Tfllado
o
U 50	He&vm 12. eN*«eroSHr»	193f.
Mdecl vihar
Povest iz prve indijanske vojne za Ohio — Po starih Virih pripoveduje Fric Steuben
šče in vsi so bili skoro brez diha, tako, so hiteli. Črna kača se je obotavljal poseči v boj, čeprav so njegovi bojev« niki sami silili k temu On pa je iskal prave priložnosti. Spoznal je pač pred seboj virginske graničarje in je dobro vedel, da so to najnevarnejši nasprot« niki.
Ko je naposled že hotel napasti, jej prispel Kornstalk in ga je zadržal. Zdaj preži rdeči vrhovni poveljnik in čaka, da se srednji del njegove vojsk® umakne. Po svojih odposlancih je na* mreč Kornstalk sam zapovedal umik. Isti čas pa je tudi zapovedal, naj vodniki pazijo na njegov napad z desn« strani.
Silno vzradoščen opazuje Rdeči volk, kako Virginci izginjajo pred njim in kako hitijo tja na glavno bojišče. Vsi so pač prepričani, da so tam bolj potrebni, saj se tu pred njimi ne pokaže noben Indijanec. Kornstalk s svojimi čaka skrit... Vedno več Vir-gincev sledi onim, ki so prvi pohiteli. General Leviš vrže zdaj vso svojo mo8 na desno krilo. Bolj in bolj mora Kornstalk po svojih slih opozarjati bojevnike Črne kače, naj ne streljajo, naj se krijejo, naj ne napadejo. Na tem predelu doslej še ni odjeknil noben strel. General Leviš mora biti preverjen, da se razvija indijanski napad sa* mo na levi strani.
Star Indijanski bojevnik
Kornstalk je prežal dobro skrit za fleko zemeljsko vzboklino popolnoma na desnem krilu Ko je bil uvidel, kako •e je usoda bitke preobračala, je hitel k črni kači. Prišel je tja ravno pravi čas. Preprečil je, da bi njegovi bojevniki posegli v boj. Zadnji del oddelka Črne kače, ki je Stel 120 mož, je pri naglem napredovanju skozi obrežno grmičje zgubil zvezo med seboj in z ostalim! oddelki. Ta oddelek je torej priap«! za pičio uro prepono na boji*
Naenkrat se Kornstalk zravna. Zmedeno vpitje odjekne z leve strani. V sredi se umikajo Tndiianci TekumseK in Logan sta sledila Kornstalkovemu novelju. Bolj in bolj grmijo nuške. Angleške čete zasleduiejo Indijance, kf se umikajo. Kornstalk dvigne desnico, zre na levo, potem predse. Neznatno Število sovražnikov pred njim se f<l napol dvignilo In zdaj gledajo razbuiv
jeni, kako napredujejo njihove čete. Kornstalk čaka, pri tem pa čuti, kako se bojevniki Črne kače za njim krijejo, ripravljeni k naskoku. Hrušč in trušč itke, vpitje in ječanje vojskujočih — vse se je stopnjevalo do viška, živci so napeti...
Naposled — naposled zamahne Kornstalk z desnico, skoči pokonci in plane naprej. Brez vsakega krika in klica mu sledi tri sto mož. Daleč pred vsemi je Črna kača. Večina Virgincev opazi sovražnike šele, ko se pojavijo tik pred njimi z dvignjenimi toma-havki.
To je grozotno presenečenje. Kriki sem in tja, nekaj strelov, nekaj Virgincev pade, ostali pobegnejo, rdeči pa kakor zveri za njimi. Tu in tam se spopadeta dva, tam trije. Vpitje, ječanje, ki pa zamira v zmagoslavju belih v središču boja.
Kornstalk da še nekaj znamenj z 'desnico- takoj nato se obrne vsa indijanska četa na levo. Nekateri sli po* kličejo one bojevnike, ki so prodrli predaleč, nazaj k Četi. Vu-vu-vup, vu-vu-vup — poskakujejo indijanski bojevniki v zaledju belih čet. Beli bojevniki se prestrašeni obračajo. Logan in Tekumseh sta čula krike od one strani. Zdaj zagrmijo tudi njuni bojevniki:
—	Naprej proti belim!...
•— Maščevanje za Logana!...
Od vseh strani grmenje, tuljenje, Vpitje in streli.
—	Streljajte! Bodite močni! — opozarja levji glas vojskovodje Kornstal-ka. Med vsem bojnim truščem doni mogočno, jim daje povelje, ki se venomer ponavlja:
—	Bojujte se! Bodite nepremagljivi I
Modri jopič, ki si je bil krepko upiral s svojimi, začne zdaj streljati na angleške čete, ki so na levi strani bojišča predaleč prodrle. Beli se znajdejo v skrajni sili. Zdrznejo se, strnejo se. Streljajoč se umikajo korak za korakom proti svojemu taborišču. Njihovo desno krilo zdrži še najbolje. Tam stoji Dane Bun s svojim sinom in s petdesetimi krepkimi, izbranimi borci. Modri jopič, ki mu leži nasproti, ima največ izgub Bistro oko, mirna roka, hladen pogum — ti usmerjajo krogle belih strelcev. Toda ti, sicer nezmaglji«
vi beli borci se morajo umakniti, drugače bodo napadeni od zadaj in pokončani do poslednjega moža.
Hude so izgube na obeh straneh. Iz« gube, izgube ... Mrtvi in težko ranjeni... General Leviš je bil takoj ob začetku bitke velel zgraditi obrambni okop preko polotoka, da tako zavaruje taborišče belih cest. Za ta obrambni okop zdaj begajo in se umikajo, kdorkoli se more oteti pred Indijanci Okop še ni gotov. Virginci, ki so izkušeni drvarji, delajo kakor nori, mrlično podirajo drevje in zlagajo debla in vejevje. Poleg njih pa prežijo ostrostrelci, ki venomer streljajo v Indijance, da varujejo drvarje Tudi rdeči streljajo, streljajo Izgube belih, izgube, izgube ... Indijanci pa so vedno bliže. Ze poskakujejo čez jase. se krijejo za grmičjem in se kakor kače plazijo sem in tja po visoki travi.
— Bodite močni! Borite se! — grmi doneči glas starega rdečega leva.
(Dalje prihodnjič.)
Angleški vojak iz dobe, ko se je vršila naša povest
Slavnostna otvoritev ptičje krmilnice
»Hojla!«, je zavpil Drejc ves vesel in je planil k oknu. Pod oknom se je razpenjala bela odeja. Koder je bilo prejšnje popoldne še vse zeleno, je zdaj vse pod snegom.
Jurček si je od presenečenja in od zaspanosti pomencal oči, planil je iz postelje, nekoliko ostrmel, potem pa je tudi on ves srečen zavpil: »Hojla!... Pa imamo belo zimo. Ta je pa res prišla čez noč, kakor smo se oni dan učili v šoli.«
Hitro sta lezla fantička v hlače in obutev, da smukneta čimprej ven v belo naravo, in se zadričata po snegu.
S sankami v rokah sta stekla iz hiše in se napotila na breg. Oster piš je vel čez zimsko pokrajino in Jurček je dejal »Drejc, mene pa zebe.«
Tisti hip sta prišla pod visoko smreko Vsa se je sklanjala pod belim tovorom, tako lepe zimske slike najdeš le malokdaj, le takrat, kadar zapade svež sneg Nad fantičkoma se je spreletela prav tedaj preplašena vrana, s peruti je udarila po vpognjeni veji, ki je bila obtežena z belim praškom. Na Drejca se je potresel mrzel pozdrav svežega snega. Preplašeni fantič je zašklepetal z zobmi in pritrdil bratcu: »Tudi mene je zazeblo ..«
Odjenjala pa nista, že sta bila na vrhu, okrenila sta sani, krepko sta jih zaiahala. potem pa sta se spustila v dolino. Joj, to je bilo veselja!
Dolgo nista bila sama, na hribček so pritekli še njihovi prijatelji: Slavko in Janezek, pa Metka in Brankica. Neutrudno so lezli v hrib, da so se potem v zaletu spustili po gladkem snegu v dolino. Mladina je rajala in se sankala, dolgo, dolgo. Le prehitro so jih poklicale domov mamice, da se premražena
deca ogreje pri toplih pečeh.
•
Skozi okno sta zrla Drejc in Jurček v hrib, kjer so se poznale številne smučine; tam je še malo popreje žgolela razposojena in presrečna mladež.
Jurček je pritisnil nos na šipo in se zagledal v malo ptičico, ki je premražena priskakljala na okno. Milo je za-čivkala in se ozrla v fantička za steklom. »Glej, jo, ubožico, zebe jo...« se je zasmilila dečku ptičica.
»Gotovo je lačna,« je pristavil njegov bratec, ki se je med tem še sam pritisnil na šipo.
Brž sta bila dogovorjena, da napravita ptičjo krmilnico in jo pritrdita v domačem vrtu.
»Ne bo dneva, da bi jima ne natrosila drobtinic ali kaj drugega, kar bo ostalo od mize,« je zatrjeval Jurček.
»Jaz bom pa vzel iz hranilnika dva dinarja in bom kupil za naše ptičke konopelj. Te jim gredo najbolj v slast«, se je odločil Drejc.
Zvečer, ko se je vrnil oče z dela, sta imela Drejc in Jurček polne roke dela. V drvarnici sta nabrala deščic, iz shram be sta prinesla žago, klešče, kladivo in nekaj čebljev. Mala umetnika sta si najprej na deščice izrisala, kako bo izgledala ptičja krmilnica, nato pa sta pograbila žago in ostalo orodje. Kakor bi bila resnična mojstra, toliko sta imela opravka. Mamica je bila ponosna na svoja fantiča in še celo očka se je namuznil, ko ju je zagledal tako zatopljena v delo.
Potem pa je pristopil k njima še sam očka in pomagal pri važnem delu. To sta bila Jurček in Drejc vesela, ko je umetnina dobivala čim dalje bolj tako obliko, kakor jo imajo ptičje krmilnice.
»Tako, zdaj pa smo zabili zadnji že-belj,« je dejal očka, ves pomlajen od zavesti, da ima taka fantička, ki se lotita že resnega dela. »Treba nam je še
kola, jutri zjutraj pa bomo pritrdili nanj našo malo stavbo!«
»Hopla!«, sta dejala Drejc in Jurček hkratu. »Jutri bo otvoritev naše ptičje krmilnice.«
Navihani Drejc pa je še pristavil: »Predlagam, da otvorimo našo krmilni-co z vso slovesnostjo!«
Na široko se je zasmejal ob tej doniš!: in je potegnil bratca v kot in mu je razodel svoj načrt. Tudi Jurček se je zarezal in je prikimal bratu v znamenje, da mu je njegova misel všeč.
Naslednje jutro sta pohitela k sosedovim in sta zavlekla tudi vse domače na vrt Nato sta priklicala še mater, oče pa je že ravno pritrjeval krmilnico na kol.
»Zdaj pa bomo svečano otvorill prvo ptičjo krmilnico,« je dejal zviti Drejc in se obrnil k domačim in sosedovim Nagovoril jih je: »Slavno občinstvo!« in povedal, da otvarja to človekoljubno napravo v imenu »Društva prijateljev lačnih ptičic«. V šegavem govoru je vabil vse, naj pridno prinašajo hrane za sestradane ptičke. Ko je zaključil besedo. je pripomnil, da sledi zahvala predstavnika sestradanih ptičic in tedaj se je zahvalil Jurček v imenu tistih ubogih ptičic, ki bodo deležne odslej vse naklonjenosti blagih prijateljev Tudi Jure je pozdravi! navzoče s slavnostnim nagovorom: »Slavno občinstvo in mili prijatelji ubogih ptičk ...« Potem ee je zahvalil za vse. kar bodo storili tekom zime za male pevčice in jim je zagotovil, da jih na Gregorjevo čaka veliko presenečenje. »Tedaj bomo priredili ptičice veliko gostijo in vsak naš prija-tell bo dobil potice in medice, da mu bo od brade kapalo ...« Tako je končal Jure svoj govor.
V tistem je kakor bi bili vsi domenjeni začivkalo na ostrešju dvoje ščinkav-cev in na hribu je zateglo zavpila sestradana vrana »Kra-kra ...«
Vsi so bušnili v smeh in sosed je dejal: »Cujte, vse bo tako res. kakor obljublja Jur, saj so tudi ptice same potrdile govor svojega zastopnika « Sosed pa je pristopil nato k Jurčku in Drejcu. oba je potrepljal po ramenih in dejal: »Pa tudi vidva sta ptiča ki sta uganila tako imenitriost da sta postavila ptičjo krmilnico in sta jo šla otvarjat na tak način, kakor ni bila menda doslej še nobena.*
Se bolj kakor fantičema Je godila sosedova pohvala njuni mami in seveda očetu tudi.
Odtlej je bilo pri krmilnici vedno vse živo perjadi. Skozi vso zimo so imele dovolj hrane, Drejc in Jure sta imenitno opravljala posel zvestih čuvarjev in prijateljev lačnih ptičic. Pomagali so jima tudi drugi otroci in se veselili ptičje gostije na Gregorijevo.
Jože Grbine.
y £—5
Vjto
Danilo Gorinšek:
Majdine roke
Majdi angel v srce sede, zlate niti v njem razprede, Majdica se nasmeji — zlate roke brž dobi. Roke dom ves pozlatijo, izobilja vsem delijo-sreče mamici dado, atu brige preženo, babici pa stare dneve zaljšajo, bolest in reve, še v nebesih ljubi Bog, veseli se zlatih rok ... Ko pa punčko škrat obsede, črne niti v srcu sprede, Majdica nič lepa ni, — črne roke brž dobi! Roke dom ves potemnijo, žalosti povsod delijo: mami v duši je gorje, atu stisne se srce, babici na stare dneve še ostrijo bridke reve in v nebesih ljubi Bog žalosten je črnih rok, pošlje angela, da sede Majdi v srce, niti sprede Škrat zbeži, otrok vzžari, t— zlate roke brž dobi..«
še neka] primernih božičnih darov
SLIKANJE NA LES ALI PAPIR
Slikanje na les ali papir z vodenimi barvicami, je kaj lepo in prijetno delo. Najprvo se moramo odločiti kaj bomo poslikali, nato moramo poskrbeti primerno risbo in določiti barve. Tako lahko napravimo lepo sliko na papir v barvah, ki jo damo v preprost okvir ali poslikamo pokrov škatljice. Kako delamo z barvicami, je danes znano že vsakemu ljudskošolskemu otroku. Če je risba lepa in roka količkaj spretna in če ima otrok še dober okus, se pri takem delu lahko zelo izkaže.
NAMIZNA POSODA IZ PAPIRJA Božično mizo lahko okrasimo z lič» nimi papirnatimi skodelicami in sveč-
niki, ki jih sami napravimo. Nič dnu gega ne potrebujemo kakor večjo množino serpentin in pa klej. Serpentin« poznate vsi? To so ozko narezani pisani papirnati trakovi, zviti v majhna kolesca. Dobijo se v papirnatih trgovinah in so zelo po ceni. Menda stane komad 50 par. Ime je italijansko. Pride od besede »la serpente« (kača). Pri nas in povsod drugje se obmetavajo z njimi oo zabavnih večerih, posebno na Silvestrovo in pred pustom. V metanju serpentin so nekateri pravi mojstrL A VTnh-no se k delu:
Serpentino prervij emo v nov kolobar ček in sicer tako da ne bo na sredi luknjice kakor je v serpentini. Ko smo porabili en kolobarčelc, zalepimo skupaj stari konec in konec nove serpentine in zvijamo kar naprej dokler ne dosežemo v kolobarčku premera 19 cm. Za tako kolesce bomo porabili več serpentin in sicer vzemimo vsakokrat drugačno barvo. Zadnji konec serpentine moramo posebno dobro zalepiti, da se ne bo podiral. Iz tega kolobar-čka bomo napravili skledo za sadje. Začnimo jo oblikovati. Poglejmo sliko, kako nam je držati roke pri tem delu. S palci oblikujemo skledo na notranji strani z ostalimi prsti pa na zunanji. Delati moramo zelo previdno in paziti, da sklede ne predremo s prsti. Če smo serpentine dovolj trdno zvili, bomo tudi skledo zlahka oblikovali. Ko
smo dobili obliko, ki smo jo želeli. po» mažemo vso skledo na obeh straneh z mehkim čopičem in nerazredčenim vo-denastim steklom Ko se posuši, jo še dvakrat tako namažemo. Ko je klej suh. je predmet trd kakor bi bil iz lesa Pripomniti pa moramo da vode ne drži Končno prevlečemo posodo še z čistim svetlim lakom. In nobenemu ne bo mogoče uganiti iz česa in kako so te stvari napravljene
Svečnike napravimo prav tako. Najprej moramo prevleči z vodenastim steklom vse tri kose. ki jih potrebujemo za svečnik Stojalo izoblikujemo s prsti kakor vidimo na sliki, srednji kos je popolnoma raven, skodelica, v kateri stoji sveča pa je spet oblikovana. Dele zlepimo skupaj, jih namažemo trikrat 7. vodenastim steklom potem pa še z lakom kakor skledo za sadje.
PAPIRNATA KOŠARICA
Lično papirnato košarico lahko na-
Eravimo iz pergamentnega papirja. >m> košarice ie okroglo Meri naj približno 18 cm Najhitreje dobimo ta krog. če poveznemo krožnik na papir in s svinčnikom zaznamujemo okrog-lino. Nato urežemo pravokotnik, kakih 30 cm visok Spodnji konec naj ima dve vrsti luknjic kakor kaže naša slika Okrog in okrog pa napravimo v razdalji 2 cm male luknjice Z svileno vrvico ali navadnim sukancem sešije-mo zdaj po luknjicah najprvo ob strani. potem prišijemo dno in nazadnje ohšijcmo prav lepo in trdno še zgornji rob koša.
OMARICA ZA ORODJE
Takale omarica za malo orodje, bo očeta prav gotovo zelo razveselila Še posebno je pa bo vesel zato, ker jo bo lahko zaklenil pred otroki! Pravijo, da se mora sleherni oče kakor lev boriti, da pustijo otroci njegove stvari v miru Taka omarica se da prav lahko napraviti iz srednje velikega zaboja Pokrov odstranimo na obeh podolgastih straneh pa odrežemo 8 — 10 cm široke deščice in jih pribijemo na sprednjo stran kar tvori potem nekakšen okvir na katerega pribijemo na eni strani dva tečaja, na drugi pa pripravo za ključavnico.
V omarico pritrdimo z vijaki dve ozki močni deščici Na zunanji strani te deščice pribijemo z žebljički močan pas usnja in sicer v takih presledkih, da nastanejo kakor majhni žepi v katere se potem vtika posamezno orodje Končno zaboj lepo očistimo in zgladimo po vrhu pa še z lakom namažemo.
Stana Vinšek:
Meglice
Vile-sestrice, bele meglice, splavajte lahno iz tihe vodice; travico zebe, travo zeleno, vso zagrnite jo v belo kopreno. Vile-sestrice, bele meglice, cvetke zavijte v bele tenčice, drevje ogrnite v bel pajčolan, v belo odejo pogorje in plan. Vile-sestrice, bele meglice, nežno in milo vam belo je lice; v vašem naročju, rahlo objet sanje prebele zasniva naj svet.
Jutro včkl pišejo
Dragi stric Matic! Ko sem prečitala navodila za novi natečaj, sem se spomnila na pripovedovanje strica Hinka, ki nas je lansko zimo obiskal Ob dolgih zimskih večerih, ko so bile že vse novice izčrpane, nam je povedal tudi mnogo dogodkov iz svetovne voine Enega sem si posebno dobro zapomnila. Takole je pripovedoval:
»Nobena beseda ne more popisati teh strahot. Nihče kdor jih ni sam doživel, si jih ne more predstavljati.«
»Ko sem se po bolniškem dopustu« (bil je ranejn v Galicijil »javil na pristojnem mestu, sem bil dodeljen na fron to v — Dobrudžo. To je bil Dekel! Spočetka sem živel kot v mrzlici, pozneje sem otopel. Nemogoče se mi je zdelo, da pridem iz tega pekla. Konec sem pa videl jasno pred seboj tisto strahotno popoldne, ki ga nikdar ne pozabim. Čudovito jasno se spominjam, da je kazala ura v operacijski sobi točno pol 3., ko so me prenesli vanjo Bil sem namreč ranjen na kolenu in operacija je bila nujno potrebna, ker je ostalo še nekaj drobcev železa v njem. Prevežejo me torej na operacijsko mizo Toda kaj pomeni to brnenje v zraku' Letala! Sestre in zdravnik poblede. Ssssik! Stavba se strese. Granate! Resssk! Bumm! Okna popokajo. Glasovi, ne kriki: »Ogenj, ogenj!« Sestre zbeže. Zdravnik okleva. Buuum... Silovit piš pihne skozi razbita okna. Vrata se s treskom zapro. Steklenice, zdravniški instrumenti padajo po tleh. Zdravnik pa nemočen sloni na mizi in z izbuljenimi očmi strmi vame. Tistih oči ne pozabim nikdar Jaz tulim kot divji: »Odveži. odveži me, odveži!« Ne gre! Roke mu treneta jo. Zdajci zdivja še on skozi vrata Jaz se penim, trgam, okrog mene na bobnenje, sikanje. »Konec, konec!« Poslednji napor! Pok raztrganih jermenov se izgubi v silnem trušču Rešen! Noge ne čutim Zdivjam po sobi. V razburienosti ne morem odpreti vrat. Okno! Odpahnem ga skočim ven Zdrčim po strehi skladišča, ki je prislonjeno h stavbi. Padec Na srečo je samo en meter do tal Pri-letim na trato, vendar se ves tresem. Bežim dalje Ogenj! V zraku vedno rlo-venje, žvižganje, piskanje. S vik! V zem-
ljo, kakšnih 100 m od mene. se zari]e granata. Padem Prst brizgne na vse strani Strašen pok, za nekaj časa og!u-šim. Drobci prsti me pokrijejo. V ušesih mi buči, ne slišim, ne vidim ničesar več. Vse v meni tone Kot blisk me prešine: »Prišlo je! — toda ne, bila je le nezavest. Zbudil sem se na postelji. Poleg mene sestra. (Nej). Njen pogled prosi odpuščanja. Spomnim se samo njenega bega. vse strahote Grozno.«
»Da, strašno je bilo, to je le drobec. Neštetokrat sem gledal smrti v oči in v tistih strašnih trenutkih, ko je vse mrlo v meni, se mi je vedno določneje oblikovala ena sama misel: »Vsi, ki smo doživeli vojno, je nočemo več, mi hočemo mir. Le v miru je obstoj in napredek!«	I
Draga Lindič, Sevnica, t. 5. dij. nib. r. žen. drž. real. g. v Ljubljani.
Iz dni grozote. Leta 1914 je zagorel v Evropi ogenj vojne morije Tužno so se poslovili dragi bratje in sestre, očetje in matere ter so mladi fantje polni srčne tegobe odrinili na od krvi splozke fronte. Prenekateri so umirali zapuščeni na bojnih poljanah, kjer so se orile v noč krvave bojne davorije Ostali so na frontah, pomrli kot živali izven domovine. Pa je vseeno prišel dan miru 11. novembra 1918. je zatrobil na francoski fronti, francoski štabni trobentač pesem miru.
Tedaj so se vrnili naši očetje in dedje v novo domovino, kateri so s krvjo začrtali njene meje Veliko pa jih je padlo na okrvavljeni žrtvenik narodnega osvobojen ja.
Iz njih krvi se je kakor trofeja zmage dvignila zastava kraljevine Jugoslavije.
Dandanes, ko evropski mir visi na nitki negotovosti, in nam zopet preti vojni polom ne obupajmo, pač pa glejmo da bomo ohranili mir. ki je zelo potreben za kulturni razvitek sleherne države.
Cundri? France, ul. IV.a razr. ta» i. na Jesenicah
Hanica t
Katera je lepša
Irenka je bila zelo domišljava, da celo nečimerna deklica. Cesto je postavala pred zrcalom ter z zadovoljstvom motrila svoj sveži, od gostih zlatorume-nih kodrov obkroženi obrazek. Tudi li-špala se je rada. Vedno je nadlegovala mater za nove obleke, ki pa so moral* biti kričeče barve, da so ji ugajale.
Pripetilo se je, da je razred, katerega je obiskovala Irenka, dobil novo učiteljico. Ko ta prvič stopi v razred, jo učenke pozdravijo s pestrimi iopki domačih rož. Tudi Irenka, oblečena v novo rudečo obleko, pristopi v paru 8 svojo součenko bledo Metko k učiteljici in ji izroči šopek cvetic. Učiteljica objame obe deklici ter se jima iskreno zahvali.
Vsled prijaznosti in domačnosti lju-beznjive učiteljice pa že naduti Irenki zraste pogum. Vzpne se na prste in za-fiepeče učiteljici na uho:
»Gospodična, katera izmed naju Je lepša, jaz ali Metka?«
Obraz učiteljice se hipoma zresni. Se enkrat poboža obe deklici in odvrne kratko:
»Irenka, na to vprašanje dobU odgovor čez par tednov!«
Nečimerni deklici ta odgovor ni nič kaj po volji, ali ker ni drugače, se, če tudi nerada, uda in čaka.
Od tedaj 90 minuli že trije tedni, ko nekoč učiteljica pokliče Irenko k sebi na šolski vrt.
»VidiS Irenka,« začne smehljaje, »zdaj ti pa že lahko odgovorim na tisto vprašanje. Katera je lepša — si hotela vedeti. Zdaj, ko sem spoznala in pretehtala tebe in Metko, lahko povem. Vedi pa, ljuba deklica, da govorim le o lepoti srca in duše. Kaj koristi človeku 5e tako lep obraz, le tako dragocena obleka, ako pa je v svoji notranjosti malovreden. Sicer Bog varuj, da bi tebe Irenka štela med hudobne ljudi, aH za sedaj Ima Metka lepše lastnosti od tebe in je torej ona zame lepSa. Ona Je bolj ponižna, vse bolj pohlevna od tebe ln tudi uči se za enkrat bolje nego ti. Skušaj Irenka, nekoliko posnemati Metkol Ne bodi domišljava ln oSabnal Vse kar Je pri človeku na zunaj lepega, tako hitro mine. Lepota ln vrednota duše ln srca pa ostana trajna to edino ta na« osrečuje.«	'
Irenka se zave svojih slabosti in njene modre oči so na mah polne solz. Vsa •krušena molče prikima, nato se pa raupno in ljubeče privije k svoji dobri učiteljicL
Satovna križanka
1. leposlovec; 2. glasbilo; 3. orodje; 4. divje sadno drevo; 5. španski plesj 6. obrtnik; 7. gozdna cvetica.
Rešitev kvadrata IV
L mops; 2. orel; 3. peča; 1 slap.
Listnica rreifaiŠfva
Uganke in krlžanske iz zadnjih iU» vilk ao pravilno rešili:
Branko Golob, uč. I. razr. mešč. dol« v St. Lenartu v Slov. goricah, Longef Ludvig, uč. V.a razr. na Grabnu v LJubljani, Stich Slavko, dijak I. drl reaL gimn. III. razr. v Ljubljani, Drago Zad» nik, dijak ? razr. v Št Vidu nad Ljubljano, Lapuh Zvonko, dijak ? razr. T LJubljani, Kralj Vojko, dijak Il.b razr. Ilir. drž. real. gimn. v Ljubljani, Edo Prostor, uč. I. razr. gimn. v Ljubljani, Vezovišek Branko, uč. IV. razr. v Senovem pri Rajhenburgu, Šinkovec Peter, uč. I. drž. real. gimn. v LJubljani, Dušan Sajovic, uč. IH.a razr. v Celju, G rum Zaromir, dijak L drž. real. ginuv