Glas zaveznikov ut« n - št. 226 llnjoirmacijski dhneomik A. L S. cena 4 ur* «d n e o m i k A. L S. • « ’ O •' . \ i' r : i1 n v ‘ V , Amerika zahteva pojasnilo TRST, sreda 13. marca 1946 UREDNIŠTVO S VI* S. Pellioo 12 • Telefon št 93854 tal 94443 OGLASI: Cena za milimeter višino (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice I* 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet Plačljivo v naprej. Oglase sprejema izključno: S.P.I., Societš per la PubblicltA in Italia, Trst, ul. Silvio Pelllco it 4. tel. 94044. Cena posamezne številke I* 4 (zaostale X* 8). Rokopisov ne vračamo. NIKAKEGA ODGOVORA Washlngton, 13. marca Ameriški zunanji minister je v ponedeljek zvečer izjavil, da lz Moskve ni prejel se nikakega odgovora o protestni noti glede Perzije, ki so jo predložili pred petimi dnevi. V noti, ki so jo poslali sovjetski vladi 6. marca, so objasnili svoje želje o razmestitvi čet Rdeče armade v »predelu, kjer so nastali neredi* in kjer se te edl-nlce zadržujejo v protislovju z an-glo-amerlako-sovjetsklm sporazumom. Zunanji minister izrecno poudarja, da sovjetski odpravnik poslov Novikov ob priliki pone-deljskega obiska ni Izročil se nobenega zadevnega odgovora. Pomočnik za posebne zadeve zunanjega ministra Byrnesa, Michael J. McDermott Je Istočasno Izjavil dopisnikom, da zunanje ministrstvo ni mnenja, da bi objavili besedilo podobne note, kakršno so poslali v Moskvo kot protest zaradi položaja v Mandžuriji. McDermott je dodal, da ameriška vlada ni prejela podrobnosti o najavljenem umiku sovjetskih čet Iz Mukdena ter o požaru, ki Je izbruhnil v mestu. Razen tega, kar je moči razbrati lz časopisov, ji ni podrobneje znano. McDermott je Izjavil, da je prvi ameriški funkcionar, ki je prispel po koncu vojne v Dairen, prispel v to mesto lz južne Mandžurije, ki Je pod kitajsko civilno upravo, katerega pristanišče pa nadzorujejo sovjetske vojške oblasti. Imenovani ameriški funkcionar, generalni konzul Leo Sturgeon, Je sporočil, da sta ga ob prihodu v Dairen zelo p: lsrčno sprejela kitajski župan, in sovjetski vojaški poveljnik in mu nudila vso pomoč. LEVANT Bejrut, 13. marca. Iz dobro poučenih krogov v Bejrutu bo v ponedeljek javili, da je libanonska vlada v sporazumu s sirijsko v ponedeljek ukazala svojim predstavnikom v Parizu, naj ne sprejmejo aniglo-francoskih predlogov, po katerih bi francoske čete ostale Se eno leto v Libanonu. Isti krogi javljajo, da so odposlanci dobili navodila, naj zahtevajo, da se britanske ln francoske čete skupaj umaknejo v teku 6 mesecev. Voditelj sirijske delegacije pri organizaciji Združenih narodov, ki se mudi v Londonu, je včeraj iz-javil, da se sirijska in libanonska vlada ne želita ponovno obrniti na Varnostni svet. Izjavil je, da je ne-obhodno potrebno, da pride do umika čet iz obeh držav Istočasno s strani Franclje ln Velike Britanije. Dodal Je, da sita vladi Velike Britanije in Združenih držav ponudile francoskim oblastem vse olajšave ra umik. 0 gibanju čet proti Teheranu Iz Moskve doslej nikakih vesti WASHINGTON, 13. marca — Sinoči so v Washingtonn uradno objavili, da je bilo ameriško zunanje ministrstvo obveščeno, da oddelki Bdeče armade v popolni bojni opremi korakajo proti jugu v smeri Teherana in proti zahodni meji Perzije. Vlada Združenih držav je zahtevala pojasnil pri sovjetski vladi, če so se takšni premiki tet dejansko zgodili in v primeru, da obvestila odgovarjajo resnici, kakšni so razlogi za premik čet. Izvedelo se je, da je vlada Združenih držav že pred nekaj dnevi poslala v Moskvo poslanico, kakor hitro so prišle prve vesti o teh premikih. Na podlagi poročil, ki so jih dobili diplomatski krogi v IVashingtonu, nihče ne dvomi, da so začeli ojačevati sovjetske čete v Perziji, katere cenijo na 65-70.000 mož, z oddelki oklepnih vozov in konjenice. Iz Londona poročajo, da do današnjih jutranjih nr ni niti moskovska radijska postaja niti sovjetska poročevalska agencija v nikakršni obliki omenila novih premikov sovjetskih čet 1 Perziji niti obvestila sovjetske javnosti o poslanici vlade Združenih držav. PRELOŽITEV SESTANKA VARNOSTNEGA SVETI New York, 13. marca Benjamin Cohen, tajnik Varnostnega sveta in svetnik ameriškega zunanjega ministrstva, je izjavil, da so preložili sestanek Varnostnega sveta, ki je bil sklican za 21. marec v New York, na čas po 25. marcu, k« bo prenehalo slabo vreme, katero bo po vseh znakih sodeč vladalo v Evropi v kritični dobi za letalske prevoze. PRED POGAJANJI V INDONEZIJI Batavija, 13. marca. Nizozemska poročevalska agencija Je včeraj Iz dobro poučenih krogov javila, da se bodo v teku 48 ur pričela v Batavljl nlzoze.rr.sko-indonezljska pogajanja. Agencija dodaja, da »e bosta obe stranki, kot je predvideno, sestali v duhu medsebojnega razumevanja. Včeraj so javili eesitavo nove vlade Indonezijskega »ministrskega predsednika* Sjarja. Njegova vlada šteje 12 do 16 članov; le en član je bil v prejšnji Soekamovl vladi. Dopisnik »BBC* pravi, da sta po dosedanjih domnevah le dva člana vlade predstavnika ekstremistov, večina izmed njih pa ima verjetno široke ln konstruktivne poglede. Polreba po sodelovanju Združenih narodov Poziv Cordell Hulla. in T oma Connally ja Ovire niso nepremostljive ZAPISKI ŽRTVE VOJNE London, 13. marca »Reuter* javlja po poročilu vatikanske radijsk da bo odstopil, če ne bodo volitev odložili vsaj za mesec dni. Je včeraj Izjavil, da je njegov odstop v skladu s sklepi demokratske kmetske stranke, k j načeluje. Iz nek« Izjave, ki so j0 izdali ob zak'juacu tajnega sestanka med oiganzacjo »EAM* n tremi levičarskimi strankami, j razvidno, da bojkot prihodnjih volitev n« bo samo v nemirnem in pasivnem zadržanju, marveč tudi v demonstract- General Harding obiskal poi/eljsti/o civilne policije Polkovnik Robertson voditeljem stavke TRST, 13. marca. Včeraj zjutraj je poveljnik 13. zbora general sir John Harding obiskal poveljstvo civilne policije Julijske krajine v Trstu in j« imel govor vsem častnikom. V splošnem je izrazil svoje zadovoljstvo za način s katerim civilna policija izpolnjuje svoje n L ,V rebn° Jte kier? P°lož^“- P^eljnik 13. zbora Je izjavil, da je bila civilna policija Jnlijske krajine predmet številnih izzivanj in val žalitev od katerih mnoge prihajajo — je iz krogov, od katerih bi lahko pričakovali več razumevanja. General Harding je opomnil častnike na razne naloge, ki so jim bile poverjene ln Jim je dal zagotovilo, da lahko tako oni, kot vsi pripadniki policijskih sil računajo na popolno podporo zavezniških sil ln zavezniško poveljstvo pri izvrševanju svojih dolžnosti. dolal Slovenske šole zaprte Trst, 13. marca Prosvetni oddelek Zavezniške vojaške uprave Javlja: Ugotovili smo, da je v mestu po šolah s slaven, skiim učnim jezikom Izostal obisk s strani učencev. Posledica tega je, da so te šole postale neporabne. Zato so spodaj označene šole proglašene z današnjim dnem za zaprte: Osnovne šole v mestu Trstu: nižja srednja šola; trgovska akademija; realna gimnazija. Sedanja stavka učencev Ima enako ozadje kot tista od 12. do 14. februarja, namreč, da se učenci teh šol In jihovi starši poslužujejo šole kot propagandnega sredstva ln po. litičnega pritiska in ne kot vzgojne ustanove. Ko bodo ln če bodo učenci ln njihovi starši Izjavili, da se nameravajo re- jah, ki jih šele levičarske stranke I sno posluževati pouka, ki Jim ga vprizoritl dve nedelji pred volit- je do zdaj nudila šolska uprava, bo- vami. |do šole ponovno odprli. Govor zasebnika Aiileejeva iziava o Churchillovem crovoru LONDON, 13.marca — Ministrski predsednik Clement Attlee je v po oljek izjavil v spodnji zbornici, da vlade niso predhodno obvestili 0 vsebini Churchillovega govora Ženih državah^ v katerem je predlagal bratsko zv( v Zdru-zvezo med Laburist WiUiam warbey je vprašal, ali bi ministrski predsednik iahko pojasnil, ali vlada v polni »eri ne odobrava načina In vse-ne «tistega nesrečnega govora*. Attlee Je odgovoril, da vlada ni oklicana, da bi izražala kakršno oii mnenje o govorih, ki jih imajo drugih državah zasebniki. - ^red tem je podtajnik zunanjega j™histrstva Hector McNeil na ne-° vprašanje izjavil: «Vprašanja hi*f amerISkega vojaškega zavez-dftStVa se niso dodaknili. Zelja vla-jL le> da bi postala organizacija u^«nih narodov prikladno in ^ ha Vlt° onK^e za phranltev mi- Nov,, svetu in za preprečenje na- Veliko Britanijo m Združenimi državami. V odgovor na nc-atera vprašanja je Attlee Izjavil, da Je Churchill popolnoma jasno povedal, da. govori v svojem Imenu. Attlee je nadalje izjavil, da tudi britanskega veleposlanika v Washingtonu niso pred tem vprašali < e p rava ali ne odobrava vsebine govora. Na vprašanje laburističnega po- -— ------------------------------- slanca Thomas Driberga, če je britanski veleposlanik ne glede na to, ali ga je odobraval, alj pa ne, res predhodno čital Churchillov govor, Je Attlee odgovoril: »Ne vem če ga Je čital. Govor so mu predložili, nl-*•? ga pa vprašali ali ga odobrava, Ji®' ° "Jegovi sodbi ga niso vprašali*. ROMUNSKI VOLIVKI BLOK Bukarešta, 13. marca »Reuter* poroča, da Je kongres romunske socialno demokratske stranke, ki sodeluje v koalicijski vladi, v ponedeljek z veliko večino sklenil, da se za prihodnje sploSne volitve zdruii s komunisti v vladni volivni blok, »Reuter* dodaja, da ja dobil predlog 232 glasov, 29 glasov je bilo proti, 60 pa se Jih j« vzdržalo. Voditelj opozicije v socialno demokratski stranki Petrescu Je Izjavil, da ne more priznati veljavnosti postopka kongresa, ker delegati niso svobodno izrazili svojih želja. Po izpraznitvi Mukdena CUNGKiNG, 13. marca. — Včerajšnje poročilo osrednje kitajske poročevalske agencije javlja, da so sovjetske oblasti v ponedeljek uradno sporoč.le kitajski vladi, da so umaknile sovjetske sile iz Muk- “ n^n° POroCll° 80 Po®!*« Štiri dni po Izvršeni Izpraznitvi. Kot poroča agencija cms», kitajske nacionalistične čete, ki so od blizu sledile umikajočim’se sovjetskim četam, včeraj vkorakale Mukden. Nacionalistične l pripravljajo, da bodo branile mesto v primeru, če bi nad njim skušali prevzeti nadzorstvo kitajski komunisti. Kitajsko nacionalistično povelj, stvo poroča, da je nekaj kilometrov od Mukdena, pod poveljstvom generala Un Liaoja, okoli 110 do 120 tisoč organiziranih edinlc kitajskih komunistov. Medtem je edini Američan v Mukdenu vojaški ataše major Ra bert B. Rigg, sporočil poveljstvu ^generajisima Canj:kajška N. fibičov. Je prisostvoval general ’ Marshall. da so vsi oddelki Rdeče armade zapustili mesto ln da v njem ni nit: bojev niti požarov. »Reuterjev* dopisnik lz Cungkin-ga javlja v zadnjih brzojavkah, da ee je sovjetski oddelek 20.000 mož po izpraznitvi Mukdena, strateškega središča južne Mandžurije, u-nmknil v severovzhodno smer samo do Cangčuna, Kitajski nacionalisti In komunisti v Cungklngu so sklenili sporazum, po katerem bodo takoj odposlali vojaške predstavnike, ki bodo vzpostavili red ln končali sovražnosti v Mandžuriji. Ta sklep ao sprejeli po s:stanku, kateremu Zadeva policije Sledečo uradno Izjavo Je Izdal u-rad za javne zadeve Zavezniške vojaške uprave: Danes popoldne ob 16.30 je polkovnik H. P. P. Robertson, vršilec poslov višjega častnika za civilne zadeve, sprejel Štoko, Radicha, De Stradlja ln Solierlja, predstavnike odbora, ki Je proglasil splošno stavko, ki so jo napovedali zaradi incidenta, ki se je pripetil v nedeljo v Skednju. Polkovnik Robertson je pri otvoritvi sestanka vprašal zastopnike, zakaj žele govoriti z njim. Ko Js zvedel, da grre za incident, ki se je pripetil v Skednju, je odgovoril, da so danes v teku raziska-vanja o vzrokih, ki so povzročili incident in n« more podati nobe. nega drugega komentarja, dokler ne bo Izvedel izida preiskave. Predstavniki so nato zahtevali od polkovnika Robertsona sporazum o nekaterih točkah, da bi zaključili sedanjo stavko. Zahtevali so. naj razpusti policijo Julijske krajine, da bi oni sestavili »odbor ljudskih zastopnikov*, da bi svetovali Izbiro osebja, ki naj bi tvorili predlagano novo policijsko silo. Polkovnik Robertson je odgovoril, da ni govora, da bi razpustili policijo in zaradi tega ne nastaja vprašanje o ustanovitvi odbora Za izbiro osebja nove policijske sile. Zastopniki so zahtevali, naj bi odstranili lz policije oborožene a~ gente v clvilu ter podkrepili svoje zahteve z domnevo, da je prvi strel v škedenjekom incidentu oddal e. den teh agentov. Polkovnik Robert, son je odgovoril, da bodo Izvršili preiskavo. Stoka je nato zahteval razgovor * Poveljnikom 13. zbora generalom *ir John Hardingom. Na to zahtevo j« polkovnik Robertson odgovoril, da zastopa on poveljnika zbo-in da bi bili njegovi odgovori isti. Vendar pa bo vprašal, če bi hotel general sprejeti predstavnike, čeprav ae mu zdi to malo verjetno. Polkovnik Robertson Je večkrat poudaril, da ima štiri predstavnike za odgovorne za napoved in nadaljevanje stavke in za ne prilike in škodo, ki jo Je stavka povzročila, ln da nikakor ni prepričan, da bi predstavljali oni vso ljudstvo. Ob 17.30 je polkovnik Robertson spet sklical predstavnike, da jim je sporočil, da Je govoril s poveljnikom 13. armadnega zbora, ki je Izjavil, da ne želi razgovora s predstavniki in odobrava vse, kar J« izjavil polkovnik Robertson. Polkovnik Robertson je Izjavil tudi, da ni bilo ob trenotku Incidenta v Skednju med množico oboroženih agentov civilne policije. Drugi sestanek e Štoko* Radi- čem, De Stradijem tn Solierijem je določil polkovnik Robertson za da. nes. ---— PREKINITEV STAVKE Včeraj pozno zvečer se je končala stavka, čeprav je bilo prvotno ob priliki pogreba obeh Slfcedenjsldh žrtev objavljeno s strani g. Laurentija, predstavnika Enotnih sindikatov, da se bo stavka nadaljevala. Davi, ko so Tržačani hiteli urnih nog po mestnih ulicah pred dežjem, so letaki, ki so jih nalepili na hišne vogale, oznar »ili, da je stavkovni odbor sklenil začasno »prekiniti* stavko. ČEŠKI DEMANTI London, 13. marca. Praška radijska postaja je v ponedeljek zvečer sporočila, da je če-školovaškl notranji minister »odločno zanikal*, da bi zaradi tihotapstva zaprli mejo med Češkoslovaško in Avtsrijo. Po ((Reuterjevem* poročilu je lz prejšnjih Informacij razvidno, da so mejo zaprli. WASHINGTON, 13. marca. Bivii ameriški zunanji minister Cordell Hull je v ponedeljek izjavil, da je končni uspeh organizacije Zdrulenih narodov odvisen od duha sodelovanja med Zdrulenimi narodi, ki pa temelji v glavnem na zadržanju vsakega posameznega naroda v krogu mednarodne skupnosti. Hull je uvodoma izrekel dobrodošlico organizaciji Združenih narodov na njenem začasnem sedežu v New Yorku, nato pa dodal: tNihle ne pričakuje, da bodo Združeni narodi delali čudeže, Ce si vsak narod — in tudi mi — žeti zagotoviti sodelovanje in zaupanje ostalih, mora imeti dobro vero ter nuditi svoje sodelovanje tn zaupanje. Posebno velja to za odnoSaje med velesilami. Le z nadaljnjim sodelovanjem med Združenimi državami, Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Francijo se bo lahko razvil tisti duh razumevanja in skupnega delovanja, ki je potrebno za ohranitev miru, če treba, tudi z uporabo oborožene sile. Ce pa bi kateri koli izmed teh narodov, ali pa vsi, ne priznal skupnih koristi in s svojim delom teh koristi ne bi podpiral, bi sledil neizbežni polomu. Zrn pogostejše sestanke Predsednik ameriške senatne komisije za zunanje zadeve Conallg je v govoru, ki ga je imel v senatu vztrajal na pogostejHh sestankih med Trumanom, Stalinom in Attlee jem ter med odgovarjajočimi zunanjimi ministri, in sicer zaradi tega, da bi odstranili trenja med torni tremi državami. Conallg je dejal: «V iskrenih osebnih razgovorih, v jasnem in pregostem govoru in če potrebno brez zamolčanja, bi lahko relili Itevilna vpralanja, iz katerih bi sicer tahko nastala resna mednarodna vpralanja. Taki razgovori bi razvili medsebojno zaupanje». Conallg polaga vse svoje upanje v Združene države; izjavil je, da mir ne bo v nevarnosti, dokler bodo ostale Velika Britanija, Združene države in Sovjetska zveza zveste obveznostim ustanovne listine in poravnale spore, čim bodo nastopili. Nadaljeval je: «Kdor želi mir, ne sme zagreSe-vati dejanj, ki bi povzročila vojno. Nobena država nima pravice z gospodarskim in političnim pritiskom podvreči druge države svoji volji*. Senator Conallg fc nadaljeval: sSovjetska zveza ima pravico, da v svoji državi brez posredovanja in vmešavanja tujih držav uvede svoj ustroj. Združene države in vse druge države, članice Združenih narodov, imajo pravico vpeljati svoje vladne ustroje ali gospodarske rede brez posredovanja in vmešavanja drugih držav. Združene države se bodo uprle vsakemu oboroženemu napadu in kakršnemu koli pritisku ali gospodarskemu, oziro- ma političnemu manevru. Senator ConnaUg je izrazil mnenje, da Sovjetska zveza ne želi vojne, iznesel je tudi staliiče, da lahko dosežejo razumevanje in medsebojno sodelovanje s Sovjeti ter dodal: «Sovjetska zveza lahko mir ohrani, če podpira in sodeluje z Združenimi državami. Njena odgovornost je velika, ker je velika njena moč*. Connallg je nadalje izjavil, da morajo imeti Združene države primerno vojsko, nadmočno mornarico in vse nadkriljujočo zračno silo ter dodal: eTeh sil pa ne bomo imeli v napadalne ali osvojevalne namene, marveč, za naSo varnost in obrambo naiega naroda in naSega ozemlja. Ti nameni niso neskladni z dolžnostmi, ki jih imamo do Združenih narodov. Te armade bodo nositeljice miru in varnosti*. Senator Connallg je pohvalil višino razprav na zadnjih sestankih Zdrulenih narodov v Londonu ter dejal, da je mnogo več reSenih, kot pa Se nerešenih vpraSanj. V Londonu so z navdušenjem sprejeli nasvet senatorja Connallgja za sestanek predstavnikov treh velesil; sklicujejo se na staliSče, ki ga je pretekli teden izrazil predsednik Truman, po katerem naj bi bil morebitni novi sestanek v Ameriki. V spodnji zbornici bo laburistični poslanec danes stavil ministrskemu predsedniku vprašanje, če zaradi potrebe, da bi se zboljšali odnoSaji med tremi velesilami, ne misli dati pobude ter sklicati nov sestanek prizadetih državnih voditeljev, pri čemer bo opomnil na srečne izide prejšnjih sestankov. Predlog laburistov Skupina angleških laburističnih poslancev (po poročilu sTSmesove-ga» dopisnika več kot dvajset) je predložila zbornici spomenico, v kateri pravi, da nimajo predlogi za vojaSko zavezništvo med britanskim Commonivealthom in Združenimi državami za pobijanje rasiirjanju komunizma, kakršne je predlagal v svojem fultonskem govoru Churchill, namen Škodovati dobrim od-noiCjem med Veliko Britanijo, Združenimi državami in Sovjetsko zvezo in da so sovražni svetovnemu miru*. Spomenica izraža nadalje mnenje, da tmiru in svetovne varnosti ni mogoče obdržati samo z zavezništvom med nekaterimi deli, marveč s postopnim ojačevanjem oblasti organizacije Združenih narodov, da bo ta lahko izvajala svojo moč in oblast v spoštovanju zakona, svetovnega reda in v funkcijah svetovne pravičnosti*. CEYLON Pred glasovanjem v državnem zboru o Senanayakejevem predlogu so trije predstavniki Tamilskega gibanja prejeli nalog, naj glasujejo proti. Toda oni se niso ozirali na ukaz in so glasovali za Se-nanayakejev predlog, ki je tako debil vse glasove krajevnih zastopn-kov plemen. Vsi štirje evropski zastopniki, mestni zastopniki, pet izmed sedmih zastopnikov tamilskega gibapja ;n vsi trije muslimanski so glasovali za predlog. Edini nasprotni glasovi sta bila dva indijska zastopnika. ki nista bila zadovoljna s položajem Indijcev, katerega Soulburyjev predlog ni v nobenem oziru spremenil, ln en slnhaleškl zastopnik, ki je pristaš najskrajnejšega krila, ki zahteva popolno odklonitev Soulburyjevega predloga ln neodvisnost Senanayake, ko Je zaključeval stoj govor pred glasovanjem, je zagotovil indijske zastopnike, da Je pripravljen iti k velikim indijskim voditeljem v Indijo zaradi ureditve ceyIonskc-indlj-skih odnošajev, O Evropejcih Je rekel: »Hvaležen sem tistim zastopnikom evropskih prebivalcev, ki so kljub neki vrsti strahu in nezaupanja Izrazili splošno željo glasovati za predlog kot Izraz naklonjenosti ln želje, da bi evropsko prebivalstvo sodelovalo s Ceylomčani pri bodočem napredku in razvoju dežele. Z ozirom na Izrečene bojazni v zvezi s priseljevanjem, naj povem, četudi je vlada Njegovega Veličanstva po novi ustavi obljubila, da bo imela ceyk>nška vlada popolno prostost pri urejevanju naseljevanja In s tem pri določevanju sestave prebivalstva, si ne morem predstavljati, da bi se našla katera koli vlada v tej državi, ki bi hotela ogražatl o-snove tukajšnje industrije s tem, da bi uvajala neumestne omejitve prihoda potrebnega vodilnega osebja Iz Velike Britanije ali Irske Splošno Je bilo mnenje v Javnosti, da se je Senanajrake dobro izkazal pri tej razpravi po višini svojega duha. S tem je storil veliko. Razorožil je opozicijo ln pridobil podporo svojemu predlogu. Splošno mnenje Je, da Je to dober znak za bodočnost. Doba. ki bo potekla med uzakonitvijo SoulburyJevega predloga ln podelitvijo položaja domini-jona, bo tako dolga, kot Jo bodo določili voditelji cejlonskega političnega življenja s svojim delovanjem. Britanska vlada Je po mnenju poznavalcev dokazala, da ne bo ovirala Ceylona na bodoči poti k neodvisnosti, če bodo na razpolago potrebni pogoji. Seveda Je pa stvar Senanayakeja In njegovih prijateljev, da ustvarijo potrebne pogoje. Voditelji večine v državnem zboru so dobro stc-plll na to pot, ko so pomirjevalno pozvali manjšinska piemena na sodelovanje pri izdelovanju nove u-stavne ureditve. Naslednja naloga, ki Jih čaka, bo Izdelava potrebnih ustrojev, ki bodo omogočili manj-š'nam polno sodelovanje pri političnem udejstvovanju v deželi. Zaupanje rodi zaupanje. Splošno prevladuje prepričanje, da bo nova ustava uspela premagati strahove, ki so ali pa Jih nekateri samo vidijo. I-stočasno pa morajo manjšine storiti potrebne korake, da premagajo ovire, ki so Jim doslej preprečevale, da bi se znašle v položaju. (Nadaljevanje prihodnjič) Ameriški odgovor na sovjetsko noto Odločna zavrnitev obtožb v pogledu Bolgarije VVASHINGTON, 13. marca Eyrnes je v noti, ki jo je p protest, ki so ga dostavili ame in po katerem naj bi Združene 22. februarja dostavile bolgars velesil v pogledu Bolgarije, iz protestom. Obtožbe protesta je Bymesov odgovor pravi, da je vključitev dveh predstavnikov osta sko vlado. Morala bi biti prava pr začeti bi morala resnično In iskre vlada ni mislila takrat In tudi zda lovanje slonelo na drugačnih pogo ljivih. V nasprotnem primeru bi slonelo sodelovanje na podlagi, ki bi bila sprejemljiva samo z ene strani. Bymes je Izrazil upanje, da bodo dosegli podlago, ki bo za izpolnitev moskovskih sklepov v duhu pomiritve sprejemljiva za obe strani ln nadaljeval: «Vlada Združenih držav Je s precejšnjim lznenadenjem izvedela, da tolmači vlada Sovjetske zveze njeno spomenico bolgarski vladi, ki sloni na tako preprostem In osnovnem pojmovanju, kot kršitev dogovora. Eo mnenju moje vlade je v spomenici bistvo pogodbe sanic*. Kot odgovor na drugo obtožbo so- vjetske vlade, po kateri naj bi Združene države nastopile enostransko, ne da bi sc predhodno posvetovale z drugimi prizadetimi vladami, je Byrnes podčrtal, »da — Ameriški zunanji minister cslal kot odgovor na sovjetski riškemu zunanjemu ministrstvu države s poslanico, ki so jo ki vladi, prekršile dogovor treh razil svoje začudenje nad tem odločno zavrnil. moskovski dogovor predvideval Uh demokratičnih skupin v bolgar. edstavntka strank, ki niso v vladi; no sodelovati z vlado. Ameriška j ne more razumeti, da bi to sode-jih, kot na obojestransko sprejem, želi vlada Združenih držav opozo-riti na razgovore, ki sta Jih Imela 16. februarja v Londonu svetnik a-meriškega zunanjega ministrstva Cohen ln Višinski. Ob tej priliki Je Cohen po navodilih svojega ministrstva obvestil sovjetsko vlado o ameriškem stališču v pogledu tega vprašanja, ki Je bilo kesneje predmet poslanice. O leti etvarl je Cohen razpravljal tudi z britansko vlado*. Na sovjetsko trditev, da Je bila nje predložili v preučitev Varnostr poalanlc* bodrilo bolgarski opozt-J neinu, »vetu* y»'™ ciji, naj ne upošteva moskovskih odločitev ln da so to težnjo Združene države v bolgarskem vprašanju pokazale že prej, je Bymes izjavil: »Vlada Združenih držav ni v tem pogledu napravila ničesar, kar bi lahko tolmačili kot neskladanje s prijateljskim duhom sodelovanja, ki Je bil podlaga njenega pristanka na dogovor. Delovanje ameriškega predstavnika v Bolgariji Je bilo v soglasju z navodili, ki Jih Je prejel od svoje vlade in Je Imelo namen prepričati bolgarske stranke o potrebi sodelovanja na enakopravni podlagi. Združene države i-skreno žele, da bi prišlo v tem duhu do izpolnitve moskovskega dogovora o Bolgariji*. FRANCOSKA NOTA 0 SPANUI Park, 13. marca. Francoski zunanji minister Bi-dault je včeraj popoldne Izročil britanskemu ln ameriškemu veleposlaniku v Parizu novo noto, ki se nanaša na francoski predlog za predložitev španskega vprašanja v preučevanje Varnostnemu svetu organizacij« Združenih narodov. V dobro poučenih krogih menijo, da nota potrjuje stvari, ki jih je Bidault označil že v razgovoru z britanskim veleposlanikom, ko Je prejel britanski odgovor na nedav. no francosko noto. Britanski in a* meriški odgovor odklanjata francoski predlog, da bi špansko vpraša- v> - ■ ZADNJE VESTI Po poročilu cINS* je glavni ravnatelj ustanove IJNRRA Herbert Lehman včeraj zvečer javil svoj odstop. V pismu, ki ga je naslovil na Svet, ki bi se moral sestati v petek, 16. marca v Atlantic Cityjn, je pojasnil, da bo poslušal nasvet zdravnika, ki mn je priporočil določeno dobo počitka. Poslanska zbornica Združenih držav je sklenila, da bodo izvedli poskuse z atomsko bombo na pacifiškem °točju Bikini v največji vojaški tajnosti. Sklenili so sestaviti komisijo enajstih vojaških in civilnih strokovnjakov, ki bo podala nar tančno poročilo o izidu poskusa. Ciane komisije bo imenoval predsednik Truman. Belgijski profesor Edvard Anseeie je odklonil mesto kolonialnega ministra v novi vladi Paula Henrija Spaaka.' Na njegovo mesto je prišel Lode Craejbeck. Ministrstvo za javno zdravstvo je prevzel Van Bo-neden in kmetijsko Arthur VVauters. Britanski minister za zunanje zadeve Ernest Bevin je odklonil zahtevo skupine laburističnih poslancev, naj posreduje za preložitev grških volitev, ki so jih razpisali za 31. marec. General De Ganile bo vodil odhod francoskih čet iz Liba- 13*2^ J * 't *<***■ »Vi Stran 2 li|i|Mi>|)l|MkO|il|! ».»«*>**,* VU.J -4». *. GLAS ZAVEZNIKOV 13. marca 1946 V Delavski zbomtol v Ljubljani so zborovali tekstilci iz vse Slovenije. Razpravljali so o ukrepih, ki so potrebni za dvig tekstilne proizvodnje. Ugotovili so, da Je sindikalna organizacija skupno z vodstvom tovarne odgovorna za rentabilnost podjetja. Delavstvo mora biti posebno budno pri razkrinkavanju saboterjev. Zastavili so sl nalogo, da bodo povečali tekstilno proizvodnjo ln znižali cene tekstilnemu blagu. (Ljudska pravica« piše, d" je bila prehrana v Sloveniji doslej navezana samo na pošiljke UNRRE in na dobave iz Vojvodine. Ker bosta oba vira v kratkem prenehala z dobavami, so oblasti odredile prisilne odkupe živeža pri kmetih. Žrtve, ki Jih bo kmet prispeval skup nostl s tem, da bo prodal živež po nižjih cenah, bodo tudi njemu v kartat. S tem bo pomagal delavcu, ki po drugi strani dela za kmeta. Vse to so doslej kmetom premalo razložili, kar povzroča ob priliki odkupov marsikje godrnjanje. Kmetom bo zato treba na mnogih sestankih razložiti, da so te žrtve potrebne m Jih prepričati, da ti ukrepi ne izvirajo lz kake protlkmetske politike. Ker najdejo komisije med kmeti tudi špekulante, bodo pri ta kinih kmetih napravili preiskave. Komisija za ugotavljanje vojnega dobička četrti Center-Ljubljana Je razpravljala proti naslednjim vojnim dobičkarjem: Tomšič Franjo in Slava, gostilničar, Rlmfka cesta (529.100 din); Hlebš Jakob, pos. ln pleskar, Cankarjevo nabrežje (335.500 din); Vojska Stane, pos. in pleskar, Gajeva (249.000 din). Zone ln dekleta četrti S'»ke so 1. marca t. L priile na vse zgodaj u škafi ln zavihanimi rokavi v Učiteljski dom. Skupno Je prišlo 17 žensk, ki so poribato ln očistil« sobe, hodnike ln stopnišča ter notranjo opremo Učiteljskega doma. Gojencj doma so vneto prinašali vodo. Slovenski kmetje prirejajo sestanke, na katerih sporazumno z odkupnimi komisijami določajo, kakšno količino živeža bo kdo od-dsd. Takšen sestanek bo imeli tudi v Preslki. Medtem ko so nekateri irjavljall, da sl radi odtrgajo od svojih ust, samo da bodo pomagali drugim, ja premožni kmet Koenlk Jožef Izjavil, da lahko pogreši samo 50 kg žita. Sovaščani so se spogledovali ln pričeli zatrjevati, da ima Košnlk bogate zaloge ln da sabotira vsako reč, ki pride od ljudske oblasti. Ko so pregledali Košnikove zaloge, J« komisija odkrila, kot poroča (Slov. poro-valec>, cele zaklade hrane. Našli so okrog 1000 kg krompirja, 600 kg pšenice, 250 kg rži, ajde pa nad 300 kg. Drugje je imel skrite 50 kg krušne ln 23 kg bele moke ter 18 V g soli. Kot značilnemu gospodarskemu saboterju bo Košnlku njegove zaloge zaplenili. Ljudska oblast pa bo odslej budno pazila in odkrivala ter razkrinkavala vse Koenlke, vse skrivače zalog ln vse gospodarske saboterje. Redna fn hitra preskrba, onemogočanje špekulatov ln saboterjev ln čim hitrejša obnova gospodarstva, to so najvažnejše naloge, ki so Jih določili za področje trgovine. Vse potrošnike so organizirali v nabav-no-prodajnih zadrugah, ki bodo mobilizirale najširše množice za reševanje nalog trgovine. Iz vseh bivših n&bavno-prodajnih zadrug na področju Ljubljane so že lansko leto ustanovili enotno ljubljansko druga podala, poziva ljudstvo, naj marljiveje sodeluje in kontrolira delovanje zadruge, ker je le v tem Jamstvo za njen uspeh. V «NA-PROZi« Je vpisanih 18.880 članov In 37.000 oskrbovancev, vendar poročilo pravi, da okrog 7700 članov sploh ne kupuje v zadrugi, da »e o njihovem sodelovanju pri upravlja, nju sploh ne govori. Sestavljalec poročila se sprašuje, v čem lešijo vzroki odtujitve teh članov ln vali krivdo v glavnem, na slab« Izkušnje, ki so -Jih imeli člani s starimi zadrugami. Umrli so: Merlja Zadnlkar-Kra-tochalll, Polonca Turk, Ivana Pokom, vdova profesorja, dr. Josip Jaške, odvetnik, ln Josipina Jonke, vdova trgovca vsi v Ljubljani; Jože Sobar v Ljubnem, Adolf Vizjak v Celju, Davorin Lešja, učitelj v pok. v Rušah. ZANIMIVOSTI Na krovu velike angleške prekooceanske potniške ladje «Queen El(-zabeths, ki Ima 35.000 ton, je izbruhnil požar. Gasilcem, ki so pri hiteli iz vseh okoliških vnest pristanišča Southampton v južni Angliji, se je posrečilo pogasiti požar. Požar je nastal v ladijski bolnišnici in je precej poškodoval ladjo. Clavešklh žrtev ni bilo. Ladja, ki so jo doslej uporabljali za prevažanje ameriških čet iz Evrope v Ameriko, je bda v pristanišču, kjer so jo preurejevali za potniški promet ‘med Southamptonom in Neiv Yorkom. To je požar v dolgi vrsti podobnih nesreč na britanskih ladjah, kar vzbuja sum organizirane sabotaže ter vzpodbuja oblasti, da podvojijo nadzorstvo v vseh britanskih pristaniščih. • • • pred odlično družbo so v sofijskem narodnem opernem gledališču uprizorili Musorgskega opero (Boris Godunov». Predstavi so prisostvovali podpredsednik zavezniške nadzorstvene komisije general Biry-zov, general Cherepanov, voditelj britanske vojaške misije in druge osebnosti. * • • Knjižnica ameriškega kongresa je nakupovalna ustanova vseh a-meriških knjižnic za vse nemške knjige, ki so izšle med vojno in jih niso mogli dobiti iz Nemčije. Dobavila je vodilnim ameriškim knjižnicam le znatno količino takšnih knjig, zdaj so pa delo prekinili ter ustanovili odbor sedmih ameriških književnih izvedencev, ki bodo vodili nadaljnji nakup knjig. • • • Po poročilih dopisnika lista «Dui-ly Telegraphav bo v nekaj tednih izginila nemška mornarica. Ladje bodo razdelili med zaveznike, ostanek pa potopili. Ob predaji je nemška mornarica štela 376.166 mož, od katerih so 33.919 mož že odpustili. Častnik, ki vodi podiranje nemških pomorskih oporišč, je izjavil: o Popisali smo vse nemško premoženje. Pomorski izvedenci so dolpčili za uničenje potrebne postopke in vojaški tehnični oddelki so opravljali to nalogo pod nadzorstvom mornarice. Potem so pregledali izvršeno delo, da bi niti ena sama naprava ne mogla ostati Nemcem za vojaške svrhes. Nemški mornarji izvršujejo povelja brez kakršnih koli pripomb. • • • Svet ljudskih komisarjev Sovjetske zveze je odobril načrt za obnovo mesta Kaltnina. Vlada je nakazala za obnovo mesta za leto 1946 31 in pol milijonov rubljev. Pred-nabavno-prodajno zadrugo, ki so Jo j videvajo, da bo postalo mesto Ka-nssvali (NAPROZA*, ki Je najve. | linin v dveh ali treh letih eno iz-čje trgovsko zadružno podjetje v med najmodernejših mest Sovjet-Slovenlji. Poročilo, ki ga Je ta za-1 ske zveze. IZ SLOVENIJE II JULIJSKA KRAJINA 1 Pogreb škedenjskih žrtev Manifestctcijski sprevod skozi mesto po pogrebnih obredih Tret, 18. marca Včeraj je na pogrebu dveh oseb, ki sta bili ubiti v nedeljo v Skednju, ko se je oddelek policije Julijske krajine znašel pred sovražno razpoloženo množico, zaradi česar Je prišlo do streljanja, tajnik slovensko-italljansk« protifašistične zvese, Eugenio Laurentl naznanil, da se bo sp ločna stavka v Trstu, Gorici, Tržiču in Miljah nadaljevala. G. Laurentl je imel svoj govor, ko se je žalni sprevod zbral okrog cerkve sv. Jakoba. Ko Je izjavil, da bodo Slovenci in Italijani, združeni v protestu proti ravnanju civilne policije ostali mirni, ker so oči vsega sveta v t&m času obrnjene na prebivalstvo te pokrajine, je množica priredila burne ovacij«. Laurentl ln drugi govorniki, ki so za njim povzeli besedo, so zahtevali razpust civilne policije Julijske krajine in so označili splošno stavko kot znak moči ln solidarnosti naroda. Od zavezniške oblasti so zahtevali, da da zagotovilo, da policija ne bo več uporabljala orožja proti množici. V svojih govorih so govorniki napadli narodni osvobodilni sv«t (C. L N.) ln Julijske sindikate. Dopisniki mnogih držav so gledali žalni sprevod z okna v petem nadstropju neke hiše nS trgu Garibaldi. Sprevod sc je razvil Izpred mrtvašnice splošne bolnišnice in je Sel čez trg Garibaldi tn ulice Bo-sco do cerkve sv. Jakoba. Policije Julijske krajine skoraj ni bilo zraven. Britanska vojaška policija Je z majhnimi avtomobili, ki so o-premljeni z oddajnimi radijskimi aparati skrbela, da je bila pot prosta; tudi slovensko-ltalljanska protifašistična zveza Je postavila po ulicah, kjer se je vil »prevod, svoje reditelje. Velika mmoitca Je na pločnikih tiho prisostvovala pogrebu. $llšalo se je zvonenje cerkvenih zvonov, ko je sprevod, na čelu ka- ZNIŽANI OBROKI Nadzorstvena komisija za Nemčijo je včeraj javila, da Je bila vojaška vlada na britanskem zasedbenem področju v Nemčiji zaradi kočljivega položaja živilskih dobav prisiljena zmanjšati obroke beguncem. Zaradi tega bodo za 12% »manjšali obroke kruha, moke ln krompirja, bodo pa še vedno višji od obtokov, ki Jih ima nemško prebivalstvo. Prehrana v Nemčiji Dopisnik BBC razpravlja v svojem poročilu lz Berlina o nemškem prehranbenem položaju. Pravi, da so zavezniški opazovalci mnenja, da bi morale Zdrulene države uvesti delitev Živil na obroke, medtem ko bi Velika Britanija morala omejiti porabo kruha, če hode svet preprečiti nesrečo v vsej Evropi. Prav tako so mnenja, da bi samo izmenjava živeža med štirimi zasedbenimi področji mnogo ne izboljšala položaja v britanskem zasedbenem področju. Sicer velja med Štirimi velesilami dogovor o Izmenjavi presežkov živil, kar pa ne prinaša velike koristi, ker tudi ostala področja niso mnogo na boljšem od britanskega. Položaj Je še mnogo bolj zapleten zaradi velikega pritoka beguncev ln prihoda poldrugaga milijona izsaljencev le Poljake in Češkoslovaške. Posledico opustitve potrebnih ukrepov bo čutila vsa Evropa. Znižanju obrokov na britanskem zasedbenem področju je sladila izjava generala Lucluea Clajre, namestnika poveljnika na ameriškem zasedbenem področju, da zaloge pri sedanjih obrokih 1500 kalorij zadostujejo na ameriškem področju samo »e za 30 dni Na sovjetskem ozemlju se je razdeljevanje živil zakasnilo, posebno v pokrajini WUrttenberg. V britanskem zasedbenem področju so prepovedali proizvodnjo piva, da prihranijo lito. Skrb za otroke Tudi otrokom so morali na britanske m zasedbenem področju zn L žatl obroke. Toda vojaška uprava si s pomočjo švedskega Rdečega križa prizadeva, da bi otroci dobili čim več hrana Švedski Rdeči križ se je obvezal dobaviti Iz Švedske živila za otroke od tretjega do šestega leta starosti, ker tl ne uživajo hrane, katero deli britanska zasedbena oblast po šolah. S vedi skrbijo za dnevni obrok hrane za 15.000 otrok v Dortmundu ln za 12.000 otrok v Gladbechu ln Bottro-pu. Na področju Essen-Dulsburg skrbijo za 30.000 'otrok in za več tisoč v Hamburgu. Švicarski Rdeči kri* organizira pošiljko osebja ln živil na področje Porurja aa otroke, ki so mlajši od tr«jh let. Upajo, da se bo razdeljevanje člmprej pričelo. Ko se bo delo pričelo, bodo skoraj vri otroci mest v Porurju dobili izredne obroke bodisi preko Rdečega križa ali pa a obedi po šolali Zdravstveno stanje v Berlinn Po zdravniški pomoči to zimo nd bilo velikega povpraševanja v Berlinu. Zaradi mile zime In učinkovitosti predhodnih ukrepov ni bilo epidemij ln ao zdravstvene razmere v splošnem boljše, kot so pričakovali. Samo v britanskem področju Je Izmed 9.000 postelj še vedno 1.200 praznih. Glavna vprašanja so nevarnost tifusa zaradi begruncev lz vzhodnih krajev, pomanjkanje zdravil lz krajevne proizvodnje, nevarnost bolezni, ki jih bodo spomladi začele prenašati muhe in nevarnost spolnih bolezni. Ukrep* proti spolnim boleznim so že začeli kazati prve uspehe. Toda samo vztrajno in dolgotrajno delo bo moglo prinesti trajne uspehe in zboljšati položaj. Penicilin j« prispel v Berlin lz Velike Brtanlje. Nemške zdravnike so poučili o uporabi penicilina proti spolnim boleznim. Ukradene umetnine vračajo lastnikom Uradniki oddelka za spomenike ln umetnost vojaške uprave na Bavarskem, so izjavili da so vrnili doelej državam, po katerih so pokradli nacisti umetniška dela, takšnih del že v vrednosti okoli 132 milijonov dolarjev.. Omenjeni uradniki so mnenja, da se giblje skupna vrednost kulturnih predmetov, ki so jih pokradli nacisti, mod 680 milijoni in milijardo dolRrjev. Mnenja so, da bo potrebno Bs najmanj dve leti dela, da bodo zaključili zbiranje ln vr. nitev umetniških zakladov njihovim . prvotnim lastnikom, (Reuter* zatrjuje, da so Izvedenci za umetnost mnenja, da bodo morali razposlati predmet največje vrednosti, ki so Jih pokradli Nemci in ki še vedno manjkajo v zbirkah, v prihodnjih letih po vseb državah sveta. Častniki vojaške u-prave Bavarske so Izjavili, da so pokradli Nemol največje število »branih umetniških del v Franciji, na Nizozemskem m v Belgiji ln so najboljša dela hranili na Poljskem, Češkoslovaškem ln v zasedeni Sovjetski zvezi. Med najbolj znanimi umetninami, katerih največji del So zbrali na Bavarskem, Je znana Bilka Van Dyka (Angelsko čeečenje*, ki Je oltar stolnice v Gentu. Med drugimi znanimi deli je »e (Umetnik in njegov lnošjei* od Wermc«ra, (Marija* od Michelangela, k! so JO odnesli iz Brugeea, Tlzlanovo platno «Dana©» iz Italije, slika, ki Jo J« Mussolini poklodil Goe ringu, ter »Slepec vodi slepca* od Breughela. terega je bila deklica, ki Je nosila križ iz belih rož, prišel na trg Garibaldi. Nato ao sledili člani brigade (Garibaldi* in jugoslovanski partizani, ki so nosili jugoslovansko la Italijansko zastavo z rdečo zvezdo, Nato so sledili možje, žene In otroci, ki so nosili šeststo vencev; na zelenem Ustju so se odražali trakovi z modro, belo in rdečo barvo. Nekateri venci so Imeli tako jugo. slovanske kot Italijanske barve. V sprevodu so blU predstavniki Slovensko-ltalljanske antifašistične zveze, Primorski narodno osvobodilni odbor, puljski osvobodilni svet, Julijska komunistična stranka, Enotni sindikati, Zveza julijskih partizanov, Zveza slovensko - Italijanskih antifašističnih žena, Zveza antifašistične mladine ln rajonski krožki. Kakor hitro Je utihnila, ena godba, je takoj druga začela Igrati žalne koračnice. Pred krsto obeh žrtev, 33-letne Ivane Genzove, matere treh otrok, ln 40-letnega Jurija Bonifacla, j« Sel duhovnik. Ena krsta je bila pokrita z Jugoslovansko In druga » italijansko zastavo z rdečo zvezdo. Krsti so nosili svojci. Medtem ko se Je sprevod pomikal čtz trg Garibaldi so osebe, ki so bile med množico, ki je opazovala spravo-, metale v zrak modre, zelene, rumene in bele Ustk«, na katerih je bila zahteva po razpustu civilne policije Julijske krajine. Sprevod je nadaljeval svojo pot proti cerkvi »v. Jakoba. Na prostoru ob strani cerkve, Je zbor zapel žalne pesmi ln voditelji stavke so imeli govore. Med to svečanostjo so odločili, da bo »prevod odšel skozi meeto na trg UnltA, medtem ko bodo samo svojci in prijatelji prisostvovali ZaL ni svečanosti v Skednju. Sprevod, ki se je pomikal proti trgu Unitš. z godbami to sestavami, n. Imel tistega obsega kot žalni epe svod ip se je v redu razvijal. Sonoe se je že pomikalo k zatonu, ko so žrtve, katerih smrt zavezniška oblast obžaluje, spustili v Skednju v zemljo. Dve oprostitvi Pobeglega Ivana Fortlsa so sodili pred Izrednim porotnim sodiščem, ker je obtožen, da je sodeloval z Nemol s tem, da je stopil v clnu narednlka-vodnlka v nemške SS oddelke. Priča Zanettl, ki je spoznal ob. toženca v Združenih ladjedelnicah, kjer sta skupaj delala, je izjavil, da se Fortls prijavil SS oddelkom, da zboljša svoj finančni položaj, kije bil zelo slab zaradi bolezni nje-gove žene. Pri SS oddelkih je obtoženec bolj kot drugo bil samo tolmač. Čeprav je državni tožilec izjavil, da so nekatera dejstva, ki govorijo proti obtožencu, je vseeno zahteval oprostitev. Odvetnik Annozcla se je pridružil zahtevi državnega to-ž Ica. Sodišče je obtoženca oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Nato as je začela razprava proti Leonardo Coradlnu, ki Je obtožen, de. se je v noči od 13. na 14. junija 1944 v Kanalu ob Soči kot podporočnik republikanske vojske ln poveljnik neke postojanke udeležil vojne akcije proti partizanom to jih več umoril. Obtožbo je povzročilo pismo, ki ga Je Coradtn pisal svoji zaročenki, v katerem Je opisal podrobnosti boja. To pismo jo prlobč 1 neki list v Vlncenzl. V pismu Je Izjavil, da so ga iznenadlll z napadom ln da Jo odgovoril z ognjem na ta napad z namenom, da se brani ter Je trdil, da vsebina pisma ni preveč odgovarjala resnici, ker Je dogodek precej dramatiziral z namenom, da lil postal junak v očeh svoje zaročenke. Zaslišali eo nekatere priče, 1:1 so Jasno Izjavile, da je bil Co-radin protifašističnega to proti-nemškega mišljenja ln da je bil prisiljen služiti v republikanski vojski, da a tem prepreči, da bi se maščevali nad njegovo družino. Državni tožilec je zahteval, da se ga oprosti zaradi pomanjkanja dokazov. Odvetnik Annoscla je zahteval, da se 'ga popolnoma oprosti. Sodišče je Izreklo razsodbo, e katero se obtožene« oprosti zaradi pomanjkanja dokazov. Popis iujcev Vse osebe, ki nimajo italijanskega, ali so brez državljanstva, se morajo javiti na uradu sa tujce pri policiji Julijske krajine v ulici 30. oktobra it. 2-HI. nadstr. mod. 9. in 12. vro. Od 14. do 16. t. m. je na vrsti črka K. Striženje ovac DRUGI DAN STAVKE v goriški pokrajini Nedovoljena manifestacija - Sprejem pri goriškem upravniku majorju Longu Včeraj Je potekal dan v Gorici splošno v miru. V tržaškem tekstilnem podjetju to 8AFOGU so nekaterim skupinam delavcev, ki so hoteli na delo, drugi delavci to preprečili. Avtobusi in avtobusne proge zaradi stavke niso obratovale, v kolikor se je ta razširila tudi na tvrdko Ribi. Pri Selvegu je del delavstva prekinil z delom, med tem ko je del nadaljeval z rednim poetom. Kar se tiče javnih to trgovskih služb, Jih Je bdlo okoli polovico zaprtih. Običajno so delali v javnih uradih in ravne, tako v šolah, razen v slovenskih srednjih Bolah, kjer včeraj zjutraj nekateri učenci niso prišli k pouku, Italijanska komunistična stranka Usp«h prireditve Včerajšnja prireditev (Speclal Service« v gledališču Verdi je privabila mnogo občinstva ln vojakov. Na sporedu Je bilo 12 zanimivih točk, ki so jih gledalci z navduš©-njem sprejeli. Izplačilo zaostankov podporo za povojno brezposelnost. Urad za delo v Gorici sporoča, da bo Zavod za socialno skrbsto Izplačal zaostanke podpore za povojno brezposelnost, ki je bila v veljav; do 31-12-45. Ugovor do 28-2-48 in je bil ugodno rešen. Vsi prizadeti naj dvignejo omenjene zaostanke najpozneje do 25. t. m. je popoldne na javnih prostorih Izdala takole sestavljene letake: «Splošna stavka je bila proglašena iz narodnostnih razlogov. Italijani naj se vrnejo na delo«. V prvih popoldanskih urah se je pojavilo v mestu vznemirjenje zaradi jutranjih glasov o verjetni demonstraciji. Kljub temu, da je policija blokirala dohode v mesto, je prebivalstvo iz okoliških vasi začelo prihajati v Gorico. Okoli 16 ure se je večje število oseb, med njimi mnogo 'ien ln otrok, z Jugoslovanskimi in Italijanskimi zastavam; * rdečimi zvezdami ln raznimi napisi, zbralo na trgu Vittoria pred vladno palačo. Manifestacija ni bila dovoljena, toda kljub temu ji policija ni nasprotovala. Postopoma se js množica večala. Na trgu so ji govorili razni govorniki v slovenskem in italijanskem Jeziku. Govori so se tikali zahteve proti Zavezniški vojaški u. pravi, da bi ta razpustila civilni policijski zbor. Neki govornik je razložil, da se b0 stavka nadaljevala. Nato ae Je razvil »prevod po ulicah proti središču in se pozneje vrnil na trg Vittoria. Med tem časom Je sprejel upravnik major Long delegacijo, ki so jo lmenova-11 maniifastamtl; v njej so bili Milena Bajtova, Jole De FerriJeva, odvetnik Ernest De Greslč, Bogomil Vlsiptto to Dorko Volk. Delegacija ja predložila pritožbo o ravnanju civilne policije v različnih primerih. Pritožbo Je sprejel major Long, ki je hotel vedeti od delegacije osnovne razloge pritožbe, nakar so mu delegati odgovorili, da so v policijski zbor vključeni številni fašisti. Upravnik j« odvrnil, da so vsakega člana pred »prejemom v zbor presodili ln če Ima kdo točen obto-iilnl dokaz proti kateremu kol; posamezniku policije,, bodo tpjfltneljb to preiskali. Major Lon£ je tudi dodal, da So v policijo »prejemali osebe iz prebivalstva pokrajine ne glede na narodnost to jezik. Policija Je v službi Javnega reda in ima nalogo, da spoštuje zakon. Kadar js zakon prekršen, Je treba odgovorne aretirati. Upravnik Je končno Izjavil, da Je v teku preiskava pod vodstvom 13. britanskega armadnega zbora o nedavnih incidentih v Trstu, v teku katerih je bila napadena policija In so bili ubit; civilisti. Zaključki preiskave bodo Javno objavljeni. Ntkak poseben incident ni motu javnega reda, ki ga je vzdrževala Zavezniška vojaška policija. Težka nesreča iskalcev min Včeraj zjutraj okoli 11.30 ure se je pripetila težka nesreča oddelku odstranjevalcev min, ki je Iskal mine na polju v bližini Gorice. Sest mo*, ki jih je vodil vodnik oddelka 54-letni Dante Civardl, doma lz Gorice, korzo Roosevelt 98, je odstranilo *c 62 min. ko je nenadoma eksplodirala nerazpočena mina. Izmed šestih mož je bil 25-letni Mario Beltram lz Gorice na mestu mrtev, ker ga je drobec zadel v vrat Štirje drugi so lažje ali težje ranjeni po telesu, Iskalec Štefan Le-nardo pa je ostal nepoškodovan. Na pomoč so prihiteli bolničarji lz krminske bolnišnice ln odpeljali ranjence v Gorico. Smrtna nesreča Težka nesreča je ponovno zadela Paravanovo družino Iz Gorenj pri Kanalu. Včeraj zjutraj se Je 84etna Silvia Paravan Igrala z nerazpoče-no mino, ki ji je v roki eksplodirala: drobci so JI raztrgali drobovje. Prepeljan so jo takoj v gorlško bolnišnico, kjer pa Je kmalu umrla. Poveljstvo 88. divizije je nesrečni družini dalo na razpolago bolniški avtomobil, da so truplo majhne Silvije prepeljali na dom v Gorenje. Zaradi tatvine... Vojaško sodišče je preložilo na 26. marec razpravo proti Leopoldu Gaspariniju iz Gradiške, obtoženemu zaradi razžalitve, ker je kot odgovorni ravnatelj Usta (Fronte unlco« v tretji številki Istega lista objavil članek s naslovom: (Primer Zanettl ali ugled SmJliana Borut in Carla Pedronija«. Včeraj popoldne je vojaško sodišče razpravljalo proti 18-letnemu Lucianu Carllju, Mariu Piclultnu. Bogumiru Oregorlču ln Olorgtu Specchiu. Carli je bil obtožen, da je 6. decembra preteklega leta skupaj s Plciulinom ukradel 58 steklenic raznih likerjev in radijski ojačevalec Dutllu Dl Tarantu, ko je prenočeval v (Capanna dello zlo Tom« ln mu povzročil 112.000 lir škode. Dalje sta Carli in Gregorič obtožena, da sta s ponarejenimi ključi vdrla v urad tvrdke Scarda-velli in odpeljala 15 tisoč lir vredno kolo, last Bogumira Furlana; nato pa sta iz Furlanovega stanovanja ukradla Še eno kolo. Spec-chia pa je obtožen, da je od Carlija kupil obe kolesi za 7.500 Ur. Po dolgi razpravi in ugotavljanju krivde posameznih obtožencev, je sodišče spoznalo Carlija, Piciulina ln Gregoriča za krive pripisanih Jim kaznivih dejanj ln jih obsodilo; prvega na dve leti, tri mesece ln 10 dni zapora ter 2.500 -Ir globe; drugega na 4 leta zapora ln 4.C00 lir globe ln Carlija na 1 leto, 8 mesecev m 10 dni zapora ter 3.400 lir globe. Končno je sodišče spoznalo Spec-chla za nedolžnega In ga prostllo. Tečaj angleščine m slovenščine V ponedeljek In v torek sta »e pričela tečaja angleščine In slovenščine na pobudo Okrožnega urada za delo v Gorici v šdli (Favettl* na Rimski cesti. Ker je število vpisanih v tečaj za začetnike za angleščino preseglo pričakovanje, so zaključili nadaljnje vpisovanje. Ucad za delo si pridržuje pravico otvorlti še en tečaj za arigt&ščlno, čim bo mogel skleniti potrebni dogovor z učitelji. r IZ PULJA Hitro striženj« ovac »ahtev* posebno spretnost, č« hočejo, da delo hitro napreduje ln Je voltu pripravna za nadaljnjo predelavo. Slika nam kače škotskega kmeta pri striženju ovac. Podaljšanje roka za prijave dohodninskega davka Rok za predložitev Izjav, ki J« določen s členi 30, 31, 32 to 33 splošnega ukaza št 25, so podaljšali do 31. marca 1946. za: a) prijave te ne ugotovljenih dohodkov sa dohodninski davek raz. B. in C-I, katerih čisti znesek, sam ali skupno z dohodki zasebnih davkoplačevalcev, maša v smislu zgoraj omenjenega člena 30, lir 8.000; b) prijav« še n« ugotovljenih dohodkov za dodatni davek, čigar čisti znesek dosega skupno, v smislu člena 31, Ur 12.000; c) prijave dodatnega davka za 1. 1946., v onaislu člena 82, na divi-dende delnic ln na dohodke, ki spadajo v razred D, četudi n« znašajo Ur 24.000 letno, a presegajo ta znesek, ki ga J« šteti skupno z drugimi dohodki; RAZDELJEVANJE KONJ Pred nekaj dnevi so razdelili na področju A kmčtom konje v nadomestitev izgub po nemških racijah ln eksploziji v Vallelunga. Druga pošiljka konj bo prispela v kratkem. POŠILJKA PLAŠČEV ZA MOTORNA VOZILA Prispela j« pošiljka plaščev za motorna vozila ln tovorne avtomobile. Delil jih bo za to odgovorni urad. PROMET BLAGA V PULJSKEM PRISTANIŠČU Promet blaga v puljskem pristanišču je bil od 1. do 12. marca r.Gslednjl: Vina 402 toni; piva 12 ton; krompirja 8 ton; maščobe 3 tone; riža 10 ton; koruzne moke 5 ton; testenin 16 ton; sveže zelenjave 2 toni; pomaranče ln limone 6 ton. EDINSTVENA KRAJA V noči od petka na soboto so prisil tatovi v hlev na Čampo dl Altura, kjer je bil velik praslc, last poljedelca Llonello Gina. Lopovi so prašiča na mestu zaklali, ga razdelili na dva dela ter odnesli najboljši del, to je svinjsko stegno. Naslednje jutro, je presenečeni lastnik prijavil primer krajevni policiji. RAZDELJEVANJE TOBAKA Urad za prodajo monopolskih predmetov Javlja, da bodo v prihodnjih dveh tednih od 12. do 25 marci na odrezke et. 11 in 12 tobačnih nakaznic, veljavnih za področje mesta Pulja, razdeljevali naslednje obroke tobaka: 20 gr (Dalmazla*, 20 gr (Trlnclato forte*, 20 gr cigar (Toscana*. Tobak za žvečenj« bo v proetl prodaji. Razen tobaka, bo vsak kadilec prejel zavojček cigaretnega papirja, RADIO Slov. vesti: 7.15, 12.45, 20, 28.15 url. Ital. vesti: 7.80, 13, 20.15, 23 urL Četrtek, 14. marca 7 glasba za dobro jutro; 7.55 p©, stra jutranja glasba; 11.30 karakteristična glasba; 12 glasba za vas; 12.30 predavanj« v slovenščini, 13.15 reproducirana glasba; 13.30 orkester Nicelli; 14.15 pregled vesti; 17 prenos lz Vidma; 18 ženska ura (ital.); 19 klavirski koncert, dr. Demšar Gojmir; 19.15 slovenščina za Slovence; 19.30 orkester Prevorsek; 20.30 uganke na radiu; 20.60 politični komentar; 21 igra; nato, vesela glasba; 23.2® nočno zabavišče. Glavni uredrUk^ ^ jK Jzdaja A. I. S. E. WALLACE 32. POTEPUH Pustolovska zgodba Gospa ju Je že pričakovala pri vratih to jima objasnila, da jo ljudje poznajo pod imenom, gospa Helena. (Samo nekaj bi vas prosilo*, je dejala, ko je Otilljo slavnostno peljala v sobo, eto je, da bi hlli čim bolj mirni. Imam bolnika v niši. Moj dragi oče je bolan*. Ko Je izrekla poslednje besede, je takoj poiskala robček. To Je torej b.l vzrok, da je bila vedno objokano. (Bi morebiti želeli kosilo? Nekoliko pozno je; ml kosimo ob dveh, toda Če želite...* Otllijs je želela s vsem srcem. Gospodična Helena je odšla lz sobe 'n prav potihoma zaprla vrata za seboj. (Bolj ko premišljam, bolj ne. verjetno se ml doadeva*; je dejal Pito. (Dozdeva se ml, kakor da bi bile lope sanje. ZahvaUva Boga, da imava denar*. Potipal je denar v žepu In zado- voljno vzdihnil, nato pa s prisiljeno hladnostjo dodal: (Samo eno sobo imajo. Gospej bom rekel, da bi želel spati na otomanl... morebiti jo ima v kakšni sobici. Za človeka, ki Je prespal toliko noči na tleh, bo tudi otomana ruzkoino ležišče. Celo mehka preproga se ml zdi božji dar*. Otilija ni odgovorila. Bila Je v precejšnji zadregi. (Mlelim, da... da sva poročena?* ;e vprašala. (Veliki bog, da... čemu?* (Gospod Sam Wasser dvomi v veljavnost*, Je odgovorila OtlllJa to še vedno gledala skozi okno. *Pra-vi, da je bil zakon proglašen kot neveljaven. Tudi škof ga je razveljavil*. (Ali je res?* Je vznemirjen vprašal Pito. Otilija Je prikimala. (Vse to eo le govorice! Kakšen zmešan novinar, je morebiti hodil okoli škofa«. Otilija je dvignila . glavo in dejala: (Za vas bi bilo veliko olajšanje, če bi bil zakon razveljavljen 7 Nikoli ne bom pozabila, kako obupani ste bili tistega jutra, ko sem vam povedala*. Pito je naredil prav žalosten obraz. (Bojim se, da bo olajšanje za vas, draga mala potepuhlnja!* (Izogibate se odgovora*, ga Je obdolžila OtilJa. Pito jo je mirno motril. (Ce bi najin zakon razveljavili, bi me poročili znova?* je vprašal Pito ln prijel Otilljlno roko. Gospodična Helena je potrkala na vrata ln naznanila, da je kosilo pripravljeno in se oprostila, da je preprosto. Ko je Pito sledil svoji ženi v obednlco, ga je gospodična vprašala, kdaj bo prišla prtljago. Takoj se Je vrnil ln prinesel gospodični denar za najemnino ter JI razložil, da bo morebiti prtljaga prišla šele čez nekaj dni. Rekel j«, da se je zadržal v tem kraju samo zato, ker se ž*na ni počutila dobro. Da bi jo pomiril, ji je dejal, da sta prišla na izlet lz Kanade ln nista prinesla prtljage s seboj. Prosil Jo je, če bi mogla v mestu kupiti ml žtno ln, čel je “« nadleguje preveč, tudi zanj nekaj obleke. Obleko 'z surove eviie na primer. V roki je držal nekaj bankovcev. Vprašal Je gospodično, če bi JI lahko vnaprej plačal najemnino za teden dni. Pitu se je zdelo, da so se pri tej ponudbi gospodični zasvetile oči. Ko se J« vsedel za mizo, je Oti. 1>J& k končala prvo Jed. Gospo, dična Helena ju Je sama stregla; nekoliko v zadregi jima je razložila, da sama pripravlja neke vrste viha. (Brezalkoholno J«; moj' dragi Oče Je vedno zahteval upoštevanje zakonov ln pravi, d« je to najboljše merilo clvlllzaoije naroda!* Vino je bilo pitno to gospodična Helena Je vsa sre ona hitela razlagati kako ga pripravlja. Kava je bila vodena to brez okusa. (Jasno je, da Je Angležinja*, je dejal Pito hudobno, ko je Otilija Izrazila dvom. (Poizkusi kavo, pa se bos prepričala*. j Gospodična Helena se Je spet pojavila v sobi, pripravljena za na pot in se ponudila, da bi kupila vse kar želita. C« želita lahko počakata, da se vrne ln- Jima bo pokazala sobo, če bi pa želela počivati, so prva vrata na vrhu ! stopnic. ^ (Moja žena sl bo ogledala sobo, ko se vrnete Jz mesta*, Je hitel Pito. Na listič je napisal vse, kar potrebuje in ponudil listič OtlHJL Obzirno se je oddaljil, ko je Oti-lija pisala svoje želje. Z okna obednloe Je bil razgled na velik vrt. Bil je porasel s travo In ob robovih poti bo že cvetele zgodnje krizanteme. Na koncu vrta Je bila skupina dreves in za njimi je Pito z velikim presenečenjem opazil Železniški tir. Ko Ja gospodična Helena odšla, je Otilija odšla v prvo nadstropje, rla bi sl ogledala sobo. Pito se je šel sprehajat na vrt. Trava je bila kekor mehka preproga ln drevored je vodil do utice, ki je skozi okno ni mogel videti. Tudi na koncu vrta so bile cvetlične grede, le nekoliko manj negovane. Ugoga žena! Otilija je Imela prav. Povsod Je bilo opazit; boj, ki ga je bila proti revščini. Težko je reševati zunanji videz v skromni bt*i ln se mnogo težje J« moralo biti v na videz tako razkošnem gradiču. Živa meja Iz borovcev je delila vrt od železniškega vrtička, ki Je bil omejen z živo mejo. Na koncu pito opa. železniškega vrtička Je zli zaprto utico. Vlak je z velikim hruščem privozil mimo ln pito «® Približal parobku, ki je označeva mejo. V živi meji Je opazil Cernu? Luknja med vejevjem j« bila vidna ir, Pitu ee je zdela nova. Polomljene veje eo bile «« na koncih, le na enem koncu eo bile že po-temnele/ Kri! Nekoliko dalje j« opazil krvav madež na rumenem listu... in še na nekem grmičku. Pito je pogledal k tlom. Mesto kjer je stal, Je bilo gosto poraslo s travo ln zlatenicamL Nekaj korakov od njega j« bila trava pohojena ln na rumenih cvetovih rož je bilo opaziti krvave madeže, pito j* raziskal ves vrt ln ni odkril ničesar, doktor m prišel do goz. dlčka. Pod drevesom na koncu poti Je našel staro ln mastno kolesarsko čepico. Pobral Jo je ln čutil r.ekaj vlažnega... kri! Pito »l j« obrisal rok« v travi in položil čepico, kjer Jo je našel. Pogledal j« proti hiši, ki ne mu je *daj dozdevala tajlnstvena- Zdelo se mu J*, kakor da bi mu zaprta okna pom«-žlkovala. (Vprašanje živcev*, je dejal Pito tam pri sebi, ko je krenil proti hiši. (Nadaljevanje prihodnjih