Ljubljana, torek, 28. septembra 1954. "Dnr.ifTARCl VSF.H DEŽEL. ZDRUŽITE SF.I rifl IZDAI* Leto XX. Stev. 23i GLAVNI £N ODGOVORNI UllEDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR * List Izhaja vsak dan razen petka. // Cena 10 dinarjev W'"v/A •LJUDSKA P H A V l C A« USTANOVLJ ENA t. OKTOBRA 1934 II MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT U-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO l. JUL. 1931 KOT DNEV-NIK, NATO PA KOT TEDNIK II OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« VOJAŠKA KONFERENCA BALKANSKIH DRŽAV V ATENAH sodelovanje pnltt Po zaključku konference so izdali uradni komunike. — Skupna izjava načelnikov generalštabov Jugoslavije, Grčije in Turčije Atene, 27. sept. (Tanjug). Danes dopoldne je bila zaključna seja konference načelnikov generalštabov Jugoslavije, Grčije in Turčije. Po konferenci je bil objavljen naslednji komunike: voljiv napredek v obravnavanju problemov naše obrambe. Blejska zveza nalaga trem deželam vojaške obveznosti za njihovo skupno obrambo. V smi- obravnavali vprašanja, ki so jih Proučevali doslej. Posamez so tu- Predsednik republike sprejel veleposlanika ČSR »Sefi generalštabov Grčije, di poudarili duha skupnega ra „ Turčije in Jugoslavije so se se-; zumevanja in sodelovanja, ki so, slu teh obveznosti se morajo zastali v Atenah 21., 22. in 27. sep- ga prispevali, da bi se ti posli getj p^u generalštabov nadalje-tembra na podlagi skupnega uspešno razvijali. Proučili so tudi va^i jn izpopolniti v luči te zve-sklepa treh vlad. Na sejah so na- vojaško stran skupne obrambe, ze Naposled smo med našim telniki generalštabov treh dežel: izvirajoče iz trojne zveze, podpi- pravkar končanim skupnim de- ---------------- x._j„ i.. i.-u sane nedavno na Bledu, m spre-j lom poiožili temelje za sodelova- jeli enodušne sklepe ter odločitve nje med generalštabi. Skupaj smo tako glede predmetov kakor tudi določili napotke predstavnikom procedure za njihov bodoči raz- treh generalštabov, ki bodo navoj- • ! daljevali delo skupino, kakor do- Tako hitro dosežena slozno&t [ sjej gledišč v teh razpravah dokazuje | ycs ^ našega dela nas je Brioni, 27. sept. Predsednik re- solidnost tristranskega sodelova- prešinjal duh prisrčnosti in pri-puhliilke Josip Broz Tito je danes j nja, ki je prispevek za ohranitev jateljstva in dosegli smo popolno ob 10. uri sprejel novo imenova- \ miru na Balkanu in v Evropi.« istovetnost gledišč. To je že tra-®cga izrednega in pooblaščenega | Po končani konferenci so na- ^eleposlaniika ČSR v Jugoslaviji čelniki generalštabov Jugoslavije, 8- Viljema Pitharta, ki mu mu je Grčije in Turčije, generali Dap-izrooil poverilna pisma. 1 čevič, Kitrilakis in Baransel dali Pri_ izročitvi poverilnic so bili skupno izjavo za tisk: Navzoči zastopnik odsotnega držav- »Med našim pravkar konča- nega tajnilka za zunanje zadeve nim skupnim delom v Atenah,« dr. Aleš Bebler, generalni tajnik je rečeno v skupni izjavi, »smo v. i . i i ti-1 i iv ____ XJ1J ■*»i/-3 i 1 r r\ Irnino predscdhvi'ka reipubSiike dir. jože proučili vojaške vidike trojne 'ilfa.n ter šef protokola držav- blejske zveze in obravnavali Joga 'tajništva za zunanje zadeve vprašanja, izvirajoča iz vojaških Pavle Beljanski. klavzul te zveze. Delujoč v duhu Češkoslovaškega veleposlanika ankarskega sporazuma smo, ka-spremljali tajnik veleposlani- kor je znano, razvili naše vojaštva g. Miroslav Holub, vojasici in ško sodelovanje za obrambo na-letalski ataše podpolkovnik Milan ših dežel, ki je odkritosrčno pri-^uski im ataše g. Viljem Kozio- jateljsko, in dosegli določene rc^j. uspehe. Ta dela pomenijo zado- DRUGI TEDEN ZASEDANJA OZN SPLOŠNA RAZPRAVA Ali jo bodo zaradi volitev v ZDA prekinili? ^ew York, 27. sept. (Tanjug), njimi tudi vodja britanske delega-Deveto redno zasedanje Generalne cije Anthony Eden in vodja fran-skupščine OZN začenja drugi teden eoske delegacije Mendfcs-France, Svojega dela z nadaljevanjem sploš- sploh še niso prispeli v New York. •>0 razprave o svetovnem položaju. . M .. Na današnjem seznamu govornikov Admiral lVlOUlltDatl611 v Splitu Split, 27. sept. (Tanjug). Davi so predstavniki Avstralije, Iraka, Filipinov, Kolumbije, Cangkajškove Kitajske in Holandske. . _ Prejšnji teden je Generalna ob 9. uri je prispel v Split z ad-skupščina sprejela dnevni red s 67 miralsko ladjo »Glasgovv« v 'očkami in ga razdelila po odborih ^ četrtek se je začela splošna razprava. Pričakujejo, da bodo neka-teri odbori začeli poslovati že ta *eden, nj pa še gotovo, ali bo poetični odbor začel delati še pred koncem splošne razprave. Glede trajanja splošne razprave ločena mnenja. Nekateri sodijo, da bo splošna razprava končana konec tega meseca, drugi pa domne-vajo, da bo konec tega tedna prekinjena s tem, da se bo morda nadaljevala novembra po volitvah v ZDA. To mnenje sloni na dejstvu, da nekateri voditelji delegacij, med S| Delegacija SZDL v Bruslju ^ Bruselj, 27. sept. (Tanjug), delegacija Socialistične zveze plovnega ljudstva pod vodstvom Rodoljuba Colakoviča je včeraj Prispela na obisk k belgijski Sp* balistični strank. Ob prihodu so jugoslovansko delegacijo sprejeli na železniški Posta ji predstavniki belgijskih Socialistov ter osebje poslaništva 1'LRJ v Bruslju pod vodstvom Poslanika Marjana Barišiča. Cla-jugoslovanske delegacije so Jfttem prisostvovali v mestu Tournai slovesni1 otvoritvi »Mai-Jon de Peuplc« (L.judsiki dom). ^*b tej priložnosti jih je v navzočnosti predsednika belgijske vWle Ahila van Akerja, ministra zunanjo trgovino Victorja La-foca vn drugih socialističnih vo* (‘iteljov prisrčno pozdravil predsednik belgijske Socialistične e*tanke Max Buset, spremstvu jahte »Surprise« poveljnik britanskega sredozemskega ladjevja admiral Earl Mouintibatten. Po prihodu ladie so admirala Mountbattena obiskali na »Glas-gowut načelnik štaba Jugoslovanske vojme mornarice kontraadmirali Ljuibo Truta in predsednik mestnega ljudskega odbora Splita Ivo Senjanovič. Nekoliko kasneje je lord Mountbatten vrnil obisk. Danes ob 13. uri je priredil kontraadmirali Ljuibo Truta v hotelu Park v počastitev visoke vojaške osebnosti slovesno kosilo. Popoldne je admiral Mountbatten -priredil na ladji >Glas-gow« coctail, nocoj pa ho njemu na čast priredil britamski kon®ui v Splitu slovesno večerjo. Jutri zjutraj bo lord Mountbatten odplul z jahto »Surprise« na Prokljansko jezero, kjer bo ostal ves dan. Zvečer se bo po-I veljniik britanskih pomorskih sil na Sredozemllju vrnil na Brione, kjer ga bo sprejel predsednik republike. dicija v našem sodelovanju, kar se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. Na koncu smo pospešili naše delo in ga privedli do zadovoljive stopnje. Prepričani smo, da je postalo naše z ankarskim sporazumom začeto sodelovanje z blejskim sporazumom najtesnejše. Vzpostavili smo vzorno zvezo, ki bo pripomogla k okrepitvi miru in varnosti na Balkanu in v Evropi«. Načelnika generalštabov Jugoslavije in Turčije ostaneta še danes v Atenah, jutri pa odpotujeta v Lariso, kjer si bosta ogledala veliko letalsko oporišče, potem pa odpotovala v Solun. Nekaj časa ostaneta v Solunu, potlej pa se vrneta vsak v svojo domovino. Delegacija JLA v Kairu Kairo, 27. sept. (Tanjug). Včeraj je prispela v Kairo jugoslovanska vojaška delegacija pod vodstvom generalpolkovnika Ra-doja Vukanoviča. Na letališču blizu Kaira so jugoslovansko vojaško delegacijo sprejeli v imenu egiptovske vojske brigadir Suhud in drugi' visoki egiptovski častniki. Jugoslovanska vojaška delegacija je takoj po svojem prihodu obiskala egiptovskega obramlbnega ministra in poveljnika egiptovske vojske generala Airnera, Zatem so člani' jugoslovanske delegacije obiskali artilerijsko šolo, kjer so jim priredili kosilo, obrambni minister general Amer pa jim je zvečer priredil večerjo'. Pri večerji so bili razen ministra 'Amera tudi egiptovski notranji minister in več egiptovskih častnikov ter jugoslovanski poslanik v Kairu Marko Nilkezie in svetnik poslaništva Vjekoslav Cvrlja. Spremembe bruseljskega pakta London, 27. sept. (Tanjug). — Stalni svet organizacije bruseljskega pakta se je danes vnovič sestal v Londonu, da bi dopolnil svoje poročilo, ki ga bo uročil konferenci devetih držav. To poročilo vsebuje priporočila glede Pogled na del objektov za elektrolizo v Kidričevem (StrniSču). Vremensko nanoved t Vremenska napoved za torek, 28. J^Ptembra. V severni polovici Slo-pretežno oblačno vreme z pesnimi padavinami, v ostali Slonji menjajofia se oblačnost, vmes h Jjaj padavin. Pozneje se bo vreme S1 Izboljšalo. Temperatura ponoči 6 do 9 stopinj Celzija, na Prtmor-lf6«! okrog 13 stopinj, podnevi do i? stopinj, na Primorskem pa do 19 *toPln1 »l/i/a, Resolucija posvetovalne skupščine ' Evropskega sveta Strassbourg, 27. sept. (AFP). Predsednik posvetovalne skupščine evropskega sveta Guy Mol-let je poslal vladam sodelujočih držav na londonski konferenci besedilo resolucije, ki jo je konec minulega tedna sprejela po-] svetovalna skuščina. V tej resoluciji so navedeni predlogi za alternativno ureditev vprašanja evropske obrambe. Dr. Marijan Brecelj odpotoval v London Ljubljana, 27. sept. — Včeraj je odpotoval dr. Marijan Brecelj, predsednik Turistične zveze Jugoslavije, na kongres Mednarodno turistične unije v London. Na tem kongresu bodo obravnavali važna vprašanja mednarodnega turističnega sodelovanja. DANES SE BO ZAČELA V LONDONU KONFERENCA PREDSTAVNIKOV DEVETIH DR2AV Zasebni sestanki — uvod v konferenco »News Chronicle« piše, da bodo reševali »vprašanje življenja ali smrti« London, 27. sept. (AFP). — Popoldne se je Dulles sestal je že imel krajši sestanek z Griin-Danes je bilo v Londonu več za- s predsednikom angleške vlade,, therjem, ki se bo prav tako se-sebnih sestankov med predstav-1 pred tem pa je sprejel ministra | stal z ostalimi ministri sodelujo' niki posameznih sodelujočih držav na londonski konferenci. Angleški zunanji minister Anthony Eden se je prvi sestal s predsednikom francoske vlade Men-dčs-Franceom, zatem pa z zunanjim ministrom Italije in Lu-kserriburga Martinojem in Bec-kom. Mendes-France se je danes sestal tudi z zunanjim ministrom ZDA Dullesom, zatem pa z italijanskim ministrom Martinojem. Martinoja. Kanadski zunanji minister Lester Pearson bo baje gost na večerji pri Edenu skupno s predsednikom francoske vlade Men-džs-Franceom. Danes je prispel v London vrhovni poveljnik oboroženih sil Atlantskega pakta general Griin-ther, ki je v Zahodni Nemčiji prisostvoval manevrom oboroženih sil Atlantskega pakta. Dulles PARIŠKO MNENJE O LONDONSKI KONFERENCI Ugodno vzdušje Zlasti konservativni tisk je optimističen Pariz, 27. sept. (Tanjug). Pred »Populaireu«, da bo samostojna londonsko kbnferenco je pariški nemška vojska pomenila ogrom-tisk, zlasti konservativni, precej no nevarnost, kar so še nedavno optimističen glede izida le-te. j izjavili tudi vsi nemški demo-»Figaro« sodi, da začetek tega krati ne glede na strankarsko tedna obeta lepše perspektive kot začetek minulega tedna. Spomenica kanclerja Adenauerja je okrepila vtis, da je ta pripravljen iti precej daleč, da bi ohrabril francosko javno mnenje. Časnik potem pozdravlja glasove, da je Churchillova vlada sklenila zdaj prevzeti več obveznosti na evropskem kontinentu kot doslej. »Aurore« prav tako sodi, da je vzdušje glede sporazumne ureditve vprašanja evropske ob pripadnost. Guy Mollet piše dalje, da je treba odkrito reči, da je sleherna rešitev, ki bi privedla do takšne nemške vojske, za francoske socialiste nesprejemljiva. Socialistični »Franc Tireur« piše, da je Mendžs-France odpotoval v London prav tako, kot je odpotoval v Bruselj, ne da bi čih držav na londonski konferenci. O razgovorih, ki jih je davi imel predsednik francoske vlade Mendls-France z angleškim zunanjim ministrom Edenom, ni bilo objavljeno nobeno sporočilo. Zvedeli so samo to, da sta se Anthony Eden in Mendžs-Fran-ce davi sestala v rezidenci francoskega veleposlanika v Londonu Renn§ Masiglija in se z njim razgovarjala približno 40 minut. Prav tako še ni znano, o čem sta se davi razgovarjala predsednik francoske vlade Mendes-France in zunanji minister ZDA John Foster Dulles . V londonskih diplomatskih krogih sodijo, da bodo imeli predstavniki devetih držav, ko se bodo jutri sešli v »Lancester House«, pred seboj tri dokumente, ki naj bi bili temelj za razpravo. To so spomenice, ki 60 jih pripravile Francija, Velika Britanija in Nemčija in se nanašajo na vključitev Zahodne Nemčije v evropski obrambni sistem. Zunanji minister ZDA Dulles je že pred tem izjavil, da ni pripravil nobenih predlogov in tudi ne načrtov, ker sodi, da morajo sprožiti pobudo evropske države. Dasiravno še ni bil objavljen noben dokument, pa v tukajšnjih diplomatskih krogih sodijo, da vsebuje britanska spomenica tako imenovani Edenov načrt za namreč vedel, ali bo za predlagano rešitev problema evropske obrambe, o kateri časnik sodi, ;wJZTahZ,U« Z rambe zdaj veliko bolj ugodno da je slabša kot EOS, dobil ve- Italiie v Brusel^ki nfkt tir 7! kot pred dvema tednoma, ko sta čino v francoski skupščini, kar hodne Nemčiie v AUantskf nakt" Eden in Dulles potovala po Ev- nedvomno ni neznano njegovim t* dokummt n Zi ropi. Čeprav so nesoglasja med partnerjem. Ta negotovost je raZdeUU m^ JSL zainteresiranimi državami še ved- nedvomno vplivala na vzdušje v sodelovaIe na kinfprpnri no znatna, sodi časnik, da je moč najti rešitev v kompromisu med potrebnih sprememb v besedilu francoskim in britanskim pred-bruseljskega pakta, če bosta Za- logom. hodna Nemčija in Italija sprejeti Generalni tajnik Socialistične v članstvo. stranke Guy Mollet pa piše v Londonu. Časnik zaključuje, da bo samo mesec po usodnem gla- raD™“dS£lS^C sovanju v francoski skupščini, menice nieeovo hpsJliln rJ! So “ -ta- S MZ,- " ,kih 'x,"v,Mh kroslh' hujši razdor. javnosti šele po začetku konfe- rence. Menijo, da so v tej spomenici navedene podrobnosti francoskega predloga, naj bi bila Francija zavarovana pred morebitno ponovno nemško napadalnostjo. ZDA in Anglija pa naj bi .vojaško sodelovali • na evropski celini. Nemška spomenica bržkone drocentrala Vuzcnica z enim agre- . teden začeli v Kidričevem električ- zahteva sprejetje Nemčije v At- V veliki tovarni glinice in alu-mini « v Kidričevem, kjer obrat za glinico že poizkusno obratuje od junija, so pretekli teden začeli vključevati v proizvodnjo tudi elektrolizo. V velikanski dvorani za elektrolizo, ki meri v dolžino skoraj pol kilometra, je bilo že v juliju vse pripravljeno za obratovanje z eno četrtino celotne zmogljivosti, kakor je to določeno v letošnjem ilružbenem planu. Začetek obratovanja pa se je nekoliko zakasnil, ker Elektrosistem Slovenije ni mogel vnaprej zagotoviti neokrnjene dobave p >trebne električne energije, predvsen- zimskih mesecih. Kakor je znano, sta Doleti izpadli termoelektrarna Brestanica in hi- ELEKTROLIZA V KIDRIČEVEM JE ZAČELA^OBRATOVATI gatom zaradi okvar, ki so terjale obsežna popravila. Bazen tega je bilo nujno potrebno obnoviti tur-bins’ : naprave v termoelektrarnah Trbovlje in Velenje, kar je prav tako z« daljšo dobo izključilo iz obratovanja veliki agregat trboveljske elektrarne in elektrarne Velenje. Obratovanje elektrolize pa ne dopušča ustn itve ali redukcij in mora biti potrebna energija zagotovljena tudi v primeru stiske za električno energijo, ki se pojavlja v zimskih mesecih. Ker se je med tem stanje v elek- no kuriti prve peči elektrolize. Zdaj obratuje 20 peči, v kratkem pa jih bodo vključili še 15. Delovni kolektiv v Kidričevem pričakuje, da bo lahko to soboto pridobil v elektrolizi prve tone aluminija. Za obratovanje elektrolize z eno četrtino celotne zmogljivosti bo Kidričevo potrebovalo stalno okrog 12.000 kilovatov električne energije. Glinice, ki je potrebna za obratovanje elektrolize, imajo več kot dovolj. Delo v obratu za glinico se je namreč že tako uteklo, da bodo kmalu lahko obratovali z vso zmog- trogospodarstvu Slovenije, kar Se ljivostjo, elektroliza pa bo potrebo tiče proizvodnje električne energije, vala !e manjši del proizvedene gli-več ali manj zboljšalo, so pretekli ni-e. F. S. lantski pakt z enakimi pravicami, ki jih imajo ostale včlanjene dežele, ob poprejšnji obnovi deklaracije o dajanju suverenosti Zahodni Nemčiji. Konferenci devetih držav pripisujejo v Londonu izreden pomen. Nekateri časniki, med njimi tudi konservativni »Daily Tele-graph«, sodijo, da je to najpomembnejši povojni sestanek v Londonu. »News Chronicle« piše. da je vprašanje, ki ga rešuje londonska konferenca, »vprašanje življenja ali smrti«. Konferenca bo tajna, pričakujejo pa, da bodo po vsakem sestanku objavili sporočilo. NADALJNJE DELO II. KONGRESA PREVENTIVNE MEDICINE Čuvanje zdravih pred boleznimi ena prvih nalog zdravstvene službe Ukinitev samofinansiranja zdravstvenih ustanov bi pomenila korak nazaj. — Kongres je premalo poudaril vprašanje družbenega upravljanja v zdravstvu Bled, 27. sept. — Dober del tudi njih, da pripravijo svoja dopoldneva drugega dne Kon- mnenja o tem. Obrazložil je sta-gresa preventivne medicine na! nje v Beogradu, kjer imajo Bledu je bil odmerjen razpravi nekoliko drugače organizirano o zdravstvenih domovih. Kot zdravstveno službo in to ne na splošno ugotovitev glede na raz- osnovi zdravstvenih domov. Ome-praivo bi lahko navedli, da so nil je, da so referenti in disku se diskutanti dosti podrobneje tanti iz Zagreba in Ljubljane dotikali vprašanj zdravstvene premalo poudarili najvažnejši službe, kot pa vprašanja, ki bi faktor, In to vlogo in mesto moralo biti osnovno za vsebino zdravstvene službe v komuni, referatov in razprave, to je vpra- Kot dr. Geza, ki je predlagal, sanje družbenega upravljanja na naj bi se samofinansiranje področju zdravstva ter vloge in zdravstvenih ustanov še razširi-mesta zdravstvenega doma v lo, je tudi dr. Popovič zastopal komuni. to mišljenje. Poudaril je, da je Kljub temu bo izmenjava mi- 1 na kongresu bilo vse premalo sli o organizaciji in nalogah' govora o družbenem upravljanju, zdravstvenih domov gotovo do-; o pomenu svetov za zdravstvo prinesla dosti koristnega k pro- ter predlagal kongresu, da se blemu, ki še *ii dovolj jasen ter tudi glede razprave o zdravstve-pripomogla k nadaljnjemu raz- niih domovih formira komisija in zdravstvene službe pri nas. sekcija, ki bo ta vprašanja po-Se posebno moramo poudariti drobneje proučila. Obrazložil je, pomembnost vsem diskutantom da žanje v Beogradu družbeno skupnega stališča, da medicine ne moremo v nobenem pogledu deliti na dve veji, na kurativno in preventivno. Zdravljenje bolnih in čuvanje zdravih pred obolenji je tolikanj tesno povezano, da tu ne more biti dveh služb, temveč ena sama. Več tovarišev, ki so se oglasili k razpravi, pa je še posebej poudarilo, da se upravljanje zdravstvenih ustanov lepe uspehe ter da so uspeli pritegniti zelo širok krog ljudi k sodelovanju. Nekateri so v razpravi izrekli precej kritike na račun samofinansiranja zdravstvenih ustanov. Zato je med drugim o tem problemu govoril tudi sekretar Sveta za ljudsko zdravstvo in to sodelovanje ne bi smelo ma-1 socialno politiko LR Srbije Ali nifestirati le v zdravstvenih do-; Sukri, ki je dejal, da so ti na-mevih, temveč bi bilo treba pri- padi neupravičeni, kar so do-lagoditi zlasti vzgojo mladega kazale tudi izkušnje, ko je prav zdravniškega kadra na fakulte-1 ta način pripomogel k boljši or-tah tej smeri ter bodočim zdrav-' ganizaciji in kvaliteti dela v nikom omogočiti, da spoznajo sredino, v kateri bodo delovali ne samo kot ljudje, ki vračajo zdravje, temveč zlasti kot socialni delavci, ki čuvajo zdravje. Dr. Geza Levi iz Novega Sada je poudaril, da mora imeti zdravstveni dom kar najboljši družbeni organ upravljanja, zdravstvena služba pa mora biti tudi zdravstvenih ustanovah ter bi predstavljala sprememba samo korak nazaj. Dejansko bi bilo treba popraviti nekatere pomanjkljivosti, ne pa spremeniti način finansiranja. Tudi on je poudaril pomen družbenega upravljanja ter nujnost tesnejše povezave zdravstvene službe s higienskimi zavodi, ki so s svojo preventiv- dovolj decentralizirana, da ne bi no službo preveč odtrgani od zavirala dela in razvoja nižjih' ostalih zdravstvenih ustanov, zdravstvenih enot. Zdravstveni Tekom dopoldneva se je pridom bomo postavili tam, kjer to glasil k besedi tudi sekretar Sve-zahtevajo potrebe terena, glede ta za ljudsko zdravstvo in so-delokroga pa mora biti prilagod-. cialno politiko Jugoslavije Vojo ljiv splošnim zdravstvenim raz-' Djuknnovič, ki- je naglasil nuj- meram. Kar se tiče razprave o raznih koncepcijah in mišljenjih glede organizacije zdravstvenih domov, v čemer so stališča predstavnikov iz Zagreba in Ljubljane bila deloma različna, pa je dr. Popovič iz Beograda kritiziral, čemu ni kongresni odbor povabil nost čim večje samostojnosti zdravstvenih ustanov ter tesne povezave med kurativno in preventivno zdravstveno službo. Način ambulantno-poliklinične službe je preveč okostenel, da bi to dvoje združeval. Zdravnik preišče bolnika, mu predpiše recept, potem pa ga nikdar več ne vidi in ničesar ne ve o okolju, kjer bolnik živi. Vendar pa so se zdravniki doslej sami premalo zavzemali, da bi bolj razvili pre- zdravstvenih domovih, sprejel in čeprav kongres verjetno ne bo prinesel nekih dokončnih zaključkov glede tega vprašanja, ventivno zdravstveno službo; Od bo vendar njegovo delo v po-skupnih stroškov v zdravstvu j moč zdravstvenim delavcem pri odpade le 1,3 odst. na preventiv- j nadaljnjem obravnavanju, kako, no, vse ostalo pa na kurativno | kje in zakaj naj zgradimo in zdravstveno službo. On, kot tudi i osnujemo zdravstvene domove, mnogi drugi, je naglasil potrebo, Odslej naprej bo kongres deloval po tesnejšem sodelovanju spe- I po raznih strokovnih sekcijah. Na cialistične zdravstvene službe ter tem mestu pa popravljamo tudi medicinskih visokih šol z osta-, včerajšnjo tiskarsko pomoto, ko limi zdravstvenimi ustanovami, je bilo v poročilu namesto nekaj Kongres je predlog, da se več kot 800 delegatov navedeno osnuje sekcija za razpravo o le 180 delegatov. M. N. Enim odlikovanja in priznanja, drugim pa nič Tc jariš uredniki Ondun je začel obratovati še en velik objekt naše graditve, tovarna elektro-porcelana v Arandjelovcu. To bi moral biti pravzaprav ponos in praznik za vse naše delovne ljudi: investitorja, graditelje in monterje. Na proslavi pa ni bilo tako. Ta nedeljsk, proslava je bila samo za investitorja, ki je proslavil začetek obratovanja tovarne, in zato so investitorju podelili tudi odlikovanja in mu izrekli vse priznanje. Graditeljev, ki so Sest let gradili to tovarno, pa sploh niso omenili, kaj šele, da bi jim izrekli kako priznanje ali podelili odlikovanje, čeprav so doslej nosili glavno breme graditve. Tega ne bi niti omenjali, ko bi šlo samo za primer tega investitor- POMEMBEN DOGODEK V ZGODOVINI NAŠEGA POMORSTVA »GORENJSKA« - prva velika tovorna ladja podjetja SLOVENIJA-LINIJE bo v prvih dneh oktobra prvič priplula v svojo domovinsko luko Piran Novn motoma tovorna ladja »Gorenjska«, ki jo je pred krat,-kinn kupilo slovensko plovno podjetje »Slovenija-linije«, bo v prvih dneh oktobra priplula v Pitan, v svojo novo domovinsko luko. To bo polmeimtben dogodek v zgodovini slovenskega pomorstva, saj Slovenci doslej nismo imel} svojih ladij za doligo plovbo, čeprav stoletja in stoletja živimo ob morju. Slovenski mornarji so sicer že v prejšmjih sto Toda pravi raizvoj novega plovnega podjetja se je začel šele, ko je pred kratkim uspelo v 'ti' pj ladi Londonu kupiti' prvo veliko mo- k razvoju in napredku jugoslovanske trgovske mornarice, to tembolj, iker imamo odlične mornarje in tudi visoko kvalificirane pomorske strokovnjake, ki jih' torno tovorno ladjo z nosilnostjo že nekaj let vzgaja Slovenska! 1312 ton in hitrostjo 10 do 11 pomorska akademij a v Piranu, morskih milj na uro, ki je bila V perspektivi pa je tudi zgradi- i zgrajena pred dobrimi petimi leti tev luke v Kopru in povezava i i'n ustreza vsem sodobnim zuhte-Kopra z našim železniškim omrež-; vam pomorsko svobodne (trarn-jom. j periske) plovbe. Ker namerava Podjetje Slovenija - linije je podjetje Slovenija - linije svoje bilo ustanovljeno v začetku le- velike tramperske ladje iineno- letjih plovili po morjih, vendar tošnjega leta s-sedežem v Pirainu vati po pokrajinah Slovenije, je Slavnostna seja GO CMD Slovenije ob petletnici njegove ustanovitve Najzaslužnejši člani društva so prejeli odlikovanje — Danes se začne III. redno zasedanje CMD Ljubljana, 27. septembra. Danes je bila v Ljubljani slavnostna seja Glavnega odibora Ci-rilmetodijskega društva slovenskih katoliških duhovnikov, na kateri so proslavili 5-letni'co obstoja te ustanove. Predsednik društva Matijo Medvešček je v svojih uvodnih besedah naglasil, da je društvo imelo v tem času lepe uspehe tako v združevanju duhovnikov v svoje vrste kot tudi v vse večjem sodelovanju z ljudsko oblastjo. Slavnostni seji' so prisostvovali tudi: v imenu Glavnega odbora SZDL Slovenije France Pe-rovšek, v imenu Izvršnega sveta in v imenu Verske komisije pri Izvršnem svetu Slovenije'Matijo Maležič, predistavniki združenj katoliških duhovnikov LR Bosne in Hercegovce, Crne gore, Srbije in Hrvatske, predstavnik Zveze pravoslavnih duhovnikov Jugoslavije iz Beograda, predstavnik Združenja slovaških evangelistov iz Zagreba, predstavniki pokrajinskih odborov CMD Slovenije in drugi1. Gostje so v svojih pozdravnih govorih naglaševali pomen te organizacije in težko delo, ki so ga v svojih prvih letih opravili. Zlasti predstavniki Stanovskih društev iz drugih republik so priznavali slovenskim duhovnikom pionirsko vlogo v iskanju nove poti pri opravljanju duhovniških dolžnosti v naši novi socialistični domovini. Poudarjali so, da dober duhovnih je lahko in tudi mora biti hkrati tudi dober državljan, kar je dokazalo prav CMD Slovenije. Ob koncu slavnostne seje so sklenili, da sedmim najzaslužnejšim duhovnikom dodelijo čast- ne diplome za narodno in kulturno delo ter za delo na strani ljudstva med okupacijo. Odlikovani so: pisatelj Franc Saleški-Finžgar, Ksav r Meško, dr. Angelik Tominec, Janez Rozmon, Fronc Vavpotič, Franc Šmit in Josip Milanič. Jutri in pojutrišnjem pa bo v unionski dvorani III. redno za- so plodove njihovega dela in na- in z operativnim vodstvom v porov vselej uživali tujci. Sold Ljubljani . Ob ustanovitvi je v osvobojeni Jugoslaviji smo si prevzelo od podjetja »Val« 5 le- ustvarili pogoje za ustanovitev šenih motornih jadrnic za obal- slovenskega plovnega podjetja. Z no plovtbo, najet pa ima tudi to- bližnjo »reditvijo tržuškega vpra- vorni parnik »Sirob« z nosilnost- sedanje društva, na katerem bo- šanja nam bo ostali sicer le del jo 525 ton, ki že sedem mesecev do pregledali dosedanje delo, slovenske obale (na področju plove s slovensko posadko ■ne in težave, izvolili nov od- sedanje cone BI. ki Da nam ven- Sredozemlljiu. To ladj uspeh ive, izvolili' nov od- sedanje cone B), ki pa nam ven- Sredozemlljiu. To ladjo bo jetje Slovonij K. M. silah in sposobnostih prispevamo tudi odkupilo. po pod- ... . ki pa bor_ in sprejeli smernice za na- dar daje možnosti, na po svojih jetje Slovenija - linije verjetno daljnje delo, " " ” ’ • ' •' • ” •’ PRAZNIK NAPREDNEGA TISKA 20-LETNICA »LJUDSKE PRAVICE« Koncert bratstva in enotnosti v Lendavi Lendava, 27. septembra, prvič igrala šele ldnsko leto na Včeraj zvečer je bil v Lendavi praznik 1. rrjaja. Poslušali smo koncert, ki sta ga pripravili delavsko prosvetno društvo »Svo- boda« Iz Lendave in delavsko kulturno prosvetno društvo »Karlo Mrazovič« iz Murskega središča. Slovensko in hrvatsko prosvetno društvo sta skupno pripravili lep in zanimiv program vseh svojih sekcij v proslavo 20. obletnice »Ljudske pravice«. Najprej sta združena pevska zbora zapela slovenske in hrvatske umetne pesmi, nakar pa je pel vsak zbor posebej narodne in borbene pesmi. Današnji dan je bil posvečen pionirjem iz bližnje in daljnje tudi dve solistki-sopranistki, in okolice. Nastopilo je nad 1000 v. w ^\?Lj? pionirjev, in sicer na športnem igrišču nogometnega kluba Nafta. hrvaške ljubavr|ie pesmi ter Agneto Štularjevo, ki je pela slovenske narodne pesmi. Vsekakor! je bila to najboljša glasbena prireditev po osvoboditvi. Dvorana v kulturnem domu pri »Nafti« je bila polna. < Danes popoldne so si pionirji ogledali igro o »Bogatinu in zdravilnem kamnu«, ki so jo pripravili lendavski tovariši. (C) Pregled opreme in orožja JLA Zagreb, 27. sept. (Tanjug). V in članov Ivršnega sveta. Raz-Zagrebu je bila danes odprta stavo si je danes^ ogledalo več Izredno je napredovala godba razstava kopenske oborožitve in častnikov zagrebške garnizije, na pihala, ki je na koncertu na- tehnike JLA. Razstavo je odprl prihodnje dni pa se bodo sezna-stopila s 30 godbeniki in Izvedla generalpolkovnik Kosta Nagy v nili s sodobno oborožitvijo in razen venčkov narodnih pesmi navzočnosti podpredsednika Sa- tehniko naše vojske rezervni tudi koncertne komade. Dirigen- bora LR Hrvatske Karla Mrazo- častniki iz Zagreba in okoliških tu Janku Habahtu lahko čestita- viča In Nikole Sekuliča, tajnika krajev, pripadniki predvojaške mo k napredku te godbe, ki je SZDL Hrvatske Zvonka Brkiča vzgoje in drugi. prva taka ladja dobilla ime »Gorenjska«. Naša posadka, ki je se* stavljena po večini iz slovonskih mornarjev, je to ladjo pred kratkim prevzela v Cardiffu v Angliji, od koder je odplula z jugoslovansko zastavo v Benetke. Po izkrcanju tovoru v Benetkah, ja in tega objekta. Žal se je zgodilo isto, ko je začelo obratovuil več drugih tovarn. Naj omenim* samo nekatere: Jugovimi v Split*’ kjer graditelja niti povabili n(**> naj pride na slavnost ob začeti* obratovanja, dalje P o jat no pri Za' grjb.i, Samot tudi v Arand jelove Ji tekstilna tovarna v Prištini, termoelektrarna v Kostolcu in še več drugih industrijskih podjetij. Po našem mnenju bi morala biti slovesnost ob začetku obratov11' nja posameznih tovarn vsaj skup organizacija graditeljev in investitorja, ki je do začetka obratovanja lahko sodeloval samo pri montaži. Če izrečemo priznanje javno, pismeno, ali če delimo odlikovanja, bi morali enako priznanje i1" reči tudi graditeljem, ki so na vsakem gradbišču, zlasti pa pri !Jra' ditvi velikih tovarn, mnogo žrtvovali in prispevali k uspehu. Razumeti moramo, kako se je počutu v nedeljo na slovesnosti ob začetku obratovanja tovarne zidar Budic, ki je delal na tem gradbišču že od začetka in posvetil delu vse svoje sile, ali ključavničar Boško Suhih Kosta Zdravkovii in Branko Jan' kulovič, ki so opravili vsa inštalaterska dela, ali poslovodja Radovan Stojanovič, ki je zasadil pru° lopato v golo ledino in ostal do konca na tem gradbišču. Tako b‘ lahko našteli še več drugih grebenih delavcev in inštalaterjev. Vsakemu bi bilo pač v zadoščenje, bi vsaj ta ali oni izmed njih dobil odlikovanja, kakor so ga dobili investitorji, inženirji in monterji, r", metna nesreču, v kateri so i'i&\ bili življenje brata Vladimir 1 moderne potniške ladje po 1500 Cedomir Kneževič rz vasi Suzlijf ton za turistični promet vzdolž pri Uroševcu, Božo AčimoVJ^ naše obale pa tudi za turistična delavec iz Uroševca in oče se«' križarjenja po Sredozemlju. V mih otrok, šofer Franc, čigar p1.1' ostnjom pa se bo podjetje raz- imiek še ni ugotovljen, po rodu ^ vijalo v smeri svobodne tram perske plovbe, ker je za linijsko plovbo z inozemstvom specializirano naše veliko plovno podjetje »Jugolinija«. Podjetje Slovenija-linije namerava najeti' posojilo in naročiti v domačih ladjedelnicah gradnjo nekaj velikih tram-perjev z nosilnostjo po 10.000 ton, in sicer v okviru desetletnega perspektivnega plana za radnjo ladij dolge plovbe, ki Slovenije. Vsi so bili zaposleni podjetju »Jastrebac«, ki grU f epsto pri Uroševcu. Šofer F ra", je skušal s kamionom prepelju čez progo pri postaji Grlica n‘ daleč od Uroševca, toda v \e" hipu je trčil v tovorni vlak, ki J vozil u Uroševca proti SkopU1' Vsa četvorica, ki je bila v SoU’ »ki kabini, je bila ov trčenju P priči mrtvu. Kamion je bil ra^j bit. Takoj so prihiteli na kr določa zgraditev 35 takih tram- nesreče preiskovalni organi. PrC perjev. F. S. 1 iskava je v teku. J. K. LETNI KONGRES BRITANSKE LABURISTIČNE STRANKE UH isti zahtevale kiitnuti treh Clcment Attlee je poročal o potovanju v SZ in na Kitajsko ter priporočil sprejem Kitajske v OZN Scarborough, 27. septembra. (AFP). — V Scarboroughu se je začel letni kongres Laburistične stranke, na katerem sodeluje 1269 kandidatov. Le-ti zastopajo 1,250.000 članov stranke in nad pet milijonov članov sindikatov, ki so posredno povezani z Laburistično stranko. V uvodnem govoru se je vršilec , V zvezi z vprašanjem sprejema dolžnosti predsednika Laburistične Kita jske v OZN, je Attlee poudaril, stranke Wilfred Burke dotaknil da OZN nikdar ni bila ustvarjena obiska laburistične delegacije v SZ kot organizacija »protikomunistič- predsednikom In na Kitajskem. Dejal je, da ni nih držav« in zaključil, da jc »živ-ljenskega pomena, da LR Kitajska pride čimprej v OZN in da mora priti čimprej do razgovorov štirih velesil o nevarnosti, ki je nastala spričo vodikove bombe.« Popoldne je kongres Laburistične stranke enodušno sprejel predlog, v katerem zahtevAjo, naj bi kmalu sklicali konferenco med ZDA Eisenhovver- PRED VOLITVAMI V BRAZILIJI Nade Vargasovih pristašev Nekateri so si prizadevali odgoditi volitve spričo nerazpoložen ja proti sedanji vladi »prav nič prepričan, da bo Kitajska ostala poslušno orodje Rusije v azijskih sporih«. Po govoru predsednika Burkea je kongres začel razpravljati o zunanji politiki. Debato je začel vodja Laburistične stranke Clement Attlee, ki je govor v glavnem posvetil pomenu nedavnega obiska laburistične dele«. Racije v SZ in na Kitajskem, kakor tudi važnosti sožitja med različnimi režimi na’ svetu.' »Tolerirati je treba obstoj raznih ideologij na našem planetu«, je poudaril Attlee. »Kitajski voditelji, kakor tudi sovjetski so marksisti. To nikakor i\p pomeni, da ne moremo živeti z njimi na istem svetu«. Attlee je dejal, da nekateri ljudje pravijo, da v OZN ni mesta za tiste, ki se zavzemajo za komunistična gledišča, »to pa pomeni, da ie Po njihovem mnenju sožitje nemogoče«. Ko je govoril podrobneje o obisku na Kitajskem, je vodja Laburistične stranke dejal, da ne smatra *a točno gledišče tistih, ki sodijo, dn je Kitajska »satelit Rusije. Vsekakor ne mislim, da je moč voditelje Kitajske, kakorkoli primerjati z vrsto ljudi, ki je na krmilu v satelitskih evropskih državah«, je dejal Attlee in pripomnil, da so kitajski voditelji »predvsem revolucionarji po lastnih zaslugah«, da so Uvedli revolucijo na Kitajskem, čeprav niso vseh Kitajcev povedli v komunizem«. Attlee je dejal, da je vprašanje Pormoze »rana na boku Kitajske. Dokler ne bo ta problem urejen, ne bo možno doseči miru v Jugovzhodni Aziji. Formozo je treba vr-»iti Kitajski.« V- Rio de Jenairo, 27. sept. (Tanjug). — Dne 23. oktobra bodo v Braziliji volitve članov Predstavniškega doma, ene tretjine senatorjev, ki jim poteče mandat, 11 izmed 20 guvernerjev federalnih držav in zakonodajnih teles posameznih držav. Posamezni kandidati konservativne Nacionalno-demokratske unije in političnih krogov, ki so imeli posebno pomembno vlogo v kampanji proti pokojnemu predsedniku Vargasu, so si prizadevali, da bi bile volitve od-godene spričo nerazpoložen j a, ki ga je pokazalo ljudstvo po Var-gasovi smrti proti vsem tistim političnim silam, ki so se javno prizadevale strmoglaviti Varga-sa. Toda vrhovno volilno sodišče je nastopilo proti odlaganju volitev. Vrhu tega ni nova vlada Caffž Filha, v kateri so razen Nacionalno - demokratske unije zastopane tudi druge meščanske stranke, podprla zahteve, naj bi bile volitve odgodene. Pričakujejo, da se bo na volitvah okrepil vpliv nacionalističnih, »populiističnih« in levih struj, ki vodijo volilno kampanjo na temelju Vargasove oporoke in se zavzemajo za nacionalno in gospodarsko osamosvojitev države ter izboljšanje položaja delovnih množic. Sodijo, da bosta Delavska stranka, ki jo je ustanovil Vargas in je bila doslej tretja najmočnejša stranka v Kongresu, ter Socialistična stranka, ki je imela doslej le dva federalna po slanca in enega senatorja, imeli znatno več predstavnikov v Kongresu kot doslej. Komunistična partija Brazilije se uradno volitev ne bo udeležila, ker je bila prepovedana. Toda KP Brazilije se je v nekaterih državah posrečilo postaviti manjše število svojih članov na kandidatne liste drugih političnih strank. KP Brazilije pa v nekaterih državah podpira kandidate, ki so Nutting potuje v Kairo London, 27. sept. (AFP). — Državni podtajnik v angleškem zunanjem ministrstvu Anthony nastopili proti novi brazilski vladi in njeni politiki. Večina komentatorjev sodi, da bo tudi po teh volitvah tako imenovana Socialdemokratska stranka, ki dejansko izraža stališče dela industrijskih krogov, obdržala položaj najmočnejše politične stranke v Kongresu zavoljo tega, ker ta stranka ni sodelovala v akciji za strmoglavljenje Vargas a. Na drugi strani pričakujejo, da bo konservativna Nacicmalno-demokratska unija, ki je glavna zaslomba nove vlade in je bila doslej druga najmočnejša stranka v kongresu, izšla osalbljena iz oktobrskih parlamentarnih volitev. Volitve v Braziliji so tajne. Smejo se jih udeležiti tudi ženske. Volilne pravice nimajo vojaki in nepismeni POLITIČNE RAZMERE V ITALIJI Taviani napada opozicijo češ da si z afero Montesi prizadeva spodkopati sedanji režim Rim, 27. sept. (Tanjug). Italijanski obr. min. Taviani je v svojem včerajšnjem govoru v Neaplju izrekel hude grožnje na ra- Chur«tfiilIova konservativna stranka bo imela letni kongres oktobra v Blankpoolu, laburistični kongres pa se je začel včeraj v Scar- Nutting bo jutri dopoldne odpo- boroughu. Zato ie londonski »Punch« objavil tole karikaturo toval z letalom v Kairo,'kjer se bo udeležil zadnjega dela anglo- j mestece v pogorišče. Od 4000 hiš, jem, predsednikom britanske vlade egiptovskih pogajanj o podpisu j kolikor jih je štelo to mesto, jih Churchillom, in predsednikom sov- nove pogodbe med obema deže- je zgorelo 3200. jetske vlade Malenkovom. Na kon- lama o umiku britanskih čet s Sodijo, da je še zmeraj 1435 Volilni izidi v Siriji Damask, 27. sept. (Reuter). — po zadnjih izidih splošnih volitev v Siriji imajo največje šte-vUo mandatov v novem ‘parlamentu neodvisni, in sicer 35, za ft3imi pa nacionalisti 26, narodna ®tranka 22, obnovljena arabska ^cialistična stranka 12, inform-“irojevci 1 in združeni socialisti 1 mandat. Tako je bilo Izvoljenih samo 97 predstavnikov, vtem ima sirski parlament 142 poganskih mest. Ostalih 45 poslan-Jev bo izvoljenih 4. oktobra le-■Os na ponovnih volitvah, ker so bUe sedaj v nekaterih volilnih krajih volitve razveljavljene. čun leve opozicije, ki je po njegovem mnenju zlorabljala afero Montesi in sl prizadevala izpodkopati temelje sedanjega režima. Obrambni minister je v svojem govoru izrazil domnevo, da bo leva opozicija nadaljevala svojo razdiralno akcijo, da bi | spričo trenutnega vzdušja v de- ferenci naj bi trije državniki proučili vprašanje razorožitve, prepovedi vodikove bombe in krepitve kolektivne varnosti v okviru OZN. SILOVIT TAJFUN NAD SEVERNO JAPONSKO Pogrešajo 605 ladij z več kot 3000 potniki in člani posadke Tokio, 27. septembra. (AP). — Po najnovejših podatkih o žrtvah sinočnjega katastrofalnega viharja nad severno Japonsko pogrešajo 605 ladij z več kot 3000 potniki in člani posadke, ki so večidel utonili v tej elementarni katastrofi. Sodijo, da znaša število človeških žrtev kakih 2000, četudi so za sedaj ugotovili smrt 625 ljudi. Med pogrešanimi ladjami so tudi veliki parniki, obalne tovorne ladje, ribiške ladje in ribiški čolni. Strahovit tajfun, ki je sinoči i se namreč, da je med »pogreša-s hitrostjo 260 km na uro pri-' divjal na japonski otok Kokaido, je povzročil v morskem prelivu Cugaru brodolom, ki ga je moč primerjati samo s katastrofo Ti-tanika leta 1912 na severnem Atlantiku. Vihar je prevrnil 4300 ton težko ladjo »Toja Maru«, s katero je cesar Hirohito potoval minuli mesec na obisk na Hoka-ido. Na tej ladji je bilo sinoči 1042 potnikov in 98 članov posadke. Ko je voda vdrla v notranjost ladje, se je rešilo le 150 jih pogrešajo. Po poročilih pristaniških oblasti je mnogo ladij, med nftmi tudi neka patruljna ladja v nevarnosti. »Toja Maru«, ena izmed največjih in najlepših ladij, ki so vzdrževale promet med japonskimi otoki, se je potopila, brž ko se je oddaljila od pristanišča. Kapetan ladje, ki ga je meteorološka služba napak obvestila, da znaša hitrost tajfuna le 90 km, je skušal zaustaviti ladjo v nekem zaklonišču. Toda ob silnem sunku vetra je voda prodrla v notranjost ladje. Na Hokaidu v bližini Hako-date je tajfun povzročil pogrezanje zemlje, zaradi česar je bilo zasutih 37 delavcev. V mestu Ivanai je ostalo brez strehe nad glavo kakih 30.000 ljudi. Tako se je že tretjič v enem nimi« tudi veliko število ljudi, ki jih ne bodo mogli rešiti. Prometne oblasti pravijo, da je potopitev ladje »Toja Maru« najhujši brodolom v japonski zgodovini in očitajo meteorološki službi netočno poročanje. Medtem pa prihajajo novi podatki o žrtvah tajfuna na Hokaidu, kjer je razen katastrofe v mestu Ivanai in drugih krajih našlo smrt 51 ljudi, približno 500 ljudi je bilo poškodovanih, 92 pa ljudi. Utonilo je tudi 42 pripadnikov ameriških vojaških sU in 12 članov njih družin. V tej strahoviti elementarni katastrofi na Japonskem so se potopile štiri manjše ladje. Na njih je bilo več kot 300 potnikov, izmed katerih so jih rešili le 28. Vrhu tega še ni znano, kakšna usoda je doletela ladjo »Hacu-haru Maru«, za katero se boje, da se je prav tako potopila. V kraju Ivanai je zaradi viharja izbruhnil velikanski požar, ki je v najkrajšem času pretvoril to področja Sueškega prekopa. pogrešanih in 255 poškodovanih Ce bodo pogajanja hitro pote- Japonska časopisna agencija kala, bo Nutting prisostvoval tudi »Kiodo« pa sodi, da so ti po- mesecu pripetilo, da je nad ja podpisu sporazuma. datki preveč optimistični Boje ponskimi ■ otoki divjal tajfun. VRENJE V CILU STAVKE V HUDNIKIH BAKRA (Posebej za »Borbo*) j rudnikov ni bil dosežen sporazum, skih prvakov, vzdrževanje reda na kupovati čilski baker, toda ne po Rio de Janeiro, septembra je vlada pozvala rudarje, naj se področju rudnikov pa je prepustila čilski, marveč po svetovni ceni. čil-Vtem ko je v Braziliji po nedav vrnejo na delo. Ker se rudarji te- j vojaškim oblastem. Predsednik lba- sko gospodarstvo je imelo pri lem želi ustvarila pogoje, da bi vsilila nih burnih dogodkih nastalo zatiš- mu pozivu niso odzvali, jih je vla- j nez je zahteval od Kongresa poseb- znatno škodo. Vtem ko je Cile v svojo oblast. To taktiko italijan- je v pričakovanju oktobrskih voli- da mobilizirala ter odredila obsed- | na pooblastila z veljavnostjo šestih povojnih letih izvozil kakih 400.000 skih kominformovcev je Taviani lev v Kongres, je nastalo v drugi no stanje in postavila naglo sodišče mesecev, da bi strl stavkovno gi- i trn bakra letno, je padel lani izvoz primerjal s taktiko, ki so jo ko- južnoameriški deželi, Čilu, napeto ; na vsem področju 0’Higins, kjer so banje. Po teh pooblastilih bi lahko ' na najnižjo količino po vojni, na vlada kar z dekretom ukinila ali 205.000 ton. „ omejila svobodo zborovanja in li-! DRAGINJA IN INFLACIJA VZROK STAVK Higins, kje minformovci uveljavili leta 1948 stanje. Pripisati ga je treba valu v Pragi, ko so z uprizarjanjem delavskih stavk in akciji vlade, ki škandalov kompromitirali vrsto bi rada stavke zadušila, političnih osebnosti iz drugih Spor med vlado in stavkajočimi strank. Tej taktiki se bo vlada se je zlasti zaostril, ko so stavke z vsemi silami postavila po robu. zajele rudnike bakra, ki dajejo 50% Taviani izjavlja, da se »hudo čilskega izvoza in ki so v rokah moti vsakdo, ki upa, da bi se ameriških družb. Prvi so začeli i stavka zdaj že 20.000 rudarjev. Vla- utegnil v Italiji ponoviti prevrat pred štirimi tedni stavkati delavci da je odgovorila na to z aretacijo iz Prage, kjer so sovjetske čete rudnika El Teniente. In ko po vseh predsednika Konfederacije delavcev podpirale kominformovce«. pogajanjih med rudarji in lastniki 1 industrije bakra in še treh delav- ska ter odločala mimo ustavnih do ločb o svobodi osebnosti, nedotak-V znak solidarnosti z delavci v , Ijivosti stanovanj in drugih ustav-E1 Teniente so.začeli stavkati tudi nih garancijah, rudarji v Cukikamati, tako da Sedanje stavkovno gibanje v Cilu je treba pripisati naraščanju Z VSEH STRANI SVETA enot pred vrhovnim poveljnikom enot Atlantskega pakta generalom Gruen-1 therjera. TURČIJA ZA TUJE INVESTICIJE Ankara, 27. sept. (Tanjug) Direk-tor turške gradbene banke Iš Bankasi TUNIS ARETACIJE IN ZAPLEMBE „ , Tunis, 27. sept (AFP) Tuniška ja je aretirala 16 ljudi, obtože-JUji da so organizirali In sodelo-,5'i v napadih na predstavnike oblaja in francoske vojake. Pet Tuniža J1«! so 8?anili8r PoHciWSk?e azapl°Mi1fa kanadskih finančnih strokovnjakov, da J čeno, da bo” Kotelavain prispel v j Indiji ni več ljudožreev na področju orožja in streliva v stanova- investioije turškega privatnega ka- j Djakarto 28. decembra na dvodnevni i s»veroyzl>(>dni Indijska viada aretiranih. INDONEZIJA OBISK S CEYLONA JJjakarta, 27.' sept. (AP) Predsednik ceylonske vlade John Kotelavala bo obiskal Indonezijo kot gost ministrskega predsednica Sastroamidžo-dža. V sporočilu indijskega zunanje - je izjavil v zvezi z obiskom skupine ga ministrstva je v zvezi s tem re- Kamiama in Ita so obtožili, da sta podpirala organizacije, »ki so 60-vrazno razpoložene do komunizma«. INDIJA LJUD02RCEV NI VEC Neu> Delhi, 27. sept. (Reuter) V ODPOR PROTI PREDSEDNIKOVI ZAHTEVI Zahteva predsednika Ibaneza, da bi dobil izredna pooblastila, v Kongresu, ni zadela na ugoden odziv. V Kongresu položaj vlade že tako draginje in inflacije ter splošnemu nj posebno trden. Dve tretjini mest poslabšanju gospodarskega položa-1 v Senatu in dobra polovica mest ja v deželi. Finančni minister je v Predstavniškem domu imajo ra-rekel, da je inflacija od maja lan- dikali in druge konservativne meškega leta do letošnjega maja na- $fanske stranke, ki so bile na kr-rasla za Razen tega cenijo milu do Ibanezove zmage na pred- proračunski primanjkljaj za letoš- sedniških volitvah leta 1952. Senat nie leto na 98 milijonov, primanj- je enodušno sklenil, da bo obravna-kljaj zunanje trgovine pa na 124 vai predsednikovo zahtevo, ni pa milijonov dolarjev. sprejel njene nujnosti, kar pravza- ^*.a k'. ?,°krila proračunski pri- prav pomeni, da so zahtevana za-manjkljaj, je vlada nedavno skle- konita pooblastila »pokopana.« nila predpisati nove davke, odpokli cati iz tujine vse diplomatske usluž 1 VELIKA BRITANIJA UGLEDNI FUNKCIONAR IZSTOPIL IZ KP pitala ne zadostujejo za izgradnjo in industrializacijo in da Turčija I močno potrebuje kredite iz tujine ln I tuji kapital. Turška gradbena banka 1 je sklenila zato sodelovati s tujimi ustanovami, ki žele investirati v V London, 27. sept. (Reuter) Albert Turčiji. ftimothiy, ugledni komunistični pr. o PAKTU S PAKISTANOM 't4vk»Wie niških* delavcev,0 je "iz- Ankara. 27. sept. (Tanjug) Pred-•ton-i ^ prLetanidkih Thimotliv ie sednik pakistanske vlade Mohamed Vu“VnZ KBvka ŠMikatoe Ali je.izjavil na poti skozi Carigrad, li iftAisuk rfnlnvPBv da ogiptovska vlada ne nasprotuje »n m Jn pristaniških . turško-pakistanskemu paktu in da je WhDa\ly.TergrtP^, .vollL iz- ce'« rali pričakovati, da se bo Egipt S°thy kot gavni razlog avojegaiz^ J pridružil. Mohamed Ali laveael m«# * Pitijsko jo ta vti6 dobH met1 kk‘h “deU“?v poudarjajoč, da je nedavnimi razgovori z egiptovskimi ijniia olSSro med sindikatom pri- funkcionarji. Niških delavce™ tn Generalno de- JUŽNA KOREJA nroti ln- GENERAL HULL V SEULU Seul, 27. sept. (AFP) Glavni komandant ameriških enot na Daljnem vzhodu general John Hull je prispel davi v Seul. kjer se bo sostal z juž- nokorejskim obrambnim ministrom in načelnikom generalštaba južnokorej. ske vojske. Ti razgovori bodo pomenili nadaljevanje ameriško-juznoko obisk. EGIPT DIPLOMATSKI ODNOSI , S SIAMOM vlada** Je’ nraTno' l^ročilafda ^sta “orlv^ S;am vz[wsUlvUa dipk>mat- preMvalstva ^ P Pr6VW>J‘ je objavila sporočilo, v katerem je sporočeno, da je običaj na človeške glave izkoreninjen. Do nedavna je bil tam običaj, da so vojščake cenili po tem, koliko glav so odsekali premaganim sovražnikom. V sporočilu ske odnose. KITAJSKA IZVOLITEV MAO CE TUNGA Hongkong, 27. sept. (AFP) Pekinški radio p riU L .«1« An K- policija objavila, da so ga izključili! pominja, da je bila tako odprta pot ^etku leta 1952 prevzela monopol rila ta korak zato, da bi predsed- že pred mesecem dni. Kamiama je za sklenitev mirovne pogodbe med nad prodajo bakra v tujino, sc ni nik po kongresnih počitnicah 18. drugi član CK, ki so ga izključili Iz Japonsko in Burmo. »Now York Ti- strinjala z znižanjem cen in tedaj septembra vzpostavi! obsedno sta- partijo, odkar je leta 1950 mes« sodi, da bi morala Japonska ta- . ' . , j. „;!V, .j „„„„ ileglo. Pred njim so izkiju- ko ravnati tudi glede Filipinov in In- Je nastal zaradi njih hud spor. Sele nje m brez pooblastila Kongresa ‘ J ” lani decembra so začele ZDA znova storil nameravane ukrepe. S. B. japonske prešla čilli Rico Ito. RAZPRAVA O OSNUTKU ZAKONA O GOZDOVIH TAK ZAKON BI NAS PRIVEDEL V CENTRALIZEM PRED BREZALKOHOLNO RAZSTAVO V LJUBLJANI Več pozornosti proizvodnji brezalkoholnih pijač V dneh od 2. do 11. oktobra poudarjajo na sestankih na Hrvatskem Namesto samostojnih gozdnih^/Ljubljani razstava brezailko-■uprav, kakršne zdaj delujejo na holnih pijač, sadja, sadnih in področju posameznih okrajev, bi ndetoih proizvodov, na katen bo - sodeloval tud; Zavod za napre- dek gospodinjstva in ob tej priliki priikazal konzerviranje in uporoiKi sadja v kuhinji sodobne gospodinje. Razstava ima namen, da po eni strani prikaže napredek in stanje brezalkoholne industrije, po drugi strani pa da priporoča proizvodnjo in potrošnjo brezalkoholnih pijač. V splošnem je uživanje pijač vsakega naroda prvenstveno odvisno od proizvodov njegove zemlje, kar je povsem razumljivo. V vinorodnih pokrajinah in državah popijejo največ vina, kjer doibro uspeva ječmen, pa največ piva itd. Taiko popijemo, kjer zemlja daje oibilo dobre vinske kaplje in sadja, največ vina in sadnega žganja. Na žalost pa je uživanje, alkoholnih pijač pri' nas prešlo že v abnormalnost, ki ne pozina mere. V Franciji in Italiji, ikjer je poraba Osnutek novega temeljnega zakona o gozdovih, ki so ga nedavno prejele gospodarske organizacije republik, da bi ga proučile, je sprožil na Hrvatskem dokaj živahne razprave. V okrajih, kjer je gozdarstvo glavna gospodarska panoga, so politični predstavniki in poslanci kritizirali posamezne določbe osnutka. Na nedavnem posvetovalnem gozdna gospodarstva, kjer so na-sestanku zveznih in republiških črte izkoriščanja čest« znatno poslancev, predsednikov okraj- presegli (gozdno gospodarstvo v nih ljudskih odborov in gospo- Gospiču je leta 1952 izpolnino darskih strokovnjakov banijskih letni načrt izkoriščanja 319 od-okrajev Petrinja, Dvor na Uni, I stotno), hkrati pa so z načrti o Kostajnice in Glina, se je poka- pogozdovanju in drugimi deli zal odpor proti centralističnim znatno zaostajali, načelom, ki jih predvideva osnu- Podobna je bila praksa tudi tek v upravljanju gozdov. Ljud- v drugih gozdnih gospodarstvih, ski poslanci teh okrajev se vpra- y delu prejšnjih gozdnih gospo-sujepo: kako se je moglo zgoditi,; darstev so neogibno delovali sa-da je osnutek zakona o negi in mo gospodarski Činitelji, renta-izkoriščanju gozdov povsem iz- bilnost in dobiček, povsem pa so ločil vse pristojnosti okraja in njegovih izvoljenih organov. Takšno načelo je izraženo v določbah osnutka, ki govore o upravljanju, izkoriščanju in organih državne uprave v gozdar- pozabljala na vlogo gozdov v reguliranju vlage, v zaščiti tal, na vpliv podnebja, na turizem in zdravstvene potrebe.' Zato na podlagi izkušenj iz prejšnjih ča-_ , , sov na Hrvatskem menijo, da bi stvu. Takšna načela konec kon- bilo treba za čuvanje, nego, iz-ceY nasPf°tujejo .na^elom sopi3- koriščanje in industrijsko prede-listične demokracije in družbe- Javo gozdov oziroma lesa vzpo-nega upravljanja Po teh predpi- staviti posebne ustanove oziroma sih bi znova dobili centralizirano podjetja, česar osnutek zakona gozdno gospodarstvo kot gospo- ne nredvideva. darsko ustanovo z novim in, w . , , .. skupnim gospodarskim apara- Na posvetovanju bamjs i tom ki bi neodvisno od organa1 “^T^Uu osem hovo nego in izkoriščanje. Prav- nih SgosTOda^tev&kkf^ gofdove zaprav bi ukinili vse pristoj- „ “ LS! nosti okraja na tem področju, kakor tudi gozdne uprave, usta- ^ bi. korali voljeni or- sv, ker je treba najprej napraviti bi bili sestavni del mavrovskega si- načrte za melioracijo zemljišča. BE2NI VTISI Z LETOVANJA Tudi Lošinj ima svoje zanimivosti Ponoči se Je nad Puljem zdivjalo neurje, potem pa so znova zamigljale zvezde na nebu. Potniških parnikov se ustavlja v tem našem velikem ln važnem pristanišču razmeroma malo, ker Je izrazito vojaškega značaja, kakor Je bilo v vsej svoji dolgi ln burni zgodovini od svoje ustanovitve po Rimljanih ob koncu zadnjega stoletja pred našim štetjem prek razdejanja za cesarja Avgusta, obnovo razvoja ali propadanja pod beneško, avstroogrsko ln Italijansko oblastjo do naših dni. Z Lošinjem n. pr. imaš lz Pulja zvezo samo enkrat na teden. Z drugimi našimi turističnimi kraji zveza tudi ni boljša, če ne še slabša. »UGLJAN« S SLABIM UGLJEM Parnik »Ugljan« Je prispel v Pulj s triurno zamudo. Na srečo v tem pristanišču več ur stoji ln tako pri odhodu ni imel zamude. ^Pač pa se Je vožnja naprej spet zavlekla ln zamuda Je od pristanišča do pristanišča naraščala. Mornarji so pravili, da gori pod kotil slab premog, ker dobivajo prvovrsten premog samo večji, brzl parniki na glavnih progah, manjši pa se morajo zadovoljiti tudi s slabšim, če ne gre drugače. Komaj priplujemo Iz širnega puljskega pristanišča, že nas pozdravljajo Brionski otoki. Potem pa se dolgo vleče istrska obala. 2e misliš, da Je ni več, da vidiš otok Unijo ali Cres, pa se pokaže, da je še ni konec. Naposled zavozi ladja v kvarnerske vode. V Kvarnerski ožini Je morje navadno nemirno, mornarji pravijo, da »kuha«. Tokrat pa nas ni prav nič gugalo. Na severovzhodu se Je dvig- nil lz morja naš naj večji otok Cres s svojim 638 m visokim grebenom ln velikim 84 m globokim Vranskim jezerom, dolgim celih 65 km. Zato ni čudno, da ga z ladje tako dolgo vidiš. V MALEM LOŠINJU Po dobrih šestih urah vožnje KOŠČEK SVOJEVRSTNE ZGODOVINE Lošinj ima tudi košček svojevrstne zgodovine. Ob zalivčku stoji »zgodovinska« vila, v kateri je preživljal avstrijski cesar Franc Jožel s svojo ljubico Katarino Schrattovo sladke urice svojega burnega življenja. Zdaj zapluje ladja v Lošlnjski zaliv. Mali j Je ^ ,Karollna„. Zakaj se lme_ Lošinj ob tem zalivu je precej ve-, nujej0 vse vne okrog tega zalivčka llko in živahno mesto, ki je po vojni £lov(jk res ne ye tudi nekoliko napredovalo, vsaj v gradbenem oziru. Dokaj velik zaliv i 21vljenjepisec predzadnjega av- je skrit ln naravno dobro zavarovan strijskega cesarja, Francoz Eugene kakor puljski ali kotorski. Iz mesta Bagger. Je bil zelo obziren in dlskre- prideš čez grič na drugo stran, kjer1 ten ko Je piša obširni, bogato 11 u- stoje v polkrogu okrog majhnega | tirani življenjepis Franca Jožefa, zaliva hoteli. Tu je središče loSlnj-, Takrat slovečo dunajsko gledalsko skega turističnega življenja. Proti ^ Uralko ln baletko Katarino Schratt Jugu vidiš sicer košček odprtega, ™m pač prikaže kar v osmih slikah, morja, drugače pa sl zaprt ln ne-1 eni celo v cesaričinem ornatu v kako stisnjen kakor ob majhnem vlogi avstrijske cesarice Marije Te-jezeru. Kdo neki je prišel na misel režije, prikaže nam tudi dve krasni zgraditi hotele ob tem zalivčku, ko vili, ki ju je dal Franc Jože zgra-se le malo naprej odpre širno morje *vojl dolgoletni ljub cl. nji sami, na pol obzorja? Morda zaradi vetra njenemu Intimnemu življenju s ce-all izredno ostrih skal, ki povsod sarjem, dvornim spletkam v zvez onemogočajo dostop do morja, tako * tem cesarjevim skakanjem čez plot da na kopanje niti misliti ne moreš. <*v°me etikete pa se obzirno ogne. Ob zalivčku pa ima vsak hotel svoj Skoda! Ce se je že tako obširno dostop do morja, svoje kopališče, ukvarjal z vsemi podrobnostmi lz Hranijo se vsi letoviščarji v hotelu življenja ln vladanja tega Habsbur-»Alhambra«. Hrana je mnogo slabša *ana, bi bil pač lahko vsaj mlmo-in tudi obroki so znatno manjši ka. grede obdelal tudi to zanimivo ln za kor na Crvenem otoku. Primer: za Franca Jožela značilno poglavje, večerjo košček tune, tri žlice krom- Franc Jožel Je moral biti glede pirja v solati ln dvoje drobnih, trdih žensk velik sladokusec. Schrattova jabolk — tako rekoč sredi vlnogra- je videti na slikah zelo brhka ln sila dov In v sezoni, ko Je grozdje že vročekrvna. Franc Jožef JI Je, kot dozorelo! Vino slabo. Otoček Susak rečeno, poklonil dve razkošni vili, s slovečimi vini pa ni daleč od prvo na Dunaju blizu SchOnbrunna, Lošinja. t drugo pa v znanem avstrijskem zdravilišču Ischlu, kamor se Je hodil zdravit, ko je bil že senilen. Zahajal pa Je tudi k morju ln tako Je Imel za svojo ljubico pripravljeno tudi vilo ob Jadranu. Imela sta dve prostorni spalnici, drugo poleg druge, z razgledom na morje ln krasnim vrtom. Nekaj malenkosti 8e je v vili lz tistih časov ohranilo, vse drugo pa Je raztreseno kdo ve kod. Ce te zanese naključje v sobo, kjer je po ljubav-nih pustolovščinah počival Franc Jožef, kar ne moreš verjeti, kako zelo se je svet v zadnjih sto letih spremenil. Kakor je morala ta vila odpreti vrata preprostim delovnim ljudem, kakor so tudi drugod po svetu v cesarskih ln kraljevskih palačah našle prostore razne socialne ali zdravstvene ustanove, tako se Je morala tudi Btara miselnost umakniti novemu gledanju na svet ln na človeške pravice. Za ta košček zanimive zgodovine v Lošinju se sploh nihče ne zmeni. Ljudje pač vedo, da je zahajal Franc Jožef s svojo ljubico tudi sem na Jadran, pa 9e to samo stari. Morda zaide v to vilo kdaj tudi kak monarhistično razpo- J ložen gost, ki se mu toži po »dobrih starih avstrijskih časih«. In če, spl v spalnici Franca Jožefa ali Katarine Schrattove, lahko kaj lepega sanja. To pa je tudi vse, kar Je ostalo lz časov, ko se Je avstrijska cesarska gospoda šopirila ln zabavala na naših tleh. »PA MI GA 2INGAMO...« Polnoč Je že zdavnaj minila. Do polnoči so že speče goste nekajkrat zbudile lz sna skupine zapoznelih letoviščarjev, ki so se vračali lz mesta ln govorili tako glasno, da se je razlegalo daleč naokrog. Komaj sl zadremal, že so se razlegali novi »pomenki«. Naposled so utihnili. Vesel, da boš lahko vsaj po polnoči spal, sl se pripravljal zatisniti oči. Tedaj pa je prihrumela najbrž močno vinjena družba še bolj zapoznelih gostov. Najprej so hoteli svoje gla sove »uglasiti«, vskladitl, da bi zveneli ubrano. NI se Jim posrečilo. Ubrali so tisto znano »Pa mi ga žln-gamo...«, toda tako hreščeče, da so ti med seboj tako sprti glasovi kar rezali uho. Sledile so razne druge naše sicer lepe, toda lz teh grl vse prej ko lepe narodne pesmi. »Zažin-gall« so tudi tisto »Sinoči Je pela ...« toda biavčkl bi utihnili ln se skrili, da so Jih slišali, o počitku ln spanju gostov, ki so morali »pevsko produkcijo« poslušati ob dveh ponoči, se' veda ni bilo govora. Siti na drug način. V vsakem večjam kraju bi se brez posebni'1 težav in investicij dale ustano' viti proizvodne podružnice oZf” roma obrtna podjetja, ki bi 12 nabavljenega koncentrata v centrali domačih producentov ozir°' ma s pomočjo nekega centralne' ga nabavnega podjetja iz JIl0(! zeimstva, če bi’ želetla razširit1 svoj asortiman, proizvajala p1' jače za zadovoljevanje potreb svoje okolice. Osnovni pogoji /-a to povečini povsod obstajujo, kef se nahajajo skoraj v vseh vež' jih mestih sodavičarski in me' šalni stroji. V kolikor teh ne p* bilo dovolj, bi se dali z znosnim* stroški napraviti doma. Na žalost pa so tovrstna obrtna in komu* nalna podjetja preveč usmerjen® na iskanje velikih zaslužkov >n premalo na kvaliteto ter se raj® ukvarjajo s proizvodnjo razni" manjvrednih brezalkoholnih l’.1' jač, ki jih proizvajajo iz cen e n m esenc itd. ter s takim manjvre°*rvi menjavali v vodstvu, dokler -nista Amon in Brumen z efektnimi koši povečala razil ? .v korist Ljubljane za 18 točk. Tedaj j>a so gostje v silovitem flmlšu dali vbo od sobe Ln bi skoraj izenačili. Gostje so izkoristili od 81 osebnih metov 19, domači pa od 26 — 21. Sodila sta rfabo Počkar ln Kav-618- S. V. Prvenstvo Slovenije HI. liga 59:44 (17:24): Kam"Ik ~ Vrhnika „ .Ljubljana: Postojna — Svoboda (LJ) 54:62 (27:33). k to tokmo je Svoboda postala P™?* III. Alge in se tako plasirala v II. slovensko ligo. Nogometna reprezentanca Maribora v Avstriji V torek odpotuje inuriborska nogometna reprezentanca na turnejo po Avstriji. Mariborčani bodo v sredo igrali proti reprezentanci Koroške v Celovcu, v nedeljo pa proti C reprezentanci Dunaja n* Dunaju. tekmovalk Kladlvarja. Mladost je proti Celjankam dosegla razmerje 61,5:44,5, Crvena zvezda pa 56,5:45,5, medtem ko Je Mladost zmagala nad Crveno zvezdo 56:46. Tako so sl Zagrebčanke že petič priborile naslov prvaka države. Beograjski troboj, ki se Je končal z dvojnim porazom Kla-dtvarja, Je prav gotovo največje presenečenje zadnjega kola. Celjanke Je poraz postavil s prvega na tretje mesto z enakim številom točk kakor Odred, a z nekoliko slabšim količnikom. Končna tabela ženske zvezne atletske lige Je takšna: Mladost Odred Kladlvar Crvena zvezda Varaždin Dinamo 0 291,5:234,5 2 280 :244 2 271 :254 3 256,5:258,5 4 241 :272 4 239 :274 Spartok v finala zvezne atletske lige Subotica, 27. sept. (Tanjug). Na tekmovanju v okviru zvezne atletske lige so atleti »Spartaka« premagali atlete novosadske »Vojvodine« z re-« zulta-tom 91.5:86,5. S tem se je »Spar-tak« uvrstil v finale. Sicer pa je ugotovil, da francosko občinstvo bilo njegovega mnenja in je burno ploskalo, "endar • to ni pomagalo, da bi se razbistril nesporazum: to gledališče je gledal skozi oči občinstva; in v sodobnih Francozih je zasledil nekatere pohabljene poteze klasikov. Kakor predirni pogled, ki bi v uvelem obličju stare spogledljivke videl nedolžne poteze njene hčerke: Jak prizor je pač malo prikladen, da vzbudi v Jebl utvaro ljubezni!... Kakor člani iste družine, "i so drug drugega vajeni, niso Francozi opazili dobene podobnosti. Toda Christopha je tako pre-Sl*nila, da je to podobnost še pretiraval: videl je Jarno njo. Sodobna umetnost se mu je zdela ka-a°r karikatura velikih prednikov; pa tudi veliki Predniki so se mu prikazovali kot karikature. razločeval več Comeillea od njegovega po-\°rnstva pesniških govornikov, ki si besno priza-devajo, da bi povsod postavili vzvišena in ne-Jjhiselna vprašanja vesti. In Racine se je vtap-jial v svojem potomstvu malih pariških psiho-*°gov, ki so domišljavo brskali po svojih srcih. Vsi ti stari šolarji niso stopili iz svojih klanov. Kritiki so se prerekali brez konca in kraja 0 Tartuffu in o Ph&dri. Niso se naveličali. Starci s° se zabavali ob istih šalah, ki so jim bile v jd^st, ko so bili otroci. In tako bo do konca njihovega plemena. Nobena dežela na svetu ni tako "orenito ohranila oboževanja pradedov. Vse rfugo v vesoljstvu je ni zanimalo. Koliko jih je £ho, ki niso brali in niso marali brati nič dru-mimo tistega, kar so napisali v Franciji *J°d velikim kraljem! Njihova gledališča niso ^Prizarjala ne Goetheja ne Schillerja ne Kleista »e Grillparzerja ne Hebbla ne Strindberga ne ^°Peja ne Calderona ne katerega drugega od (Nadaljevanje) ROMAIN ROLLAND Jean Christophe v Parizu Odlomek iz romana velikih mož katerega koli drugega naroda, razen stare Grčije, za katere dediče so se imeli — (kakor vsi evropski narodi). Redkokdaj so čutili potrebo uvrstiti Shakespeara. Ta je bi preizkusni kamen. Med njimi sta bili dve šoli interpretov: ti so igrali Kralja Leara z meščanskim realizmom, kakor kako komedijo Emila Augiera; oni so naredili iz Hamleta opero z bravumiml arijami in pevskimi vajami po vzorcu Victorja Hugoja. Niti na um jim ni prišlo, da bi utegnila biti realnost pesniška, in ne, da bi bila poezija samohotna govorica src, ki prekipevajo od življenja. Shakespeare se je zdel spaček. In brž so se vrnili k Rostandu. Toda že dvajset let so se trudili, da bi obnovili gledališče; ozki krog pariškega slovstva se je razširil; dotikalo se je vsega z nekim videzom poguma. Dva ali trikrat je cel6 bitka od zunaj, v javnem življenju, z enim samim navalom raztrgala zaveso konvencionalnosti. Toda brž so zašili luknje. To so bili občutljivi očetje, ki so se bali gledati stvari, pomanjkanje globoke resnosti jim je zmerom branilo, da bi šli do kraja v svoji predrznosti. Najpretresljivejša vprašanja so postajala duhovite igre; in vse je vodilo nazadnje k vprašanju žensk, — malih žensk. O, kako žalostno so se obnesli na komedijantskih fantomi velikih mož: junaška anarhija Ibsena, Tolstojev evangelij, Nietzschejev nadčlovek! ... Pariški pisatelji so se na vso moč trudili, da vzbujali videz, kakor da mislijo nove stvari. V bistvu so bili vsi konservativci. V Evropi je ni bilo književnosti, v kateri bi bolj splošno vladala preteklost, »večni‘včeraj«: v velikih re-vljoh, v velikih dnevnikih, v državnih gledališčih, v akademijah. Pariz je bil v slovstvu to, kar London v politiki: zavora in brzda evropskega duha. Francoska akademija je bila lordska zbornica. Ustanove stare vladavine so še vedno vsiljevale novi družbi svoja nekdanja merila. Revolucionarni elementi so bili odbiti ali takoj asimilirani. Tega so si pač najbolj želeli. Tudi kadar je vlada kazala v politiki socialističen videz. je v umetnosti slepo sledila akademskim šolam. Proti akademikom so se bojevali samo z udarci iz skupinic; ln bojevali so se zelo slabo. Kajti brž ko se je kateremu iz skupinice ponudila možnost, je preskočil v kako akademijo ter postal bolj akademičen kakor vsi drugi. Sicer pa, naj je bil pisatelj pri predstraži ali v pratežu vojske, zmerom je bil ujetnik svoje skupine in idej svoje skupine. Ti so se zaklepali v svoj akademski Čredo, oni pa v svoj revolucionarni Čredo; in navsezadnje so bile zmerom iste plaš-nice ob njihovih očeh. * * » Da bi Christopha predramil, mif je Sylvain Kohn predlagal, da ga povede še v gledališča posebne vrste, — zadnji klic premetenosti. Tu si videl umore, posilstva, blaznost, mučenje, izdrte oči, iz trebuha vzeto drobovje, vse, kar je le moglo pretresti živce ter zadovoljiti skrito barbarstvo preveč omikane izbrane družbe. To je privlačevalo občinstvo lepih žensk in svetovljanov, — istih, ki so se pogumno zapirali po cele popoldneve v zadušljive dvorane sodne palače, da so sledili spotakljivim pravdam kramljaje, smeje se ter hrustaje sladkorčke. Toda Christophe je ogorčen odklonil. Bolj ko je napredoval v tej umetnosti, bolj je čutil, kako določnejši postaja vonj, ki ga je že pri prvih korakih zajel potuhnjeno* potlej trdovratno in zadušljivo: vonj smrti. Smrt: povsod je bila pod tem razkošjem, pod tem truščem. Christophe si je razlagal, zakaj so ga že od vsega začetka nekatera izmed teh del tako odbijala. Ni bil prizadet zaradi njihove nemoralnosti. Moralnost, nemoralnost, amoralnost — te besede nič ne povedo. Christophe si nikoli ni delal moralnih teorij; od nekdaj je ljubil naj-večje pesnike in največje skladatelje, ki niso bili majhni svetniki; kadar je imel srečo, da je spoznal velikega umetnika, ga ni vpraševal po spovednem listku; raje ga je vprašal: »Sl zdrav?« Zdravje, to je vse. »Ce je pesnik bolan, naj se začne zdraviti,« pravi Goethe. »Ko bo zdrav bo pisal.« . '•* ‘TA *"1 . „ —-- , ----------( VSECA PO MALEM ZA V»B ) NAPAČNO GLEDANJE NA VPRAŠANJE RAZMNOŽEVANJA LJUDI Čudno stališče predstavnika Japonske na mednarodnem kongresu v Rimu TOREK, 28. SEPTEMBRA 1954 V Rimu je zasedal prve dni sep- ga prostora« pa imajo Japonci raz- ■ preobljudenosti Trdili so da je v teinbra mednarodni kongres, na ka- meroma malo, Doslej so si poma- j socialističnih deželah gospodarski tereni so strokovnjaki obravnavali gali predvsem z umetnim splavom, in socialni napredek tolikšen, da se predvsem vprašanje obljudenosti Lani je bilo na Japonskem uradno preobljudenosti ni treba bati' Pred-sveta. Udeležil se ga je tudi pred- priznanih milijon splavov. Ker pa stavnik ZDA Frank Lorimer, pro-stavnik Japonske, predstojnik zdrav- je splav nevaren, če ima opraviti z fesor na univerzi v Washingtonu njim mazač, in ker so se primeri pa. je rekel, da je moč statistično nevarnih poškodb nosečih žensk dokazati, da govore predstavniki množili, so bile japonske oblasti I vzhodnih dežel neresnico. Od leta naposled prisiljene umetne splave 1 1917 do 1927 je znašalo število roj-nekoliko omejiti in vezati na dolo- stev v SZ 45 na 1000 prebivalcev ali stvenega zavoda v Tokiu Jošio Koya. Njegov ostališče je vzbudilo splošno pozornost. Poročal je, da priporoča Japonska s svojimi izrazito plodnimi prebivalci kot edini Izhod iz sedanjega težavnega položaja prostovoljno sterilizacijo žensk. Stevilo prebivalcev Japonske namreč zelo hitro narašča, »življenjske- ""istine Jorgensen — bivši iški častnik, ki je spre-1 spol in postal ženska — te dni obiskala Rim. Na sliki jo vidimo, kako pozira slikarja čene pogoje. Koya je omenil predlog, ki ga je sprožil japonski sosvet za vpra- nekoliko manj kot pred revolucijo. V desetih letih je padlo na 30. To je bil največji padec v zgodovini šanje razmnoževanja pri ministrstvu sploh. Leta 1938 je doseglo število za narodno zdravje. Po tem pred- | rojstev še enkrat 38 na 1000 pre logu naj bi propagirali v nižjih slojih prebivalstva zlasti sodobne metode kontrole nad rojstvi. Razen tega naj bi bili zdravniki, ki se ukvarjajo z umetnim splavom, zadolženi, da bi poučili noseče žene o najboljših metodah, kako preprečiti oploditev. Na Japonskem so načeli tudi vprašanje davčnih in drugih olajšav, ki so jih doslej uživale družine z mnogimi otroki. Vse te olajšave naj bi odpravili. Ze ti predlogi sami so povzročili, da je padlo število rojstev na Japonskem na 21,4 na 1000 prebivalcev letno. Doslej je bil ta odstotek znatno večji. Predstavniki dežel z močno naraščajočim številom prebivalcev, predvsem Indije in Egipta, so se strinjali s predstavnikom Japonske in poudarjali, da pristojne oblasti v njihovih deželah ne vidijo nobe-i-_ možnosti, da hi se zboljšal življenjski standard, če ne bodo uporabile učinkovitih sredstev za kontrolo nad razmnoževanjem. Predstavniki SZ in satelitskih držav so bili na kongresu edini, ki niso izražali zaskrbljenosti spričo ALI LAHKO ČLOVEK ŽIVI BREZ SPANJA? Poskuse o tem delajo v New Yorku trije ameriški znanstveniki Za golimi stenatfti medicinske gi uslužbenec, asistent Junkhrug, kontrolne postaje Frl8 v Oak Rid-geu v New Yorkuidelajo znanstveniki poskuse, katerih pomen bi utegnil zasenčiti celo eksplozijo vo- star 31 let, popolnoma zdrav, za poslen v atomskem laboratoriju, je prišel štirikrat k zdravnikom in jim potožil, da spi vsako noč kveč- dikove bombe. Dva zdravnika in jemu po dve uri. Kmalu se je nje- biolog se ukvarjajo' z vprašanjem, ali lahko človek živi tudi brez spanja. Poskuse delajo na »ljudeh brez spanja«, ki lahko pod vplivom zmernega radioaktivnega obsevanja delajo nepretrgoma 24 ur, ne da bi njihovo zdravje trpelo. gova nespečnost povečala tako, da je spal samo še po 40 minut vsako noč. Iz drugih ameriških inštitutov poročajo o devetih podobnih primerih. Za poskuse se je prostovoljno javilo 12 uslužbencev in delavcev Ko |So v začetku letošnjega leta znanstvenih inStitutov zdaj so od prišli k zdravnikom mnogi usluz- * - 1 r benci in delavci atomskega mesta strogim zdravniškim nadzorstvom, izpostavljeni še zmeraj običajnemu in jim potožili da ne morejo spati, zmernemu obsevanju z radioaktiv- čeprav so videt, povsem zdravi, so nim. ža Tako J znanstve- se začeh znanstvenik, zanimat, za - ugotoVilii aU bo Jv prihodnje to vprašanje. K zdravnikom je pri- možno« da bodo ljudje žii'eli loJh šel tud, ing Bolder uredno kr^ ^ sp ne J J J pak mož 38 let, k, že več mesecev £ .Znanstvena domneva slo- de a po 72 ur zapored potem pa le ^ ^ nevlralizaciji mlečne k1slhle nekaj ur spi. n spe a P z atomskimi žarki, tiste kisline, ki coma štiri dni in m štiri noči. Dru- _ ... ’ . . ’ *> povzroča v mišicah izmenjavo sno- _ vi. Tudi drugi utrujajoči proizvodi izmenjave snovi naj bi na podoben način izgubili svoj učinek^ Obsevanje z radioaktivnimi žarki sicer zmanjša potrebo po spanju, ne moremo pa si misliti, da bi ta potreba sploh odpadla, saj človek sam najbolje čuti, kako ga spanje poživi in okrepi. bivalcev, pozneje pa je spet padlo na 30, V zadnjih desetletjih je torej število rojstev v SZ znatno padlo. Vprašanje preobljudenosti je lahko v Živalskem vrtu povrgle treba presojati in obravnavati iz šir- I mladiče. Mladiči divjih živali so šega vidika. Pred očmi moramo ■ ponos slehernega živalskega vrta. imeti predvsem vso zemeljsko oblo, na kateri je še dovolj prostora za pridne roke. Treba je samo pravično razdeliti naravne dobrine, po magati zaostalim narodom, da si bodo gospodarsko in kulturno opomogli, treba je zajeziti Izkoriščanje in sebičnost, pa bo odpadel tudi strah pred preobljudenostjo. Prirastek žiraf V Schontarunnu pričakujejo v kratkem prirastek žiraf. Dobili [ bodo namreč še četrto. Vse tri j žirafe so še mlade. Ravnatelj živalskega vrta dr. Brachetka upa, da bodo žirafe čez nekaj let že Zmagovalci in premaganci bi bili uničeni če bi prišlo do daljše vojne med državami, dobro oboroženimi z atomskimi bombami Vsako leto se zbaro v Oxfordu i nimi z atomskijjii bombami, bi po-člani angleškega Društva za pospe- * vzročila tolikšno radioaktivno za-ševanje znanosti na osem dni tra- strupljenje, da bi bili naposled uni-jajoč posvetovanji. Na letošnjem čeni zmagovalci in premaganci, sestanku je prvi govoril predsednik Znanstveniki si morajo prizadevati, društva dr. Edgar Adrian. Med dru- da bodo ljudje čimbolje poučeni o gim je rekel, da je znanost že tako strašnih posledicah morebitnega napredovala, da bo kmalu možno bombardiranja z atomskimi bom-z enim samim pritiskom na gumb bami. Svetovno javnost pa je treba razdejati dve tretjini sveta. Čudno se človeku zdi, da znanstveniki spričo takšnih napovedi ne nastopijo z vso odločnostjo proti ljudem, ki si na vse kriplje prizadevajo izkoristiti sleherni izum in sleherno pridobitev na področju znanosti za snovanje in pripravljanje nove vojne. Dr. Adrian je govoril o znanosti in človeški naravi. Poudaril je, da nadaljnji razvoj vojnih metod ne more zavreti napredka v spoznavanju narave. Čeprav bi morali strategi misliti predvsam na strašne eksplozije in opustošenje bi le-le ne bile edina nevarnost. Čeprav bi človeštvo preživelo takšno katastrofo, je rekel dr. Adrian, bi morali vendar računati z možnostjo, da bi ponovne atomske eksplozije povzročile tolikšno radioaktivnost, da je nobeno živo bitje ne bi moglo preživeti. Nekaj sto velikih atomskih bomb ne bi povečalo radioaktivnega izžarevanja tako, da bi bilo v nevarnosti vse človeštvo. Pač pa bi lahko z razmeroma majhnim številom eksplozij do kraja opu-stošili in porušili manjšo deželo. Daljša vojna, je rekel dr. Adrian, med državami, dobro oborože- tudi nenehno opozarjati na to, da bi človeštvo ne preživelo nekaj tisoč velikih atomskih eksplozij. Ko so se Italijanski planinci vrnili z odprave na drugi najvišji vrh Himalaje, jih Je množica prav po južnjaško sprejela. — N* naši sliki: gneča pred vagonom s člani odprave Najsevernejše mesto na svetu je hkrati pozimi najbolj temno, poleti pa najbolj svetlo Po vojini so na Norveškem 1890 je požar urničid vse mesto, najmodernejše instrumente govorili', da bi bilo laže iz Osla pa so ga hitro obnovili. Eldk- aparate. Grade obnoviti Maroko kakor severno Norveško. Nikjer čllovek ne čuiti resničnosti teh besed bolje kako.; v Haimimerfestu. To mesto je v več ozirih edinstveno. Haramer-fest je ne le najsevernejše mesto na svetiu, marveč pozimi tudi najlboij temino, poleitii' pa najbolj svetlo. In tudi krajšega poletja si ne moremo imiiisiliti, Kakor ga lima to mesto. Turistična sezona traja v njem natanko dva meseca. Hammerfest je bil prvo mesilo na svetu, ki je dobilo cestno električno razsvetljavo i’n prvo mesto severne Norveške, ki je 1. 1891 dotbilo vodovod. Leta MAU LEKSIKON Kako je Marxoo znanec Mozes Hess opisal osebnost Karla Marxa? Kdo je proi proslavil spomin na pesnika Višniiča. ki je opeoal prvo srbsko osla jo? Marxov znanec iz mlajših let, mladohegeljanec Mozes Hess, je v pismu, naslovljenem na nekeg» svojega prijatelja, takole opisal &larxovo osebnost: »KafiunaS lahko na poznanstvo z najve6jim, morda celo edinim živim filozofom nagih dni. Marx, tako »e piSe moj idol. je že eisto mlad. saj mu ni že 24 let, in sam bo zadal končni udarec veri in srednjeveški teologiji. V sebi združuje filozofsko globino in najostrejšega duha; zamisli Kous-seauja. Voltaira, Solbacha, Lessinga, Heineja in He^la, ne refiem zbrane, marveč združene v eni osebnosti, pa imaš Marsa.« * Srbsko u6eno društvo je leta 1866 olfjavilo zapiske Luki-jana Mušickoga o življenju pesnika prve srbske vstaje Filipa Višnjiča (1767—1834,). To društvo je nameravalo postaviti spomenik, pa ni moglo. Enajst lot pozneje pa je to storila srbska akademska mladina sa DunajU Ob praznovanju 100-letnice rojstva Vuka Karadži6a je počastila tudi spomin Filipa Višnjiča, »narodnega pesnika pevca in guslarja, oluovitelja srbske na- Pogled na norveško mesto Hammerfest > poezij ga najoollj genialnih narodnih pesnikov«. 8 prostovoljnimi prispevki, ki jih je zbrala srbska mladina na Dunaju, so 28-avgnsta 1887 v sremski vasi Grčku postavili Vlšnjiču granitni spomenik v obliki visoke piramide. ČLOVEK LAHKO ŽIVI SAMO OB MESU IN VODI Zanimivi poskusi z dvema navdušenima jedcema mesa Medicinski direktor patološkega mleka, jajc, masla in sira člove- se sploh nista dotaknila. Njuno inšti.uta ameriške ustanove Russsel škemu organizmu neogibno potreb- I zdravstveno stanje se je znatno — Sage dr. Du Bois je delal na ne, če dobiva sicer zgolj rastlinsko zboljšalo ob sami mesni hrani, ki dveh ljudeh zanimive poskuse, da hrano, bi ugotovil, kako je z mesno hra- »Mesna kura« se je začela s pu-no. Prvi je bil znani kanadski razi- slim mesom, saj je znano, da je skovalec in etnolog Villjalmur pusto meso bolj priljubljeno od Stefanson, drugi pa mladi Danec mastnega. Stefanson je takoj rekel, Karsten Andersen, ki se je večkrat da stvar ne pojde gladko. V arktič-udeležil Stefansonovih polarnih eks- nih kraiih so on in njegovi sprem-pedicij. Stefanson je že pred temi Ijevalci že v tretjem tednu nevarno poskusi v polarnih krajih pet M zboleli, ker so bili primorani jesti živel samo ob mesu in vodi. Zdaj samo pusto meso. Zdaj sta oba naj bi živel še leto dni ob mesu in polarna raziskovalca, s katerima so vodi, in sicer pod zdravniško kon- d-lali poskuse, zbolela že šestega trolo. Tudi Andersen se je nekoč dne. Znaki so bili enaki kakor v že celo leto hranil samo z mesom arktičnih krajih: bljuvanje in sploš-in ga zalival z vodo. na oslabelost, združena s pogostim Poskuse s tema dvema navdu- glavobolom. V polarnih krajih so šenima jedcema mesa so delali v oboleli raziskovalci ozdraveli takoj, neki newyorški bolnišnici pod nad- brž ko so jim dali Eskimi nekaj zorstvom zdravniške komisije, v masti. Zato je dr. Du Bois svoj pr-kateri so bili sami ugledni zdravni- votni načrt opustil in dajal razidi. Tokrat je šlo za poskuse pod skovalcema mesno hrano, ki sta si strogo kontrolo. Zdravniki so se jo sama izbrala. Jedla sta sam^ hoteli naposled prepričati, ali lah- zrezke, slanino, šunko, kuhana reko človek res živi samo ob mesu, brca, pražene možgane, ledvice, sr-kakor lahko živi samo ob rastlin- , ce, pljuča in jetra. V dveh do treh ski hrani, seveda s pridržkom, da dneh sta bila spet zdrava. Mleka, so živalske beljakovine v obliki 1 sadnega soka, krompirja in kruha trične naprave v Haimimerfestu so delo Thomasa Edisona. Pozneje jih je kopirala vsa Evropa. Ledeno morje v ospredju, gole skalle v ozadjiu, vmes pa dolg, zelo ozek pas z mnogimi' pestrimi hišicami, to je najsevernejše mesto sveta. Gore ali valovi bi ga lahko pokopali pod seboj. Proden so se znali prebivalki bolje zavarovati1, so plazovi zasuli že mnoga poslopja, o ukani pa razbili minogo vrat in oken. Toda prebivalci so žilavi im odporni. Leita 1945 je bi'1 ves Hammerfesrt porušen, da ni ostalo v njem celo nobeno poslopje, razen kapelice na pokopališču. Mnogi evakuirani prebivalci so dobili boljše službe v južnem delu Norveške. Vzlic temu pa so ob prvr' priložnosti pohiteli nazaj. Začetek je storilo sto pionirjev. Ne/kateri so se nastanili v kapelici na pokopališču in pekli v njeni kleti kruh, drugi' so si postavili zasilne šotore. Pozneje so zgradili barake. Vse gradivo so morali nositi moški’ na ramenih, saj so imeli na razpolago en sam snežni plug in en kamion. Prvim pionirjem so sledile ženslke in otroci. Ljudje so zapuščali udobna stanovanja v Oslu, Bergenu jn Tronthjemu ter se selili v baraike. Tako je nastalo provizorično mesto. Kakor je bil Hammerfest leta 1891 lepši kaikor leto dni prej, tako je tudi letos lepši, kakor je bil leta 1945. V njem sicer še zmeraj stoji mnogo barak in zasilnih kolib, na drugi strani pa raste iz tal čedalje več leipih hiš. Graditelji pa zadevajo na velike težave. Vsak žebelj, vsak kos lesa i’n vsako vrečo cementa je treba pripeljati iz Osla, torej 2000 km daleč. Vožnja z avtomobilom ali vlakom traja pet dni, treba pa jo je še kombinirati z ladjo. In vendar imajo že mnogi prebivalci lepe hiše, Hammerfest ima spet svojo radijsko postajo. Najsevernejša bolnišnica Evrope je še zmeraj v barakah, ima pa aparate. Grade pa že novo P®" slopje za bolnišnico, v kateri f)0 160 postelj. Zgradili so tudi novo poslopje za srednjo in ljud' sko šolo z velikim s steklom P°' kritim dvoriščem za dolgo mr2*0 ziimo. Leta 1945 je imel prvi razred samo dva učenca. Sedela s!a na zabojih v sobi župana, ki J® bil hkrati ' učitelj. Hammerfe® ima 600 učencev in učenk ljudje šole ter 120 srednješolcev, vse” prebivalcev pa je 4100 ali pribb? no 1000 več kakor leta 1945. R®' zen tega živi v njem 900 nest«;1' nih prebivalcev. Leta 1789 L imelo to mesto samo 16, leta 1®A pa 341 prebivalcev. Tisoč Pie^ valcev je imelo šele leta l®* ’ Prvotno je bilo tu gnezdo tih®' tapcev, pozneje pa se ie _ hitro razvilo, kar je treba Pf'?1* sat; ugodnemu zimskemu prista' nišfiu. Rusko žito je večkrat rC,-šilo prebivalce, da niso poanir od lakote. . , Prebivalci Hammerfesta se s zmeraj preživljajo predvsem ribolovom. V primerjavi z lcf.oJ, 1945 so njihovi dohodki od ri[*!' lova narasli tri- ali celo štir|' kratno. Posebna privlačnost nal ‘ severnejšega mesta sveta je P?^ nočno sonce, ki privabi vsa y leto petične ljudi iiz vseh kr»J^ sveta. V polarnih nočeh se Ije mesto v čarobnih barvah, v'j se leskeče, vse žari. Ce stoji c‘ vek mirno, če ne lovi s Moa,Jz. ratom čarobnih naravnih Pr,/'ne rov, lahko opazuje tudi sever' jelene, kako mulijo mah. ^s^[1 leto pride v to mesto ka j 13.000 turistov in redki so njimi, ki se ne bi povzpeli. n grič, na katerem stoji meridia" ski stolp z marmornatim ^ som. To je največja privla^nrvega brzoipoteznega turnirja Jiške »Svobode« na Pokljuki leta l‘J32 Atošie in Kapus. »Rudar« iz Trbovelj prvok celjskega okrožja Celje, 26. Bopt. Danos sta v Celju v Šahovskem 'lomu odigrali moatvi coljskona šahovski*« kluba, ki jo bil lanskoletni prvak, in »lludarja« iz Trbovelj finalno lokmo za naslov moštvo-n»Ka šahovskega prvaka celjskega ®lyožja. ’ Obo tekmi sta dalli rezultat vendar jo potital prvak šahovski Klub »lludar«, ki jo v obrti srečanjih Uosogol boljši uspeh na prvih Štirih Šahovnicah. S to amago so je »Uudar« Plasiral v II. šahovsko zvezno ligo. 39 prijav za Por.torož V dnoli od 2. do C. oktobra !k> v \ortoro2u Prvi moštveni šahovski tnr- na katerem bodo sodelovala planska moštva društev, podjetij, Sindikatov in ostalih množičnih organizacij. Doslej se jo prijavilo k tekmovanju 3(J inoštov iz Švice, Slovenjo, llrvatske, Vojvodine In Srbije, prajni Aahovski odbor Koper sprotna prijavo do 30. septembra. Nemec Keller zmagal na balkanskem rallyju v Z dirko na Avalski cesti je bij v£eraj po naporni vožnji, ki sc jc zakola 22. septembra, končan j*, bailikainski raMv. Proga je bi-*a dolga 5200 ktn. Prvi j« bil Ne-‘ftcc Kuirt Kelilcr, ki je vozil s Povprečno hitrostjo 113,3 km. V splošni razvrstitvi je zmagal nttnški dirkač Kurt Koller. Za *fiwn so se razvrstili: Oto Brindl Nemčija), Eberhard.t Mahle (Nemčija), Ernest Mliller (Nem-?'ja), Konstantin NjuJtolis (Grčija), Stjepain Santavec (Jugosla-Sa), Miluiios Petros, Djordje * ilikovič. OB 20-LETNICI »LJUDSKE PRAVICE« Spominski turnir v Lendavi NARTA kolonske vode, NARTA Joaletne kreme so priznano najbolj-Se — zato ne pozabite zahtevati izmeno Ob 20-lotnicl »Ljudsko pravice« jo organiziral Murlborski okrožni šahov-skl odlor spominski Šahovski turnir, na katerem sodelujo 12 udeleioincev. I. kolo: Njegovan — Longer 1:0, Guzel — Šinko 1:0, Varga — Ivanič 1:0, MatjaiSec — Gabrovšek 0:1, Beloglav«! — inž. Vidmar 0:1, dr. Nemec — Konii remi. II. kolo: Loingor — Konič 0:1, inž. Vldimnr — Nemoč 1:0, Gabrovšek — Betloglavec 1:0, Ivanič — Ma^jašoc 0:1, Sinko — Varga 0:1, Njecovan — Gu-zol remi. III. kolo: Konič — Inž. Vidmar 1:0, Ijongor — Guzol 0:1, Varga — Njegovan 0:1, dr. Nemoč — Gabrovšek 0:1, IV. kolo: Inž. Vidmar — Longer 1:0, Gabrovšek — Ivanič romi, Ivnnič — dr. Nemec 0:1, liologlttvcc — Sinko 1:0, Mntjašoc — Njogovan 0:1, Ouzoi — Varga 1:0. / Vodijo Gabrovšeik (LUSK), Njegovan in Guzel (oba 2el. Mrb.) z po 3.5 točko. Presemoča slaba Igra mojstra Longer j a. Razpis štipendij j iz sklada Borisa Kidriča ! Na podlagi 3. £1. Zakona o ustanovitvi sklada Borisa Kidriča razpisuje odbor Sklada Borisa Kidriča za leto 1954-55 naslednje štipendije: a) eno desetmesečno štipendijo v Inozemstvu za izpopolnitev višje strokovne Izobrazbe prvenstveno v kemični stroki; štipendija znaša 250 dolarjev mesečno oziroma enakovredno , vsoto v ustrezni valuti tiste države, v kateri bo štipendist izpopolnjeval svojo strokovno izobrazbo; b) eno trimesečno štipendijo v Inozemstvu za dokončanje določenega raziskovalnega dela ali pridobitev višje specializacije prvenstveno v fizikalni stroki; štipendija znaša sku. paj 800 dolarjev, oziroma enakovredno vsoto v drugi tuji valuti. Štipendistu pod a) in b) bodo posebej plačani tudi stroški za potova-1 nje v Inozemstvo; | c) pet večletnih štipendij za dokončanje splošno - izobraževalnega,1 strokovnega ali univerzitetnega štu-: dija. Te štipendije znašajo 10.000 do 15.000 dinarjev mesečno in so name-* njene prvenstveno delavcem In uslužbencem, ki iz raznih vzrokov ! niso mogli začeti ali nadaljevati svojega študija, pa so v svojem dosedanjem poklicu pokazali sposobnost in nadarjenost za nadaljnje izobraževanje. Prednost imajo borci NOB ln tisti, ki so aktivno sodelovali v narodnoosvobodilnem gibanju. . Pogoji za podelitev: Za štipendijo pod a) ln b): dlplo-' mi visoke šole; dokazi o znanstve-' nem oziroma uspešnem strokovnem uveljavljanju po diplomi; kandidatova izjava o namenu študija ln delovni načrt; potrdilo univerze o znanju tujih Jezikov v meri, ki Je potrebna, da bo kandidat mogel zasledovati smoter štipendije. Za štipendije pod c): Izkaz o dosedanji Izobrazbi in zaposlitvi; Izjava kandidata o vrsti In stopnji Izobrazbe, ki jo želi kandidat doseči s pomočjo štipendiranja; priporočilo oziroma izjava šolske ustanove, na kateri so kandidat trenutno šola. oz. ustanove, gospodarske ali družbene organizacije, pri kateri Je kandidat zaposlen. Vsi kandidat! morajo Dredložltl tudi kratek življenjepis. Smotrnost koriščenja štipendij bo Odbor kontroliral po določbah' statuta sklada. Prošnje Je treba vložiti do za-kliučno 15. oktobra 1954 na naslov: Odbor sklada Borisa Kidriča — Iz-vrSni svet Ljudske skupščine LRS, Ljubljana. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »UNION«: Amer. barvni film: »V vrtincu«. Brez tednika. Predstavi ob 15 in 20. KINO »KOMUNA«: Francoski film: »Plačilo za strah«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17.30 ln 20. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 10—11 ln od 14 dalje. KINO »SLOGA«; Slov. film: »Vesna«. Predstave ob 16, 18 in 20. — Ob 10 matineja Istega filma. — Prodaja vstopnic za matinejo od 9—10, za popoldanske predstave pa od 10 do 11 in od 15 dalje. KINO »SOCA«: Amer. barvni film: »Veliki Caruso«. Brez tednika. — Predstavi ob 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 10—11 ln od 17 dalje. KINO »LITOSTROJ«: Amer. barvni film: »Rdeče nebo nad Montano«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimimi KINO »TRIGLAV« Ameriški barvni film »ČAROBNI FIŽOL« Tednik. V komediji, ki je polna solz In smeha, nastopata v glavnih vlogah Lou Costello ln Bud Abbott. Predstavi ob 18 ln 20. — Prodaja vstopnic od 17 dalje. lllllllllllllllllliiillllllilllllllllliiiiliiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiill iiiimiuiiiiiiiniiiiniiiinimiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KINO »ŠIŠKA« Angleški film »Obrni ključ potiho Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii LJUDSKA UNIVERZA SINDIKATA DOZ, Miklošičeva cesta 19, predvaja ameriške kulturne filme: »Nojevo jajce« (risanka), »Vojaki svobode«; »Muzej znanosti ln Industrije v Chicagu«; »Drugo oko« ln »Zurnal«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. JESENICE: »RADIO*: Ameriški barvni film: »Afriška kraljica«. Predstavi ob 18 ln 20. — »PLAVŽ«: Angleški film: »Kapitanov raj«. — Predstava ob 20. CELJE; »UNION«: Argentinski film: »Zena morja«. — Predstav! ob 18 ln 20. — »DOM«: Ameriški film: »Spijon«. Predstavi ob 18.15 in 20.15. KRANJ: »STORZlC«: Ameriški barv. ni film: »V vrtincu«. Bre^ tednika. Predstavi ob 15.30 ln 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. PTUJ: Ameriški film: »Klovn«. — Tednik. DNEVNE NOVICE Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo, da Je dne 25. septembra tragično umrl mož in oče JOŽE KRANJEC Pokojni leži v Petrovi mrliški vežici na 2alah, od koder bo pogreb dne 28 sept. 1954 ob 16.30 na pokopališče k Sv. Križu. Žalujoča žena Marija ln hčerka Maruška ter ostalo sorodstvo. Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil nas dragi mož, oče, stari oče ln brat LEOPOLD HACLAR upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo 29. septembra ob 17 iz Krištofove mrliške vežice. Ljubljana, Dolsko, dne 27. septembra 1954. 2alujoči: žena Marija, otroci Polde, Stane, France, Albina, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Mestna ljudska knjižnica v Ljubljani ln ljudske knjižnice Šiška, Bežigrad, Moste sporočajo, da bodo od 1. oktobra dalje odprte dopoldne od l 8.30 do 11.30, razen ob torkih ln četrtkih, popoldne pa od 15.30 do 18.30, razen ob sredah ln sobotah. | Društvo arhitektov Slovenije vabi k obisku razstave povojne nemške j arhitekture v spodnjih prostorih Moderne galerije. Vodstvo na razstavi bo danes ob 17. Šentjakobsko gledališče razpisuje abonma za sezono 1954-55. Razpisana sta abonmaja A In B. Vsak abonent bo videl v tej sezoni sedem različnih del. Cene abonmaja so Iste ko lani, in sicer od 420 do 210 din za sedež za vse leto, plačljivo tudi v obrokih. Vpisovanje abonmaja bo od četrtka, 30 sept. od 10—12 in od 16—18 v pisarni v Mestnem domu, kjer se dobe tudi vsa pojasnila. Lanski abonenti imajo prednost pri vpisu ln Jim bodo sedeži rezervirani do 1. oktobra. Abonma se lahko naroči tudi tele-fonlčno na št. 32-860. < Obišč'te razstavo esperantskega tiska v Narodni ln univerzitetni knjižnici. Otvoritev v četrtek, dne 23. septembra ob 11. Odprta bo do Incl 30. septembra dnevno od 8—19. | Vstop prost. Co Imaš FLEX, odpadejo sikrbl, kako boš očistila obleko. FLEX odlično čisti ln ne pušča roba okrog madeža. ( Danes sveže morske ribe v vseh poslovalnicah. Dolgo pogrešana dobra sol za kopeli se zopet dobi. Zahtevaj v parfumerijah samo odlično JELA kopalno sol. Osvežuje in krepi živce. KllOMOV PRAŠEK Je odlično sredstvo za čiščenje kovin. Posebno ga hvalijo gospodinje za čiščenje štedilnikov. Prepričaj se in povej drugim. Krompir, posut s praškom KRO-SAN, je varen pred gnitjem. Vprašaj tiste, ki ga že več let posipajo. KONCERTI Mojster violončelist Plerre Four-nier koncertira v petek, 1 oktobra v Filharmoniji. Spored obsega Va-1 lentinijevo in Beethovnovo sonato, Bachovo solo-sulto, Bartokovo Rapsodijo ln skladbe Faurčja, Dvofaka ln Sarasateja. Pri klavirju Marjan Lipovšek. Koncert Je za »Modri abonma«, prosti sedeži od 10—12 in od IG—18 v Filharmoniji. Cene od 300 din navzdol. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE | OPERA Petek, 1. oktobra ob 19.30: Verdi: »Ples v maskah«. Otvoritvena pre-miera sezone 1954-55. Gostovanje K. Francla. Izven. Sobota, 2. oktobra ob 10.30: Gounod: »Faust«. Gostovanje dirigenta Mitje Zebreta. Izven. Nedelja, 3. oktobra ob 19.30: Verdi: »Rigoletto«. Gostovanje baritonista VI. Ruždjaka. Izven. V petek, 1. oktobra odpre Opera svojo letošnjo sezono s premiero Verdijeve opere »Ples v maskah«. Zasedba: Grof Riccardo — Rudolf Franci, Renato — Samo Smerkolj, Amelia — Vanda Gerlovičeva, Ulrika — Elza Karlovčeva, Paž — Maruša Patlkova, Silvano — Vladimir Dolničar, Samuel — Frlc Lupša, Tom — Zdravko Kovač, Sodnik — Slavko Štrukelj, Arne-lljin služabnik — Anton Prus. — Dirigent: Rado Simoniti, režiser: Edvard Rebolj, scenograf: ing. arh. Ernest Franz, načrti kostumov: akad. slikar kostumov Marija Kobljeva. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 28. sept. ob 16: M. Mihelič: »Zlati oktober«. Komedija. — Red Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 29. sept. ob 20: M. Mihelič: »Zlati oktober«. Komedija. — Red Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota, 2. oktobra: ob 20: Wllllams Tennessee: »Steklena menežarlja«. Premiera. Izven. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Torek, 27. sept ob 20: Flnžgar-Mi- keln: »Pod svobodnim soncem«. Abonma red Torek ln Izven. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, 28. sept. ob 20: Hans Tle- meyer: »Mladost pred sodiščem«. Izven. Četrtek, 30. sept. ob 17: Hans Tie-meyer: »Mladost pred sodiščem«. Za dijake srednjih šol. Nedelja, 3. oktobra ob 16: Hans Tie-meyer: »Mladost pred sodiščem«. Izven ln za podeželje. RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za torek, 28. sept. Poročila: 5.05, 6.Q0 , 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—6.40 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) _ vmes ob 6.3o Tržno poročilo — 6.40 Slovenske narodne pesmi — 7.10 Jutranji orkestralni spored — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Glasbena medigra — 11.15 Cicibanom — dober dani — 11.30 Fellx Mendelssohn-Bartholdy: Koncert za violino ln orkester v e-molu — 12.00 Kmetijski nasveti — 12.10 20 minut z Veselimi godci — 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 Iz kolektivov za kolektive — 13.15 Za vsakogar nekaj — 14.00 Za pionirje — 14.20 Opoldanski koncert — 15.15 Lahka glasba — 15.30 Tečaj angleškega Jezika — 99.. lekcija — 15.45 Slovenske narodne pesmi poje Planinski oktet lz Maribora (Prenos lz Maribora) — 16.10 Utrinki iz literature — Mlguel de Unamuno: Novela — 16.30 Želeli ste — poslušajte! — 17.10 Popoldanski simfonični konccrt — 18.00 Kulturni pregled — 10 )0 Pesmi za naše male — 18.30 Športni tednik — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glnsba, vmns reklame ln objave — 20.00 Tedenski notranjepolitični pregled — 20.15 Filmske melodije — 20.30 Radijska Igra: William Shakespeare: Romeo ln Julita — 21.50 Glasbena medigra — 22.15—23.00 Nočni komorni koncert — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Pre-no lz Zagreba). na opera v treh dejanjih, Izvajajo solisti, zbor in orkester zagrebške Opere, dirigira avtor — 22.15 Lahka glasba. MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna: Torek, 28. septembra 1954: lekarna »Pri gradu«, Partizanska cesta 1. KINO PARTIZAN: Angleški film: »Kruto morje«. UDARNIK: Ameriški film: »Šolanje Toma Browna«. POBREŽJE: Angleški tlim: »Kruto morje«. STUDENCI: Jugosl. illm: »Stojan Mutlkaša«. DROBNI OGLASI KONTROLNO URO za žigosanje kartic pri prihodu ln odhodu z dela, kupi Avtobusno podjetje SAP v Ljubljani. — SAP, Ljubljana. 3177 PRODAMO ALI ZAMENJAMO: osebno vozilo znamke »Renauld«, štlri-sedežno, osebno vozilo znamke »Tatra«, 7-sedežno, zaprto vozilo znamke DKW, o. 5 t, primemo za dostavo, traktor znamke »Kramer«, 35 konjskih sli, s kabino, razstavljen motor znamke »Diamond«, diferencial »Fiat« 61. Gornja vozila zamenjamo za tovorilo vozilo znamke »TAM«, »Transport«, Maribor, Meljska cesta 16. 3224 ABONENTE na dobro domačo hrano sprejmem. Trdinova 7-IV., vrata št. 15, poleg sodišča. 3223 PERFEKTNO STROJEPISKO sprejmemo v službo. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Splošno gradbeno podjetje »Primorje«, Ajdovščina. 3222 ZAMENJAM sončno, komfortno enosobno stanovanje ter sobo ob Celovški cesti za dvosobno komfortno stanovanje kjerkoli v Ljubljani. Pl Bančne ponudbe v upravo »LP-Borbe« pod »Takoj — center«. 5253 Radio STO STALNE ODDAJE Ob delavnikih: 12.00—13.30 Oddaja v Italijanščini — 13.30—15.30 Oddaja v slovenščini — 17.00—18.15 Oddaja v hrvaščini — 18.15— 19.30 Oddaja v slovenščini — 19.30—23.30 Oddaja v italijanščini (razen sobote in torka) — 23.00—24.00 oddaja v slovenščini. Torek, 28. septembra 14.15 Beležke o medlolni — 14.45 Kulturno življenje na Primorskem — 15.00 Za dobro voljo Igrajo veseli godci — 17.00 Iz albuma bosanskih skladateljev Mlliševlča, Mačelovskega InKačarovskega — 18.15 Koncert sopranistke Cvetke Součkove iz Ljubljane. pri klavirju Borut Lesjak, poje samospeve Antonina Dvofaka — 18.30 Xavier Cugat ln Harry James s svojim orkestrom — 20.00 Jakov Gotovac »Ero z onega sveta«, komič- Glasbena šola za ljudske inštrumente (harmonika in kitara) sporoča da je vpisovanje In prijavljanje za začetnike ln lanskoletne učence dnevno od 10—12 In 16—18 v prostorih Zveze Ljudskoprosvetnih društev okraja Ljubljane — Cankarjeva 5/III., soba štev. 149. Redni pouk se bo začel predvidoma 4. oktobra. Komisija za razpis natečaja delavskega sveta Kmetijskega gospodarstva »Ivo Lola Ribar« — Apatin — Veliki salaš razpisuje natečaj za naslednje strokovnjake: agronoma za službo direktorja In tri agronome ali kmetijske tehnike za vodstveno službo v poljedelstvu in živinoreji Plača po sporazumu. — Nastop takoj! Rok za dostavo prošenj je do 10. oktobra 1954. Izšle so najnovejše izdaje ZAKON O GOSPODARSKIH SODIŠČIH z opombami — Cena 50 din ZAKON O DAVKU NA DOHODKE OD AVTORSKIH PRAVIC IN SKLADU ZA POSPEŠEVANJE KULTURNE DEJAVNOSTI z opombami Mih. Sčekiča — Cena 40 din ORGANIZACIJA KOMERCIALNEGA IN FINANČNEGA POSLOVANJA V PODJETJU dr. Relje Aranitoviča — Cena 160 din Te dni pa izide: ZAKON O SODIŠČIH z opombami Nikole Srzentiča — Cena 100 din SISTEM DR2AVNIH DOHODKOV Božidara Džiniča — Cena 200 din OBVESTILO II. KONGRES GOZDARJEV JUGOSLAVIJE S POSVETOM BO V OPATIJI OD 3. DO. 8. OKTOBRA 1954 Tema posvetovanja: Smernice razvoja gozdnega gospodarstva — vsklajenje potrošnje in proizvodnje lesa. Udeležencem Je dovoljen 25 Vi-nl popust na Jugoslovanskih železnicah z legitimacijo K-13. INDUSTRIJA VOLNENIH TKANIN »Branko Krsmanovič« PARACIN KAMION znamke »Chevrolet«, nosilnosti 2 toni; 95 ks, v odličnem stanju, ZAMENJAMO za večji kamion ali luksuzni avtomobil. Vse informacije dobite po telefonu št. 12 in 28. KMETIJSK0-G0SP0DINJSKA ŠOLA V GRADACU BELA KRAJINA razpisuje mesto KNJ!GOVODJE-(KINJE) Pogoji: Dokumentirana prošnja glede usposobljenosti in dosedanje prakse. — Plača po dogovoru. — Nastop službe je lahko takojšen, oziroma po sporazumno določenem datumu. Industrija traktorjev in strojev - Beograd PREJ ZAVODI »ALEKSANDER RANKOVIC« ima kot presežek naprodaj FEROSILICIJ 75' Pojasnila dobite v nabavnem oddelku in po telefonu 37-722 in 37-916, lokalno 35 in 74 IZ NAŠIH KRAJEV GORIŠKA BRDA IŠČEJO SVOJE SREDIŠČE Razprava o komunah je pripomogla k temu, da so tudi v Brdih začeli razmišljati o bodočem gospodarskem, upravnem in kulturnem središču, ki ga zdaj v Brdih še ni in ga bo treba prej ali slej ustvariti. Brda obsegajo desetine vasi, posejane po strmih holmih, le-ta so povezana med seboj le s slabimi cestami. iDa Brda nimajo gospodarskega središča, ni kriva morda zaostalost teh krajev, temveč krivična meja, ki je Brdom tako rekoč pred nosom odrezala njihova prlrodna gos.podarska središča — Gorico in Krmin. Pred vdjno je Brda vezalo z ostalim svetom 21 cest. Zdaj pa je vse te ceste — razen ene — prerezala državna meja. Edina zveza s svetom, ki je Brdom še ostala, se vije prek strmega zapadnega pobočja Sabotina. Ta odrezanost od ostalega sveta narekuje Brdom še toliko bolj, da si morajo ustvariti novo središče. Brda imajo skupno 6500 prebivalcev dn so razdeljena v dve občini — Kojsko in Dobrovo. Vendar pa že današnji razvoj kaže, da tako majhne enote niso sposobne ustvariti si svojih močnih gospodarskih in O bodočem razvoju vinogradništva V LENDAVSKI OKOLICI Gričevnat svet, ki se vzhodno i Nekaj besed o obnovi vino-od Lendave razteza vse do dr-1 gradov Kmetijskega gospodar- spodarsko nekoliko prešibka, in I vasi iz zapadnih Brd preveč od-bi morda bilo bolje, da bi se pri- j daljeno. družila drugi komuni n. pr. ka- Svet za prosveto OLO Gorica w J_,clluc,vc u,.|0______________ „___--------------- ima nal°g°’ da kdela gra,dbeni!žavne meje v jugovzhodni smeri *tva v Lendavi. Gospodarstvo je pa, aa imajo uma zaradi sv o- program za novo gimnazijo v L. jnls;ni B1,w „ TT?ri^ --- --------------x— —" je socialno-ekonomske strukture Brdih, v kratkem bo misliti na.v " . ’ ] ^ f , in zaradi oddaljenosti od Soške izdelavo načrtov za zdravstveni |S^di. Položna pobočja lendav- doline svojstvene gospodarske dom itd. V Brdih pa si še niso na skih g°ric. “ed katerimi je opa- probleme, ki jim bo morala bo- jasnem, kje naj bi ta poslopja žiti tudi vrtalne stolpe, so večina doča komuna posvetiti vso po- stala. Dobro bi bilo, ko bi se v last domačinov. Okrog 400 ha zornost. Toda naj bodo v bodoče j Brdih samih o tem čimprej po- zasajene zemeljske površine Brda samostojna komuna ali v ] razgovorili, kajti čimprej se bo-skupnosti s Kanalom, eno je jas- do o tem zedinili, temprej si bo-no, da je že sedaj misliti, kje naj do ustvarili pogoje za hitrejši se gradi in ustvarja gospodarsko gospodarski in kulturni dvig go-in prosvetno središče Brd. Kajti spodarsko precej zaostalih vasi. o tem, da je v Brdih potrebna nova nižja gimnazija, zdravstveni dom, uslužnostna podjetja, traktorska postaja, skladišče za sadje — sploh trgovski center, ni nobenega dvoma. Le v tem si Brici še niso edini, kje naj bi to središče bilo. Od obstoječih naselij bi prišlo kot tako predvsem v poštev Dobrovo, čeprav tudi Dobrovo ni najbolj primerno središče. Mimogrede naj omenim, da so v Dobrovem letos začeli graditi vinsko klet s kapaciteto 300 vagonov vina ter komunalno poslopje, v katerem bodo trgovine, skladišče in nekatera uslužnostna vinogradi, ki so eden izmed glav- ima 14 ha površine posajene z vinogradi, kjer so jih začeli obnavljati že leta 1949. Tu vidite samo trto žlahtnih sort: laški rizling, zeleni silvanec, med mladimi nasadi pa je opaziti radgonsko ranino, ki je minulo leto dala donos s 25 odstotki sladkor' Joško Humar nih gospodarskih virov okoliške- ja. Po novem načinu srednje visoke vzgoje imajo obnovljeno 2,5 ha površine. Tu so zabeležili v minulem letu pri radgonski ra-nini 55 hi hektarskega donosa. V perspektivi imajo obnovo celot' ga prebivalstva, pomeni za bo> doči razvoj prav gotovo mnogo, zato bo tudi tu potrebno misliti na izboljšavo. Za obnavljanje Bazen starega matičnjaka so le-tos nasadili na površini 30 a nov matičnjak. Vinogradi so bili le' tos štirikrat škropljeni, tako so preprečili peronosporo. Tudi U' tošnji pridelek bo pri njih koli' činsko zadovoljiv, kvaliteta pa J® odvisna še od vremena v bodočih dneh. Zadnji dve leti pa je opazit* na področju lendavskih vinogra' dov, da si tudi privatniki *e osvajajo nov način vzgoje, Prl katerem vidijo nedvomno velijo prednost. Pri izvedbi pa bodo mnogi potrebovali kredit, zato Je potrebno, da razmislimo tudi 0 kulturnih središč ter da uprav-no-politična razcepljenost pred- . etavlja oviro za gospodarski na- P°aJetJa-predek Brd kot celote. Res je si- ] Kojsko je sicer gospodarsko cer, da so tudi celotna Brda go-' precej razvito naselje, je pa za nega vinograda ki ga mislijo ob- te ge kmetijstva noviti v teku desetih let m to vsako drugo leto po en hektar. -Jo Med štajerskimi vinogradi OD VSEPOVSOD VELENJE Člani Dru&tva prijateljev mladine v Velenju so so na zadnji seji pogovorili o priroditvah v Tednu otroka. Letne bo teden zaradi gradnje nove osnovne žole v Velenju dobil še po. eeben poudarek. V torek 5. oktobra KOČEVJE NOVA GORICA Prejfinji teden je bila v Novi Go. slop je, ki so ga pričeli #jaditi lani,!rioi s®ia predsedstva Okrajnega sin. Veliko in moderno postajno po' . ' pričeli staditi lani,. „ ---------- bo leto« gotovo. Ce bi n« bila .dela I dikalnega sveta. Govorili so o družbe- spomladi zaradi ukinitve kreditov! nem načrtu lin o plačilnem 6iistemu. ustavljena, bi biilo že gotffvo. vinogradov v lendavski okolici je pred leti bilo vse premalo storjenega. Mnogi izmed vinogradnikov so kaj radi segali po šmarnici in gerlinčanu. Vzrokov za to je več. Prvič jim ni bila omogočena nabava cepljenk PEŠCI IN KOLESARJI Število kolesarjev v našem gibčnejši in urnejši kakor pešec mestu hitro narašča. Prva leta in da se torej tudi mnogo la*e po osvoboditvi se je v Ljubljani umakne pešcu. Zato naj bi se na močno poznalo, da je okupator j kolesarje sploh ne ozirali, mar-pobral mnogo koles, zdaj pa jih več naj bi šli mimo svojo P?1- Kolesar se igraje ogne in umaK' ne pešcu, če se le-ta ne ustavi]8 in ne skače pred njim. Nemotenemu razvoju prometa v našem mestu bo samo koristilo, če s® bodo pešci ravnali po pravili hodite čez ceste in ulice, kakor da kolesarjev na njih sploh ni-To pravilo ima sicer tudi izjentfi ki pa so zelo redke. Kolesar je v mestu že znatno več kakor jih je bilo pred vojno. In čedalje več je tudi lepih novih koles domačega in tujega izdelka. Odkar ima Ljubljana asfaltirane tudi vse dovozne ceste v neposredni bližini mesta, se je kolesarstvo še bolj razvilo in zdaj vozijo kolesarji zlasti v jutranjih in opoldanskih urah, ko hite v službo ali na delo in spet domov, kar v nepretrganih vrstah. In večkrat vidi 'človek posebno na križiščih pešce, kako se v strahu umikajo kolesarjem, kako žlahtnih sort po nižjih cenah, I skačejo zdaj v eno, zdaj spet v drugič pa so se bali, da bi jim I drugo stran, ne da bi se zave- gramom slavnostno začeli teden dne bo telov&dno-baletni nastop, pev. ske in recitacijske točke ter predavanje o družinski vzgoji. V potok popoldne bodo razveselili matere gojenci obeh otrožk i h vrtcev z izbra. nim programom. Razen tega bo mod tednom zdravstveno predavanje o otročkih boleznih in mladinski film. — V Velenju je že osem poslopij nove osnovne Sole, ki bo zgrajena v pavlljonskem sistemu, delno pod štreno. Kopljejo pa že temelje za uasled-njih osem učiilnic. Odbor Drufitva prijateljev mladine je sklenil, da bo prav posebno v Tednu otroka skrbel za prostovoljno delovno silo, saj je dograditev Sole v tem kraju prva in najvažnejša naloga. V. S. * Odbor Ljudske univerze so je ponovno sestal, dobil razrežnioo in takoj nato je bil izvoljen nov odbor, ki je sestavili načrt dela za zimsko sezono 1954-55. Prvo predavanje bo Športno. ' Oktobra bodo začeli angleSki, nemški, francoski, slovenski, stenografski in matematični tečaji. Odbor bo skrbel, da bo letos zajel čimveč delavstva v navedene tečaje. 2e lani je bila LU Velenje med najboljšimi v okraju. Upajmo, da bo tudi lletos branila naslov najboljše univerze v SoStanjskem okraju. V. Š. __ __________ __ Kotev. Razen tega so razpravljali tudi o tako grozdje pokradli. Vse pre- dali, da s tem promet samo ovi- fradifr^bobTjub?to!J^6,jokbo 3?« ^bor' ki'‘l£ .SEMpS: ' malO Pa 50 na °bnovo vi" raJ°’ ,da čalo do Dneva republike. i viti vse potrebno za ta teden. Sindi- nogradov po novem načinu sred- nem begajo, sami pa silijo v ne- kalne podružnice bodo povsod, kjer bo nje visoke vzgoje, ki je V vino-Te dni so začeli pripravljati vse modoče, organizirale zdravstvena pre. j j.. KmptHskpsa eosDodarstva potrebno, za gradnjo mod^nega. mli- dav«, ja i. zdravstvene preglede j f ^ndavT zJo u!pina.^ na, ki bo stal ob sedanjem žitnem silosu in bo z vmesnim poslopjem tudi z njim povezan. Gradbeno podjetje »Zidar«, Iti je prevzelo gradbena dela, je obljubilo, da bo letos zgradi, lo pritličje. Mlin bo petnadstropen in bo opremljen z domačimi ter uvoženimi stroji, tako da bo novi mlin v Kočevju med najmodernejšimi in največjimi mlinarskimi podjetji v Sloveniji. T. F. ŠKOFJA LOKA LO MO v Škofji Loki je že lani začeli graditi enonadstropno hiSo s štirimi stanovanji. Ker so se občinski dohodki nekoliko zviSali, česar pri sestavljanju proračuna za leto 1954 ni bilo mogoče predvideti, je začel graditi Se dve štiristanovanjski hiši. Ker je denar na razpolago, bo treba misliti tudi oa zidavo pralnice in krpal, nice ter ureditev otroškega igrišča v Škofji Loki in na Trati. * Svet za gospodarstvo je minuli teden na osnovi doseženih sredstev družbenega piana in proračuna za prvo polletje 1954 in na osnovi pred. videne letne izpolnitve letnega načrta gospodarske in proračunske in-vcetioije zviSal proračun od 35 mili. jonov 112.000 din na 64,515.000 din, »klade od 4,809.000 na 8,066.000, redne pro-račneske izdatke pa od 37 milijonov na 40,360.000 din. Tako se skupno vsi izdatki zvišajo od 76,921.000 na 112 milijonov 941.000 din. O varnost, da jih kolesarji povozijo. Pešci naj se zavedajo, da je kolesar na kolesu neprimerno SADIMO CEBULNICE da bo obilo cvetja pozimi in spomladi Kdor hoče imeti pozimi na oknih. čebullo zastavni 8 do 12 cm dolgi Itst-cvetoit pomladni žefran, zvončke, nar- ni in cvetni nastavki, cise, tulipane ali v zgodnji pomladil Ukoreninjene čebulice gojimo dalje na vrtu, bo sadili v septembru in ok-l v ne pretopli sobi, najbolje na sonč- BRALCI NAM PIŠEJO Morski pes v Ljubljani Spet imajo Ljubljančani priliko videti »morsku neman, etraSnog Iju-doždera, velikog morskog pasa, pas-mine tiger«. — Tako vsaj piše na plakatu In tudi v resnici je strašna ta smrdeča mrhovina, ki jo te dni raz. stavljajo na dvorišču gimnazije v Vegovi ulliel. ProfesorsV* zbor ter di-jaštvo vprašujejo, kolikokrat bo še ta. ka razstava na njihovem dvorišču. Ni prvič, da je z vonjem po »tigru* nasičeno vse poslopje in bližnja okolica. Menimo, da bi v bodoče izbrali raje kje drugje prostor v tak namen. Smrad je tako močan, da tudi oken ne pomaga zapirati. Gotovo je v Ljub- Vrunčeve ulice gradi podjetje lja.nl kak primernejši prostor, kjer »Beton« petnadstropno stano-emrad ne bo nikogar motil. A. H. I vanjsko poslopje .. Celje: nn vogalu Levstikove in tobru čebulice na rabate ali posebne grede na vrtu. Čebulnice uspevajo najlepše v težki humozni zemlji. Sveže gnojena zemlja jim ne ugaja. V pregnojni prsti čebule rade gnijejo. Tudi 'novi lonci niso primerni, ker slabo vplivajo na koreninice in ovet. Čebule sadimo v že rabljene posode. Cas sajenia določimo po tem, kdaj želimo imeti cvetje. Pri sajenju položimo na dno lonca črepinje za boljši odtok vode in nasujomo približno pol lonca prsti, na katero postavimo in rahlo pritisnemo čebulice, natrosimo prsti Se do roba lonca in jo pri. tisnemo k čebulicam. Čebulice posadimo tako globoko, da so pokrite s grstjo, ki sega v loncih do roba. Ce-ulice zvončkov, žefran, narcis in tulipanov, pa tudi hijacint posadimo lahko več v eno posodo. Prst v posejanih posodah poprSi-mo, da zemljo navlažiuo, lonce pa vložimo 15 do 20 cm globoko v zemljo, da ostanejo posajeno čebulice enakomerno vlažne In se dobro ukoreničijo. V hladnem vremenu, posebno v brez-snežni zimS, natnosimo na vložene lonce listja ali preperelega gnoja, da rim mraz ne škoduje, pa tudi zato, da zemlja ne zmrzne in lahko vsak čas dvignemo lonce s čebulicami iz zasipa za siljenje. Ce nimamo vrtu, vložimo posode s posajenimi čebulicami v pesek ali prst v kaki temni kleti. S čebulicami posajeni lonci naj ostanejo v zakopu ali v kleti kakih 10 do 12 tednov, da prerastejo koreninice prst. Lonce ne smemo postavljati rta toplo in svetlo, dokler ni prepredena vsa prst z belimi vlaknatimi koreninami ln niso pognali iz nih okenskih policah ali med okni. Zalivamo zmerno s preatano vodo, Spomladi krase vrt raznobarvni pomladni žefranl, narcise, tulipani, hl- jacinte idr., posajene jeseni na rabate, na posebne grede na tratah Ce-bulice tulipanov sadimo do 10 cm glo. boko in okrog 12 cm narazen. Narcise uspevajo tudi v polsenci, lepše in zgodaj cveto na sončnih prostorih. Hijacinte naj rastejo po 12 do 15 cm narazen, sadimo pa čebulice 10 do 12 cm globoko. Čebulice žefrana sa 4,000.000 din škode zaradi ognja V vasi Hudi v mariborskem okr» ju je v nedeljo, kmalu po polno?.. začelo goreti. Pogoreli sta dve “l!. in dve gospodarski poslopji. so samo živino. — Skupne škode J okrog 4 milijone din SMRT ZARADI ELEKTRIČNEGA TOKA ŽolezniSki kurjač Stanislav PU°J ki je imel opravka pri parni lokofljv* tivi na železniški postaji v Pos^0*1?,, se je v nedeljo po neprevidnosti d. taknil z železnim drogom elektricu napeljave za visoko napetost. Tok P je takoj ubil. KDO POGREŠA 3&-LETNEGA MOŠKEGA Mura je pri vasi Melinci v fflSf. skosoboškem okraju naplavila truplo, ki je bilo po zdravnikovi javi najmanj mesoc dni v vodi. radi tega razpada in ga ni mo2®;j i opisati. Utopljenec je bil star Pr j -: bližno 30 let. Kdor koga pogreša, ?(]• I dimo navadno v skupine po 8 do 10 , javi najbližji postaji Ljudske millC i centimetrov globoko. Prav tako sadi. 1 mo čebulice zvončkov in višnjevega čebulčka. S čebulami, posebno s hijaclntami in narcisami posajene grede pokrijemo pred hujšim mrazom z listjem ali preperelim gnojem. Čebulice tulipanov niso tako občutljive in zndostujo, če vržemo na grede nekaj stelje ali smrečja. Pod snegom so vse čebulice najbolje zavarovane. TATOVI NISO POČIVALI Ljubiteljem cvetja! Pravkar smo prejeli iz Holandije originalne cvetlične gomolje hijacint, tulipanov, narcis, žefranov (krokusov). anemon, irisov (perunik), zlatic (ranunkulusov), kodeljic (muskarijev) in potonk — vse v raznih barvah in najboljše kakovosti. Sporočite nam tako), za koliko gomoljev in za katere vrste se zanimate, da vam pošljemo cenik. SEMENARNA - LJUBLJANA - GOSPOSVETSKA 5 V noči na 25 september je nek* vlomil v avtobusno garažo v Za(•>*’ ju, od koder je ukradel brzinonier uro ter nekaj orodja v skupni vre nosti okrog 100.000 din. * Iz garaže hotela Kum v Zag"r.J“ pa je nekdo prejšnjo noč odpi>4“ moSko Solo, vredno približno 30.000 “ narjev. Za tatovoma poizvedujejo-* 'Organi LM iz Celja in s Vojnik so pretekli teden aretiral« t, letnega G. J. iz okolice Colja ip Sf letnega Š. P iz Dragoševcev, ki * ukradla več koles. Oba se bosta govarjala pred sodiščem. * Pred dnevi so organi LM Iz liee Celja aretirali 40-letnega «■ ,e ki je 23. septembra ponoči ukrfl'^ kravo Stanetu Šalabiru iz Kranjo isto noč jo je odgnal v Kostri'’8 ' pri Slivnici, »kjer jo je prodal 23.000 din. Z izkupičkom si j® pil telico. V noči n« 25. september jo vlomil v barako bazo odkupnega P. , jetja Kmetijske zadruge Kopor'!’i0i lica in ukradel računski stroj. približno 200.000 din izvedujejo. Za tatom pu ■n »Najnenavadnejša zgodba iz moje prakse?« J. S. Morton, advokat za ločitve, je pomežiknil v svetlobne reklame zunaj na cesti, plešoče pred široko šipo bližnje točilnice. »Radi bi slišali najnenavadnejšo zgodbo iz moje prakse?« Nekam v zadregi nasmejan se je obrnižl k mladi dami, sedeči nasproti niemu, in zmajal z glavo. »Ko doseže človek določeno starost, dokaj natanko ve, kaj zmore, kakšne prednosti ima. In jaz na primer vem, da sem zelo dober poznavalec ljudi, poznavalec *na prvi pogled. Prednosti, da ni v svoji praksi doživljal zgodbe, seve nimam.« Obžalujoče se je nasmehnil. »Pa povejte kako drugo, morda iz prakse tega ali onega vašega kolege. Zgodbe siilno rada poslušam« »Vem na primer povsem natanko.« Morton je uprl pogled v mizo in skušal skrbno poravnati gube namiznega prta, govoreč z nekoliko zastrtim glasom, »da ste natanko tisti tip ženske, ki lahko moškega osreči. Vidim, da ste čudaški, ne histerični, da znate ravnati z denarjem. In vse to sem začutil v trenatku, ko sem vas pred pičle pol ure prvikrat v življenju zagledal. Ne poznam vas, niti vašega imena ne vem...« Beseda se mu je zataknila; gotovo je s podobnimi izjavami v svojem samskem življenju doslej zelo skoparil. »Povedati ste hoteli zgodbo«, ga je opomnila mlada dama, »torej povejte najnenavadnejšo zgodbo iz prakse enega izmed vaših kolegov ...« LANZELOT GOBBE ZENSKI ČEVLJI »Saj res.« Morton je postal živahem; odložil je naočnike in si jih spet nataknil, »zgodbo — prav zdajle mi je po srečnem naključju šinila v glavo, enako nenavadna kakor poučna, kar se tiče notranjega življenja mnogih žensk. Seveda imena tistega klienta svojega kolege ne vem več, čeprav so pozneje vsi časniki pisalii o njem. Stojte, tudi imena sem se spomnili Pisal se je Calaster. Gospod Calaster je prilšel torej nekega dne v pisarno mojega kolege, češ da bi se rad ločili oa zelo mlade žene, po pičlem letu zakonskega življenja. Svojo željo je utemeljil s tem, da ga je žena uničila, da je malone bolestno razsipna. Zena je sicer z ločitvijo sporazumna, toda samo s pogojem, da zakon ne bo razvezan po njeni krivdi. Toda kako naj razsipnost, zapravljivost juridično opredelimo, kako naj ugotovimo, kje se začne im kje neha? Tako je šla zadeva med advokati sem in tja in kar ni je hotelo biti konec. Nekega dne pa je prišla gospa Calaster k svojemu advokatu. V skupni spalnici je bila našla paT tujih ženskih čevljev. Zdaj pa ona zahteva ločitev zakona. Z najboljšim argumentom, kar jih more imeti, z argumentom zakonoloma.« »Seveda. In zakon je sodišče torej razvezalo?« »Res je, samo...« »Ali se vam zdii ta zgodba posebno nenavadna?« Mlada dama je bila vstala. »V mestu imam še opravke. Oprostite. Morda se bova ob priložnosti spet videla, ob priložnosti...« »Prosim...« Morton je bil planil pokonci, segel je tja, kjer bi morala biti roka mlade dame, pa je ni bilo. »Prosim«, je zašepetal, »ne ob priložnosti. Nisem več mlad, in današnji dan, saj ne morete slutiti, kaj pomeni zame. Tudi če imam malo prednosti, sem vendar zelo dober poznavalec ljudi na prvi pogled. Saj niti vašega imena ne vem.« »Na svidenje, gospod Morton.« »Na svidenje, gospa...« »... Calaster.« Vrtljiva vrata so se zavrtela trikrat; najbrž jih je bila krepka roka v jezi silno zavrtela. In Morton je tisti večer še večkrat skrbno poravnal namieni prt, vtem ko je razmišljal o za- konskem življenju Calastrovih, ki sta se v*v< ■' čas ločila po krivdi bolestno zapravljive žc°l ker se je pokazalo, da je našel mož v skup* spalnici njene čevlje Zena, jih samo p