Ste«. 90.
v Ljubljani, v sredo, dne 19. aprila 1905.
Leto mm.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26"— ia pol leta „ „ 13-— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec ff ,f 220
V upravništvu:
za telo leto naprej K 20'— za pol leta za četrt leta za cn mesec
n ,, 10-
h n 5"'
H M
1-70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
--- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
jit vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JrcdnISkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, izvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo ie Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
Celjsko okolica.
Iz Celja.
Celjska okolica ! Kako si lepa, kako rodovitna in bogata I Zares vredna si boja, katerega ravno sedaj za te bijemo, vredna si, da zastavimo vse svoje moči, da te ohranimo slovensko, kakor smo te podedovali od svojih očakov. A britko mi je, če pomislim, v kako neugodnem položaju se ravno sedaj nahaja ta okolica. Neki slo venski politik se je sicer izjavil, da mora slovenstvo predreti iz okolice v celjsko mesto, a če ne be precej rešitve, prodrlo bo nemštvo iz Celja v okolice. In te svoje trditev hočem podpreti.
Čegava je šola, tega je prihodnost. Ce je to res, in kdo bi o tem dvomil, potem so alovenci celjske okolice pred polomom. Le pomislimo ! Ena najbolj cvetočih šol v celem celjskem okraju i z ozirom na število učenk i z ozirom na uspehe je bila zasebna ljudska šola šolskih sester. To šolo je vzdržavalo kat. podp. društvo mnogo, mnogo let. Končno so temu društvu sredstva za vzdržavanje te šole usahnila, šolske sestre so bile primorane šolnino uvesti. Kaj se zgodi? Celjska „Domovina" je stariše hujskala, da naj šolnine nikar ne plačujejo, naj deklice raji doma obdrže. Računala je sicer tudi s to eventualiteto, da bodo slovenski stariši svoje deklice pošiljali v nemško ljudsko šolo, kjer seveda ni šolnine, a rekla je: „Nič ne dč. Slovenskih deklic bo toliko prišlo v nemško šolo, da bodo število nemških deklic nadkriljevale in po tem se bo ta šola poslovenila !" Pa kako se je »Domovina" vrezala! Število učenk pri šolskih sestrah se je za polovico skrčilo, velikanska škoda, kajti vsakdo, ki razmere le malo pozna, dobro ve, da se deklice le v tem zavodu v narodnem duhu vzgajajo. En del deklic iz celjske okolice ostaja res doma in je brez poduka, večinoma pa so odšle v nemško ljudsko šolo in te se bodo tam podučevale ne samo v nemškem jeziku, ampak tudi v nemškona-cijonalnem duhu. In te deklice bodo enkrat matere celjskih okoličanov. Zares ne posebno tolažilna perspektiva ! Srce me je bolelo, ko sem sredi septembra videl priti iz nemške ljudske šole dolgo dolgo vrsto samoslovenskih kmetskih deklet; otvoriti sta se morali dve paralelki in k letu pride še ena zraven. In kar je najhujše, da ,,Domovina" k tem škandaloznim razmeram principijelno molči, da vrže vsak članek, ki hoče osvetiti te razmere v koš, da je sploh gluha in slepa za te razmere. Nekateri trde, da radi tega, ker so gospod okr. glavar namignili, da bi jim ne bilo ljubo, ko bi se o tem kaj pisalo.
Pa naj bo tako ali tako, dejstvo je, da »Domovina" prav rada čeblja in beseduje, 0 Šolskih razmerah pa molči kot grob in & dobi kak članek od poklicane stvari o tem perečem vprašanju, vrže ga v koš, kakor sem že omenil. Ali ni to čudno? Ali je to radikalno-narodno ?
Kar se tedaj odgoje deklic tiče, je naše stanje naravnost obupno. Polovica deklic je »zgubljenih za nas, kakor sem dokazal. Pa tudi razmere na slovenski deški šoli niso nič boljše. Šolsko poslopje je premajhno za toliko število dečkov, zaduhlo in skrajno nezdravo, nekaj šolskih sob raztresenih po celem mestu, upa nobenega, da bi dobila
občina v doglednem časti
Riofs&e oblasti dovoljenje, zidati novo šolsko poslopje. Kaj
čuda tedaj, če se selijo kmečki dečki iz celjske okolice kar trumoma v nemško ljudsko šolo; nikakor ne pretiravam, če trdim, da je polovica učencev nemške ljudske šole Slovencev. In v kakem duhu se ti vzgajajo! To jih je treba le poslušati. Bismarck bi imel svoje veselje ž njimi. In ti fantje bodo enkrat gospodarji v celjski okolici. O tužna nam majka!
Tudi polovica dečkov iz celjske okolice je za nas izgubljenih. Pa človek bi še imel kaj upa na lepše čase, ko bi vsaj ti dečki, ki so slovensko ljudsko šolo pohajali, ostali po štirinajstem letu, ko šolo za--puste, v kaki zvezi bodisi z učiteljstvom, ali duhovščino, ali z ostalo slovensko inteligenco. Neki gospo'd je takoj po svojem prihodu v Celfe izprevidel, kak nedostatek da je to, da so i dečki in deklice od 14. leta naprej, tedaj v odločilni dobi, samim sebi prepuščeni, stavil je predlog, naj se ustanovi mladeniško in dekliško društvo za celjsko okolico. A ta predlog je bil pokopan z motivacijo, da so se taka društva že preživela. Naše mnenje pa je, da je naš edini spas, da si priborimo javno deško in dekliško šolo, da se ob času vpisovanja v ljudske šole prav pridno agitira, da učitelji in kateheti zastavijo vse svoje moči, da bode naša šola vsem zahtevam zadostovala, dalje da ne izgubimo stika z mladino, ki je izstopila iz ljudske šole. In tukaj bi bil zopet lep delokrog za vse tiste gospode, ki hočejo enkrat postati narodni voditelji. Narodni voditelj biti je jako lepo, a njegovo delo je posebno v sedanjem času jako truda-polno in deloma tudi nehvaležno.
Vsaka pohorska vas že ima svoje bralno, izobraževalno ali mladinsko društvo, in ta društva izvrstno uspevajo. Vasi pa v celjski okolici, kakor Lovec, Drešinja vas, Lubečno, Liboje, Tremerje, Sv. Marjeta, Hudinja, Medlog, Ostrožno itd. itd. nimajo niti enega bralnega društva. Nikakor ne pred lagam, da bi imela vsaka teh vasi svoje bralno društvo, a čem več bi jih bilo, tem bolje, kajti bližina mesta nam mnogo škoduje. Ustanovitev takih društev bi ne delala nobenih gmotnih težav, kajti ti kraji se še ponašajo z nekim blagostanjem. Kako lepo bi tedaj bilo, ko bi različni gospodje iz Celja zahajali potem ob nedeljah in praznikih v ta društva, ko bi mladino poučevali in jej širili duševno obzorje. Program teh predavanj in pogovorov bi moral biti precej obširen, razgovarjalo bi se lahko tudi o najnovejših političnih dogodkih. Posebno važno bi pa bilo, narodni ponos te mladine povzdigniti, in to bi se dalo doseči na različne načine.
D.la je torej dovolj — le delavcev manjka.
Pismo z Juga.
Sofija, 7. aprila.
Na dnevnem redu javne politike so novo državno posojilo in monopeli. Poleg tega je prepir med častniki, ki se dele na emigrante in neemigrante. Emigranti so mnogi višji častniki, ki so kot zarotniki 1. 1886. spodili kneza Aleksandra Baten-berga s prestola, bežali v rusko vojsko ter ondi ostali okrog deset let. Druge vrste častniki, neemigranti, pa se hudujejo, da so prvi zasedli vsa višja mesta v armadi. Med temi je vedni prepir, ki seza celo na dvor.
Pred meseci sem Vam pisal, da hoče bolgarska vlada dobiti novo posojilo, za katero hoče zastaviti monopol tobaka. Ugledni list „Den" poroča vest iz Pariza, da heče knez dobiti za vojne namene 100 milijonov frankov in da se s tem posojilom izvrši konverzija vseh državnih dolgov. Razne francoske, nemške, avstrijske in nizozemske banke so pripravljene posoditi 100 milijonov, ako Bolgarija zastavi monopol na tobak, užigalice in cigaretni papir.
Ker je vlada ii dobila monopol soli, upa dobiti tudi monopol tobaka. Narodno sobranje bode gotovo odobrilo vladni predlog. Vlada porabi novo posojilo za vojaške potrebe, za železnici Mezdra Vidin in Lev-ski Svištov ter za odplačilo nekaterih visečih dolgov. Potovanje kneza Ferdinanda v Pariz je v zvezi s posojilom.
Razni listi, osobito rusofilski ostro napadajo kneza, češ, da se ne ozira na ustavo in želje naroda Imenovani list „Den" je včeraj pisal, da je knez Ferdinand v 16 letih, odkar je v Bolgariji vladar, izostal v tujini štiri leta in 192 dni, skupaj 1532 dni, torej četrtino svojega vladanja Leta 1889. je bil izven dežele 26 dni; 1. 1890. 50 dni; 1891. leta 65 dni; 1892. leta 108 dni; 1893. leta 135 dni; 1894. leta 92 dni; 1895. leta 73 dni; 1896. leta 151 dni; 1897. leta 80 dni; 1898. leta 139 dni; 1899. leta 67 dni; 1900. leta 121 dni ; 1901. leta 126 dni; 1902. leta 105 dni; 1903. leta 75 dni; 1904. leta 119 dni in letos že 53 dni.
Ustaške čete gredo čez mejo v Makedonijo. Kapetan Protogerod je šel s četo čez mejo brez dovoljenja vojnega ministra. Vlada ga je odpustila iz službe. Vlada je to storila, da dokaže, kako hoče varovati nevtralnost. Iz Sofije je vlada zadnje dni odti-rala v sredo dežele nad 300 Makedoncev, da odvrne odgovornost za nemire v Makedoniji. Mej tem pa se v Makedoniji bolgarske čete bijejo s srbskimi in grškimi.
Bolgarski delegat Boev je rekel na nekem banketu, da hočeta Bolgarija in Srbija skleniti trgovinsko pogodbo in tako od Avstrije zahtevati koncesije. — Morda se to posreči.
* # *
S k o p 1 j e , 8 apr.
Sneg se umika, gora zeleni in narod se giblje. Vzbuja se narava, a vzbuja se tudi narod. V celem kosovskem okraju je živahno gibanje. Mnogi agenti hodijo od vasi do vasi ter bunijo narod. Od prebivalstva zahtevajo tudi denar za orožje. Kdor ne dd prostovoljno, vzamejo mu s silo. Za denar agitatorji kupujejo orožje, katero dele med narod. Redek je človek, ki nima puške ali municije. Naravno, da skrivajo orožje pred Turki. Ko bi agitatorji ne bili tako kruti in prebivalstvo složno, bil bi ustanek tako močan, da ga ne zaduše Turki. A na sedanji način ide vse na roko Turkom, ki so veseli, da se kristjani pobijajo med sabo.
Poleg tega pa se klatijo po vilajetu še razne turške in arnavtske razbojniške čete in napadajo vasi in ljudi
V	noči med 27. in 28. marcem so Ar-navti napadli vas Rakovac in zažgali hišo Stojanovicevo.
Hoteli so izvabiti vaščane, da gredo gasit. Pri tem bi enega za drugim pobili. Toda vaščani so ostali doma. Arnavti so bili divji, ker jim vaščani niso šli pod nož. V noči med 1. in 2. aprilom so zopet prišli v Rakovac, razrušili cerkev sv. Petke, odnesli knjige in druge stvari, razdrli ikone ter oltar in pobegnili.
V	noči med 28. in 29. marcem so Arnavti napadli vas Lapodince. Zažgali so več hiš, ranili nekaj oseb in odšli. — Po dnevu dne 31. marca so prišli v vas Karodnik ter odnesli, kar so mogli. Z Arnavti je bil tudi bijanovaški policaj, ki bi bil moral braniti vaščane.
Dne 2. aprila v noči so Arnav ti razbili vrata cerkve sv. arhangela Mihaela v Lopar-dincu ter vse odnesli, kar so mogli, ali pa razbili. Vaščani so se pritožili, a kdo jih posluša! V Skoplje dohajajo vsak dan ljudje
s pritožbami k valiju, konzulom in častnikom, a vse nič ne pomaga. Arnavti so gospodarji situvacije, oblast je le po imenu Arnavti delajo, kar hočejo.
Zgodi se večkrat, da vojska išče razbojnikov, a ni se še zgodilo da bi koga zasačili. To pa ni čudno Turški vojaki so sami divjaki, da se jih mora človek ustrašiti Se slabši so turški vojaki zunaj po vaseh. Taki vojaki so sposobni za same zločine Tako so turški vojaki v okolici Džu-maje pognali vaščane iz hiš in se sami nastanili.
Praske med srbskimi, bolgarskimi in grškimi četami se vedno ponavljajo. Tako je bolgarska četa v vssi Setami ubila grškega duhovnika in učitelja. Grška četa pod vodstvom častnika Leonide pa zasleduje ubijalce. Bolgarski vojvoda Sandanski je pri Melniku naletel na turško vojsko Boj je trajal le kratek čas, a Turkov je bilo mrtvih in ranjenih do 100. Štirje orožniki so v Grmu naleteli na bolgarsko četo; trije orožniki so bili mrtvi, četi ti je ubežal. Četa je zbežala Pri Bestinu je bolgarska četa pod vodstvom Olčeva naletela na turške vojake. En vstaš je bil mrtev, drugi so zbežali. — Turški vojaki pa so v Bestinu in okolici zasačili in v zapor odvedli najuglednejše osebe, med temi dva svečenika in 14 let starega dečka.
Na potu v Kostur so turški vojaki srečali bolgarskega učitelja Domjanova iz Bolgarske Blace in ga ranili z nožem smrtno-nevarno.
Dne 1. aprila je bolgarska četa nad 70 mož hotela v srbsko vas Poreč. Na potu jih sreča srbska četa pod vodstvom znanega Sokolovica ter jo zapodi v b?g. Bolgarska četa naleti na turške vojake. Bila je prava bitka med Bolgari in Turki. Ti so uničili bolgarsko četo in nato napadli srbsko. Ker so Srbom priskočili na pomoč Porečani, so se morali Turki umakniti, četudi so bili močnejši in so imeli dva topa. Turkov je palo mnogo, Srtov do 20.
Srbsko četo vojvode Kovačev ča v To-banovsih so izdali bolgarski kaludjeri iz samostana Matejce. Srbi so imeli dva voza pušk in municije za Poreč. Borba z vojaki je trajala 10 ur. Poveljnik vojakov je bil avstrijski častnik Tubič, Hrvat iz Like, ki je bil ranjen.
V	okolici Kumanova se širi katoliška propaganda. V Kumanovu je 20 družin prestopilo h katoliški cerkvi.
Ker se narod seli v Ameriko, je načelstvo »vstaške organizacije" izdalo oklic, da mladi ljudje ne smejo iz domovine, dokler niso vsaj dva meseca služili v četi. V vsaki vasi mora ostati vsaj 15 do 20 mladih mož za orožje.
# #
Sofija, 10. aprila.
Knez Ferdinand je že 7. februarja odšel iz Bolgarije, a se še ni vrnil. Sedaj je v Rimu, kjer se snide z italijanskim kraljem. Govori se, da hoče pridobiti države za to, da Bolgarija postane kraljevina. Tukaj nimajo mnogo upanja, opozicionalni listi pa odločno pišejo proti temu. A če bi druge države tudi dovolile, tega ne stori Turčija, s katero bi nastal hud razpor.
Poluradni „Novi Vek" je te dni objavil oster članek proti Turčiji zaradi dogodkov v Makedoniji. Dasi tajč vojne priprave, vendar imajo Turki ob meji mnogo vojakov. Isto je storila tudi Bolgarija.
V	Rumeliji, ki od 1. 1885. pripada Bolgariji, biva do pol milijona poturčenih Bolgarov. Turški pgenti hočejo te Muhame-dovce nahujskati proti Bolgariji, ker se ta meša v makedonsko vprašanje. Turški list jMuvazene" v Plovdivu širi misel, naj gre 5 zastopnikov v Avstrijo, Nemčijo, Francijo, Anglijo in Ameriko, da prosijo pomoči za Turke v Bolgariji. Ta turški korak je neopravičen, ker Bolgari so jako prizanesljivi Muhamedovcem. Dokaz temu je, da v Bolgariji izhaja list „Muvazene", ki javno huj-ska Turke proti bolgarski državi in jim priporoča revolucijo, ako bi Bolgarija nastopila proti Turčiji Za deputacijo na vla-
darske dvore pa se Turki sklenili, da mora vsaka oseba plačati groš, te je, dvajset novčičev.
Poleg Turkov pa je v Sofiji in drugod po mestih mnogo Grkov, ki so večinoma trgovci in gostilničarji. Grki imajo v Bolgariji velike privilegije. Imajo svoje občine, cerkve in v vsakem večjem mestu svoje šole. Odkar pa je med Bolgari in Grki v Makedoniji nastala borba za življenje in smrt in so Grki gospodarji situacije v solunskem in bitoljskem vilajetu, so Bolgari jako ogorčeni na Grke. Bolgarski listi pozivajo Bolgare, naj se maščujejo nad Grki v Bolgariji, ker se ne morejo v Makedoniji. Zato so v mnogih mestih sklenili Bolgari, da bojkotujeje Grke, da ne kupujejo od njih in jim ne prodajajo Listi zahtevajo od vlade, da zapre grške šole in cerkve v Bolgariji, kakor Grki zapirajo bolgarske zavode v Makedoniji.
V zadnjem pismu sem Vam sporočil, da hoče knez Ferdinand koncentrovati bolgarske dolgove in dobiti novo posojilo v znesku 100 milijonov frankov Bolgarija je hotela zastaviti svoje monopole in francoske banke so bile pripravljene izplačati posojilo. A račun je prekrižala Turčija. Ta je dobro vedela, da išče Bolgarija posojila za novo vojaško orožje. Zato je naznanila francoskim bankam, da ne kupi topov in drugih potrebščin v Franciji, ako Bolgari dobč francosko posojilo. Vendar pa utegne Bolgarija dobiti potrebne novce pri francoskih bankah proti sigurni garanciji. Ako se to posreči, snide se sobranje dne 15. maja.
Ruska vlada je svojega agenta v Sofiji, Bahmetijeva, povišala za pomočnega ministra. Bahmetijev je že mnogo let v Sofiji in jako priljubljen Ta čin ruske vlade je znak naklonjenosti Rusije nasproti Bolgariji ker doslej so Rusijo zastopali samo diplomatski agentje..
Bolgarska vlada hoče premestiti več svojih zastopnikov. Diplomatski agent na Dunaju, M. Sarafov, bode premeščen v Bu-karešt, na njegovo mesto pride general Vi-narov.
Nad 800 dijakov univerze je zapustilo šolo, ker niso zadovoljni z novo naredbo, ki omejuje akademično svobodo. Samo 17 dijakov obiskuje predavanja Okoli 200 bolgarskih učiteljev potuje dne 26. maja v Bu-karešt, da vrnejo obisk rumunskim učiteljem, ki so lani bili v Sofiji. Dne 7. t. m. je bila v Sofiji otvorjena razstava ptičev in živine.
Odlična hrvaška dramska umetnica gospa Marija markiza Stroci je predvčerajšnjim odpotovala iz Sofije, kjer je s svojo umetnostjo očarala občinstvo. Bila je tu 10 dni. Odpotovala je, ker ji je med tem umrl soprog. Spremili so jo vsi člani gledišča in mnogi ugledni meščani.
Ko pa je odšla hrvaška umetnica, prišla je slovenska umetnica Zofija Zvonarjeva. Tudi njo so sprejeli najlepše. Pozdravilo jo je tudi časopisje. Nastopila je prvi pot v Schillerjevi igri »Spletka i ljubav". Ugledni list »Dnevnik" je na prvi strani objavil lepo sliko gospe Zvonarjeve.
Med bolgarskimi častniki se oparuje revolucionarno gibanje Nekaj častnikov je že odšlo s četami v Makedonijo, drugi se pripravljajo na odhod. Vlada je disciplinarnim potom odpustila iz armade več častnikov, ki so znani kot prekucuhi. Odpuščeni so: Kapetana Protogerov in Stojanov, nad-poročnik Stojanov in poročnik Nastev, ki so že odšli v Makedonijo. »Reformi", glasilo generala Čončeva, grajajo to odredbo, češ, da je vlada hotela ugoditi sultanu.
Iz Bitolja prihajajo žalostni glasi. Grki vedno drzneje napadajo Bolgare. Močna grška četa je zapalila bolgarsko selo Zago-ričane. Zgorelo je mnogo ljudi, žensk in otrok, katerih Grki niso pustili iz goreče vasi. Ta glas je ogorčil Bolgare. Bolgarski vstaši, katerih je nad tisoč, se bodo kruto maščevali nad Grki. Mesto proti Turkom bode boj proti Grkom. Turki podpirajo Grke in zapirajo bolgarske šole v bitoljskem vilajetu. Bolgarska četa, močna do 50 mož, se je pri vasi Karasuli sprijela s Turki in bila uničena. Prihodnje poletje bodo v Makedoniji krvavi boji.
Rusko-jnponskn vojsko.
Kje je sedaj Roždestvenskij ?
London, 17. aprila. Reuterjev urad poroča iz Labuana : Ameriški križarki »Par-ry" in »Chaumcaj" sta s Filipinov dospeli sem, da se združita s križarko »Raleigh". Videli nista ne ruskega ne japonskega brodovja.
London, 18. aprila. „Daily Mail" poroča iz Singapura: Sem došli parnik »Princ Henrik" poroča: Ruske ladje, kijih je videl v zalivu Kamrank, sta bili križarki »Dimitrij Donskoj" in pa »Rion", ki sta pred zalivom opravljali ogledniško službo.
London, 18. aprila. »Uaily Tele-graph" poroča iz Tokia: V nedeljo se je tu glasilo, da se nahajajo ladje baltiškega brodovja v bližini Honkonga; tudi je pet premogovnih parnikov pri nekem otoku, 5 milj od Honkonga.
London, 18 aprila. Admiral Rož destvenskij je, kakor se lahko trdi z gotovostjo, zapustil zaliv Kamrank. Nemški parnik »Brunhilde" je srečal rusko brodovje na vožnji proti severu, severno od zaliva Kamrank. Vse hipoteze in prorokovanja, glede na namene Roždestvenskega in Toga ter na bodočo pomorsko bitko, so sedaj v londonskem časopisju kar utihnila, na mestu njih pa je nastopilo nestrpno pričakovanje. Vesti, da se je Japoncem posrečilo ob obali Cochinchine zajeti več ruskih premogovnih parnikov, se ne potrjujejo.
London, 18. aprila. „Times" poročajo iz Peterburga, da je Roždestvenskij našel sredstvo, kako obveščati admiraliteto o gibanju brodovja.
Tokio, 18. aprila. Pomorske oblasti so danes proglasile da leži cesta Sugaru v obrambeni črti. Promet ondi je podvržen običajnim omejitvam.
Berolin, 18. aprila. Iz Sangaja poroča »Lokalanzeiger" : Visoke osebe menijo, da je pričakovati spopada ruskega brodovja z japonskim vsak dan.
Pariz, 18. aprila. Peterburški dopisnik »Echo de Pariš-a" poroča, da mu je častnik pomorskega generalnega štaba dejal, da bo Roždestvenskij po njegovem mnenju poizkušal zasesti Formozo ter si ondi ustvariti operacijsko bazo (?).
Japonci se boje napada na Genzan.
Tokio, 18 aprila. Nad Genzanom in Korejo se je proglasilo obsedno stanje Menijo, da se je to zgodilo zaradi tega, ker se je bati, da bi rusko vladivostoško brodovje pri bližanju baltiškega brodovja ne udrlo iz luke in napadlo Genzan.
Negotovost o sovražnih brodovjih.
London, 18. aprila. „Daily Express" meni, da smo o brodovju Roždestvenskega ravno tako na nejasnem, kakor o brodovju Toga. Na eni strani je mnogo preveč poročil, na drugi pa nič. Ako prihajajo poročila, da se nahajajo ruske ladje v zalivu Kamrank, pri rtu Padaranu in v zalivu Tu-ran, se d& iz tega sklepati le, da dela Rož-destvenski ob celi dolgi obali Cochinchine, vsaj v dveh oddelkih, priprave, predno gre v bitko.
Brezimno vprašanje z brezžičnim brzojavom.
London, 18. aprila. Iz Manile poroča »Daily Mail" : V nedeljo zvečer je dobil ameriški admiral Train brezžično vprašanje od neznane ladje. Odgovoril je, a ni dobil odgovora. Admiral je odposlal dva ru-šilca, da poiščeta ladjo, ki je bila, kakor meni admiral, oddaljena 70 milj.
Japonci in francoska nevtralnost.
Tokio, 17. aprila. Japonci bodo vložili pri francoski vladi ugovor, ker se je rusko brodovje predolgo mudilo v zalivu Kamrank. Odgovora francoske vlade napeto pričakujejo. Ako bo Francoska tajila, da bi bilo rusko brodovje v vedah njenega ozemlja, bo Japonska porabila to priliko in napadla Roždestvenskega, ne da bi kršila francosko nevtralnost.
Tokio, 18. aprila. Javno mnenje na Japonskem je razburjeno vsled gostoljubho sti, ki jo uživa rusko brodovje v francoskih vodah, ter se pričenja razgrevati Časniki pozivljejo vlado, naj ne le protestuje, ampak ukrene stroge odredbe. Vplivni list »Ji -Ji-Simpo" pravi: Rusko brodovje na Madagaskarju je kršilo takorekoč že princip nevtralnosti, toda z ozirom na oddaljenost je Japonska le protestovala zaradi kršenja nevtralnosti. Sedaj pa, tako blizu vojnega po-zorišča ni mogoče tako prizanesljivo gledati, ko Francija uspešno pomaga sovražniku ter se na ta način veže z Rusijo Sedaj bi bilo potrebno, da se obvesti Angleška, ki naj da svojo pomoč, kakor določajo dogovori zaveznikov.
Kapitan Klado o Roždestven-skem.
Kapitan Klado se je izrazil o brodovju Roždestvenskega sledeče: »Dogodkov ne moremo videti naprej, pač pa govoriti o tem, kaj se je zgodilo in je že zapadlo zgodovini. Angleški listi poročajo, da se je na ladjah Roždestvenskega nabralo več čevljev na debelo raznih morskih rastlin in polžkov. To pa ni res: prvič se nabere taka stvar le ob površini vode ter ne ovira hitrosti; sploh pa so ruske ladje pobarvane s strupeno barvo, ki umori polžke. Glavna stvar pa je, da so potapljači ladje že pri Madagaskarju oprostili polžkov. Ker je preteklo komaj en mesec, odkar je odplulo brodovje od Madagaskarja, ni verjetno, da bi se bilo brodovja prijelo toliko polžkov, da bi otež-kočevali vožnjo. Se v šestih mesecih se brodovje lahko giblje, med tem časom so bile pa ruske ladje že očiščene. Nad talentom in bravuro Roždestvenskega ne moremo dvomiti. Ako pa sedaj ne poroča tako hitro, moramo pomniti, kaj je pisal pred nekaj časa: »Poročal bom o poginu svojega ali japonskega brodovja".
Z bojišča v Mandžuriji.
Peterburg, 17. aprila. General Linevič poroča 16 t. mes. carju: Dne 11. t. m. je prisilil en ruski oddelek sovražnika, da je zapustil svojo postojanko pri vasi Uhul, ga vrgel nazaj ter prodrl do vasi Ma-jan. Japonci so zasedli nato en gorski hrbet, 2 vrsti vzhodno od vasi Nandzajmuhola. — Rusi so obstreljavali sovražna stališča ter obšli obe njegovi krili ter tako prisilili Japonce, zapustiti svoje pozicije in se umakniti. Na umikanju so zažgali Japonci skladišče z živili. Dne 12. t. mes. je sovražna pehota z dvema strojnima puškama obstre-ljavala iz vasi Sjavajci in Alomoadi naš oddelek, ki je korakal skozi vas Erhola. Po obstreljavanju sovražnega stališča in ko je bilo več oddelkov odposlanih, da obide Japonce, so Rusi prešli k napadu. Oddelki, ki so obšli Japonce, so dosegli sovražne po stojanke, ki jih je imela zasedena pehota z petimi strojnimi puškami. Japonci so se srdito ustavljali.
Peterburg, 18. aprila. General Harkevič brzojavlja danes generalnemu štabu: Pri armadi ni izprememb. Naš oddelek, ki je 11. t. m. imel boj pri vasi Jukail, se je dne 13. t m. ob 5. uri zjutraj nenad legovan od sovražnika umaknil v Hajšimao ter zasedel postojanko, oddaljeno 1'/» vrste od Hajšimao. Dne 14. t. m. je en sovražni oddelek obšel levo naše krilo, vsled česar se je moral naš oddelek umakniti.
Odgovor vzhodnosibirskih strelcev.
»Novoje Vremja" objavlja odgovor vzhodnosibirskih strelcev na depešo neke ruske dame, ki je pozvala armado, naj se junaško bojuje za domovino. Vojaki pravijo, da se bodo do zadnjega diha borili z otočani, kakor so se njihovi očetje.
Ruske pomorske priprave.
Odesa, 17. apr. V Nikolajevi ladjedelnici se izgotavljajo torpedovke »Zador nij", »Zvonkij" in „Zorkij", vsaka po 300 ton, potem dve križarki po 6000 ton ter dva stroja za oklopntci »Ivan Zlatoust" in »Sveti Evstahij".
Obsojeni mornarji.
London, 18. aprila. Včeraj so obsodili na tri tedne ječe v Hongkongu 36 mož posadke parnikov »St Helena" in »Battersea Bridge", ker so se branili peljati na Japonsko premog. Moštvo je skoro izključno angleško. Podobni slučaji se množijo.
Volivna preosnova za češki deželni zbor.
Listi poročajo, da namerava vlada predložiti češkemu deželnemu zboru nov volivni red. Bistvena določila vladnega načrta so: Imenovani bodo trije novi virilisti: praški župan in oba rektorja praških tehnik. Skupaj bo devet virilistov. Veleposestvo bo razdeljeno v 6 volivnih okrajev, volili bodo 70 poslancev. Tudi število poslancev, ki jih volijo trgovske zbornice, bo pomnoženo in bodo volile 24 poslancev. V mestih bodo imeli pravico voliti 60, v kmečkih občinah 79 poslancev. Ustanovili bodo tudi splošno volivno kurijo, ki bo imela pravico voliti 24 poslancev.
Mažarščina v armadi.
»Pesti Hirlap" poroča iz Velikega Va-raždina: Vojno ministrstvo je zapovedalo garnizijskemu poveljništvu, naj z a p o v e častnikom, da se nauče ma-žarščine, da bo omogočeno o b č e v a n j e z m o š t v o m v materinščini. V ukazu se zapoveduje vojnemu ministrstvu naznaniti imena vseh onih častnikov, ki se ne bodo učili mažarščine, da bodo premeščeni.
Shod nemažarskih narod-. nostij na Ogrskem.
Kakor poroča »Slovansko-rumunska ko-respondencija", se vrše med rumunskimi, srbskimi, slovaškimi, rusinskimi in nemškimi voditelji dogovori o shodu, ki bi zavzel stališče v sporu med vladarjem in opozicijo. Rumuni, Srbi, Slovaki in Rusini se že naznanili svojo udeležbo, sedmograški Nemci se pa še niso odločili. Pravoslavni patriarh v Karlovcu in oba rumunska me-tropolita sta baje že obljubila, da se bosta udeležila shoda, ki bo v Rabu ali pa v Novem sadu. Na shodu nameravajo sprejeti adreso na vladarja, v kateri se bodo izjavili proti carinski ločitvi in proti mažarščini kot poveljnemu jeziku.
Ponesrečena stavka italijanskih železničarjev.
Italijanska zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o podržavljenju italijanskih železnic. Min. predsednik de F o r t i s je zagovarjal vladno predlogo Zbornica je odobrila predlog poslanca Villa z 206 proti 34 glasovom, odklonila pa predloge socialističnih poslancev Ferrija in Zerbaglia. Zbornica se je izjavila o vladnem načrtu glede podržavljenja italijanskih železnic sledeče: Z vladnim zakonskim načrtom se namerava vlada pooblastiti, da prevzame s ' 1. julijem t. 1. promet na italijanskih želez-
nicah v svojo upravo. V podrobni razprtvi so odobrili prvih šest članov zakonskega načrta. O stavki italijanskih železničarjev se sme trditi, da se je izjalovila. Osebni promet med Avstrijo in Italijo se vrši v popolnem redu. Na dunajski zahodni kolodvor ni prišel direktni voz, ki vozi iz Rima na Dunaj. Milansko socialistiško glasilo poroča, da je stavka vzbruhnila v neugodnem času, ker je javno mnenje proti njej. V Milanu se vrši redno osebni promet, ker stavka le polovica železničarjev. Zaviran je pa v Milanu tovorni promet, ker stavka delavstvo v skladiščih. Iz Rima vozijo redno ekspresni n brzovlaki. Redni promet indijske pošte e zagotovljen. Sploh je promet urejen tako, lakor ga je uredila vlada že prej za slučaj stavke. V Rimu, Florenci in na drugih večjih jostajah je položaj boljši. Na nekaterih večjih postajah ni osobje niti pričelo stavkati. Iz Modane v Turin došli posebni romarski vlak s 400 romarji nadaljuje vožnjo v Rim. V Florenci je priredil župan zbirko za one železničarje, ki ne stavkajo. Rimska trgovska zbornica je darovala 3000 lir ne stavkujočim železničarjem in pozvala ostale trgovske zbornice, naj posnemajo njen zgled. Po najnovejši nam došli brzojavki je stavka že končana. Na vseh črtah »Adriatice" se vrši promet redno in tudi malone na vseh črtah ob Sredozemskem morju.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Zbornica je s 520 glasovi proti 51 odklonila dodatni predlog, naj bi se cerkvena posestva kot narodna last prodala in izkup-ljena vsota nakazala delavskim pokojninskim blagajnam.
Shod italijanskih dijakov v Tridentu.
V nedeljo je imelo v Tridentu shod 120 italijanskih dijakov. Razgovarjali so se o inomoških dogodkih. Sklenili so resolucij«, v kateri se pritožujejo, da jim je vlada z zatvoritvijo italijanske pravoslovne fakultete v Wiltenu pri Inomostu vzela na pritisk Nemcev še to malo, kar so imeli! Izjavili so, da ne zaupajo vladi in pozvali Italijane, naj podpirajo stremljenja v boju za dosego italijanskega vseučilišča.
Stavka v Limožu.
Ječo, ki so jo včeraj dopoldne napadli stavkujoči delavci, je zastražilo vojaštvo. Pri napadu na ječo je bil ubit en delavec, drugi je pa vsled dobljenih ran umrl na svojem stanovanju. Število ranjencev še ni znano. Zaprli so 22 oseb. Delavci^ so s kamni, železjem in steklom ranili 7 častnikov in 63 vojakov. Delavci so na vojaštvo tudi streljali. Občinski svet je protestiral, da je vojaštvo zasedlo ulice in izjavlja, da je vojaštvo streljalo, ne da bi bilo napadeno. Tudi črevljarji, ki jih je kakih 200, so razburjeni. Radikalno in socialistično časopisje napada vojaštvo, ker je streljalo. Grajajo tudi, ker ni vlada na prošnjo limo-škega župana in socialističnega poslanca Labussifcra premestila nepriljubljenega generala Fourniera. Konservativno časopisje trdi, da je kriv nemirov neodločni prefekt. Kakor se glase zadnja poročila, so bile ubite tri osebe. V zbornici je očital konservativec Reille vladi, da ni bila dovolj previdna. Rouvier je rekel: »Ako bi bila vlada izdala večje varnostne odredbe, bi bili nemiri še večji."
Dogodki na Ruskem.
Berolin, 18. aprila. »Tageblatt« poroča iz Vratislave : Novi policijski mojster v Czenhostavu, Posov, je bil zastrupljen. Ko je pred osmimi dnevi nastopil svoje novo mesto, je dobil pretilno pismo z naznanilom, da sme le še šest dni živeti. Posov je bil na lastno prošnjo takoj premeščen, a vkljub premestitvi so ga zastrupili.
Lodz, 18. aprila. Veliko rodovin, je zapu tilo mesto. Bojč se, da nastanejo ob velikonočnih praznikih nemiri. V Radomu so se pritožili judje, ker so kazaki tepli judovske dečke. General je odgovoril, da je vojaštvu dovoljeno pretepati j ude, ker izzivajo.
L v o v , 18 aprila. „Slowe polskie" poroča iz Varšave, da so vse socialistične stranke sklenile pozvati delavce 1. majnika na splošno stavko in na prirejanje demonstracij.
Berolin, 18. aprila. »Lokalanzeiger" poroča : Zopet se širijo govorice, da bo odstopil ruski minister za unanje stvari, Lambsdorff. Tudi v diplomaciji nameravajo važne izpremembe.
Moskva, 18. aprila. Morilec velikega kneza Sergija, Kolajev, je obsojen na smrt.
"Tnevne novice.
Idrijski liberalci so veliki reveži pred ljudstvom, pred erarjem in sami pred seboj. Javnega shoda se več ne upajo sklicati, ker se morajo bati vsakogar, ki bi jih kaj potipal za njih politično žilico. Ker se jim je javni shod »Jednakopravnosti" tako
žakstno ponesrečil, so sklicali zaupen tajni shodek, na katerem so govorili trije liberalni učitelji sebi in sami zase. Gospod Engelbert Gangl je v svojem govoru doslovno povedal to le: »Dokaz nam je, da so v našem mestu ljudje, ki se odkrijejo, kadar g r e d 6 mimo šole, kakor se odkrije človek, ki gre mimo cerkve s pobožnim srcem." To je prav posebna po-božnost, in dvomimo, da bi Idrijčani, ki so jako dobri in pobožni ljudje, bili tako navdušeni zanjo, kakor pripoveduje veliki šolnik Engelbert. „Slov. Narod" se vedno norčuje iz pobožnosti v cerkvi. Zivj bomo morali pa poklekovati pred šolsko tablo, po-Ijublovati abecednike itd. Kdor se ne bo že oddaleč odkril, kadar bo šel mimo šolskih vrat, ga bodo ovadili šolski oblasti, ki ga bo, kakor resno pripoveduje ^Učiteljski Tovariš", obsodila h kazni, da mu bo občinski sluga odmeril gotovo število palic. Dalje je gospod Engelbert govoril poslušavcem: J s a k d o i ffl e j prepričanje, da je za obstanek človeške družbe brezpogojno potreben." To je jako važen nauk, ker je od njega odvisen obstanek vse človeške družbe. Ako bi torej ne bilo g. Eogelberta, bi bil konec ne le vsega idrijskega mesta, ampak prenehala bi vsa človeška družba. Opozarjamo člo veško družbo na ta nujni predpogoj njenega obstanka, ker gotovo se še ni vedelo, daje treba tako malenkostnega vzroka, pa se ves svet podere. Geologija in biologija, ki sta doslej mislili, da sta že preiskali svetovno konstrukcijo in vse pogoje življenja, bosta gotovo jako veseli, ko izvesta, da je glavni pogoj vsemu vesoljstvu in bivanju človeške družbe iskati v tistih par idrijskih liberalcih, katerim načeluje Engelbert Gangl. Zdaj tudi i zumemo, zakaj se ne upajo idrijski liberalci sklicati javnega ljudskega shoda. Tam bi se jim namreč lahko kaj primerilo, in pomislite: če le enega izmed njih zmanjka, pa je konec vsega človeštva, ker je vsak izmed njih za obstoj človeške družbe brezpogojno potreben. Umevamo tudi, zakaj so sklenili ti junaki, da svoje resolucije ne pošljejo dr. Susteršiču, kajti če bi bili njemu poslali Engelbertov govor, bi se bil dr Šusteršič tako gromko zasmejal, da bi bil upihnil skromno luč življenja kakemu liberalcu, in posledica tega bi bil seveda takoj — konec sveta. Zato je pa bolje, da s«j ti dragoceni in tako brezpogojno za človeštvo potrebni liberalčki skrbno varujejo in prav tajno zborujejo, da se jim nič ne primeri. Tudi njihovi bratci v Ljubljani se tako boje zase . . .
Mlekarski in sirarski tečaj v Logatcu je bil danes končan z javnim izpitom. Tečaja se je udeleževalo 12 učencev, 10 s Kranjskega in 2 s Štajerskega. Tečaj je vodil nadzornik mlekarn na Kranjskem, g. L e g v a r t, ki je poučeval mlekarstvo, sirarstvo, oskrbovanje in krmljenje živine ter uporabo raznih orodij. Dalje so poučevali: živinozdravstvo logaški c. kr. okr. živinozdravnik g. M a j -d i č , mlekarsko knjigovodstvo g. Ivan-č i č , računstvo in spisje g. učitelj G a -b r o v š e k. Dasi je trajal tečaj le osem tednov, so učenci na razna vprašanja odgovarjali točno. Šolski in praktični uspeh je povsem hvalevreden. Po izpitu se je gosp. P o v š c kot zastopnik c kr. kmetijske družbe in dež. odbora iskreno zahvalil vsem imenovanim gg. učiteljem na lepem uspehu, vodstvu logaške mlekarne, ki je radoveljno prepustilo za praktični pouk svoje prostore, navzočemu g. županu Mulleyu za prijazni sprejeto, in pa c kr. vladi za denarno podporo, ki je omogočila za razvoj zadružnega mlekarstva ta ko potrebni in korist n i tečaj Gospod P o v š e je ob enem naprosil c. kr. vladnega svetnika g. viteza Laschana kot zastopnika dež. vlade, naj poroča o lepem uspvhu tečaja na višje mesto ter tudi za bodoče tečaje podpira prošnje za denarne prispevke. G. vitez L a s c b a n izraža zadovoljstvo, da so si učenci v razmerno kratkem času prisvojili 'epih naukov, katere naj kot bodoči učitelji uporabljajo na raznih krajih domovine v prid prebivalstva. — Izpita so se udeležili poleg že imenovanih gg. c. kr. okr. glavar Kremensek, ravnatelj Pire, Rožman kot za-
stopnik »Zadružne zveze", c. kr. okr. živinozdravnik Pavlin iz Ljubljane, poslanca Arko in dr. Žitnik, več domačih in nekaj drugih posestnikov. Ogledali so si tudi lepo urejeno mlekarno ter uzorna živinska hleva gospe Brusove in g. Mibevca. Želimo, da bi učenci tega, kakor tudi bodočih teča jev povzdignili mlekarstvo in sirarstvo v naši deželi do najvišje stopinje in tako odprli, oziroma razširili vire dohodkov našim poljedelcem.
Vznemirljiva vest o razmerah med Italijo in Avstrijo. Dne 14. t. m. ob 8. uri 30 minut zvečer so iz forta Forno zapazili italijansko torpedovko. ki je krožila okrog polotoka Barbarige. Takoj je bila alarmirana cela stotnija tamoš-njih topničarjev, ki so takoj zasedli sosedne baterije Galuci in Benedetto Iz forta Forno so ustrelili iz 28 cm. topa na švigajočo sovražno torpedovko. Kroglja je padla kakih 5 m. za torpedovko, ker je ista z bliskovito hitrostjo napravila 5 m. dolgo pot, ko je topaičar zažgal top, in izginila iz vida. Z neverjetno hitrostjo so bili obveščeni so sedni forti: Tegetthof, Brioni nunore in Be-neda. Na fortu Forno in na baterijah je bilo pri vsakem topu pripravljenih 20 topničarjev, gotovih za boj. Po drugih trdnjavah se je patroliralo celo noč.
Sola in časopisje. Piše se nam: Gosp. c. kr. dež. šol. nadzornik, ki se zanima tako za „Domoljuba", blagovoli naj pogledati nekoliko v svoji veliki gorečnosti tudi v c. kr. okrajne šol svete. Videl bo, da nekaterim krajnim šol. svetom pošiljajo dopise zavite v — »Slov. Narod*. Povemo jim, da bodo bore malo liberalne misli razširili tem potom.
Državna podpora. Danes so de lili pogorelcem v Podpeči in Retjah pri Loškem Potoku državno podporo. Podpeč in Retje sta dobili vsaka po 500 K.
—	Smrtna kosa. V nedeljo je umrla v Medani gospa Marija vdova S f i 1 i g o i, mati veleposestnika in blagajnika „Centralne posojilnice" gospoda Ferdinanda S f i 1 i g o i a , v 84. letu svoje starosti.
—	Več oseb nevarno ranil.
Jože Škrjanec iz Grma št. 4 je (z vejni-kom) porezal krčmarja Kastelca Karola, Ambroža Karola, Kastelca Danijela iz Velike Češnjice okolo polnoči tako močno, da so morali takoj poklicati zdravnika in gospoda duhovnika, katera sta ob en četrt na 1 po polnoči dospela na mesto nesreče. To je provzročilo nesrečno žganje, katerega se je Jože Skrjantc ia hlapec Pitenc pri Skr-jancu navlekel v krčmi na Veliki Češnjici. Zikaj krčntarji ne drže policijske ure?
—	Vojaška ustanova za podčastnike 17. pešpolka. Fml. soproga gospa Ivana pl. Ochsenheimer, roj. baronica Lenzendorfpl. Campo di Santa Lucia je v spomin na bitko pri C u s t o z i dne 24. junija 1866, kjer sta se borila njena brata pri domačem polku — takrat „princ Huhenlobe" štev. 17, naložila znesek 4000 K v 4% obligacijah kot ustanovo za zaslužne podčastnike imenovanega polka. Vsako leto 24. junija obdarjena bodeta po dva podčastnika z obrestmi naložene glavnice. Hvalevreden čin, ki z ozirom na slabo materijelno stanje podčastnikov zasluži posnemanja!
—	Ogenj v Šiški. V Zgorenji Šiški je zgorel posestnici Kastelic za Matja nom hlev, pod in listnjak. Zgorela je tudi ena krava.
- Najstarejša slovenska Američanka, 82 let stara ženica Ana H u m e r , se je po 32 letih bivanja v Ameriki odpeljala iz N,.w Yoika v svoj rojstni kraj, vas Trnje, fare starološke. Mož ji je v Ameriki umrl pred 18 meseci.
—	Iz Novega mesta: V četrtek, dne 13. aprila, so nam priredili naši gimnazij i koncert in dramatično predstavo. Ker nam naši vrli dijaki nudijo vsikdar prav dovršene koncerte, smo tedaj tudi tega ve čera pričakovali s posebnim veseljem. Zares' priznati nmr; mo, da tako preciznega in eksaktnega petja že dolgo nismo slišali. Bodisi moški, bodisi mešan zbor, izvajala sta vse točke imenitno. Krasni pianissimo v srbskih narodnih pesmih nas je pa naravnost očaral. Pevovodja g Ig. H 1 a d n i k je tacega uspeha pač lahko vesel in ponosen na svoje pevce. Pokazal je pa tudi, da je izboren učitelj in pevovodja, in to naj mu bode v zadoščenje za obilni trud za ta večer. Pomembno pa je, da so gimnazijci izvajali Haydnovo 7. simfonijo orkestralno. Nad dvajset igralcev smo videli na odru, a med temi dijake druzega razreda. Čudili smo se, kako vrlodobro in taktno so igrali ti
dečki. Simfonija se je izborno prijetno glasila kljub temu, da je pihala nadomestoval harmonij. Vsa čast tedaj pridnim dijakom, ki se resno bavijo z instrumentalno godbo in g. Hladniku, ki s tolikim veseljem in s spretnostjo vadi mlade moči. Predlanskim nam je pedal prvo Beethovnovo, a letos H; ydnovo simfonijo. — Imeli smo pa tudi priliko ta večer občudovati mojstra na violino, g. prof. S k e r 1 j a , ki nas je presenetil s krasnim igranjem Mozartove sonate. — Deklamaciji sta bili prav dobri. — Igra »Dva stara prijatelja", ki pred-očuje križe in težave kandidatov za poslan ske stole, je polna finih dovtipov in satire. Igrala se je gladko in dobro Ždeti bi bilo, da bi to igro porabljali večkrat na odrih naših slovenskih diletantov. Pisatelju, ravnatelju in šol. svetniku blagor, g. dr. F r. D e t e 1 i, vsa čast in hvala zanjo !
—	Konferenca Sodalitatis za dekanijo Žužemberk bo v sredo, 26. t. m., ob 10. uri dopoldne v Zagradcu.
—	Zopet prijeli sumljivega Laha. Zandarmerija v Senožečah je pri jela dne 17. t. m. zjutraj nekega elegantno oblečenega Italijana, ker je sumljiv vohun stva in veleizdaje. Aretovanec se je pripeljal dan popreje z vlakom v Senožeče, opazoval in risal okolico, osobito pa se je za nimal za strategično važni grad kneza Por cia. Dva domačina, ki sta zmožna italijan skega jezika, je povpraševal o kakovosti tega gradu in o razvalinah nad njim. Vsi okolica ga je tako zanimala, da je to v do mačinih vzbudilo opravičen sum, da je to kak višji italijanski častnik, ki vohuni za „Italia fel x". Pri njem so našli k o v č e g z natančnimi zemljevidi cele Notranjske in Trsta in mnogo poštnih potrdil o oddanih priporočenih pismih, ki jih je pošiljal odtod in iz Trsta v Rim in druga italijanska mesta. Legitimacije ni imel nobene pri sebi; naziva se pa Conte Alfonso di Por cia, rojen leta 1868 v občini Por-cia pri Vidmu. Oddali so ga deželni sod-niji v Ljubljani, kjer se bodo vršile nadaljne poizvedbe
—	Podporno društvo orga-nistov naznanja, da se občni zbor in koncert omenjenega društva, kateri se je nameraval prirediti dne 27. aprila t. 1. v Celju, preloži vsled nepričakovanih zaprek za mesec junij. Program, dan in prostor zborovanja in koncerta se pravočasno objavi v časnikih. Ker se že sedaj čuti mnogo zanimanja za ta koncert, zato si bede odbor prizadel, da bode tedaj slovanska pesem mogočno donela. -- Odbor .Podpornega društva organistov" s sedežem v Celju
—	Vega. Cesar je z odlokom od dne 21. marca 1905 odredil sprejem Kavčičeve Vegove biografije v cesarsko fidejkomisno in obiteljsko knjižnico in je tem povodom pisatelju dal izreči Najvišjo zahvalo.
—	Velika tatvina pisem. Poročali smo, da so prišli na sled velikemu spoliranju pisem na progi Dunaj Trst. Sedaj prihaja poročilo, da so pri Ratni igrajoči otroci tudi našli cel kup odprtih ame-rikanskih pisem. Skoro gotovo je izginila ena cela pošiljatev newyor-ške pošte v Ljubljano oziroma v novomeško okolico. Iz pisem je bil pobran denar. G. Mihael Kmet, kaplan v Loškem potoku nam naznanja, da tudi dvoje njegovih pisem na progi Dunaj-Trst ni prispelo na nakazano mesto Adresat bi je imel prejeti že pred enim mesecem — Preiskava se nadaljuje.
—	Shod hrvaških obrtnikov pripravljajo na Hrvaškem.
—	Predor skozi Karavanke bo prebit, če ne bo kakih zaprek, v drugi polovici meseca maja
—	Osebna vest. Pravnik g. J o -žefFriedel je imenovan za koncept-nega praktikanta v vltdni službi na Kranj skem.
' — Lovrana pri Opatiji. Ob priliki smrti velikega avstrijskega in hrvaškega rodoljuba škofa Strossmayerja je bila tu slovesna sveta maša po inicijativi gospoda pomorskega kapitana Sesslerja; gospod marki Sessler pa je razobesil na vseh svojih po slopjih velike črne zastave. Seve se je nad tem zgražalo nekaj budimpeštanskih čifutov
—	Kako je nastala Stross-mayerjeva deviza. Bilo je spomladi 1. 1850, ko je čakal mladi škof Strossmayer na Dunaju svoje prekonizacije. Kar pride nekoč med svoje prijatelje in jim pravi: .Gospoda moja, ljudstvo v moji domo\ini me pričakuje z veseljem. Moje imenovanje za škofa je naiodu po godu in zato se mu hočem izkazati hvaležnega. Toda, bratje, treba je, da stopim predenj s primernim geslom.* Potem je škof vzel košček papirja in prebral nekaj verzov, ki si jih je mislil izbrati za devizo. »Nikar tega ne storite", je dejal Metel O ž e g o v i č , vaše geslo mora biti kratko in jedrnato, kakor Jelači-čevo: »Kar Bog da in sreča junaška!" Vsak je predlagal kaj druzega; naposled se oglasi
Kukuljevič in pravi Strossm;yerju j .Nikar si ne iščite gesla v verzih, ampak tako ga sestavite, da vas bo narod razumel, j »bkof hoče vse darovati za vero in domo-i vino." Tedaj skoči škof kvišku in pravi: j .Prav imaš Ivan: Vse za vero in domovino!" ! .
Koroške noulce.
k Pogreb mil. prošta g. L. : Vavtižarja. Slovenski Gorutan zopet | plaka ob grobu enega svojih vrlih sinov Dobrolski prošt g. L. V a v t i ž a r je že i dalj časa bolehal. Zadnji čas je iskal pomoči j v krapinskih toplicah. Toda šel si je po | smrt. Med vožnjo po železnici ga je pri Zi-I danem mostu pokosila neizprosna bela žena.
Prepeljali so truplo v Doberlo vas, kjer so ! ga položili 15. t. mes k večnemu počitku Ogromna množica ljudstva mu je izkazala zadnjo čast; 27 čč. gg sobratov ga je spremilo na zadnji poti, med njimi dva čč. gg korarja iz Celovca, dr. J. Son^mer in J. Vi-dovic; dva čč. gg dekana: S Bauer iz Pli-berka in S. Lemer iz Velikovca. Nagrobni govor je imel dekan, administrator č. g. A. Aplen iz Žel Kaple, pogreb pa je vodil tinjski prošt mil. g. A. Trobeš. Nepozabni rajnik se je rodil dne 12. okt. leta 1833. v Skocijanu v Podj, dolini in bil v mašnika posvečen dne 16 julija 1. 1860. Proštijo v Doberli vasi je nastopil leta 1893. — Bil je obče priljubljen in naroden mož N. v m. p !
k Pogorelo je dne 16 t. m. na Potoku, župnija St. Peter pri Velikovcu p. d. Mihevu vse poslopje.
k Nemške pridige se vpeljejo v Grebinju mesečno ena in sicer za sedaj samo za poskušnjo. Tamošnji Nemci, ki p? znajo tudi slovensko so prosili za nje. Če se pa pridig ne bodo udeleževali, se .bodo zopet odpravile.
k Velik vlom. V Kotmari vasi so tatovi vlomili v župnišče in odnesli cerkveno blagajno, katero so na dvorišču razbili. Odnesli so več hranilničnih knjižic in obligacij.
k Japonske zmage na Koroškem. Nemčurji so iznašli novo orožje zoper slovensko šolo Vpijejo, da Japonska zategadelj tako zmagujoče prodira, ker ima — nemške šole in pa fortšritlih. —Japonci bodo tudi končno premagali Ruse, ker je Rus nazadnjak ter ima — slovenske šole! Vsaka fraza je dobro došla.
k V zaporu se je obesil na Koroškem strojarski pomočnik Janez Kranjč iz kranjskega okraja.
k Slovenski otroci za nem-čursko slavlje. Po čisto slovenskih občinah Logavas, Lipa, Gozdanje, trpinčijo sedaj nemčurski učitelji slovensko mladež z ultranacionalnimi nemškimi pesmi za Schiller jevo slavnost. »Deutschtand iiber alles", »das deutsche Lier", „HeiI deutschen Sang u. Klang" i. t. d. jim vtepavajo že tedne in tedne. Uboga koroška deca, zlorabljajo te v štafažo in demonstracijo nemčurskim namenom! — Prepovedano bo tisti dan slovenskim otrokom, govoriti slovenski. Da bo res ols tajč In to je — premeteno zviti boj za nemško šolo. Mi vemo kam pes taco moli. In Slovenci — mi se pa ne ganemo na Koroškem. — Slišati je bilo, da bo ta z izvan rednimi stroški in sredstvi pripravljena nemška slavnost na slovenskih tleh neka protidemonstracija proti nameravani Narodni šoli v St. Jakobu. — Otroke že sedaj vabijo z različnimi darili, ki jih je poslala sui-marka in n. šulferajn in z obljubo: Piti in jesti bodete dobili kolikor bo kdo mogel nesti. .
Štajerske noulce.
š Umrl je na Teharjih dijak celjske gimnazije Ljudevit Piše k.
š Slana je napravila mnogo škode po Halozah.
š Utopljenec. Pri Brežicah so potegnili iz vode 25 let starega utopljenca. Utopljenec ie precej velik, ima temne lase in ravno take brke.
š Pod voz, naložen z žitom, je prišel posestnik Jane: Petan iz Brežic. Dobil je nevarne notranje poškodbe.
š Izpremembe pri pošti. Zu poštnega poduradnika L razreda in za poštnega ekspedienta je imenovan Matija P a v 1 i č v Celju; za poštna ekspedienta sta in enovana Jurij K o d r i č in upravičeni podčastnik Frančišek Mora-v e k v Mariboru. Povišana v službi sta poštni poduradrnk Ivan Repinšek v Celju in poštni ekspedient Jožef M u r -š e c v Mariboru. Zač^sn« je upokojen poštni ekspedient V. R o d o v i c v Mariboru.
š Mariborski magistratni ravnatelj na dopustu. Znani mari borski magistratni ravnatelj Tax bo moral v šestih mesecih zapustiti svoje mesto. Da se Zuto pripravi, mu je mariborski obč. svet dovolil šestmesečni dopust.
Ljubljanske noulce.
lj Slovenski dijaki v Rim.
Včeraj se je z brzovlakom proti Reki odpeljalo okrog 40 slovenskih dijakov, tu so se pridružili ogrskim dijakom ter danes odpotovali po ladji v Ankono in potem dalje v Rim. Z dijaki fo odpotovali gg. profesorji dr. Svetina iz Ljubljane, dr P e r n e in dr Gnidovec iz Kranja ter mestni katehet A. Č a d e ž iz Ljubljane V torek po Veliki noči se povrnejo
lj Inserati za velikonočno številko se sprejemajo le do petka opoldne.
lj Umrl je v bolnici posestnik tukajšnje internacionalne panorame.
lj Društvo »Pripravniški dom" je imelo v nedeljo svoj občni zbor. Bil je to d e s e t i občni zbor. Kot sad desetletnega delovanja je izkazal odbor v zadnjem računu do sedaj naraslega društvenega premoženja 43.182 K. Preč. gosp. predsednik kanonik A. K a 1 a n je nujno priporočal zborovaicem, naj bi vsak po svoji moči deloval in Pgitiral za prekoristne namene, ki jih ima društvo. Tudi mi se pridružimo in toplo priporočamo društvo ter še posebej opozarjamo na društvena lista: „V r t e c" in .A n g e 1 j č e k".
lj Društvo v pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja je imelo 12. t. m. ob 11. uri dopoldne v mali dvorani »Mestnega doma" svoj o b č-n i z b o r , ki je bil primeroma dobro obiskan. Iz tajnikovega poročila o društvenem delovanju sledi, da ima društvo 200 članov in da je začetkom t. 1. pristo pilo k društvu več občin na barju in v so sedstvu. Društvo je oddalo 1. 1904. po 30% znižani ceni 38.700 klg. umetnih gnojil v vrednosti 2882 kron 86 vin. in zraven tega 2300 klg. semen; poleg tega raznih detelj in trav v skupni vrednosti 800 K Letošnje leto in sicer do 12. t. m. oddalo je društvo članom 50 000 klg. umetnih gnojil po 30% znižani ceni v vrednosti 3850 K in raznih semen to ja semenskega ovsa, jarega ječmena, detelj, trav in pese, skupaj okoli 2800 kg. v približni vrednosti 1000 K. Društvo je doplačalo vsled 30% znižane cene za gnojila in semena I. 1904. okroglih 1000 K. tekoče leto pa do 12. aprila že nad 1500 K. Društvo vzdržuje na lastne stroške pet pre-izkuševališč in sicer: pri Blatni Brezovici, Studencu, na Ižanski cesti pri Iški Loki, Škofelci in Borovnici. Preiskuševališča pri Blatni Brezovici in Studencu obstojita že od leta 1902; druga so se uredila deloma lansko leto, deloma pa tudi že letošnjo spomlad. Poizkuševališča se deloma menjalni, deloma stalni umetni travniki. O vspehih preizkušenj sledi poročilo o društvenih „Izvestjih". Preizkuševališči na Karolinški zemlji in Logu vzdržuje c. kr. poljedelsko ministrstvo pod vodstvom ravnatelja dr. E K r a m e r j a. Razven tega je društvo 1. 1904. pri sedmih gospodarjih po 1 oral naravnih travnikov za poizkušnjo pognojile in nasejalo mešanico detelj in trav. Gnojila je darovalo zastop. „KaIisindikatau v Gradcu.
lj Mestna blagajna ljubljanska. Zaradi snaženjo. uradnih prostorov bo mestna blagajna ljubljanska jutri in pojutrišnjem za javni promet zaprta.
lj Tatvina. K Amaliji Lebarjevi v Učaku pri Trojani je prišla 11. t. m. neka 20 let stara ženska, katera je imela rdeč predpasnik, rdečkasto jopico in sivo krilo. Neznanka ie v njeni odsotnosti ukradla bankovec za 50 kron, enega za 10 K in črne suknene črevlje Pripovedovala je, da je bila v Ljubljani in da se postopa v Ljubljani jako strogo z ženskami, ki se okoli klatijo.
lj Dekle odpeljano. Na Dunaju
pogrešajo 231etno dekle Zofijo F r i t z iz Drossinga v Spodnji Avstriji. Djmncva se, da jo je neznano kam odpeljal strojnik Ivan Kunst. Kjer bi se Kunst pokazal, naj se ga naznani va>nostni oblasti.
lj Delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja,
Mostni trg št. 27, telefon št 99 Od 1 do 13. aprila je dela iskalo 28 moških in 64 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponudeno 30 moškim in 92 ženskim uslužbencem; v 62 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januarja do 13. aprila je došlo 828 prošenj za delo in 873 deloponudeb; v 492 slučajih se je delo sprejelo. — Delo dobe takoj, moški: 1 marker, 2 mizarja, 2 ključavničarja, 1 kovač, 2 vrtnarja, 4 ka-varnarski in gostilniški sluge, 10 tovarniških delavcev, 1 kočijaž, 15 konjskih hlapcev; ženske: 3 prodajalke začetnice, 4 šivilje, 4 natakarice, 10 gostilniških deklic, 12 deklic za vsako delo. 6 deklic k otrokom, 3 postrežkinje. — Službe iščejo, moški: 1 graščinski sluga, več trgov skih in pisarniških slug, 2 pisarja, 1 skladiščnik; ženske: 2 prodajalki za mešano in manufakturno stroko 2 kontoristi-nji, 2 blagajničarki, 3 trafikantinje, več ra čunskih natakaric in drugih poslov. — Oddati je takoj stanovanja z eno, dvema, tremi in štirimi sobami in več mesečnih sob, za
avgust s tremi sobami. Posredovanje leto-viščnih stanovanj. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
lj Za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 70 Slovencev in 40 Hrvatov.
lj Izgubila je Josipina Krisper denarnico z večjo svoto denarja
Književnost In umetnost.
® Matce Boži. Almanah na oslavu 50-letčhe jubilea prohldšem dogmatu o Ne-poskorenčm Početi Marie Panny vydala »Literarni Jedneta bohoslovcu olomuck^ch. — Poleg mnogih temeljitih marioloških znanstvenih člankov in globoko zamišljenih pesmi na čast Brezmadežni ima ta almanah zanimive posebnost, da prinaša v krasnem tisku Madonnine slike najslavnejših klasičnih slikarjev: Murillo, del Sarto, Raffael, Rubens, in novejših: Diirer, Fra Bartolemeo, Klimeš, Abraham Blomaert, Botticelli, Bara bino in krasna Amortova fantazija: Mati B. žja. — Vsem prijateljem umetnosti priporočamo to lepo knjigo kar najtopleje. Naslov: Ladislav Zamykal, bohoslovec v Olo-mouci, seminar-, Morava.	VI. K.
*	Lavantinskih spomenikov I. zvezka (dekanija gornje-grajska) se se razposlali te dni prvi broširani izvodi; vezani izidejo radi raznih zaprek šele začetkom meseca maja.
#	Regina coeli. Za mešan zbor in spremljavo orgelj ali orkestra zloži! I g n. H 1 a d n i k , op 49. Cena partituri 1 K, instrumentalnim glasovom v prepisu 3 K. založil skladatelj. Novo mesto. — To je krasna, mogočna skladba. Prvi del „Regina coeli" se začenja majestetično z mogočnim zborom, ki preide pri „Ora pro nobis" v mil andante, potem pa v jako bujno imitacijo „Alleluje". Za večje zbore jako pripo ročljiva velikonočna skladba.
Razne stvari. Najnovejše.
Kuga v Indiji. V Kalkuti vsak dan umre na kugi okolu 100 ljudi.
U s t r e 1 i 1 se je na Reki gimnazijski profesor Rihard K o t i g a iz Prage.
Svojo ženo do smrti pretepe 1 je posestnik Preinersdorfer pri Sopronu. Pred porotniki je dobil za to pet let
Proti kajenju cigaret. Zako-nodavstve v Indiani je izdalo zakon, ki pre poveduje fabrikacijo in prodajo cigaret v državi Indiani.
Žena umorila moža. V Pitts-burgu v Ameriki je dvajsetletna žena Anica Novakevič napadla ponoči svojega moža z ostro sekirico in mu prizadejala tri smrtne rane na prsih. Mož je vsled prereza srčnih žil takoj izkrvavel, a mlado zločinko so zaprli.
Otrpnjenje tilnika Ze par tednov razsaja v New Yorku in okolici bo lezen, katere nazivljajo zdravniki cerbero spinal meninigitis, ali otrpnenje tilnika, katera se skoraj vedno konča s smrtjo. — V enem tednu je umrlo 131 oseb. Tudi v Galiciji in na Dunaju se pojavlja slična bolezen.
Občina zadela glavni dobitek. Občina Lvov je zadela glavni dobitek dunajskih komunalnih srečk v znesku 300 000 kron. Nedavno je bilo sklenjene, da občina vse srečke proda, a neki uradnik je pozabil izvršiti ukaz in take je občina postala srečni dedič.
Tihotapci na francosko-bel-gijski meji. Francoski carinski uradniki se zelo trudijo, da bi razpršili tihotapsko družbo, ki se vedno belj razvija na belgijski meji. Zadnji čas so uradniki začeli sumiti strojevodje, kurjače in sprevodnike pri vlakih, ki vozijo med Brusljem in Parizom. Preiskali so vsak vlak prav natančno in res so našli pod premogom več sto funtov tobaka. Blazine v enem vozu so bile popolnoma natlačene samega tobaka. V krsti, kjer je baje počivalo truplo Francoza, ki so ga peljali pokopat domov na Francosko, je bilo polno cigar. Dne 12. t. m. so ustavili kmeta, ki je vozil zelenjavo in starega sorodnika čez mejo. Izkazalo se je, da je bil sorodnik le nabasan možic in v izrezanih zeljnatih glavah je bil skrit tobak. Zadnja dva tedna so bile francoske carinske oblasti d"sti srečne. Tako so zaplenile tudi belgijski čoln v Doverski cesti. Čoln je vozil za 20.000 mark tobaka. Tobak in ladje so konfiscirali, lastniku pa na ložili 20.000 mark kazni.
Vojvoda — železniški uslužbenec. Vojvoda manšesterski, ki se je ! pred kratkim poročil s hčerjo nekega ame- i riškega železniškega magnata, mora sedaj I delati kot navadni železniški delavec. Oče j njegove žene pravi namreč, da si mora pri- j dobiti v železniški stroki mnogo izkušenj, ako hoče pozneje stopiti v krog železniških ! magnatov. Ako se bo izkazal kot navaden
delavec, bo čez eno leto prišel za eno sto- ! ! pinjo višje v službi svojega tasta. Morda bo | ta zgled ostrašil nekatere evropske plemiče, da ne bedo več lovili po Ameriki zlatih ribic ?
Deset pariških šolskih po- I stav. 1. Ljubi svoje součence, ki bodo v ( življenju tvoji tovariši v poslih. 2. Ljubi nauk, duševno hrano; svojim učiteljem bodi hvaležen kakor svojim staršem. 3. Vsaki dan posveti dobremu in koristnemu delu. 4 Spoštui poštene ljudi, imej spoštovanje pred vsakim, a ne klanjaj se nikomur. 5. Ne mrzi in ne sovraži nikogar, ki je enak tebi; ne delaj se lepega, a brani svojo pravico. 6. Brani slabe in ljubi pravico! 7. Zapomni si, da vsako dobro pride iz pravice. Kdor uživa, a ne dela, krade kruh delavcu. 8. Opazuj in sodi, da spoznaš resnico. Ne veruj ničemur, kar je v nasprotju z razumom. 9. Nikdar ne govori, da je do moljub oni, ki sovraži druge narode ali jim napeveduje vojsko, ker je vojska ostanek barbarstva. 10. Delaj v lepi namen, da bodo vsi ljudje živeli v miru in sreči kakor bratje.
„Zeit" in K&rber. „Zeit" prinaša zopet o neki neposebno lepi protekcijski zgodbici bivšega ministrskega predsednika Korberja Po posredovanju Kčrberjeve pri jateljice dr. Schneebergerjeve soproge, ki ji je dal 12.000 kron in ravno tako vsoto njenemu soprogu, je dobil nabavo potrebščin pri poljedelskem ministrstvu. Ker pa pri tej kupčiji ni zadosti zaslužil, se je zopet obrnil na Schneebergerjevo zakonsko dvojico in res je ministrski predsednik dovolil zala-gateljuznatnih olajšav. Nasproti temu pa izjavlja dr. Schneeberger v »N. Fr. Pr.", da nista on in njegova soproga nikdar posredovala v tej zadevi. Dotičnemu tovarnarju je spisal ket odvetnik le ponudbo, za ka tero dele je seveda dobil kot odvetnik plačilo. Na izrecno prošnjo znanega tovarnarja je samo enkrat telefonično prosila Korberja, naj bi zaslišal podjetnika tak dan, ki ni bil določen za avdijence. Dr. Sch :eeberger je tudi izjavil, da je zadevo naznanil odvetniški zbornici,
Telefonska ln brzojavna poročila.
Dunaj, 19. aprila. Zdravje sč Gautschu vedno boljša.
Dunaj, 19. aprila. Radi razširjajoče se bolezni otrpnjenja tilnika je vlada udala obširne zdravstvene naredbe.
Inomost, 19 aprila. Senat je nabil na vseučilišču svoje določbe, po katerih je univerza v Inomostu samonemška.
Trst, 19. aprila. V stanovanje vdove Mero so prišli trije gospodje. Eden, ki je imel sablje in uniformo, se je predstavil za policijskega komisarja in izjavil, da mora izvršiti preiskavo. Odprli se vse predale, blagajnico itd. ter vsebino odnesli. Ko je vdova prišla na policijo vprašat za vzrok preiskave, je izvedela, da je žrtev lopovov. Vdova je oškodovana za 5000 K.
Novo mesto, 19. aprila. Na sejmu so za vsakim vogalom stali orožniki in razganjali mirne sejmarje. Radi tega čudnega postopanja vlada splošno ogorčenje.
London, 19 aprila. Iz Kaneje poročajo, da neki oklic poziva poslance narodnega zbora na Kreti, naj jutri brez orožja prisostvujejo otvoritveni seji. Baje nameravajo jutri proglasiti zedinjenje Krete z Grško in upajo, da se velevlasti temu ne bodo uprle.
Carigrad, 19. aprila. Krvava dejanja se v okraju Monastir množe. V Orsov-niku so Bolgari umorili patriarha, njegovo ženo in hčer, v Premki sta bila umorjena srbski duhovnik in njegov oče. Tudi iz okraja Skoplje poročajo strašne reči.
Veliki Varadin, 19. aprila. V Sza-layju se je neki bogat kmet uprl rubežni. V tepežu, ki je pri tem nastal, je orožnik kmeta zabodel. Kmet je bil takoj mrtev.
Krakov, 19 apr. Pri mnogih poljskih dijakih, pribeglih sem iz Rusije, so izvršili hišne preiskave, ker so na sumu, da so člani ruske teroristiške stranke.
Rim, 19, aprila. (K. ur) V Foggiji je včeraj zvečer, ko se je stavkujočim železničarjem izplačeval zaslužek, 1000 kmetov napadlo kolodvor, katerega je branilo vojaštvo. Kmetje so metali kamenje in bili s palicami, naposled so pričeli streljati. En vojak je bil težko ranjen. Vojaki so ustrelili, ne da bi čakali povelja. Demonstrantje so zbežali, a se zopet vrnili pomnoženi za 1000 oseb. En kmet je ustrelil, drugi se metali kamenje. Vojaki so streljali. Tri osebe so ubite, sedem ranjenih. Demonstrantje so se nato razpršili.
Rim, 19. aprila. (K. u) V Foggio je odšla vojaška pomoč.
Rim, 19 apr. (K. u.) Železniški promet na tukajšnjem kolodvoru se normalno razvija. Tudi v provinci je belje. V Benetkah je stavka že ponehala.
Tokio, 19. aprila. Ruska sila, koncentrirana v črti Sančun-Kirin šteje po ja ponski cenitvi 200.000 mož. Po končnih računih je bilo v Port Arturju vjetih 41.600 ljudi.
Gunčulin, 19. aprila. Med prvimi ukazi generala Lineviča je bil ta, da ne smejo podpoveljniki več tako hitro zažigati zalog živeža, kadar pridejo v nevarnost, ampak samo na povelje višjega poveljnika. Večkrat so pred časom zažgali dragocene zalege.
Berolin, 19. aprila. General Batja-nov, ki mu je car hotel izredno povišati plačo, je 10.000 rubljev odstopil „Rdečemu križu."
Pariz, 19. aprila. .Matin" poroča iz Peterburga: Tukajšnji generalni štab je mnenja, da se bo Roždestvenski gibal na severozapadu od Saigona, pričakujoč del brodovja pod poveljstvom Nebogatova, dokler bodo Japonci to pustili. Tu so prepričani, da se bo Togo spustil v bitko le v japonskem morju, ker bi bil sicer Togo že Ruse napadel. V tem slučaju bi Roždestvenski čakal, dokler ne dojdejo pejačenja, ki bodo odpotovala iz Rusije v treh tednih. Tvorile jih bodo oklopnice „Slava", „Ale-ksander II." in „Pamjat Azova", dve do tri križarke in dvajset torpedovk. Pač pa mislijo tudi, da Togo ne bo imel toliko po trpežljivosti in se bo spustil v boj zunaj japonskih voda.
Honkong, 19 aprila. V petek so videli močno brodovje križaric voziti na sever od Honkonga v severni smeri.
Manila, 19. aprila. Včeraj so videli 3, danes pa 4 bojne ladje na višini od Ba-tange, južno od Manile. Odkod so priplule, se ne ve.
London, 19. aprila. „Times" poročajo, da je neka ruska ladja pretrgala podmorski kabelj pri Formozi.
London, 19. aprila. V nedeljo zjutraj je del ruskega brodovja že zapustil Kamran in zdaj so mu sledile še ostale ladje.
Marseille, 19. apr. Mnogoštevilne japonske ogledne ladje krežijo okoli francoskega obrežja v Cocbinchini. Francozi so ustavili eno japonsko križarico, ki se je izgovarjala, da išče neke izgubljene torpe-dovke Nato so japonski ogleduhi šli na široko morje.
London, 19. aprila. Roždestvenskij je bil v nedelje opoludne še vedno v notranjosti zaliva Kamran. To potrjuje neki v Singapur došli kapitan. Ker so videli ruske ladje že 20 milj severno od Kam-rana, se je Roždestvenskij torej očividno vrnil tja. Na Japonskem je silno ogorčenje radi tega kršenja nevtralitete od strani Francoske. Danes pepoldne bo radi tega v Tokiu kronski svet, kateremu bo predsedoval mikado in bodo navzoči vsi ministri ter starejši politiki. Japonska bo z vsemi diplomatičnimi sredstvi skušala doseči, da Francoska ruskemu brodovju nič več ne izkaže gostoljubnosti. Nekateri me nijo, da sicer napade Japonska kako francosko luko v Aziji.
fftefeorolojično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
a «e a	Č» opazovanj.	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrori	Neb«	g J gj la* a.
18	9. zveč.	726-3	+8-3	sr. svzh.	obl.	00
19	7. zjutr.	727-6	+7 5	sl. jvzh.	n	
	2. pop.	727 6	+16-0	sr. j zah.	del, obl.	
Srednja včerajšnja temp. +8 9°, norm. +10 3".
Tržna poročila
od dne 18 aprila 1905.
Budimpešta. Pšenica za april 1766 do 17'68; rž za april 14-52 do 14 54; oves za aoril 13'90 do 13 92; koruza za maj 14 82 do 14 84.
Pšenica: ponudbe in povpraševanje slabotno, mirno. Prodaja 8.000 met. stoto v, nespremenjeno — Druga žita nespremenjeno. — Vreme: dež.
Hotenja v prebavi.
izvor tisočerih bolezni, in glede na to splošno izkušnjo se zdi skoro nepojmljivo s kakošno lahko-mišljenostjo prezira velika večina na tem trpečega človeštva zlo, čegar odstranitev predstavlja prvi in najvažnejši člen v zdravilstvu. Steklenica Rogaškega „tempeijevega vrelca" k vsakdanjemu vinu od-stranja vedno uspešno tako, da ne da bi kakorkoli oviralo vsakdanje življenske navade, in ima vsled tegamilega učinkovanja vsekakoprednost pred vsemi drugimi enakimi sredstvi.	679 d (1—1)
S čim se mora vse založiti moderna armada v vojnem času. I)a morajo vodstva sedanjih armad v vojnem Času paziti tudi na oskrbovanje ranjencev in bolnikov, je gotovo znano, še boli interesantno pa je, da dobivajo bolniki v vojaških bolnicah ob času vojne tudi mineralno vodo. Kako je poslala francovovarska razpošiljalnica mineralne vode pred kratkim ruski armadi v Mandžuriji večjo množino Natalijinega vrelca, ki ima v sebi mnogo ogljikove kisline in ki se rabi posebno uspešno proti revmatizmu in trgatju. To dokazuje, da tudi vojaški zdravniki priznavajo zdravilno moč ^Natalijinega vrelca", ki je zel6 na glasu kot namizna pijača.
Vesela Velika noč. Kdor nerad izdaja denar, pa bi le rad napravil svoji rodovini veliko veselle, naj se obrne na znano firmo A. Hirschberg na Dunaju II. Rembrandstrasse 19. Tamkaj se dobi za smešno nizko ceno gld. 6.60 garnitura jedilnega orodja iz amer. patentnega srebra, obstoječa iz 42 kosov To jedilno orodje popolnoma nadomešča srebro in ga imajo v rabi že najodličnejši hoteli in gostilne Več sobotni inserat.
Ciril-Metodove biškote
zahtevajte slovenski rodoljubi \ vsaki prodajalni in pekarni. TI piškoti so najboljši.
Narečila epresjuma družbio založnik 8 H Skerl. Sv. Ivan pri Trstu.
»Katoliška Bukvama"
v Ljubljani.
Književna poročila.
Dr. Gregorij Pečjak. Večno življenje.
Molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah. (Založil knezo-škofijski ordinarijat.) Rdeča obreza K.V20. — Hauser, In der ScHule Jesu des gott-lichen Kreuztnigers. Religiose Vortriige K 60. — Hechtr, das Lamm Gottes. Fastenpredigten. K 1-20. — Riedle, der Ritus der hI. Funktio-nen in der Karvroche K 180. — Achleitner, Gregorius Sturmfried. Ein Zeitbild aus dem Katbolicismus der Gegen\vart, I. I5and. Der Dorf-pfarrer. K 4'80. — Der Kunstschatz. Die Geschichte der Kunst in ihren Meistenverken. I. Lie-ferung K —-48. — Zora. Glasilo katoliško-narod-nega dijaštva. VI. številka 1905. K. —-20. — Mauer-bof, Shakespeareprobleme Iv 5 40. — Falk, Der „Deharbe'sche" Schulkatechismus in veranderter Fassung K 1*80. — Klassiker der Kunst in Gesammt.- Ausgaben 1. Serie: Raffael, Rembrandt, Tizian, Diirer, Rubens. Popolno v 70. številkah, vsak sešitek 60 vin. — Oesterreichi-sches Kursbuch. Officielle Ausgabe. Fahrplane der fisterreichischen, ungarischen und bosnisch -herzogovinischen Eisenbahnen und Dampfschiffe. April 1905. — K —-70.
Raznoterosti: Hamerle, Christus u. Pilatus. Sicbcn Vortriige tiber die religiose Gleichgiltigkeit. K 1'08. Orehek, Za Resnico. Spisali slovenski bogo-slovci. K 3-—, vezana K 5" —. — Heim, der hI. Antonius von Padua. Leben u. Verehrung des grofien Minderbruders nach authentischen Quellen und Urkunden geschrieben. K 6"96. — Petrarca, Rime con 1' interpretazione die Giacomo Leopardi e con note inedite die Eugenio Camerini K 1-20. — P de la Colombiere, Die gottliche Vor-sehung oder wie liebesvoll Gott die Menschen behandelt und wie gliicklich diejenigea sind, die sich seiner Leitung iiberlassen. Vezano K — -60.
Za nazorni nauk pri katehe-tičnem poduku:
Kolorierte Wandbilder zum Unterricht in der biblischen Geschichte. Altes Testament. 14. Tafeln. Velikost okoli 40X50 cm, samo K 6 —. — Isto: Neues Testement. 16 Tafeln. Samo K 3"60.
Za majnik.
Klasen, Mariens Erdengluck. Maivor-trlige gehalten bei St. Lud\vig in Miinchen. K —-96. — Boser, Maimonat zur Forderung unserer Liebc und Andacht zur hI. jungfriiOlichen Gottes-mutter, sotvie auch zur Nachahmung ihres Tugend-lebens. In 31 Abendvortragen nebst einem Ein-Ieitungsvortrage fiir den Vorabend der Maiandacht. K 2-40. — Wimmer, Nlai-BlUten auf den Altar der jungfraulichen Gottes-Mutter Maria. Kurze Er-wiigungen fUr den Marien-Monat, gehalten bei St. Maria Rotunda in Wicn. Serie I. Maria und das allerheiligste Sakrament, II. Einflufi der Marien-Verehrung auf das sittliche Leben, III. Maria Stel-lung im Erlosungswerke, IV. Maria, die Mutter der schonen Liebe, V. Maria, Mutter des Glaubens und Glaubenslebens. Vsak zvezek velja K l-92. — Gern-minger, Ein BlumenstrauR, der Himmels-kiinigin gebunden. Eine Sammlung von Maiandachten fur Kirche und Haus K 216.
»Katoliška Bukvama" u Ljubljani.
Valerija Fessi roj. Krebs, lastnica Mednarodne panorame, naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda
Andreja Fessi
ki je po kratki, zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, včeraj 18. aprila ob 9- uri zvečer v 56. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v četrtek, dnč 20. aprila ob pol 5. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. zadušne maše se bodo brale v stolni cerkvi.	805
Prosi se tihega sožalja. Ljubljana, 19. aprila 1905.
Me si a vsakega posebnega oznanila.
Cfllnflip hftVDP V kosilarnih Škatljicab za ISVJ/IUjf/C UU.razprodajalce in lastno
uporabo se dobš pri tvrdki BBATA EBEBL v
Lfubljanl, Frančiškanske ulice 524 5 12—11
Vnauja naročila proti povzetju.
Vabilo
na
retfni občni zbor
»Ljudske posojilnice,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo",
v Ljubljani,
ki se vrši
dnč 8. malo 1905, ob 6. uri zvečer
v društvenih prostorih, Kongresni trg štev. 1
1122 100-84
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Sklepanje o potrditvi računa.
4.	Sklepanje o porabi dobička.
5.	Volitev nadzorstva petero članov.
6.	Dopolnilna volitev štirih udov načelstva.*
7.	Sprememba pravil.
8.	Slučajnosti.
V Ljubljani, dnč 20. aprila 1905. Za načelstvo: Dr. Iv. Šusteršič, Josip Šiška,
načelnik.	podnačelnik.
' V smislu §§ 17 in 27 pravil izstopijo letos naslednji udje načelstva: Karol Kauschegg, Ivan Kregar, Karol Pollak, Janez Smrekar.	802
800 4-i Ribniški
semenski fižol
ima naprodaj Matija Križman v Ribnici.
Hlodov
vsake vrste, kakor dolžine in od 20 cm. naprej debelosti
n$r Hupi se im
proti takojšnji gotovini, začenši od 20. t. m. — Povabi se torej vse na-pravitelje hlodov, kakor tudi posestnike gojzdov, naj se obrnejo s pismeno ponudbo za kolikor si bodi blaga na tvrdko	255 b (13)
Anton Deghenglii v Ljubljani.
Nov dohodek
vsakomur. Zahtevajte brezplačno doposlatev
( —--- mojega umetno izvrše-
, 1 nega prospekta Angyal Ignatz Budimpešta,
Kerepeserstrasse 6.	792 10—2
Vsled bolezni se da v najem
gostilna
791
Zahtevajte
brezplačno In franko
cooj ilustrovani cenik z vef ko b00 podobami
ur, zlatega ir src*
brnega blaga >n godbenih reči
Hanns Konrad
tovarna ta ore Id Umna trgovina Most St. 955, Češke
---------remontolr- ur* ■ ildro, . ,
>l«t<n> ..osaopf patent v trpelnem futralu (Tin OTrt 1» Jelenovega iionja > eleg. rerlileo Iz nik-	*
1» <■ priveskom, komad
Prava tm.r.
s stanovanjem, hlevom in dvoriščem za voznike
na glavnem trgu v Škofjiloki
Več se poizve v Škofjiloki št. 19.
oženjen, b r e z m a j h n i h otrok
zn prevažanje mleka v Ljubljano,
kateri je trezen in pošten, se om~ takoj sprejme. Mesečna plača za oba 36 gld., prosto stanovanje in drva ter 1 */a litra mleka na dan. Ponudbe z dobrimi izpričevali sprejema Karol Lenče na Laverci p Ljubljani. 779 (2)
Lepo stanovanje
v solnčni legi, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabinetom, ter s porabo perilnice in del vrta je na „Dunajski cesti št. 60" maj-terminom za oddati. 756 5-2
la mast
1 kg 78 v poljubni množini razpošilja franko
688 (29-9) Lad. Urban i dr. Praga-Žižkov.
Mednarodna panorama.
Ljubljana, Pogačarjev trg. 799
Le do sobote razstavljeno: »ar Najnovejše slike
Jeruzalema.
Hotel „pri slonu", Ljubljana. Nepreklicno podaljšano do 28. aprila.
Prva brezplačna ameriška
preiskava oči.
Za vsako oko prava in natančno primerna
sar očala ^m
določa moj pat. amerk.
aparat za preiskavo oči.
Prva očala morajo biti dobra!
Oskar Hitscbmnnn.
Organist »cerkovnik
dobi službo do 15. junija pri župni cerkvi na Igu. soi 2-1
Prednost imajo oni, ki zamorejo prevzeti ali voditi prodajalno v isti - hiši. —-
list ..Domovina" v Celju sprejme
urednika, ni
Ponudbe takoj pod naslovom „Do-movhta" Celje.	803
Urarskega pomočnika
sprejme takoj Gabrijel Ambrožič na Jesenicah, Gorenjsko. 804 5-1
■rtar—r*«-.
.-»»v.


Radi preselitve
prodaja po znatno znižanih cenah:
Klobuke, slamnike, čepice kravate in vse druge predmete
—eeee ter se priporoča spoštovanjem ==— 750 5-1	0. ([j\DEZ

s, Ljubljana,
Stari trg Stev. 4.
Za prekupovalce po tovarniških cenah! -Ar
»t« » '»ir* r^mn^m ^-rs-11 sr"xrw:jjc1
«
pomladanska in Jesenska doba
1 9 0 5. 343 40—16
pristno brnsko blago.
En kos Mtr. 3.10 , k 7, 8, 10 iz dobre
. / K 7, 8, 10 iz dobre t
nja, hlače, telovnik) K 16, K 18 iz finejše g stane le	l K 21 iz najboljše *
En kupon (kos) za črno salon, obleko K 30, kakor tudi blago 29 povrSnlke, turist loden, svlln. kamgarne razpošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna znana tovarniška zaloga za sukno
Slegel-lmhof v Brnu.
Viorcl raatouj in franko. Zajamf poSIIJatev po vzorci. Velike so prednosti, ki |ih Imajo odjemalci, ki dobivajo blago direktno pri tej tvrdki na mestu tovarne.
Restavracija „Drenikov vrh".
Ob pričetku sezije usoja si udano podpisani slavnemu občinstvu naznanjati, da bodem točil garantirano pristna vina, kakor cviček iz krške okolice kupljen v poku-ševalni kleti, dalje belo staro vino iz kleti prevzv. gospoda biskupa Strossmayer-ja Djakovo, kakor tudi pristna goriško rebuljo. — Pivo gosp. bratov Koslerjev. — Izborna mrzla in gorka kuhinja, dobra kava in čokolada.
—^ir-

J
K obilnemu posetu vabi
Alojzij Rus
741 5—3
restavrater na ,,Drenikovem vrhu".
ooo W
V
nalizvrstnejla voda za lase.
Ista pospešuje rast las, odstrani luskine, utrjuje živce, zabrani izpadanje in lomljenje las.
Nobena dama naj ne zamudi poizkusiti tega sredstva. Cena ene steklenice 2 K.
Izdelovalec Paško Domianovič, frizer v Ljubljani.
Osebe, katere hočejo „Floridas" v prodajo vzeti, dobijo rabat.	698 10—3
Gostilno
se odda
v najem
pod ugodnim pogojem.
Več pove JOSIP AMAN, gostilničar v Ljubljani na Bregu štev. 18.
782 2—2

zaMkiobrtzapod-Rovstvo in vozove ® ®
sprejme takoj Kristijan Batič v Kranju. 786 3-3
Zalogo koles m motorov
znane tovarne fc Puch v Gradcu
z dveletnim jamstvom =
Franc Čuden
urar in trgovec v Ljubljani,
Prešernove ulice, nasproti samostana. Kilijalka: Glavni trg, nasproti rotovža.
Velika zaloga drugih vrst koles od 120 K
dalje z jednolutnim jamstvom in šivalnih strojev s petletnim jamstvom.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
606 4—4
F. P. lfidic & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opeke,Mm rtcr
742 40—2
(Strangfalzziegei).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Te vrste strešniki so patentovnni v vseh kulturnih državah, o Lastniki patentov: F. P. Vldlc * Romp. in Josip Harzola.
mr Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje, -mm
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki.	Takojžnja in najzanesljivejša postrežba. t?®- Sprejmejo se zastopniki.
Rodi


izredno prenapoljenega skladišča prodajam vse blago pod
lastno ceno:
Obleke za gospode, dečke in otroke
iz najmodernejšega blaga in najlepše prikrojene. Izvirni angleški površniki in športne suknje najnovejših modnih barv, kakor tudi angleški modni telovniki od 3 K naprej.	733 6-4 lstotako velika izbera klobukov ln slamnikov, srajc in kravat.
Domske volnene obleke
najnovejše fa?one že od 10-— K, kakor tudi jopiči, paletoti, mantile. .•• ' « , plašči, krila, bluze najnovejšega kroja po čudovito nizkih cenah.	^^J^Čf^F^)^0
Angleško skladišče oblek 0. BernatOVlČ, Ljubljana.
Dedno najnovejši
gramofoni
sojiiii ijiijisie ocouce
registrovane zadruga z neomajonlm poroštvom
f?lastnilllši! v Iijubljani JllMllllilil
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulif
obrestuje hranilne vloge po
2 52-16
41
2 O
kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le vri zastopniku nemške akcijske družbe $a gramofone
, . - « « ,	1059 100-88
Rudolfu uueber,
urarju v Zjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „Svropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja s* na obrok*. — Star* p/oiž* s* jamtnjajo.
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica, sama za vložaik*
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. ln od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske I/ rojrftjr^jn posojilnice znaša	» j*4j 4j 4 *
BW8 ^ K 5,089.883-14. Dp= K23,8o6'3O6'40, sSr K 98.238*41.
Varnost hranilnih vlog Je tudi »ajamčena po zadružnikih. Poštno-hranllničnega urada št. 828.40«. — Telefon št. 185
V
cm S3
Oi t-.
"o -O
Založnik c. kr.
drž. uradnikov.
Ljubljana I IX r- p C" D Ljubljana
Stari trg št. 9 J m IVUULI 1 Stari trg št. 9
priporoča svojo tovarniško zalogo 583 52—20
suknenega, platnenega in perilnega blaga
po izredno nizkih stalnih cenah.
♦♦ Potrebščine za krtojaoe ln šivilje. ♦♦
M
•-3 »—•
o. o o* -t
ro
B
-rs
cs ce

"M--
Ernest Hammerschniidta nasledniki
Hladile Wufscher * K° ^
trgovina železnin in kovin,
Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6.
poljedelskih strojev in orodja.
Velika zaloga
Nizke cene!
Gričar <& Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
uljudno naznanjata, da sta zalogo za spomladansko sezono tako v
532 6-3
konfekciji za dame, kakor tudi v oblekah za gospode, dečke in otroke
popolnoma na novo popolnila in vabita cenjene odjemalce k obilnemu obisku.
■ llustrovani ceniki zastonj in franko.
W Nakup ln prodaja «W vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja, za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Pronicat) /.a vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Meojarična delniška družba
K iS C U it44
I., VVollzeiie 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2.
mF Pojasnila '19*8 v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekuiaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	18 150—43