DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. De-lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi. U slutijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din_i-5Q Štev. 129 • Maribor, sobota, dne 11. novembra 1939 * Leto XIV Delavska prava v novi državni formaciji morajo biti zaSiitena Ob prenašanju kompetenc na banovine nastaja vprašanje, kaj bo s socialnimi ustanovami, ki so doslej/ služile zaščiti in zavarovanju delavcev. Centrala Urša je razmotrivala o tem in u-gotovila naslednje stališče: treba je, da delavske ustanove za zavarovanje ob bolezni, nezgodi, invalidnosti in starosti (pokojninsko zavarovanje) in pomoč ob nezaposlenosti ostanejo skupne za delavstvo vse države, ne-glede na novo administrativno delitev države. Centrala Urša utemeljuje svoje stališče tako: ker bo tudi nova administrativna podelitev države predstavljala posle enega gospodarskega področja. Delavci bodo tudi po novi administrativni delitvi države morali krmariti po vsej državi zaradi iskanja dela kakor doslej in prejemati delo tam, kjer ga najdejo, neglede na to če se podjetje, kjer so delo dobili, nahaja na ozemlju te ali one banovine. Kjerkoli so delavci zaposleni, se delavcem lahko dogodi, da ohole, ponesrečijo, ostanejo brez posla — in v teh primerih je treba, da takoj na licu mesta in brez kakršnihkoli administrativnih šikan lahko izkoristijo pridobljeno pravico do zdravljenja ob bolezni, podporo ob ponesre-čenju in podbporo ob nezaposlenosti. To so razlogi, da morajo ostati delavske ustanove skupne vsem delavcem v državi in da ne smejo biti razkosane —. ker bi bili sicer delavci in nameščenci oškodovani v svojih naj-elementarnejšihi potrebah. Strokovne organizacije v novem položaju Predstavniki URSa pri notranjem ministru. Tajnik in podpredsednik Urša sta obiskala notranjega ministra in mu izročila spomenico, v kateri zahtevata, da naj se pri reševanju administrativne delitve države računa s tem, da bo delavskim strokovnim organizacijam omogočeno, da bodo imele tudi v novem položaju svoje organizacije z delokrogom za teritorij vse države. Delavske in name-ščenske strokovne organizacije imajo nalogo, da ščitijo gospodarske in socialne interese svojih članov ter delavcev in nameščencev sploh. Razen tarifnih akcij nudijo one svojim članom varstvo in podpore ob raznih neprilikah: ob bolezni, na potovanju, ob nezaposlenosti in nekatere tudi v starosti. V novih na-redbah se ne sme onemogočiti, da bi delavci in nameščenci pridobitve, ki so jih pridobili v svojih organizacijah, izgubili ali da bi jim upravna delitev prinašala kakršnokoli škodo. Prav isti razlogi, ki govore za obstojale skupnih socialnih ustanov, govore tudi za obstoj skupnih strokovnih organizacij delavcev in nameščencev v vseh Primerih, kjer smatrajo same, da je to zanje koristno in potrebno. Flnsko-ruska pogajanja se nadaljujejo Ker je finska delegacija v Moskvi ^rejela navodila od svoje vlade, so se v uetrtek, dne 9. t. m. zopet pričela poga-lanja v Kremlju. Sovjetsko Rusijo sta zastopala Stalin in Molotov. Stališče Socialistične stranke Sklepi glavnega odbora stranke o njeni akciji v današnjih notranjih in mednarodnih prilikah i, !'ep dobiček ameriške Industrije. Prvih 153 "Oustrijskih podjetij, ki so objavila svoja po-ocila za tretje četrtletje letos, izkazujejo 11« uijonov dolarjev čistega dobička, dočitn so lar' aza'a lani v iste,n času milijonov do- Glavni odbor Socijalistične stranke je sklenil, da se delo stranke poživi. Namesto umrlega .predsednika stranke s. dr. Nedeljka Ko-šanina, je bil izvoljen s. dr. Živko Topalovič, časnikar, za tajnika stranke pa je bil izbran s. Peter Rajkovič, zasebni uradnik iz Beograda. O tekočih važnih političnih problemih so bili storjeni ti-le sklepi: 1. Neposredni dl| Socijalistična- stranka se bo borila za čim hitrejši povratek k ustavnemu, demokratičnemu in parlamentarnemu sistemu vladavine, ki mora biti zasnovan ma enakosti vseh narodov; na splošni, tajni in enaki volilni pTavici državljanov1 obeh spolov; na volitvah po listah, s .proporcionalnim (sorazmernim) zastopstvom za vsa predstavništva; na zakonito zajamčenih osnovnih političnih pravicah in svoboščinah za vse državljane. 2. Narodni sporazum Socijalistična stranka je podprla akcijo združene opozicije, katere cilji so bili; Likvidacija politične diktature v vsej državi, povratek demokracije, sklenitev in izvedba splošnega narodnega sporazuma na demokratičen način. Obžalovati moramo, da razvoj ni šel ,po potu, ki je predviden v sporazumu Združene opozicije. Ljudstvo je na volitvah odobrilo cilje Združene opozicije in pot. po kateri naj se to doseže. — Pričakovalo je solidarno nastopanje združenih strank do uresničenja teh ciljev. — Obžalovati moramo, da so stranke na hrvaškem ozemlju krenile po svoji posebni poti. — Dejstvo je, da je to razedinjenje združene opozicije nastalo radi tega, ker meščanske stranke, ki so jo tvorile, kljub večletnemu sodelovanju niso prišle do tega, da bi se bile zedinile glede vsebine narodnega sporazuma, da bi izdelale skupen praktičen program o preureditvi države itn! nastopanju v skupnem boju za njegovo uresničitev. Prej predno je bilo to doseženo, se je pojavila vojna nevarnost v vsej Evropi. To je zahtevalo hitro reševanje pekočih problemov povsod in tudi pri nas. Varnost države in notranji mir so zahtevali, da takoj preneha abstinentiranje hrvaških predstavnikov od sodelovanja v življenju države in da prestane odpor večine Hrvatov proti akcijam vlade v Beogradu. To se je moglo doseči samo s hitrim zaključenjem sporazuma o preureditvi države. Tako je sporazum Maček-Cvetkovič po sili prilik postal začetna osnova za nadaljnji! razvoj države. Osnovna načela tega sporazuma brez dvoma odobrava velika večina tako Srbov, kot tudi Hrvatov in Slovencev. Toda ta sporazum ie nepopoln. Sklenjen je na izreden način in brez sodelovanja upravičenih in svobodno izvoljenih predstavnikov Srbov in Slovencev. Zato je predvsem nujno, da se ta sporazum predloži svobodno izvoljenemu narodnemu predstavništvu, da ga razširi na vso državo in pretvori v pravi in popolni narodni sporazum. 3. izvajanje sporazuma Sporazum Maček-Cvetkovič predstavlja celino v svojem državnopravneni in v svojem političnem delu. On postavlja načelo- enakosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, neodložljiv povratek k demokraciji in vršenje vseh javnih funkcij s sodelovanjem svobodno izbranih narodnih predstavnikov. ' | Da se to uresničil, sta bila razpuščena na-! rodna skupščina in senat. Toda vlada je začela uresničevati sporazum na način, ki ni v skladu s temi načeli. Narodna samouprava se izdeluje samo za Hrvate. To vzbuja nepotreben nacionalni šovinizem, ki. more zastrupiti in zagreniti naše bodoče politično življenje. Vse političnno za-konodavstvo diktature je še vedno v veljavi. Svobodne volitve za skupno narodno skupščino še niso razpisane, senat pa se obnavlja na način in v obliki iz časov popolne diktature. Politične svoboščine še niso urejene. Svobodna pc-litična organizacija naroda še nii omogočena. Vlada si je prilastila zakonodavno oblast in donaša važne odloke o' reorganizaciji države. Na ta način se odlaga in onemogoča nujno potrebno sodelovanje svobodno izvoljenih narodnih predstavnikov iz vseh krajev v skupnem delu pri ureditvi države. Na ta način postaja negotovo in nestalno tudi stanje, ki se ustvarja v banovini Hrvatski. 4. Sodelovanje demokratičnih skupin Počasnost in zastoj v izvajanju sporazuma v vsem njegovem obsegu, dokazuje, da so še vedno aktivne one družbene in politične sile, ki so bile nasprotne narodnemu sporazumu in podpirale režim diktature. Te sile tudi danes ovirajo povratek k pravi ustavni, demokratični in parlamentarni vladavini-. Deset let boja je bilo potrebno, da se te sile reakcije izpodbijejo. — Radi boja z njimi je bila stvorjena združena opozicija. Brez tega velikega grupiranja vseh narodnih demokratičnih sil, ne bi bil mogoč niti zlom režima diktature, niti začetki demokracije, niti narodnega sporazuma. Socijalistična stranka je prepričana, da potreba za takim grupiranjem in sodelovanjem organiziranih demokratičnih strank in skupin Še ni prenehala. Četudi teži za tem, da zbere svoje somišljenike in prijatelje v popolnoma samostojno politično celoto, se Socijalistična stranka izjavlja pripravljeno, da kot organizirana celota pristopi k sporazumu o političnem in volilnem sodelovanju z onimi demokratičnimi strankami, ki se načelno bore za: likvidacijo režima diktature na vseh področjih javnega življenja; za izvajanje pravega narodnega sporazuma za vse kraje in povratek k demokraciji; za socialni napredek izkoriščanih ; za ohranitev socijalno-političnih tekovin in strogo izvajanje socijalno-političnih zakonov. 5. Socialno politične ustanove Socijalistična stranka smatra za posebno nujno potrebo, da se ukine režim osebnih in skupinskih komisarijatov v vseh delavsko-na-mežčenskih socijalnih ustanovah, delavskih zbornicah, borzah dela in vseh ustanovah za- varovanja ter, da se za vse te izvrše svobodne volitve s tajno in splošno pravico glasovanja, s sorazmernim zastopstvom list, in da se te ustanove povrnejo izključno le izvajanju svojih zakonitih nalog. Istotako nujno je treba vrniti svobodo delovanja svob. kulturnim in poklicnim delavskim organizacijam za vršifev onih nalog, ki jih imajo predvidene v njihovih pravilih in pod vodstvom onih organov, ki so si jih njihovi člani svobodno izbrali. Pri tem pa Socijalistična stranka izjavlja, da bo v svojem javnem delovanju, njeni poedi-ni člani pa v avtonomnih kulturnih poklicnih organizacijah odkrito in energičho nastopala proti vsaki agitaciji, ki bi imela za cilj, da napeljuje delavce na kakršnokoli tajno organiziranje v okviru legalnih organizacij, ali na izvajanje osebnega, ali skupinskega nasilja, ali da jih odvrača od demokratične poti in spoštovanja pravic in svobode drugih. Mi hočemo oznanjati demokratični! so-cijalizem. Mi hočemo, da se duhovni, politični, gospodarski in razredni boj v naši državi vodi na javen, onganiziran, zakonit način, cb spoštovanju svobode in enakosti pravic za vse; z uvaževanjem volje večine in izključenjem slehernega nasilja in vsake zlorabe bodisi telesne sile, bodisi oblasti, ali bogastva. 6. Mednarodni položaj Današnji položaj naše države zahteva, da je nevtralna v evropskem spopadu. Svojo varnost pa mora iskati v jačanju volje svobodnih državljanov Jugoslavije, da bodo branili svojo narodno svobodo in samostojnost. Razen tega je treba, da stremi po sporazumu s sosednjimi državami, ki imajo enako usodo in da sodeluje na organizaciji solidnega svetovnega miru med svobodnimi in enakopravnimi narodi. Socijalistična stranka bo podprla vse težnje, ki gTedo za tem, da male države srednje in jugovzhodne Evrope popuste druga drugi in popravijo krivice, ki so bile storjene z metodami nasilja v preteklosti; da stvorijo enotno gospodar., politično in vojaško celino svobodnih in enakih narodnih držav; da se s skupnim nastopanjem zaščitijo od kakršnihkoli si bodi tujih imoeriia-lističnih zahtev. Prav tako bo podpirala napore za zbližanje vseh narodov Evrope in- njihovih sosedov v veliko, miroljubno- zajednico. Njena želja je, da iz sedanjih vojn vznikne novo, razoroženo, organizirano in končno pomirjeno človečanstvo. Bombni atentat namenjen Hitlerju Eksplozija peklenskega stroja v Zvečer, dne 7. t. m. so stari narodno-socialistični borci v Monakovem priredili svečanost v spomin prvega ponesrečenega poskusa Hitlerjeve revolucije v veliki dvorani Biirgerbrausaala, ki se je je udeležil tudi kancler Hitler. Hitler je na svečanosti tudi govoril. Ostro je napadal Anglijo in s *> » •• zavračal angleške cilje. Pravijo, da se ne bore proti nemškemu narodu, ampak proti njegovemu režimu. Angleži trdijo, da ni mogoče zaupati nam, tudi mi ne zaupamo Angležem, ker nikoli še ni kak narod nesramnejše lagal in goljufal, kot angleški državniki v teku preteklih dvajsetih letih nemški narod. Hitler je zaključil svoj govor z besedami, da Nemčija ne bo nikoli kapitulirala. Po govoru se je Hitler zaradi odhoda v Berlin umaknil v stranske prostore, na kar je nekaj pred polnočjo nastala nad dvorano strahovita eksplozija, ki je porušila strope, podrtija pa zasula Biirgerbrausaalu v Monakovem. znatno število navzočih. Prva poročila govore o šestih mrtvih in 60 ranjencih. Pravijo, da ni bil ubit noben vidnejši nacistični funkcijonar. Mednarodni tisk različno komentira Hitlerjev govor. Vtisk napravlja govor, da Hitler želi mir, le pogoji mu niso všeč. Glede atentata >e tisk prav različnega mnenja, j.k, -.»k > - •-• Nemčija obeta zaradi atentata najstrožje ukrepe in preganjanje neprijateljev nacizma. 51 ranjenih, 9 mrtvih Peklenski stroj, ki je eksplodiral v pivovarniški kleti, je bil po mnenju strokovnjakov nameščen ali na podstrešju, ali pa za neko soho edinega stebra v vsej dvorani, ki je podpiralo strop. Ta steber se je zrušil in z njim tudi strop, tako, da je ogromno opeke in kamenja padlo baš na govorniški oder, kjer se ie komaj četrt ure pred tem še nahajal Hitler. Nadallnja mnenja o tem, kdo bi utegnil biti atentator Dosedanja preiskava še vedno ni u-gotovila atentatorja. Policija je takoj po atentatu obkolila ne samo vso neposredno okolico kleti, ampak tudi vse izhode iz mesta, tako, da ni mogel nihče neopažen ne v mesto in ne iz njega, Ulice so razsvetlili, da so lahko pregledali natanko vse kote. Izvršili so nešteto hišnih preiskav in aretirali ogromno politično sumljivih oseb, vse te osebe pa so lahko dokazale svojo nedolžnost. Ni dvoma, da je bil atentat namenjen Hitlerju. Toda, da bo prišel Hitler na proslavo, se je zvedelo šele par ur pred pričetkom proslave. Torej je moral tisti nekdo, ki je namestil peklenski stroj, vedeti, da bo prišel Hitler v Mo-nakovo že najmanj dan poprej. Kajti na sam dan proslave je policija preiskala dvorano in v njo ni mogel nihče razen policijskih agentov. Preostala bi torej samo še ena možnost, da je bombo namestil nekdo, ki se skriva med varnostnimi organi. Splošna domneva je, da je atentat delo prijateljev tistih, ki so padli 30. ju- nija 1934 ob priliki čiščenja v vrstah nacistične stranke. Ti prijatelji morajo imeti zveze z osebami iz Hitlerjeve ne-sposredne okolice. Samo ti so mogli predčasno zvedeti za Hitlerjev prihod v Monakovo. Razen teh prijateljev junijskih žrtev je mogoče tudi nekaj nezadovoljnežev, ki niso dosegli karijere, za katero so stremeli, ker so jih drugi prehiteli. Da bi bil atentat delo socialistov, komunistov ali Židov, se ne veruje, ker nihče od teh ljudi ne bi bil mogel priti neopažen v bližino kleti in razen tega so vsi količkaj vidni med njimi pod strogim policijskim nadzorstvom, v kolikor niso v koncentracijskih taboriščih. Policijski ravnatelj v Monakovem je bil že odstavljen in govori se tudi o drugih spremembah na visokih položajih v notranjem ministrstvu. Dotna it* si/cit* 411 sl 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dol2nosft! Mirovni poziv brez uspeha Poziv belgijskega kralja in nizozemske kraljice brez odmeva. Belgija in Nizozemska sta po svojih suverenih ponudila vojskujočim se državam posredovanje za mir. Ponudba je ostala brez uspeha. Hitler v Mona-kovem te ponudbe niti omenil ni. Razen tega se širijo vesti, da je Nemčija pozvala obe državi na točno izpolnjevanje njune nevtralnosti in jima zagrozila s posledicami. Chamberlain je rekel v parlamentu: »Oni, ki so povzročili vojno, ne razumejo nobenega drugega jezika, kakor jezik sile. Sila je edini odgovor in zato je bila Anglija prisiljena, da prime za orožje, ter ga ne bo poprej odložila, dokler Evropa ne bo rešena groženj, ki so tako dolgo onemogočale svobodno življenje malih držav. Priprave Belgije in Nizozemske V strahu pred vpadom nemških čet sta Belgija in Nizozemska ojačili posadke na mejah. Nizozemska vlada je u-kazala poplaviti velike dele obmejnega ozemlja. Zahodna fronta mirna do spomladi? Švicarski listi ugotavljajo po svojih vojaških strokovnjakih, da na franco-sko-nemški meji do spomladi ne bo posebnih akcij na bojišču. To je, seveda le domneva, ker na potek vojne lahko vplivajo še drugi momenti, ki niso v zvezi z dvema trdnjavskima zidovama. Važno je splošno javno mnenje in vojna psihoza, ki se izpreminja. Oilvell so boji med Mozelo In Sanro Obe vojni poročili, tako franosko kot nemško, govorita o povečanju aktivnosti vojnega delovanja na fronti med rekama Mozelo in Saaro. Nemci trdijo, da so napadli Francozi v večjih formacijah jugozapadno od Pirmasensa in Saar-bruckna. Nemci so morali izvršiti protinapad in so ujeli nekaj Francozov, Razen tega so Nemci sestrelili 7 nasprotnih le- tal in zažgali dva francoska opazovalna balona. Angleži javljajo, da so dne 9. novembra sestrelili dve nemški letali nad Severnim morjem, dve pa v ozadju francoske fronte. Nad Parizom so nemška letala metala letako z Molotovim govorom, ki so ga v Franciji listi objavili. AngleSka podmornica „Oxley“ se je potopila radi eksplozije takoj v začetku vojne. Ubitih je bilo 49 mornarjev in 4 častniki, tako je sporočil vojni minister Chiur-hill v parlamentu. Potapljanje ladij se nadaljuje vendar ne več v takem obsegu, kot v začetku vojne, ker trgovinske ladje plujejo pod zaščito vojnih ladij. Četrta banovina. Minister dr. Kulenovič je te dni govoril na nekem zborovanju in predlagal, da bi se naj ustanovila še četrta banovina, Bosna in Hercegovina, v njunih starih mejah in imen.ovala jugoslovanska banovina. Njegov predlog je seveda vzbudil pozornost. Kajti dobršen del Bosne in Hercegovine spada že pod banovino Hrvatsko, preostali del1 pa reklamirajo Srbi zase. Pričakovati je dopolnilne uredbe k uredbi o odložitvi plačevanja najemnin za vpoklicane v vojaško službo in k uredbi o odlaganju izvržb, oziroma civilnih tožb proti vpoklivancem za časa njihovega službovanja pri vojakih. Trdi se, da sta sedanji uredbi pomanjkljivi. Revizija zakona o obrtnih nadzornikih. Iz Beograda poročajo, da pripravlja minister za socialno politiko revizijo zakona o obrtnih nadzornikih. Gre predvsem za pomnožitev obrtnih nadzorništev". Treba bi pa bilo uvesti pri obrtnih nadzorništvih tudi strokovne nadzornike, delavce ter dati obrtnim nadzornikom potrebno izvršilno oblast. Obrtno nadzorništvo mora imeti potrebno osebje in izvrševalno, oblast, da more ustrezati namenu. Vlada je sklenila preiskati poslovanje in kako se je razvijalo državno podjetje »Jugoslo-vensko jeklo« (Železarna v Zenici), ki: ga je svoječasno ustanovil dr. Stojadinovič, za kar je žel veliko hvalo s strani nekaterih dnevnikov v državi, zlasti tudi v Sloveniji. Pohvalno o tem pa je poročalo tudi nemško: časopisje, ki je podčrtavalo, kako veliki in ženijalen mož je dr. Stojadinovič. Selitev Nemcev iz Jugoslavije v Nemčijo. »II Piccolo« pravi, da se Nemci iz Jugoslavije tudi preselijo v Nemčijo, kadar bo sklenjen dogovor med vladama. V Jugoslavijo pa se bodo morali izseliti koroški Slovenci in Hrvati iz Burgenlanda. — Kočevski Nemci, kakor poroča tamkajšnji list, se pa ne marajo izseljevati, češ, da so se udomačili v Jugoslaviji. Cene moki naraščajo. Od sredine oktobra se je pšenična moka v Vojvodini podražila za 15 odstotkov, od din 2.40 na din 2.75 za kg. Naraščajo pa cene tudi koruzi in ovsu. 30 milijonov din posojila je najela banovina Hrvaška pri SUZOR-ju. Obrestna mera znaša samo 6 odst., posojilo bo odplačano v 15. letih. Maginotova linija podaljšana. Po pariškem uradnem poročilu je dograjen utrdbeni: pas ob švicarski, luksemburški in belgijski meji. — Obrambna črta Francije je torej znatno podaljšana. 80.000 doibrovoljcev se je po izjavi, ki jo je podal vojni minister Hore Belisha v parlamentu, prijavilo v angleško armado od pričetka vojne. Dobrovoljci pripadajo raznim narodom in je med njimi zlasti mnogo emigrantov, ki so morali iskati zavetišča v Angliji. Tudi Anglija ima tajno orožje. Na grožnje, da se bo Nemčija poslužila tajnega orožja v boju proti Angliji, odgovarjajo sedaj angleški listi, da tudi angleški raziskovalci in izumitelji med tem časom niso spali in da bo tudi Anglija odgovorila z novim tajnim orožjem na nemške napade. Predsednik poljske vlade Sikorski in zunanji minister Zaleski sta prejela povabilo angleške vlade in se bosta v kratkem podala v London) kjer se bodo vršila med angleškimi in poljskimi državniki važna posvetovanja. Podpora obrtnikom v Švici. Švicarski obrtniki, ki so bili prizadeti radi mobilizacije, bodo od' države prejemali podiporo. Holandski zunanji minister je izjavil, da sta belgijski kralj in holandska kraljica na sestanku razpravljala samo o: mirovni akciji, ki je bila izvedena in so vse vesti, da bi se bilo na sestanku razpravljalo tudi o drugih zadevah, neresnične. Stroge ukrepe proti vohunstvu so podvzele te dni holandske cblasti in je bilo zlasti v Haa^ gu izvršenih mnogo hišnih preiskav pri osebah, ki so osumljene vohunstva. Državniki Severnih držav so imeli te dni v K o dan ju tridnevno: konferenco. Poškodovan nemški bombnik. Na letiško ozemlje je padel Velik nemški bombnik. Turško - francosko - angleški pakt je ob velikem navdušenju ratificiral turški parlament. Turčija demobilizira. Turška vlada je sklenila, da bodo demobiliziani vsi letniki, ki jih je Turčija pozvala pod orožje ob izbruhu vojne. Po tej vesti izgleda, da je napetost med Turčijo in Sovjetsko Rusijo pojenjala in se ni bati novih konfliktov. Rusija pošilja Angliji les. Angleški trgovinski minister Burgin je poročal v parlamentu, da je v smislu trgovinskega sporazuma med Anglijo in Sovjetsko Rusijo doslej poslala Rusija šest ladij napolnjenih z lesom v Anglijo. Zaenkrat bo Rusija dobavila Angliji 29 ladij lesa, Anglija pa bo v Rusijo poslala kavčuk v zameno. Bivši nemški prestolonaslednik je v Nemčiji postavljen pod policijsko nadzorstvo, ker se je opazilo, da so mu zadnje čase na ulicah priredili že večkrat demonstrativne manifestacije. Kandidati za predstavnike držav in vlad. Nemška vlada išče predsednika, za poljski protektorat, japonska vlada pa primernega človeka za od nje odvisno osrednjo kitajsko vlado. t - ......on Zagrebški trgovci s špecerijskim in kolonijal-nid blagom s:o sklenili, da bodo odslej prodajali življenjske potrebščine in ostalo blago le proti gotovini. K temu so prisiljeni, ker so tudi veletrgovci ustavili' detajlistom vsak kredit in morajo odslej blago plačevati: sproti. Cene suhih hrušk, ki jih izvozniki pošiljajo v Nemčijo znašajo po sporočilu »Prizada«: za narezane hruške 24 mark, za cele hruške 30 mark, za cele podolgaste hruške pa 35 mark za 100 kg. Radi podražitve surovih kož od 9 do 11 din na 17 do 22 din za kg zahtevajo usnjarski in čevljarski industrijci prepoved izvoza surovih kož. Kmetje bodo dobili cenejši cement za zidanje. Plačali bodo zanj polno ceno, trošarino pa jim bo vrnila banovina. Vlada toži poslanca. Švicarski zvezni svet (vlada) je vložila tožbo proti bivšemu kom. poslancu Humbert-Drozu. Humbert-Droz je namreč napisal par pikrih besed na račun švicarskega zveznega sveta. Zdaj ie sodišče v Luganu obsodilo Humbert-Droza na 500 švicarskih frankov globe ter na poravnavo sodnih stroškov. Zane Grey: 31 Mož iz ^ozda Kljub temi je mogla Helen pa vendarle nerazločno videti cestišče, po katerem so peketala kopita njenega konja. Bilo je skalnato in najbrž ne preveč uporabljano. Ko je Dale zavil s ceste med nizko grmičevje ali žajbelj, ki je preraščal na videz gladko ravnino, je postalo jezdenje težavneje, konji so se spodtikali, toda hitrost ni postala zato nič manjša. Konji so uravnavali svoj hod po vodičih. Helen ni več poskušala, da bi še naprej vodila Rangerja, ker je spoznala, da je to popolnoma odveč. Na poti pred seboj je opazila Helen skozi tmico neke nejasne obrise, zaskrbljena je ugibala, kaj bi utegnilo hiti, dokler je ugotovila, ko so se dovolj približali, da so bile to skale in nizka, pohabljena drevesa. Ta drevesa ne samo, da so postajala vse večja, čim dalje so dirjali konji, ampak jih je bilo tudi vedno več. Helen se je često ozrla nazaj v temo; to je delala popolnoma nehote in z nekakšnim strahom. Dede je pričakoval, da ga bodo zasledovali; istočasno s strahom, ki je vstajal v Heleni, pa se ji je pojavil tudi srd po maščevanju. Ne sanio, da so jo poskušali oropati njene dedščine, so ji hoteli vzeti tudi njeno osebno svobodo. Streslo jo je, ako je pomislila na težino pomembnih besed, katere je rekel Dale, ko govoril o možnosti, da bi jo odpeljala ta najeta tolpa. Zdelo se ji je strašno, nepojmljivo. Očitno pa je bilo to za Daleja in njegove zaveznike nekaj, kar je utegnilo prav lahko postati resnica. Torej je bil ta zapad v resnici surov, krut, in kadar je koga zgrabil, temu ni bilo mogoče več uiti. Nenadoma se je njen konj ustavil. Postavil se je vštric Bojinega. Dale je obstal spredaj in je očitno prisluhnil v temo. Roya in tovornih konj v temi ni bilo več opaziti. »Kaj je?« je zašepetala Helen. »Ako se ne motim, sem čul volka«, je odvrnil Dale. »Ali tako tuli volk?« je vprašala Bo. »Cula sem ga; zvenelo je tako divje.« »Vedno bolj se bližamo predgorju«, je rekel Dale. »Ali čutite, kako zelo hladno je postalo?« »Meni je sedaj postalo toplo«, je odgovorila Bo. »Skoro sem bila zmrznila, zato mi je bilo tako slabo .. . Nel, kako gre tebi?« »Tudi meni je toplo — ali —« »Ako bi imela priliko, da izbiraš, biti tu, ali pa doma v udobni postelji, — kaj bi si izbrala?« je vprašala Bo. »Bo!« je vzkliknila Helen vsa iz sebe. »No, kar se mene tiče, jaz bi si na vsak način izbrala sedlo«, je odgovorila Bo. Dale je slišal njene besede, kajti obrnil se je za hip, udaril s plosko roko konja po križu in oddirjal dalje. Helen je sedaj jahala vštric z Bo; precej časa so se vzpenjali neprestano in molče po pobočju navzgor. Helen je opazila, da je pretekla tista temna ura predno se zdani, in z veseljem je pozdravila skoraj neopaženo svetlikanje na vzhodu. Potem so obledele zvezde. Počasi jih je eno za drugo požrla mrzla sivina, vse, do največjih. Velika, bela jutranjica, tako čudovita, kakršne je Helen ni videla še nikoli, je zgubila svoj blesk in svetlikanje, da se je zdelo, 'kot da se umika nekam v motno modrino. Počasi se je zdanilo, z vsakim korakom je poslala puščava bolj in bolj vidna. Valovito, golo, ne-obraščeno gričevje, napol zakrito pod sivim plaščem noči, se je vzdigovalo v ospredje, za njim pa je ležala siva površina, ki je počasi dobivala bolj in bolj določno obliko. Na vzhodu je vzplamtelo bledo rožnordeče in srebrno svetlo žarenje, ki se je širilo vzdolž očitno vedno bolj nazobčanega obzorja na vse strani. »Bolje bo, ako dohitimo Roya«, je rekel Dale in vzpodbodel svojega konja. Ranger in Bojin konj nista potrebovala nobene druge vzpodbude ter sta se spustila v lahen galop. Daleč spredaj so se prikazali natovorjeni konji z Rcyem kot gonjačem. Mrzel veter je pihal tako močno Heleni v obraz, da so ji solze silile iz oči in sproti zmrzovale na njenih licih. Sedeti na Rangerju, ko je tako na lahno galopiral, je vzbujalo občutek, kot da bi sedel človek na gugalnem stolu. Ta ježa, ki je človeka jeklenila in vzpodbujala, se je zdela mnogo prekratka. »O, Nel, baš me briga — kaj — bo z menoj!« je vzkliknila Bo brez sape. Njen obraz je bil bel in rdeč, svež kot roža, njene oči so se svetile temnomodro, njeni lasje so plapolali v svetlih, razvezanih predencih. Helen se je zavedla, da tudi sama občuti nekaj tistega telesnega dražljaja, ki je Bo docela predramil in ki mu ni bilo mogoče odoleti, toda temnih misli ji pa kljub temu ni mogel pregnati. Bil je svetel dan, ko je Roy privedel skupino na okrogel vrh nekega griča, odkoder naprej so rastle majhne skupinice skrivljenih dreves — ceder, kakor jih je imenoval Dale — po pobočjih predgorja. (Dalje prihodnjič.) naših Ucaiev TRBOVLJE Demagogija in zabloda. Pretekli teden so* ‘bili razširjeni po Trbovljah letaki, ki vsebujejo ogaben napad na sedanjo občinsko upravo, zlasti na njene socialistične funkcijionarje, predvsem radi zidanja »Občinskega doma«. Človek bi mislil, da so kaj takega zmožni naši nasprotniki, m ~ 1 ki so radi tega doma vedno protestirali ipri banski upravi, toda te mu ni tako; njihove posle so prevzeli tisti, ki vedno povdarjajo potrebo enotnosti med delavstvom in ki so še nedavno tega hodili radi nekih podpisov za nekakšne skupne nastope okrog naših funkcijonarjev v revirjih. Po svetu se grade palače visoke 400 metrov, vse iz granita in marmorja, pri nas pa bi delavski kraj ne smel imeti lepe občinske hiše, ampak bi se občinska uprava po mnenju nekaterih takih elementov morala stiskati po zatohlih in neprimernih luknjah, ljudje ,pa prezebati na mrzlih hodnikih, kadar pridejo v urad po poslu. Vsi, ki so imeli priliko videti občinski dom so polni hvale na naslov sedanje uprave, zato mora kiti človek v resnici zloben, ako gre in napiše nepodpisan, ogaben napad radi stvari, ki je občanom v prid in ponos. Sicer pa moramo ob tej priliki napisati še par besed. Trpke izkušnje zadnjih dvajset let, so utrdile med trboveljskim delavstvom in v ostali javnosti spoznanje, da se je hotelo iz bede. ki ji je bilo posebno delavstvo izpostavljeno, kovati kapital za razna partizanska stremljenja, ki so bila, pa naj si so že prihajala od kogarkoli naperjena brez izjeme proti socijalistično usmerjenemu delavstvu, njegovim funkcionarjem in predstavnikom. V izmišljotinah, demagogiji in ogabnih letakih so' prekašali »rešitelji«, za katere so se predstavljali, eden drugega. Vse breme, ki ga predstavljajo obstoječe socialne razmere, vsa obramba in vse kulturno delo ter boj za socijalne pravice delavstva in s tem za obstoj obrtništva, je pa slonelo edinole na ramah sooijalističnih funkcionarjev, ki so se žrtvovali v zaupniških zborih, v strokovnem in kulturnem pokretu. To je dejstvo, ki se ne da spraviti s sveta. Če se je že kakšen tak nergač zatekel v kulturni ali strokovni pokret, je bilo njegovo delo od začetka do konca samo zabavljanje čez funkcionarje, ki so za napredek delavstva žrtvovali desetletja trdega in odgovornosti polnega dela. Elementi tega kova so na vse načine omalovaževali' uspehe; ki jih je rodilo složno in; požrtvovalno delo socijalističnih funkcijonarjev. — Zavajanje delavstva, zlorabljanje svobode in demokracije v našem organiziranem gibanju, je našemu socijalno političnemu obrambnemu delu že toliko škodovalo, da je skrajni čas, da se proti takšnemu početju nastopi javno. Te razdiralne elemente in zastrupljevalce je treba končno razkrinkati javno in to pred obličjem našega delavstva, da bo spoznalo', kaj se skriva pod krinko demagoškega natolcevanja in pod krinko večnega nergaštva. 'Prvo, kar ie treba konstatirati je, da je tiboveljsko delavstvo trpelo pri vsaki akciji vsled tega, ker so junaki letakov in demagogije vselej, kadar so se iznašale delavske zahteve, poskrbeli, da se je javno kazalo nasprotstvo med delavstvom. Drugič so ti elementi vsak uspeh že v naprej oklevetali tako, da je imelo podjetje proste roke v priznanju delavskih zahtev, ali jim je ugodilo, ali pa ne. Tretjič so ti elementi imeli polna usta samih zahtev in zopet zahtev, kako to priboriti, jim je pa bila deveta briga. Ko so tako onemogočili akcijo delavstva, so pa zopet s tajnimi letaki obrizgali vse funkcijonarje, češ, zopet so vas prodali, — Trboveljsko delavstvo in ostala trboveljska javnost bo moralo odločno nastopiti proti tem temnim silam. Otresti se moramo zajedalcev in škodljivcev. Vsa čast in spoštovanje nasprotnikom, ki so drugačnega prepričanja in ki vodijo boi stvarno,^ z dokazi in odkrito, proč pa z vsemi, ki se kažejo revolucijonarje, vrše pa posle reakcije. — F. P. LJUBLJANA Izjava drja Lončarja in drja Vavpetiča. Na- prošeni objavljamo: Ljubljansko »Jutro« je dne 7. novembra 1939 objavilo po belgrajski »Pravdi« nekatere neresnične podatke iz slovenske politike. Zato pojasnjujeva: Dr. Dragotin Lončar, ki me je moje zdravstveno stanje prisililo, da sem se začasno odtegnil javnemu delu, nisem odstopil kot šef snujoče se slovenske kmečke stranke, ker tega položaja nikdar nisem vršil, ampak ga ima g. France Jevšnik, kmetovalec iz Kozjega, ki je predsednik snu- joče se slovenske kmečke stranke. Zato je seveda izmišljeno vse, kar se v tej zvezi govori o meni, dr. Ladu Vavpetiču. — Glede na prozorne namene te notice ugotavljava, da do-, slej nisva nikdar imela različnih pogledov gle-1 de načel in taktike slovenske politike. Nikdar' ni nikomur prišlo na misel, da bi na avtokratski način, ki se hoče podtikati dr. Vavpotiču zahteval nekakšne svobodne roke. — V Ljubljani, dne k. novembra 1939. Dr. Dragotin Lončar, dr. Lado Vavpetič. MARIBOR Nezakonski otrok, ki je našel šele po 5 letih očeta (Zanimiva sodba okrajnega sodišča v Mariboru.) Naš občedržavljanski zakon pravi, da je spoznan za očeta oni, ki se je družil z materjo otroka v dobi, od katere ni preteklo do njegovega poroda manj kakor 180 in ne več kakor 300 dni, ali kdor to prizna četudi le izven sodišča. Zgodil pa se je v mariborski okolici slučaj, da je nezakonska mati porodila otroka šele 304. dan po združitvi, torej 4 dni po roku, o katerem zakon domneva, da je oče zarodil otroka. Nezakonski otrok je vsled tega izgubil pravdo proti domnevnemu nezakonskemu očetu na ugotovitev očetovstva in plačila alimentacije. Zgodilo se je to že jeseni leta 1934. Leta so tekla, nezakonski otrok je rasel. Mati in tudi drugi ljudje pa so opažali, da postaja otrok vedno bolj in bolj podoben svojemu dozdevnemu nezakonskem očetu, ki pa se je tudi sam okrog hvalil, da je zmagal v tej pravdi radi očetovstva, čeprav je oče otroka. Po 5. letih je varuh nezakonskea otroka povrh tega našel tudi še nove priče, da nezakonska mati in imela opravka z nobenim drugim moškim in tudi ne ožjega znanja ter je predlagal pri sodišču obnovo postopanja. Sodišče je po zaslišanju prič to obnovo postopka dopustilo in zaslišalo novega sodnega izvedenca, ženskega zdravnika, o tem, ali je možen tako pozen porod po zakonitem roku 300 dni ter te dni izdalo sodbo, s katero je na podlagi izpovedb prič in izvedenca špecijalista za porodništvo ugotovilo, da je že prvotno toženi res nezakonski oče tožečega otroka, kateremu mora plačati sedaj preživnino za 3 leta nazaj in naprej določeno mesečno preživnino. Mnenje izvedenca zdravnika. Sodišče je v razlogih te nove sodbe navedlo med drugim sledeče; »Rej je sicer izvedenec dr. X. izpovedal, da je po znanstvenih izkušnjah nemogoče, da bi se mogel porod zakasniti za cel mesec in da je bilo pri tožniku zaplojeno jajce iz menstruacije v začetku decembra 1933. To izvedeniško mnenje pa je ovrženo po izvedeniškem mnenju primarja dr. Benčana Josipa, temeljem katerega smatra sodišče dokazanim, da sicer normalno pade porod v dobo, ki od koitusa ni daljša od 300 dni, da pa so podani tudi slučaji, ko traja nosečnost preko 300 dni in da dopušča znanstvo dobo nosečnosti do 320 din tfer so se celo dogodili slučaji, ko je trajala nosečnost preko 320 dni. 'Znastveno ni eksaktno obdelano in niso znani vzroki, kaj vpliva na podaljšanje nosečnosti preko 300 dni. Sodišče je pri tem bolj verjelo izvedenskemu mnenju dr. Benčana, kakor onemu dr, X., ker je prvi notorično primarij porodnega oddelka splošne bolnice in specijalist za porodništvo, kar dr. X. ni. Vsled tega je bila izpovedba dr. Benčana prepričevalncjša. Temeljem navedbe izvedenca dr. Benčana v zvezi s pričevanjem pa je tudi dokazano, da je tožnik (nezakonski otrok) .popolnoma podoben tožencu (nezakonskemu očetu) in da je zlasti podoben toženče-vemu očetu, ker imata oba tipično izsekano brado. Ko pa je dokazano, da mati v času od združitve do poroda otroka ni občevala z nikakim drugim moškim in ko je tožnik povrh tega podoben tožencu in ko znanstvo ne izključuje dobe nosečnosti preko 300 dni, smatra sodišče za dokazano, da je toženec oče tožnika (nezakonskega otroka). MEŽICA O najnovejši rudarski zaščiti, pomenu svobodnih strok, in kulturnih organizacij itd., bo govora na predavanju, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 12. t. m. s pričetkom ob 9. uri dopoldne v dvorani g. Josipa Toffa. Predavala bosta ss dr. Reisman in Eržen Viktor iz Maribora. Predavanje sklicuje Zveza rudarjev Jugoslavije, podružnica v Mežici in vabi vse rudarje, delavce in delavke, da se tega preda vanja v čim večjem številu udeleže. Odbor. KOČEVJE Povečan obrat na rudniku Kakor je videti, je vsaj za dofgleden čas konec težkih dni na našem rudniku. Naenkrat je uprava dobila več tisoč ton novih naročil, tako da bodo morali rudarji izkopati mesečno 6000 ton. Premog bo vzela država, dočim bodo ostali rudniki 1 PD dobavljali kočevskemu dodeljeno kvoto drugam. Na delo je bilo sprejetih nad 50 novih rudarjev. Kdor je videl zadovoljne obraze mladih fantov, ki so dobili uelo, se je lahko prepričal, da med našimi de-avci ni delomrznežev in da radi delajo, če le unajo kje. Na dnevnem kopu se bo delalo od-r(ej na dve zmeni, v jami pa celo na tri. Želeti j?- da bi ta konjunktura ostala in da bi naši !Judje imeli stalno delo. Ravnateljstvo rudnika rf mri spreiemu M0Vil1 delavcev vpoštevalo Predloge delavskih zaupnikov, kolikor je bilo mogoče. Surovost. V brivnici g. H e ib st a je nek po-locnik kar vpričo obiskovalcev surovo zmer-‘ c.el° klofutal mlado vajenko. — Zaradi Jrnr.v' kolektivni pogodbi označil tako nizko mezdo, da se ne razlikujejo dcr-volj od navadnih valjačev ali težakov. Ko pa pride osumljeni delavski zaupnik v bližino, ga zopet previdno nagovorijo; češ, da bi bilo vendar treba nekaj nujnlo ukreniti za povišanje mezde: »Veš, pa ne samo radi mene, ampak tudi za druge, ki delajo poleg mene. seveda ne tako vestno!« Ako zaupnik predolgo, odlaga ali celo odkloni intervencijo, katero bi moral izvršiti kot čarovnik, ker se mu naroči, da naj nikar ne pove imena nezadovoljneža, je seveda zanič ter se takoj zbere druga žrtev, kateri se prvotna molitev ponovi. Pri eventu-elnih razpravah o stavljenih zahtevah se takšni kanalski) elementi takoj glasno izražajo, da niso pri hujskačih organizirani in že slišiš polno hvale o predpostavljenih. Po razpravi se muzika zopet nadaljuje ter pride na tapet naraščajoča draginja, proti kateri bo treba zopet nekaj ukreniti. Takšno poročilo bi se vleklo v nedogled, ko bi se komu ljubilo delati beležke posameznih slučajev. Glavno za značajne iu organizirane delavce je, da poznamo glavne kreature, ki si mislijo: Samo. da tam trava rasa kjer se on pase. V veselih družbah so pa dotičniki najbolj glasni in revolucionarni; ker jih verjetno peče vest. ali pa se vidijo v ogledalu. Nimamo nič proti debati o kolektivni pogodbi vendar lahko zahtevamo, da se takšni prifizuni ne vmešavajo, posebno ne na tak način, ker so to glavni krivci, da trpi škodo podjetje in delavstvo. PTUJ Predavanja. Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« in svobodne strokovne organizacije prično tudi s predavanji. Prvo predavanje bo v nedeljo, dne 12. novembra ob pol 10. uri v društvenih lokalih, kjer bo predaval s. prof. Teply iz Maribora o »Vzrokih francoske revolucije.« Sodrugi in sodružice, vabimo vas, da agitirate od moža do moža in od žene do žene, da bo čim večja udeležba. Preselitev brivnice. G. Skaza, naročnik »Delavske Politike«, se je preselil s svojo brivnico v Maistrovo ulico št. 2 (poleg Urbana), na kar opozarjamo naročnike in naše somišljenike. RADVANJE Pri nas je začela razsajati slinavka, katere se vsak kmet boji, zato je tudi občina postavila na cesie straže, da bi branile vhod v vas. Tudi v Sp. Radvanju je bila straža. Na straži je p« bil tudi mož, ki ni hotel poznati razlike, zato vsi obžalujemo, da je bil prehitro odpoklican. STUDENCI PRI MARIBORU Miklavžev večer priredi podružnica I. del. kolesarskega osrednjega društva za dravsko banovino v sobota dne 2. decembra v gostilni Mraz v Studencih. Začetek ob 19. uri, Pester spored. Darila sprejema gostilničar. Vstop prost. — Družnost! Letošnje knjige »Cankarjeve dražbe« bodo še lepše od lanskih. Če hočete biti v resnici dobro in poceni oblečeni, kupite kjer dobite največjo izbiro češkega in angleškega blaga za damske in moške " ” - pri glavni plašče, obleke, kostume, hubertuse, financarske, oficirske in železn. uniforme policiji Velika odprodaja ostankov. KroJaSke potrebščine! v Češkem magazinu 50 letnica bolniškega zavarovanja v Sloveniji 'Avstrijski zakon o bolniškem zavarovanju delavcev je bil uveljavljeni nekolika kesneje. Zgodilo se je to dne 1. novembra 1889. Delavsko zavarovanje je bilo za naše razmere prava španska vas. Komaj so spravljali skupaj odbore na delegacijskih zborovanjih, ki niso bili nikdar sklepčni. Interes za socialno zavarovanje so zbudili šele socialisti in organizirano delavstvo, ki so nad petindvajset let imeli v razvoju zavarovanja odločevalen vipliv. Zavarovanje sicer ni imelo današnjih širokih temeljev in nalog, ali izpopolnjevalo se je, razširjal delokrog. Velika napaka je bila prevelika razcepljenost, ki je jako ovirala razmah pred svetovno vojno. Pozabiti ne smemo ob tej priliki, da je centrala zveze bolniških blagajn tudi izdelala avstrijsko starostno in rentno zavarovanje delavcev ( poslanec dr. Leon Verkauf), ki ga je leta 1909. odobrila vlada in pripravila, da ga predloži parlamentu v odobritev, ki je bil v primeri! z drugimi starostnimi zavarovanji vzoren, le žal, da so uzakonitev tega načrta preprečile politične, v glavnem pa spletke o bližnji vojni. V novi državi imamo enotno socialno zavarovanje za vso državo. Pogoji so podani, da se zavarovanje izpopolni do največje popolnosti, ali morali bi vpoštevati predvsem, da je glavni namen zavarovanja zavarovanje samo, ne ipa gospodarske špekulacije,' več kot zavarovanje zmore, ter da so delavski in namščenski interesi v ustanovi pravično zastopani. Če govorimo o socialnem zavarovanju, moramo pač imeti pred očmi vedno prospeh zavarovanja v upravnem in dajatvenem interesu zavarovancev. Vse drugo je nebistveno. Kulturni preg'ed Pisatelj Fran Albrecht, petdesetletnik. Fran Albrecht se je rodil v Kamniku 17. novembra L 1889; kot svobodoljuben slovenski inteligent je moral med svetovno vojno dosti grenkih okusiti od avstrijskih oblasti. Po vojni je bil nastavljen kot tajnik filozofske fakultete na ljubljanski univerzi; od leta 1924, dalj urejuje »Ljubljanski zvon«, ki si je kot najstarejša slovenska revija pod njegovim uredništvom zadnja leta zopet pridobil ugled sodobne in vodilne revije. Citajočemu delavskemu občinstvu je ime Fran Albrecht že davno domače; izdal je pesmiški zbirki »Mysteria dolorosa« in »Pesmi življenja«, potem »Celicoi«, globoko auto-biografsko izpoved, sodeloval je že pred vojno v »Naših zapiskih« in tudi po vojni; v letih 1918-19 v »Demokraciji«, leta 1920. v »Svobodi« in »Šlezke pesmi« in jim dodal svoj krasen »Epilog«. Zelo veliko prevaja najboljša dela iz tujih literatur; (Štefana Zvveiga: »Maria Stuart«, ven Gagern: »Ljudstvo«, več del iz češčine itd.). Najbolj pa je zadolžil slovensko delavstvo, da mu je omogočil čitati v svojem jeziku dvoje izmed- najlepših epopej proletarskega človeka v svetovni literaturi, Nexojevo »Siroto Stino« in »Pelleja Osvajalca«. Kdo ve, če bi ju mi kdaj dobili v slovenščini brez Alb-reehtovega truda. Če nič drugega, že samo to nam nalaga dolžnost, da se ga ob njegovem jubileju spominjamo in mu želimo še mnogo let koristnega ustvarjanja. A. T. KRANJ Bilanca Dijaške kuhinje. Poročilo odbora Dijaške kuhinje v Kranju za šolsko 1. 1938-39. navaja v svojem računskem zaključku din 73.389.27 dohodkov in din 92.679.50 izdatkov. Primanjkljaj znaša din 19.290„p3, kar vzbuja veliko zaskrbljenost, da ta podporna ustanova ne bo mogla več v toliki meri vršiti svojoi humanitarno nalogo, zlasti, ker so rezerve skoro izčrpane. Dijaška kuhinja je dobrodelna ustanova, katere dohodki so izključno samo prispevki obrtnikov. Iz poročila je razvidno, da je bilo vseh podpirancev 63, ki so prejemali-cenejšo prehrano in sicer 27 gimnazijcev ter 36 tekstilcev, to je učencev državne tekstilne šole. Podpiranci gimnazijci so vsi iz tukajšne-ga gimnazijskega okoliša, toi je iz kranjskega, škofjeloškega in radovljiškega sreza. Podpiranci tekstilci ipa so iz vseh krajev Slovenije in tudi izven nje, dočim so prispevki darovalcev izven Kranja zelo malenkostni. Med darovalci se predvsem opazi, da tekstilna industrija s svojo skromno podporo še daleč ne zadosti svoji dolžnosti, saj Dijaška kuhinja v največjem številu podpira ravno učence tekstilne šole. Če upoštevamo, da imajo tekstilni podjetniki od domačih tkalskih mojstrov velik dobiček, ker domačega mojstra, ,po sposobnosti enakega inozemskemu, plačajo polovico ceneje, potem res ne razumemo, zakaj imajo tako malo smisla za strokovno usposobljenost domače delovne sile. »Jugočeška« je prispevala din 1000; »Intex« din 500, «Jugobruna«, ki je največje tukajšnje tekstilno podjetje, pa samo din 300. Tekstilna podjeja izven Kranja niso prav nič-prispevala; sicer pa nam tudi ni znano, ali se je Dijaška kuhinja s tozadevno vlogo na nje obrnila. Ni- izgleda. da bi Dijaška kuhinja mogla še v toliki meri podpirati revne učence pri šolanju v Kranju, zlasti, če se bo velikodušnost dobrotnikov še nadalje zmanjševala. Prav v tem na se vidi potreba po socialni reorganizaciji šolskega problema. Sestanek delavstva tovarne »Semperlt« sklicuje SDSZJ v nedeljo, dne 12. novembra ob rol 10. uri v »Cankarjevem domu«. Dolžnost delavcev je. da se sestanka udeleže! SEVNICA OB SAVI Šele po 2« letih sl Išče., državljanstvo, Velika s-kib je bila prvič ta, kam Im spravil veliko dedščino, katero bo dobil po svojem očetu iz bivše Avstrije, umetno starinsko pohištvo, baje še iz rodu Habsburžanov, ki- je milijonske vrednosti. Zato si je moral dati povečati svojo vilo v lepo stavbo, v kateri si je dal napraviti centralna kurjavo in poleg nje lep moderen bazen. Šele s,edaj pa bi rad postal tudi naš državljan. Občani gotovo- niso pozabili tega gospoda, kako slabo je plačeval naše delavce celih 20 let. Pri- delavstvu gotovo ne uživa nobenih simpatij Radovedni smo, kaj poireče občinski odbor, kateri bo odločal o zagotovilu za sprejem v občinsko zvezo. Angleška trgovina Iz dobro informiranih londonskih krogov se poroča, da se rusko-angleška trgovska pogajanja za izntenjavo blaga usr ešno nadaljujejo. Vršilo se je več posvetov med angleškim trgovinskim ministrom Stanleyem ter ruskim veleposlanikom Majskim. Kanadski prodludenti bakra so dobili naročilo za elektrolitski baker v znesku 9 milijonov funt šterlingov. Kanada bo dobavila baker v teku enega leta, in sicer 420 milijonov kg. Anglija bo nakupila v Grčiji veliko količino deželnih pridelkov, zlasti rozin. Tozadevna kupna pogodba je že sklenjena. V ogleda Kako gospodje okrog »Nove Pravde« razumejo demokracijo? V štev. 41. »Nove Pravde« z dne 21. oktobra je izšel članek pod naslovom »Kdo je odveč?« Kdor ta članek pazno prečita, mu mora biti takoj jasno, kaj bi gospodje radi... Vedeli smo sicer, kdo se skriva za lepimi demokratičnimi gesli, o katerih smo že lahko čitali v njih glasilih, vendar smo upali, da so skušnje gospode znabiti pa le naučile iskrenosti, ker so se zadnje čase, posebno tudi oni, zavzemali za demokracijo in pisali o srčni kulturi in z nešteto drugimi lepo donečimi besedami vabili za svoj pokret. Na mah pa so pozabili, kaj so pravkar govorili in že udrihajo po marksizmu, po socialni demokraciji, da kot preživel in (od njih) pokopan tuj pokret nima več pravice do obstoja itd. Res, na žalost, so socializem po nekaterih državah nasilno izbrisali iz javnega življenja, ali to le tretnutno. In čeprav marsikdo želi, da bi bil na večno pokopan, bo v svoje razočaranje kmalu lahko ugotovil svojo veliko zmoto, ker razmere same pripravljajo pot socializmu. Vemo, da socialna demokracija ne diši onim ljudem, katerih demokracija je samo prepleskana diktatura in katerim prava demokracija samo križa račune. Kdor pošteno -misli, ga ni treba biti strah pred socialno demokracijo, v kateri »nihče ne bo odveč«, kdor bo res delal v dobrobit resnične ! narodne skupnosti, ne samo slovenske, temveč | vse Jugoslavije. P-o katerih zakonih pa mi delamo in izboljšujemo položaj delavstva, ako ne po jugoslovanskih, do katerih smo, kar se tiče socialnih zakonov, dobršen del prispevali ravno mi osovraženi socialisti. Naj nam bo dovoljeno, gospodje okrog »Nove Kravde«, da vam v svrho informacij navedemo nekaj takšnih pridobitev; Zakon o zavarovanju delavcev in zakon o zaščiti delavcev, to je že delo teh pro-kletih socialnih demokratov. Svetovali bi vam, da jih prečitate, mogoče boste potem dobili malo drugačno mnenje o nas. V zakonu o zaščiti delavcev boste našli, od kod izvirajo delavske institucije, kot delavska zbornica, ' nadalje borza dela itd. Takoj po vojni leta 1919-20 se je v vladi za Slovenijo na inicijativo takratnih, sedaj že pokojnih ss. Kristana, To-kana i. dr., ustanovil pokrajinski pokojninski sklad za rudarje, da so dobili rudarji k takratnim kronskim pokojninam- doklade. Ta sklad še danes obstoja, priljuden je brat. skladnici. Vse to je delo takratnih naših sodrugov v vladi, predvsem tudi zakon o zaščiti delavcev. Nešteto pridobitev bi še lahko našteli, posebno iz borb našega pokreta, iz posameznih industrijskih krajev v prid vsemu delavstvu. Vsaka zmaga je prijetno odjeknila med delavci, ne glede na to, kakšnega prepričanja so bili. Kaj pa 8urni delavnik? Ta je pa nastal po mednarodni borbi socialističnega delavstva. Tudi ta je po socialistični zaslugi postal zakonit in domač tudi pri nas. Celo poglavje v obrtnem zakonu o delavskih pravicah je delo naših sodrugov v delavskih zbornicah. Vidite, gospodje, tako je treba razpravljati, prodno se nad kom zlomi palica in se ga obsodi. Prepričani smo, da se s takim kisanjem ne strinjajo vsi vaši člani po podružnicah, ki kažejo res interes za izboljšanje položaja slovenskega delavstva in za katere se lahko bojite, ako boste nadaljevali s taktiko, ki ste jo izvajali v letu 1933 proti socialistom. Glejte, da vi ne padete v tisto jamo, ki jo kopljete nam. Rudar. Zaposlitev in zaslužek v Sloveniji OUZD v septembru 1939. V septembru mesecu 1939 je bilo prii OUZD v Ljubljani zavarovanih 101.687 delavcev. — Letni padec je znašal 2285 zavarovancev. Nazadovale so zlasti stavbstvo za 1506, lesna industrija za 979, industrija kože za 402 zavarovancev itd. V treh industrijah pa beležimo prirastek, ki je sicer majhen, v vseh drugih pa je zaposlenost nazadovala. 1 Iz Češke »Narodni svet« za časopise. Češki »Narodni sivet« je ostal tudi v najhujših strankarskih borbah nevtralna vrhovna narodna instanca, v kateri so bili zastopniki- vseh strank, tudi socialistov, katere je dolga leta zastopal, sedaj internirani predsednik senata, s. dr. Fr. Sou-kup. Tudi v sedanjih razmerah Skuša »Narodni svet« vršiti svoje vzvišene naloge v zaščito češkega naroda. Pravkar se časopisi pečajo v uvodnikih s proglasom »Narodnega sveta« češkemu narodu, v katerem ga poziva, da ohrani svoje časopisje. — Časopisje je namreč vse vistosmerjeno, vsled -česar pada interes čitate-ljev. »Narodni svet« opozarja javnost, »naj ne pozabi, kaj so bili in bodo narodu češki časopisi. Razmerje češkega človeka do časopisa ne sme biti odvisno od njegovega trenutnega razpoloženja, ampak mora imeti trdnejše temelje. V tiskani besedi- je -velik kios narodne bodočnosti. Naj si bo čitatelj na-p-ram časopisu še tako kritičen; mora se zavedati; da mu časopisi' približujejo svef in ga zbližujejo s tisoči in tisoči ljudmi. — Zgodi se, da naročtaiik vrne časopis radi malenkostne notice, včasih mu ne ugaja kaka beseda, ali radii tiskovne napake in pozablja pri tem, kako težko je bilo ustvariti časopis, koliko žrtev drobnih ljudi je bilo- treba. da so mogli vsaj za nekaj časa omogočiti izhajanje časopisa. Takšni nervolzni čitatelii pozabljajo, koliko dobrega so že ti časopisi izkazali narodu, ali posameznim vrstam; in koliko dobrega bi še mogli časopi-si izvršiti.« Razno Alzaške separatistične stranke razpuščene. Francoska vlada ie razpustila vse separatistične stranke v Alzaciji, in sicer Alzaško deželno stranko, Alzaško domovinsko fronto ter Alzaško kmetsko-delavsko stranko. Vse te stranke so imele svoi sedež v Strassburgu. Vsaka agitacija za imenovane stranke se bo kaznovala z zaporom od enega leta do pet let. Deset zapovedi za žene Več sto odtrganih min, ki so jih položili Nemci, je priplulo v morsko ožino med Dansko in Švedsko, s čemur je domala ustavljen ves pomorski promet. Nekaj min je morje vrglo na kopno, kjer so eksplodirale. Zamenjava Litavcev za Beloruse. Sovjetska vlada je baje predlagala litavski vladi, da bi se zamenjalo 100.000 Litavcev, ki žive v okolici Litve v Beli Rusiji za enako število Belorusov in Židov, ki žive v Litvi. Baje so se tozadevna pogajanja že pričela. Oto Habsburg je baje že ponovno posetil predsednika francoske vlade Da-ladiera. Bivši nadvojvoda Jo-žei Habsburški pa je izjavil, da je trdno prepričan, da bo svobodna Avstrija zopet oživela. Živahno delovanje Habsburžanov je vzbudilo zlasti veliko interesa med madžarskimi legitimisti, ki računajo, da je že prišel njihov čas; Habsburžani upajo zaman. Švicarski listi o dr. Schuschniggu. Švicarski listi poročajo, da je bivši avstrijski kancelar dr. Schuschnigg še vedno zaprt v dunajskem hotelu »Metropol«. Vest nekaterih angleških listov, da se nahaja na smrtni postelji, ni resnična. Res je pa, da izgleda zelo slabo in boleha. Njegova žena ga sme le enkrat na teden obiskati. Obiskom njegove žene, ki smejo trajati le pet minut, prisostvuje vedno zastopnik Gestapo. V Nemčiji so izdali deset zapovedi za žene. Te zapovedi so objavili nemški dnevniki. — Glasijo se; 1. S 16 leti je tvoja dolžnost, da vstopiš v »Zvezo nemških deklet (Bund deut-scher Maael). 2. Goji kolikor mogoče veliko športa! 3. Opravljaj leto dni delovno službo (Arbeitsdienst) in pri tem ne godrnjaj! 4. Jej vsak dan enotno kosilo (Eintopfgericht)! 5. Pleši! samo arijske plese, fox in lambethavalk sta zamorska in judovska plesa! 6. Ne šminkaj se, to ie običaj divjakov! 7. Ne kadi! S tem prihraniš domovini devize! 8. Jej mal-o masla, mleka in masti! 9. Ne zavrži nikakih železnih stvari, kajti država jih potrebuje! 10. Ne poslušaj tujih radio postaj! Popis tujega imetja v Nemčiji. Nemška vlada je izdala dekret o popisu imetja vseh tujih državljanov- tudi v češko-moravskem protektoratu. Sovjetska ladja v japonskem pristanišču. — Po časopisnih vesteh je po več letih, te dni prvič priplula v japonsko luko večja sovjetska trgovs-ka ladja »Saopstroj«. Pluto vina in aluminij se uporabljajo za izdelavo tkanin, V Avstraliji so pričeli z izdelovanjem tkanin iz plutovine, v Ameriki pa so izumili način, ki omogoča izdelovanje tkanin iz aluminija. Tkanine iz plutovine so silno odporne in nepremočljive, tkanine iz aluminija pa so lepše in boljše od svile. Živilske karte so stara iznajdba. Živilske karte so bile pri nas uvedene med svetovno vojno. Zato jih poznamo. Porabljale so se ipa že prej, kadar je bila kaka država gospodarsko blokirana ali jo je zadela slaba letina. V takih primerih je država uvedla kontrolo nad porabo živil in krivce kaznovala eventualno s smrtjo. Zgodovinsko je ugotovljen nastarejši primer živilskih kart na Kitajskem okoli 1100 let ipred sedanjim štetjem. Takrat se je kitajski cesar Čou vojskoval z vojskovodjo Čingom, k čemer je prišla še ogromna poplava, ki je uničila vso žetev. Takrat ie cesar izdal rdeče pobarvane palčice, za katere je prebivalstvo dobivalo živila. Dlrugič so znane te karte i* vojne Kserksesa proti Grkom leta 481. pred našim štetjem. Takrat je špartanski voditelj Leonida prišel na misel, da ima tisti, ki brani domovino, večjo pravico do živil, kakor drugi državljani. Delil je trakove od pergamenta v ta namen. V atensko-špartanski vojni so pa Atenci izdajali posebne »bone« (marmor), na katerih je bilo napisano, katero blago kdo želi. V zgodovini je še več takih primerov, ki se zlasti ob vojnah ponavljajo. Delavski pravni svetovalec Pravica do mezde za čas orožnih vaj (Trbovlje) Vprašanje; Pri gradbenem podjetju sem bil uslužben 5 mesecev pred vpoklicom na orožne vaje, na katerih so me obdržali 7 tednov. Zahteval sem enotedensko plačo za navedeni čas orožnih vaj, pa je podjetje mojo zahtevo zavrnilo, češ, da mojega primera kolektivna pogodba ne predvideva. Ali mi kljub temu pri-stoja zahtevek v smislh § 219 d. z., to je do plačila enotedenske mezde? Odgovor: Kolektivna pogodba ne more nikoli poslabšali delavčevega položaja, ki mu je določen po zakonu. Zato veljajo določbe kolektivne pogodbe le v toliko, v kolikor so te v soglasju z zakonom, odnosno kolikor so ugodnejše za službojemalca. V smislu § 219 obrtnega zakona pa z ozirom na navedene okolnosti imate pravico do enotedenske mezde za čas orožnih vaj, ker ste bili po več kot 14dnevnnem službevanju zadržani o-pravljati službo brez svoje krivde iz tehnih razlogov, ki so zadevali vašo osebo. V podobnih primerih je izšlo ie več sodb, ki navedeno stališče potrjujejo. Zato ponovite napram podjetju navedeno zahtevo, ob brezspešnem opominu na plačilo1 pa se obrnite na sodišče. Povratek španskega prostovoljca Vprašanje: Moj brat se je boril v Španiji na republikanski strani in je sedaj v koncentracijskem taborišču v Franciji, V Španijo je odšel iz Francije, kjer je bival že od svojega 13. leta dalje. Je pa še vedno naš državljan. Ali bi bil kaznovan, če bi se sedaj vrnil domov in ali 'bi pri nas lahko dobil kako službo. Odgovor: Naredba od 3. marca 1937, ki je-prepovedovala nabiranje prostovoljcev za Španijo, določuje le kazni za prostovoljce, ki gredo iz naše države v' Španijo in sicer od 10 do 1500 din v denarju, v slučaju neizterljivosti pa z zaporom od enega do 30 dni. Ker vaš brati ni odšel v Španijo iz naše države, ne bi bil kaz-njiv po tej uredbi in tudi ne po kakem drugem ! zakonitem predpisu, v kolikor bi ga ne bilo I smatrati za vojaškega dezerterja. Razen tega | je bilo neslužbeno razglašeno v časopisju, da | je vlada naročila našim konzulatom v inozem-I stvu, da lahko izdajo potne liste za povratek i_xsem našim državljanom, ki so se borili v Španiji. Ženski plašil moške obleke Hubertus’ plašil velika izbira J. Preac Maribor, Glavni trg štev. 13 Slike zn lesnimacije in poslovne knjiiice izdeluje foto Japelj, Maribor preje Gosposka ulica 28 sedaj Gosposka ul. 18-1, poceni, dobro in hitro LJUDSKA SAMOPOMOČ * Marlbaru, rag. pon. blagajno znam domača zavarovalna nste-nova v Dravikl banovini, ki plodonoino delnja in od leta ‘1927 In je Izplačala tekom obitoja nad 37 mllljono« din na pogrebninah in doti. Zavaruj« sa pograbnlno zdrave osebe obeh spolov od 17. de 70. leta de največ din 10.000‘— In ■a dol« mladoletne od 1. de It. de največ din 25.000*— plačljiva eb dov* lenem 21. let«. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Maribora. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.