kojri moram za svalto c no prodati, Zitoroj _priporočam sledeče vrsti: samo fr. IfO velja lepa Kabinetni nazidna ura pre dobro, ima verižice In je lepo okrašena. samo fr. t SO samo fr. » SO sauo fr, 3 OO samo f-. 4 SO samo fr. S ss 30 n. fr. 1 *o stano izvrstna i^pna ura Iz lepa, zlata podobne kovrne n! igrača, um-pak dobra ura za vsakega velja krasna naildna ura se zvonci In budllno pripravo v orehovem okvirju in z sumo »verujočo ploščo grč iivrstno. stane ura z mahalom, najlepša ura. katero se more misliti, prava krasita za vsako dvorano v srehoven okvirju, gre nat nko i • bije pol in cele ur*. velja lranoezka budllna ura iz p zh- čeuega brona, jako lepo zvoneča in krasota za »lom in poootovanje, ima nepokončljivj stroj ter grf natanko stane tovrstna žepna ura, clllndrovka iz posrebrneoega nikla zodlično vrednim strojem in lepo okrašenim okvirom krist. steklom, aares krasna ura. stane žepna ura remotvlrka iz posre-brnenega nikla, se navija brez ključa, ima kazalo za sekunde, je dobro uređena, z lošnatim steklom in mehaničnimi kazali. Ravno taka ura iz pralna 13.1. srebra gld. 9 50 velja lepa pozlačen t verižica za uro. jako lina pozlačena vnriŽic.a z pečatom. prekrasno, umetno d lo Edina za'oga v avstro-ogemke) in raipoši-Ijanjo n i vse kruje proti poštnem povzetju pri Wiener Uhren-Depot & Versandt: Fekete, Wien, V. Wehrgasse 18-34. Op. K>murspr.ijeti predmeti iiinn po volji, povratim denar, toraj more vsakdo Zgubljene in o*laMiene I moške moči in nezMo^nns* i C»I(M pripomoček! v* .m n olnoniH ojsd-avi t olna evljenčevlm hlapom hren n.i e »o • na (?0 v II Čin In ta \ t no, če -do kra' c |e v dobi 2 dni, c 11 .-H zno neozdravljiv« ne«mo^nr> t v^.kpj člo^eSkM dobi k-i kor tu i pologi,.., sč n-lj^tn im, nečulenini, ?una » -n zdrav«nj«m. 38—52 Svedočbe slavnih profesori iv in zdravniške broSurice, na tisoče zahval od popolnoma ozdravelih osob svetuj » vsem bob iim ribo ogijenSevega lipa, ki garantira golov in trajen vspeh Popolna priprava t no1 in no > Ilko- In z avniSkim n »Č v.i f .r. S.NO. P i poSilialvi oh H, tla e iir sfozna kuj z > lui» in od ko i pri«' i. Zavod za ordinaeije za tajne bolezni: Dr. Karol ^Itnjann VII. »u ai a j M riahtlfersir Ker je neki Josip Barnkopf, koji je doloval v Dalmaciji za razne tukajšne tvrdko, razum mnogih nerodnostih tudi proneveril iznos f.480, katere je povzdignol v mojem imenu pri semenišču Zinajevič v Zadru, dasiravno ni bil k temu pooblaščen svarim slavno p. n. občinstvo pred tem človekom, in prosim da se vsakdo slučajno neposredno na mojo tvrdko obrne. Vstanovil 2—8 Ivan Stikarovsky 1866. Tvorniška zaloga sukna v Brnu (Itrflnn.) V enem opozorujem k bližujočej sezoni na mojo bogato zalogo sukna in pošiljam uzorce vsakemu zastonj. Bogati uzorci za gospode krojače nefrankirano. Lastnik društvo ..Edinost". Izdatelj in odgovorni urednik Viktor Dolenc. Tiskarna V. Dolenca v Trstu.