27. Številka Delavec ishaja tm& petek 914 datumom naslednjega Aie. — Naročnin« n odo |*to K 3S’—, sa pol lete jKlG--, za čfttrt leta K 8—. Foumema Številka 50 vin. naročnina v inosemstvo sorazmerno več. Poiiljatve nauredntttvo in opnrvniitvo Ljubljana, Šelanbnrgov« UM itev. 6. IL nadatr. • Telefon St 225. PavialnI ffranko v državi SHS. V Ljubljani, dne 3. julija 1920. VIL. leto Rokopisi se ne vračajo. — Inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica »n sicer pri enkratni objavi po 85 vinarja, pri trikratni po 80 vinarja, pri šestkratni po 75 vin., pri celoletnih objavah po 70 vin. za vsakokrat. — Za razne izjave itd. stane mm vrstica K 1'- Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. Mezdno gibanje pekovskih pomočnikov v Ljubljani končano. Dne 23. Junija t. 1. se je sklenila med organizacijo živilskih delavcev na eni ter zadrugo pekov in kolačnikov. na drugi Strani sledeča pogodba: Minimalne plače: , 1. PredpeČnikom, mešalcem, skupnim delavcem po K 250.— temeljne pla-/ če, in K 70.— draginjske doklade tedensko. 2. Vicetom brez posebne odgovornosti pa po K 200.— temeljne plače, in K 70.— draginjske doklade tedensko. 3. Pomožni delavci (Aushelfer) v I. kategoriji po K 50.— in v II. kategoriji pa po K 40.— dnevno. 4. Za hrano in stanovanje si zaračuna mojster po K 18.— dnevno. Perilo pa, pri katerih mojstrih je bilo do sedaj običaj, ostane tudi zanaprej všteto. Vsak delavec dobi pol kg belega kruha dnevno za s seboj. 5. Nadurno delo se plačuje po K 9.— na uro. 6. Prosti dogovor med gospodarjem in delavcem ostane nadalje v veljavi. 7. Razkladanje moke in drv za pe-ikarske potreb3 spada k delu tudi izven 'delavnih ur. in se temu poslu ne smejo pomočniki protiviti ter se za tako delo primerno odškodujejo. 8. Normalna nedeljska potrebščina kruha se mora v soboto popoldne v celem obsegu izdelati. 9. Hišnega reda se morajo v delu stoječi delavci strogo držati. Ta dogovor velja za čas današnje draginje, oziroma do preklica, kateri preklic pa se mora podružnici pekovskih pomočnikov oziroma osrednjemu društvu živilskih delavcev za Slovenijo javiti vsaj 4 tedne pred ukinjenjem tega dogovora in isto velja tudi za zadrugo pekov in kolačnikov v Ljubljani. — Sle.de podpisi. Uspeh pekovskih pomočnikov je Še precej zadovoljiv, a še od daleč ne odgovarja plačam, s katerimi bi se dalo živeti. Zato se trdno oklenite svoje organizacije, da v bodoče izravnamo še vse druge krivice, katere se nam godijo. Predilnica v Tržiču. Ker delavci v predilnici s svojo plačo absolutno niso mogli izhajati, je Osrednje društvo oblačilnih delavcev odposlalo na ravnateljstvo Glanzman & Gassner spomenico, kateri jo ravnateljstvo tudi ugodilo s tem, da se je sklenila naslednja pogodba: 1. 40°/o draginjske doklade za vse uradnike, mojstre in delavce na sedanje plače in zaslužke. Te prebitke bi se reguliralo pri zvišanju ali padcu cen za najpotrebnejša živila in potrebščin navzgor ali navzdol po organizacijah industrijcev na eni strani in delavcev na drugi strani, na podlagi od vladne komisije določenih cen 10o/o navzgor ali navzdol se ne upo- števa. Do sedaj fiksirane produkcijske premije in druge doklade ostanejo nespremenjene. Pri poljedelskih delavcih, ki imajo za časa setve več ur dela, se napravi posebne pogoje. 2. Družinska doklada. 3. Revizija kompromisa iz leta 1917« Pravico do družinske doklade imajo: a) Za ženo, ki nima nikakega drugega (dela) zaslužka, živi in gospodinji svoji družini... K 3*— za vsak storjeni delavni dan; b) za zakonske otroke do 14, leta .J K 2‘— za vsak storjeni delavni dan, vendar kvečjemu za 4 otroke; c) vdovcu pristoja družinska doklada za ženo, ako ima otroke, če mu gospodinji kaka sorodnica, n. pr. sestra, svakinja, tašča i. t. d. Za one, ki imajo hišo, posestvo, ali živino, se ne plača družinska doklada, istotalco tudi ne za nezakonske otroke in starše. Pri kompromisa sledeče predrugačenje." Kompromis se izplača le v slučaju bolezni, in sicer od 3 dni bolezni naprej skozi teden delavnih dni v višini njegova mezdne plače vključno draginjske doklade* toda brez družinske doklade. Od plače si odtegne delodajalec % ki ustreza njegovemu prispevku k bolniški blagajni. Ti predlogi veljajo od 15. maja i !«’ naprej. LISTEK, nami pili v i H. Thurow (Basel). (Dalje.) Izdajatelj navaja potem zahteve zadružnega delavstva _ v luci zadnjih stavkovnih pojavov. »Priznati moramo" izvaja, „da delavci zadružništvu v dvakratni meri služijo. Organizirani konzument služi zadrugi le kot odjemalec produkcije. Delavec Je kot kupec zadruge, v drugem slučaju p« proizvaja potrebno blago, katero se ve'-'na rabi. Zahteva, da naj bo delavec na prebitku zadružnega obrata kot produ-oent in konzument deležen, je popolnoma jasna/ Iz tega razloga se mora toraj zadružni producent smatrati tudi kot soude leženec pri pregledu in upravi zadružnin obratov. Sedaj pa obstoji nevarnost, da bi zadružni proizvajatelji svojo pomnoženo pravico zlorabili v egoistične namene! Povsod preti nevarnost obrtnega združevanja v svrho dosege izrednih dobičkov na stroške večjih predpravic. Toda mogoče to nevarnost prepreči od zadružnega veterana Greeninga označena pot. Priznanje pomnoženih pravic bi naravno prineslo s seboj tudi težnjo večje odgovornosti iz roke v roko. V najnovejši dobi govori se o ustanovitvi delavskih svetov, kateri bi se imeli namestiti v državnih, privatnih in tudi v zadružnih podjetjih. Ta misel se jednači do gotove točke z ono od Greeninga, Aneurina, Williamsa, Holyoakea in drugih zagovornikov sistema udeleženja na dobičku. Zveza delavcev in nastavljencev angleških konsumnih društev (Amalgameted Union of Cooperative Employees) zahteva, da se na vseh krajih kralj evstva, kjer obstojajo konsumne zadruge — ustanovijo krajevne komisije, katere naj obstojajo iz nastavljencev zadružnega obrata in iz upravnih in pregledovalnih svetov. Take komisije naj potem ugotavljajo mezdo na-atavljencev, določujejo ceno blagu ter re-iijo vsa tozadevna vprašanja. Tukaj se je uvazevalo temeljno le omejeno zadružno gibanje, katero se nanaša jednako na vprašanja, od katerih rešitve je odvisna zopetna vzpostavitev svetovne industrije, V okvirju zadružnih organizacij izginil je navidezno spor radi dobička, in prihodnje sprijaznjenje med proizvajalcem in konsu-mentom naj bi zagotovilo proizvajanje človeštvu potrebnih živil. ' S tem upanjem pa se je šlo predaleč. To omenja posebno v Nemčiji znan narodni ekonom profesor Willbrandt, ki spada v vrsto najmarljivejših zagovornikov zadružnih organizacij, vsled katere naj se producentom dovoli neposredno zastopstvo na najvišjem mestu produkcijskega vodstva, Kautsky brani ravno isto načelo, kjer piše z ozirom na potrebo hitre vzpostavitve industrije sledeče: „Skupna korist delavca in konsumenta bode želo zvišanje produkcije dela nadomestilo, katero se sedaj ustvarja pod kapitalističnimi razmerami koristolovstva od strani podjetnikov." V Švici je že prej izrazil jednake ideje Dr, Karl Munding v svoji smisla bogati knji-žici »Dolžnosti in pravice zadružnih nastavljencev*. Zadružne zveze vodeči praktiki obnašajo se napram zgorajšnjim vprašanjem pasivno. Alt tudi oni bodo morali v najkrajšem času zavzeti stališče napram tem vprašanjem. Tako ni vna primer nobena tajnost, da se tudi v Švici ovira vzpostavitev zadružnih produkcij radi vrenja med delavstvom. Kratkovidnemu egoizmu in občno škodljivi brezobzirnosti gotovih poklicnih gruč se mora naravno braniti, ali vplivati se mora na času primerno upravno izboljšanje produkcijskega aparata tudi v zadružnem gibanju. Stalinskemu delavcu v pomislek. Med. stavbinsko stroko organiziranega delavstva in med drugimi organizacijami je prišlo do razprav, kako bi se ta organizacija postavila bolj na trdno podlago. Priznati moramo sicer, da je stavbinska organizacija med najbolj delavnimi ter da je'res napravila nekaj za 3voje članstvo. Ni pa to dovolj. Organizacijo je treba postaviti na trdno podlago tudi finančno. Boj proti kapitalizmu bo uspešen, če bodo tudi organizacije imele denar. Na zadnjem izrednem občnem zboru v fijuhtjam dne 13. junija se je sprejel predlog Štajerskih delegatov, da naj se premesti sedež organizacije v Maribor. Vprašanje premestitve še ni končno izve-detio, ker morajo v premestitev potrditi pristojne organizacijska institucije, ki so moralno odgovorne za razvoj in solidarnost strokovnih organizacij. Če se pokaže, da jo sklep pravilen in oportun, se to zgodi, ©e bi pa imela organizacija zaradi-tega trpeti, se pa ne sme to zgoditi, ker je pa ta potrebno, da ima vsaka organizacija svoj sedež tam, kjer je bolj praktično to so podane garancije, da bodo vse organizacije izvršile svojo nalogo zlasti pa jeeotraia. Stavbinska stroka stoji pred novim pomodnkn gibanjem. Zveza industrijcev se Idanes izgovarja, da ni dela. Delavci za-jhtevamo, da se izboljšajo mezde že z ju-jBjem, delodajalci pa pravijo, naj se vrše jo tem pogajanja šele koncem julija, ker jvedo, da takrat že ponehava stavbinska jsezona. Da delavstvo ne izgubi preveč na zaslužku, zahtevamo regulacijo mezd z Veljavnostjo s 1. julijem. Pred vojno so računali na Dunaju ta 1 m‘ grobega zida (opeka 280 kom.) 67* tire težaku K 1*88, 41/* ure delavki fK 0*94, 10°/o režija K 1*60, skupaj torej jK 20*86. Sedanje ljubljanske cene pa so: iopeka K 484, apno K 40, pesek K 46*80, zidar K 70, delavec K 45*50, delavka K 22«), skupaj^ torej K 738'80. Toliko valja danes kubični meter zida brez režije. (5e prfračunamo režijo bo znesek še znatno vEji. Delavci 1 Primerjajte te cene, pa presodi te lahko sami, če^ nismo dovelj pri-| krajšimi. Nismo nevoščljivi podjetnikom, »H Sveti moramo tudi mi. Izkoriščanje sme iti le do gotove meje. Iz strokovne organizacije. Člani osrednjega društva oblačilne stroke se opozarjajo, da točno plačujejo tedenske prispevke, zaradi reda ter olaj-išaaga dela blagajnikom. Vsak član se mora strogo držati discipline ter se zajedati svoje dolžnosti. — Osrednje tai-flništvoi. Sc* odbora podružnice osrednjega tteuštva stavbJnskih delavcev se bo vr-išila r, nedeljo dne 11. t. m. ob 9. uri do-ipoldne, Šelenburgova ulica 6/II; obenem se vrši tudi seja zaupnikov; ker je seja izek> važna, na! se udeležijo seje vsi od-^bornlki in zaupniki gotovo. — Načelnik. Osrednje tajništvo nsnjerjev In sorodnih strok je v zadnji številki Delavca obvestilo svoje člane, da se bodo vršila inadaljna pogajanja v soboto dne 26. t. m. otned industrije! in delojemalci, kar se pa 'y resnici ni zgodilo. V kolikor smo bili obveščeni, od poverjeništva za socijalno sktb, se šele pričakuje odločitve industrij-,cev, če se bodo sploh še pogajali in kdaj? Po našem prepričanju bi se sploh ne bilo frefia vfeč pogafe.fi, Sajfi pogoja jte popisana in gospodje tovarnarji, kateri še niso, naj izplačajo delavcem, kar so jim dovolili, večina tovarnarjev Je to že storila. Znano nam Je dobro, da so se v to svrho vsi izdelki tudi že znatno podražili, zakaj toraj ne izplačate delavstvu, kar je po „vaši“ milosti njegovega? Do grla smo že siti vaših vernih obljub in sladkih besed, od katerih nam sploh ni mogoče živeti, gospodje, odločite se, skrajni čas je, zapomnite si, da bo prišel čas ko bo naša industrija v polnem teku in takrat bo znalo delavstvo z vami korenito obračunati. Shod usnjarjev se je vrSil 23. t. m. v Ptuju in je bil dobro obiskan, f>oročal je sodrug Novšak, ki je v daljšem govoru očrtal težnje, katere mora prenašati ubogo delavstvo, ki pa ni krivo te grozne krize, la je v naj večji meri obiskala usnjarsko industrijo, v kateri igrata deželna vlada in Zveza industrijcev glavno vlogo. Govoril je, orisal je potrebo in korist strokovne organizacije in naglašal, da je le v slogi moč, opozarjal člane, da ostanejo zvesti svoji stanovski organizaciji ter skušajo pretrpeti to grozno krizo. Zbor je grajal, da^ se pusti industrijo, ki je potrebna državi tako brez vsake pomoči. Skrajni čas je, da deželna .vlada ukrene vse, da se odpro meje in se more uvažati potrebne surovine, katere so neobhodno potrebne, da se industrija zopet spravi v tek, kajti delavstvo trpi največ pri takem gospodarstvu. Društveni shodi lesnih delavcev v Strnišču. V petek dne 25. junija smo imeli v Strnišču pri Ptuju dobro obiskan shod našega društva. Potem, ko so se izvršile dopolnilne volitve v odbor, je povzel besedo sodrug Zore iz Ljubljane. Govornik se je pečal z gospodarskimi prilikami tovarišev, ter o lesni industriji vobče. Naglašal je zlasti dejstvo, da bo zveza industrijcev prisilila po svojem delovanju delavske organizacije, da se poprimejo nove taktike, ter je potem podrobno razložil, v kateri smeri naj bi se bodoča taktika gibala, da doseže, delavstvo svoj cilj. Z ozirom na razna mnenja nekaterih sodrugov o reformi organizacije za Stmišče, je govornik poudarjal, da mora ostati organizacija v Strnišču enotna, ter se je pod nobenim pogojem ne sme diferencirati. Sodr. Baštolc je nato v znešenih besedah priporočal vsem navzočim solidarnost, ter zaključil lepo uspelo zborovanje. Ptuj. V soboto 26. junija so imeli ptujski lesni delavci dobro obiskan shod, na katerem je poročal sodr. Zore. Govornik je poročal o uspehu mezdnega gibanja pri tvrdki FGrst, kar so navzoči vzeli na znanje. O raznih željah in pritožbah delavcev posameznih podjetij, je sodr. Zore razložil taktiko in stališče organizacije. Nato je izčrpno poročal o delovanju našega društva, kar so navzoči z zanimanjem sledili. Sodr. Kaisersberger je s pozivom na skupno^ in vztrajno delo za razvoj našega društva zaključil zborovanje. Shod lesnih delavcev v Polzeli. V nedeljo dne 20. junija se je vršil v gostilni gosp. Jelena shod lesnih delavcev v Polzeli. Predsednik Webei je točno ob V* 3. uri popoldne otvoril dobro obiskovani shod in podal besedo strok, tajniku sodr. Leskošku iz Celja. Isti je v svojem nad dve ure trajajočem govoru navzočim podal jasno siiko o razrednem boju proletarijata, zlasti pa o njegovih nalogah, ki jih ima še Izvršiti, da doseže svoj košček kruha, ki mu po naravi pripada. Omenil je: V Sloveniji še nismo poznali organizacije proletarijata, pa tudi ne organiziranega kapitalizma, vsled tega je naš boj čim težji. Slovensko delavstvo je drial dosedaj kapftaHstfJnd klerikalizem v svojih krempljah, obljubujofi mu samo po smrti nebesa. Po petletni svetovni vojski, je pa tudi slovensko do» lavatvo prišlo do prepričanja, da so klerikalne obljube samo strup za delavca Da so klerikalci naši največji sovražniki, nam dokumentira njih vlada, ki Je ob času stavke dala delavske zaupnike zapreti brez vzroka in zborovanja prepovedati. Kapitalistični podrepniki so pa imeli priložnost izvrševati svoja denundjantstva v škodo delavstvu. (Burno odobravanje in medklici: sramota 1) Kaj je dosegel proleta-rijat ix kapitalistične'vojne; nič druzega kakor pohabljenost, veliko število invalidov. Osemurni delavnik smo dobili, ampak ne h ljubezni, temveč zaradi naše močna organizacije. Sedaj nam pa kapitalistk hočejo zopet to ugodnost odvzeti. (Medklici: nikoli ne!) Cisto gotovo nam ga bodo odvzeli, če mi ne bomo združeni. Pri tem je govornik naštel nekatere znane sovražnike osemurnega delavnika iz Celja, ki hočejo z vso silo nas uničiti. In to so ljudje, ki se predrznejo »Demokrate* imenovati. Proti taki kapitalistični fronti je treba eno enotno fronto proletarijata združenega v strokovnih organizacijah« Po izvolitvi 4 odbornikov je sodr. Kiso^ar sprožil misel za ustanovitev »Delavskega izobr. društva Svobode*, nakar je sodrug Leskošek tudi o delovanju in potrebi Svobode nekaj spregovoril, Nato je s. Webei zaključil ta lepi shod. — (To pa gotovo nekaterim ljudem v Polzeli ni bilo všeč, da se delavstvo zaveda svojega stališča). Maribor. V nedeljo dne 27. junija so zborovali lesni delavci ob obilni udeležbi. Po rešitvi običajnih poročil je podal predsednik besedo sodr, Zoretu iz Ljubljane. Sodr. Zore se je najprvo pečal s poslovanjem podružnice Maribor. Obrazložil je navzočim stališče centrale, katera .stoji na stališču Statutarnih pravic, ter zahteva, da iste mariborska podružnica tudi rešpek-tira. Kritiziral je nadalje postopanje funkcionarjev, ter izrazil željo, da se naj odslej vse sporne^ točke sporazumno med centralo in podružnico urede. K debati, ki je bila mestoma ostra a stvarna se je priglasilo več sodrugov. Med njimi Mesarič, Civha, Fansekovič in drugi. Govorniki so branili stališče mariborskih funkcionarjev, ter kritizirali tudi delovtnje centrale. Sodr. Zore je nato pojasnil sporae točke, ter pozival navzoče k skupnemu in enotnemu delu. Sodr. Glončnik je nato z navdušenimi besedami zaključil zborovanje, katero bo za razvoj podružnice v Mariboru i gotovo rodilo obilen uspeh. Mislinje. Dne 21. t- m. se je vršil pri nas shod lesnih delavcev ob velikanski udeležbi. Udeležili so se ga prav vsi. Zastopnik iz Ljubljane sodrug Bradeško Jim je opisal splošni položaj delavstva. —« Danes že ni treba vec posebej naglašati, da le v močnih organizacijah je delavska rešitev. Kot povsod tako tudi tu se delavstvo zaveda in spoznava bolj ih bo|j, kje je njegov spas. Z zanimanjem in odobravanjem so sledili govorniku in vzeli njegova izvajanja na znanje, kar kaže, da se zavedajo, kaj 80, in da vedo, po kateri poti jim je hoditi, da ne zaidejo v na-i sprotne vrste, v svojo lastno škodo. Ob* ! enem se je vršil občni zbor. V novi odboi ! so bili izvoljeni naslednji sodrugi: pred« i sednilc Smodiš Mihael, namestnik Kolandei Blaž, blagajnik Pranhart Ivan, namestnik Papeš Avgust, tajnik Mastnak Martin, namestnik Turjak Celestin, pregledniki:. Pre* volnik Avgust, Lfosjak Maks in Rozman Gregor. Sodrugi, 'na delo po začrtani poti do zmage! Mezdna gibanje. V' LESNI DELAVCI, POZORf Osrednjemu društvu lesnih delavcev Sn sorodnih strok v Ljubljani dospelo Je zanesljivo poročilo, da se nahajajo lesni delavd v Karlovcu v mezdnem gibanju. .Obenem se naznanja, da je Zagreb kakor ';tudl okolica Zagreba vsled pomanjkanja dela izprta. Vsled tega svarimo slehernega delavca pred potovanjem v Karlovec ali Zagreb z okolico. — Osrednje društvo lesnih delavcev. Jesenice. Mezdna pogajanja za delavstvo kranjske industrijske družbe na Jesenicah, ld so bila dvakrat preložena, so se končno 22. junija dovršila v Ljubljani. Uspeh, ki se je pri pogajanjih dosegel, ni zadovoljil prav nobenega, kajti podjetje je vsed pomanjkanja vseh surovin prisiljeno, da životari in prav nič se ne ve, koliko čaaa bo Se tako ostalo Zaupniki so bili postavljeni pred težko odgovornost; ravnateljstvo je izjavilo, da ne privoli v nobeno povišanje plač, ako bi se pa hotelo nasproti podjetju izvajati konsekvence, da mora ugoditi zahtevam delavstva, potem odpusti takoj 800 delavcev, ti delavci bi bili v prvi vrsti kajžarji in samci. Zaupniki, ld so poznali položaj, so iz solidarnosti enoglasno odklonili tak način povišanja plač enemu delu delavstva, ter so se izjavili, da ne sme nihče biti odpuščen na račun drugih. Ko ni bilo videti nobenega izhoda, so so zaupniki podali na kratek posvet ter so se zedinili soglasno na sledeči predlog, ki ga je vodstvo tovarne v celoti (naknadno) sprejelo. Sodrug Hlebš predlaga v imenu zaupnikov Osrednjega društva kovinarjev: 1. Da se takoj sporazumno z zaupniki revidirajo delavske plače. Pri obravnavi so namreč prinesli naši zaupniki na podlagi plačilnih listov dokaze, da so delavci pri svoji plači prikrajšani, ravnateljstvo je tej ^zahtevi takoj ugodilo, ker se je prepričalo, da so dokazi resnični. 2 Vzame se naznanje o 50 0/° zvišanju nabavnega prispevka, predlagamo pa, da se nabavni prispevek, to povišanje izplača za nazaj od 1. aprila. Ravnateljstvo je temu takoj ugodilo. 3. Predlagamo, z ozirom na predstoječe težke razmere podjetja in z ozirom na solidarnost do svojih sodelavcev, da se zviša sedanja plača, in sicer od 5 do 9 K za 2*50 in od 10 do 15 kron pa za 1’50, ravnateljstvo temu ni moglo koj ugoditi, izjavilo pa je, da bo upravnemu svetu priporočalo to povišanje, kar je tudi bilo drugi dan sprejeto, in sicer od 1. junija naprej. Ravnateljstvo bo tudi pregledalo za one delavce, ki imajo svoja drva v oddaljenem kraju radi odškodnine, ter se bo to rešilo z zaupniki" na Jesenicah. Kavnateljstvo je zahtevalo, da naj velja pogodba do konca tega leta, kar je pa zaupni s tvo odklonilo, ker zaupniki smatrajo to povišanje samo za ta mizemi čas, v katerem se sedaj nahajamo Tudi klerikalci so vložili spomenico,. katero so kopirali po nasi, ki pa ni prišla v poštev klub temu, da so se sklicevali, da ako se njihovim zahtevam ne ugodi so bodo pritožili, ker imajo zato Sravico, ker so organizirani in državljani HS, pri pogajanjih so pa klerikalni zastopniki izprevideli, da so lahko samo na papirju radikalni, druge klerikalne nesreče ni bilo Torej sodrugi, položaj je bil skrajno neugoden, kar se je doseglo je zasluga vas in zaupnikov, ki so vsi storili v polnem obsegu svojo dolžnost, oklenite se še bolj organizacije, kajti Čas bo prišel, ker mora priti, da bomo pogajanja vodili v boljši konjukturi. Polzela. Mezdna pogodba sklenjena med delavstvom in tvrdko Kurka Wildi. Navzoči so bili dr. Siegfrid Wildi, lastnik tovarne, inž. Dejak, drž. nadzornik. Andrej Bradeško, tajnik osrednjega društva lesnih delavcev. Matija Veber, Jernej Sitar, Konrad Kremšič in Franc Vidic, zaupniki delavstva. Sklenilo se je: Delavcem se plača od 1. aprila naprej mezda, ki se je določila v zapisniku 15. aprila, to pa samo onim delavcem, ki so še danes v tovarni. Učencem, ki imajo že triletno prakso se poviša plača na višino mezde pomočnikov. Prve dni julija se izplača delavcem hi sicer takim, kateri so zaposleni najmanj šest mesecev v tovarni, pavšal v visočini kakor sledi: vsakemu delavcu ali delavki z rodbino 150 kron, brez rodbine 80 K, učencem ali pomočniku pa 50 K. Dodatno k zapisniku 15. aprila 1920 se sporazumno sklene, da se določijo mezde za mlade delavce 2.50 kron na uro. Računski zaključek bratovske skladnice v Trbovljah za leto 1919. Računski zaključek bolniške blagajne * za čas od 1. januarja do Sl. decembra 1919. Računski zaključek provizij ske blagajne za čas od 1. januarja do 31. dec. 1919. Dohodki: Prispevki Slanov za se . . . , , Prispevki članov za svojce. . . . Prispevki delodajalca..................... Prispevki za pri bolniški blagajni zavarovane provizijoniste................... Premog brez znamk....................... danske knjižice ....................... Najemnina za njivo...................... Od zavarovalnice za nezgode . . f Obresti................................. Knrani dobiček vrednostnih papirjev 601.64677 601.64677 1.936-40 723-40 1.10119 150 — 15.347-87 3.75218 114,690-30 1^40.96488 Izdatki: Boleznine.............................................................. 533.397-45 Zdravniki in bolniški pregledniki . . 89.400-63 Zdravila................................................................ 89.632-70 Bolniška oskrba s transportnimi stroški 176.234*10 Pogrebni stroški......................................................... 11.389-— Upravni stroški 75.040 88 Odpis Inventarja............................ 970-32 Drugi odpisi................................ 333 Kurjava in svečava...................................................... 29.296-76 Vzdrževanje bolnice..................................................... 27.505-76 Stanarina...................... . , . 48-_ • i 2.77671 Dimnikar..................................................................... 32-— Za razne potrebščine za bolnico . . , 4828-49 Sedanji rezervni fond . . . ■ . . 300.079-08 1*840.964-88 Premoženjski izkaz bolniSke blagajne s 31. decembrom 1919. Aktiva: Gotovina 31. decembra 1919................. Vrednostni papirji v kurzni vrednosti od 81. decembra 1919.................... Posestva........................ Hranilne vloge s tekočimi obresti v hranilnici v Celju............................. Vrednost inventarja po odpisu , * * j 106.158-80 19.600-- 29.11175 126.871-68 18.337-— 300.079-08 Pasiva: Sedanji rezervni fond .... . . . 300.079 08 300.079-08 Pregledal in v redu našel: Nadzorovalni odbor: Učakar Jože, s. r., Jazbec Ivan L, s. r„ Jazbec Ivan H., s. r. 1 Dohodki: Prispevki članov za se ...... . Prispevki članov za svojce................... Prispevki članov po prehodnih določilih Prispevki podjetništva.................... . Preodkazani rezervni deleži Iz pokojninskega zaklada za Slovenijo . Stanarina.................................... Obresti Rezervni fond provizijske blagajne koncem prejšnjega leta. . . .,...................... 129.801-15 38.182 53 76.301-38 244.285-06 2.864-24 194.114-40 16-— 119.992-81 3,305.629-33 4,111.186-90 Izdatki: Provizije bivših članov po prehodnih določilih .................................... 185.803-93 Provizije udov po prehodnih določilih . 23 12510 Provizije sirot po prehodnih določilih , 6.120-30 Provizije bivših članov po splošnih določilih .................................. 101594-12 Provizije udov po splošnih določilih . . 25.750-— Provizije sirot po splošnih določilih . . 13.146-06 Provlzi e man) upravičenih članov po splošnih določilih........ 859*75 Preodkazani ali izplačani rezervni deleži 57.705-44 Odpravnine.................................... 3.117-42 Vrnitev p ispevkov starim članom . . . 62.142-70 Doklade provizijam iz pokojninskega sklada.................................... 200.254-41 Odpis inventarja in bolnice.................... 8.426-— Sedanji rezervni fond provizijske blagajne 3,4*9.141-67 4,111.186-90 Premoženjski Izkaz provizijske blagajne z Sl. decembrom 1919. Aktiva: Gotovina 31. decembra 1919 .... 7*835-71 Vrednostni papirji v kurzni vrednosti od 81. decembra 1919 ......................... 3,876.452-2* Tekoče obresti vrednostnih papirjev . . 56.625-21 Posestva........................................ 36.771--* Vrednost inventarja po odpisa .... 9.899-— Vloga pri Jadranski banki........................ 58.045-— I 4*110.828-11 Pasiva: Neporavnane tirjatve — rezervni deleži 306.215-5] Dolg na vojno posojilo ....... 375.271--i Sedanji rezervni fond .... . . . 3,429.141-61 4*110.628’1^ Pregledal hi v reda našel: Nadzorovalni odbor: Učakar JoSet, s. r. Jasbee hran L, s.* ________________Jaabee Ivan EL, s. r. Dopisi. Iz Velenja nam pišejo: Potrebno je,’ da izrečemo vsi tukajšnji delavci g. Zajcu, premogarju in boritelju za jugoslovansko strokovno zvezo piškavo zahvalo za nje* govo predrznost, da je v našem imenu, ki štejemo okoli 900 oseb — hotel pri tukaj* šnjem obratovodstvu obravnavati zaradi življenskih potrebščin, in sicer v našo! škodo. Zahteval je namreč, da se zaostali sladkor nadomesti s Špehom. V resnici jej ta Špehar Še malo izkušen ,da ne ve, dal potrebuje človeški želodec kot hrano šel tudi kaj drugega nego špehovo kožo, kj nam bi jo potem milostno delil, a gotovo! še pod pogojem, da trobimo v rog jugo* slovanske strokovne zveze. Mi smo pre* pričani, da bi tudi Zajcu ne ugajal samoi špeh, še manj pa sama koža (katero je sam namenil nam) — a njemu bi ugajala! delitev tega Špeha. Vsa njegova hinavska' ljubezen do nas ima le temni namen, na* praviti razdor med nami. Ali uverjen naj bode Zajček’, 'da' tega 'doseči tudi s Špehom ne bode v stanu, ker mi ostanemo zvesti in trdni naši organizaciji, ki edina lahko nastopa v našem imenu, ne pa kak Špehar, ki lovi ljudi po cesti na občni zbor. Zajček bo moral prenehati s svojimi temnimi nakanami, ker lovci smo na straži, sicer se mu bodo ušesa pristrigla. — Rudarji. Celje. Z velikim gnevom, a smo prisiljeni, da moramo objaviti kakšnega visoko izobraženega in inteligentnega gospoda imamo pri nas v cinkarni. Ta naš gospod je mojster F. J., ki se obnaša tako oblastno napram delavstvu in jih tako poučuje, da je sramota zanj še tem večja, ker je tudi sam ubogi delavec in ravno tako rad užrva sad organizacije kakor vsak drugi. Ta gospod prav premeteno hujska delavstvo proti organizaciji in nje voditeljem. Mi pa cenjenega F. J. opominjamo z vso resnostjo, da opusti svoje hudobne naklepe, kajti misliti si itak ne sme, da bo s svojim hujskanjem organizacijo omajal ali oslabil, pač pa se lahko njemu pripeti, da se bodo pod njim tla omajala. Za opomin naj zadostuje to, kajti, ako opomin ne bo imel uspeha, si bo vseh posledic kriv sam. Vsemu delavstvu v cinkarni pa enkrat za vselej povemo, da ako kdo potrebuje nasveta ali kaj podobnega, da ima vedno na razpolago zaupnike; naj gre k tistim po nasvete, ker tisti so vaši zastopniki, ne pa taki ljudje kakor je ta hujskač. POPRAVEK. Store. V številki 25. z dne 19. junija sc pomotoma glasi znesek na 460 K, pravilno se mora glasiti na 640 K. Ta znesek je bil nabran od zaupnikov za majniško slavnost ter je shranjen pri meni. Prosim vse sodruge iz Štor, da vzamejo to na znanje. — Josip Poteš, tačasni blagajnik. Okrajna bolniška blagajna 9 T v Ljuž>!janl. |—~'1,11—»/«12 KiBzrjm iL 12. :i—2 TarjaSki trg n. 4. Dr. Alojz KraigHor splošno zdravljenje t 8—9 Turjafti trg it. 4. 1—3 Poljanska Mjta 18. brez te ordinirajo zdravniki la v nujnih slučajih. TroSkov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnika, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira lo v nujnih slučajih. Ža vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščninn se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniško blagajne. Načelstvo. Zahvale. Zahvala! Zahvaljujem se vsem so-drugom, zaposlenim v kemični tov. Ruše za nabrani znesek K 340'— kot podporo za časa moje bolezni. — Omulec Matija. Zahvala. Podpisani se najiskreneje zahvaljujem za drugič nabrano vsoto K 700’— vsem darovalcem posebno pa sodr Berložnik Lovrenc-u in Mak Jože-tu v Velenju, ki sta se trudila in nabrala gori navedeni znesek. — Blagotinšek Franc. Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-fluid! Bodete se čudili! 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 36 K. Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve Elza-kroglice 1 6 škatljic 18 kron. Prava želodec okrep-čujoča švedska tinktura, 1 steklen. 15 K. Omot in poštnina posebej a najceneje. Eufiien V. Feller, Stubica donja. Elza trg št. 334,, Hrvatska. A. Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska ^Učiteljska tiskarna* ▼ Ljubljani. KAJO DELIČ — draguljar in zlatar Ljubljana, HilŠerjeva ulica štev. 4. priporoSa svojo zlatarsko in draguljarsko delavnico za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlatovanje in posrebrovanje itd. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh vzorcih in merah, uhane i. t d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje $j po najvišjih cenah ali pa izmenjava za novo S blago. bbbbbmmhw8B Miši-po dgane stenice-ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: Šroti poljskim mišim K10'—; za podgane in miši [ 10*-; za ščurke K10*-; posebno močna vrsta K20--posebno močna tinktura za steniee K 10*—; uničevalec moljev K10-; prašek za uši v obleki in perilu K 6 — in 10 — proti mravljam K 10-—s proti ušem pri perutnini K 10*— prašek prott mrčesom K o — In 12 —; mazilo proti ušem pri ljudeh K 5-— In 10'—; mazilo za uit pri živini K 6 — in 10-—; tinktura proti mrčesu na sadju in na zelenjadl (uničevalec rastlin) In mravljam K 10*—; mazilo proti garjam K10 — Pošilja po povzetju zavod za eksport M. J An ker, Zagreb 8., Petrinjska ul. 3J ■■■■■■■■»»■■■■IB Sirite list „Delavec“. MCITEUSKA TISKARNL Vr 111111111111111111111111111111111 n LJ1LJIIU, FranHansBa ulita stti. 6. ^Ij-n rejUhnaai niiuja i omejena mm. Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila - za shode in vesellee. - LETNE ZAKLJUČKE Najmodernejša nredba za tiskanje listov, knjig, bro-- Sur Itd. Itd. - v STEREOTIPIJA LITOGRAFIJA. BBB—Billi UMI II IIIIMB8BB8BMWrariTEHffinilTIKi>liiMiMtMHfflB8BBB«gn iMI Hill II——— I Sodrugi I Zadružniki I []■ Vjsgajte svoje priferanke v laižno hranilnico 11 ( Poštni čekovni račun st 10.532. ( Telefon interiirban St. 178. Kcnsumno društvo za Ljubljano in okolico hranilnem oddeiku hranilne vloge p- Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 4l/*# 0. Za varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, ki reprezontirajo vrednost ,nad ,- 2 miiijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr. ■■■—=■■■ Vloge sprejemalo in Izpla&ijejo vse podružnice Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki so: V Spodnji Šiški v Ljubljani; na Glincah pri Ljubljani; v Ljubljani: Bohoričeva ul., Sodna ul. Krakovski nasip; Rožna doli - - - - *■ “m n’’ r'u ’ ' Gorenjskem; na Jesenicah Kranjska gora; Mojstrana; Celje; Šoštanj; na Koroškem; u“s^nj’ . . . Orna II., Pliberk; Maribor; Litija; Št.Lovrenc na Pohorju; > Krile pri Tržiču; Sv. Ana pri Tržiču; Gorje pri Bledu; Štore pri Celju; Fala nad Mariborom; RuSe nad Mariborom; ■■ — Rogaška Slatina; Radeče-Zidanmost. ======== Se podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki je v Ljubljani, Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta 208. Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 18. Društvo ima na razpolago poštne položnice, s katerimi zamorejo vložniki denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.