Številka: 112 Posamezne Številke« Navadne Din 1'—<, ob nedeljah Din 1*50. »TABOR" izhaja vsak dan. ratvu nedelje in praznikov, oh 1%. **•■ datumom naslednjejra dne b • mesečno po pošti D 12*50 zemstvo D 20*50, dostav’ P 14*—9 na izkaznic'* inserati po dogovoi. Naroča se pri opravi »TABOR/t . MARIBOR, Jurčičeva ulica štev, 1 MBn r\.. Posamezne Številkei Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO «e nahaja v Mari* boru, Jurčičeva ul št. 4, L nad* etropie. Telefon interurb. at. 2711 UPRAVA le nahaja v Jurčičevi ulici Št, 4» pritličja, desno. Tele* fon št 24. SHS poatnočekovni račun štev. 11.7*7. Na naročila bre* denarja ne m •sira. .— Rokopisi se ne vračajo. Leto: IV. Maribor, sobota 19. maja 1923. Mnenje ekstremnih srbskih radikalov o dr. Korošcu in njegovi politiki. Kaži klerikalni listi, posebno -Slra-Za« ža« prav radi citirajo razne »Balka-nQve« napade na demokrata itd., molče Pa kakor grob o napadih istega lista na ttjih same. Mi so z »Balkanom* gotovo no strinjamo, med njimi in med nami je Prepud, ki ni nič manjši kakor prepad nami In med »Stražo«, vendar pa jo Potrebno, da so od časa do časa ozremo tudi v njegovo kolone, da vidimo, kako Presoja razne politično dogodke, V Štefki 128 od 12. t. m. prinaša »Balkan« *el° karakterističen uvodni članek o dr. •Korošcu, iz katerega se jasno zrcali ntnenje ekstremnih radikalov o naših klerikalcih, ki pa dokazujejo obenem, ,a klerikalci s svojo sedanjo taktiko ne uspeli, da jo vse njihovo delo za- bu‘ Srhl nc bodo nikoli dopustili, da 0 .2lnagala Koroščeva iit Kadi če va teza reh narodih in bodo vsak trenutek r Politična misija generala Le Bonda. Nova grupacija evropskih držav? du;i-nb treba tudi z orožjem, za-čev* * poizkus uresničenja lladi- t r ?a i11 Koroščevega načrta. Da vidijo 1 1 ^aši čitatelji, kako piše »Balkan« o Korošcu, nrinašamo tu glavne od- dr, . . ;-vU, prinašamo tu glavne • ay © članka. »Tudi on zanika narodno orinstvo. Največji sovražnik Slovencev 6 vPOI> ^■0,,°®cc'® »Balkan« piše: »Velečastiti pop Korošec, sedanji vo-iia večine Slovencev, se igra z ognjem. Res Je. da nas letošnja zgodnja vročina Beograd, 18. maja. (Izv.) Včeraj je Italiji. Francija hoče ta korak Italije pa-dospel 'semkaj francoski general Le Bon- rirati na ta način, da stopi v kar Jiajožje de. Na kolodvoru gaje sprejel oddelek stike z državami male antante. Tako se francoskih vojakov, odposlanci vlado in tolmači tudi obisk maršala Focha na vojni minister. Včeraj je poselil general Poljskem in' v Češkoslovaški ter poset Le Bonde ministrskega predsednika P&« generala Le Konda v Bumuniji in' Jngo-šj'č9 in je ostal pri njem dalje časa v slaviji. Odprto je še vprašanje, ali bo šla živahnem razgovoru. Popoldne je bil da- mala antanta čez drn in str n s Francijo, lje časa v avdijenc.i pri kralju. Zvečer jo Vodilni politik male antante, čeŠkoslova-bil prirejdn na čast visokemu gostu v, ški zunanji minister dr. Bcncš koleba oficirskem domu banket. med Francijo irf Anglijo in sedaj se bo Beograd, 18. maja. (Izv.) V politič- treba odločiti za eno ali drugo, ali pa nih krogih spravljajo prihod francoskega ostati pri do f danji politiki. General Le generala Le Ronda v zvezo z novo gru- Bonde bo obiskal v Beogradu vse vojaš-pacijo držav v Evropi. V prvem1 redu nice, kar spravljajo v zvezo s kreditom, ki stoji Italija, za katero tekmujeta Anglija Ka je Francija dovolila naši državi za in Francija, hoteč jo vsaka pridobiti za- oboroževanje. Iz stanja vojske hoče Spo-se. Pred par dnevi je posetll Mussolinija znati, kako se je ta kredit uporabil. Ob-angleški kralj, kar smatra Francija kot iskal bo tudi posadke v Skopijo, Paraje-nekako manifestacijo Anglije proti vn, Novem Sadu, Zagrebu iri Ljubljani. Franciji, Italija je pri tej priliki dobila Beograd, 18. maja. Včeraj ie bil od oficijelne angleške strani migljaj, da general Le Bonda »prejet od kralja v Anglija mnogo drži na sedanji režim v. posebni avdijencl. Krasin v Londonu. London, 18. maja. Semkaj je pri- 'daljšanju § štraftf Afigt-je ruški Vladi Spe1 dela precej neobčutljive za ogenj, toda ®Senj. katerega vnaša v duhove naše Javnosti zločinsko in lahkomiselno pop Korošec, postane za naš narod, a ošobito Še za slovenski del lahko opasnejši nego je opasna vročina in suša za pomladansko setev. G. Korošcu Se zdi, da je višek modrosti in potrebo zastrupljati naš narod z neslogo in razprtijo ravno sedaj, ko je obojega žc preveč. Morda pa je tako delo v programu njegovega avstrijsko Vatikanskega čuvstvovanjal Zvest polifonim koncepcijam g. Radiča gre tudi 0,1 Po njegovih stopinjah ter zahteva, da ^ mora ta naša država urediti na pod-Ragl Pekega sporazuma. Tudi on, kakor re pozablja, da so našo državo u- . ■ 6 zmage na bojnih poljanah in irovne pogodbe, ne pa kaki »bratski« ‘ Prazumi. Tudi on’, kakor g. Radič zali-°Va> da to državo uredi nekak spora-um treh narodov, ki ee imenujejo Srbi, ^ ln ®-0venci- Ce zahteva to g. Ramen-, !m,cnm Hrvatov, se da to do gotove ••v ?!' llpravK*iti s stališča nekakih rnt t - ™°V’ 6e pa zahteva to Ko- kete tl .iaLenn,Slovencev, baš ker manjkajo ti interesi, to ni mogoče. . Hrvati so v davni, davni prošlosti ipak imeli svojo lastno državo, borili so se zanjo in za svoje hrvatsko ime, znali So ustvariti tudi svojo lastno individualnost in je njihova težnja, vrniti se v to individualnost, deloma razumljiva kot glas prošlosti. Kaj pa so napravili v Prošlosti zase, za svojo državo, svojo svobodo in svoje ime Slovenci? Kdo je »ploh čul o njih v daljni in bližnji prošlosti? Mala slovenska oaza na tromeji tujinske pustinje — to so bili Koroščevi Slovenci vse do 1918. leta. Ge bi se bila svetovna vojna odločila zmagovito za centralno države, bi Slovenci v nekaj desetletjih bili Sploh izginili s površja. ostali bi bili »Kanonenfutter«, kakor So ”d srca želeli na Dunaju in tudi v Vati-ar>u. Ko hodi danes pop Korošec po s 0Pinjah Radiča, ki tudi Hrvate vodi v Pogubo, dela s tem morda: nehote na to, a se zgodi s Slovenci tako,, kakor bi se 1 p zgodilo, če bi zavezniki ne bili zma-sk u postane-i° Mamreč hrana duttaj-‘ 'b, v sedanji dobi v prvi vrsti pa ita-la&dah tppoK. Ko vse to ne fei Julo s ruski delegat Krasi n v svrho po-, gaj ari j z angleško vlado rad: fledavrfo nastalega diplomatskega konflikta. Včeraj je imel daljšo konferenca z lordom' Curzonom. Sodijo, da ne pride da preloma mod Rusijo in Anglijo. London, 17. maja. (Izv.) Razgovori, ki so se danes vršili nlcd zunanjim ministrom! lord Curzonom in' ruskim zastopnikom Krasinora, so drže v strogi tajnosti Govori se, da sta razpravljala o po- stavljenega roka. Krasin je takoj po razgovoru stopil v stiko s svojo vlado. Moskva, 17. maja: (Izv.) Buški tisk pravi v polemiki o ruski noti, da je odvisno edino le od Anglije, ali zavlada mir ali pa so razpiha nova vojna. Rusija s: vojne ne boji, vendar pa se ji bo Skušalo izogniti ter želi, da bi vladali med obema državama normalni odnošaji. Z m.ii no vestjo pričakuje ruska sovjetska vlada angleški odgovor. ; _ Zadovoljni P6incare. Dohodki zasedbe daleč Hadkrlljuje.io izdatke. — Franclja pridobila ln ostane \ Foruhrju. Pariz, 18. maja. (Izv.) Na 'skupni dobila in ne more pri tem ničesar izgubi seji parlamentarnih odborov zn zunanje ti. Trdno pa je odločena, držati to garaii-zadevc in finance je izjav1! ministrski cijo tako dolgo v svoji oblasti, dokler predsednik Poiucare, da je‘zasedba Po- Nemčija ne poravna svojih iz mirovnih pogodb izvirajočih obveznosti. Na tozadevna vprašanja je Tftulalje izjavil Poiucare, da bi se nemške reparacije mogle zmanjšati edinole sorazmerno z medza-vezniškimi dolgovi. Predvsem pa mora Francija skrbeti za svojo varnost pred nomškimi napadi in za to bi zadostovala nevtralizacija levega renskega brega. Oba odbora Sta izjave ministrskega predsednika z odobravanjem vze’a na zrtauje. rubrja prešla v periodo ustaljenosti. Dobave Iz zasedenega ozemlja, tudi če šc upošteva delež reparacijske komisije, daleko nadkriljujejo izdatke. Z mirno vestjo lahko trdi, da bodo reparacije v Poruhrju nesle mnogo več, kakor se je sploh pričakovalo. Organizacija se izpopolnjuje od dne do dne. Francija lahko ostane v Poruhrju, kakor dolgo bo to smatrala za potrebno. Z zasedbo je le prl- Volike borbe v Bolgariji. Beograd, 17 tria ja Vlada SlrmKo-lijskega z vso odločnostjo nadaljuje borbo proti mak uloTtstvu jnščlnt koniita šem. Ves jug j.vpadni del 'Bo.lRa.rHke je spremenjen’ y bojišč'* Med vladnimi irf komitašklml četami. Dar za 'd m rit se vr- Carigradu nalog, naj se vzdrže vsake 'demonstracije, ker se je bati grško-srbske-ga(?) napada na Turčijo. Vest ofioijelrio ni potrjena. Se redni spioti! Nekateri Kraii su Že po- RefWn praga 16<54, MMan polnoma o.ušc: i komitov. \ndjo kom^ Newyorfc 554f Dunaj 0.0078X, žig. tašev. Todor Aleksandrov je bil ubit v nnn .____ BORZA. Čutih, 18. maja. (Izv.) Sklepni tečaj Pariz 37..02, Beograd 5.75» London 26.64 26.97, krone 0.0078 kt, Budimpešta 0.10 tri osmine. Varšava 0.0116, Sofija 4.45. Trst, 17. maja, devize: Beograd 21.40 21.60, Pariz 136.50-137. London 95-95.20. Newyork 20.475—20.575, Dunaj 0.0285-0.03; valute: dinarji 21.60—22, dolarji 20.45 —20.55, 20 carinskih frankov 78.25—79. Praga: 17. maja. Dunaj 4.G0, Berlin 7-10, Pim 162.75, Budimpešta 62.50, Pariz 221.30, London 154.8Ml, Newyork 33.80, Curih 599.75, Beograd 35.25. Berlin, 17. maja. Dunaj 66-33, Bu dimpcšta 877, Milan 225.933, Praga 139.650, Pariz 312.217. London 214.711.87 Pariz, 17. maja. (Izv.) »'Journal« po- Newyork 46.533.37. Curih 842.887, Beo- roča iz Londona: Glasom vesti iz Cari- Sffad, 48.977« gradi go dobili jrgi angleški oficirji »-O— beju z vladnimi1 četami. Pan it d rte m se vrše nove s •vran .’•> komitašev id ljudi, ki so ž njimi v zvezi. Fochov povratek v Pariz. Dunaj, 18. maja. (Tzv.) Maršal Focli je danes preko Dunaja odpotoval v Pariz. V doglednem času namerava posetiti tudi Jugoslavijo in RumuUijo. Njegovemu potovanju 'se pripisuje velika važnost. Bajke. zvezi z velikimi slovanskimi irf balkari-r skiini interesi, katerih jezuitsko-vatikarf«! ska duša velečastitega Korošca ne po*j zna in ne razume — bi bilo v resnici naj-r* boljo pahniti Koroščeve Slovence v —‘! tujo suženjstvo. Kar ni sposobno življenja v svobodi, v svoji svobodi, je Polje,: da tako konča. Toda ker je vse to v)j zvezi s temi velikimi interesi, ne more-; mo nikoli dopustiti, da bi tuje pete zopet tlačile naše zemlje na ljubo kakcrtiu Korošcu, Radiču ali Spahu. s. Naš narod, osobito srbski, je preveot pretrpel in prelil preveč dragocene krvi, za svobodo Slovencev, da bi sedaj dopustil, da jih kak Korošec s pomočjo svojih nahujskanih volilcev spravi zopet pod tuji jarem. Mi, ki smo osvobo-1 dili Slovonco tujcev, smo pripravljeni osvoboditi jih tudi Korošca. V svoji! nedavni izjavi je pop Korošec zatrjeval,: da smo Srbi, Hrvati in Slovenci trije1 narodi. Samo na tej podlagi je mogoče, po njegovem mišljenju, urediti našo notranje državno razmerje. Na to ne bok' nikoli pristal noben Srbi Ali bomo živeli kot en narod v eni sami lastni svobodni državi, ali pa se bomo razšli tako«; da bo vsak iskal svoje. V tem slučaju bi mi Srbi smatrali Hrvate in Slovenc« za nam sovražne narode irt bi temu primerno tudi postopali ž njimi. Iz Zagreba in iz Ljubljane nam pravijo, da bi se v takem slučaju umešalo v naše zadeve tudi inozemstvo, mi Srbi pa se te tuje intervencije ne bojimo. Tudi če bi set inozemstvo umešalo, bi se umešalo v* naš prilog, mislimo pri tem seveda ista-1 mo na naše zavezniško inozemstvo, ne pa na skrahirane prijatelje Radiča in1 Ko-> rošca. Mi Srbi hočemo živeti v razdvojeS? državi treh narodov, kateri bi se pol vzgledu narodov nekdanje Avstro-Ogrškal neprestano bili med seboj irf izpodrivali drug drugega. Če Hrvati s. Radiča iri! Slovenci g. Korošca mislijo, da lahkot stopijo iz skupnega državnega okvirja# v katerega so prostovoljno stopili. Staj" poizkusijo. Ako so pošteni, junaški irf' res ljubijo svojo svobodo, katero jiml •-■Ogrožavajo« Srbi, naj stopijo že enkrat v odprt boj, naj prenehajo s svojini bombardiranjem % — resolucijami, EriO' vprašnn:e ta jim bo inoz-nn-tvo, csobito rfatrt pf/steljško inozemstvo ve.rfiir jno-. rale s-arUu. ste li lagali 1 1918.. ko Št« prepričevfR vso zapadrto fvropo irf Ameriko, da ste s Srbi en sam rf.irod, alii lažete danes, ko nam preko vaših voditeljev Radiča in Korošca zatrjujete, da so Srbi, Hrvati in Sloverici trije narodi? Naj bo odgovor že kakršenkoli, tuji svet bi tako prišel do prepričanja, da so Hrvati in Slovenci ali neresni irt otročji ali pa zlobni. Neresni in otročji zato, ker tako važno irf resrfo stvar kot jo narodno edinstvo proglašajo danes zal sveto resnico, jutri pa za grdo laž. Pokvarjeni in perfidni zato, ker so I. 1918 trdili, da so z nami eno radi gotovih interesov, trdijo pa 1. 1923, da z nami niso eno iz gotovih interesov. KakŠhi so t! interesi, ne bi bilo težko uganiti. Leta 1918 bi bili Hrvati in Slovenci postavljeni v isto vrsto s premaganimi Nemci in Madžari, da niso zatrjevali, da so ah Srbi en narod. Rešili so se S teirt zaslužene kazni. Leta 1923 zatrjujejo, da is Srbi niso en narod, ker mislijo, da je minila vsaka nevarnost preiti v položaj Nemcev irf Madžarov, hoteč se na ta način brez kazrfi izvleči iz stanja, proti kateremu so se borili od 1. 1914—1918 irf preiti zopet v stanje, za katero so fce borili skupno s centralnimi državami. Kakor Grki! Oni so, dokler je izglodalo, da zmaga rfemški Viljem, vsi ploskali! kralju Konstantinu, a ko se je nagibala), zmaga tfa stran zaveznikov, so poghali Konstantina iri pozvali VenizeloSa, da jih reši, in' ko jih je rešil, so zopet pregnali Venizelosa irf pozvali KoEstanti- ms® sl: jTl B O n*. wiiii—ria yošca je'17 .tm. obiskal beograjski dopis-v>5nilc zagrebške »Riječi« in ga vprašal, ali Sijsmatra, da je z ohrazovanjem homogene igadikalske vlade rešena tudi državna (kriza. Dr. Korošce je izjavil, da državne ![križe ni, amipak.da so le različni nazori o ■notranji ureditvi državo. Koalicijska vla-!ida demokratov in radikalcev bi bila rie-l®gacijia volje, da-pride do sporazuma v gjtem' vprašanju. Zato je po njegovem .Smoenju homogena radikalna vlada korak taprej v reševanju notranje krize, na no-fbenl način pa ni zapreka za sporazum. V rifceresu! države je pameten samo pravcc irijateljski-h pogajanj in sporazuma. S dai je Pašič odklonil sodelovanje s bičevičem, je pokazal, da hoče miren' l&poraaoiirt, Mi čakamo, da sedanja vlada dobro upravo ustvari milje, v katerem more izvesti sporazum, četudi samo 0 etapah. Jizgoaloveneki klub se trudi, aj 'v,-popolnem sporazumu s hrv. repu- ijibRkaaisko Seljaoko stranko omogoči ta -rateum in niti. ne misli na to, da bi do praznota tfe došlo. »Markov protokol« je prvi dokument za dobro voljo pri nas fin pri radikalih, da pride notranja situ-ja na pot konsolidacije. Pričakujemo di, da vladina deklaracija ne bo vseboval ničesar, kar bi motilo dobro razpo-ožehje za sporazumi Na vprašanje, ali jsmatrai.Aedanjo vlado za nerazrešljivo, jo izjavit Vir. Korošec, da nobena vlada ni leZtušljiva, a govoriti sedaj o zrušenju tadte, kihresno misli ria sporazum, bi bilo j® e taktno in nespoštljivo, mi pa smo bili ikdar lojalni političarji. — Kakor je idfeti, Se dr. Korošec poskuša prav do-m habilitirati za — ministrsko stoli- fcO. 1 :• * Radikalno velikosrbstvo. Naša di-•lomacija je bila že od vsega početka izključna domena radikalne stranke, ir pa je ta stranka velikosrbska, na-ajo tudi vsi naši poslaniki, konzuli 1 drugi zastopniki v inozemstvu veliko- 'fiuy de Maupaissatpt: t PoSvečeUo Paul Her vi eu-ju Testament. (Kmec.1 f JNotar je 'dvakrat zaklenil vrata in i začel citati oporoko, potem ko je pred linami odprl ovitek, zapečaten1 z rdečim ^pečatnimi-voskom in' čigar vsebina mu je plbila nepoznana. | Nenadoma moj prijatelj umolkne, postane, vzame iz svoje mizice star papir, yga razgrne in dolgo poljublja ter kon-gčrio. nadaljuje: »To je oporoka moje pprčrio ljubljene matere: ^ Podpisana Ana Katarina Genovefa /Matilda de Croixluce, zakonska žena /Janeza. Leopolda Jožefa Goutran de ^Courcils, zdrava na duhu in’ na telesu, j iizražami s tem! svojo poslednjo voljo, ji Najprej prosith Boga in potem svoje-iga dragega sina Rerfčja odpuščanja za j,, ideja nje, ki sem' ga 'storila. Mislim, da je kantoj- otrok dovolj velikodušen, da me ra-F«ume i« mi odpusti. Trpela sem’vse svo-hjje življenje. Moj rtoprog me je poročil iaarad-i denarja, nato me je zaničeval, idkrivo razumeval, trpinčil in končno neprestano varal. 1} Jaz mn odpuščam, vendar mu ne 'dol- •‘—-n. — Srbsko. Razeri par eakfeiE izjem1, nosijo vsa naša poslaništva, vsi Uaši konzulati samosrhske napise: »Poslaništvo kralje vine Srbije«, »Konzulat kraljevine Srbije«, »Delegacija kraljevine Srbije« itd. Poslaniki dri konzuli se predstavljajo kot poslaniki in konzuli kraljevine Srbije. O kaki državi SHS ali o Jugoslaviji ni niti govora. V tem smislu informirajo ti naši- zastopniki tudi inozemsko časopisje. Lansko leto, ko je potoval naš kralj y Pariz, so poročali, da potuje v Pariz »srbski« kralj. Pri odlikovanju čeških učenjakov s strani našega dvora, so delegati, ki so odlikovanja izročili, Storili ta akt kot delegati »srbskega« dvora. Beograjski delegati na kongresu .intelektualcev, ki se je vršil te dni yt Parizu, ki so bili odposlani s podporo vlade, so nastopali kot zastopniki Srbije, ne pa SHS, še manj seveda Jugo slavijei Takih primerov pa bi našteli ■lahko še brez števila. Taki so torej zastopniki stranke, ki je danes na vladi, tisto stranke, katero povzdigujejo v deveta nebesa naši klerikalci. Pred in med volitvami so bili klerikalci tisti, ki So najbolj udrihali po velikosrbstvu jn »Straža« tudi še danes besno napada velikosrbstvo — hjeni poslanci pa danes to velikosrbstvo podpirajo in’ se prav rf!ič ne zgražajo nad tem, da radikalci polagoma a sistematično zametajo državni grb, državno zastavo in državno ime ter uvajajo zopet srbski grb, srbsko zastavo in srbsko ime države. Kaj poreče k temu tisto Paše ljudstvo, ki je volilo kleri kalce samo zato, ker je hotelo, da pr:de do veljave tudi slovensko imel Če bi bilo dozorelih in bi lahko mislilo z lastno glavo, bi jih obsodilo, toda sistematično porteumnevanje s strani klerikalnih -demagogov je naše ljudi privedlo že predaleč, da bi imeli še lastno razsodnost. * Muslimani so nezadovoljni. MusJi ihanski klub je imel dne 16. tm. sejo, na kateri je razpravljal o svojem stališču napranr vladi. V klubu vlada velika nezadovoljnost, ker so muslimani popolnoma izključeni od direktnih pogajanj z vlado. Radikalci se zanje sploh ne zmenijo, dr. Korošec pa se pogaja v njihovem imenu, ne da bi bili o pogajanjih pravočasno in pravilno poučeni, kakor da niso enakopraven član federalističnega bloka. V Bosni delajo radikalci muslimanom razne težkoče irt vsi volilci imajo utis, da vlada sploh ne misli na sporazum z dr. Spahom. Stavljen je Lil predlog, naj muslimanski klub zapusti narodno skupščino, vendar pa so bo o tem definitivno sklepalo še le po turških praznikih, ko se bo izkazalo, kako mislijo radikali. Ratifikacija pogodb v avstrijskem parlamentu. Narodna skupščina je danes 'sprejela trgovinsko im plovbno pogodbo med Avstrijo in Poljsko, nadalje avstrij-sko-poljsko pogodbo glede izenačenja tu- in inozemskega obdačen ja ter avstrijsko-jugoslovensko'pogodbo glede ukiuje-hja sekvestrov in’ ureditve drugih finančnih vprašanj med Avstrijo in Jugoslavijo ter pogodbo o razsodišču glede spornih vprašanj med Avstrijo in Madžarsko. nista ljubila, me nista razvadila s pozornostmi, komaj da sta še ravnala z menoj kakor z materjo. V svojem življenju sem bila zanje to, kar Sem1 morala biti; po smrti jima ne dolgujem’ ničesar več. Krvne vezi ne. obstojajo brez neprestane ljubezni, ki jo posveča vsak dan. Nehvaležen sin je manj nego tujec; on se je okrivil zločina, kajti on nima pravice, biti indiferenten proti Svoji materi. Vedno sem’ trepetala pred ljudmi, pred njih krivičnimi zakoni, njih nečloveškimi navadami, njih nesramnimi predsodki. Pred Bogom’ se mi Hi treba več bati. Mrtva vržem od sebe sramotno hlinjenje, He bojim se več, povedat! Svojih misli, priznati in podpisati skrivnosti Svojega Srca. , f Vse moje premoženje, v kolikor mi zakon dopušča, da z njimi razpolagam’, prepuščam’ v hrambo svojemu iskreno ljubljenemu ljubimcu Petru Germer Simon de Bonrneval, da preide končno rta najinega,dragega sina Renčja. (Sicer pa je ta poslednja volja na bolj precizen’ način1 izražena v notarskem aktu.) -.>! , In’ pred najvišjim Sodnikom, ki mie ču-jc, izjavljam, da bi preklinjala nebo irt Dnevna kronika. — Judehburški dogodki. Prosimo vse one, ki so ali sami doživeli znane dogodke v Judenburgu 1. 1918 ali pa imajo sicer konkretne podatke, da napišejo svoje Spomine ter nam jih vpošljejo najkasneje do 25. tm1. Istočasno prosimo vse, ki tudi sicer imajo kake zanimive reminiscence o nacijonalnih dogodkih med vojno ter zlasti tik pred preobratom’, da nairt jih do istega dneva dado rta razpolago. — Uredništvo. — Klerikalna narodna zavednost. Vedno smo trdili, da je klerikalna narodna zavednost samo prazna krinka, katero si nasade takrat, ko jim kaže. Našteli smo tudi že nebroj dokazov1, rtov lep dokaz pa nam nudi klerikalni Diletantski oder v Lebnu. Lebenski klerikalci prirede na binkoštni pondeljek 21. tm. dramatično predstavo v Ribnici na Pohorju in dasiravno je tam tudi Slovenska gostilna, so si izbrali raj nemško gostilno znanega Edvarda Sollero mlajšega. Ta Sollero, po pokoljeriju seveda Italijan’, je bil pred osvobojenjem, posebno pa med vojno strasten' sovražnik našega riaroda, tak pa je ostal tudi po osvobojenju in samo njegovo delo je, da so v docela slovenski Ribnici dobili Nemci pri zadnjih državnozborskih volitvah celih 116 glasov. In tega človeka podpirajo sedaj naši klerikalci. Hočete še večji dokaz, kakšna je njihova, narodna zavest? — Klopni vrh. Nemškutarski gostilničar Dolinšek ima v lovski koči gostilno na podlagi koncesije ruške podružnice SPD. Pretekli teden sta prišla dva mariborska profesorja s 16 dijaki na majski izlet irt se oglasila v tej gostilni, ker koča SPD še ni oskrbovana. Ko se je hči Dolinšeka jezila nad nekim dijakom, se je eden gospodov opravičil, češ, da je gospodična dijaka'..slabo razumela, da fant ni mislil zlega. Nato se je v prostaškem tonu spravila ona še nad profesorja. Ko je on hotel Dolinšeku pojasniti stvar, ga je Dolinšek prijel za ramo in ga sunil skozi vrata ven, z besedami: »Marsch hiriaus!« Seveda je vsa družba takoj zapustila to zloglasno nemčursko jamo. Vprašamo planince, kdo bo še prestopil prag te koče? Pa tudi ruško podružnico SPD, če ne misli takoj odvzeti Dolinšeku svoje koncesije? Udeleženec. — Stavka krojaških pomočnikov v Celju. Že dalj časa se je pripravljala stavka krojaških pomočnikov, ki je izbruhnila 13. tm. z zahtevo po 25% povišanju mezd. Izgleda, da bo stavka trajala del j časa, ker se krojaški mojstri branijo poviška. Pravi jo, da vsled visokih cen že itak nimajo odjemalcev. Delavstvo bi si po njihovem mnenju lahko zboljšalo svoj gmotni položaj z nadurnim delom. — Konec požigalca. Nedavno so listi prinesli vest, da oblasti zasledujejo Ferdinanda Kumpa iz kočevske okolice, ki je osumljen' dveh požigov. Kakor sedaj izvemo, je zasledovanje ustavljeno, ker je Kump izvršil samomor. — Maršal Foch pride v Beograd. Iz Beograda poročajo, da poseti maršal Foch tudi našo državo. Čas prihoda še " k’" k’1" ni nataiičrfo znart. udane, nežne irt trdne ljubezni Svojega dragega, če ne bi bila razumela v njegovem objemu, da je ustvaril Stvarnik bitja, da se ljubijo, podpirajo, tolažijo in da jočejo skupaj v urah bridkosti. Oče mojili Starejših sinov je gospod de Courcils. Samo Reneju je dal življenje gospod de Bourrteval. Prosim Gospoda, ljudi irt njih usode, da postavi očeta in sina nad soeijalne predsodke in da ustvari med njima ljubezen' do smrti in da mi ohranita ljubezen, ko bom že v svoji krsti, Matilda de Croixluce.« Gospod de Courcils še je dvignil; zakričal je: »To je -oporoka blazne ženske!« Nato je stopil gospod de Bourrteval za korak naprej in''je izjavil z močnim in ofstrim glasom: »Jaz, Simon de Bourrte-v-al, izjavljam, da vsebuje to pisanje samo čisto resnico. Pripravljen sem to dokazati g pismi, ki jih imam.« Po teh Besedah je stopil gospod de Coureil proti njemu. Zdelo še je, da se hočeta spoprijeti. Trepetaje sta si stala nasproti, oba velika, eden debel, drugi isuh. Mož moje matere je iztisnil jeclja-je: »Vi ste podlež!« Drugi je izpregovo-ril odločno in suho, kalkor prej: »Gošpod, sestaneva še še drugod. Že davno bi vas bilt.Q^jrt|utalJn;. izzv.al, če mi ne hi bil Ministrski Svet' je ES svoji četrtkovi seji razpravljal o pri* pravah in programu za sprejem. P°“ drobnosti še niso znane. — Prepovedan list. Ministrstvo za notranje zadeve je zabranilo širjenje m' uvažanje v Budimpešti izhajajočega »Ncues politisches Volksblatt«, ker P'se proti interesom naše države. f— Društvom in organizacijam. Odč;,r za prevoz judenburških žrtev oiX)Z^a vsa društva, korporacije in organizacd1’* •V Ljubljani in po deželi, da se izvrši f* kop žrtev v Judenburgu dne 29. 0^®' nakar se rakve z žrtvami takoj prepel' jo v domovino, tako, da se pogreb * Ljubljani predvideno vrši dne 2. ali * 'junija. Odbor upa, da bodo vse aaJe narodne in kulturne organizacije, £°* spodarska in stanovska udruženja a svojo mnogoštevilno in slavnostno udeležbo pri pogrebu pokazala, da se zavedajo, da je razmah našega kulturne#® udejstvovanja, sad. ki je vzklil iz krv1 onih žrtev, ki so padle v boju za naš® svobodo. V dneh prevoza in pokopa 2U' denburških žrte^ mora celi narod s tih® molitvijo obnavljati prisego zvestob® državi, ki je čuvarica naše svobode, v’ pobožnem spominu se moramo klaiij®^ onim, ki so padli, da smo mi vstali. — Vozne olajšave udeležnikom požre* ba .iudenburškili žrtev. Obratno ravnateljstvo južne železnice je udeležnikorf pogreba judenburških žrtev v Ljubljani* ki se vrši dne 2. junija 1923, dovolilo 50$ popust voznih cen potniških vlakov z* enkratno vožnjo od nastopne postaje d® Ljubljane gl. kolodvor in nazaj. Te olai' šave veljajo iz vseh postaj v območj® obratnega ravnateljtsva Ljubljana, i®” vzemši progo Bares-Pakrac. Da se r®°' rejo udeležnikom, ki žele biti delež®1 voznih olajšav, pravočasno dostaviti P°' trebne izkaznice, prosi odbor vsa dr®' štva, organizacije, korporacije, občine i® razne deputacije, da prijavijo število ®' deležencev, nakar bo odbor doposl®* potrebno število izkaznic. Osebe, ki 60 žele udeležiti pogreba kot posamezniki ne kot člani društve, organizacij, ob?^ ali raznih deputacij, morajo i stotak® zaprositi za dopošiljatev izkaznice, 0®® bor želi v svrho olajšavo irt pospešit^ dela, da posamezniki prijavijo udeležb5 na pogrebu najbližjim irt najprikladn®^ šim društvom, deputacijam itd., da j i*® potem te korporacije izroče izkaziii®0; Odprava se vrši na ta način, da k«®1, vsak udeleženec pri stopni postaji ®e'° enosmerno vozno karto in istotam hteva, da se mu žigosa vozna karta in kaznica. Tako žigosana vozna karta Ija v zvezi z izkaznico tudi za povrat®9 vožnjo. Preki njen je vožnje ni dopust®®' Odbor je zaprosil tudi za vozne olajša^'8 po državnih železnicah, vendar pa d® sedaj še ni dobil rešitve. Narodna d®1' žnost veleva, da je udeležba pri pogreb® veličastna. — Srečen padec. Minulo soboto ^ padla v Novem' Sadu neka delavka/ drugega nadstropja neke nove zgradb®' Ker je padla ria kup peška, je dobil® samo lahke poškodbe irt ostala pri živ' Ijenju. za čaša njenega življenja predvsem & srcu mir uboge žene, kateri ste vi P0* vzročili toliko gorja.« - Nato še je obrnil proti meni: »Vi/ moj sin. Ali mi hočete slediti? Jaz ni®1// pravice, vas odvesti, vendar se je hoč® poslužiti, če me hočete spremiti.« . s Stisnil sem mu roko, ne da bi ‘_-odgovoril. Skupaj sva odšla. Bil da gotovo do treh četrtin blazen'. Dva dni po tem dogodku je goi de Bourrteval v dvoboju ubil g®9p0, u de Courcils. Moja brata sta iz ^ pred škandalom molčala. Jaz Sem’ ®Vn1 odstopil irt onadva sta tudi sprejel®3?.0* lovico premoženja, ki ga je zap®s moja mati. Nadel sem šl ime svojega prave-® četa irt odložil ono, ki nti ga Je 3 zakon in ki ni bilo moje. Gošpod de Bourneval je umrl pr' petimi leti; jaz še do danes nisem P* bolel te izgube.« Rene je vstal, napravil'nekaj kora^ kov in sle postavil meni nasproti. » Trdim, da je testament moje matere e najlepših, najbolj lojalnih in največ dejanj, ki jih zaniore žena storiti. Ali ni to tudi vaše mrtenje?« Jaz Sem mu prožil obc^roki: i>ri" Mariborske vesti. ‘J. A JJ U LSsu is-.. Maribor/18. maja 1932. ttf Iiiserente opozarjamo, da sprejemamo oglase za binkoštao Številka samo do 9. ure dopoldne. Uprava »Tabora«. m Srebrno poroko je obhajal v četrtek 17. tm. g. višji davčni upravitelj Anton: Štepic s svojo soprogo Josipino. Vrlemu narodu jaku kličemo še na mno-2a leta! m Protežiranje Nemcev" pri našem magistratu in zakotno pisačenje. Naš mest-m magistrat se mnogo bavi z zakotnim' P18a*enjem v prilog zagrizenimi Nemcem1 111 nemčurjem. Osebe, katerim so bile P^nje za podelitev državljanstva radi Policijskih poročil o njihovem! protidr-Zavnem mišljenju in' delovanju, odbite, Se zatekajo dosledno k gotovemu gospodu magistratu, ki jih sprejme z rokavicami ter da takoj temu ali onemu u-radniku nalog, da jim sestavi prošnjo za &Prejem v občinsko zvezo. Razen tega pa Morajo uradniki na ukaz tega gospoda Prestavljati strankam nemške vloge in' Tazne sezname. Dobro bi bilo, da bi se °bčinski svet malo zainteresiral za to stvar. m Rekrutacija 1. 1903. Komanda mariborskega vojnega okruga razglaša, da se sn ZSj. mesto Maribor nabor dne 29. in • -^a5a v Dravski vojašnici (Vojaš-mški trg). Nabora se morajo udeležiti ysi re;krnti letnika 1903, vpisani v re-rutni spis, dalje vsi privremeno Hespo-190211 r6kniti Cinikov 1899, 1900, 3901 in vsi obvezniki do 38. leta starosti, ki ® in so bili iz kakegakoli vzroka rekra-^rani in vsi, ki so lota. 1892 rojeni in so drak*0^ '^vstr-in začasno nesposobni. Pote® n°sti so razvidne iz proglasa, nabi-^ Ha obč. deski, zbir r ^Una* Danes v soboto dne 19. tm. akcijske čete na »Maribora« točno ob' 7. uri zvečer. Sa 6Ka člana akcijske čete je prilnd akcijske čete na športnem v.AT Za 0brCn'" Ce,nik- m Prvi spomladanski izlet kolesarske-I. ,in„ m^°®ikl. društva »Perun« je na .11 ,n^ Pondeljek v smeri proti Pesrii- 1 l- . ra^šče ob 14. uri pred klubovim ? . °m’ Kostilria »Črni Jurij« v Vetrinj-1 11 lici. Izlet je za člane obvezen, »*abi-0 se pa tudi vsi prijatelji kluba Vožnja e bo naporna zato je želeti, da se tudi °ame v precejšnjem številu odzovejo J^Dilu. Ob slabem’ vremenu se Met prelomi, •fti Pojasnilo. Svoječasno smo poročali 0 novem odboru kolesarskega društva . erun« ter omenili, da je poprej obšlo Se varnost, da se to slovensko dru . Vo Pomednarodi. Naše poročilo si ne-Jz ®ri napačno razumeli in smo vsi5d te-°'Žni izjaviti, da pri tem 'nismo mi-g;,1 g. Kumerca, prejšnjega ^redsed-. t'?• ki je bil vedno pravi mož Ha Svo-%iaeStu in mu je tudi Hovi odbor iz- rekel . 2a uspešno delovanje posebno pri- ?T'9l|je in zahvalo. ^ niarlborskiK trgovcev pred Sodi- • m‘ K naši notici pod tem naslovom nam1 ■ poslal ^Trgovski gremi j popravek, 6r„em javlja, 'da Haše poročilo Hi snicno. Mi Sino $e informirali ha pri-me9tn iTt lallko Ugotovimo, da je Soeceri^irm ova<1ila sodišču 73 tukajšnjih f.a se K.od° res morali za-ni akti ge naK • ®avi^an3a cen'. Tozadev-poizveduje generaSj^of ** točriaveSt, da^jj danes t. 3. v petek dne 18. tm. Wmo pa, da bo razprava razpisana na SedaVše C določeni datum v prvi polovici ju n na kar beležimo le kot kronisti. Pristavlia Wo Se, da je Mariborsko trgovstvo pre bičano, da policija po nepotrebnem ši Manira trgovce. Zadevo fio razčistilo g0 dišče. ni Iz naše varnostne Službe. Maribor s&a policija je uvedla v svrlio uspeš j Sega kontroliranja ponoči policijske b'cikliste. Taka služba je bila v Maribo že davno potrebna iif jo je le pozdra Vlt.'; ker je na ta način omogočeno uspeš I^-jše zasledovanje zločincev, katerim' se anko tiho približa in' jih' tako lažje za-aei. — Očita Se mariborski policiji.^ da ar®Malo Pazi na mo&trie nasade. Skrb za a' lep park je sicer vse Hvale vredna, ® a_ Pritožbe treba nasloviti Ha mestni aKistrait, v kojega koMpefenco Spada-Hasadi. Pri skrčeHenS Stanju post e.n* Ifioeoče Pri vsakem1 drevesu PoSeKnega BtražHika. Policija, *><* «/»**>. maArjuje, gtallo. Soiitrolira po Hašadih in1 je že tekom’ Ietiošnjcga leta poslala mestnemu magistratu krog 50 prijav, katere pa mestni magistrat menija pokoplje v svoj arhiv, mesto *Ia bi proti dotičnemu postopal in zahteval odškodrfino. Treba pa je tudi vzeti v obzir, da fee policijskim' uslužbencem ne godi nič boljše, kakor ostalim državnim uslužbencem, ki se bore s pomanjkanjem. To dokazuje tudi dejstvo, da je skoraj polovica stražnikov bolnih in' pri svoji bedi ne morejo izvrševati težke in odgovorne službe tako, kakor si marsikdo predstavlja, m! Huda zakonska polovica, o kateri smo poročali V včerajšnji številki, iti tako huda, kakor se nam jo je Slikalo vsled napačnih podatkov poškodovanega moža. Mož rad pije in) jo v pijanosti hud razgrajač. Radi tega je presedel že par let v zaporu. Tudi kritičnega dne jo z nožem' napadel ženo, ki sc je seveda branila, pri čemur ji je pomagal n jen sin. j Policija ni intervenirala, ker Se v zadeve zakoncev v stanovanjih ne sme vmešavati. Toliko resnici na ljubo. mi Vlom v skladišče usnja. V noči od 15. na 17. maja so doslej neznani vlomilci poskušali vJanuti v Badlovo skladišče usnja v fjcTKarnisKi uTlcf. Vlomilci so bil od stražnika pregnani iti Svojega posla niso mogli dovršiti. Spravili so se na železno mrežo, katero so skušali od straniti, za kar pa so imeli premalo časa. m V naše vojaštvo jc Silno zaljubljena neka Micika Javornik. Policiji 'njena jubezen nič kaj no ugaja irf jo je že večkrat izgnala iz mesta. Toda Micika se ne more premagati in se večkrat skrivaj vrne, da pogleda, kako so goili našim vojakom. Tudi včeraj je prišla po Skrivnih poteh v mesto, za t ar bo morala v zaporu delati pokoro. Ljubezen je pač huda stvar! m Med hlapci. Hlapca tukajšnje požarne brambe Avgust Š. in Jožef T. sta Se dne 15. tm. hudo sprla, tako da je ho tel Jožef Avgusta prebosti z vilami. Seveda se jo Avgust branil in je hotel Jo žefu iztrgati vile ter ga eventuelno tudi prebosti. V tem hipu pa je priskočil tretji blapec Peter G. in je udaril Jožefa z lopato po glavi. Komedija se je končala na rešilni postaji, kamor se je zatekel krvavo pri avi. m’ Osoren živinski gonjač. Alfred J. je gnal 54 glav živino proti klavnici. Med potjo pa je kravam zadišala zelena trata ob cesti in gonjač Alfred, ki ima ocividno zelo široke pojme o zasebni lastnini, jim1 jo dobrodušno privoščil ta užitek. Čez nekaj časa je pritekel nadenj posestnik te trate z redarjem. Alfred pa se kljubovaje ni hotel umakniti, ampak jo še redarja nahrulil ter bo imel opravila s sodiščem. m Kavarna v mestnem parku. Pri lepem vremenu dnevno koncert od pol 17. do pol 19. in od 19. do 24. ure. Sladoled in domače pecivo. m Sobota 19. ifi pomlcljek 21. Im. v Grajski kleti koncert polnoštevilne železničarske godbe »Drava«. Začetek ob pol 20, uri. Narodno gledališče. Repertoire: Petek, 18. maja: Zaprto. Sobota, 19. maja: Faust, izv. gostovanje g. Balabana, (bariton) g. Sowilskega (tenor) g. Zathega (bas) članov ljubljanske opere. Nedelja, 20. tnaja: Ob 15. uri Pogumni Tonček, izv. Mladinska predstava. — Ob 20. uri »Pri treh mladenkah«, izv. (kup.) Gostovanje g. Sowilskega, člana ljub Ijanske opere. Pondeljek, 21. maja: Ob 15. uri »V kraljestvu palčkov«, izv. Mladinska predstava Vprizori dekliška osnovna šola v Studencih. Gg. abonentom. Pri nepreklicno zadnji predstavi »Fausta«, v soboto, dne 19. trh. imajo vsi gg. abonenti Sledeče ngodnosti: Kdor izmed gg. abonentov se izkaže pri dnevni blagajni z abonentsko legitimacijo, dobi kjerkoli hoče prostor z 40% popustom. Te vstopfiice Se lahfco flvignejo danes, in tudi še jutri v Soboto dopoldne in popoldne pri dnevni blagajni. Zadnjič v Sezoni. Opozarjamo cen j. občinstvo Ha zadnjo predstavo »Fausta« v tej sezoni, ki se vrši v Soboto IS. tm. Posetijo nas najodličnejši gosje linbljan-ske opere g. Balabari (bariton), g, Sowjl-. ,CteaPl)i,g? .^tHCTj'([b'y).. JPredza^ja predstava »Fausta«, kjer so gostovali ti' ostje, je bila ena najboljših glasbenih predstav te Sezone in bo nudila v soboto gotovo izvanredni umetniški užitek. Par- J tijo So sledeče razdeljene: Faust: g. So-wilski (gost); Margareta: ga. Mitrovičeva; Valentin: g. Balaban (gost); Sicbel: gdč. Gajeva; Brandner: g. Janko; Marta: gdč. Kogejeva; Mefisto: g. Zathey (gost). Dirigent in režiser g. Mitrovič. Povdar-jamo, da je to nepreklicno zadnja predstava »Fausta«. Bihkoštni prazniki v mariborskem gledališču. Na binkoštne praznike sc vršita v mariborskem' gledališču dve mladinski predstavi. Prva V nedeljo, 20. tm, ob 15. url »Pogumni Tonček«, druga v pondeljek 21. tm. ob 15. uri »V kraljestvu palčkov«. O obeh predstavah bomo še poročali. Za danes omenjamo, da Sta obe predstavi jako lepo uspeli ifl so se malčki izborno zabavali. >. ‘ Kultura in umetnost x Glasbena Matica. Po vseh’ prvovrstnih koncertih, ki so jih razna tuja in’ domača pevska društva priredila v našem mestu, stopa dne 6. jtinija t. 1. Haša Glasbena Matica kot zadnja to spomlad v koncertno dvorano. Njen zbor, ki ga od novega leta sem vodi g .rav. Topič, se zadnje tedne zelo marljivo vežba in šteje danes 95 izvršujočih članov. Ženski zbor, ki je spočetka malo pešal, se je medtem" oči vi dno izboljšal in razpolaga z zares jako dobrimi glasovi. Tudi gč. Slavica Mezgečeva je med njimi in bo pri koncertu nastopila z nekaterimi soli. Za danes bi bilo menda umestno omeniti, da bo Matica pola en »rukovet«, ki ga je Stankovič proizvajal in' sicer pride isti kot zadnja točka na vrsto. Za poslušalca obeh koncertov bo vsekakor zanimivo slišati razliko v proizvajanju, in kako si vsak' dirigent po svoje razlaga ene in iste motive. x V kraljestvu palčkov. Utrinki povodom uprizoritve dne 13. tm. v Narodnem gledališču. Po dolgem presledku — vendar enkrat zopet mladinska predstava! Iz kako žive potrebe je zrastla, temu je bilo dokaz do zadnjega kotička razprodano gledališče, a še bolj dolga vrsta solznih obrazov rtaše dece, ki je zastonj upala in1 čakala na vstop v Talijirt hram. Bodi ta pojav glasen memento gledališki upravi, da pač naj no zabi naše mladine, temveč riaj nudi našemu doraščajoče-mu zarodu, našemu upu in cvetu bodočnosti, vsaj trohico tisto duševne hrane, katere si tako hlastno poželi in po katere tako nestrpno hrepeni. Ulica in slaba tovaršija neprestano kvarno delujeta, a kje ostajajo skrbni vrtnarji, ki z veščo roko zatirajo vso to strupeno zel, ki tako bohotno poganja na vseh koncih in kra jih. Dom večkrat peša in šola ne zmaga vsega! — Gledal sem med predstavo vse te neštete obraze naših mladih in' najmlajših! Oj kako so jim žarele oči. kako so se jim Smejala lica ko so gledali na odru oživotvorjene sanje o vsem čarob nem svetu svoje bujne domišljije. Mile, v srce Segajoče pesmice ter tajinstvena godba, vSe to in še marsikaj je božalo njihove dovzetne duše, da so Se zazibale v prelestni sen' osrečujočega in blažečega vživanja lepote irf vseh njenih SeStr’0, Marsikatero odraslo oko — materino, očetovo — ge je srečalo % očesom teli srečnih m njihova sreča se je prelivala iz Srca v srce ter ustvarjala razpoloženja za vse, kar človeka dviga ifi blaži! — Da, neznosno skrbi za vS.ikJanji grižljaj kruha flas ta:-e jo do belih' kosti, a ne zabimo v tem' boju, v tem1 Morju človeškega gorja na »aš dorašiaj >či zarod, J£* tako hrepeneče išče opora v svojem Ju ševriem žitju. — Marljivi zarod pa, ki nam' je s temeljito pripravo n? gotovo tudi z velikimi žrtvami pod il V vsakem o-žiru prav dobro uspelo, vse.O‘T?yo in glasbeno prav,lepo in v etičnem1 oziru globoko zasnovano mladinsko predstavo, pa poživljamo, da jo ponovi, kajti 'siguren sem, da bo se parkrat napolnila t«.iSo gledališče. —t— Sokolstvo. jjŠk v -- A o Načelstvo Kola jahačev naznanjaj da se vrši vaja v jahanju v nedeljo 9. xiri. Zbirališče ob pol 9. uri v Naroda nem domu. Bratje, pridite vsi! Zdravo! Šport i : ISSK Maribor naznanja, da Sestopi v nedeljo dne 20. tm. popoldne v tekmaU napram’ Amaterjem, Dunaj ter Rapidn* Gradeo, s svojim prvim) moštvom) v d veli oddelkih, v Sestavah s tukajšnjim SEJ Rapid. — CenjeHo> občinstvo opozarjani«' na ti tekmi, kateri bodeta nudili prvo* vrstno nogometno igro, ter vabimo til številni udeležbi. Igralo se bode ob vda« kem vremenu. — Odbor. i Objave. $ Mestni kino. »Veliki flirt«, prokraSn« ljubavna drama v 6 dejanjih * Steel Schmid v glavni vlogi se predvaja M petek, soboto, nedeljo in poffdeljek. j Izpred sodišča. i Turistika in šport. ■*. Klopni vrli, koča marih. podružnice SPD je čez binkoštne praznike oskrbovana. — Odbor SPD, / : Mariborska koča. Kdor zeli za binkošti prenočišče, naj si nabavi nakazila za prenočišča pri tvrdki Pintsr & Ucfiard J?&axoča§flo,0Ld&Q* SER*- Maribor, 16. Prijatelj bučnic. ; ^ V noči Ha 28. aprila 1922 je bilo ffa Soh lodvoru na Pragerskem! vlomljeno M plombirani železniški vos, ki je bil'rt Čakovcu natovorjen' z vrečami bučne?a| zrnja in namenjen' v Trst. Iz voza ja vVx mileč odnesel dve vreči po 50 kjg. KnJj storilca se je osumilo 231etnegas sedlar* skega pomočnika Štefana Štefatfiča ia Podove, okraj Maribor, ki je na slit bem glasu in že trikrat kaznovart radi hudodelstva tatvine. Štefančič je nauk reč kmalu po vlomu zamenjal pri izdred seHatom obSo-( j eri na 8 mesecev težke ječe, d oči m' Se Bo« do Anton Verbnjak, Alojz Slekoy*»č iB Ivan’ Tivadar zagovarjali pred okrajni sodiščem v Ljutomeru. Navdušeil Radifavec. ^ Posestnik Josip Krčmar v Križevci!?, okraj Murska Sobota je bil oSsojeif ra*M pregrešita po čl. 100 volilHega zakona M 20 Din. globe. Pri volitvaK v aarodiffl skupščiiio drie 18. rtiarca je vrgel Haratf« Host krogljico v Bed mo to jfl Radltf^fl Skrinjico ter B tem’ kršil volilno tajrioft •»d-*,. rt X— 'mm Wa! B D K«? 'MšHbar/1ormafa !923; Mi desinficiraiiih Krp. Predmetni oprl as da y. pisarni trgovske in obrtniške zbor-. , _ „ !nic« v Ljubljani intercScntcml na vpo- * Produktne borze 17. maja. Zagreb: gjtCj Gospodarstvo. jjV din. po 100 kg postavno backa odn’. Vojvodinska postaja-, pšenica 445—450, jjlkoruza rumena 255—265, bela 290—>M5, 365—375, ječmen’ za pivovarno 325— t, za krmo 300—305, oves 285—300, moka 675—705, »2« 650—680, »4« 625—«55; denea mirfta. Borzi v Beogradu in Xo- n' Sadu radi' pravoslavnega Spasov- ■'(dana niste poslovali. i! g Razstava v Novem Sadu. V Novem j Sadu Se bo vršila od 10. avgusta do 10. , Septembra tl. razstava. Razstaviti smejo 1 »■fndi Inozemske tvrdke, ki imajo v naši J g Dobava steklarskega materiala. Pri ravnateljstvu državnih želcznic v Subotici se bo vršila dne 29. maja t. 1. ofertalna licitacija slede dobave steklarskega materiale (cilindri, čaše za elemente itd.). Predmetni oglas je v pisarni Tr-govteke in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom1 na vpogled. KI S AH. m I , Svetovni šah. mojster .Tacques Mieses, ^državi protokolirana zastopništva. Raz-. ki je' na zadnjem ‘turnirju v Liverpulu 'stavljalci naj vpošljejo svoje prijave. prv0 darilo, namerava v kratkem {najkasneje do 31. maja tl. razstavnemu J poS6titi vse večje klube Jugoslavije t. j. Nuiradra (Novi Sad, Furtoška ulica št. 65). ! v zagrebu, Beogradu, Ljubljani, Mari-g Dobava Strojiiega olja In masti V j boru i.dr, PrlSel bo na ‘svojem potu tudi pissmi smodnišrfice v Kamniku se vr®i ■ k nam in igral po želji eno siiuultansko ikJitF 29. maja t .1. ob 11. uri litrpoludrfe' partijo s poljubnim številom igralcev 'drugs ofertalna licitacija za dobavo 600 aJi pa slepo igro z več igralci. — Že da-kg clja za mazanje str>j“.v in 150 kg to-1 nos opozarjamo vse igralce šaha na zua-'!vc»ric masti za mazanje strojev Pred-, menito priredbo svetovno znanega moj--;!nrw.tfii oglas je v pisarni trgovsiire iii o- j »tra, ki je tudi poznat kot pisatelj šah. brtniške zbornice v Ljabljani interesen- ( knjig in sourednik šah. revij. — Naš nra-tom1 Irta vpogled. g Dobava beliK iiT pisanih desinfici , rarlh krp. Pr! ravnateljstvi državnih fSeif-zrtie v Subotici »e bo vršlfa dno 20. maja t. L ofertalna licitacija gleda dobave 5 vagonov: pisanih )n 1 vagona be- riborski klub bo priredil šah. večer z omenjenim programom proti vstopnini. Natančneje še sporočimo. — V Ljubljani bo igral z našim’ mojstrom g- dr. Vidmarjem, .v Zagrebu z mojstrom Vukovičem’. ... .. '..v,! Ul, i fe #;«■■ pKsessas®Dgs®Egss5[^ CEMENT gips, strežna le* panka, karbolinej, drvocament, vat-proof, apno, izda* clfsko lepenko, mavčne ploiče, pravi Hatschek aternlt 1.1 d. nudi po tovarniških cenah Material, dr. z o. z. i jLjnbljna, Miklošičeva 13 j Talcfon 718. 81B 1 Pristna dalmatinska vina, najboljše vrste, po nainižjih cenah, se doba edinole pri Josipu PoTod.n-ik, Maribor, VojaSniflka ulic* 4, pod dravskim mostom. Za binkeštno praznik« st preskrbita te dobre dalmatinske kapljico. 080 pozabi naročnino! Zamenjava stanovanja. Snažno stanovanjc v Sodni ulici x eno sobo in knhinjo so zamenja s stanovanjem z dvema sobama in kahinjo, event. tndi ▼ okolici. Naslov pove n prava. OTROŠKA e MOKA liii&l NAJBOLJŠA HRANA ZA ^DOJENČKE,^TROKElnOPJILJE A" ^SLADOVNI » 1 KAKAOi^ JV L. KREHIO ZA BOLNIKE In REKONVALESCENTE VSAKE .STAROSTI NARAVNI PR O IZVODI'IZ ClST£OA~iLADA f.VITAf. O. O'ZA TVORNICO‘HRANIL. 'ZAOREB, KSAVERSKA CESTA 11 E^ala oznanila, Brezplačno letovišče se nu- '**dl takoj poStno izobraženi gospodični proti majhnemu, delu. PLma pod .Pohorska pošta Oplotnica11. U84 2—1 Novo kolo s pomožnim motorjem prodam. Cencr, Koseskega ul. d. '981 2-1 Pozor! Novo vino 1. K 28.— čez ulico od 5 1 naprej K 26.-Gostilna pri „Drav ki brviu, Stuna ul 11. 990 2—1 Kompletna spalnica s psibo, stolice, miza trdi les, otomana, železna povelja, postelja trdi les, kredenca i marmornato ploSčo, plišast divan, moške obleke, in drugo sc po ceni proda. Vpraša set Rotovški trg št. 8, I. nad. levo. 992 čepice po neverjetno nizkih cenah, perilo, kravate, nogavice in ojtalo modno blago priporoča nova modna trgovina B. Veselinovič & Komp., Maribor, Gosposka ulica 126 974 6—3 Menjam s 1. junijem stanovanje z 2 sobama, kabinetom in kopalno sobo z manjšim z dvema sobama ▼ Melju ali bližini kolodvora. Ponudbe pod „Novo stanovanje11 na upravo lista. 968 2—1 Cement, opeko, slamo, seno, oves, koruzo, krompir, drva, , premog ve ino pri Andreju Oset, Maribor, Aleksandrova c. 57. Telefon 88. 930 20—7 i <111 $3S33S PO\S »a GUMENI: POTPLATB čemelo En trajni je so kakor usnene!! NaJbcSje varstvo proti vlagi t mraza I 415 10-6 Za birmance I Veliko izbiro gotovih oblek po nuki cen-priporofia J Vezjak, konfeki cija, Vetrinjska ni. 17. 909 Nočni čuval «9i pošten in zanesljiv, se sprejme pri Splošni stavbeni družbi naTezn# Eksistetica V naposrodni bližini Maribora ob državni cesti se ugodno proda hiša s trgovino gospodarskim poslopjem, sadnim in zelcnjadnim vrtom. • Trgovina se bavi s prodajo moke na debelo in drobno ter z zamenjava vsakovrstnega žita. — Mesočni obrat okoli dva vagona blaga. — Kupcu ato;i v hiši takoj lepo stanovanje na razpolago. — Csna Din. 185.000*—. — Naslov pove uprava tega lista. 979 3—2 ssa. trgovca! Kekse, kolaže, blškote pod tovarniško ceno piodaja trgo t«c Ivo Pahor, Vrtna ulica 8, 978 3-2 Volčje pse, 6 tednov stare, izredno lepe čistokrvne, z rodovnikom (Stammbaum\ proda P. Šumenjak, Šmarje pri Jelšah. 976 3-2 Enodružinska vila z vrtom, 25 minut oddaljena od Glavnega trga, se proda. Stanova- nje takoj prosto va vas, Vrtna 10. Maribor, No-969 3-2 Podpirajte slovenske tvrdke! *• Izjava. Podpisana Miroslav in Josipina Glasar, žele čarja v Krčevini 191, obžalujeva nestop proti zak cenia Frančič z dne 13. maja 1923 in prekličeva v* žaljivke, ki so padle. Maribor, dne 17. maja 1923. 982 Miroslav in Josipina Giasar Zevaco: arkiza Pompadour. ZgodorinsKi roman. — Poslovenila Rosandra. (Dalje.) (92) »Torej,« — je povzel gospod Jakob, — [s»fca hišna obleka vara stoji imenitno! — Hider pa je popolnoma jednaka oni, ki 5“Jo nosi vaša tekmovalka. — Sedaj bi vas j mišljen, a Julijeta globoko razburjena, pa Se riad videl v drugi obleki, ker jo •Vedno boljše, da se človek ne zanese na (morebitne slučaje, — in mnogokrat navidezno neznatna malenkost zakrivi po-> nesrečen je velikega načrta.« — Julijeta je bila opravljena, kakor je »Pomislite, draga moja, da odvisijo | Šli so okoli liiše ter se ustavili pri od vašega obnašanja in vašo spretnosti , vrtnih vraticah, kjer je že nekdo čakal, velike važno zadeve. — Hčerka moja, —I Bil je to de Bernis. — jaz vam zaupam popolnoma!« — I V daljavi je šest udarcev naznanjalo Tem1 besedam je sledil globok molk, — j šesto uro. — zunaj je bila nastala popolna noč. — j »Ali ste pripravljeni?« — je .vprašal Gospod Jakob, ki je že dalje časa ho- ’ gospod Jakob. — dil po šobi, je končno zopet spregovoril: j »Da, monsignore,« — je odvrnil de »Pojdimo, čas je!« — Šli so vsi trije iz liiše. — Gospod Ja-j kob miren in tih, du Barry mrk in' za- i Bernis, ki skoraj ni mogel prikrivati svoje razburjenosti. popelje do VillerS-Cotterets. — Denar ^ v skrinjici, postil jon’ čaka. — Sedaj torej bogata, Suzana, ne pozabi me. _ svoji sreči. — Jaz ise bodem celo živlJe. nje rad spominjal dražestnih štirih “ tvoje Ijiibezni...« — Suzana se je ginjeno pritisnila k sv 1 Gospod Jakob’ He je zadovoljil s skuš-; jfjo. — Vstal 1$ ter prijel Julijeto za pil k posti ljonu. — »Onih šestdeset tisoč lir?« —> je vprašal. — »So v škrlnjici, monsignore,« — je odgovoril postiljon'. — »Ali 'se vam je vse naročilo in povedalo?« — ■ < »Da, monsignore, — 3edna mladenka ho vstopila v kočijo in jaz jo povedem izven Pariza. — Ali kam, tega še tie vem!« — ’ »Vlllers-Cotteretg,« — je povedal gospod Jakob. — »Vlllera-CotteretS, — dobro!« — »Ako bi pa dekle zahtevalo, da jo peljete do bližnje Vasi, tedaj jo lahko povedete i do tja, — to je do Mourieval. — Ali med potoma ne sme z nikomur govoriti, — priti z nikomur v zvezo. — Ko «e vrnete mi bodete povedali o evetftuelUih dogodkih, ako jih bo!« — Po teh besedah je tudi gospod Jakob vstopil v kočijo, ki se je takoj odpeljala, po desetih minutah se jo vstavila kakih dvesto korakov oddaljena od kraljeve hišice. — Izstopila je trojica, Julijeta je bila zavita v temen plašč, ki je pokrival po- Wki ter ji »avidezno ginjeno rekel: I polnoma njeno obleko sobarice. — zih na vse. — Vitez bo tu ob desetih. —j Zapomnite si dobro, kaj morate ob tistem času storiti! — Dve uri ni preveč za. neprevidjene zapreke.« — »O polnoči! — Dobro, jaz pridem onikaj ob desetih,« — je odgovoril grof ter bit.f.l proti gradu! — »Izgovorjeno znamenje!« — je rekel tedaj gospod Jakob de Bernisu. — Istočasno je pogledal še jedenkrat okoli sebe, — Julijeta se je z malimi zvež-Mjem .v roki približala z de Bernisom De Bernis se je vrnil k gospodu J kobu, se priklonil pa rekel: , < »Dovršeno je, monsignore. — Se"1- P iti' moramo le še čakati do desete ure P. velikih vratih, kajti k tem vraticam Pr de vitez d’ Assas.« — ‘ ... »Dobro tedaj,« — je rekel gospod ;■ ^ kob. — »Ko se vrnom v Pariz, prid#jfl. meni v seneno ulico, da napraviva ne. — Te dni ste se res pokazali nega, zvitega in urnega, da imate Ia kake pravice in zahteve.« — De Bernis se je še bolj globok. ^ Ko se je zopet varav#* 'ja. koba izginjala v nočni temi! — vrtnim vraticam'. — Gospod Jakob se je skril pod drevesa, klonil. ,r, VUOT, De Bernis je trikrat potrkal na :-7ra- j opazil, da je stroeca postava gospo tiča. — Le-ta so Se mahoma odprla in Suzana je prišla, — malo bleda in prevzeta, — malo obotavljajoča se v zadnjem, odločilnem trenutku. — Skoraj je že zopet hotela zapreti vrata, ali de Bernis jo je že povlekel za roko. — Julijeta je httro prehodila vrt- v- , pila v pritlični salon, kjer je gor^l* _ tilka, — Tri dni se jo vadila v nju hiše po natančnem načrtu. Q rl, nninrntr!! r \ n a -r\r\ k . iruvic&ui Ld TOKO.— . j , . f." " ' tiin »11®» Istočasno pa sc je zmuznila Julijeta v ‘ t»?P^vil de BertJ« po vrt, - kakor senca, - in vrata so se za- 30 bil° <,