Štev. 169 TRST, ponedeljek 20. junija 1910. Tečaj XXXV -- IZHAJA VSAK DAN »k Mdeljah In praznikih »b 5., «b prarteljklh »h 9. zjutraj. Ptasnline Itev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) t mnogih »cbakarnah. v Trstu in okolici. Gorici, Kraajn, S%. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdev-J&ćiri, Dornbergu itd. Zastarele Iter. po 5 nvč. (10 stot.). aai-A8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtmi oglasi po S »t. mm, easertnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« 20 st. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-Aonj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plaćnje Be izključno le upravi „Edinosti". _ Plačljivo In utoiljivo - Trstu. ===== ePINOST Glasilo političnega društva HZdino»t" za Primorsko. V «Unsth j* msi! ---NAROČNINA ZNAŠA - sa seta leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na n» ročke brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira N*r*talaa u ied«ljik. lz«*nj* „ZEDZVOSTI" alu«: it l«ta Kron S SO, » p«l lata Kron Z-SO. Tsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankc- vana pisma ss ne sprejentaje In rakspisl se as vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ulloa 6iorgis Galattl 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorci] lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. = PeStne-hranllnRni račun It S41 652. TELEFON St. 11-57. Sokolski dan v Gorici. GORICA 19. Danes je slavila tu so kolska ideja pravi triumf, a tisoči gostov so se mogli uveriti, kako velika laž je tisto »italijanstvo* Gorice. Po mestu je vladalo do 3. ure popoludne bujno in sli kovito vrvenje. In to je bilo slovensko življenje prek in pre*. Govorilo se je po ulicah le slovenski prek in prek. Ves božji dan ga nisi opazil nikjer Italijana, niti čul italijanskega glasu. Go-ričani so nam zatrjevali, da je bilo slavje rLege" prava mizerija v primeri z današnjim sokolskim praznikom. Naši so nastopali samozavestno, dostojanstveno, mirno in trezno. In ker so se Italijani ne vemo kam poskrili in si niso upali na beli dan — kamo-li, da bi se bili drznili do kake provokacije — tudi ni bilo nikakih incidentov. Tržačanov je došlo s posebnim vlakom kakih 400. Mej njimi kakih 80 Sokolov v kroju, okolo 60 Sokolić in blizu toliko možkega naraščaja. Vhod v mesto je nudil uprav divno sliko, da se je občinstvo kar naslajalo na tem nenavadnem prizoru. Vse je hvalilo tudi našo fanfaro, najlaskaveje pa so se izjavljali o disciplini in redu, ki ga je držal tudi ženski oddelek in moški naraščaj. Ob 3. uri popoludne se je jel pred telovadnico v ulici sv. Ivana razvrščati sprevod. In bil je to zares veličasten sprevod, v katerem je korakalo do 800 Sokolov. V sprevodu je svirala prvaška sokolska godba. Na čelu so korakali staroste. Prva za njimi je bila idrijska župa > standardom na čelu. Došlo je veličastno število do 120 Sokolov v kroju. Sprevod se je pomikal iz ulice sv. Ivana po Corsu. Nagromadjeno občinstvo je navdušeno a-klamiralo Sokole in z mnogih hiš so metali cvetje nanje. Čim dalje se je pomikal sprevod, tem veće je postajalo navdušenje, da se je od daleč čulo kakor bučanje na bojnem polju. Za sokolskimi četami se je pomikala nedogledna vrsta voz. Raznobojne toalete gospej in gospic v kočijah in pa vrste zastav na visok'h drogih ob cesti proti St. Petru so se spajale s sokolskimi kroji v neopisno sliko. Gorica še ni videla kaj takega. To je bila soglasna sodba. Št. Peter pa je bil naravnost povit v slovenske trobojnice. Pred vhodom v vas je pozdravil Sokole predsednik tamošnjega bralnega društva, a odzdravil mu je na čelnik primorske župe brat dr. Lepu-š č e k. Ob orkanih navdušenja se je pomikal sprevod skozi vas. Uprav iz srca smo se pa radovali na navdušenju našega naraščaja in radostno smo vzklikali : sokolska PODLISTEK. Jurkica Agićeva. Povest. Hrvatski spisal Ks. Šandor-Gjalski. • Prevel Fr. Orel. ideja pojdeš dalje zmagovito svojo pot, ker to ti zagotovljajo ta od radosti žareča mlada lica ! Na koncu drevoreda je bil prirejen lep in velik slavolok, s katerega galerije so dekleta sipala cvetje na sokolske vrste. Diven prizor se je nudil očesu, ko se je vsa ta sokolska armada razvrstila z vojaško točnostjo po telovadišču. Naval občinstva je naravnost kolosalen, radi česar se je začetek telovadbe zakasnil za dobre pol ure. Po pol peti uri je s tribine doli v vznešenih besedah pozdravil Sokole v imenu slovenske sokolske zveze dr. O ražen iz Ljubljane ter pozival Sokole naj se bore za vzvišeno sokolsko idejo, ki pomenja neutrudljivost in duševno in telesno napredovanje. Skrbite — je vskliknil — da se bo sokolska ideja širila od mesta do mesta, od vasi do vasi, dokler ne prešine vsako slovensko srce v zadnji gorski koči. Tega treba posebno sedaj in na teh tleh, kjer so vaši pradedje svojo kri prelivali. Govori se, da smo mal narod. Toda mi se moremo ponašati, da imamo milijone bratov. Ali nam ne treba sklicevati se na njih. K.o bo ves narod prešinjen od sokolske ide e, zadobi moči, da bo svoj gospodar na svoji rodni zemlji. Nič naj nas ne plaši, ker smo mal narod. Kajti zapomnimo si, da še narod ni propal, ako je imel življenske sile v sebi. V imenu velike sokolske ideje je zaklical govornik zbranim Sokolom navdušen bratski: Na zdar ! Iz sokolskih vrst in iz nagromadjenega občinstva je gromovito zaorilo govorniku v odziv. Na to je pričela javna telovadba. Prve so nastopile brhke Sokoliće, ki jih je občinstvo entuzijastično pozdravljalo. Nagla-šamo, da so večino te naše ženske vojske tvorile telovadkinje Tržaškega in Vrdelj-skega Sokola. Proste vaje z obroči so izvajale tako eksaktno in s tako ljubeznijo, da je h:lo občinstvo kar entuzijazmirano. In navdušenje je rastlo od nastopa do nastopa : možkega naraščaja, členstva in potem velike telovadbe na orodju. Občinstvo se kar ni moglo nagledati in bi bilo gledalo dalje in dalje. Ob vsakem nastopu je vihralo navdušenje telovadcem v priznanje. (Podrobneje poročilo o javni telovadbi pričakujemo od druge strani. Isto-tako tudi o tekmah predpoludne). Po telovadbi je pričelo rajanje na razsežnem veseličnem prostoru. S telova-dišČa se je preneslo navdušenje na zabavišče. Prirejeni so bili razni šotori, ki so skrbeli za telesni blagor občin Jtva, ki ga je bilo zbranega na tisoče. Od vseh strani je orila vesela pesem, vsakomur si čital j radost iz očesa, a tam na koncu je mladina pokladala terpsihori svoj tribut. A vse je bilo tako dostojanstveno, tako — recimo — pošteno, da bi se bil moral končno veseliti z veselimi tudi najstrožji j slovenski moralist. Dokaz,' da tudi narod, i ki se rad veseli, je — dober narod. Pod mrak so zažarele po vsem veseličnem ^ro I stom luči, da je bil bajno razsvetljen. Po 9. uri je rog pozival Tržačane na odhod. Slovo je bilo najprisrčneje. Množice so jim iz src 1 ven klicale v slovo. In veselo je zvenela fanfara pred našimi sokolskimi vrstami — odmev veselja v srcih ! In na kolodvoru je zopet donela miljenka naša, lepa slovenska pesem, dokler ni vlak vsprejel izletnikov in jih odvel tja ven v temno noč--. BRZOJfiUNE VE5TL t Bivši minister Madeysky. VELIKI LOŠINJ 19. Tukaj je umrl danes bivši minister Madey3ky. Ustanovno zborovanja ogrske vladne stranke. BUDIMPEŠTA 19. Danes se je vršilo ustanovno zborovanje narodne delavne stranke. Khuen je imel govor, v katerem je povdarjal, da je narod pri volitvah obsodil obstrukcijo in izrazil jasno svojo voljo, da hoće delavni parlament. Narod je tudi rehabilitiral može, ki stoje na programu iz leta 1867. Grof Štefan Tisza je izrekel svoje obžalovanje, da opozicija dvomi na korektnosti volitev. Ali ravno nekorektnosti, ki so se vršile pri zadnjih volitvah, so bile obrnjene proti narodni delavni stranki. Narod je izrekel s svojim votumom, da hoče harmonijo med kraljem in narodom, da preneha brezplodna državnopravna debata in da se začne z redno narodno politiko. Trčenje cestnih vlakov. BUDIMPEŠTA 19. Pred postajo že« ! leznice na zobe sta trčila skupaj dva polna električna vlaka. Nastala je panika, pri čemur sta bile dve osebi neznatno ranjeni. Srbska skupščina. BELGRAD 18. V današnji seji skupščine je bilo predloženo tiskano, obširno poročilo o nabavah vojnega materijela za časa aneksijske krize. Na predlog vlade se izroči vsakemu načelniku stranke po en izvod, ki ima veljati kot zaupen. Razprava sama, ki se bo vršila v tajni seji, je preložena na jesensko zasedanje. Bolgarski kralj Ferdinand ne pride v Belgrad. BELGRAD 19 Merodajnim krogom ni nič znano o kakem nameravanem obisku bolgarskega kralja. 300 hiš zgorelo. MOHILEN .19. Požar je vpelil tu 300 hiš. Tudi Lisička in Milkovićeva sta se v prvem hipu odločili na ples. Še več, pogovarjali sta se o tem tudi pred Jurkico, ker sta mislili, da se ga ona ne vdeleži. No, — odkar je Jurkica dobila obleko, se je Lisička naenkrat premislila in rekla, da se ne vdeleži plesa. „Ti, duša (zadnji čas sta se tikali) _ ti pojdeš lahko z gospo Nalješko-vićevo. Jo že poprosim jaz. Vi, zdi se mi, — ker povedali mi niste ničesar, — vi tudi nameravate vdeležiti se, a vam, seveda, so Nalješkovići preneznatni!" — je rekla Jur-kici. Ta jej je odvrnila le, da si je že preskrbela družbo ter pojde z gospo Maleše-vićevo. Ko je v predvečer plesa Jurkica oblekla novo obleko, da vidi, kako se jej podaje, bila je tudi Milkovićeva prisotna. Po nasvetu Mal eše vide ve si je napravila tudi frizuro in nadela nakit; napravila se je, kakor bi imela takoj oditi na ples. Bila je prekrasna. Milkovićeva se je na to spustila v silen jok ter začela kričati kakor blazna ter mahati z rokama okolu sebe. In jaz, da se vdeležim v tej svoji revni obleki! Izgledala bi ob tebi kakor kaka kuharica! Oh! gorje meni, gorje meni! E, seveda, jaz ne dobivam darov, sirota sem — zanemarjena, zavržena. Ah, goije, gorje mi! Nimam sreče, nimam sreče. Bog moj! A ti si še tako kruta, da se lispaš pred menoj! — Dragica, ne govori tako! — jej je odvrnila Jurkica ganjeno, ker se jej je Milkovićeva resnično smilila, četudi je bila gotova, da oni jok ni druzega, nego-li izraz silne nevoščljivosti. A zopet jo je ljutilo, ker dekle misli, da je hotela ponašati se pred njo. Ona pa je bila storila vse to, ker jej je : bila nasvetovala Maleševićeva, ki kakor iz-j kušena gospa v takih rečeh, jej je bila rekla, da vsi nedostatki na plesni toaleti prihajajo na dan še le tedaj, ko se obleko pomerja ! na životu, ureja si frizuro in nadevlje ves • nakit. Milkovićeva je pa mislila, da se je Jurkica napravila tako v svrho, da jo vidi Lisička, ker obleči se je imela pri Maleše-; vićevi. Tudi to jo je jezilo in tako si je lažje hladila burjo svoje jeze. Sedaj je začela po , vrsti grajati vsako malenkost na toaleti. Ne crem-barva blaga, ne kraj, ne nakit, — prav ničesar ni bilo po njenem mnenju tako, kakor bi moralo biti, da bi resnično bilo lepo in elegantno. — Pozna se, da je poklonjeno! — je dostavila a vse to jej je malo koristilo. Jurkica in njena toaleta sta bili tako čarobno krasni, da se tudi Milkovićeva ni mogla iz-nebiti tega vtisa in si ga morala priznati. Seveda je zatem počela nanovo jokati, krčevito je jokala ter kričala, da ona ne gre, pa ne gre na ta ples! Jurkica se je takoj sleklai pogasila sveči, da se jej vsaj nekoliko vmirl Bosanski deželni zbor. Deželni zbor je volil v sobo ni seji proračunski odsek, ki šteje 18 članov. Izvoljenih je bilo 8 Srbov, 6 mohamed^n-cev in 4 Hrvatov. Med obema hrvatskima strankama je prišlo do konflikta, ker je Mandićeva stranka zahtevala vse mandate za sebe. Dr. Jankovič je vložil imenom Stadler-jeve stranke protest, ker se je njegovo stranko prezrlo. Zbornica se pa na protest ni ozirala, ter izvršila volitve po preje določenem ključu. Porlugaljski kralj se misli odpovedati prestolu. S Portugaljske poročajo, da se namerava kralj Manuel odpovedati prestolu. Kot glavni razlog temu kraljevemu koraku se navaja slabo finančno stanje, ki je rodilo splošno nezadovoljnost v deželi in močno antidinastično gibanje. Ako pride res do odpovedi, bo bržkone proglašena republika. Pameten predlog. Znani poslanec grof Sternberg objavlja v „Zeit" članek, v katerem se zavzema za to, da bi se o priliki cesarjeve osemdesetletnice spomnilo na one veterane, ki so bili pod cesarjem Fran Josipom v kaki vojni. Grof Sternberg je znan klepeton, ki govori mnogo, a redkokedaj kaj pamet« nega. Tu je pa vendar enkrat sprožil misel, katero morauo tudi mi brez pridržka odobravati. Da se pa nas ne bo sodilo krivo, moramo povdarjati takoj, da te Sternbergove ideje ne odobravamo kot avstrijski patrijotje, ker nimamo nikakega povoda, da bi se zavzemali za avstrijske veterane, ako to ne smatrajo za potreb 10 niti oni, za Katere so ti krvaveli. Ali med temi veterani je tudi mn jgo Slovencev, in ne grešimo veliko, ako rečemo, da relativno največ. Imamo starčke, ki so napoje vali s svojo krvjo italijai^k* in ogrske planote v letih 1848 in 1849, imamo starčke, ki so se bili leta 1859 pri Solferinu, ki so izbojevali leta 1864 morsko bitko pri Helgolandu in leta 1866 pri Visu in Kustoci ter take, ki so krva/eli pri Kraljevem Gradcu. In konečno im^rai može, ki so deloma še v najboljših 1 tih in deloma že v dobi ko si ali sploh ne morejo več služiti kruha, ali pa le z veliko težavo, ki so se udeležili okupacije Bosne in Hercegovine leta 1878. Za nas ostane odprto vprašanje, di-lt je bila stvar, za katero so se ti ljudje borili in krvaveli, pravično ali ne, ali faktum je, da so oni delali za državo, katera bi bila torej dolžna kaj storiti z* nje. — Tekom let, o priliki raznih jubilejev, se je poskrbelo za vse mogoče zaslužne in nezislužne, potrebne in nepotrebne ljudi, a za te reveže, ki so si, marsikateri izmed njih, pokvarili za celo življenje svoje zdravje in morda tudi srečo, se ni dosedaj še nihče zmenil. Zato moramo le želeti, da bi misel, ki jo je sprožil grof Sternberg, ne ostala le misel, da bi glas grofa Stemberga ne ostal le glas upijo- čega v puščavi. Grof Sternberg pravi, da bi tak čin ne bil le čin bizantizma, ampak tudi čin tovarišica. Sledečega večera se Milkovićeva resnično ni vdeležila plesa. * * Hanibal je bil ravno v garderobi, ko so dospeli Maleševićevi z Jurkico. Prišel je bi nekoliko pred časom, ker ples je bil prirejen njemu na čast in ni mogel čakati, dokler pride tudi mati. Sedaj jo je pričakoval v garderobi. V dvorani so zasvirali že drugi komad. Maleševićeva ni prihajala na nobeno zabavo ob času. Iz navade je ravnala tako. Tudi sedaj se je zadovoljno nasmehnila, ko jej je Hanibal z ljubko-nemarnim nasmehom očital, da prihaja tako kasno. Poklonivšemu se pred Jurkico se mu je nehote vzvil zadivljeni: „ah!" Slučajno ni bilo v garderobi nobenega gospodov odbornikov. Malešević se je zadrževal prii vhodu v razgovoru z blagajnikom. Radmanović, vesel in dobro razpoložen, kakor je bil tega večera, se je ponudil Irmi in Jurkici, da ju sprovede v dvorano. (P^e še)- f^tran II »EDINOST« št. 169. V Trstu, dne 20 junija 1910 humaijitete. Mi oa mislimo, da tudi čin do tfnobti. Baš zato pa se bojimo, da ostane le pri besedah, ker je znano, da se ima pri nas denar in odlikovanja za V3e in v s-h, samo ne za one, ki so res potrebni za državo zaslužni. Siidmarka Nekateri nemški krščanskosocialni listi so obdolžili „Sudmarko-, da podpira in napeljuje edino le nemške protestante po obmejnih krajih. „Siidmarka" ne kupuje namreč zemljišč le od Slovencev, temveč tud: od nemških katoličanov. Vodstvo „Sulrnarke" se je zbog tega čutilo m' ra-lično prisiljeno, vložiti tožbo, da se „stvar pojasni". Ker pa je pri tem šlo le za to, da se, kakor že rečeno, „vso stvar po-jasmut je bila uložena tožba le proti en«, mu listu in sicer proti „Linzer Volks-fciatu". Te dni bi se bila imela vršiti razprava pred poroto v Linzu. Pri tem pa se j izkazalo, da je bil tožen voditelj tiskarne i u ne odg-, urednik. Ker pa voditelj tiskarne n;ma ničesar opraviti z listom, je morala wSu Jmarka.* tožbo umakni'.i Očividno je, da je ..Siidmarka" namenoma vložila tožbo proti napačni osebi, da vrže na ta način javnosti peska v oči, in da bi ob enem ne trebalo pred sodnijo prati njenega umazanega perila. Sedaj je namreč stvar ž* zastarela in „Siidmarka* se lahko izgovarja, da ne more več vložiti tožbe. No, zastopnik „Linzer Volksblatta" je podal nn obtožnico v dokaz resnice obširen proti odgovor, ki je interesanten v visoki meri tudi nas. Iz omenjenega spisa posni mljemo po ,Grazer Volksblattu" : „Od katoliškega Nemca PCrumbholza je kupila „Siiimarka" posestvo za 54000 kron in jo razdelila na tri dele. En del je dala protestantskemu peku Eberlu. Ta razume o kmetiji toliko, da je napravil iz vinogradov njive, na katerih sadi sedaj — oves ! Drugi del tega posestva je dala „Siid-ruarkau Nemcu iz rajha, nekemu Karn-heislu. Ta je bil rojen kakor protestant, je postal pozneje katolik ter je dal tudi svoje otroke katoliški krstiti. O priliki na-seljenja po »Sudmarkic je postal zopet protestant in pravi, da tudi otroke pripravi do tega, da postanejo protestanti, ako ne pojde prej proč kar je njegova najbolj vroča želja. Morda postane potem zopet katolik. Tretji del je dobil nemški državljan Hiibler. Posestvo katoliškega Nemca Hammerja je bilo kupljeno za 16000 (kron, da-si r.i vrednn več nego 8000 kron. Tam je bil naseljen protestant iz rajha Ott. Posestvo katoliškega Nemca Wagnerja, vredno 50000 kron, je bilo kupljeno za 64000 kron. Tam je bil naseljen protestant iz rojka Scholl. Ta pravi, da pojde takoj zoptt proč, čim dobi nazaj 4000 kron, ki jih je prinesel seboj. Posestvo katoliškega Nemca Kahlerja, vredno 10000 kron, je kupila „Sudmarka" za 16000 kron. Tudi na t^m posestvu sta bila naseljena dva protestanta. Eden od teh dveh je bivši krojač, ki seveda razune dosti o kmetijstvu. Od katoliškega Nemca Hegerja je bilo kupljeno posestjo, na katerem je bil naseljen čevljar Ujc z Ogerskega. Seveda je tudi ta protestant. Za posestvo katoliškega Nemca Budlechnerje, ki je vredno 36000 kron, je dala „Siidmarska" 44000 kron iu tam naselila protestante iz rajha. Od Slovenca Koleriča je bilo posestvo, ki je cenjeno na 10000 kron, kupljeno za 15000 kron. Na istem je bil naseljen neki protestantski mesar iz Saksonske. Drugo, Kolaričevo posestvo, ki je vredno k ve-?emu 20000 kron, je bilo kupljeno za 44c 00 kron. Tudi na tem posestvu je bil našel en inozemski protestant. Od Slovenca Sarko ta je bilo kupljeno njegovo posestvo za 17000 kron in izročeno nekemu protestantskemu metlovezu iz Viirtember-Ške. Od Slovenca Pruča je bilo kupljeno ; posestvo za 32000 kron (vredno 16000 K), od Slovenca Končnika pa posestvo za 14000 kron (vredno 10000 kron), od Slovenca Brusa je bilo kupljena posestvo za 40000 kron (vredno 32000 K). Na zadnjem posestvu je bila naseljeno neka gospa brez vere in protestant Horokovski". Tako že omenjeni nemški list. Menda bi bil tu vsak komentar odveč. Iz gori omenjene liste je razvidno, da je .Siidmarka" spravila več katoliških Nemcev z rojstne grude, nego Slovencev, in da je vsa posestva plačala poprek toliko predrago da je samo pri posestvih, ki so omenjena v gornji listi, vrgla ioo.oco K v vodo ! Vidi se pa tudi, da so pri vsej podpori, ki so -jo deležni priseljenci od strani „Sudraarke", vendar-le ne počutijo nič dobro. Se pač vresničuje tudi tukaj rek, ki ne velja le v privatnem življenju, temveč tudi v politiki, da se namreč z nemoraličnimi sredstvi ne more nikdar dosezati stalnih vspehov. Celo pruska pro-tipoljska politika, ki ima na razpolago I stotine milijonov, je doživela velik fijasko, j Poznanjski Poljaki, navezani sami na-se in ' svoje delo, postijajo tem vstrajneji in žila veji, dočim se nemški kolonisti zanašajo j na podporo naseljevalne komisije in se pri j tem popolnoma pomehkužajo. Če torej celo Prusi s stotinami milijonov, ki jih; imajo na razpolago, ne morejo beležiti ni- j kakih uspehov v svoji naseljevalni politiki i proti Poljakom, moglo bo dosezati temna-nje uspehov „Siidmarka" s svojimi par milijoni, ki jih ima na razpolago. Tudi moč denarja ima svoje meje. Večja nego moč denarja je sila, ki tiči v človeški notranjosti, je narodna samozavest. Treba nam je torej samo zbuditi v ljudstvu spečo narodno zavest in vsi napori „Siidmarke" ostanejo' brezuspešni — in rešeni bomo. Zato pravimo svojim bratom na Št ajerskem in Koroškem: Bodite budni in na straži ! Ne p »dcenujte dela „Siidmarke", ali se ga tudi ne strasite ! Pred vsem pa ne poza- ? bite : Noben narod ne pogine, dokler ima v samem sebi voljo za življenje! __________________, 1 j Domače vesti. Gg odborniki in odbornikov namestniki političnega društva „Edinost" so vabljeni za danes 3. uro popoludne v Slovansko čitalnico na odborovo sejo, katere naj se blagovolijo udeležiti tudi gg. slovenski ; mestni svetovalci. Atentat na Varešanina in „Slovenec". Dokazano je, da je bil provzročitelj aten tata na bos. deželnega načelnika, Cerajić,1 abnormalen človek in fantast, ki je čitali mnogo anarhističnih in revolucionarnih spisov. Politiških zločinov, ki so plod bodisi narodnega, bodisi strankarskega fanatizma, ni smeti nikdar soditi z onim merilom, kakor druge zločine. Zločin ostant- »icer zločin, vendar je razlika med človet m. ki stori zločin radi svoje osebne j korist iq človekom, ki stori zločin z na-raenoii. da bo s tem služil kaki — poj njego 1; a mnenju — veliki ideji Mislimo da je 1 j jasno vsakemu pametnemu člo- j veku. Cerajić je bil žrtev svojega fana- j tizma in nam ne preostane drugo, ko da pomilujemo zgubljeno življenje človeka, ki bi bil lahko mnogo koristil svojemu na-; rodu, da je prišla njegova enerŽija v pravi tir. Naravnost neodpusten greh pa je, daj se za zločin, ki ga je zakrivil kak posameznik, dela odgovornim en narod, kakor so to storili znani dunajski šmoki kate rim se je, kakor vedno, ko se gre proti srbskemu narodu, tudi ta pot pridružil ljubljanski „Slovenec", kar bi si bil takrat brez Škode prihranil. Mi smo prepričani, ■ da bi bilo šlo kranjsko nemštvo že davno fuč, ko bi bil pokazal „Slovenecu v boju proti njemu toliko koraiže, kakor jo po-: kazuje v boju proti — velikosrbstvu ! C. kr. avstrijske državne železnice. C. j kr. ravnateljstvo severne železnice priobči! v „Wiener Zeitung" od 20 junija t. 1. razglas o dobavnem razpisu nadstavbenih. potrebščin c. kr. avstrijskih državnih že-j leznic za leto 1911. Podrobnosti so razvidne iz razglasa v { „Wiener Zeitung", „Oesterr. Zentralanzei-; ger fiir das offentliche Lieferungswesen",j „Osservatore Triestino", „Avvisatore D?l-J mato" in ,,Laibacher Zeitung". Koledar in vreme. — Danes: Silverij pap. — Jutri: Alojzij sp. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 27° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: spremenljivo. Tržaška mala kronika. | Radi zlostavljenja lastnega otroka. Policijski komisarijat v ulici Luigi Ricci je ' dobil te dni par anonimnih prijav, da sta I zakonska Anka in Fran Gustinčič, stanu- ' joča v Vrdeli, zlostavljala svojega 10 letnega sina Antona. Voditelj komisarijata dr. Mlekuš je naročil enemu agentu, naj poizve potrebno. Ta je tudi doznal, da se deček nahaja v bolnišnici. Agent je šel torej v bolnišnico, ter doznal, da je deček že mrtev. Na telesu je imel mnogo oteklin od udaicev in zlomljeno eno nogo. Dr. Mlekuš je dal aretirati zakonska Gustinčič Ona pravita, da sta nedolžna ter trdita, da je bil deček zelo živ, ter, da je rana, ki jih ima po telesu, dobil pri padcih. Bila sta kljubu temu izročena deželni sodniji. R. Gasperissi, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 Prevozno podjetje ------ o. kr. avstrijskih dri. železnic Sprejme razcarinjanje MorSneeasibodi blaga iz mite. dostavljanje na dom- POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJ DOGO VORNEJŠE CENE. aor Zastopstvo tvrdke „CEMENT4 Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO CENE BREZ KONKURENCE. Velike nove prodajalna e pohištva in tapetari] :: Paolo Gastvvirtb :: TRST, lil. Stadion Si 6 - Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerne. Bogata izbera izbera popolnih aob od 300 do 4000 kron. Jedilne gobe. Sprejemne Id kaJilue dvorane v najuovejšem slogu. — SPECIJALITETA. : Železno in medeno pohiStvo Bogata izbera vsakovrstnih sto lic, — Popolne opreme in posamezni deli. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedo-nec TRST, Carlo Goldonijev trg štev. II tfijSSJfiJIBtBUlfiS JfŠt .ii ^oto-iunib «Yon£k?>* ufii I" prolaia gra- »ciocuT "n i'cL".v ix ft»0grsČ0T Z,i:rsi ra točiti t ivc L »' -. ds a>air* »a jvjproTljacja Wt. moj©* iol« u-otoko:e« itd Velika z&iOt fe pripauKav p« tovsr cenah. 4LEK8. FRANC MA1ER - TUK ! žgal&iea ka^e TELEFON 1743» KTajbolJil vir za dobivanje pc6e3o k&v« i^c^a to- In Inoicia -v»n, . i:» m razprodaja d.h dt-bt-lo »n ji^t-c. Jajxoh Ferfo&uc, Trsi Via deli« Acq ib t>, nasproti Caf?č C nln>it Ta'ik izbor francoskega ai'.m. ^'.jc:-. Ć* ct-iUnlt italiinuskiU in :»tro-©«rni: r. --in H<»r.i-acu Burjfuader. mnslršn vin. Lla-tuia ia Ch-.a.iU rim-j, konjak, razna igluja t^r poaebni pristni »lirovec ic brioj«v«»c. Izdelki i vr.nt^. duili ti Vičnih krajer. Vnaica naročb* rs? tukoj iivrA'. fl.*s po4iij» po p«»vzetjr* — Ceuio žveplo (Paroidiunrj) Uničuje golazen. Nadkriljuje navadno žvpplo in mast (modro galico). Deluje proti parazitskim boleznim trte (Ojidij, peronospera), sadnih dreves, vrtnih rastlin (rož, zimzelena, palm itd.) in vrtnih nasadov. Uniču.e takoj vso škodljivo pol zen na rastlinah, domačih - živalih in peruttini. Enostaven in ekonomičen način vporabe. — Prodaja : ■ JD— GASA. AGBICOLA. - TRST - ulloa S. Apollln&re 4-. XX U ll ClIV OCf Telefon 154 rim. VI.--VOGAL ULICE MADONNINA. i! Poslužujte se vsi edine slovenske urarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, lstot&ko tudi vsako naročnino. Prihaja tudi na dom. Svoji k svojim ! Udahi Alojzij Povh. B0IC0 & Comp., Trst — Via Farneto štev. 42 — 9«Iam« Miš«« • Parmežan, Emen-»aloga Sira • thaller iz Švice, salam, špeh, mast, kokumari, peveroni, razna jestvine v konservi. sardine v sodih itd, itd. TRŽAŠKI SLOVANI in poBebno oko'iČnni __________________ki prihajajo v mesto po raznih opravilih, imajo najlepše in najprimernejše zbirališče v dobropoznani — jj:: 3(avarni Universo ki Be naha.a na trgu preo . Narodn. dumom" št. 1, upiav nasproti resiavracije „BalkanJ. V kavarni po poleg izvrstne kave ua razpolago vsakovrstni likerji »n razni slovenski, nemški in laški Časniki in vsa boljše ilustrov. revije. Za obilen obisk se priporoča FRANJO BOJC. (i S 15 Zalega j t »ihs, olja mila in »več Q "Kari Silvestri" ul. Barriera vecchia 41. Blago prve vrste po zmernih cenah. Postrežba na dom. TEI«. 17-35. 32 Prva in edina pisarna vojaškt\s stvari fir /Daja naHvete in informacije o vsenA iJ1 qj /tar se tiče novačenja in voj. službe.)"" W /Izrfeluje in odpošilja vsako vrsto pru-■ /Senj vojašk. značujti — oproSčenje od\ ^ ^ . vaj in kontrolnih shodov, enoletno pro-\ * /»tovoljstvo, ženitbe, dosezanje zakonitib\ ^/ugodno-ti glede prezenčne službe vapre-\ & /jetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je) ** zastopati stranke pred oblastnijami. — Posreduje v najtežavnejih slučajih — Reševanj« hitro in točno — Uradne ure : Ob delavnikih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popol. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12 opolud Prva in edina pisarna v vojaški stvari, koncesijonira-na od c. fcr. namestništva Ženitna * ponudba. Veletržec in ekonom, 26 let star, v bližini mesta, želi znanje v svrho ž e n i t v e z mlado fino deklico iz ugledne in premožne rodbine. Samo resne ponudbe s sliko naj se pošiljajo pod „LJUBLJANA" poste restan-te v Ljubljano, glavna pošta. Tajnost zajamčena ! POSTELJNA MOKROTA Popolno ozdravljenje zajamčeno. Brezplačna navodila. Naznaniti je starost in spol. Mnogo zahvalnih p sem na razpolago. — Zdravniško - priporočeno. == INSTITUT „SANITAS" VELBURG P. 345. BAVARSKO. (P ANTON REPENŠEK knjigovez v Trato, vla Ceollla 9 priporoča slavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delavnico, v kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno in po zmernih oenah, —— SVOJI K SVOJIM 1 ===== Beseda o slovanskem obiednem jeziku pri katol. : Jugoslovanih (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu) Cisti dobiček te knjižice je namenjen zgradbi novega poslopja slov. šole pri sv. Jakobu v Trstu. - Cena 30 v. Dobiva se v tiskarni „Edinost" v Trstu in v slov. trg. papirja J. Gorenjec, ul. Valdirivo 40. Mihael Pernarčič Trst, ulica Romagna 16, stavbeni in umetniški misar, izvršuje vsakovrstne specijal tete za notranje in zunanje uredbe v stanovanjih, pisarnah itd. Cene zelo zmerne. Priporoča se vsem Slovanom. 755 Ometa!: fotografitni S & B £ pri sv. Jakobu - TRST. 3 srv^ oteljč ulica Rivo štev. 42 (pritličje) Izvriuje vsako fotografićno delo, kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste ploMe za TsmkoTrstne spomenike itd. itd. itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Badl udobnosti P, N. naročnikov ■prejema naročbe in jih lirrtuje na doma, erentael.no tadi zona) mesta. Josip Crnigoj priporoča slav. občinstvo svojo _ pekarno in sladčičarno §8 ■■ Ulica Ferriera 37 vogal Dl. Centi. If DGiacomo jtionaro 1 urar in dragotinar v Trstu, ulica della Guardia 22 f| VELIKA IZBERA SREBRNIH IN ZLA- J TIH PREDMETOV. — POPRAVE IN SE NAROČILA SE IZVRŠUJEJO PO NAJ- |E ZMERNEJIH CENAH. . j | Kupuje se zlato in srebro. [J RIHARD NOVAK & C- Pekarna in slaščičarna s prodajo moke tST — ULICA FABNETO ŠT. 13 Postrežba: točna. CEHE ZMERNE. ? IV EDINOST« ft. 169. V Trstu. 20. juniju 1910 Pogled po svetu. Nov izum Edisona. Iz New-Jorka poročajo, da je Edison izumil fotografični kine-matografični aparat, na katerem se more slike snemati in prikazovati v naravnih barvah. Izumitelj ni s poskusi še popolnoma zadovoljen, ker mu doslej še ni vspelo, da bi zamogel sneti rdečo barvo, dočim se dajo vse ostale barve fotografirati. Nadalje je izumil kinematograf, v katerem se bodo prikazovale žive slike ne le v naravnih barvah,' ampak se predstavljenje slik spoji z neko vrsto gramofona, tako, da bo možno predstavljati drame in tudi opere izven zidov gledališča. Najstareji zakonski par na svetu. Na ljudskem štetju, ki se vrši sedaj v Združenih državah, se je pokazalo, da živi v kalifornskem mestu Florence star zakonski par, ki utegne biti pač najstareji na svetu. Mož je namreč dovršil že 110. leto življenja, žena pa je stara 107 let. Poročena sta že 90 let. On je bil rojen v Novi Meksiki leta 1800 kakor sin francoskih roditeljev, ona je zagledala luč sveta tri leta pozneje v Meksiki. Leta 1820 sta oba stopila pred oltar v Santa Fe. Imela sta 10 otrok, od katerih živi še eden, ki je dočakal častitljivo starost 85 let. Šola novega tipa. Že davno obstojajo posebne šole za manje nadarjene učence, nu, sedaj so pokušali v Berolinu z uvedenjem posebne šole za izredno nadarjene dijake. Svrha tej šoli bi pa bila, da zamorejo izredno nadarjeni dijaki s pomočjo te posebne šole izvršiti srednje šole v krajšem času, nego se to normalno dogaja. Prvi razred take šole se otvori v začetku bodočega šolskega leta. Šel je v svojo hišo, vzel sekiro in se podal nato k hiši Ondruška, katerega pa ni bilo doma. Zato se je zopet obrnil, da gre proč. Pred hišo je dobil obe svoji hčeri, katerih jedni je bilo sedem, a drugi tri leta. Dekleti sta se igrali. Sedlaček jei zgrabil oba otroka za roke ter ju vlekel v; hišo, kjer je, izgovorivši: „Moram vaju j ubiti", jei udrihati po starejši. Ubogi otrok' je padel nezavesten na tla, težko ranjen poj udarcih sekire. Potem, ko je zverinski _ človek tudi manjšo deklico do krvi pobil,1 se je podal v gostilno, kjer je naročil ste-: klenico sodovke in pripovedoval med ci— • niškim smehom o svojem zločinu. Ko se jej povrnil domov, je dobil tam par žensk, ki so hotele pomagati večji deklici. To je; zbesneža tako razkačilo, da je ženske za-j podil ter zadal ubogi žrtvi svoje zbesne-j losti smrtni udarec s sekiro. Orožniki, ki so prišli pozneje na lice mesta, so mogli konstatirati le smrt starejše deklice. Mlajša deklica je bila obvarovana pred zlostavljanjem, ali morda celo smrtjo, le s tem, da so jo odnesle ženske, ki so zbežale pred zbesnežem. Sedlaček je bil seveda aretiran. Zverinski človek. Pred nekoliko dnevi je bil pred okrajno sodnijo v Čisnovici obsojen kočar Josip Sedlaček iz Hudšic, ker je zlostavljal kočarja Josipa Ondruška. Ko je bila razsodba proglašena, je zahteval Sedlaček, naj se ga takoj zapre, ker sicer da Ondruška razseče na kose. Sodnija je radi te grožnje obsodila Sedlačka na 24 ur disciplinarnega zapora, ki ga je ta tudi takoj dostal. Ko je bil izpuščen iz zapora, se je vrnil v Hudšice. Ljudem, ki jih je srečaval, grede domov, je pripovedoval, da mora Ondruška ubiti. Na smrtni postelji priznal umor. Iz Mdtesalke na Ogrskem poročajo: Pred kakimi dvemi leti so našli blizu vasi Vitka umorjenega čevljarja Ivana Klupko. — Vsa proizvedovanja orožništva, da bi našli morilca, so ostala brezvspešna. Sedaj po dveh letih je prišla stvar na dan. Kmet Josip Szapari je na smrtni postelji priznal, da je umoril Klupko in sicer da ga je umoril iz jeze in lakomnosti. Morilec je umrl nekoliko ur potem, ko si je olahčal vest. Površen guverner. — Ruska vlada je nedavno odstavila guvernerja v Kostromi, Veretenikova, in sicer radi tega, ker je bil v svoji službi površen in nemaren in je podpisal spis, ne da bi ga bil prej prečital. Sploh je vse svoje posle prepuščal svojim podrejenim uradnikom. Nedavno temu mu j je bil zopet predložen v podpis spis, ki jej vseboval vse nemarnosti guvernerja in je i pričel s sledečimi besedami: „Konečno sem uvidel sam, da nisem vreden mesta guvernerja". — Veretenikov je podpisal tudi to listino, ki je potem slučajno ali ne pri-prišla v roke ministerskega predsednika Stolipina, ki je seveda izpolnil „željo" gu-verjevo ter ga odstavil. Kole cepljenim trtam! Mnogo naših vinogradnikov je letos sadilo v svoj vinograd cepljene trte. Tem trtam pa niso dali opore, ali pa samo malo Šibico, ki je bila samo v znamenje, kje naj se trta zasadi. Cepljenka vzraste, ako jo dobro oskrbujemo, že prvo leto lehko dva do tri metre visoko, zato jej moramo dati oporo in sicer dovolj krepko oporo. Najboljše je,-če se že pri zasajenju denejo trti navadni vinogradski koli, ob katere privezujemo trtno mladje. Če se ne da mladim trtam opore, rastlo bo mladje po tleh in peronospora vniči v kratkem vse listje. Take trte radi tega oslabijo in rade tudi vsahnejo. Cim bolj visoko od tal se nahaja mladje, tem manje mu škodi peronospora. — Zato kol cepljeni trti že takrat, ko se jo za-saj a ! Jugoslovanska enciklopedija. Srbska vlada je sklenila dati srbski akademiji na razpolago 20.000 dinarjev za izdavanje jugoslovanske enciklopedije. Na ta način postane srbska akademija ravnopraven izdajatelj z jugoslovansko akademijo v Zagrebu, kateri je general Crljen dal v to svrho 20.000 kron. Srbska akademija je sklenila, da pristane na izdajanje enciklop dije, toda pod pogojem, da izide ista v f:.em izdanju s cirilico in latinico. To je bilo priobčeno jugoslovanski akademiji v Zagrebu, a predsednik Smičiklas pojde z deputacijo v Be-ligrad, da dovršijo pogajanja za izdanje tega veleznamenitega dela. Zmešalo se je včeraj 21-letnemu Petru Micelina, stanujočemu v ulici Barriera vecchia št. 25 in 47-letnemu Andreju Andree stanujočemu v ulici S. Filipo št. 5. Oba je Treves spravil v opazovalnico. Andree-ju se je prej že večkrat zmešalo. Izseljevanje — podržavljeno. Na Ruskem se že dalje časa bavijo z mislijo, kako bi podržavili izseljevanje, da ne bi zasebna podjetja izkoriščala izseljencev. Izseljence bi izvažali samo državni parniki, kakor tudi nazaj v domovino. Za izseljence bi bila vožnja dražja, a cenejša za one, ki se vračajo. Na ta način bi se tudi uredilo uspešno izseljeniško vprašanje. Seveda bi bilo treba naložiti mnogo denarja za zgradbo državnih parnikov. Mnogo se tozadevno rrzpravlja, toda kdaj se bo kaj storilo, se m ve. Naseljevanje v Ameriki. — Iz New-Vorka poročajo, da pričakujejo ameriške < blasti, da bo v upravnem letu 1910—1911 znašalo število naseljencev v Ameriki 1,000.000 ljudi. Največ naseljencev je Italijanov. Zaloga ovsa klaj$, detelje in korobačev po zmernih cenah Trst, ulico Belvedere ftev. 19 in ulicu del Bosco ftev. 14. !„Pri stari breskvi" aSiK I dere št. 17, se toči najboljši kraški teran i istrsko črno in vipavsko belo. Domača i kuhinja. Postreže ob vsaki uri z mrzlimi in gorkiir.i jedili. Pstrežba točna. Cene zmerne. " 1052 ■ ■ CAtfTI JUGOSLA I kSST n Au prvi zvezek te knjige je doti-kan v Italiji. Prevodi v i;t.li ac&ktm jeziku nejboljših slovenskih, prbsko-hrvi>takih in bolgarskih pesnikov — Ta I. zvezek bo ob?egal tudi: Uvod, petem kratek načrt zgodovine clovenskega, srbsko - hrvatskega in bolgarskega slovstva in bi*gr; fije sledečih pesnikov : Preše en, Gregorčič, Kette, Zmaj Jovan Jovanovič, Pre adovič, Branko Kadiče-sič, August 6 noa. — Knjiga ce bo prodajala po K 3'- v iseh knjigarnah V zalogi pri Josi} u Gorenjcu (Slovanska knjigarna) Trst, Via Valdirivo št 40. Hočete && prepnoatS ^ obiSčite vt:;ika ^KiadiSča MarijeSalari^i Pon*e d«!'a Fab^a I* «1 Peste <4ho>b rorrBatJ« i 11» !i Lun •>•* i. tiiKD tgosoviemr. ohtot su^k*- >» de^kf •u.^tujTfii z* otroke P^v-Sožin, močne jate kakor tudi z ib paktotov. Obleke mala scbica v o lici Ga^psre Gozzi U U U d Ot3 štev. 3, H. nadstr., vrata 5. Iloonno išče klepar A. KRALNZ v uliciRigutti UUClibil §tev. H7._946 7av9rnu'^lnin9 govejH žo-poludne.__1008 Nsi flnrinah se zem'ji^fc- ~ Ponudbe z ; flCi Up bi B Idil označbo cene in velikom i ter ! izvleček mape. naj se pošlje pod rEdino3t 1910' na1 Ins. odd. Edin 1027 j ______i _ i ^jPjj Izvršuie vsakovrstna brušenja « Rodolfo Botteri c IN c brusar, via Belvedere št 2% | ® j Velika zaloga rezilnih predmetov, britev, J -gg *karij, nožev vseh velikosti. | « 55 I"»c>•(<', ki 7iofJ* po hišah, nos* devizo j g —z mojim imenom. ^ izborno in 0 Gorica—Jesenice—Celovec—Dunnj. 9.27 M Le do Buj (in medpostaje). 100 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovfc. 3 25 M Koper—Boje—Poreč. 3.40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 4 45 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula. 5.— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj, tj 54 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). 7.00 0 Le do Buj (in medpostaje). 8 23 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula. 8.55 B Gorica-Jesenice—Beljak—Celovec—Linec Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Berolin. 10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inoinost — Mo-~ nakovo. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 'J.15 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2.27 0 Gorica (in medpostaje). 5.14 0 do Ižole in medpostaj. Prihod v Trst. 5.45 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca. M'ma-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.10 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.27 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.05 0 Iz Buj (in medpostaj). 8.40 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice, (in Ajdovščine). 9.39 0 Iz Pula (iz Rovirja). 10.18 0 Iz Jesenic, Gorice medpostaj 11.17 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpostaj. 12.50 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.U8 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaja. 3.36 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 4.27 0 Iz Buj in medpostaj. S.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 6.50 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače. Herpelj. 7.58 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-- naj a, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). y.34 0 Iz Poreča in medpostaj. 10.22 0 Iz Pule (Rovinja) Dnnaja (Čez Divačo*, ll.lii 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 9.40 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj. y.b5 0 Iz Gorice in medpostaj. 10.16 0 Iz Ižole in medpostaj. OPAZKE: Podčrtane številke značijo popoludne, 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak). Južna železniea. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5.48 B pieko Červinjana v Benetke, Kini, Milan Videm, Pontebo, Čeoad in B do Kormina (Cormi ch) preko Nabrtžine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Keko, Zagreb, Budimpešto. 8.25 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Kim. 9.00 O preko Kormina v Videm in dalje in C preko Tržiča v Červinjan. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 12.10 O v Kormin in Videm. 12.40 O preko Červinjana v Benetke—Milan. I.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm Milan itd. 6 00 O v Ljubljano, Dunaj, Keko. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Keko. 6.50 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Kiin preko Kormina v Videm. 8 00 B v Kormin in Italijo. 8.3© B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budim peSto 0.15 O v Kormin (Be zvezo v '"'ervinjan). il.30 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.45 O do Korn'ir a in inejpoataj. 3.55 O do Nabrežine in mej postaj. Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, r-atendo in Londona, 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.53 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.25 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpešte iu Reke 10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Keke. 1040 B iz Kormina preko Bivia in B iz Italije preko Červinjana. II.30 0 iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.05 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke. 2.20 O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4.30 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.35 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7.07 O iz Italije preko Červinjana in Nabrežine. 7.46 O iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. 8.35 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.05 B z Dunaja in Budimpešte. 11 .OO 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in B is iz Italije preko Červinjana. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 10.35 O iz Nabrežine in mejpostaj. 11.50 O iz Kormina in mejpostaj. OPAZKE. Mastne številke značijo popoludne. O = osebni vlak; B = brzovlak. laBaaaiaBBBi