AÑO (LËTO) XXVI. (20) No. (štev.) 42 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIREa 18. oktobra 1967 DR. MIHA KREK K letošnjemu prazniku osvobojenja in narodne zastave 29. oktober tudi letos praznujemo in slavimo povsod, kjer živimo svobodni Slovenci. Iz vseh naših selišč in ognjišč naj sijejo prameni obnovljene domovinske ljubezni v Slovenijo, vseh Slovencev matično 'domovino. Ob spominu na osvobojenje naj gori ljubezen in se razplamti navdušenje, ob 'narodni zastavi naj se dviga narodnostna zavednost in vzvalovi ponos na slovensko pokolenje. Združenja in posamezniki, izobraženci in drugi bratje in sestre, zlasti tisti, ki vodite mladino, upanje naše, (poskrbite, da bo narodni dan o-svobojenja in praznik slovenske zastave zajel in razsvetlil in razgrel domovinsko ljubezen -povsod v Sloveniji in po svetu- Z narodno zastavo smo šli v svobodo leta 1918, ko se je zlomil jarem tujega gospodstva nad nami. Z narodnostno zastavo tudi sedaj napredujemo k soncu političnega osvobojenja. Svoboden bodi naš rod, na svoji zemlji svoj gospod! Poslanstvo Slovenije v svetu je sedaj v tem, da pomaga narodu doma izvojevati politično svobodo. Trdo in težko je življenje bratov in sestra doma pod tiranijo, pa vendarle uspešno. Težko je tudi del0 politične emigracije, pa vendarle uspešno. Drobci svobode, ki si jo je doma naše ljudstvo prigaralo in pritrpelo v ■teh poslednjih letih, so sicer le slabotni odtenki resnično svobodnega javnega reda, pa vendar so dragoceni. So kot diamantni drobci, ki ohranjajo svojo plemenito naravo in lepoto, dasi so le delci celote. K vsaki svoboščini, ki so jo trpini in junaki doma prigarali, čestitajmo vztrajnemu narodu in se veselimo z njim. Trudimo se, da bo svet zvedel in sproti vedel in poznal slovensko križno pot v svobodo. Ne sramujmo se prispevka, ki smo ga k drobnim zmagam dali politični emigrantje. Morda so naši prispevki mali, ali bistveno potrebni so vedarle bili, so in še bodo. Smatrajmo prve olajšave in zbolj-šave življenja pod komunistično diktaturo za srečen uspeh našega ljudstva in bodimo srečni z njimi. Srečni in skrbni. Srbni tem bolj, ker v svobodni družbi -lažje in bolje vidimo nevarnosti, ki olajšanju groze z novim uničenjem. Trenutno se najhujše nevarnosti kote v javnem, družbenem in državnem življenju v titističnem sistemu samfem- Vsako svobodo, tudi še tako hudo delno, je treba prigarati, p-ritrpeti, drago plačati in jo požrtvovalno vzdrževati. Predpogoj vsakega uspešnega napredka dalje k o-svobojenju je skrbno čuvanje dotlej priborjenih, doseženih svoboščin. Po pojavih v raznih krajih' in različnih področjih življenja v Ju-‘ goslaviji, ta, poslednja naloga, nikakor ne bo lahka. Že res, da je komunizem ostarel in oslabel. Kot ideologija ni več prodoren, ne osvaja in celo svojih somišljenikov in sopotnikov vseh več ne drži. Toda komunistični državni sistem še stoji, njegova diktatura še vlada. Posledica komunistične vzgoje 30 množice brezvestnežev, ki ;ne čutijo ni-kake odgovornosti, nimajo nobenega življenjskega vzora in cilja. Ti ženejo v zmede in nerede, v pojave brezvladja, . v novo prelivanje krvi, v novo gorje, v novo uničevanje svoboščin- Gospodarska stiska, brezposelnost in drugi žalostni socialni odnosi, napetost in sovraštvo med narodi Srbije, Hrvaške in drugih republik pospešujejo, da notranja nevarnost deloma zboljšanega življenja grozeče hitro raste kot zmaj s stoterimi glavami. Vestna politična emigracija, ki se zaveda odgovornosti pred Bogom in ljudmi, bo v bodoče kot doslej z vso odločnostjo in doslednostjo odklanjala vse komunistično, vse kar je -diktatorskega, ker tam je vir in osnova zla. Pa istočasno storila vse, ikar le mora, da ne bi nikdar obupnost razmer pognala notranjega razvoja v politično huliganstvo. Smrt „Che44 Guevare - udarec kom. partizanstvu v Latinski Ameriki Hud udarec komunističnemu partizanstvu v latinski Ameriki predstavlja smrt argentinsko-kubanskega partizanskega vodje Ernesta Che Guevare- To je ugotovil celo kubanski komunistični diktator Castro sam, ko je v več kot -dveurnem govoru moral potrditi resničnost poročil o smrti svojega revolucionarnega pajdaša v Boliviji. Sedaj je Castro ostal sam od komunistične trojke Cienfuegos — Castro — Guevara, ki je začela in izpeljala komunistično revolucijo 'na Kubi. Kakor je znano, je Castro Cienfuegosa likvidiral kmalu po svojem prihodu na oblast, ker mu je bil nevaren tekmec za prvenstvo, medtem, ko se je Guevara rešil po silovitih gospodarskih polomih, ki jih je ta kot kubanski gospodarski in finančni minister zadejal Kubi. Castro je proglasil tridnevno žalovanje po državi in iz-obešenje zastav na pol droga za 30 dni. S svojim govorom in ukrepi v zvezi z Guevarovo smrtjo je Castr0 znavo potrdil svoje direktno vmešavanje v notranje razmere latinsko-a-meriških držav. Bolivijska vlada in vojska sta imeli ves teden po likvidaciji Guevare polne roke dela, da sta preprečili izkoriščanje tega dogodka v komunistične propagandne namene. Da argentinska policijska mreža odlično deluje, je dokazala s tem, da je izvedela in opozorila bolivijske oblasti o- namenih Guevarovega brata, ki je odletel iz Buenos Airesa v Bolivijo, da bi videl truplo ubitega partizana. Guevarov brat je imel namen, je sporočila argentinska policija izjaviti, da ubiti partizan ni Che Guevara, čeprav bi sam zase ugotovil, da je. Zato so mu Bolivijci preprečili videti truplo z izgovorom, da je bilo že sežgano. Dva argentinska policijska strokovnjaka sta tudi odletela v Bolivijo in na podlagi prstnih odtisov direktno z rok ubitega partizana nedvoumno ugotovila, da gre za Che Guevaro- V tem smislu je bilo minuli ponedeljek tudi objavljeno uradno poročilo bolivijske vlade o uničenju Ernesta Che Guevare. Na proces proti francoskemu partizanu Debrayu je svetovni tisk skoraj pozabil. Debray je bil ob novici o likvidaciji Guevare tako prizadet, da je sodnikom kar sipal samoobtožbe in končno zahteval, da ga sodijo kot partizana, ki ni vihtel brzostrelke samo za-t-o, ker mu tega ni dovolil pravkar ubiti Che Guevara. Ta mu je odločil mesto na propagandnem bojišču, je trdil Debray. Zanimivo je bilo brati poročila vseh mogočih časnikarskih agencij o Guevarovi smrti. Mnoge velike časopisne agencije s0 se spustile pri tem v običajno senzacionalno poročanje o okoliščinah usmrtitve Guevare, kar predstavlja najnižjo stopnjo časnikarstva na resno-stni lestvici poročanja. Nekatera poročila so prikazovala Guevaro tudi kot legendarnega junaka, kakor da ne bi (bil človek, ki je bil vse prej kakor dobrotnik človeštva*: za vs0 ostalo Azijo „zaradi svoje komunistične osvojevalne doktrine“ predstavljala življenjsko nevarnost. Ker bodo tudi svobodni azijski narodi „v naslednjih -dveh desetletjih šteli skupaj eno milijardo ljudi“, se morajo čim bolj (povezati med seboj in v svojih deželah ustvariti take socialne in politične razmere, da se bodo mogli uspešno upirati „nepremišljenim in nasilnim izpadom“ pekinških komunističnih revolucionarjev. Obstoja pa možnost, je nadaljeval Rus-k, da bo nova kitajska generacija, ki -bo kmalu zasedla vodilna mesta v državi, uvidela, da je tako za Kitajsko 'kakor za ostalo človeštvo „nesmisel živeti v neprestanem vojskovanju.“ V ZDA so razne pacifistične orga- nizacije, ki jih -mnoge vodijo komunistični agenti, organizirale ta teden „Teden protivojnih protestov“ v 30 največjih amerišlvh mestih. Policija je imela mnogo dela z izgredniki, ki so pred vojaškimi uradi skušali preprečiti rekrutiranje vojaških obveznikov. V Južnem Vietnamu (bo 30. oktobra -t. 1. prevzela vodstvo države novoizvoljena vic da. ter je rieu bodeči (predsednik izjav i, da bo sfcu al -stopiti v sto; s Hočiminh-cm za dosego premirja in miru v Vietnamu. Poudaril pa je, da ne bo priznal organizacije južnoviet-namskih komunistov za predstavnico ju-žnovietnamskega ljudstva. Ameriška vlada podpira ta načrt nove južneviet-namske vlade. I Z TEDNA Anglija posreduje v Egiptu V problematiko položaja na Bližnjem vzhodu po zmagoviti izraelski vojni proti Arabcem se je v zadnjih tednih zagrizila s svojim posredništvom Anglija, odn. brit- zun. minister George Brown. Brown je v Kairu napeljal stike z Nas-serjem glede možnosti o egipčanskem priznanju Izraela kot države, za kar naj bi Izrael umaknil svoje vojaške oddelke z zasedenih področij. Ameriška vlada, ki za kulisami (podpira izraelske zahteve in težnje, meni, da bi -bili britanski načrti sprejemljivi, toda pod pogojem, da bi vsaka arabska država posebej sklepala premirje in mir z Izraelom in vsaka posebej zagotovila Izraelu državni obstoj. ZSSR trenutno še podpira Arabce proti Izraelu, toda ne vztraja več na strogo protiizraelskem stališču iz vojnih -dni. Francosko stališče do problemov Bližnjega vzhoda pa je večini opazovalcev nejasno, kakor je večina zadnjih De Gaullovih zunanjepolitičnih stališč- Vietnamski problem in Kitajska Ameriške vojaške akcije proti vietnamskim komunistom so se minuli teden osredotočile na letalsko bombardiranje vojaških objektov v Južnem, predvsem pa Severnem Vietnamu. Ameriške leteče trdnjave B—52 so zasule z bombami strateški prelaz Mu-ggia, ki ga severni Vietnamci uporabljajo za prehod v Južni Vietnam, prav tako pa tudi važna industrijska središča okoli Hajfonga in drugih sever-novietnamskih -mest. Bombardirali so prvič tudi ladjedelnice v Hajfongu in jih uničili. Iz ameriških vojaških krogov pri- hajajo predlogi, naj bi hajfonsko pristanišče -minirali, da bi tako onemogočili dovoz vojaškega materiala sovjetskim in kitajskim ladjam. Zaradi nevarnih mednarodnih posledic miniranja pristanišča se v Pentagonu še niso mogli odločiti za to akcijo. Z ozirom na nadaljnje vojaške akcije v Vietnamu proti komunistom je ameriški zun. minister Rusk poudaril, da morajo ZDA izpeljati svoj načrt o obrambi svobodnih azijskih narodov pred' nevarnostjo rdeče Kitajske, kajti „v dveh naslednjih desetletjih bo Kitajska štela eno- milijardo ljudi“ ter bo Zakaj nastaja ta nevarnost? Dvaindvajset let komunističnega tiranstva in dvaindvajset let popolne zatrtosti političnih svoboščin. V sem drugem je nekaj odjuge: v kulturi, v gospodarstvu, celo v verskem in cerkvenem področju. Le v političnem delovanju in nastopanju je ni ni,č, prav nič. Titizem hoče čuvati -sistem svoje javne uprave z vso močjo državne oblasti in tudi z vsakim nasiljem. Pod tem prisilnim jopičem na vse življenje vse bolj napeto, vse bolj zastrupljeno- Režim je uspel dušiti vsako opozicijo dvaindvajset let. Skoraj dvajset let je mogel vzdrževati mir, podoben onemu na pokopališčih. V zadnjih letih pa se trohnoba zadušene svobode poleg jetnikov te titovske politične ječe loteva tudi komunističnih stražarjev samih in velikega dela rodu, ki je zrastel v njihovi „vzgoji“ brez idealov in posebej brez domovinske ljubezni. Trenutno na splošno sila še drži. Posamezno se pa že pojavljajo dogodki, k0 državni organi odstopajo pred uporniškimi množicami. Ti pojavi najavljajo -brezvladje, notranje prekucije, ki nikdar niso brez prelivanja krvi. Prišlo je tako daleč, da se tudi tisti, ki jih sila najbolj pritiska in žuli, boje dneva, ko bi odnehala, ker vedo, da je življenje tudi v slabem, pa le mirnem redu, boljše kot v brezvladju, preku-ciji, revoluciji. Dan nove -svobode bo dan težke preizkušnje- Mra-k pred njim 'bo še poln skušnjav za politične avanture in nepremišljene podvige. Doma in drugod skrbimo, da bo narod imel dovolj močnih in modrih, ki bodo varno vodili in usmerjali prehod v srečo in mir in ne v nove boje med narodi in ne v nove politične viharje. V letu 1968 bomo svobodni Slovenci praznovali 50-letnico osvobojenja od tujega, nemško-avstrijskega gospodstva. Ob tej priliki naj nam bo živo v zavesti: Osvobojenje leta 1918 je bilo sad stoletnih naporov vseh narodnih sil, sad stoletja politične vzgoje, potrpežljivega čuvanja dosežkov in stoletje previdnih odločitev in ukrepov, ki -so bili vsi usmerjeni v dozorevanje željenega cilja in uspeha. Ob tem zgledu, upoštevajoč tako silnice, ki trajno, tedaj in sedaj, določajo narodno politiko, kakor tuui uoi-a razmere in dosedanje dosežke, bomo domovini pomagali klesati varno pot v novo svobodo. (Slovenija, ZDA, oktober 1967) Sinod» škofov v Vatikanu nadaljuje razpravo -o verskem nauku. Predlog Vatikana za nova določila -o verskem nauku so člani sinode zavrnili ter izvolili komisijo, ki naj sestavi nov osnutek- Od kandidatov za predsednika te komisije je dobil največ glasov zagrebški nadškof kardinal dr. Franjo Šeper, ki je pa predsedstvo odklonil. Toda kljub njegovi odklonitvi ga je papež imenoval za predsednika komisije, ki mora v desetih 'dneh -sestaviti -besedilo za nov osnutek določil o -verskem nauku. V Dorado Beach v Puerto Rico ima Medameriška -družba za tisk — SIP 23. redno letno zasedanje, na katerega je prišlo nad 500 delegatov, ki zastopajo liste in revije od Kanade na severu do -Patagonije na jugu Argentine. V delovnem delu (kongresa so -delegati razpravljali -o položaju tiska ter so ugotovili, da ista na ameriški polobli dve žalostni točki, ki označujeta republiki Haiti in Kubo, v katerih ni svobode tiska. V Urugvaju je predsednik države gral. Oscar D. Gestido prejšnji teden objavil obsedno stanje. Do te odločitve je bil prisiljen zaradi -nevarnosti, da boido splošne stavke državo pogreznile v popolno zmedo. Varnostne oblasti so zaprle nad tristo sindikalistov in povzročiteljev izgredov ter hujskačev na rušenje javnega miru. Večino so jih že izpustili. Med tem so se že začeli kazati znaki izboljšanja. -Stavka privatnih in uradnih bank se zaključuje. Tudi nad tri in pol meseca trajajoča -stavka v tiskarskih podjetjih je pred -rešitvijo. Proglasitev obsednega stanja v državi je pa imela za posledico, da je 5 ministrov odstopilo, ker mislijo, da si bodo s tem ohranili naklonjenost stavkujočih delavcev in nameščencev. V izvajanju pooblastil, Iki jih daje vladi na razpolago obsedno stanje, je notranji minister pre-povedal vse slavnosti, ki so jih pripravljali za ta teden urugvajski komunisti v proslavo 47-letnice obstoja komunistične stranke. V Bonnu so imeli v parlamentu zunanjepolitično debato. Zun. minister dr. Willy Brandt se je zavzemal za spre- V TEDEN jem Velike Britanije, Irske, Norveške in Danske v Skupni evropski trg. Zunanjepolitično debato je zaključil kancler -dr. Kiesinger z govorom, v katerem je zatrjeval, da je zahodnonemška vlada za sprejem navedenih držav v Skupni evropski trg, naglasil pa takoj, da Zvezna nemška republika ne bi imela prav nobene koristi, če bi z vso silo zahtevala sprejem teh -držav v Skupni evropski trg proti volji Francije. Iz teh napovedi (kanclerja Kiesingerja izhaja, da bo bonmska vlada ’še naprej vodila previdno zunanjo (politiko, da se ne bo namerila ne De Gaullu in tudi ne Angležem. Predsednik kitajske kom. vlade Ču En Lai se zavzema za ustanovitev svetovnega 'bloka komunističnih držav brez Sovjetske zveze za odločen napad na amferiški ¡imperializem. —- „Ljudski dnevnik“, glasilo kitajske komunistične stranke, sedanji -položaj na Kitajskem označuje -za popolno zmedo. Prejšnji teden so bili v Kantonu tridnevni poulični boji med pristaši Maoa in njegovimi nasprotniki. V -boje je posegalo tudi topništvo. Maovi nasprotniki so zažgali veliko skladišče, v katerem je bilo pripravljenih 12.000 ton riža za od-pošiljatev v severni Vietnam. Vasilij Garbuzov, sovjetski minister za finance, je predložil v odobritev vrh. sovjetu proračun za prihodnje proračunsko leto. V njem so izdatki za narodno obrambo predvideni v višini 16.700,000-000 rubljev (18.7000,000.000 dolarjev). Tako visoki doslej še nikdar niso bili. Dr. Boris Docenko, sovjetski strokovnjak v atomski vedi, je zaprosil kanadske oblasti za dovoljenje, da bi se smel za «talno naseliti v tej državi, kjer je „večja svoboda za iskanje resnice“ kot pa v Sovjetski zvezi in bo imel kot znanstvenik tudi boljše pogoje za svoje delo. Hočete pregnati dnevne skrbi vsaj za nekaj ur? Bierite' knjigo Marijpara Marolta; Rojstvo, ženitev in smrt Ludvika Kavška! las življenja in dogajanja v Argentini Predsednik Ongania govori generalom Predsednik general Ongania je -prišel v ponedeljek, 16. t- m., v vojno ministrstvo v spremstvu min, za narodno obrambo ing. Lanusa ter je govoril generalom s (področja Buenos Airesa, Campo de Mayo ter La Plata. Dejal je, da bo revolucija trajala dolgo. Ona ni sam0 gospodarski načrt. Če -bi bila samo- to, potem bi ne bilo treba prekinjati ustavnega stanja. Revolucija je skupek problemov, ki jih je treba rešiti. Ima tri obdobja. Prvo je gospodarsko, v katerem smo sedaj, drugo socialno in tretje politično. Očitke, da je Sedanja vlada za korporativni sistem, je zavrnil z izjavo, da ga vsi poznajo in vedo, da zanj ni mogoče reči, da bi bil za tak sistem. Ogromne poplave j Argentino je zadela velika nesreča, j Poplave, kakršnih na področju Velikega | Buenos Airesa in v provinci Buenos j Adres ljudje špic h ne pomnijo. Zaradi • neprestanega deževja, ki traja že skoro mesec dni, sta silno narasli reki Reconquista in Matanza, prestopili bregove ter na področju Vel. Bs. Airesa poplavili ogromna področja ter številna mesta in naselja. Iz ogroženih (področij so ‘morali izseliti 139.068 ljudi. Spravili so jih v vojašnice, kolegije in v vse razpoložljive prostore. -Nad 50 ljudi je našlo smrt v naraslem vodovju. Prav tako veliko živine. Vlada je poplavljeno področje proglasila za področje, nad katerim so prevzele vso oblast oborožene sile. Pri poplavah na področju Vel. Buenos Airesa so prizadeti tudi Slovenci v mestu Transra-dio ter v Lanusu, kjer je bila vsa Urbančevina obdana od naraslega vodovja. V nekaterih slovenskih hišah v Lanusu je -bila voda poldrag meter visoko. V mestu Transradio je začela reka Matanza naraščati v ponedeljek, 9. t-m. Prizadete družine so se zatekle k Simrekarj-evim, v Lanusu je začela voda zalivati ulice okoli Slovenske vasi prejšnjo sredo, 11. t. m. V nekaterih ulicah je bila voda visoka do tri metre. Ob 25-1 etnici Natlačenove smrti Leto 1942 je bilo .polno groze, zločinov in krivic, ki so jih povzročali komunisti s svojo revolucijo po slovenski zemlji, da bi z njimi ustrahovali ljudi, ki so bili proti njim ter so odklanjali njihov nauk. Umor se je vrstil za umorom. Komunisti so po določilih Baku-ninovega katekizma pobijali vse tiste, ki so imeli vpliv na ljudi, ki so med njim uživali zaupanje in ugled ter so jim bili nevarni in v oviro pri izvrševanju njihovih načrtov za vzpostavitev komunistične diktature nad slovenskim narodom. Da bi zločine opravičevali pred svetom, so svoje žrtve še sramotili in blatili, da so bili „izdajalci naroda“ in „pomagači okupatorjev.“ Tako je moral pasti tudi ban dr. Marko Natlačen. Lahko bi se bil zavaroval pred komunisti z odhodom v Italijo, pa tega ni storil- Tudi tedaj ne, ko je dobil od komunistov smrtno obsodbo. Svojemu sošolcu je še tri dni pred smrtjo na vprašanje „kaj dela v Ljubljani“, odgovoril, da „čaka na smrt,“ ker je vedel, da ga okup. pred komunističnimi zločinci ne bo zaščitil. Tako se je tudi zgodilo. Bil je z- ljudstvom in med njim v srečnih časih, z njim je hotel deliti tudi nesrečo okupacije in komunistične revolucije. Ker je bil zvest služabnik naroda, je ostal na braniku koristi ljudstva in na njem tudi padel- Z Natlačenovim umorom dne 13. oktobra 1942 se je veriga komunističnih atentatov v Ljubljani zaključila- Pa ne zato, ker bi bili komunisti spoznali, da je zločin zločin in ostane zločin in da na njem ni mogoče graditi srečne bodočnosti ne posamezniku in ne narodu, ampak zato, ker so Italijani Natlačenov umor „maščevali“ z ustrelitvijo talcev, ki so bili tedaj prvič res pravi, zgrajeni komunisti. Zaradi tega so komunisti tedaj prenehali z atentati, da bi zaščitil svoje partijce; če bi bili Italijani kot talce streljali še naprej nedolžne ljudi, bi bili komunisti gotovo še naprej pobijali svoje politične nasprotnike v Ljubljani. Dr. Marko Natlačen je bil po rodu Vipavec. Redil se je 24. aprila 1896. leta v Mančah v župniji Goče pri Vipavi. Gimnazijo je študiral od leta 1900 do 1907 v Ljubljani, pravo pa na dunajski univerzi, kjer je promoviral leta 1912. Kot pravni praktikant je služboval pri dunajskem deželnem sodišču, leta 1919 pa je odprl odvetniško pisarno v Ljubljani. Zanimanje za javno delo je kazal že v dijaških letih. Kot gojenec Alojzije-višča je v Ljubljani sodeloval pri Domačih vajah, kot visokošolec je bil član Slov. kat. akad. društva Danica na Dunaju, >od leta 1908 do 1910 pa vodil tudi Slovensko dijaško zvezo, ki je tedaj iniciativno sodelovala pri širjenju narodne prosvete pod okriljem Slov. kršč. socialne zveze. Živahna je spremljal tu- di narodnoobrambno delo Slovenske straže, sodeloval pa tudi pri glasilu slov. kat. dijaštva Zora. Po prihodu v Ljubljano se je še bolj posvetil delu v dr- Krekovi Slov. kršč. socialni zvezi. Prav tako pri Slovenski straži, zlasti pa v mladinski vzgojni organizaciji Orel, v kateri je bil predsednik od leta 1925 do 1927. Politično je že od dijaških let pripadal SLS ter se je v njej vedno vidneje uveljavljal, tako, da je bil na celjskem zborovanju zaupnikov novembra 1926 izvoljen za poslevodečega podpredsednika. Na tem položaju je ostal vse do razpusta političnih strank pod Aleksandrovo vlado leta 1929. Tako je prišel dr. Natlačen v najtesnejši stik z načelnikom SLS dr. Korošcem. Z njim ga ni družil samo položaj v stranki, ampak globoko spoštovanje, ki ga je čutil do njega, ter osebno prijateljstvo. Dr. Korošec je bil vse do svoje smrti družinski in hišni prijatelj Natlačenovih. Leta 1927 je bil dr. Natlačen izvoljen za poslanca v oblastno skupščino za logaški okraj- Postal je njen predsednik in predsednik Oblastnega odbora. Na tem položaju je ostal do januarja 1929, nato pa je vodil oblastno samoupravo kot njen komisar do novembra -istega leta, ko je bila ukinjena pod šestojanuarskim režimom. Od leta 1931 do 1933 je vodil kot predsednik Slovensko kat. akad. starešinstvo. iod leta 1933 do oktobra 1934 pa je bil zaradi Slovenske deklaracije konfiniran najprej v Bilečah, zatem v Gačkem in nazadnje v Sarajevu- ■Leta 1935 je bil pod vlado dr. St -jadinoviča, . dr. Korošca in dr- Spahe menovon za bana Dravske banovine. Ob napadu nacistov in fašistov na Jugoslavijo. leta 1941, ko so bile zveze med Slovenijo in vlado v Beogradu prekinjene, je bil predsednik Narodnega sveta v Ljubljani ter je z 'njim varoval koristi slovenskega, naroda. To je delal s predstavniki ostalih slovenskih demo-kfrat-iinih strank tudi med okupacijo vse1 do dneva svoje ¡smrti. Dr. Natlačen je bil vplivna slovenska osebnost. Užival je velik ugled ne ■samo v kat. taboru, ampak tudi pri političnih nasprotnikih. Na vseh položajih, ki jih je v življenju zavzemal, je postavil celega moža. Moža dela. Službi narodu je bil ves predan. Vse je ¡storil za njegov gospodarski, socialri in kulturni dvig. Katerakoli akcija je bila za dosego teh namenov, povsod je bil zraven dr. Natlačen, z vsako je povezano njegovo ime. To je izpričal bodisi kot podpredsednik SLS še bolj pa kot predsednik Oblastnega odbora in pozneje kot slovenski ban. Mnogo je pripomogel, da je Slovenija začela v tistih letih tako vsestransko napredovati kakor nikdar dotlej. V Beogradu dr. Korošec in dr. Krek, v Ljubljani -ban dr. Natlačen in v stranki dr. Kulovec, šti- rje možje, katerih imena -bodo neizbrisno zapisana za vse čase v slovenski zgodovini. Saj je tedaj obnovitveno delo v Sloveniji šlo tako na široko, da je izgubilo sleherno možno ¡oznako strankarskih vidikov, ker je zajelo koristi slovenskega naroda ¡kot celote- Vsi sloji med Slovenci — med temi so slovenski umetniki in znanstveniki zavzemali ¡prvo mesto — s0 tedaj lahko občutili, da smo Slovenci ¡bili resnično državni narod, ki si hoče za bodočnost -postaviti tako trdne osnove, da mu jih nihče pozneje ne bo mogel več ¡omajati. Da so bili ti ¡temelji res trdno in solidno postavljeni, priča dejstvo, da jih niti komunisti v -svojem sovraštvu do vsega, kar spominja na srečno preteklost Slovencev pred njimi, 'niso mogli porušiti, ampak so jih morali sami sprejeti ter obdržati. Dr. Natlačen je bil veren mož. Praktičen katoličan in v življenju zelo skromen. Bil je „pokonci mož“. Kdor ga ni osebno poznal, si je lahko mislil, da je „visok“. Pa ni ¡bil, ampak proti vsem ljubezniv in ¡prijazen. Ljudje so ga dobro poznali in so ga imenovali „ljudskega bana“. Bil je mož beseda, mož reda, do skrajnosti -pošten, vesten in natančen. -Mož odločne volje. Nalogo, ki si jo je postavil, je rešil ter se pri tem ni ¡bal nobenih težav in ovir. Skratka: Bil je mož, za katerega smo lahko Bo-gu hvaležni, da nam ga je dal. Kajti skrbno je bil vedno na straži, da Slovenija in slovenstvo ne hi utrpela škode, da ne hi nanju prišla kaka nevarnost. Vse je storil, kar je storiti mogel, -da bi podoba Slovenije ne -ostala samo lepa, ampak postala še lepša, da bi na slovenski zemlji živeli ljudje v sreči in zadovoljstvu in -da bi se imeli radi ter se me'd seboj spoštovali in si med seboj pomagali v težavah in stiskah. Ali ni to najlepše potr- „... najžlahtnejša trajna posoda tiskane besede je knjiga. 416 let je od prva slovenske knjige, ki je bila redkost in le izbrancem namenjena. že čez desetletja je postala last širokih množic, prihajajoč mednje kot prijateljica, učiteljica, bedrilka v težkih dneh in znanivka z vriskom prekipevajoče sreče ob velikih narodovih praznikih. Vselej, ko vstopam v knjžnico, me prevzame globoko Spoštovanje, kakor bi se znašel na svetem kraju, kjer je možno, da se vsak trenutek zgedi čudež. To stori bližina knjig, besed, misli, srečanje z onimi ljudmi, 'ki so vanjei položili svoje srce in prelili duha. Kakor dian oživi nenadoma vsa ta neizmerna bogatija in ¡se nam ponuja: vsa desetletja in stoletja naiš*e zgodovine, dobe zmagoslavja, vklesane v neme črke, borbe in junaške, poti nadih prednikov, njih neuklonljiva žilavost, bolečina, jok — pa tudi pesem in vriski kipečega veselja. Vrči lepote se prelivajo po njih straneh: pesem-hvalnica zemlji, ki nam je dajala prvo sladkost v zibelih, slavospevi mišim žitnim poljem, dolinam, planinam, goram, kjer se je napajala naša mladost s slovenskim duhom: zgodbam sladkih ljubezni je postavljen v njih spomenik, ljubezni ki so gorele in dogorele do zadnjega, se razsule v pepel, a vendar po njih zaživimoi neuteseno hrepenenje duš po lepoti in popolnosti, ki jo je sam Bog vdihnil v globočine nedolžnih src... Neminljivost, večnost duhov napolnjuje knjižne police. Trdnost kamnov, snovna vrednost zlata so stoletja zaznamovala z razpadom. Mogočni gradovi in ošabne glave mogočnjakov z zlatimi kronami so danes razvaline in prah. Droben plamenček čistega in skromnega srca, pevca z Vogastvom neizmernih cest in visokega- neba, pa še vedno živi v drobni -kujUžici med knjigami. Smrt, ki uničuje snovi, ji ni nevarna.“ Dr. Jože Krivec na otvoritvi razstave slovenskega tiska in knjige v Slomškovem domu v Ramos Mejiji dne 14. oktobra 196 i. Posmrtno ameriško odlikovanje Mihajlovica Polkovnik Draža Mihajlovič, poznejši general, je do leta 1943 v svobodnem svetu užival -splošen sloves kot prvi organizator gverilskega odpora nacistič-¡linl vojnim silam in borec na zavezniški strani. Na Teheranski konferenci sta Churchill in Roosevelt klonila pred Stalinom, 'pustila pasti jugoslovanska kraljevsko vlado ter sta nameisto Mihailoviča priznala samo Stalinovega agenta Tita za vodjo odporniškega gibanja v Jugoslaviji. V-snfslu tega sklepa jo nato Tito dobival vso zavezniško finančno in vojaško pomoč. prignal do razjasnitve. Dosti naporov je bilo znova potrebnih, predno je pomočnik drž. tajnika William B. Macomber poslancu Derwinskemu priznal, da so \ijçaz z dne 29. marca 1948 o g'djikeyanju Draže Mihajlovica zgdrŽali v državnem tajnisty^ .got strogo zaupen dokument skoro dve desetletji. Poslanec Derwinski zatrjuje, da je ip-odelitev visokega ameriškega vojaškega odlikovanja Draži Mibajloviču biv. ameriški predsednik Harry S. Truman ute- Leta 1944 so.'Sovjetske oklepne divi- j meljeva! ^z ugotovit-;^ ^ gfJ je iovič „izkazal kot 5^Tn^ poveljnik ju- dil s tem, da je dal kot ban uničiti v-sč lziJe. zasedle Srbijo in Beogivd ter :;o- sezname tistih' Slovencev, ki so bil označeni kit komunisti, da jih okupator ne bi polovil in zaprl. Komunisti so to njegovo plemenito ljubezen do slovenskega sočloveka, ki ga je hotel zavarovati pred preganjanjem s strani ¡okupatorjev, ¡poplačali z atentatom! Ban dr. Natlačen bo živel med Slovenci še naprej. In tudi še tedaj, ko o komunizmu na Slovenskem ne bo nobenega sledu več ter bo nanje ostal samo boleč spomin kot na največje sovražnike ter škodljivce slovenskega naroda in njegovih 'koristi. Slava spominu dr. Natlačena! V petek, 27. oktohra, bo po argentinski državni loteriji NAGRADNO ŽREBANJE SVOR. SLOVENIJE Le nekaj srečk po 300 pesov je še na razpolago! Pohitite z nakupom! Ponuja se vam izredna priložnost, da dobite najmodernejši televizijski aparat Kongres za laični apostolat Rim, 11. oktobra 1967 Dne 11. oktobra je 'bil..v Rimu odprt III. mednarodni kongres -za laični apostolat, katerega se udeležuje okrog 2.500 zastopnikov iz vsega sveta. Vsa zborovanja in razprave se vršijo pod geslom „Božje ljudstvo med ljudmi“, tesno naslonjeno na koncilskega duha, ki je prav laikom hotel pokazati njih odličnost in odgovornost v Cerkvi. Prvo nalogo si je zadal razmišljati o človeku, bodisi kristjanu, ali nekristjanu, o njegovih stiskah in veselju, o veselju ter žalosti; obravnava torej konkretnega človeka, ki danes živi. V drugem delu pa hoče najti odgovora, katere naj da na njegova vprašanja temu človeku krščanski laik na podlagi nauka zadnjega koncila, vedno v povezanosti z Bogom. Organizatorji kongresa so jasno poudarili, da udeleženci niso prišli v Rim razpravljat abstraktnih vprašanj o temelju Cerkve, ampak I konkretno in konstruktivno preverit1 odmev, ki ga je imel koncil v svetovnem življenju. Vedo, da koncila niso vsi sprejeli in tudi tisti, ki so ga sprejeli, ga niso v ena.ki, tudi ne v pravilni meri kot je izjavil predsednik ¡pripravljalnega -odbora Španec prof. :Sugranyes; ne- ankete ;po časopisih o vprašanjih: laiki in koncil, razširjanje koncilskih idej aplikacija koncilskega nauka -o -liturgiji, postu, poikori, o cerkvenem obče-stvenem duhu po župnijah in škofijah, o ekumenizmu ter so ugotovili, da so laiki študirali koncilske odloke, sicer v različni obliki in različnem tempu. 0’b različnih razmerah -dežel in značaja njih prebivalcev se ni čuditi različnim odgovorom, ki se pa v nekaterih pogledih, posebej kar zadeva liturgično obnovo, čudovito ujemajo v sprejemu in odobravanju teh koncilskih navodil. Posebno pozornost so vzbudila vprašanja o edinosti kristjanov, o -kontroli rojstev, o zakonu, o svobodi vesti, o razmerju pastirjev in vernikov ter 0 kolegialnem vodstvu Cerkve po škofih. Poudarili pa so skoro vsi, da je- oblika koncilskih dokumentov sorazmerno zelo težko doumljiva laikom. [ Prva dva taka kongresa sta bila v Rimu pod Pijem XII. in sicer leta 1951 ter 1957. Prvi je obravnaval razmerje vernikov ter hierarhije in je papež takrat priporočal hierarhiji, naj posluša želje laikov ter jih sprejema z uvidevno širokogrudnostjo. Ta kongres je tudi razpravljal -o naravi in predmetu apo-... , , -stolata, v razlmerju do zgodovine in “ T 8trah.1* 28 življ‘enie P°kon- bodočnosti. Drug kongres je pa h 1957 čilske CJbrkve, drugi ¡s-pet neučakano hitijo, kar pa ni v skladu s krščanskim pojmovanjem sodelovanja v cerkvenem življenju in delovanju. Pripravljalni odbor je izvedel -dobro pripravljeno in podrobno anketo preko organizacij laikov po vsem svetu. Pritegnili so mednarodne organizacije in posamezne ose- be ter v razpravljal o snovi: laiki v krizi modernega sveta, njih odgovornost in formacija. Pij XII. je naglasil nekatere 'smernice, ki jih je potem sprejel za svoje Janez XXIII.; sodelovanje tudi z nekatoliškimi, nevtralno usmerjenimi, j da tako služijo laiki božji stvari v blagor človeštva. Sodelujte tudi z medna- 65 deželah objavili sadove te I rodnimi organizacijami. Takrat je so- deloval v razpravah tedanji milanski nadškof M-cntini o vprašanju poslanstva Cerkve. Ta tretji kongres zboruje s presledkom desetih let in ima pred seboj prenavljajočo ¡se pokoncilsko Cerkev. Značilno je, da zboruje v Rimu istočasno s škofovsko sinodo, da se tako še bolj poudari sovpa-dnost -obeh činiteljev pri delu za -Cerkev, saj tvorijo obojni isto ■božje ljudstvo. Prof. Sugranyes je izrecno zatrdil stike kongresa s škofi, kar srčno želimo. V uvodnem govoru na kongresu je Holandec Thom Kerstiensen rekel, da so laiki prišli na kongres; doumeti -novo podobo sveta po koncilu, jo bolje pretresti, prepričati in pripeljati nazaj h Kristusu tiste, ki ne poznajo vere in doživeti zadoščenje ob srečanju tolikih zastopnikov iz vsega sveta. Uspeh kongresa naj bi bil, da bi katoličani še tesneje povezali svoje življenje in prepričanje' ter resno premislili, kakšno naj bi bilo sodelovanje laikov v sedanjem življenju Cerkve. Potrebna je po njegovi misli demokratizacija teologije, nje razširitev v jeziku sedanjega sveta. Kristjan mora v svojem delu slediti navodilu Pavla VI.; živeti v svetu, pa ne od sveta ter mu služiti. Za t0 življenje' laik potrebuje svobode in avtonomije, seveda ne brez avtoritete. To, kar naj ena roka naredi, naj pripravi več rok, po posvetovanju in izmenjavi misli ter skušenj. V vsej svo-bodi svojega delovanja naj laik išče zveze s Cerkvijo. Pokazal je laikom tudi način delovanja v svojih deželah; vladam naj navdihujejo za družbeno življenje take smernice, ki bodo v soglasju s' krščansko moralo. Oran stavile Tita -'a «blast. ^Mihajlovič je ostal še naprej v planinah, tudi po letu 1945. Po izdajstvu je leta 1946 padel v roke komunistom, ki so takoj proti nje mu uprizorili sodno farso ter ga obsodili na smrt. V svobodnem demokratskem svetu jih- je 'bil0 tedaj veliko, ki so se pri komunistih zavzemali za 'Mihajlovica, da bi mu rešili življenje. O njem in njegovih nastopih proti okupatorju so objavljali članke in ga poveličevali ¡kot ,unašikega borca za zavezniško stvar. Ivoje vlade so napadali zaradi izdajstva nad Mihajlovičem, ter jim očitali, da so zvestega zaveznika zamenjali s Stalinovim agentom Titom. Nobena intervencija za rešitev Mihajlovičevega življenja pri komunistih ni zalegla. Ti so 'pohiteli ter 17. julija 1946 Mihajlovica ustrelili. Da bi ameriška vlada pred zgodovino oprala čast zaradi nelepega zadržanja do Mihajlovica, je dve leti p0 njegovi smrti tedanji ameriški minister za vojsko Kenneth C. Royal predložil ¡predsedniku ZDA, naj podeli Draži Mihailoviču posmrtno visoko vojaško odlikovanje — lento reda Legion of Merit. Tedanji ameriški predsednik Harry S. Truman je predlog sprejel ter je ukaz o odlikovanju Draže Mihajlovica podpisal 29. marca 1943, kakor tudi obrazložitev potrebe po podelitvi tako visokega -odlikovanja. Posmrtno odlikovanje Draže Mihaj-loviča ni bilo objavljeno, ker s0 „koristi zunanje politike“ nalagale, da ostane v arhivih „kot državna tajnost“ do časa, ko bo moglo biti objavljeno. Da je prišlo sedaj v javnost, ima zaslugo Edvard J. Derwinski, republikanski poslanec za državo Illinois. Skoro leto 'dni je potreboval, da je vso stvar »niiHiHNinniii soslovanskih -oboroženih sil in pdž-heje Pot minister za vojsko“. Da je „od leta' 1941 do 1944 organiziral in vodil sile odpora proti -sovražniku v zasedeni Jugoslaviji. Njegove čete š-o bile neustrašene in se niso -bale nobenih naporov. Po Mihajlcvičevi zaslugi so bili rešeni številni ameriški letalci ter varno prepeljani na zavezniško stran. General Mihajlovič in -njegovi oddelki so kljub nezadostni opremi, boreč se v izredno težkih okolncstih, močno podpirali zavezniško stvar in so soudeleženci v iz-vojevanju končne zavezniške zmage“. Republikanski pto-slan-ec Derwinski je pomočniku am. drž. tajnika predlagal, naj bi odlikovanje Draže Mihajlovica sedaj izročili biv. jug. kralju Petru, ker je bil Mihajlovič pod njim minister za vojsko. Drž. podtajnik Macomber mu je odgovoril, da biv. kralj Peter sedaj nima uradnega statusa in „ne bi bilo umestno ne s stališča protokola, ne zaradi naših interesov v ¡svetu, da bi odlikovanje izročili njemu“. Razlogi, ki so narekovali neumestnost izročitve odlikovanja kakemu nasledniku Draže Mihajlovica leta 1948, veljajo še danes. Državno tajništvo nima drugega izhoda, kot tega, da se odlikovanje zadržuje še naprej tako dolgo, dokler ne bodo dani pogoji -za njegovo redno izročitev.“ Willard Edwards v članku, ki ga je napisal za „Chicago Tribune Press Service , -pravi, da je na gornjo izjavo pomočnika drž. tajnika Mac-ombra poslanec Derwinski odgovoril z ugotovitvijo: „Z drugimi besedami se to pravi: Združene ameriške države še naprej raje prikrivajo svoje uradno priznanje hrabremu zavezniku, ki je rešil -številna ameriška življenja, kakor pa, da bi se morda zamerile voditelju komunistov, ki ga je dal ubiti.“ Gospodje tovariši . . . V zadnji številki smo poročali o pogledih Staneta Dolanca, sekretarja Univerzitetnega komiteta Zveze komunistov glede preosnove partijske organizacije na ljubljanski univerzi. Po njegovem govoru so se lotili razpravljanja o tem vprašanju. Zlasti so poudarjali, da je s spremembo treba bstvariti v partiji take razmere, v katerih „bo lahko vsakdo delal, če ho le hotel“, čeprav je bila debata namenjena le prihodnjemu delu, so govorniki vendarle „povedali tudi več kritičnih pripomb 0 dosedanjem delu partijskih organizacij na univerzi. Zlasti velja omeniti, da nekatere organizacije že več let niso sprejele niti enega novega člana, da je na univerzi po sedanjih podatkih približno 1600 komunistov (vseh slušateljev na univerzi je nad 3-000, op. u-r.), aktivnih jih je pa precej manj, da so- nekateri komunisti — komunisti le na papirju (ali kot je nekdo dejal: To so gospodje, iki se sami imenujejo dejo «a partijski sestanek, postanejo za ta čas tovariši), da lahko opazujemo primere dvojne' morale“ (Delo, 23. septembra 1967). Poročevalec o konferenci partijske organizacije na ljubljanski univerzi je končno še zapisal, da je bilo na „razpravi tudi slišati, da kaže vrata organizacij na široko odpreti“- O stagnaciji članstva partije je govoril tudi Veljko Vlahovič, član vodstva CK ZKJ, na sestanku s podiplomskimi študenti in mlajšimi vseu-čiliškimi predavatelji iz 22 dežel Evrope, Azije, Afrike ter nekaterih ameriških držav. Govoril je v okviru jesenskega semi-narja „Socializem v jugoslovanski teo-liji in praksi“, ki ga je organiziral mednarodni vseučiliš-ki center za družbene vede na ‘beograjski univerzi. Na omenjenem seminarju je Vlahovič priznal, „da so samo polovica članov Zveze komunistov delavci rn študentje, 'kar J'e ¡neprimerno slabše, ¡kakor je bilo za gospode. Samo, kadar pri- [ tik po vojni“ Stran 3 ;I? __i i «A 8* Novo kom. nasilje nad slovenskim pisateljem Pisatelj Marijan Rožanc se je 10-•oktobra > 1. moral zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Ljubljani zaradi dveh člankov, ki ista bila objavljena v tržafki reviji ,(Mosfc“ o problematiki •sedanje družbe pod komunisti v Slove niji. Vladajočemu „novemu razredu“ •objavljena članka nista bila po volji-Zato je državni pravdnik po naročilu kom. partije obtožil Rožanca po čl. 118/1 in 292 sedaj veljavnega kazenskega zakonika, da je z navedenima člankoma razširjal „neresnične vesti o političnih in družbenih razmerah y Jugoslaviji.“ Sodišče je pisatelja Rožan'a spoznalo za krivega ter ga K obsodilo na . mesecev zapora .P jg0jno. Pri odmeri ka-:zni je upostyvalo kot olajševalno okol-.nost, da revija „Most“ nima dosti na-rocn’.Kov, da so objavljeni članki težko "razumljivi in „da so zato malo vplivali na razpoloženje ljudstva v Jugoslaviji“. NajnoyejSi proces proti Rožancu — drugi pod komunisti— priča da se pod komunisti tudi po odstranitvi Rankovi-ča ni nič spremenilo. Rankovič kot zloglasni UDBAŠ je sicer moral oditi, toda komunistični sistem nasilja je ostal ih zatira sleherni izraz težnje po svobodi ter preganja vse tiste, ki ne mi-;sli jo tako kot partija. Slovenci v Argentini IBUE.NQS AIRES i. Prv« w ; 1;. : , , . obhajilo, slov. otrok bcr v nedeljo, 22. okt. ob 9-30 v Slov. hiši. Slovenska birma bo v nedeljo, 29-oktobra ob 10. uri v ukrajinski stolnici, Ramón L. Falcón 3970. Osebne novice Nov slov. inženir. Na tehnični fak. v lia. Airesu je diplomiral za inženirja elektronike g- Jure Skvarča. Znanemu slov. planincu in sodelavcu Zbornika Sv. Slovenije iskreno čestitamo! Družinska sreča. V župni cerkvi Sta. R-ita v mestu Boulogne je bila krščena Helena Klemen, hčerka Mihaela in ge. Angele roj. Koprivec iz Carapachaya-Botrovala sta ga. Lojzka in Janez Sušnik. Srečni družini naše čestitke! RAMOS MEJIA Poročilo o sobotni razstavi slovenskega tiska ter o nedeljski obletnici Slomškovega doma bomo objavili v prihodnji številki. Malo je knjig, ki so izšle v izseljenstvu, in so bile razprodane. Med njimi je Marijana Marolta „Zori noč vesela“. Druga knjiga Marijana Marolta, ki je pravkar izflla, in v kateri opisuje rojstvo, ženitev in smrt Ludvika Kavška je prav tako duhovito in zabavno branje vas tudi ne bo razočarala zaradi svoje duhovitosti, zabavnosti in prijetnega Maroltovega pripovednega stila. f V Ljubljani je umrl 27. septembra msgr. Vencelj Snoj, kancler nadškofijske pisarne, kanonik in ravnatelj stolnega 'kora. Rajni je bil do leta 1940 profesor glasbe na škofijski gimnaziji v Št. Vidu- Tega leta je postal ravnatelj stolnega kora, stolni organist in profesor korala na teološki fakulteti. Od leta Odborniki vseh slovenskih organizacij, ustanov in domov, slovenski dušni pastirji, vzgojitelji naše mladine, kulturni ustvarjalci in predavatelji po naših organizacijah se bodo' zbrali v Soboto, 28. oktobra, k skupni proslavi slovenskega narodnega praznika in dneva slovenske zastave. Spored. Ob 19 sv. maša v kapeli Slovenske hište za vse, ki so delali in se žrtvovali za, slovenski narod, Ob 20 v dvorani slavnostna akade 1945 je bil tudi škofijski kancler, nato _ pa še upravitelj stolnice. Pred dvema I EHja. Režija: g. Marjan Wi «Kipar letoma je bil operiran zaradi rak j 21* skupna večerja. bolezni. Pa s tem ni bilo za- stavij&n0 ►4* širjenje bolezni. Rajni ^ tQ vedeli a jé 1 zavedaj0č ;Se, da se bliža konec vgQ. vse bolečine potrpežljivo ih z 'vega življenja. — V Ha&ofa globoko vd^iostjo Bogu. 'Še dne 21. sep- 1 dr. Pogačnika, Jti jé V Rihlu ha sinodi tembii je -¿elal v pisarni. Sam je tudi škofov, ga je pokopal gen. vikar stolni j 7»* prosil za zakramente za umirajoče, prošt, dr. Stanko Lenič. XI. obletnica Našega doma v San Justu POPOLDANSKI SPORED Nekaj pred peto uro ga je začel znova kult. Teferent g- Ivan Oven. Sledile s0 pozdravne besede tajnika NO za Slovenijo g. Miloša Stareta, predsednika Zedinjene Slovenije g- Boža Finka, ki je govoril tudi v imenu Kulturne akcije, zastopnika Slovenske hranilnice v Ra-mos Mejii g. Avgusta Mačka, predstavnika državnega gibanja za Slovenijo g-Tineta Duhai, predsednika Slomškovega doma g- Hermana Zupana ml. ter predstavnika Slovenskega doma iz Beraza-j teguija ter borčevske organizacije Tabor g. Ivana Oktet berazateskih slavčkov je nato zapel naslednje pesmi: Dolenjska na pitnica, Za vasjo ' in le kaližev speudjer-I naj dalje •» ' I j- ' . -.«m smetnjam, - molrjle tvoje vise odplava 'Uh <-* A ± > • Bila je v nedeljo, 8. oktobra, s celodnevno prireditvijo. Začela se je z jutranjo mašo g. Janka Mernika v krajevni župni cerkvi za žive in umrle člane Našega doma. Med njo so peli otroci šolskega tečaja France Balantič pod vodstvom gdč. Angelce Klanškove, na orglah jih je pa spremljal organist g. Štefan Drenšek. ga z vso pravico imenujemo trd-' slovenstva“. -..javo Zatem je omenja’' lantiča, ki d«Jh-*' ' šolski tečai F- Ba’ znanje l>a .je v domu; izreka „pri- staršem -¿hvalo učiteljskemu vodstvu, g.# - in agilnim odbornikom šolske-sveta, ki so omogočili uresničiti biser Našega doma“. ,jNaše delo v preteiu.sti Pa ne DOPOLDANSKA PRIREDITI^- ' ^ pravega če' ne fej ^ uprtih oči v bodočnost, ki j$ v naši mladini.“ 'Zato se obrača nanjo, na fante in dekleta ter jih prosi: „Trudite se, da boste spoznali s kakšnim namenom s0 vaši starši postavili ta dom. Ko boste to spoznali, vaše delo ne bo več težko, ker bo vaše življenje doseglo ¿ajcevin je p^--„inovino „Pozdrav Našega doma domovini“, na besedilo in glasbo njihovega očeta g. Franca Zajca. Za lepo pesem so žele živo priznanje. Slavnostni govornik je bil g. dr. Tine Debeljak Govoril je o pomenu obletnic slovenskih domov, ki so kot rojstni dnevi •' rtaf v tye&Vvi ,sč 'očisti peni. Venske domove prošnjo in poziv, naj boaG žarišča slovenskega duha, slovenske domačnosti, slovenske povezave in slovenske vzgoje mladine, da bo vedela, zakaj smo tu, da bo ostala narodno zavedna, da se slovenskega rodu in rodu svojih staršev nikdar ne bo sramovala, kjer koli bo živela, ampak da bo ponosna nanje, ki so ji zgradili take domove, ko^ je Naš dom, čeprav so šli v sve^ v najhujši revščini pred nasiljem Dopoldansko prireditev — rani Našega dom- ' ' veliki dvo- ëQfih k'’1“ — je začel ob pol de- r- -‘-urni referent g. Ivan Oven. * obdarjal je važnost te obletnice doma, ker je treba na- njej ugotoviti, „če ustanova, kot je ta skupni dom, zasleduje cilje, za katere je bila poklicana v življenje“, da bo slovenstvo v njej živelo in se razvijalo tako, kakor Je bilo zapisano v pergamentni listini ob blagoslovitvi doma pred enajstimi leti, da bomo ostali „Bogu otroci, domovini zvesti sinovi in nikomur hlapci“. Besedo je povzel predsednik Našega doma g. Peter Čarman Zbranim je naglašal, da je enajsta obletnica ustanovitve Našega doma „dan veselja nad uspehi, ki so bili dosezypi s trdim delom, ki bo tudi v bodočnosti zagotovijo novih uspehov“ in bo ostal po družinah. Obletnica Našega doma je komunistov 'Slovenci naj seveda v prvi važna še posebej, kep je bil to pr^ dolH jvrstj gledajo, dg vse sygje p&rodno- v ArgantMu, Novega ob-1 obrambne in vzgofj stoja je bila otoluft^ Spravljeno delo v svojem krajevnem obm^. o sme v preteklosti, enajita bbletmea je za-'pa biti njihovo zadevno delovanje h»j bi se v novem desetletju v Našem •domu začela nova doba kulturnega dela, „kajti sedaj niso več upravičeni izgovori o pomanjkljivosti in heprikladnosti prostorov. Ker dom še ni dokončan, in bodo potrebne še žrtve, je treba zato strniti sile za čimprejšnjo dosego postavljenega cilja- V domu naj zavlada bratska skupnost, kajti le v slogi in medsebojnem razumevanju je moč. Pri vsem delu pa ne pozabimo tudi na božjo pomoič.“ Izvajanja predsednika Našega doma „Naš dom mogočen spomenik slovenstva: g. petra Čarmana so navzoči nagradili še poznim rodovom“. s. toplim odobravanjem. V nadaljnjih izvajanjih je omenjal, j Sledil je nastop dveh mladinskih svoj namen, ki bo nam, vašim predni- I lata dr. Odarja', da je treba povsod v da je bilo vse delo v domu opravljeno v prostem času, ki je bil določen za družinski počitek. Tako je še sedaj. Vsi, ki v domu delajo, si za to čas odtrgujejo od poklicnih dolžnosti in prostih ur. Vsem se zahvaljuje za nasvete, še bolj pa tistim, ki so jih pripravljeni izvajati. Poudarja, da Naš dom hoče biti neprestano v mislih na zasužnjeno domovino. „Hočemo biti del Slovenije — del svobodne Slovenije v svetu- Rast slovenstva je naša prva dolžnost,“ je naglašal dobesedno. „Naš dom je skupek vseh naših naporov, naš dragi dom, ki zborov šolskega tečaja Fr. Balantiča. Zbor večjih otrok je pod vodstvom gdč-Angelce Klanškove z občutjem odpel pesmi „Planine, ve sončne planine“, „Pastirc pa pase ovce tri“ in „Pesem mladine“; manjši pevci so pa pod vodstvom gdč. Marije Tomažičeve zapeli „Travniki so že zeleni“ in „Staršev sem slovenskih sin“. Navdušeno ploskanje je pričalo o zadovoljstvu rojakov. Za konec dopoldanskega sporeda je podal še duhovno misel g. Janko Mernik z razlago grba Našega doma in njegovega pomena. svetu združevati Slovence, da bi se laže ohranili. Temu, namenu naj služijo tudi družabne prirelitve. Potrebne so, toda po slovenskih domovih ne smejo biti samo te prireditve, ampak morajo biti slovenski domovi tudi žarišča slovenskega prosvetnega in vzgojnega dela zlasti med našo mladino, da bo živela s Slovenci in. da bo tudi pozneje čutila s slovensko usodo, čeprav ne bo živela v Sloveniji, ampak v novih domovinah- 'Nato je prešel na omembo vrste važnih obletnic, za katere bi' bilo prav, da bi se jih povsod spominjali prav letos. Je IgOO-Jetnicaj odkar smo Slovenci prevzeli kat. vero, je stoletnica, odkar so Slovenci dobili svoje prve narodne zastopnike, kar smatrajo za rojstni dan slovenskega naroda, je lOOletnica odkar smo zgubili Rezijo, 0dkar je nož prvič zasekal v slovensko narodno telo. Je dalje 100-letnica velikega slovenskega izleta v Moskvo. Je 50-letnica strahovitega poraza italijanske vojske pri Kobaridu, Majniške deklaracije, 50-letnica smrti dr. Janeza Ev. Kreka, zaključka Fatimskih prikazovanj in 50-letnica kom. revolucije v Rusiji. Teh in takih pomembnih obletnic se je treba spominjati in Naš dom to dela danes. Za konec je znova naslavljal na slo- jeno sam0 na to področje, ampak se mora raztezati na vso slovensko skupnost, katero je treba ohranjati živo in vsestransko tvorno. Pomembna izvajanja g. dr. Tineta Debeljaka so vsi sprejeli z navdušenim odobravanjem. Sledil je nastop naraščajnic. Lepo so podale svojo točko, za kar ima zasluge ga. Anica Zakrajškova, ki jih je za nastop tako skrbno pripravila. Prav tako so žele živahno priznanja članice Dekliškega krožka Našega doma s svojo ritmično gimnastiko, pod vod- ¡S stvom -gdč. Anice Klemenove, kateri so dekleta v zahvalo in priznanje njenega truda po končani vaji izročile lep šopek rož. S tem je bil popoldanski kulturni Spored zaključen- Sledila je družabna prireditev, ki se je raztegnila v večerne | ure ter je potekala v prijetnem razpoloženju. Na njej je sodeloval orkester Planika. StOTENCI PO SVETO ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE t Marija Gorše. V Minneapolisu, Minnesota je umrla Marija Gorše roj. Vidervol. Rajna je bila doma iz Dolenje vasi pri Ribnici. V ZDA je prišla leta 1949 iz begunskih taborišč na Koroškem v Avstriji. Zapušča moža Ivana, sinove Ivana, Jožeta, Staneta, Franceta, hčerko Mimi, por. Manning, brata Ignaca Vidervol in sestro Ivanko Vidervol ter 14 vnukov in vnukinj. N. .p. v m. Spomin na 25-letnico dr, Natlačenove smrti Ban dr. Marko Natlačen je stanoval ’ lastni hiši poleg cerkve sv. Jožefa na Ciril-Metodovi ulici nasproti Poljanske gimnazije in Jožefinuma, zave-' bšča za onemogle gospe. Vila je bila Pred r.jim last Belokranjca škofa Starihe, ki si jo je 'kupil, da preživi zadnja leta v domovini, potem, ko se je vrnil 12 Severne Amerike. V pritličju je bila kuhinja, jedilnica "> sprejemnica, spalnice pa v prvem Nadstropju. Tu je stanoval dr. Natla-Cer» kot odvetnik in tudi pozneje kot ^n, dasi je imel pravico do stanovala v banski palači. V tej, razmeroma Majhni vili je živel ¡s svojo družino, z ?»spo Nijo in svojimi otroki Ičo, Mar-K°m, Tončkom in Nežico. Najstarejšj Slt> Staniko, duhovnik, je študiral v Franciji in je takoj stopil v De Gaul-fcvo armado.