Oradalitro • npravat Ljubljana,
Kopitarjeva 6. Telefon 4001 - 4C04
Mesečna naročnina 18 Hr, t« Inozemstvo 51-50 lir.
Ček. raS.' LJubljani 10.650 n ta 10.249
uročntno
u mseiit«
Starke Sowjetkrafte im Kampfraum westlich Kiew eingeschlossen
Anhajtende schwere Kampfe bei Gomel — Sowjetische Angriffe im grossen Dnjepr-Bogen abgeschlagen - Gegen-angriff nordwestlich Newel - Ortliche Gefechte an der siiditalienischen Front
DNB. Aus dom Fiihrerhauptqunrticr, 64. Nov. I )ns Obcrkonunando der \Vchr-macht gibt bekannt:
Am Briickcnkopf Nikopol, im grossen Dnjepr-Bogen und bei Tscherknssy vvurden neue starke Angriffe der Sovvjets in harten Kiimpfen nbgesehlagen und eingebroehene feindliehe Kriifte im Gegenangriff vernichtet oder zuriiekgevvorfen.
Im Abschnitt siidlich Kremen-tschug dauern heftige Kiimpfe nn. Im Hintergelande siidvvestlich T s c h c r k a s s y vvurden mehrere be-festigte Bandcnlngcr vernichtet.
Iiii Kampfraum vvestlich K i e \v fiihrtc ein unifassend nngcsetzter cige-lier Angriff /.ur Einschliessung starker feindlicher Kriifte. Kine deutsche 1'unzer-Division vernichtete oder er-beutete dort am gestrigen Tnge dreissig Panzer, seclis Batterien und vierzig vveiterc Geschiitze nller Kaliber, Ge-langenc vvurden eingebrneht.
l>ic schvvercn Kiimpfe iin Einbruchs-raimi vvestlich Gomel hicltcn auch gestern nn. Unsere Truppen sct/.ten den vorstosscndcn feindlichcn Verbiin-den erbitterten Widerstand entgegen. Nordlich Gomel vvurden starke Angriffe der Sovvjets abgeschlagen.
An der Einbruchsstelle siidvvestlich Kritschevv sind heftige Kiimpfe im G u n ge.
Nord vvestlich Ncvvel gevvnnn ein eigener Gegenangriff Geliiitde zuriick.
An der siiditalienischen Front kam cs gestern zu Icbhnften iirtlichen Gefechten. lm Wcstabschnitt scheiterte ein feindlicher Angriff gegen eine Hiihenstellung vvestlich Veli n f r o. lm Ostabschnitt vvurden unsere Gcfcchtsvorposten von \vcit iiber-legenen britisehen Kriiften ungegriffen. Nach m."hrstiindigcm Kampf, in dem der Feind cmpfindliche Verluste erlitt, sct/.ten sie sich auf riickvviirtige Stel-lungen ab.
Die 1? e i c h s h a u p t s t a (I t \viir-de in den Abeiidstunden des 23. November erneut von starken britisehen Bombciiverbiinden angegriffen. Durch diesen Terrorangriff entstanden in mehrercn Stadtteilcn neue Schiidcn. Neben VVohngebieten vvurden zahlreiche bffentliche Gebiiudc, darunter Kirchcn, Wohlfahrtseinrichtungen und Kuiiststiitten zcrstiirt. Jagdverbiinde und Flakartillerie der I.uft« nlfe sehos-sen trot/, sehvvieriger Abvvchrbedin-guugen 19 feindliehe Flugzeuge ah.
Samos brez boja kapituliral
Tudi zadnje sovražno oporišče na Egejskem morju v nemških rokah
Berlin, 23. nov. DNB. Po izdajstvu ba-doglievcev so se Angleži polastili številnih manjših in večjih dodekaneških in grških otokov v Egejskem morju. Posesti teh otokov v- sovražnikovih rokah ni bilo podcenjevati. Od južnega rta Pelcpo-neza se vleče prvi naravni zaporni pas iz otokov preko Krete proti Rodosu. Severno od tega pasu ležeči grški otoki Cikladov in Spcradov tvorijo s svojimi številnimi večjimi in manjšimi skupinami otokov nadaljnji naravni zaporni pas za vhod v Egejsko morje. Sporadi ležijo neposredno pred prcdnjcazijsko obalo Severna skupina otokov spada k Grčiji. K tej spada tudi otok Samos.
Ko so v najožjem sodelovanju med letalstvom, vojno mornarico, padalci in oddelki vojske bili Angleži zaporedoma pregnani s posameznih otokov, ki so jih s pomočjo Badoglievega izdajstva brez boja zasedli, je bilo sedaj z zasedbo otoka Samos očiščeno tudi zadnje sovražno oporišče v Egejskem morju. V teh nastopih smo pregnali sovražnika z otokov Rodos, Stampalia, Kos, Levitha, Patmos, Ikarija in Leros.
Dne 21. novembra je brez boja in brezpogojno kapitulirala posadka otoka Samos. Ko je bil pred malo dnevi očiščen južno od Samosa ležeči otok Leros, jc postal položaj sovražne posadke otoka Samos težaven.
Večji del angleške posadke Samosa je ob pričetku nemškega napada na Leros prišel tamošnji posadki na pomoč in je bil zajet. Ostali del pa je zbežal v bližnjo Turčijo. Da so morali Angleži v pojačanje obrambe važnega letalskega in
mornariškega oporišča Lerosa pritegniti čete s prav tako ogroženega Samosa, dokazuje slab položaj sovražnika na tem področju. Na Samosu je bilo zajetih 6000 badoglievcev.
S trditvijo, da absolutno prevladujejo na morju, skušajo Angloamerikanci prepričati svet, da že to dejstvo samo mora avtomatično povzročiti neizogiben poraz Nemčije. Ta trditev se je pa ponovno izkazala kot pravi angloameriški bluff. Egejsko bojišče leži v neposredni bližini edinega angleškega suhozemskega bojišča v Italiji in v bližini velikih.in važnih angleških pomorskih oporišč: Malte, Alek-sandrije in Cipra. Ce Angleži navzlic važnosti tega bojišča in bližini svojih velikih pomorskih oporišč niso mogli preprečiti zasedbe otokov in uničenja njih posadk, potem to meče kaj čudno luč na celotni položaj. Značilno je, da so Angleži mo rali brez moči gledati, kako so jim majhne nemške pomorske sile odvzemale otok za otokom. K temu so posebno pripo mogli veliki uspehi hrabrega japonskega zaveznika nad ameriško mornarico na Pacifiku. Te težke ameriške izgube imajo že svoj učinek tudi na evropskem voi nem pozorišču, ker so pač morale angleške vojne ladie prevzeti naloge potop ljenih ameriških ladij. Ce pa sovražnik misli, da bo utegnil v živčni vojni s pro-stranostjo na Vzhodu vliti nemškemu narodu strah in trepet, potem ravno ti do godki z Lerosa in Samosa dokazujejo, da morajo Angloamerikanci zaradi Japonske računati z mnogo obširnejšimi prostori in da tei nalogi ludi pri svoji moči nikakor niso dorasli,
Angloamerikanci ne ščitijo malih držav
Bukarešta, 24. nov. DNB. Seiraru se bavi v svojem današnjem uvodniku v «Curentulu» z vprašanjem, ali so Angloamerikanci pripravljeni in v stanju, ščitili male narode pred Sovjetsko zvezo. »Severnoameri'kancev ne zanimajo narodi sauik — to je zaključek, ki nam ga vsiljuje primer nasilstva nad baltskimi državami potom tako imenovane »svo-liodne volje ljudstva« in obnašanje USA v poljskem vprašanju — »temveč zgolj geografski prostor, v katerem ti narodi žive in še to le glede na merilo bodočih interesov Združenih držav.«
»Mislim,« tako piše dalje Seiraru, »da bi bilo potrebno- da bi se bolj poglobili v' realnost mednarodne politike, ker se nekateri med nami glede angloameriške politike z malimi državami še vedno vdajajo gotovim nadam. Radi verjamejo, da se Angloamerikanci istovetijo s pravico narodnih držav na obstoj in življenje. Toda ni pametno biti ujetnik svojih lastnih razočaranj. Razumimo vendar enkrat za vselej, da domnevni angloameriški idealizem zaradi koristi malih na rodov ne bo žrtvoval »svojih lastnih koristi. Angleški idealizem ne pride nikdar v spor z aniglosaškimi koristmi.«
Glasovi madžarskega tiska o zasedanju »evropskega odbora«
Močne sovjetske sile obkoljene pri Kijevu
Nadaljevanje težkih bojev pri Gomelu - Odbiti sovjetski napadi v velikem Dnjeprovem loku - Protinapad severozahodno od Nevela - Krajevni spopadi v južni Italiji
Budimpešta, 24. XI. DNB. List »Ma-gyar-Szag« se bavi ob priliki bližajočega se zasedanja tako imenovanega »evropskega odbora« z načrti o evropski federaciji in piše: »Angleške izjave o pomanjkljivih temeljih ter sovjetska antipatija proli skandinavski federaciji zna-eijo popoln sprejem sovjetskega stališča in predstavljajo radikalen prelom z onimi načrti o novi Evropi, ki so doslej ugajali Londonu in Washingtonu. Sovjetska Zveza jo sicer podpisala vse bistvene izjave, ko pa bi bilo treba slednje izvesti tudi v praksi, zapušča svoje stališče. Ali bo la položaj, v katerem morajo Anglosasi vedno kapitulirati pred sovjetskimi zahtevami, še nadalje mogoče vzdržati, se
Fiihrerjev glavni stan, 24 nov. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja-
Pri Nikopoljskem mostišču, v velikem Dnjeprovem loku in pri Čerkasiju so bili v hudih bojih odbiti novi močni sovjetski napadi, ter so bile prodrle sovražnikove sile s protinapadom uničene ali vržene nazaj.
Na odseku južno od Krcmcnčuga se nadaljujejo siloviti boji. V zaledju južno od Čer k asov je bilo uničenih več utrjenih taborišč uporniških tolp.
Na bojišču zahodno od Kijeva so bile z obširno izvedenim lastnim napadom obkoljene močne sovražnikove sile. Ena sama nemška oklepua divizija jc uničila ali zaplenila tamkaj včeraj trideset oklepnikov, 6 baterij in 40 nadaljnjih topov vseh kalibrov ter privedla ujetnike.
Težki boji na vdornem področju zahodno od Gomel a so se tudi včeraj nadaljevali. Naše čete so se zagrizeno upirale napredujočim sovražnikovim oddelkom. Severno od Gomcla so bili odbiti močni sovjetski napadi.
bo pokazalo pri zasedanju londonskega evropskega odbora.
Uspešen sunek nemških letal
Berlin. 23. nov. DNB. Nemška bojna letala so v ponedeljek izvedla učinkovit sunek na železnico in na postojanke sovražnikovega protiletalskega topništva vzhodno od Capue. 1-ovci- ki so ščitili bombna letala, so sestrelili eno angleško lovsko letalo in dve sovražnikovi iz-vldniški letali. Na nekem drugem odseku južnoilalijanskega bojišča je protiletalsko topništvo nemškega letalstva sestrelilo dve sovražni letali.
V vibirnem mestu jugozahodno ud KriČeva so v teku siloviti hoji. '
Severozahodno od N o v e I a smo si s svojim protinapadom zopet osvojili ozemlje.
Nu j u ž n o i t a I i j a n s k cm bojišču jo prišlo včeraj do živahnih krajevnih spopadov. Na zahodnem odseku se je izjalovil sovražnikov napad proti •visin-ski postojanki zahodno oil Venafra. Na vzhodnem odseku so daleko nadninčnc angleške sile napadle nase prednje straže. Po večiirnom boju, v katerem je sovražnik utrpel občutne izgube, so su umaknile na položaje v ozadju.
Glavno mesto države je hilo v večernih urah >lue 2.1. novembra ponovno napadeno od močnih oddelkov angleških bombnikov. Zaradi tega terorističnega napada je nastala v več mestnih »krutih nova škodil. Poleg stanovanjskih predelov je hilo razrušenih tudi mnogo javnih zgradb, med njimi cerkve, dobrodelni zavodi in umetniško zgradbe. Oddelki lovcev in protiletalsko topništvo letalstva so sestrelili navzlic težkim obrambnim razmeram 11) sovražnih letal.
Boji na italijanskem bojišču
Berlin, 23. nov. DNB. Ob spodnjem loku reke Sangro so se kazale že več dni sovražne napadalne priprave proti našim severno od reke Sangro ležečim postojankam. Sovražnik je pričel, v ponedeljek napad s sunki močnih izvidnic in napadalnih edinic do moči ene čete. Kakor je že napadalne četo nu ravnem ozemlju ob spodnjem toku reke Sangra sprejel učinkoviti obrambni ogenj iu to posebno iz naših izpostavljenih |«osto-jank, tako so se nemške čete tudi |M»ne-deljkovenm napadu učinkovito zoper-stavile z lahkim in težkim orožjem.
Po mestoma hudih bojih je do poldneva uspelo odbiti vse napade. Tudi ponovni sovražni poizkusi, prodreti z oklepniki, so bili preprečeni. Neka angleška tankovska skupina ki je prodrla okoli I km med naše izpostavljene i>o-stojanke, je bila zaustavi jena, večje število oklepnikov uničenih iu vdorno mesto takoj zajezeno. Tako je bil že v kali zatrt sovražni poizkus prodreti s pehoto za oklepniki. Novi pripravljeni sovražni oddelki vzbujajo sunili jo, da se lahko računa na tem odseku s trajanjem in morda celo s povečanjem bojev.
Romunski vtisi o potovanju po Nemčiji
Bukarešta, 24. nov. DNB. »Nihče, ki potuje z odprtimi očmi po Nemčiji, nc more dvomiti, da bi tak narod, ki do-prinaša take žrtve, ne zmagal,« jc izjavil podpredsednik mednarodne akademije za državne in upravne vede, svetnik upravnega sodišča dr. Aurel Pacurariu po svojem povratku iz Nemčije zastopniku lista »Bukarestcr Tagblatt«.
»Nič ni bolj prepričevalnega kot neposreden stik z ljudmi in z dejstvi« jc rekel dalje dr. Pacurariu. »Tako na zahodu, kot v Berlinu in končno na Dunaju sem vedno znova postal pozoren na trdno odločenost ter železno voljo boriti sc in zmagati, ki preveva nemški narod. Oni, ki so trpeli zaradi bombnih napadov in oni ki jim jc bilo to prihranjeno, sc enako zavedajo svojega cilja in ustvarjajo s trdim delom predpostavke za končno zmago. Vsak posameznik predstavlja ce-
lega moža, nihče sc ne odteguje svojim dolžnostim.«
Dr. Pacurariu jc ludi dejal, da je v nekem južnem nemškem mestu doživel nastop Hitlerjeve mladine: »Krasni mladeniči in mladenke, katerih rdeča lica so pričala o cvctočcm zdravju, katerih brezhibna oblekjj in drža sta dokazovali, kakim utvaram se vdajajo sovražniki Nemčije, če mislijo, da jc Nemčija morda na koncu svojih moči.«
»V petem letu vojne jc Nemčija enako granitno trdna, enako svesta si zmage, kot je bila v prvem. Cesto nepopisno trpljenje posameznega človeka ne more zlomiti razpoloženja ljudskih množic zaradi edinstvenega skupnega duha, ki jc kdajkoli preveval kak narod. In te množice so popolnoma in povsem doumele pomen Fiihrerjevih besed, da bo izid le vojne odločil usodo za prihodnjih tisoč let.«
čiščenje v Hrvaškem primorju
Zagreb, 24. nov. DNB. Čistilni nastopi proti roparskim tolpam se ugodno razvijajo. V Hrvaškem primorju so žc očiščeni predeli pri Crikvcnici, Selcah in pri Novem. Občinski odbori ter vsi državni uradniki so pričeli s svojim delom.
V bližini Brčkega v severni Bosni je bila uničena neka uporniška tolpa. Sovražnik jc izgubil 278 mrtvih in okrog 4C0 rnajenih. Zaključeno je sedaj tudi či-čenje na Peljcšcu. Število padlih se suče okrog 600 Zaplenjeno je bilo lažje in težje vojno gradivo ter velike množine streliva. Zaplenjenega je bilo mnogo težkega orožia, ki so ga tolpe dobile od italijanskih čet. Manjše roparske skupine so bile uničene tudi v Hercegovini.
»Porunca Vremii« o nagradi izdajalca Badoglia
Bukarešta, 24. XI. DNB. »Porunca Vremii«. podčrluje omalovaževanje, ki ga kažejo Anglija in Združene države do Badoglieve vlade, in poudarja, da se je to pot znova dokazalo, da na izdajo ne moremo ničesar graditi. Badoglio je bil v pričetku izkoriščen, sedaj pa — ko so videli, da je neuporaben — ga odrivajo na stran. Število izdajalcev, ki so preživeli svoje izdajstvo, je zelo majhno in število onih, ki so so s svojim izdajstvom lahko okoristili, je še manjše, zlasti .v primeru, ako so ti izdajalci vojaki.
Debate v Sobranju
Sofija, 24. XI. DNB. Na včerajšnji seji Sobranja je pričel poslanec dr. Oregorij Lipovanski debato o načrtu odgovora sobranja nn prestolni govor regentov. Na notranjepolitičnem področju je izrazil svoje soglasje z izjavo notranjega ministra Hristova o očiščenju ilegalcev v deželi. Po zunanji politiki je dejal Lipovanski: Bolgarija mora biti hvaležna nemškemu Reichu, ki je s krvjo svojih sinov pomagal bolgarskemu narodu k zedinjenju. Bolgarija mora imeti vse svoje sile pripravljene za trenutek, ki ga je Adolf Hitler označil kot >pot minut pred dvanajsto«. Ob koncu je poudaril bolgarsko prijateljstvo s Turčijo.
Sadak o novem položaju na vzhodnem bojišču
Istambul, 24 nov. DNB. Sadak je naslovil v »Akšamu« svoj današnji uvodnik »Dogodki na vzhodnem bojišču«. Ponovna osvojitev Žitomira je znova obrnila pozornost svetovne javnosti, ki sc je več tednov bavila le z moskovsko konferenco, na realna dejstva, piše Sadak v lem članku.
Nihče ne mara Badoglia
Sofija, 24. XI. DNB. V današnjem komentarju se bavi sofijski list »Dnevnik« s poizkusom maršala Badoglia, da bi osnoval novo vlado ler poudarja, da Ba dogliu ni uspelo pridobiti za vstop v vlado niti enega vodilnega italijanskega opo-zicionalca. Vsi odklanjajo sodelovanje z izdajalci. Maršal Badoglio bo torej kmalu izginil s politične pozornice.
Bolgarija uvaža plemensko živino iz Nemčije
Sofija, 24 nov. DNB. Bolgarsko poljedelsko ministrstvo je objavilo, da bo radi izboljšanja kakovosti ovčje volne uvoženih v Bolgarijo iz Nemčije 5.000 merimo-ovc. Nadalje bo nabavljena za bolgarska državna posestva montafonska goveja živina.
Sovjetsko-angloameriško vrhovno poveljstvo v Londonu
Ženeva, 24. nov. DNB. Reuter poroča iz Washingtona, da se tamkaj trenutno obširno bavijo z načrti, ki naj zagoteve najožje sodelovanje med ovjetskim vrhovnim poveljstvom v Moskvi in med ongloamcriškim vrhovnim poveljstvom v Londonu.
Po Reuterjevi vesti se bavijo z načrtom, da bi dosedanji šef generalnega šta ba USA general Marshnll ustanovil v Londonu kot vrhovni poveljnik angloame-riških čet svoi. glavni stan. v katerega bo spreiel častnike sovjetske armade. General Eisenhovver pa naj bi bil s svojega dosedanjega mesta vrhovnc^i poveljnika v Sredozemlju poklican ?a šela generalnega štaba v Washingtonu.
Drugo bojišče
Polkovnik Olberg je v KUrntner Zei-lungc objavil zanimiv članek o lem vprašanju, iz katerega |k>snemamo: Na moskovski konferenci so sklenili nted drugim tudi. da mora biti vojna skrajšana«. Po sovjetskem mnenju obstoja za rešitev tega vprašanja samo ona pot: drugo bo jišče. Ce v K remiju govore <> drugem bojišču, je v tein razumeti, da naj tudi zavezniki prelivajo uri in da zgolj s pošiljanjem orožja še ni nič storjenega. Da so Stalinovi zavezniki o tem drugega mnenja in d.i želijo, naj Sovjeti, ki so trenutno med zavezniki najmočnejši. 5e n"knj i"t>a sami prenašajo glavno breme ter čim bolj izkrvaviio, je Sovjetom po|minoma /11:1110. Konferenca je pač vedno potrebna takrat, kadar je treba odpraviti kuka n-v-oulusia in zalo so bili poslani v Moskvo zastopniki, ali bolje. zagovorniki nasprotujočih si stališč. Nobenega dvoma ni, da je bilo drugo bojišče najvažnejše vprašanje na nioskov-ki konferenci. Sovjetski li-l Vojna in delavski razred piše: Zunanjo politiko morajo določali strateška in ne ideolo š'ka razmotrivnnja.
Zavezniški vojaški nastopi se zde Stalinu absolutno nezadostni. Dve ali lii angloatneriske armade vežejo v Italiji l>o njegovem mnenju le neznatne nemške sile in še tega bojišča ne morejo razširili na jugovzhodno Evropo, ker nimajo dovolj ladjevja oziroma kol so :z-javiii, ker je ugodni letni čas za izkrcanje že davno potekel.
Stalin je na konferenci v Moskvi dobro reiiral zahtevo po drugem bojišču. Ker m Angleški in ameriški ii--ti zali izvali. da se nemške čete \ llusiji redno umikajo brez izgub, s.- je odločil za konferenčno ofenzivo . ki jo je /aporel med konferenco, da bi tako lahko pokazal vsa i nekaj tdruleških iir|>elio\. Polet: teiiii je sovjetski tisk med kotil -veii-eo stalno nngbišal. da o vprašanju drugem bojišča sploh ni nikakega kompromisa ter obenem prinašal izmišljena poročila o umikaniu nemš'.- -a vopišlva >•'• Norveške, zdaj zopet i z Francije, Belgit" ali Nizozemske, češ da so morali Nemci vse te čete poslali na vzhod in da je zalo nastopil za zaveznike čas, ko m' lahko brez tveganja odločijo za napad na zahodu. ^Bdeča zvezda jn pisala: Ze v svetovni vojni se je pokazalo, da je Nemčija lahko premagana U: na za hodu.«
Vojaška vprašanja so bila torej vsekakor v ospredju nu moskovski Konferenci. Bodočnost bo pokazala, če je na tej konferenci pmlel sklep o drugem bojišču ali ne. Severnoameriški senator riiandler je |s> svojem obisku po vseh bojiščih Izjavil: >Ce bi sedaj tvegali vdor v Francijo, bi to pomenilo ♦ amo-tnor 7.11 napadalca. Zavezniki se so-vjelskim zahtevam na vse krijilie upirali. \Va«hington se je izgovarjal z nepremagljivimi prevoznimi težavami, trdeč, naj si Sovjeti predstavljajo. kaj pomeni voditi vojno na Atlantiku Tihem in Indijskem morju ter v Sredozemlju, kako težavna so pre.-krliovalna poln, ker so skoraj povsod nemšk. podmornice, poleg tega pn se letala, ki napadajo prevozne ladje,- Upanje na letalski teror je tudi padlo v vodo, čeprav je Eden izročil Sliililiu album = fotografijami o razdejanju, ki so ga angloameriški bombniki povzročili v Nemčiji, kar pomeni največjo brutalnost iu gangstersko miselnost.
Naj so se v Moskvi dogovorili za drugo bojišče v Evropi ali ne, to na nemško vodstvo in nemško ljudstvo nikakor ne more vplivati. Tudi takšno grožnje nemškega liudstva ne bodo preplašile. Nemško ljudstvo bo vojno nadaljevalo ter trdno zaupalo v svoje armade in v svoje vodstvo.
Divje špekulacije v Angliji
z živip,o
Stockholm. 23. nov. DNB. Angleški finančniki špekulirajo sedaj po poročilih londonskega dopisnika lisla Nva Dagligt Allehanda z govedom, ovcami in svinjami. Ti plačujejo rekordne ceno za domače živali, katere hočejo prodn-jati po vojni z visokimi dobički. Zato io cena živini zrlo narasla. Kmetje si sploli ne morejo ničesar več kupili in se bridko pritožujejo. Nek londonski lisi n. pr. poroča, da se je nek kmet vrnil praznili rok iz treh dražb, čeprav bi rad plačal ludi 7000 kron zn bika za reio. Bik pasnte Ouernsev stane n. pr. Gt.000, pasme Dairv 55.000. junec 30.000 in ller-
fordski bik 12.500 švedskih kron *
Te špekulacije so naravna posledica angleške ter ameriške propagande, da bo treba jx> vojni nudili takojšnjo pomoč zasedenim evropskim državam. V ta namen imaio že sedaj razne posvete in kujejo načrte, ki pa so se. kakor nazorno dokazuje gornje poročilo, izmaličili zgolj v nizkotno računanje na bodoče dobičke na račun evropskega prebivalstva. ki iti 11 nameravajo po vojni na ta način nuditi pomoč .
Benešev poklon Stalinu
Ženeva, 24. nov. DNB Londonski »Daily Telegraph« javlja, da je prispel v Moskvo Bene«, eden izmed emigrantskih voditeljev.
V spomin junakoma iz Loške doline
V lopi loški dolini, Lam doli v starodavnem mestecu Ložu je stal ol> cesti rojstni dom bratov Ivana in Benota Ro-žunca. Lepa hiša z obširnim vrtom v ozadju in z
ogrado, polno žlahtnega sadnega drevja. Vsako pomlad je bila ta ograda čudovito lepa, ko Je bila vsa posuta s cvetočimi zvončki.
Danes ni več prijazno hiše ob ccsti. Kup ruševin in pepela kraljuje tam. Ni več ljubega Rožančevega doma in ni več fantov, ki sta ta dom oživljata, kadar sta so vračala iz mestnega vrveža v topli kotiček, k ljubljeni matuici.
Ivan in Meno! Kot dva sveža cveta, polna življenja, polna načrtov, polna lepote. Kot sam jasen dan je bil pogled teh Iskrenih, dobrih, notranjskih oči. Tako težko je verjoti, da vaju ni, da vama jo za vedno zastal prožni korak, da je zamrl glas pevca in so onemela usta. Silna bolečina je zajela naša srca. Fanta, ki stu bila v ponos vsej loški dolini, sta padla z mnogimi drugimi neznanimi junaki. Nerazdružna v življenju, sla tudi težko inučeniško |>ot skupno hodila, So pred smrtjo sta bila zasramovana zato, ker je krvnika bolela vajina poštenost in ne-omadeževanost, ker ga je pekla vajina ljubezen do vero in do slovenskega naroda.
Ko bodo pozni zanamci čitali o Črnih dneh našega naroda, ko so padali kot cvet v polju njega najboljši sinovi, bosta med mnogimi imeni blesteli tudi vajini, naša mlada borca.
Utihnila je pesem, zastal je korak In dvoje kipečih življenj je omahnilo v grob. Nad grobom mladih sinov pa jo?o mati, uboga, trpeča. Saj za grob niti ne ve. Le v duhu išče svoja mrtva otroka, ju boža in stiska na svoje srce, ki vpije v silni bolečini. Uboga mati, kl nisi smela mrtvima otrokoma se enkrat stisniti roke, ju prekrižati in objeli in jima še po-slednjič zašepetati zadnjo besedico materinske ljubezni.
Pa so naše matere v 6voji bolečini velike.
»Če je smrt mojih sinov komu pri-pomogla, da je izpregledal, tedaj tudi to strašno žrtev rada prenesem.«
To so besede naše slovenske rnatcrc-trpinke.
.laz pa prosim: Gospod, daj našemu narodu mnogo tako klenih fantov, kot sta bila brata Hožanca in mnogo tako dobrih in globoko vernih slovenskih mater kot je mati Rožančevega Ivana in Benotal
ln Se ena prošnja »e dviga k nebu: Gospod, naj kri teh nedolžnih prenovi našo loško dolino, da ne bo več hodila po temnih potih, ki vodijo v poguboI Miren počitek mladima junakoma želi Ložanka.
Samo vrednim in potrebnim javne podpore!
Razgcvor z vodjo Pokrajinskega podpornega lavotia g. N. Velikonjo
Zahvala
V tednu milodarnosti od 31. oktobra do 7. novembra t. 1. se je v Ljubljani in v bližnji okolici nabralo za škofijsko dobrodelno pisarno sledeče:
1.	Zbirka po ljubil, cerkvah
dne 7. novembra . . . 63.388.25
2.	Nabirke članic in članov Elizabetnih in Vincencijevih konferenc po hišah . . . 286.380.—
3.	Nabirka akademikov in aka-demičark na ljublj. pokopališču 1. in 2.' novembra 20.038.85
4.	Direktno škofijski dobrodelni pisarni poslani darovi v gotovini .... 79.683.—
Skupaj lir . . 449.41)0.10
Poleg teh darov v denarju se je nabralo tudi nekaj čevljev, perila, obleke in živil.
Škofijsko karitativno tajništvo se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem darovalcem za obile darove! Višina nabirke je presegla vse naše pričakovanje! Ljubljana je v tednu milodarnosti pokazala veliko umevanje za socialno bedo sedanjih dni.
Zahvaljujemo se pa tudi vsem vnetim članicam in članom Elizabetnih in Vincencijevih konferenc, pa tudi akademikom in akademiSar'kam za njih požrtvovalno delo pri nabiranju milodarov.
Naši javnosti si dovoljujemo pripomniti, da nabrana vsola — skoro pol milijona lir — zadostuje komaj za enomesečno izdatke škofijske dobrodelno pisarne! Oktobra in novemhra je naša pisarna izplačevala povprečno nad 14.000 lir dnevno beguncem. Internirancem in njih družinam, posorelcem in izropanim ter brezposelnim! Potrebe na polju dobrodelnosti so danes ogromne! Zato se vsej naši javnosti še nadalje priporočamo za prispevke 1< naši socialni akciji. Darove sprejema naša pisarna na Miklošičevi cesti 7, pa tudi vsi ljubljanski in okoliški župni uradi. Zelo se priporočamo za stare čevlje in obleko, ki jo je še mogoče kako porabiti ali popraviti.
Za Miklavža in božič naj bi se vsak premožnejši Slovenec spomni! s primernim darom najbednejSih! Posebno mladina naj bi se v teh težkih časih vzgajala za dobrodelnost s tem, da sl kaj odreče pri igračah, obleki in Jedi in to daruje za siromake. Mesto dragih vencev ob priliki poerehov naj bi se stroški 7a le izročili dobrodelni akci ji I Pri vsaki priliki se spomnimo, da smo dolžni pomagati svojemu bližnjemu, ki je v potrebi.
Ljubljana, 24. novembra 1948.
Škofijsko karitativno tajništvo.
Ljubljana, 22, novembra.
Naši javnosti je manj znano, da obstoji pri Pokrajinski upravi poseben Pokrajinski podporni zavod, ki ima v teh časih posebno dosti dela, tem bolj pa vedo zanj tisti, ki se — potrebni ali dostikrat tudi nepotrebni, zatekajo k njemu. Vodja Pokrajinskega podpornega zavoda je g. svetnik Narte Velikonja, znani naš pisatelj. Vprašanje javnih podpor jo v naši pokrajini dovolj pereče, da mora zanimati najširšo javnost in zato je naš sodelavec obiskal g. Velikonjo v njegovem uradu ter mu stavil nekaj vprašanj o delu in načinu javnih podpor. G. Velikonja je odgovarjal na stavljena vprašanja takole:
>Kak» si zamišljate dobrodelnost*«
>To je težko in lahko vprašanje.
.Lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, popotnik som bil in ste me sprejeli, nag sem bil in sto mo oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali; v ječi sem bil in sto prišli k meni.'
Mislim, da mora zadoščati ta Kristusov nauk vsakomur.«
»Potemtakem jo lahko vsak deležen podpore?«
>Da, vsak! Vsak? Saj je jasna beseda: lačen, žejen nag. Kes lačen, res žejen, res nag. Vsak, ki je podpore res potreben. Človeška družba je občestvo, je »kolektiv« (če uporabljam od komunistov tako često napačno uporabljano besedo). DA, kolektiv, toda ne ta'K kolektiv, v katerem bi bili delomržneži, j>oklicni berači in potepuhi enako vredni poštenim ljudem. Če no več vredni, ko pošteni ljudje, ki so po nemili usodi, često po krivdi človeka »brata« izgubili priliko za delo, kl so često po krivdi človeka »brata« izgubili premoženje in zdravje. Cesto, pravim, ker je to bolj pogosto, kakor pa da bi bili vso to izgubili — nam se zdi — po neznani usodi. Kajti, to bodo ljudje priznali, dn ne vemo vseh l>ožjiih namenov in načrtov!
Ponavljam: vsak, ki je vreden in potreben, mora dobiti od človeške družbe pomoč. Zato jo zame večji zločinec tisti, ki misli, da je človeštvo zato na svetu, da množi njemu — skopuhu — zaklade, kot pa ropar, ki samo enkrat opleni človeka, toda zame je večji, kot pa navadni slepar, tudi tisti, ki to dobro Človeško lastnost zlorablja. Slepar opehari samo enkrat svojegn lahkovernega človeka. Zato Je nevredna pomoči vlačuga, četudi je bila badoglievska. zato je nevreden pomoči delomržnež. Zr. vse te je treba najti druge poti; treba je za to poskrbeti za delo, četudi za prisilno delo.«
»Slišim, dA ščitite družino.«
>Da, ščitim, fanatično ščitim! Ščitim družino, predvsem veliko družino!«
»Kako je z dobrodelnostjo v Ljubljani?«
»Z dobrodelnostjo v Ljubljani je Itik-sis, šport in krvava jrotreha. Mi Ljubljančani uganiaino često luksus in šport, dasi je toliko krvave potrebe. — Torej mnogo teh ne kaže jifltrebe in ni BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Okras vsake knjižnice
je Scottov roman z 200 lepimi slikami
»IVANH0E«
Dobite ga v cclo platno in pol platno vezanega po vseh knjigarnah.
Darujte ga za Miklavža!
v zadregi. Vendar pa moledujejo. Moledujejo najbrž (ne, boljše rečeno: zahtevajo!) zato. da lahko zabavljajo, da lahko razširjajo med prosilcl-čakalci svoje vesti, da se lahko kregajo, kregajo celo, kako je Ijilo prei lepo, ko je bila stvar v drugih rokah, tisti čas namreč, če dovolite, ko je bilo kredita tudi za bailo-glijevske vlačuge.
S te strani je torej dobrodelnost luksus.
šport pa je dobrodelnost za marsi-kakšno salonsko damo ali salonskega leva — ki se pa sicer gresta komunista.
Komunisti ropajo oddaljene vasi
Ljubljana, 19. novembra.
Z dežele prihajajo v Ljubljano različna »poročila, dobra in taka, ki vzbujajo zaskrbljenost. Razveseljiv je zlasti dotok kmečkih fantov in mladih mož, pripravljenih, da se prijavijo v domobranske vrste. Ti kmečki fantje vedo dosti povedali o razmerah v svojih krajih. Vsi ugotavljajo, da je nemška vojska napravila res dobro čiščenje med komunistično svojatjo, vso drugače, kakor so bili lažnivi poskusi badoglijevske vojske in njenih strahopetnih pripadnikov. Iz kočevskega okraja vedo povedati, da je nemška vojska trdno zasidrana v kočevskem mestu, od koder more nadzorovati vsa gibanja po vaseh tega okraja. Je pa ta okraj izredno težak, ker je poln gorovij, kakor Rog. Kočevski a i i Goteniškl Snežnik, ter polu gozda. Tja so se zatekli ostanki komunistične tolpe. Nikjer se niso upali v spopad z nemško vojsko in nikjer v bitko s svežimi domobranskimi četami. Vendar je tehnično seveda nemogočo, da bi v vsaki vasi obdržali Nemci ali domobranci močno posadko. Ko ti očiščevalni oddelki odidejo, se zopet priplazijo iz gozda tolovaji, najprej prijazno, kot »osvoboditelji«, potem pa surovo. Rodno v vsaki >novo zasedeni« vasici, ki je bog ve kje daleč od glavnih cest, vprašajo za Nemce Šele, ko so gotovi, da Nemcev ni vsaj pet kilometrov v bližini, prično zopet s svojimi proslulimi mobilizacijami in rekvizicijami, reci ropanjem.
V kočevskem okraju je 6cdaj nešteto vasi, kjer ni v nobenem hlevu niti enega repa, bodisi govejega, konjskega, pre-šičjega, na dvorišču ni niti ene kokoši, v shrambah ni krompirja, da ne govorimo o koruzi ali ječmenu. V vaseh so ostalo le ženske in otroci in ti s strahom gledajo, kaj bo prinesla zima. Še zadnje zeljnate glave jim odnašajo potuhnjeni komunistični tolovaji iz gozda.
Silno čudno izgleda tudi »mobilizacija«, ki jo Izvajajo komunistični na6il-niki j>o oddaljenih vaseh. Zdravih, za boj sposobnih moških nikjer več ne najdejo. Mnogo so jih pobili, drugi pa so šli v Ljubljano — k domobrancem. Komunisti sedaj pobirajo po zapuščenih vaseh stare moške in so kar javno razglasili mobilizacijo vseh moških, starih do šestdeset let. Pobirajo vse, tudi invalide, na pol hrome in nadiožne starce. Veliko vprašanje je, kaj bodo komunisti počeli s temi onemoglimi ljudmi, saj za boj ne bi bili, tudi če bi bili vsi prepričani komunisti, kar seveda niso, vse prej kot to. Morila je sedaj v globinah kočevskih gozdov zopet na vrsti krvavo klanje in sadistične orgije nad nedolžnimi starimi kmeti, ki so zakrivili kvečjemu le to, da njihovi sinovi nikakor ne kažejo veselja I biti deležni »ronianlike« v gozdovih I
»Eh, se pa gremo tudi nekoliko dobrodelnosti, za naše revčke revuste!« In ti gre in daruj- slotak, da pride njeno ali tudi njegovo line v časopis. O takem ali taki dobrotnici bi bilo treba pisati roman. Naj ga piše mlad pisatelj, jaz som mu pripravljen prispevati tvarino.
Tretja vrsta so namreč res potrebni, nič ne bo preveč, čo zapišete: krvavo potrebni. Te bi prav rad pokazal vsem našim skopuhom in sitežein. Če ti nekdo ne more vstali že 18 let, če je vsa družina jetična zaradi slabega stanovanja, a ima slabo stanovanje zaradi prenizke plače itd. Če je nekdo star skoraj devetdeset let, a mora v Cukrarni prebivati v skupni spalnici, moraš vendar reči, da je to krvava potreba I
Premalo pa iinamo še pregleda nad resničnimi potrebami resnično potrebnih ljudi.«
»Ali se ti no oglasijo?«
»Ti potrebni in vredni ljudje so vsi ne oglasijo. Ali pa zamolče potrebe, Če se oglasijo. In prav za te ljudi je namenjen Pokrajinski jx>dporni zavod, odbor v Ljubljani, prav za te ljudi je namenjena Škofijska dobrodelna akcija, prav za te potrebe je namenjeno plemenito stremljenje Rdečega križa, j>rav za te ljudi so namenjene vse Vincencijeve in Elizahetne konference. Za te in take ljudi, da ponovim. — Za te in take ljudi, ne pa za ljudi, 'ki imajo troje hiš in dvoje avtomobilov; ne za ljudi, ki porabijo podpore za gostilno in se hvalijo, da Jim za gostilno ni treba skrbeti, saj dobijo itak pri podpornem zavodu vse.«
»Torej ho treba tu nekoliko pregleda.«
»Da prav zato bo nujno treba nekoliko pregledali tudi pri onih, ki trde, da so brezposelni od leta 1041.«
»Kaj pa prej?«
»Morda bo kdo rekel, da sem vendar za to vedel že od začetka, sAj sem bil vendar v odboru. Da, bil sem v odboru in sem vedno in vedno opozarjal na ta dejstva, a ne morem si še razložiti, zakaj jih ni bilo mogoče odpraviti. Morda je biln slavna badoglijevska vojska vmes. V te stvari nisem imel vpogleda, kajti bil sem član odbora po svojem položaju kot predsednik »Družino« in kot uradnik in nič več. Ne morem jx>vedati, na kaj vse sem opozarjal, ker veni, do i se je nrejšnji predsednik za marsikaj trudil, česar ni mogel in ni smel odpraviti. — Vi mene poznate; jaz se nisem oženil s Podpornim zavodom, še manj z odboiom tega zavoda, zato prosto in brez strahu lahko povem: pripravljen sem z božjo pomočjo in s jiod-piranjem prezi,denta g. generala Rupnika in predsednika centrale Pokr. poil-I>ornega zavoda dr. Alujeviča z ne vem kakšnim tveganjem in ne vem kakšnimi sredstvi zatreti vsako zlorabo. In tu pričakujem in želim, da pomagate tudi Vi. Pripravljen sem — znan kot strasten nepristopen fanatik v stvareh, ki jih po natančnih posvetih spoznam za pravilne — da tvegam, in če je treba vse, da l>om zatrl zlorabo. V teh stvareh mo ne premoli nobena protekcija!
Če je primerno, znam varovati vso diskrecijo, tega sem se kot predsednik »Družine« že naučil. Nemoteno lahko pride potrebni potožit svoje zadrege, a prav tako sem znan, — če je komu prav ali no —, da znam priti v okom tudi vsaki zlorabi.«
»Zaključek bi bil. da lahko vsak potreben človek dobi primerno podporo.«
»Potrebne družine najprej. In kadar se mi bo posrečilo izključiti vse nepotrebno, bo la podpora večja.t
Krivi preroki
Savojske
General Ambrosio na delu
Potem, ko so se savojski načrti in poskusi, da bi Hrvatsko prisilili na podpis carinske unije s savojsko Italijo in pristali na njeno vključitev v savo|ski gospodarski sistem, izjalovili, je stopil na oder general Ambrosio Dne 26. septembra 1941 je hotel dokazati, da savoj-ska vojska lahko doseže tudi to, česar prej njena diplomacija ni zmogla. Tega dne je namreč general Ambrosio izdal odredbo, s katero je premestil carinsko črto z meje anektirane Dalmacije na vzhodno mejo III. cone, t. j. do demarka-cijske linije. Na ta način jc hotel celotno področje II. in III. cone izločiti iz hrvatskega carinskega področja.
Vsebino svoje odredbe je general Ambrosio sporočil hrvatskemu upravnemu poverjeniku za obalni pas dr. Andriji K a r č i č u dne 27. septembra 1941 ob osmih zvečer z opozorilom, da je njegova odredba stopila v veljavo že prejšnjega dne. Sporočilo generala Ambrosia z dne 27. septembra 1941 dr. Andriji Kar-čiču pa glasi: Br. 1982—A.--5. Tajno Predmet: Carinska liniji
Sporočam Vam, da sem, potem ko sem ugotovil za potrebno, da sc čimprej hitreje vrši blagovni promet v demarka-cijskem pasu, odredil, da se mora carinska črta pokrivati z vzhodnim robom omenjenega pasa. Odredba, ki je bila izdana ter je stopila v veljavo 2b. septembra ob dvanajsti uri, je bila potrebna, ker jc obstoj carinske notranje linije istočasno poleg obrambne črte v politične svrhe na meji demilitariziranega pasu oviral blagovni promet in otežkočal gospodarsko izmenjavo v teh krajih.
Da bi pa kontrola postala čim uspešnejša in da bi se preprečilo upornikom, da bi prihajali v obalni pas, v katerem smo prevzeli civilne in vojaške oblasti, oboroženi in preskrbljeni s strelivom, smo zaupali stražo na mejni črti vojakom finančne straže, ki bodo vršili carinske preglede in z ozirom na njihovo posebno izurjenost in izšolanost, preprečevali prepovedani vnos orožja.
Prosim Vas, da o današnjem mojem ukrepu nujno obvestite svojo vlado zaradi tega, da se odredi hitra pomaknitev notranje cairnske črte na novo linijo.
Carinjenje v Jadranskem Primorju bo pa šc nadalje izvrševalo hrvatsko osebje, ki je sedaj tu dodeljeno zaradi sodelovanja.«
General Ambrosio je izdal prednjo odredbo istega dne, ko so imeli v Benetkah sestanek z zastopniki savojske vlade zastopnika hrvatske vlade ministra I dr. Lorkovič in dr. K oš a k ter tedanji hrvatski poslanik v Rimu dr. P e -r i č. Na njihov odločni protest je savoj-ska vlada naročila generalu Ambrosiu, da jc moral svojo gornjo odredbo razveljaviti. Z njo je general Ambrosio med drugim hotel doseči to, da bi s področja, ki ga je hotel zasesti s svojimi četami, popolnoma odstranil hrvatsko kontrolo, samo, da bi ga gospodarsko lahko docela izropal. Savojski II. armadni zbor je namreč od prvega dne svojega prihoda v te kraje z vojaškimi avtomobili in vlaki tihotapil v savojsko Italijo naropano in zaplenjeno blago. Da bi se iznebil še tistega neznatnega nadzorstva hrvatskih drž. oblasti, je general Ambrosio s svojo znano odredbo hotel pregnati še te neljube priče sistematičnega ropanja zasedenega ozemlja. In da bi komedija postala še večja, je svojo odredbo motiviral tudi s potrebo po zavarovanju zaupanega mu področja pred prihodom upornikov, čeprav so vsi njegovi podrejeni organi podpirali in varovali upornike ter jih celo s svojimi avtomobili prevažali iz enega kraia.v drugega. Da bi se ia prehod upornikov na to ozemlje v bodoče še lažje vršil, je general Ambrosio hotel mejo zastražiti « finančno stražo.
Hrvatska vlada protestira
Zaradi delovanja generala Ambrosia in njegovih častnikov na službi v II. sa-vojskem armadnem zboru, je hrvatska vlada stalno protestirala tako pri savoj-skem poslaniku v Zagrebu, kakor pri vladi v Rimu. Odgovori na protestne note so bili vedno zaviti. V njih se je savoj-ska vlada vedno postavljala v položaj nedolžnega in zaradi protestov užaljene-• ga soseda in zaveznika Razmer«; v obalnem pasu so pa paotajale slabše iz dne-v dan.
Obširna protestna spomenica o delo vanju generala Ambrosia v dalmatinskem obalnem pasu je bila izročena zunanjemu ministrstvu v Rimu koncem oktobra druga pa tedanjemu zunanjemu ministru
grofu Cianu 15. decembra 1941. leta v Benetkah. General Ambrosio se za te proteste ni dosti menil ter je odkrito nadaljeval s podpiranjem upornikov in hujskanjem njihovih oddelkov proti hrvatskim oblastem. Hrvatski vladi se je šele v začetku marca meseca posrečilo doseči, da ga je savojska vlada odpoklicala s poveljništva položaja nad II. armadnim zborom. Za svoje delovanje na Sušaku pa general Ambrosio ni odšel na slabše mesto, temveč "je bil celo nagrajen s postavitvijo za šefa glavnega štaba italijanskih oboroženih sil.
Ambrosio nadaljuje svojo vlogo tudi na novem položaju
Po odhodu v Rim, general Ambrosio ni miroval, temveč je še nadalje skrbno pazil na balkanski sektor Zato je takoj dal svojemu nasledniku Mariu Roatti točna navodila za njegovo zadržanje in delovanje na tem prostoru. General Ro-atta je seveda vestno izvršil vsa Ambro-sijeva navodila ter je njegovo delo nadaljeval ter pri tem s»mo spremenil taktiko. Tako je n. pr. spremenil samo dotedanjo odkrito protiustaško smer, toda sodelovanje z uporniki je nadaljeval in ga celo poglobil.
Sestanek generala Ambrosia z uporniki v Opatiji.
Sam general Ambrosio je tudi z novega položaja hotel po svojem prvem neuspelem poskusu s carinsko unijo, udariti z vso silo po Hrvatski. To pot ie šel še dalje ter je hotel s svojo vojsko prekoračiti samo demarkacijsko črto in prodreti v vzhodno Bosno, da bi na ta način izpolnil obljubo, ki jo je dal voditeljem četnikov in jim tako zagotovil področje pod zaščito savojske armade
Ta poskus je general Ambrosio izvršil na sestanku dne 3. marca 1942 v Opatiji. Zainteresirano nasprotno stran je hotel na vsak način prepričati, da bo v splošno korist, če bodo savojske čete zasedle tudi vzhodno Bosno ter da na tem prostoru prevzamejo v svoje roke tudi civilno upravo. General Ambrosio ie poslal že prve svoje čete v Brod na Savi in proti Sarajevu, toda na odločnem protiukrepu z hrvatske strani se ie ta poskus izjalovil,
(Dalje.)
Ta pn, da se prav rnzumemo, nc gro pobožne osebe v starih časih bile fad-za »verske ločine«. Ako so nekatere ventistično navdahnjene, jih skoraj nc moremo grajati. Je pač bilo nerazumevanje biblije, ki je tako dolgo nedolžna in neškodljiva, dokler vernik ostaja pri »upanju« in si iz svojega čuta in občutka ne ustvarja nnukn, nli se, sklicujoč se nu »razsvetljenje od zgoraj«, celo loči od cerkvene verske skupnosti. Krivoversko je samo trmasto vztrajanje pri jHisobnoin mnenju, ki se ne ujema z razodeto resnico, v zvezi s stremljenjem, odluščiti se in odstraniti, ter Cerkev mnogih stoletij, ki ima pod apostolskim vodstvom obljubo Duha resnice v zadevali zve-ličunja, označevati za žrtev »salonskega zapeljevan jn« ali za »Antikrista«.
Bodi omenjeno, du se je tudi v p r o t e s t a n t i z in u včasih pojavljalo arlventistično preračunavanje bodočnosti, od reformacije do današnjih dni. 'Inko so nedavno nekje zborovali adventisti in govorili o adventističnem gibanju »prelntu« Bcngela. Katoliški poslušalci so seveda mislili, da jo to katoliški duhovnik. Jc pa to v resnici protestantski prelat in konzistorialni svetnik, ki je umrl v Stuttgartu I. 1752.
Za napoleonskih vojn se je adven-tistično mišljenje širilo po Evropi kakor nalezljiva bolezen in jo segalo celo v Ameriko. Tam se je zakorcninilo in razbohotilo, da so nastale razne sekte: baptisti, mormoni, adventisti (s so-batisti) in resni raziskovalci 6v. Pisma, ki smo jih že obdelali.
II.
Po tej zgodovinski pripravi prihajamo k skupini sekt, ki se pojavlja pod.imenom »adventisti«.
Ustanovitelj adventizma je ameri-kanski farmar \V i I I i a m Mil ler; to je bilo nred kakimi sto leti. Bil je neveren mladenič, pa se je v svojem 34. letu »spreobrnil« k baptistom, ki so posebno čitnli Danieia in Razodetje. Čitali so kakor je pač bilo. Najtežje besedilo je tolmačil kmetovalec kar tako kakor bi stresal znanje iz rokava, in vse, česar se je domislil pri čitanju. je smelo pripisoval navdihu Svetega Duha...
Polagoma je v Millcrju dozorelo prepričanje, da je »n o v n ureditev« že blizu. Pri Danielu 8, 14 se govori o »čiščenju svetišča« po 2300 dneh. To ie drugo mesto in druga številka kakor pri Russelu. Ustanovitelj in organizator pismosledov si je bil izbral zu svoje namene Danieia 12, 12, kjer je trebu 1335 dni jiotrpež-Ijivo čakati na odrešenje in osvoboje-nje. Millerjeva razlaga ima pred Rus-selovo to prednost, da je priložnost prej podal, sicer pa jc ravno tako dokaz, do mož v bibliji ni daleč prišel in da mu je zgodovina svetojiiscmske-gu časa neznana.
»Svetišče pomemi svet,« razlag« Miller; »dan« pa pomeni leto. (Ako jc treba je drugje »dan« — tisoč let.) In ker Miller natančno ve, kdaj je Danici živel, česar do sedaj še nihče drug ni dognal, mu je seveda igrača določiti začetek teh 2100 dni, ki so seveda letn. Z lahkoto je dobil leto 18-14 kot leto — sodnega dne!
Prerokba je silno vznemirila svel, zlasti še, ker so po neki viziji točno dognali celo datum: Dne 2). marca 1844 bo! Resnično... Tisti dati je stalo na tisoče in tisoče Aineriknncev na poljih ali kjer koli in vsi so nepremično bul jili v nebo in — čaknli. Ampak nič in nič... Prebrisan človek je potem našel v računu pogrešek, kar seveda ni tuko hudo. Pravi datum jo 22. oktober 1844. Zopet so buljili in čakali, zopet nič. Zdelo se je, da je Miller z adventizmom izpiska!. Knj šeT
Sedaj mu je prišla nn noinoč ženska. Kil en \Vhite je dolgo tuhtala, kako bi ubogemu Millerju pomagala, in glej, zasvetilo se ji ie: Dunielovo »svetišče« ni tempelj kakor so mislili juilje. in ni svet, kakor je tolmačil Miller; ne, to je — nebo. V nebesih se očišču je, in to res na dan kakor ga je določil Miller, samo da se to- ne, vidi. Kontrola pač ni mogoča, to je. Nn ta dnn je šel Kristus v Svetišče nebes, da bi ga z veliko »preiskavo« očistil.
Kako? Da bi nebesa »čistil«? Da, od velikih grehov tu spodaj, v katere je zapeljal kristjane rimski Antikrist: saj on jih je zmešal, da praznujejo nedeljo namesto sobote. To nespodobnost je sani Kristus odpravil 22. oktobra 1844. To je bilo veliko pometanje v svetišču!
Zato imajo adventisti na zemlji svoje poslanstvo: Rim razkrinkati in pokazati, da je pravi Antikrist, in pa pridigati, da je Gospodov dan — sobota.
III.
Danes imamo več skupin ndvenli-stov. Tisti, ki drže z ono Ellen \Vhite, so pristaši »setlmice«, tnko imenovani sa bat isti, nli po naše — sobolni-ki. Ti delujejo pri nas najbolj živahno. Spisi dražestne sestre Lllen White in drugih gorečnikov ter razne brošure in letaki so zabavno čtivo, ker so zmes pobožnosti in strupenosti. Razumska izobrazba oznnnjevalccv nnukn in širiteljev njih besede ie. jako skromna, pristaši so pa uboge duševne reve. Saj ne bi bilo nili vzroka, ba-viti se z njimi, n oni so tudi v naših krajih strastno napadali katoliško vero in Cerkvi marsikaj podtikali.
Ne maramo se lotiti osebne pobožnosti teh ljudi. Oni verujejo v sveto Pismo, Trojico, krst. Rešuje Telo in molitev: oni učijo: ljubezen do Boga in bližnjega, živijo priprosto, skrbijo za uboge, ki pn sP seveda kot izkoriščevalci družbe zatekajo često tudi drugam. Jako goreči so tudi pri vzgoji in zo misijonc ter radi močno žrtvujejo za svoje zadeve.
(Dalje.)
„Zlata sredina"
Slišali smo ie o tej besedi preneknj-krat, in to v najrazličnejših zvezah in pomenih.
Najprej spadajo pod pojem »zlato sredine« vsi tisti idejni slabiči, ki se v svoji strahopetnosti ne morejo odločiti ne na levo, no na desno. V sredini meti obema taboroma vidijo najbolj varno zaklonišče, ki ni izpostavljeno ostremu viharju medsebojnega boja. Takih idejnih slabičev jo ogromno. Morda jc med njimi še veliko njih, ki so do komunizma brez dvoma sovražno razpoloženi, ki pa ne zmorejo v sebi toliko sil. da hi so mogli opredeliti za resniro. Svojega zadržanja niti 110 skušajo opravičiti, saj bi hilo tako opravičevanje zanjo le tveganost, in vsakega tvegenja so hoje. Morda se_ bo kdo našel in jih opravičeval, češ saj niso krivi, čo nimajo dovolj poguma! So in niso: kadar gro za resniro, jo treba pač tvegati tudi včasih najskrajnejšo. Kes jo, da more in mora tvegati eden več, drugi manj. Toda resnica jo obvezna za vse in vsi moramo zanjo nekaj doprinesti. Srednje poti danes ni več. Ali si to. ali si ono. Idejno slnbi-štvo in fiziološka strahopetnost no moreta danes nikogar opravičevati.
Som spadajo tudi maloštevilni ideologi, ki jim je ekstrem eno, n ekstrem tudi drugo ter si zato skušajo ustvariti vmesno ideologijo, ne morda iz strahopetnosti ali idejno slabosti, temveč iz povsem razumnih razlogov. To so znani teoretiki sredine, ki jim njihov napuh no dopušča, tla bi šli resniri do dna in sprejeli tudi nje težko zahteve. Niso za komunizem, a niso tudi za nasprotnika komunizma. Radi bi pobrali iz obeh taborov vse, kar jo ugodnega, pikantnega, človeškim čustvom ustrezajočega, njih kulturni sladostrastnosti všečnega ter tako ustvarili neko novo gibanje, ki hi bilo sinteza oholi. Torej tisto znano pravilo: teza — antiteza — sinteza. Krščanstvo jc leza, komunizem jo antiteza, oni bodo pa izpeljali edino pravilno sintezo. Iz njihovih vrst prihaja ona znana krilatica o »krvavem krščanstvu«, o brez-smiselnem bratomornem boju, itd. Iz njihovih ust slišite obsodbo umorov iu požigov, a no obsodbo komunizma, ki je vzrok tem umorom in požigom. Obsojajo posledico, ne obsojajo pa vzrokov. Zgražajo se nad tolpami ter njihovim postopanjem, istočasno pa dajejo vedeli, da jo krivda na vodstvu, ne pa. da jc ves komunizem ena sama krivda. Trudijo so, kako hi komunistom dopovedati, naj vendar odnehajo v toliko in samo v toliko, da so bodo mogli sami z njimi združiti. Iščejo potov, kako hi ustvarili narodno skupnost in v njej združili komunizem in krščanstvo, ogenj in vodo, luč in temo. To so škodljivci, notranji sovražniki, ki zahrbtno rušijo slrnjcnost borcev za resnico.
V vrsto »zlate sredine« spadajo daljo politični špokulantje in računarji, ki hočejo iz borbe med obema taboroma izvleči kar največji dobiček zase. Takole pravijo: »Naj se le oba tabora čimbolj uničita in kompromitirata! Mi, ki smo v sredini, neprizadeti, neomadeževani, čisti, mi bomo iz te borlio izšli kot pomirjevale! in vrhovni sodniki. V bodočnosti bosta obsojena oba tabora, mi bomo pa prevzeli vlogo voditeljev in raz-sojcvalcev ter sc svetili v pravičnosti. Fuigebunt saneti...« Po tej špekulaciji bi morala teči kri obeh taborov zato, da hi se zadostilo nizkotnim težnjam teh sredincev. Ne vprašujejo so niti po tem, ali so v tej »zlati sredini« v posesti resnico ali ne, njim gro le za to. ali bodo imeli v bodoče kakšno politično korist od svojega zadržanja.
Nazadnje spadajo v »zlato sredino« plačanci- ki so jim denarno koristi in denarne subvencije edini razlog, da so postali apostoli sredinske politiko. Nič jim ni lako svetega, da ga no hi zaradi svoje dohičkaželjnosti in prodanosti umazali s svojimi prsti. Gnani od denarnega pohlepa sc dajo zvabiti v najbolj škodljiva prizadevanja, ki imajo ta namen, da preprečijo radikalno iztrebljenje komunizma. Vrivajo se na razna odgovorna inesta, odkoder skušajo skrito in zahrbtno preprečevati ugoden razvoj protikomunistično borbe. Iz hinavsko skrbi, da ne bi bila prizadeta čast naroda, skušajo ovirati tudi polet domobran-
»Mi ščitimo vero in slovensko duhovščino...«
Precej drugačne zgodbe kot preoblečen komunist Lampret so doživljali pošteni slovenski duhovniki pod komunistično strahovlado. Če jih zaradi splošnega ljudskega odpora niso takoj pobili, so jih vlačili po svojih sodiščih, da bi jim pred ljudmi vzeli ugled in iih potem brez strahu pred ljudskim besom pomorili. Gospod župnik iz ljubljanske okolice pripoveduje:
»V soboto, 9. oktobra, okrog pol osmih zvečer, ko sem se pravkor odpravljal spat, je potrkalo na vrata župnišča Ko odprem, mi nekdo reče: »Reverende, šli boste malo k nam na komando.« — »Naj pa komandant sem pride,« sem rekel. »Ne, morate iti vi gori.« Dva sta me peljala gori pod hrib. »Ibis, redibis nun-quam« — sem si mislil V času partizanske oblasti so Ig sprsmenili v trg in komanda je imela naslov Komanda trga Ig. Takoj so me peljali v sobo na zaslišanje. Zasliševal me ie nek Rude — lažno komunistično ime — ki je včasih, kot sem slišal, žagal drva po Ljubljani. Pri-morcc, ki me ie pa nagovarjal za reverende, je bil pa za pisača »Tovariš župnik,« me nagovori Rude, »ti rovariš zoper nas Mi te pustimo v miru, ti pa nas ne. Enemu si rekel, naj ne gre med partizane Moral boš čez noč ostati pri nas.« Takoj za menoj so pripeljali tudi župana Mirka Mrzela, ki so ga kasneje ustrelili Šli smo vsi skupaj v kuhinjo, kjer mi je Rude šele povedal, česa me obtožujejo in rekel, da bo treba iti na zaslišanje v Velike Lašče. Zjutraj, ob četrt na sedem me je stražar peljal v cerkev, kjer sem imel prvo mašo. Ob osmih pa so me peljali spet na komando, kjer je bilo prvo zaslišanje. Obtožnica se je glasila:
1.	da sem rabil na prižnici nizkotne 'zrazc za OF;
2.	da scin nekomu odsvetoval, naj se ne javi k vojakom in mu rekel, da so na gornjem Igu že Nemci;
3.	da sc shajam z županom in oskrbnikom turjaškega gradu Godererjem na skupnih sestankih.
Moj zagovor je bil čisto kratek. K prvi točki: imenoval sem komuniste tako, kot so zaslužili. Če so kradli, so bili tatovi, če so s silo vzeli, so bili roparji, čc so kakega ubiii, so bili morilci. K drugi točki: nekdo, ki ste ga prisilno mobilizirali, sc je prej še pri meni poslovil in rekel, da gre na Gornji lg. Rekel sem mu, da so na Gornjem Igu že Nemci. In k tretji ločki: župan in župnik morata v teh prilikah pač vedno skupaj reševati vprašanje, kako ljudem pomagali. V moji župniji je 190 hiš požganih in 850 ljudi brez strehe, brez obleke, brez gospodarskih potrebščin. To so skupne zadeve župana in župnika, ki jih morata skupaj reševati. In oskrbnik turjaškega gradu Giiderer lahko veliko pri tem pomaga.« Okrog pol dveh so mene in župana naložili na zaprovljivček in smo šli proti Velikim Laščam. Med potjo smo si ogledali Turjaški grad. Slran proti dolini je še precej ohranjena, pač pa jc oni del proti cesti popolnoma razbit. Oskrbnik Turjaškega gradu Giiderer je rekel, da bi stalo najmanj milijon lir, čc bi hoteli ruševine popraviti Vasi so bile seveda vse pod komunisti. Moških po vaseh skoraj
stva in sabotirati uspešno delo, n vse zato, ker so plačani za to sredinsko iu ogabno prizadevanje.
Vse štiri vrste iz »zlate sredine« moramo danes bolj ko kdaj smatrati za narod skrajno škodljive ljudi. Danes tli več čas, da bi mogli izbirati in iskati nekaj tretjega. Zc tisti, ki nič ne stori, jc so-kriv zločinstva, ne samo tisti, ki zločin-slvo neposredno podpira. Saj je kriv tudi tisti, ki sc brez odpora tla nasilno rekrutirati od komunističnih tolp. Kaj šele tisti, ki zavestno išče srednje poti, ali ki kuje iz prelivanja krvi svojo bodočo politično kariero, šo bolj pa tisti, ki jc najet od Judeževega denarja in pod hinavskim izgovorom narodno časti ovira radikalno borbo proti komunizmu!
»Zlate sredine« biti več 110 sme! č'c nisi eno, si drugo. Kdor se pa nc more odločiti, naj računa, da ga bodo zadelo strele iz obeh taborov.	v
ni. Delale so na polju ženske in otroci, li pa so zelo pridni in je polje skoraj povsod obdelano. V naši fari ie celo Gornji lg popolnoma obdelan, kljub temu, da jc vas vsa v razvalinah s cerkvijo vred.
V Velikih Laščah, kamor smo prišli ob pol petih, smo zvedeli, da sodišče ni več v Velikih Laščah in da bo treba iti v Ribnico. Ko smo ob sedmih prišli v Ribnico, so naju z županom zaprli v sod-nijsko ječo Še prej so pa naju preiskali, če imamo kaj bomb in revolverjev. Žepne nože so nam pobrali. Zaenkrat sva bila zaprta v skupni celici obenem z nekim brambovcem iz turjaške ekspedicijc, Potokarjevim fantom iz Račne Po tega fanta so nekoč ponoči prišli in se ni več vrnil. Ležišča ni bilo nič, slame nobene.
Drug dan dopoldne so naju z županom še spustili skupaj na zrak, popoldne pa sva že šla vsak v svojo celico. V moji celici nas ie bilo štirinajst raznih stanov: ribniški postajenačelnik, abiturient Zajec iz Žigmaric nad Sodražico, ki so ga kasneje ustrelili in trije, ki so jih prignali z Raba. Skupino internirancev z Raba so kar komunisti sami pripeljali v Čabar, kjer so ustanovili poseben rabarski bataljon. Nekaj teh nesrečnežev pa so imeii zaprtih v Ribnici; v moji celici so bili trije. Zvečer ob desetih so prišli po te tri in še po dva iz druge celice, jih odpeljali in kot so kasneje govorili, tudi ustrelili. Zaslišali so me v nedeljo, 19. oktobra. Kdo je bil preiskovalni sodnik, ne vem. Tam jc bil tudi nek Ančik, jurist, sin ribniškega lekarnarja. Zasliševali so me na podlagi obtožbe s tremi točkami, ki je prišla z menoj. Tudi moje izjave so bile žc predložene. Zaslišanje je bilo kratko. Sodnik me je odslovil, ne da bi povedal, kaj bo z menoj. Odpeljali so me nazaj v celico, kjer sem čakal do petka. V petek pa se je začutila na sodišču velika nervoznost. letanje, škripanje z zapahi. Ječarji so vpili drug čez drugega: »Kdo šc ni bil zaslišan, brž na zaslišanje!« Ob pol treh so nas iz sodnijskih zaporov že peljali v vojašnico Tamo so nas dali v posebno sobo. Dva sodnika, Ančik in šc drug, sta nas s polarni v rokah klicala v vrsto Mene so obsodili na internacijo. Vprašal sem, če grem takoj. »Ne,« so rekli, »počakali boste šc na dva tovariša. To sta kaplan Femc in kaplan To-mazin.« Sodnik je posebej poudaril, da se moram Mikužu zahvalit za uslugo, da grem v internacijo. Začasno so me dodelili v sobo kjer so bili turjaški brambov-ci. Vsi so bili shujšani, sami skeleti. Urana zanje jc bilo korenje, morda košček krompirja, vse seveda neslano in neza-beljeno, dvakrat na dan. Ponoči smo zaslišali na dvorišču brnenje avtomobilov, odpeljali so 95 fantov in v nedeljo smo od stražarjev zvedeli, da so vse postrcli-li. Samo nekemu Zupančiču se je posrečilo zbežali. Navadno jc sodnik vsak dan prišel v našo sobo in nam povedal koj
komunističnih novic. 22. oktobra popoldne je prišel zopet z novicami, ki so bile pa kaj klavrne Rekel je: »Mogoče ie, da bo od tu treba iti še kani drugam. Sicer se to ne bo zgodilo, toda mogoče ie Krepkejši boste dobili puške in boste šli nad Nemce, drugi boste pa delali « Ko je odšel, jc nekdo pripomnil; »la nam ie pa veliko povedal « Nad nami so namreč že brneli nemški avioni. Mi trije duhovniki smo vprašali sodnika, kdoj bomo šli v interncaijo Želeli smo si že odtod »Jutri boste šli naprej« Vprašal sem koliko čas bo trajala moia internacija. Odgovoril je: »Do popolne osvoboditve, ki pač ni več daleč« la popolna osvoboditev res ni bila več daleč, samo drugačna je bila, kot si jo jc zamišljal ta komunisti. V nedeljo zjutraj smo se napo-
tili proti Stični. Do Žlebiča smo morali peš, od Žlebiča naprej do Velikih Lašč pa z vozom. V Velikih Laščah je bilo treba zopet na komunistično komando, ki pa ni bila več v mestu, ampak daleč pod hosto v neki bajti, brez zastave in brez napisa lz Velikih Lašč do Rašicc so me vlekli peš Srcčavali smo ljudi Vsi so bili žalostni in potrti, ko so videli, kako vlečejo duhovnika po cestah Z vozom smo šli zopet do Muljave in ob pol desetih smo potrkali na samostanska vrata v Stični, kjer nns je pater Maver sprejel v svoje varstvo Naslednji dan sem že maševal :n po maši sem slišal komunista, ko je dejal: »Dolgo časa že nisem bil pri maši Kaj, ko pa tovariš Mi-kuž nc sme maševati, ker mu jc tovariš škol prepovedal «
Ko ie prišla nemška ofenziva, sem bil izpuščen in sem se vrnil med svoje fa-rane.
Angleži so jih do dna razočarali
Ljubljana, 23. novembra.
V tako raznolikem, potepuškem in lovajskeni življenju komunistične, kot sračje gnezdo od vseh vetrov znešene bande, niso vsakodnevne zanimivosti nič posebnega. Ko je na primer XIII. U. B. laboriia na Mačkovcu, kjer sc je zločinsko umazala z nedolžno krvjo triinpet-desetih žrtev, jc skoro istočasno doživela nadvse zanimiv in razočaranja poln inter-mezzo. Dne 27. oktobra dopoldne se |e pojavilo v brigadi 70 Angležev v angleški vojaški uniformi, ki so se vračali, ali bolje rečeno, ki so bežal' iz italijanskega vojnega ujetništva. Po čem so se orientirali, da so zašli v naše kraje, ic težko razuml|ivo. Dejstvo je, da so prišli. Pozneje sem zvedel, da so jih zaicli komunisti nekje v gozdovih in jih proti njihovi volji pridružili brigudnemu moštvu. V popoldanskih urah istega dne — bilo je oblačno in lahno jc deževalo — so v urejeni vrsti sedeli vzdolž gozdne poti v »lo-goru«. Levico so položili čez obe koleni. Ž desnico, v kateri so držali nerazdružno pipico, so sc s kcmolccm naslanjali na desno koleno in kadili premišljeno in leno. Pa vse brez besede V okvir te dolgočasne pa zanimive slike se kar naenkrat priplazi šest do sedem komunistov s težkimi butarami pusk na rami. Pometali so jih pred Anglež« na tla in prav tako brez besede odšli Pa sa| ni bilo treba nobenega pojasnjevanja. Če ti bandit prinese puško, nc da bi te ustrelil, pomeni, da jo moraš vzeti tn jo po njegovem namenu uporabljati, to je vsakemu jasno. Tudi Angležem je bilo. A oni si stvari niso jemali preveč k srcu. Mirno so pokadili vsak svojo pipico do konca, iztrkali pepel, vstali kot na komando, si naložili puške na ramo in iih v gosjem redu odnesli v štab brigade. Vse brez besed. Pred komandantom bri gade so jih položili na kup in njihov podčastnik, ki jc znal nemško, jc zadevo tako pojasnil: »Mi smo Angleži in se vračamo iz ujetništva. Če bi bil naš namen ostati
Cirkuški medved pri komunistih
Nato je imel pridigo o lovilu in usmiljenem Samarijanu. Ni pozabil povedati, da je levit, ki gre mimo ranjenca in se ne zmeni zanj, slovenski kaplan, »usmilil pa se je tega reveža Sainarijan — slovenski partizan«. Ob neki drugi priliki je gospod župnik razlagal pred neko gostilno. koliko so trpeli komunisti v italijanskih taboriščih. Ker 11111 neki komunist ni bolel vsega verjeti, iti ti Lampret — bil je tudi tedaj v duliovski obleki — brž odgovori: »Saj je moja žena na lastne oči videla.« Osem do desetletni otroci, ki so okrog stali in seveda vse sli.šiili, so doma vpraševali starše, kako je lo mogoče, duhovnik pa ima ženo I11 starši so jim pojasnili, če je mogoče, da je duhovnik komunist, je ludi mogoče, da ima ženo. V svojih političnih govorili je komunist Lampret govoril tako prostaško, da so se vsi nad njim zgražali. Kmetje so o leni komunistu v duliovski obleki sr.ini rekli: »Gospod Lampret ni nič drugega kol cirkuški medved, ki ga komunisti vlečejo s seboj.«
Znani komunist Lampret, ki je na povelje kominlerne vstopil v mariborsko bogoslovje in se dal posvetiti v duhovnika, je imel sedaj glavno besedo na komunističnih uiilingili po Loški dolini. Nn mitinge je osebno v duhovniški obleki vabil od iiiše do hiše. Rekel je: »Kadar boste zaslišali harmoniko, kar za Janezom pojdite, kar za njegovo harmoniko, pa boste slišali božjo, besedo.« Prišel je j k neki kmetici, ki so ji komunisti letos i ubili moža, iu jo vabil na miting. Rekla j je, da ne more ili, ker mora še prašiče 1 nakrmiti in krave opravili. Ker Lampre-tova intervencija ni zalegla, je pa prišla | drugačna oblast' — komunist s puSko. Vprašal je kmečko mamo: »Ali vas še ni prišel nihče vabit na miting?« »Je prišel nekdo, ki sto 11111 nekaj belega za vrat navesili.« Žena je mislila na bel duhovniški kolar, ker ni verjela, da bi bil ta komunist res duhovnik. Na mitingu se je Lampret razhudil nad svojimi verniki: »Kakšni kristjani ste, duhovnika nc spoznale, ko pride k vam. Za krave iu prašiče vam je več kot za božjo besedo.«

pri vas in sc borili za vaše cilje, bi prišli prostovoljno. Čc nas pa hočete prisilno mobilizil ati, morate najprej imeti pravo, resnično in odlično organizirano vojsko ler prvovrstno orožje. Z vašim orožjem in v vaših razmerah se mi nc borimo!« Roke so vtaknili v žep, se obrnili in odšli, nc da bi čakali odgovora. Vrnili so se na prejšnje mesto, si prižgali pipico in kadili naprej leno in hladnokrvno Komunistični komandanti so bili besni. Komandant I bataljona je klel: »Prekleli saboterji! Bomo videli, čc se bodo borili ali nc.» Bil je drugačne volje kot dopoldne ko je razglašal, da se pod komunistično zastavo bori v Italiji in Primorski 180.000 Angležev. Zavezništvo v malem sc torej pri nas ni obneslo. Kmalu po tem dogodku so jih porazdelili na sedem skupin po deset mož, in nismo jih več videli...
Še o Omahnovih
Včeraj smo pisali o tem. kako bi nuj bil i/piiširn iz internacije Bogo Omnlicn. le navedbe pa sedaj pojus-njujenio takole: /n Boga Omahnil ni hilu izvedena nikdar nobena intervencija, pač pu je bilo posredovano za tri Omalinove, in sicer očeta, mater iu sina Boga, ko l>i bili morali biti streljani po kratkem po>topku na Grosupljem. l eda j je prišel h g. kliezoškofu prosit zanje starejši Omahnov sin Dii-šiiii, ki jc bil v Ljubljani, iu je posredovanje uspelo t toliko, d.i je bila vsa /atleva prepuščena vojnemu sodišču v reden postopek. Ai to intervencijo pa Omnhnnvi niti vedeli niso, izvedeli so zanjo i/ ust starejšega sina. — 'loiiko /aradi popolne točnosti.
Prispevki in zaostanki \ v socialnem zavarovanju
Iz računskih zaključkov raznih usta' nov socialnega zavarovanja v naši pokrajini za leti 19-12 in 194I je razvidno, da jc zmš<il leta 1911 predpis prispevkov za bolniško zavarovanje, nezgodno zavarovanic ter invalidno zavarovanje (slednje obsega zavarovanje za onemoglost, starost in smrt), borzo dela, ravnateljstvo dela. brez pokojninskega zavarovanja nameščencev leta 1941 12.6 milijonov lir. Zaradi uvedbe zavarovanja za družinska doklade so se prispevki povišali v vseh teh panogah skupno na 37 7 milij. lir, od česar odpade samo no prispevke za družinske doklade v razdobju od 1. decembra 1941 do konca decembra 1912 17 25 milij lir
Zaostanki delodaialccv na neplačanih prispevkih so znašali za leto 1941 okoli 6.3 milij. lir in so se vkljub znatnemu povečanju prispevkov za dvakratno prejšnjo vsoto zvišali le n,i 8 milij. lir s koncem leta 1942 kar dekazuie, da so se vklitih izrednim razmeram leta 1942 dejansko zaostanki celo zmanjšali, če vzamemo njih višino relativno v primeri s predpisanimi prispevki
V pokojninskem zavarovonju nameščencev in trgovskih pomočnikov je znašal za lansko lete v naši pokrajini predpis prispevkov 7 2 milij lir, zaostanki pa so znašali s koncem leta 0J9 milij lir, kar je znatno manj kot v ostalih panogah socialnega zavarovanja.
KULTURNI OBZORNIK
Pogovor s pisateljem >Prebujenja« J. Simčičem
Velika podstrešna soba z lepim razgledom nn grad in nebotičnik. Prav po bohemsko urejena! Nn steni visi kitara, v kotu pa sloni violina. Na postelji leži Tolstojeva — Spoved. Stolov ni nikjer, mize 111 nikjer! Namesto tegn ob postelji trije kov-čegi drug vrli drugega. Za njimi — kot kontrast — majhna, toda izbrana knjižnica.
»Naše bralce bo zanimalo — dvnj-setletnik, ki napiše roman, je prav gotovo že redkost — kako ste začeli s pisanjem?«
Hm! Torej »zasliševanje«? — Začel sent v ljudski šoli s pesmicami. Z desetim letom sem bil prvič natisnjen v Mladem Slovencu kot Albin Belko.
v drugi gimnaziji sem nehal s »poezijo«, ki je obsegala nekaj desetin pesmi in še sedaj sem prepričan, da ne bom nikdar več pesnikoval. Zdi se mi, du bi zaradi dobre rime spremenil smisel pesmi in to bi bil greli. Kmalu za tem mo jc prijeln humoristična žilica — bržkone bo že v rodu, saj so iirici veseli ljudje in dvajset let štajerskega sonca tudi najbrže ni v tem oziru škodilo. Pisal sem humoreske,
pozneje, satire, ki jih tudi še ne mislim zapustiti. Kakšna stvar preveč prevzame človeka, da bi ob njej mogel molčati. Objavljeni sestavki so raztreseni ]>od pravim ali izmišljenim imenom v Mentorju, Zvezdi, Straži, Obisku, Žiki, Slovenskem učitelju. Pisal sem tudi feljtone za Slovenski tlom. Tukaj, poglejte, je za knjižno izdajo pripravljena zbirka večinoma že objavljenih humoresk in sntir. Pravijo, da ni čas primeren za objavo. Pa naj počakal	'
»Kako ste se tako nenadoma dvignili do tako obširnega teksta?«
Predvsem moram povedali, dn sem imel roman že dolgo zasnovan. Dušnim v Prebujenju sein dal precej avtobiografskih potez in gotovo je tudi v tem zanimivost romana, tln sam prikazuje. kako jc nastajal. Ko sem se vrnil iz Gonarsa, sem se vrgel na pisanje. I11 še ena stvar je bila, ki me je silila, dn sem se podvizal s pisanjem. l o je bil razpis I'inžgarjeve literarne nagrade. Nisem hotel zamuditi ugodne |irilike, da bi nekje poskusil stopiti na dan z večjim tekstom. Sprva nisem vedel, nli bi poslal ali ne. Lnliko si mislite! Dijak, ki napiše roman iz dijaškega življenja — precej tvegana zadevica — posebno še, ko sem vedel, dn ni nobenemu dosedanjemu tekstu niti od rlnleč sličen. Potem pa sem se odločil, kajti hotel sem priti na jasno. Pa je bilo!
Zadovoljen sem. da jo knjiga izšla, ker je to pač edino pravo zadoščenje in plačilo za trud. Zudo\oljen setn, da
sem lahko pokazal dijaško življenje kakor je danes — v veliki večini — brez modrijanov, brez junakov, kajti teh v življenju ni, vsaj nc takih, kakor nam jih romani prikazu jo jo.
Nezadovoljen pa sem — in to hvala Bogu — ker bi bila knjiga danes drob-nejša. Toda Nietsclte pravi: polnost pripovedovanja je zadnje, do česar pride pisatelj in dn kdor z njo že začne, du ne bo nikdar dober i>isec.
»Kako so sprejeli roman in kaj mislite o kritiki romana?«
Pravijo, da ni zgodbe, oziroma, da jo je premalo. Nočem se tu zagovarjati — za to je mesto v knjigi — toda toliko vam lnliko povem: bojim se. da ne bom nikoli prišel iz tega ]K> manjkanja zgodbe. V teli lotili sein si postavil svoje pojmovanje literature in to mislim, tla iz pravili virov. Mene zgodba ne zanima. Nočem, da bi mi »fabula« slu/ila za vsebino — kvečjemu za ogrodje in tu so včasih nevadna.
Nekdo mi je dejal — in najbrže ima prav — du je v meni preveč nn-turnlista, kar se tiče opazovanja in pojmovanja življenja, aa sc mi ne bi upirala bogata zgodba.
Drugi pravijo, da premalo realno gledam na svet, da som anarhist in idealist obenem, ker hočem obrniti svet. knkor da oni v naših letih ne bi bili! I11 žalostno bi bilo ziinje — v zapiske sem zapisal precej krepkejši stavek — če nas v teh letih ne bi do tega pri-pravili.
»Pravijo, da je roman premoderen.'<
Veni! In te, ki tako pravijo, najbolj razumem. Morda se bojijo, dn bo lite-rnturn propadla, čo so motivi vzeti iz sedanjosti. Resi Ni več duhov v nuši
literaturi, ne cesarjev, ne Faustov, ne hudičev — toda, če danes umetnost ni nn taki stopnji, knkor je bila nekoč, smo temu krivi m i in ne živl jen je okrog nas in gibanje, ki ga opisujemo.
Zdi se mi, dn me imajo za nekakega futurista. Jasno! V mojem romanu ljudje celo skačejo med vožnjo na tramvaj, se smučajo, odbijajo belo žogico. Kje pa sc je že doslej v slovenski književnosti tuko hudo »grešilo?«
Sedaj je samo vprašanje, kdo bo močnejši: kritik ali nralecl? Jaz jima samo ponujam orožje, naj se dvobo-jujeta! Toda ne morem si pomagati. Nekoč je nekdo nihal med materjo in ljubico sreili dveh k repkih volov, ki sta vlekla plug preko izsušene zemlje. Danes pač nekdo niha med materjo in ljubico v tovarni sredi dveh avtomobilov.
Saj vem, odkod to!
Jaz gledam nn to nihanje, nn mater, na ljubico... in oni gledajo nn vola in avtomobil! Vem, da no grešim!
»Kakšno okolje vas zanima?«
Kakor ste sami napisali v kritiki: Skušal sem vpeljati znova naše meščanstvo. Tu, in edino tu bom 0st.1l. Res. dn smo kmečki narod, toda naše meščanstvo sc je že tako razvilo, da more nuditi snov zn obdelavo in rla m govora o kakšni nenarodni umetnosti, kndnr zadiha iz knjige me~to s tovarnami in s prav svojskimi problemi. Duševne probleme, ki me zanimajo, doživlja prav vsak človek, ne gledo na njegov stan.
»Kaj mislite v naprej?
Predvsem nič ob!juhi jati in — študirati. lločein priti do trdne podlage in
življenjske jasnosti. Mislim, da se važnosti tega vsi, ki pišemo, premalo zavedamo. Pravkar sem prebral Tolstojevo Spoved. Tak genij, pn |iUc. (In je hotel učiti, učiti — v resnici pa ni vedel, čemu živi. Torej tudi ni vedel /a smisel pisanja! I11 če bi se danes slovenski literuti hoteli spovctlali...
Poglejte: C o pisatelj v svojih nazorih plava, [Mitom plavajo tudi njegovi »junaki« in prično plavati tudi bralci knjig. In če te nekoč bere narod... Tragedija jo tu! Vsaj v zarodku! Vidite, jn/. bi pa rud tragedije pisal, ne pa jih povzročali
»Res mislite na dramo?«
Najmanj leto dni so že spravljam k njej. Sedaj tnc je zopet prijelo, posebno šp, ko som brni Debev-čev intervju v Vašem listu. Bomo videli' Človek bi rad pomagal, knkor je Dobevec dejal, »reševati in graditi in ne samo razdirati«. I11 govorjena beseda ima velikansko moč, neizmerno močnejša jo od tiska. Morda ne znpu-sti tako trajnih sledov v tuis. toda prepričljivost trenutka je silovitejšn in velikokrat tudi odločilna zn hipni človekov notranji preobrat lili spoznanje nove vrednote.
Dovolj filozofiranja! Prav gotovo tudi vi sodite — mislim izven službenih obveznih sodb —, rla je intervju sila nemogoča zadeva Posebno kur se tiče literntov! Slikar, komponist res ne moreta svojeirn mnenja o bodočem delu nli o kritiki razstavljenih in izvedenih del i/rii/iti v sliki nli koni|io/i-ciji. I.iterat pn, če imn kaj povedati, nnj to narodi v knjigi. Iu tuko boni — čc Bog dn — ludi storili	td.
rcarečajta roman »Ivanhoe«!
Razglasi šefa pokrajinske uprave
Spremembe in dopolnitve predpisov o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnim državnim uslužbencem
Člen i. Uredba o povračilu potnih stroškov zu ona službena potovanja sodnih uslužbencev, ki se izvrše v korist in ob stroških privatne stranke in nu njeno zahtevo, z dne 20. mar. 1020, št. 25.100, U. br. 132, Uradni list štev. 171-41 iz 1029, z vsemi njenimi spre-membumi, spremembe in dopolnitve uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev št. 84.(>00-1 z dne 12. decembra I93t, izdane dne 16. novembru 1932, št. 49.065-1 in objavljene v Službenem listu št. 747-03 i/. 1932 ter sprememba uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov bivših jugoslovanskih civilnih državnih uslužbencev z dne 8. maja 1042, št. 00, Službeni list št. 161-39 i/. 1942, se ukinjajo.
Člen 2. Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev štev. 84.600-1 z dne 12. decembru 1931, Službeni list štev. 46-4 iz 1032, ki velja odslej zu vse civilno državne uslužbence, se spremili ju iu dopolnjuje takole;
I.
Vsi zneski se iz dinarjev spreminjajo v lire.
II.
Člen 6., odstavek ('). se plast: La *ns službenega potovanju v mejah pokrajine pritiče tale dnevnica: 1. Uradnikom položajne skupine I. Il-I in 11-2 180 lir: 2. v pol o/, skup. Ill-I in 111-2 143 lir; 3. v polo/. skup. IV-I in IV-2 130 lir. 4. v pol. skup. V in VI 100 lir;
5.	v polož. skup. VII in VIII 00 lir;
6.	v pol. skup IX in urad. pripravnikom s fakultetno izobrazbo 80 lir; 7- v polož. skup. X in urad. pripravnikom « popolno srednjo šolo 70 lir:
8.	urad. pripravnikom z nepopolno srednjo šolo m ;:vauičnikom 63 lir;
9.	služiteljem 60 lir.
III.
Člen 6.. odstavek (*). se glasi: Ob izrednih življenjskih in službenih razmerah sme šef pokrajinske uprave za posamezne vnaprej določene primere dnevnice in vse ostale pristojbine tudi /.višati, ne gledo na to. koliko času se mudi uslužbenec v enem kraju.
IV.
V	členu 11, se izvrše tčle spremembe: I. odstavek (') se črta: 2: vsem nadaljnjim odstavkom se številke znižajo za eno. 3. v odstavku (n), prej ("), se doda: Uporaba službenih vozil »o uredi s posebnimi pravilniki.
V.
V	členu 12.. odstuvku (>), je namesto »10« postaviti »15c, namesto »13« pa »20« lir ter črtati besede »in če ni postaja v neposredni bližini«. Člen 12., odstavek (-1), se glasi: /u vnos in iznos ročne prtljage nn vstopnih, izstopnih iu zveznih postajah pripada 5 lir.
VI.
V	členu 16. se črta odstavek (•). odstavka p) in (") pu postaneta odstuvku (•) in (»).
VII.
Člen 17., odstavek C), se glasi: Pogodbenim uradnikom in dncvničarjein
pritičeta ob času službenega potovanja dnevnica in povračilo ostalih stroškov, in sicer:
I. Pogodbenim urndnikom: a) z letno nagrado lir 34.200 in več 143 lir; b) od lir 23.630—34.100 130 lir; c) od lir 17.100—25.649 100 lir; č) od lir 11.400 do 17.000 00 lir; d) manjšo od 11 400 70 lir.	J
11. Dnevničurjem: a) ki se sprejmejo zu zvaničniške posle 63 lir; — b), ki se sprejmejo za služiteljske posle 60 lir.
VIII.
V členu 23. se izvrše tele spremembe: '
1.	Odstavek (') se glasi:
Vselej, kadar so pridobitna podjetja ter privatne osebe — pravne in li žične — po zakonu dolžne plačevati stroške za potovanj« državnih uslužbencev, se pobirajo dnevnice in kilometrina po tej nuredbi, zvišane zu 23%.
2.	Odstavek (') se glasi:
Dnevnica se pobira po odredbah
člena 0.: /.a odhod, ki je trajal skupaj manj ko b ur, pripada tretjina dnevnice,
3.	Odstavku (») se doda:
Zu prevoz od stanovanja uli prenočišču do postaje kakega javnega prevoznega sredstva in obratno kakor tudi za prevoz nu stičnih postajah (dovoznimi, odvoznina) pritiče uslužbencu do zuporedne številke 7 iz čl. 6., odstavka ('),
v Ljubljani 30 lir, na sedežih okr. glavarstev 20 lir, v ostulih krujili 13 lir. Dovoznina in odvoznina so iilaču-jeta tudi za službeni posel v službenem kraju in tudi če kruj, kamor uslužbence potuje, ni nad 2 km oddaljen od meje okoliša njegovega službenega kraja; toda v tem primeru nimu uslužbenec pravice do kilometrine. llavno tako pritičeta dovoznina in odvoznina tudi zu razdalje nad 2 km, če bi kilometrina znušuia manj.
IX.
Vsi zneski iz člena 33. se zvišajo na 5 lir.
X.
Členu 44. se dodaje 2. stavek, ki se glasi: »Organ, ki ugotavlja potni račun, sme popraviti morebitne po-greške tudi v prid polagutelju računa.«
Člen. 3. Ta naredbn stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefu pokrajinske uprave v Ljubljani.
Naredba o spremembi predpisov o začasni vojni dokladi
Člen 2. naredbe o spremembi pred-1 pisov o začasni vojni dokladi z dne 7. oktobra 1943, št. 8, Službeni list št. | 258-81 iz 1943, se dopolnjuje tako, da se priznava izredna vojna doklada iz | člena 1. navedene naredbe z veljavnostjo od t. decembra 1941 dalje tudi uradnikom VIII. položajne skupine.
Za današnji dan
Koledar
Četrtek, 25. listopada: Katarina Aleks., devica in mučenica; Merkur, mučenee; Erazem, mučenee.
Petek, 26. llstopada: Silvester, opat; Peter Aleks., škof in mučenee; Siricij, papež.
Dramsko gledališče
»Kavarnica« — Red Četrtek. Ob 16.30.
Operno gledališče
»Madaine Biittcrflv« — Izven. Ob 16.
Kino Union
»Ljubezen v poletju« — Predstave ob 15.30 iu 17.30.
Kino Sloga
»Rratec ti moj« — Predstave ob 15 in 17.
Lekarniška služba
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljevu c. I. mr. Bukovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotur, Vič, Tržuška ccsta.
Koncertna sezona 1943-44
Radijski orkester priredi v unionski veliki dvorani 10 simfoničnih koncertov
OBVESTILA PREVODA
Prijava za nakup in prodajo mesa
Prehranjevalni zavod ponovno poziva vse stranke, da sc prijavijo v četrtek, 25. t. m. od 9. do 12. ure pri svojih običajnih mesarjih zaradi vpisa za nakup mesa. Vsak družinski poglavar mora prinesti mesarsko knjižico in javiti točno število članov svoje družine.
Ker so nekateri že oddali trgovcem glave živilskih nakaznic, tokrat predložitev glav živilskih nakaznic ni potrebna.
Mesarji bodo sprejemali prijave v svojih prodajalnah in na mesarskih stojnicah na živilskem trgu.
Kdor se v četrtek nc bo prijavil pravočasno, si pri prihodnji prodaji ne bo mogel nabaviti mesa.
Mesarji naj vpišejo v seznam ime, priimek in stanovanje družinskega poglavarja in skupno število prijavljenih članov družine.
Mesarji morajo predložiti Prevodu — mesnemu odseku — Novi trg št. 4 III, v četrtek 25. t. m. popoldne od 3. do 5. ure število prijavljenih oseb za nakup mesa.
Meso se bo prodajalo na odrezek št. 566 novembrskih živilskih nakaznic. Datum prodaje in količina bosta objavljena naknadno.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Pusto jesensko vreme
Novembrske megle so se v torek nekam razkadile. Zavel je sprva mrzlejši sever. Jutranja temperatura je padla pod ničlo. Tudi podnevi je bilo hladno, saj je bil dosežen razmeroma nizek temperaturni maksimum, samo + 2.4° C, ko je bil še prejšnji dan nekoliko višji. Začelo je deževali. Marsikdo je pričakoval, da dobimo čez noč novo naklado snega, kar pa se nI zgodilo. Nastopilo je v sredo zjutraj južnejše vreme. Jutranji temperaturni minimum se je dvignil nad nlf lo in dosegel +1.2" C. Baro-meter je padel na 750.5 m/m. Od torka do srede zjutraj je padlo 8.2 m/m dežja, primerno velika množina vode.
Razne nesreče in poškodbe
Poročali smo včeraj, da je na železniški postaji v Borovnici padel s stroja in se hudo poškodoval železniški kurjač zvaničnik France Hrovatin, ki je bil prepeljan v ljubljansko splošno bolnišnico. Tu je Hrovatin v torek podlegel hudim poškodbam. Zapušča ženo in dva otroka. Bil je vesten železničar. — V Ljubljani
ježovk, ker niso bile užilne, bilo so močno vodene. Veliko je bilo na izbiro sivk ali mraznic, ki so jih prodajali po 8 do 10 lir liter. Naprodaj je bilo dalje nekaj rumenih trobent. Neka ženska jc prinesla tri male jurčke, za katere je zahtevala 10 lir. Sezona za jurflte je že davno minila. Na izbiro je bilo dalje nekaj štorovk. y
Zanimanje za meso
Ze danes, v sredo, se ljudje zanimajo za meso. Razpravljajo posebno o | objavi »Prevoda«, da morajo v četrtek dopoldne predložiti družinski glavarji pri svojih mesarjih mesarske knjižice z I glavami živilskih nakaznic. To je nekoliko nemogoče, ker so bile glave živilskih nakaznic izročene trgovcem, ki so
Za Miklavža
Številne so otrokove želje, ki jih pošilja svetemu Miklavžu! Gotovo pa bo otrokom najbolj ustreženo s primernim trajnim darilom ; zlasti velja to za šoloobvezne otroke. Zato vam
„človenčeva knjižnica"
nudi svoje lepe kniipe izmed katerih je prav v ta namen pripravila nekaj izborov. — Miklavi more izbirati med štirimi ekupinnmi knjig, ki so:
I.	skupina:
Trije deli »Veselja dom" za L 27.—
II.	skupina:
Trije deli »Veselja dom", „Baj Ganjo" in »Roža sveta" .'.....za L 43.—
III.	skupina:
Trije deli ..Veselja dom". »Roža sveta", »Ovčar Marko". ..Dekle z biseri" in »Baj Ganjo".......za L 55.—
IV.	skupina:
..Rofa sveta", Dekle z biseri", »Bij Ganjo", »Ovčar Marko", ..Slepec", »V zelenem polju roža", »Svetinje nad Barjem", »Družina v ledeni dobi", »Ljudje, živali iu bogovi" in trije deli »Veselja doni"......za L 81'—
29. novembra 1943
od 18.00 do 19 00 Woligang Amadeus Mozart: Simfonija št. 39 v Es-duru; dve ariji iz opere »Figarova svatba«; Serenada (Haflner). Dirigent Drago Sijanec, solistka Valerija Heybalova, sopran.
20. decembra 1943 Josef Haydn: Simlonija d-mol št. 99; — Ludtvig van Beethoven: Klavirski koncert v Es-duru, — solist prol. A. Trost, Franz Liszt: Mazeppa.
10. januarja 1944 Johannes Brahms: Akademska slavnostna uvertura; Antonin Dvofaki Zlati kolovrat; Bcdrih Smetana: a) Iz čeških logov in gajev, b) Sarka, c) Vltava.
31. januarja 1944
Ludwig van Beethoven: IV. simlonija v B duru; Franz Schubert; Uvertura k »Alfonz in Estrella«; Viteslav Novaki Tatra.
14. februarja 1944 Antonin Dvofak: Slovanski plesi.
6. marca 1944 Wolfgang A. Mozarti »Jupitrova simfoni-nija«; Josei Suk: Raduz in Mahulena;
R. Wagner: Uvertura k ooerl »Večni mornar.«
27. marca 1944
Slavko Osterc: Klasična uvertura.
Matija Tomci Variacije na narodno pesem (prva izvedba).
Lucijan Marija Škerjanc: V. simfonija (prva izvedba).
17. aprila 1944
C. M. von Weber: Uvertura k operi »Obcron«.
L. von Beethoven: Simfonija št, 1 (Pastoralna).
Franz Liszt: Preludij.
8. maja 1944
Robert Schumann: IV. simfonija v Es-duru.
Edward Grleg: Lirična suita.
H. Berlloz: Glsaba iz »Faustovega pogubljenja«.
5. junija 1944
Richard Wagneri Predigra k operi »Lo-hengrin«.
Johuanes BrahmJ: Rapsodija za alt, moški zbor in orkester, solistinja F. Golo-bova, lat.
Richard Strauss: Vesele prigode Tilla Eulenspiegla.
t Župnik Josip Lavtižar
Kdaj sem ga prvič bral? Njegovo knjigo »Kelmorajul«. Morda je prav 011 kriv, da je v meni nekoliko Aliasvera. Ce ni on zbudil v meni tega nemirnega jiopot-nega duha, potem ga je v šolarčku podžgal. Kajti, kadar sem kam šel, mi je večkrat zrastla pred očmi podoba, ki sem jo imel kot deček ob njegovi knjigi. DA,
Dnevne novice
V nedeljo dne 2 9. novembra bo obletnica Kuharskih žrtev. V spomin nanje bo v križanski cerkvi ob ti. zjutraj sv. maša zadušnica r.a knpetana Vasilje-vlča, sodnika Jermana, kaplana Norlier-tn. Galeta, Okorna in tovariše. K maši zadtišnici so vabljeni poleg Belokranjcev
deček v teli mogočnih, zanosnih sanjah,	lm]j Ljubljančani. Počastimo spomin žr-ki so jih čarale njegove besede. In ker je	sn p(14ile med prvimi bojevniki knjige izdajala Mohorjeva, jih je marši-	proli |<omunj,,nm „„ „„«], deli! kdo od njih, ki so hoteli imeti samo beli	Hišni posestniki — dolfnost prijave staknili literature, pustil neprebrane. Koliko	novanjsklh prostorov. Me*tni stanovanjski lepega jc zavrgel!	urad Je »e dvakrat pojsvnl hišne posestnike. Kdaj sem ga prvič videl? Sivolasega	„nj prijnvijo stanovanjske prostore, ki so župnika, ki me je zbudil iz brezbrižnosti	n„haJaJo v njihovih zgradbah. Nav7.H0 le-s svojimi po|>otnimi spisi. Na cesti, ko je	mu p„ ,„„„,,„ hUnih lustntkov te dolžnosti šel obiskat svojega prijatelja pisatelja	nj i,.polnllo. Zato poziva mestni stnno-dr. Delelo. Energično je krenil čez cesto	VnnJ«l urad one hišne lasktnike, ki prijnvo in brez kakšnega vidnega obotavljanja	t(, nUo napravili, naj pridejo na mestno odprl vrata v hišo. In jaz sem videl to	poKiaVarstvo. Mestni trg !. soha .1«. po ti-njegovo kretnjo, Ziv izraz močne neiz-	Rknvtne Po nabavni eenl n.10 lire zn kos, ter prosne volje. Kdor je imel tako. vol jo, Je	v „mlS|u j lr. 2 nnredbo o ureditvi od-lahko popoloval.	dajanja stanovanj naznanijo vsa stnnovanja Kdaj sem prvič govoril z njim? Treba	,„ V80 pro,torCi kl „„ upor„i,ni ,.„ „tanovn-je bilo za Tujskopromeltu svet filmati	nJn t„r n(lh BplInnlo namemho. 1'opls mora razne narodne običaje. Sklenili smo fil-	,)it| popoln in mor(l nstrezntl dejnnskcmu mati v Ratečah procesijo sv. Rešnjega	„,„„„. ,,roti hl5nlm ifts,niknm. ki no bodo Telesa. Treba se je bilo dogovoriti. Zato	nnpravilt prijavo do SO. novembra, ho mest-som stopil teden ali dva prej v ratesko	I po(finvarstvo m0raio UVesti kazonskl po-župniščo. Našel sem Lavtlzarja sklonjene-	Htop(,kp
ga nad rokopisom. Listi so bili raztreseni	Nalivna peresa, bolJSa, dobro ohranjena
po mizi. Sedemdesetletni starček je nekaj	kupllie po najvisji dnevni eenl tvrdka EVE-
pisal. Ne vem vec, kakšno popotno knjigo.	KESXi pre5ernova 44.
Menda tisto o potovanju po Tuniziji. Meni	1
se zdi, da se je nekaj prepira! s liani-	. .... , ,
baloni in sedanjimi Arabci.	No usmiljenje, ampak narodna
Takrat nisem mislil drugega kot na	(1oižnost sjH da prispevamo Za
filmanje. /menili smo se, potem pa nam	. '
je obstalo oko na zemljevidu, kjer so bile	j Zimsko pomoč, zarisane vijugaste črte.
»Zarisal sem si, kje sem vse bil in	I Prvi simfonični koncert letošnje sezono
kod 60111 hodil!« je skromno povedal,	v Ljubljani ho v Ponedeljek, 29. novembra,
»Kje sem bil in kod sem hodil,« in to je	ob IS v veliki unionski dvorani. Na sporedu
povedal lako mirno in brezbrižno, kakor	koneertn so Mozartova dela. Sodeluje operna
hi bil rekel, da je bil za voglom. Popo-	Pcvka Vnlerija Heyhalova. — Predprodaja
toval je, knjigo napisal ter s tem vsaj	vstopnic v knjigarni Olashene Mntlee.
deloma plačal stroške popotovanja, ko;	instrukclje - Novi (Turjaški) trg 5. S
likor jih ni privarčeval za to. In vide si	, decembrom začnemo pripravljati dijake,
vse, kod je hodil. Danes ne vem več, ker	k. nimaJo 5oIskeKa pouklli 7n 5olo ,n prI.
pišem samo po spominu Samo to mi	!,„„ gM dva rim.edll „fAn]o |ol„ Pripravtt
lebdi pred očmi, da je bila črta v Nem-	K veeh pre(,tnel„v, za VSB rn
zredo in Solo.
čijo in v Španijo, da je segala črta v	Zn„„bcn pollk j„.lkov. Ljudskošolski otroci
Radio LiuMjana
dnevni spored za 25. november:
8.30 Jutranji koncert — U Poročila
niso ljudje dovolj previdni in ne pazijo I Ljubljano in se preselili na deželo, kjer
. ..	1 •	•• 1 •» •	•__' 'J __—J I. A «»«...,,'nln Dpi 1/nmil-
na razno avtomobile, ki vozijo hitreje po glavnih cestah in ulicah. Zlasti ljudje
_ ___1... .1___ ->.XLn In Iml-n OAcI A 1 TI
jih že dalje oddali. Bodo morali torej I nemščini in slovenščini — 12 Opoldanski kon-trgovci nakaznice vrniti, da jih mesarji prejmejo in pregledajo?
»Težki kanoni« so zapustili Ljubljano
Zločinci najtežjega kalibra, ki jim v zločinskem jeziku pravijo »težki kanoni«, so že davno popolnoma zapustili
cort — 12.30 Poročila v netnSčini ln slovenščini — 12.45 Koncert za razvedrilo izvaja radijski orkester, vodi dirigent D. M. fti janeo — 14 Poročila v nemščini — 14.15 Popoldanski koneert — 17 Poročita v nemščln in slovenščini — 17.15 Popoldanski koneort — 17.45 Narodopisno jiredavanjo — 19 Nn rodno gladilo izvaja radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanec — 19.30 Poročila nistih šo nekateri zloglasni kriminalni I slovenščini, napoved sporeda za naslednji
iie pazijo, kadar prečkajo kako cesto in se poprej no razgledajo, da-li je cesta prosta. Zadnji čas je kronika zaznamovala že več avtomobilskih nesreč, ko je avto povozil pešca. V Tavčarjevi ulici je v torek neznan avto povozil zasehnico Sonjo Jenarllčevo. Dobila je poškodbe po glavi in životu. — Spet nesreča pri eksploziji bombe! Ze dostikrat smo opozarjali, da naj starši pazijo na svoje otroke, ki se radi igrajo s kakimi razstrelivi. Na Tržaški ccsti v Podsmreki pri Brezovici je devetletni delavčev sin l'eler Novak naletel na bombo, ki mu je v rokah eksplodirala. Bil je hudo razmesarjen in prepeljan v ljubljansko bolnišnico.
Zeljnate glave bodo prodajali do sobote
V sredo so v dveh mestnih lopah shranjene zeljnate glave prodajali po poljubnih množinah in brez mesarskih knjižic. Mnogo zelja Je bilo v Ljubljano uvoženega iz italijanske pokrajine Chi-oojrie. Več vagonov. Zelje bodo seda vsak dan. to jc v četrtek, petek in soboto. prodajali na živilskem trgu. Stran ko ga lahko kupijo v poljubnih množinah. Nato bo prodaja uvoženega zelja
končana.	,	, .
Na trgu je bilo v sredo naprodaj nekaj raznih pozno jesenskih in zimskih Cob. Tržno nadzorstvo je izločilo nekaj
so vstopili med komuniste. Pri komu nistih so nekateri zloglasni kriminalu
tipi dosegli velike sarže. Veliki zločinci,	''»n - 19.4., Mala medigra - 20 Poročila v
tako poklicni tatovi in vlomilci, roparji in	nemščini - 20.10 Nordijska glasb,, - 21 Mo-
derni ritem 22 Poročila lahko noč.
21.40 Prenos iz Beograda — nemščini — 22.10 Glasba za
Afriko.
imajo pri nns nndzorstvo dve uri dnevno:
In na praznik sv. Rešnjega Telesa smo ,lopol(lno nli pop„idne. Honorar zmeren.
______ pokli________.
morilci, opravljajo sedaj svojo zločinske posle po deželi. Zalo ni nič čudnega, da je Ljubljana bila lelos in deloma tudi lani obvarovana pred hujšimi zločini, zlasti pred roparskimi umori in ropi samimi. Veliki kazenski senat potili	izpraznila, odnesla sta razno obleko, razsodnikov se lelos še ni seslal k nobeni	na živila v skupni vrednosti 1650 lir. razpravi, da bi sodil kakega roparskega	Gospodar ju je pozneje zalotil na ta na-morilca. Tudi lani ni zasedal. Pred mali	čin, da je pri Stanlševl na nogah opazi kazenski senat prihajajo v sedanjih ča-	njegovo gorske čevlje. Bežala sta pred sili samo mali tatovi, ki navadno kra-	njim čez njive, pozneje so ju prijeli padejo živila, obleko in druge predmete,	radi zločina tatvine odnosno soudeležbe kar lahko hitro vnovčijo. Ljubljana je	sla bila pred malim kazenskim senatom sedaj obvarovana pred najtežjo zločin-	obsojena: Anton Zaletelj, kt je bil že sko nadlego! Zato je pa z njo dežela	večkrat kaznovan, na 2 leti 111 4 mesece zelo udarjena. Kako so se zadnja leta	robtje, Koza Slaniša pa na 2 meseca najtežji zločini zmanjšali, bo pač poka-	strogega zapora in 50 L, da je pomagala zala vsakoletna kriminalna statistika.	| skrivati ukradeno blago.
filmali njegovo procesijo ob raznih blagoslovih, samo zadnjega — najbolj teatralno primernega, tega ni dopustil Bog. Tistega na ozidku pred cerkvijo, ko v nekakšni loži visoko nad cesto blagoslavlja ljudi in Ilateče in gore in polja. Izgubili smo namreč roMco filmskega aparata in preden smo ga našli, je bil blagoslov mimo.
Zakaj smo šli v Rateče, bi kdo vprašal. Saj procesij je drugod nebroj. Zakaj? Zato, ker je samo tam še živa narodna noša. 01) nedeljah in praznikih žene in dekleta nosijo narodno nošo k maši.
In Lavtižar je znal to ohraniti, Lavtižar je znal to ceniti, Lavtižarjeva je zasluga, če je lo ostalo neokrnjeno. Zato jo prav, da je on ohranjen v filmu. Olira njena njegova siva mladeniška postava ko z Bogom v roki blagoslavlja ljudi in polja in goro.
In potem je bilo treba naglo na vlak. Četrtek, 15. novembra, ob 16.30: »Kavarnl-Nikoli ne boni po/.abil. kako je tekel žo ea«. Red Četrtek.
Petek, It. novembra, ob 16: »NormanskI Junaki«. Red Prvi. Sobota. J7. novembra, ob 16.30: »Cvetje v Je-■eni«. Red Sobota.
Vpisovanje dnevno. — Diplomirani filozofi.
NajlepSe Miklavževo darilo za dijake: Ročul obzornik^ knjižica, kt je posebnost v slovenskem slovstvu. Vsehinn: Slovenski pisatelji v podobah. Pregled zgodovine v letnicah. Svet v štovilkah. Hitro računstvo. Prnvopisna pravila. Navodila o lepem vodenju. Tuji Izrazi in rekla. NnsVeti glede izbire poklica. Pravni nasveti. Zanimivosti. Knjigo dobi to v knjigarnah in pri založbi: Novi trg 5. Cena 20 lr.
Rokodelski oder. Tudi letos ho sveti Miklavž obiskal svoje ljubljence nn Rokodelskem odru. Cprizorjenn bo ljubkn igrica »Nebeška storlja«, nato bo prihod Miklavža spremstvom in obdaritev, flledo oddaje daril bomo fin objavili. Na lopo prireditev že danos opozarjamo.
Dramsko gledališče
Operno gledališče
Dva delomržna tipa obsojena
Samskemu mizarskemu pomočniku, 30 letnemu Tonetu Zalctelju, je bil oblic prenadležen, 111rz.il je delo, rad je kra-
Kdo je bil utopljenec v Curnovcu
Poročali smo, dn so včeraj okoli 7.30 našli v Curnovcu, levem pritoku Ljubljanice, v bližini delavske kolonije Si-
ilel in postaval. Njemu sc je pridružila	birije moškega utopljenca. Bil je to 10.
samska kuharica, 33 letna Roza Stani-	septembra 1S!)9 v Ponikvi na Dolenj-
ševa Oba sta bila nestalnega bivališča,	skem rojeni France Zidar, tobaepi dela-
Tone Zaletelj je najprej sam lelos julija	vec, stanujoč na Cesti dveh cesarjev
ukradel neki stranki dva plašča iu žen-	št. 1«7. Zidar je v torek zjutraj vzel do-
sko obleko v vrednosti 1500 lir. Oba.	ma 1000 lir z Izgovorom, da si kupi
Zaletelj in Staniševa, pa sla 23. Julija	obleko. Pri njem pa so našli le 2 ban-ponoči vlomila v zaklenjeno stanovanje | kovra |>o 10 lir. Truplo so prepeljali ua Josipa Martiuca. Slanovaujo sla pošteno Zalo.
k premikajočemu se vlaku in mahal s pa lico, da so ga ustavili, ker so mislili, da potuje 011. Tam smo se zadnjič videli.
Resnično videli, kajti v filmu, ki sem ga marsikje pustil vrteti, sem^ zmerom
videl njegovo živahno mladeniško sivo-	_	_
laso postavo. Tak je naš dušni pasUr. | Četrtek, ?5."novembra, ob 16: »Madame But-
terfl.v«. Izvon. Oene od 32 lir navzdol. Petek, 26. novembra: Zaprto. Sobota, 27. novembra, ob 16: »Sneguročka«. Premiera. Izven. Cen* od Si tir navzdol.
Poizvedovanja
Naočnike sem zgubila blizu Hir-tnice.
Pošten najditelj naj Jih odda v upravi »Slovenen«.
■BI
In Lavtižar je bil samo dušni pastir. Saj je tudi filmanje dovolil samo zato, da je ljudem pokazal, kako je vse v redu in prav, čo nosijo dekleta kite in narodno nošo. On je s tem odvrnil iz fare pri-slriženo frizuro, kajti za lo narodno nošo je treba dolgih kit.
Ne smem pozabiti povedati, da sem takrat zadnjič videl dr. Jegliča, ko je bil namenjen k Lavtižarju. Nekaj dni pred svojo smrtjo se je dr. Jeglič poslovil od sorodnikov na Brezjah in rekel, da mora obiskati najstarejšega župnika v škofiji. In je šel siarček obiskat starčka in gotovo ni nihče pomislil, da se vidita zad njikrat. Hočem s tem samo povedati, kako visoko so ga cenili vsi. kako visoko ga je cenil njegov bivši nadpastir.
In potem je naneslo, da je moral Lav tižar bili za župnika sedmim in več fa-rain. Slar sivolas župnik je imel duhovno oskrbo, ki bi vsakemu mlademu kaplanu Knrt- 55 ur, vez.nno v polplatno 60 tir, segala čez glavo. On, Ahasver, je vzel tudi lo na sebe in skrbel za svoje ljudi. On, Ahasver, in naš eden najbolj moder nili župnikov. Co bi bili drugi časi, kaj vse bi bilo, kaj vse bi šlo na njegov grob.
n. y
Otroci!
r. Miklavža, dn po s p o m 1 n s k
MOJA MLADA LETA
Preditn Kr. Ilafner. Opromll nrh. VI. Gajšek
Prosite sv. Miklavža, da vas obdari s prelepo spominsko knjigo
vezave v celo platno po izbiri. — Imeli jo boste v življenju za spomin nn mamico, očka In prvo mladost.
LJUDSKA KNJIGARNA V UITBL.TANI Pred škofijo it. 5. - Miklošičeva ccsta št. f
Vojna ie visela na žensliili laseh
Leta 230. pred Kr. r. je mesto Sino-pe naročilo v mestu Rodu, ki je bilo takrat središče industrije orožja, nič manj ko za 100 tolarjev ženskih las. To nairočilo je dokaz, da so takrat mesta mnogo potrošila za oboroževanje, saj je bilo tedanjih 300 tolarjev toliko kot je sedanjih 130.000 mark, a ženske lase so uporabljali vendar samo za na-tezanje katapultov (naprav za metanje izstrelkov). Brez katapultov pa se ni bilo moči vojskovati.
Stnroveško sredstvo zn zamenjevanje
Ženski lasje so postali drago, a jako važno trgovsko blago, odkar 60 bili Rodčani dognali, kako dobro se v katapultih obnesejo lasje namesto živalskih kit. Ko je 1. 304. pred Kr. r. oblegal mesto Rod Demetrij, »rušilec mest«, so med dolgim obleganjem pošle vse zaloge živalskih kit za metalne naprave. Dasi so bile živalske kite, ki so bile strojene na Rodu, zaradi žilavoeti znane daleč po svetu, vendar jih je bilo moči slednjič le pretrgati. V najhujši sili so Rodčankc žrtvovale svoje lase, ki so jih zvili v vrvi in prepojili z oljem. Iz.kazalo se je, da so bili lasje še trpežnejši kot živalske kite, in z ženskimi lasmi je Rod v starem veku zaslužil mnogo denarja.
Jako važen predmet slaroveške industrije orožja so bile puščice in pa kamnilne krogle za metalne naprave. Splošno 60 narejali in uporabljali po 1 talent ali 26 kg težke krogle. A imeli so tudi orjaške »topove«, ki so bili po 10 metrov dolgi in 5 metrov visoki in so precej spretno zadevali na 300 m daljave. Normalno so v stnrem veku streljali na daljavo "500 m, a nekateri lokostrelci so streljali s puščicami tudi po 600 metrov daleč.
Kaj pripoveduje staroveški zgodovinar
Judovski zgodovinar Jožef Flavij piše, da je pri rimskem obleganju nekega mesta v Galiji kamnitna krogla odtrgala glavo nekemu Judu in je glava »sfrčala« 402 metrov daleč. Isti zgodovinar poroča tudi o uporabljanju živalskih in človeških trupel za streljanje, zlasti takih, ki so bili pomrli med obleganjem za kugo. Pri obleganji; Avaricuna so se prav posebno obnesli rimski lokostrelci. Z enim samim strelom so nekateri svojega nasprotnika
dobesedno pribili na drevo. Strel je
Erodrl skozi oklep, telo in drevo. — trelska tehnika, zlasti streljanje « puščicami, se je takrat razvila v pravo pravcato umetnost. Zato pa se ie tudi navzlic iznajdbi smodnika še dolgo časa ohranilo streljanje s kamnitnimi kroglami. Spočetka so imele krogle topov s smodnikom le velikost jal>olk'a in »gromski« topovi so v začetkih vzbujali še strah pri voj.ščakih, saj se je prevečkrat zgodilo, da se je cev raz-počila in pobila svoje lastile vojake.
Čez sto let kasneje so bili razni topovi »kače«, »kartavne« in »bombar-di« že znani po vsem svetu in so prišli že v modo. Mogočni knezi in posamezna mesta so tekmovali drug 7. drugim, kdo bo imel največji top. Največjega kalibra je bil pač tisti top iz začetka 16. stoletja, ki ga je še videti v dunajskem vojnem muzeju. Železne krogle, ki so bile težke po več ko 10 stotov in so jih streljali s tem topom, so imele premer SS ciu. Prevoz takih to-
pov je bil v srednjem voku težavno l>oglavje zase. Morali so ga razložiti, naložiti na več voz in ga peljati z več pari konj. Sredi 16. stoletja je tehtal tnk top 12.000 funtov — torej 6 toni
Granata — 4 železniški vagoni
V posebni zvezi sta veliki metalni stroj starega veka in pa orjaški top prve svetovne vojne — »Debela Berta«. velike staroveške krogle so imele isti premer kot krogle »Debele fSerte«, tn je: 42 cm. Te krogle so pred 2 in pol tisoč leti brez dvoma vplivale prav tako uničujoče kakor granate pri obleganju belgijske trdnjave v začetku prve svetovne vojne. Moč 42 centimetrske granate jo enaka sili 4 železniških vagonov, ki drvijo z naglico 'Ml km na uro proti betonskemu zidu. Če bi ta poskus kdaj zares napravili i vagoni, bi se vagoni brez. dvoma razbili, a modema granata prodre skozi beton bunkerjev ne da bi izgubila obliko in se razleti šele v oklepnih stenah.
Arktični junaki
33 let IzguMtenl v ledu. Žalostni konec /tndreefeve balonske polarne ekspedicije na severni leCa|
Kolo obhaja svojo 125 letnico
Leta J818 si je Karol Friderik Drais pridobil patent za svoj »tekalni stroj«,
ki ga jo bil iznašel. Ta svoj stroj je bil zgradil žo leta 1813. a šele leta 1817 ga je v Mannheimu javno predvajal. Njegov stroj Je vzbudil splošno začudenje in veselost. Stroj je bil sestavljen iz ogrodja s prednjim in zadniim kolesom, ki je bilo na njem tudi sedlo. Kdor 6e jo peljal s tem strojem, se je moral z nogami odbijati od tal.
Karel Friderik Drais, rojen 1785, je bil po poklicu gozdarski nadzornik na Badenskem. Zaradi dolgih potov, ki Jih je moral v svoji službi prehoditi, mu je prišla na misel iznajdba priprave, ki bi so z njo mogel človek peš hitreje premikati dalje. Ker je dobil v Parizu patent za svojo iznajdbo, se je »stroj za tekanje« po francosko nazival »draisina«. To ime (drezina) uporabljamo dandanes samo za službene vozove na železnicah, ki jih poganja motor.
Duhoviti mannheinski gozdarski nadzornik ni imel od svoje iznajdbe nobene korisli, in šele pozno je zaslovelo njegovo ime. Leta 1855 je francoski podjetnik Michau* odkupil njegov patent, a šole potem, ko je bila iznajdena prestava. A tudi Michaux ni imel še dobička od novega stroja. Tega so si pridobili po vojni 1870—71 Angleži, ki so imeli nekaj časa izključno sami monopol za izdelovanje koles.
Ali že veš...
... da se je paladin krog I. 1650 imenoval platneni ovratnik, ki je pokrival izrez krog vratu pri ženskih oblekah?
...da so si prvikrat stenografsko zapisali govor v parlamentu leta 63 po Kr. v Rimu? To je bil slavni Ka-tonov govor proti Katilini, ki so ga s tironskimi znaki, nekakšnim kratko-pisom, stenografirali.
Dne 6. avgusta 1030 je norveška lovska ladja na tjulenje »Bratvvnag« pristala na ledniškem otoku Vi Iti. Okrog poldne sta odšla dva člana posadke na kopno, da bi poiskala pitno vodo. Pri tem sta našla pokrov iz. aluminija. Jako sta se začudila tej, za tak otok naravnost čudoviti najdbi, še bolj pa sta osupnila, ko sta odkrila kmalu zatem napol v snegu zakopan čoln iz jadrovjne, ki so bili v njem različni, za to samoto pač nenavadni predmeti, kot znanstvene naprave, knjige, obleke in kuhalno orodje. Poklicala sta kapitana, ki je bolj natančno pregledal vsebino čolna. Pri tem je opnz.il nn nekaterih predmetih napis: »Andrec, pol. eksp. 1896.« Slehernemu severnjaku je znana balonska ekspedicija Andrec ja, ki se je bil 11. julija 1S97 z. danskega otoka pri Spizbergih z dvema tovarišema z balonom odpravil na severni tečaj in ni bilo odtlej ne duha ne sluha O njih. Blizu čolna je ležalo ob položnem obronku Andrecjevo okostje. Vsi prevzeti so stali tjulenj-ski lovci pred pozemskimi ostanki tistega moža, čigar drzno podjetje jc svoj čas spravilo ves svet v začudenje. Molče so iskali dalje in so našli v skalni razpoki okostje Strindberga, ki jc bil prvi umrl in ki sta ga bila ona dva pokopala. Truplo Fracnklevo, tretjega člann ekspedicije, so našli šele čez nekaj dni.
Nesrečen polet
Višji inženir v švedskem patentnem uradu. Salomon August Andree, jo v marcu 1893 razglasil javnosti drzen načrt. Z balonom je hotel prodreti do severnega tečaja in potem pristati na Aljaski ali Gronlandiji. Skoraj vsi tozadevni krogi so mu vneto pritrjevali in, kot bi trenil, je bila zn ekspe-dicijo podpisnnn vsota 128.000 kron. Njegovi tovariši so bili: 23 letni Ania-nuensis, profesor zn fiziko na tehniški visoki šoli v Stockholmu, dalje Nils Strindberg. znanstvenik in fotograf, in 27 letni inženir Fraenkel. Prvi vzlet, poleti 1896. so preprečili viharji, in šele II. julija 1897 sc je dvignil »Orel«, knkor so ti štirje nazvali svoj balon. A koj po startu se je zgodila nesreča. Dve tretjini vrvi. ki so za balon tako važnega pomena, se je po nesrečnem naključju izgubilo. Mimo tega je na stala gosta megla: »Orel« je izgubil neznansko veliko plina. Dne 14. julija so morali tovariši pristati na 84. stopinji zemljepisne širine. Vse, knr so imeli v balonu, so zložili nn sani in skušali doseči kako zavetje. Slednjič so prispeli na veliko ledeno ploščo, ki jo je veter in morski tokovi porinil v režo med Franc Jožefovo deželo in okolico. Konec septembra jih je ob krožila južna konica ledniškegn otoka Vitiija, vendar ne dovolj daleč, da bi bilo mogoče misliti na kak pristanek.
Smrt na Vitdju
Kar se je nato zgodilo, nam je le malo znano, ker ni bilo najti točnih za-
piskov po dnevu 2. oktobra. Pač so našli majhno beležnico Andrecjevo, ki je tičala v levem naprsnem žepu suknje. vendar se je v času 33 let pisava skoraj povsem zabrisala zaradi vode, zraka, toplote in plesni, a popisanih je bilo le štiri in pol strani majhne knjižice. A po fotografskem postopku je bilo inoči razvozljati posamezne besede. V Strindbergovem koledarčku je med 3. in 4. oktobrom zapisano: »llml |ioložaj,« in dne 5. oktobra: »Preselili nn kopno.« Torej sc je bilo tem trem posrečilo priti, najbrž v jako težavnih okoliščinah, nn Vit«. Ob sknlnntein obronku, v zavetju zoper viharje, so postavili šotor. Kar se jc potem dogajalo, je zavilo v temo. Le iz nekaterih odlomkov iz poslednjega Andreejevega dnevnika lahko nekako slutimo, kako jim je bilo. Na zadnji strani je govor o »Iresknnju«, »škripanju«, in »nnplav Ijenern lesu«. Mogoče so si nameravali postnviti kočo, dn bi bili zavarovani spričo teh strahot polarne zime. Zares so čez 33 let nato našli v bližini tabo-rišča dve skladnici naplavljenega lesa.
83. »Sedaj bo seveda pes vsega kriv. Kot bi ti že tolikokrat ne bila dejala, da ga vzemi k sebi in mu ne nosi več jedi v mlin,« je bruhnila Pepa in uprla roke v boke. No, kar hitro se spravita in pojdemo vsi trije nazaj!«
»Saj ste dobri, teta, a res ne morem. Ne morem več nazaj,« jc odmajala Mičca in glas ji je zatrepetal.
Samo še enkrat se nnm Strindberg odzove iz temine. A ta drobec je majhen in jako zagoneten.
Dne 17. oktobra je zapisal: »Domov. Ob 7.3 min. dop.t Ali se je bil z lova vrnil domov? To je skoraj nemogoče, saj v polarnih krajih ne hodijo tako zgodaj ua lov. Ali so se bili ti trije lotili obupnega posku>a. da bi dospeli na varno in so se bili potem, ko se jim to ni |iosrcčilo, vrnili v taborišče, izčrpani do smrti? Skoraj, da je bilo tako. če pomislimo na čoln in predmete v njem. Mogoče so bili splezali na otoški lednik in zagledali Stori), ki «e v jasnih dneh blesti semkaj? Zakaj je bilo Ae |>olno živil, nekaj stotin nabojev, dovolj špirita in vžigalic na razpolago? Res je kazalo, da oblačilu teh treh niso bila primerna za polurno zimo. I11 če stu zalo zmrznila An drče in Friinkel, kako je to, da njuni trupli nista ležali v spalni, krzneni vreči, ki bi ju bila obvarovala mraza? Same uganke! Ali so jih napadli severni medvedje? A potem njih okostja ne bi bilo tako cela. Mogoče jih je na lovu zalotil sne/ni vihar in so se ob povratku neposredno pred taboriščem izčrpnni zgrudili? Nikoli ne bomo mogli nntačno zvedeti, knko se je razvijala žaloigrn na Vitdju. Arktične pokrajine vsebujejo same čudo-vitosti in uganke in kadar mislimo, ila smo razrešili eno uganko, nas zmede sto drugih ugank...
Speča školjka
Ali si lahko predstavljaš spečo školjko, ki je sploh vsa taka, ko du bi zmeraj dremala? Pa so vendarle po evropskih ln severnoameriških sladkih vodah opazovali školjke kroglaste oblike, ki so spale, kar so je poznalo po tem, da so niso nič več pregihale male dlačico ob robu plašča, in da je srce utrinalo za četrtino manjkrat. Ko so z zunanjimi dražljaji školjko zbudili, je začelo srre normalno utripati in so tudi dlačice po-drhtevale. Školjka jo bila spet budna, oho zaklopnici sta so odprli in sprejemala jo hrano vase. .lako natančne glede spanja so pa miši. Bela miška spi vsakokrat po 45 minut, 6iva miš pa spi le 37 minut, nato se zbudi zn 45 minut in spet spi 45 minut, tako da je mišjo spanje jako zamotana zadeva, fte bolj natančen z ozirom na spanje pa je bil mladič — tjulenj, ki jo živel v najsevernejšem delu Aljaske ob reki Cal-ville in ga je raziskovalec opazoval. Če si ni iskal hrane je spal, a spal je zmeraj le po 30 sekund, nato jo odprl oči, pogledal okrog sebe, ali mu ne preti kaka nevarnost, pa je spet zaspal, a le za 30 sekund. Žaba spi po malem opoldne in zvečer in se tudi zmeraj prebuja, a belouška je budna samo dve uri, sicor pa spi ves dan.
Vsa nadstropja so zasedena
Večkrat opazimo, da si ptiči izberejo posebna drevesa za spanje, na katerih so zvečer zberejo in jih zasedejo. Ne vidimo pa tega nikjer na tako čuden način kot na Ceylonu, kjer spijo v poedinih »nadstropjih« takih dreves povsem različne živali. Tako jo neki znanstvenik opazil, da so prišle spat na spodnjo veje, ki so bile v vodi, belo in sive čaplje, na drugi strani pa so spali ma-rabuji in pelikani. Nad njimi so bile
na spodnjih vejah lastovke, nad njimi drugi ptiči in prav v krošnji drevesa so spalo velike ptico roparice. Ti spalni prostori so bili zasedeni tudi podnevi in sicer po netopirjih, ki spijo čez dan, ki so pa vsak večer odleteli proč, da so napravili prostor pticam. Tudi nekateri metulji, imajo navado, da spijo v družbi in sicer sedajo vsak d:in na Isti prostor in v istem vrstnem redu.
Telo kot spalni šotor
Za Človeško pojmovanje je drža nekaterih živali, kadar spijo, naravnost nerazumljiva. Mnogo žuželke se zagri-zejo v kako steblo lako, da jim vse ostalo truplo visi v zraku. Nekatere ose, ki se tudi zagrizejo v steblo, pa s hrbtom visijo navzdol, a zadek imajo pravokotno obrnjen proti hrbtu, tako da nastane kot 00 stopinj! Le z eno nogo se drži svoje spalno veje netopir, ki živi v tropskih pokrajinah, nato pa si ovije svoja široka krila okrog glave in telesa in spi tako kakor v šotoru, ki je v njem na varnem spričo sape in 6labega vre-inoiia. Visoko zravnan, glavo trdo držeč kvišku, pa spi žerjav južnoafriške vrste, a lenivec visi z glavo navzdol, štorklja pa spi, stoječa na oni nogi. Lo redko so živali, ki bi v spanju ležale tako kot človek, na hrbtu ali postrani.
Spanje na odprtem morju
Nad južnimi morji se spreletava albatros, ki je s svojim do I meter dolgim in tudi težkom telesom in dolgimi perutnicami, ki imajo razsežnost štiri in pol metra, resnični »vladar morja« in more po dneve in dneve dolgo letati nad odprtim morjem, ne da bi se utrudil. Težko |e misliti, da bi albatros na takih dolgih poletih kaj spal, saj so šest dni zaporedoma opazovali tega
Nezaslužena zaušnica
NI da bi dejal, da borih oporekal kakim temeljnim načelom glede na to, če očeije in matere dajejo čutih vzgojne, a dobro misle-če zaušnice. A kdaj pa kdaj se človek pozneje Ic spomni, da Je bil to ali ono pedagoško zaušnico po krivici prejel. Seveda boste upravičeno in celo ogorčeno vprašali, v kakšni zvezi naj hI bile krivične zaušnice In — Jereblke! A stvar Je tale: Ko sem bil še v tistih letih, ko človek tudi brez pametnega vzroka na vso moč rad pleza na drevesa, sem si nabral, v družbi z drugimi hlačarjl — dokolcnčarjl, več češarkov Jereblkovlh Jagod. Tam Je bil kar cel drevored samih Jc-rebik, ki Jih seveda niso bili posadili zalo, da bi služIle našemu nagnjenju k umetelnosti. Nam so se zdele Jcrehlkovc Jagode prav okusne in poteljenja vredne, zlasti še zato, ker v novembru, žal, nI bilo mogoče vrf rabutatt Jabolk, hrušk In sliv. In >na licu mesta«, to se pravi, ko sem zohal Jcrehiko-ve Jagode, io me prijeli In dobil sem zaušnico, ki Jo zdaj, po toliko letih, prav oKorčrno zavračam. Ila to nI, ila h| človek Jedel, ml Jc bilo rečeno, lo da samo nespametni ptiči zohljejo te Jagode, Ilržko-ne so celo strupene, se Je zhnla ena od tctii. ki Jc prisostvovala zaušnici. In pa — saj niso niti okusncl
No — In? Pozno, a ne prepizno, sem zvedel: Jereblkove Jagode so užitne ;n še Jako okusne. Seveda pa ne vse. Saj imamo tudi tu take vrste — grenke In užitne. A kaj smo mogli mi fantiči za to, če so modri in blagi mestni očetje zasadili v tisti drevored same plemenite in užitne Jereblke? .Nekatere vrste«, berem — glede na zaušnico seveda mnogo prepozno, .Imajo večje, po prvi slani sladke Jagode, ki nam dajejo Izvrstno mezgo ln Jih tudi v sladkorju zavite prodajajo.« In: »...nabiramo Jih od avgusta dalje, najbolje pa po nastopu prve slane, ker so potem niočnato In JI m Jc treba manj sinil-korja.«
Po prvi slani! No, tudi to hotanlčno-meteorološko odkritje smo Imeli že zdavnaj v mezincu.. Dokler Je bilo še toplo, nismo plezali na Jereblke (torej ne samo zato ne, ker so bila takrat Jabolka na razpolago). A ko Jc v novembru prišla zima na prve obiske, potem smo z navdušenjem žvečili moč-nato-rdeče Jagode — in sicer surove, nič v sladkor zavite in sploh brez sladkorja. Ce bi bila to vedela teta, ki Jc bila v zvezi s tisto nczasluženo zaušnico, ln čc bi nas vprašala, kako In kaj Je z Jereblkovlmt Jagodami, hi bila že takrat mogla storiti to, knr zdaj toplo priporočajo: Sok Iz Jcrrbikovih Jagod. Jcrcblkovo mezgo, Jcr-blknv nadev za na kruh. Vse polno vitaminov! A vitaminov ml fantje nismo šc nič poznali. Teta pa tudi ne.
»rekordnega letalca«, ko je neprenehoma letal. A spati mora ludi albatros. Zato si mislimo, da spi pač takrat, ko utrujen počene na valove iu zaspi na od-prtem morju. Tudi somi. ki so jih opazovalci po posebnih znakih spet in spel spoznali, so po tedne dolgo spremljali isto ladjo in v tem času brez dvomu niso spali. V pravom pomenu besedo ribe sploh ne spijo razen nekaterih izjem, kot so, na primer, ribe labridae. lo so lopo pisane ribo na obalah Evrope in ATrikc. Če postanejo te ribo zvečer »zaspane«, se uležejo druga polog druge, in sicor lako. da ležijo vsa trupla na desni strani: tesno so tiščijo drima drugo in se podpirajo, in lo na tatfom mestu v vodi, kjor jih nihče no moli. V taki »postelji« uživajo svoj nočni mir.
Turčija in njena vojaška sila
V sodanjl vojni jo turška vlada z vsemi silami skušala obdržati državo v nevtralnosti: prav zato pa jo napela vse vojaške sile. Kor je po prvi svetovni vojni postala Turčija z okrog 800.000 kvadratnimi kilometri ln približno 17 milijoni prebivalcev Izraaito nacionalna država — saj je 06 odstotkov vsega prebivalstva Turkov in so v ostnnku edlnole Kurdl omembe vrodna manjšina — jo bilo tudi vso prebivalstvo voljno prevzoti nase vsa broinena za večjo vojaško pripravljenost.
Vsesplošna vojaška obveznost velja z.a moško, ki so dovršili 20. leto do izpolnjenega 45. leta. Ta zakon pa je bil večkrat v zadnjih letih razširjeu ln poostren. Tako jo bil v aprilu 1. 1940 rok za vajo rezervistov podaljšan a prejšnjih 45 dni kar na štiri incsece. Potcin ko je bila v marcu 1011 ustvarjona možnost, da so ostali častnikj in vojaki i7. aktivnega kadra šo po 45. letu pod orožjem, jo odobril parlament v januarju 1342 podaljšanje vojaškega roka od povprečnega poldrugega leta odnosno dveh let kar nn tri leta. Kmalu zatem je bilo odobreno šo nadnljn.ie podaljšanje. Z zakonom o ohrambl državo (februarja 1041) pn jo hita določena delovna obveznost za oba spola od 16. do 61). leta v vseh primerih, pomembnih za vojno Izdelavo. Cela vrsta drugih zakonov iu odrodb pa je dala osno-
vo, po kateri bi eo dala izvesti v primeru potrebe nekakšna totalna mobilizacija.
Za oboroževanje so šle znatno vsote. — Reden vojni proračun od 1. junija 1031 do 31. maja 1035 je n. pr. obsegal 53.5 milijona turških funtov. V proračunskem letu 1041-42 jo že narastel na 161 milijonov. V proračunskem letu 1042-4,3 pa kar na 221.5 milijona. Dovoljeni so bili šo znatni izredni krediti, tako da je bilo v proračunskem letu 1910 41 izdanih vsega skupaj za vojsko 436 milijonov, v proračunskem letu 1941-42 jo bil izreden kredit 200 milijonov in v proračunskem letu 1942-43 jo bilo Izplačanih na izrednih kreditih za vojsko šo 1S0 milijonov turških funtov.
Stroški ob vpoklicih številnih rezervistov so zahtevali velik del odobrenega denarja. Povprečno je bilo vpoklicanih okrog 200.000 moi voč kakor v mirnih časih. Prišlo jo tudi do delnih mobilizacij, ki so sc pa spreminjale tako, knkor so jo spreminjal politični položaj. Potem ko so bili v aprilu 1041 vpoklicani številni lotnikl zato, da sc Izvežhajo, in so ostali šo naprej v službi, je bilo v aprilu leta 1942 žo okroR milijon mož pod orožjem. Tako je bil dosožen žo skoraj pravi vojni stalež, ki jo bil prora-čunan na en milijon in četrt. V juliju 1942 pa so se vpoklioi nekoliko zmanjšali, ker so bili iz vojaške službo odpuščeni pripadniki narodnih manjšin.
Suhozemska vojska, mornarica In letalstvo so samostojni deli oborožene sile, ki
jo pod poveljstvom predsednika In državnega glavarja Inenija. Ta povorja v miru poveljniško posle šefu vrhovnega stana. Na tem mestu je že 23 let marSnl Fevci Cak-mnk. V vojni pa so na to mesto imenuje tia predlog ministrskega sveta general.
O razvoju vojske v zadnjih letih nI podrobnih poročil. Aktivne edinice so bilo povečane, prav tako pa so bite ustvarjene rezervno enote. Po podatkih lz srede lota 1942 jo bilo ustvarjenih iz devetih vojnih okrožij — skladali so so z mirovnimi ar-madniml zbori — vsega skupaj že 13 ar-madnih zborov z vsega skupaj 32 pohotnimi divizijami, eno oklepno in eno konjeniško divizijo. Po en armadnl zbor je bil navadno vodno nastanjen ua vsaki strani morskih ožin. Tretji pn jo navadno doinovil mod Trapoeuntom in sirijsko mejo. Verjetno pa jo, da so bili večkrat izvedeni znatni premiki čet, kakor so jo pač spreminjal politični položaj. Prav zato so bila uporabljena znatna sredstva za razširjenje zi^ez-niškegii omrežja in ureditev cest, zlasti ua vzhodu in jugovzhodu državo.
Razčlenitev In oborožitev posameznih enot jo v Klavnem podobna členitvi v drugih vojskah. Pehota jo oborožena s puško vrsto »Mauser«. Deloma jih izdelujejo v Turčiji sami. Pehota ima tudi Hotehklss ln Mazim strojnico. Topništvo ima poleg starih topov deloma tudi nove, moderne lopova lz tovarn Vickcrs lil Skoda. 15 centi-
metrske težke Skodove havbice so n. pr. dodeljene armadnemu topništvu in jih prevažajo razstavljene v dva dela s čctvorniml konjskimi vpregami. Ti topovi nesejo 15 km daleč. Gorsko topništvo ima 7.5 cm topove vrsto Ilofors In 10.5 cm lahko Skodovo hnu-bice, ki jih vozita dvo vpregi razstavljene v tri dele. Med protiletalskimi lopovi je treba omeniti lahke topove s kalibrom 2 cm ln 7.5 cm Vickersove topove, ki nesejo v višino do 9000 metrov.
I.rtalstv0 Jc pred sedanjo vojno imelo 450 letal najrazličnejših vrst in le 8.'00 mož letečega osebja. V zadnjih letih so je stalež znatno povečal,, vendar še ni dosegel že leta 1037 Izdelanega načrta, po katerem naj bi Turčija dosegla tisoč vojnih lotal In 15.000 letalskih pilotov. Znatno jc zadn.ia leta tudi propagandno delo za letalstvo med mladino Samo v Iz.mirju sta posebni lotal-ski cdinici, kakor Izvldnlika edlnlca za velike razdalje ln borbena edlnlca. Glavni dol letalstva je dodeljen suhozemskl vojski. Vsega skupaj so to trije lelalskl polki; vsak ima dve borbeni ln eno lovsko skupino. V poletju letn 1042 so dogradili devet novih letališč. Ker domače letalske Industrije ni, so bila letala nakupljena v tujini v najrazličnejših državah. Vlada skuSa ta nedostatek odpraviti ln je dala zgradit) posebno tovarno za letalske motorje. V ju n 1 ,|-i leta 1942 so v neki letalski tovarni ob Bosporu zgradili prvo turško letalo. Prvn vaja s padalci jc bila Izvedena javno v Carigradu poleti 1912.
Mornarica nI sodobna, kljub temu. dn mora varovati razsožno otialo. Med večjimi enotami so le stare ladje, tako lela 19.10 preurejena oklepnica »Vavus, (nekdanja stara nemška »Goeben« lz prve svetovne vojne), dalje dve mali križarki »MeSidije« In »Ha-midijo« s 3300 odnosno 3800 tonami. Dve manjši križarki sodaj gradijo. Nove ruSil-ce naj b| dobavili Italija In Anglija. Ita llja je pred vojno dobavila Štiri, Anclcži Pa nič. Pred vojno je Turčija premogla dovet podmornic. Vseira skupaj z manjšimi enotami premore turSka mornarica 49 ladij s skupno 62 500 tonami. Trgovska mornarica, ki premore le 180,000 ton, ne mor« doprinesti k okrepitvi vojno mornarico prav ničesar.
Odkar je sklenila Turčija pogodbo v Montreuxu, je zgradila nb morskih ožinah nove utrdlie V zadnjem času pa tudi pas utrdb, kt naj varuje Carigrad pred Balkanskim polotokom na tako Imenovani Cnlalžn-črtl. (Neues \Vienor Tasblalt, No. 222).
Rcmain RolUnd še živi
Nedavno je alžirski radio n.inoved.il. di je umrl francoski pisatelj Romain Rol-land. Poročevalec lista »Petit Par:sicn« pa je imel razgovor z ženo pisatelja, ki žc od loto 1938 živi povsem zase pri Vcn-clayu v pokraiini Yo«ine Rollondova žena je izjavila, da se nicn 75-letni mož niti malo ne pritoži, da bi bil kaj bolan.
Džingiskanovi Mongoli na pohodu
Džingiskan je čakal kakor na proži. Čakal s priprtimi očrni kakor ris.
Kitanom se šo sanjalo ni, da jih nekdo za hrbtom opazuje, da je na preži najbolj divji jezdec vse Azije.
Nič hudega sluteč mu obračajo hrbet in vsi omamljeni tudi strme naprej proti zahodu. Hudo jih zanima prav vso, kaj sc tam na zahodu godi. Inm, zahodno od njihove dežele vlada veliki državi šah Korozije — .Mohamed. Njegova država je močno utrjena in ^e bolje opremljena. Njegovo K i tn jest v-o se razprostira od indijskih meja in Perzijskega zaliva do obal Črnesra morja in Kaspiškega jezera. Od Arabije do Aralskega jezera in do zahodnih pobočij Pamirja'sega oblast njegovega že/In.
Skoraj vsemu svetu, ki je inzpove-doval svojo vero v Alaha, je vladal .šali Mohamed.
Turki, Perzijci, Arabci so imeli že tedaj skupno vero iu ta vera jih je navdajala s fanatičnim navdušenjem, ki jih je napruvljnlo za najboljše in najbolj divje vojake tedanje dobe. Pravi gospoda? nnd vsem islamskim svetom, kalif, je tedaj sedel zagrenjen v Dagdadu. Nič kn j pomembne vloge ni igral. Mesto njega je bil resnični
regent in vladar islamskega sveta šah Mohamed.
ISil je to mogočen, pa tudi domišljav mož. Bahul ne je s čudovitimi naslovi, kakor: »Alahova senčni in »Islamski leve.
lako sta bili torej v Aziji dve veliki cesarstvi, ki jii je ločilo le ozemlje, na katerem so prebivali razmeroma slabotni Kitani. Razumljivo bi bilo že tedanjemu gcopolitiku, če bi seveda živel, da se bosta ti dve veliki državi, ko bosta prvič trčili druga ob drugo, udarili tako, da se bo v*e kar kresalo. Džingiskun in Mohamed: na eni strani mongolsko pleme, na drugi strani podčrtavanje nestrpne Mohamedove vere. Obe državi sta nadzirali obe tako sila važni prometni žili, ki sta vodili i/ zahoda nu vzhod. Džingiskan se ji je približal na vzhodu, šali Mohamed jo je nadzoroval na zahodu. Kakor hitro bi sc enemu od teli dveh /ljubilo ustaviti promet na tej res srčni žili, takoj bi drugi obsedel na suhem.
Džingiskan jo tehtal iu tehtal in iz dneva v dan postajal vedno bolj mrk in zamišljen, šali Mohamed je zahteval sila visoke davščine in carine za vse blago, ki je potovalo skozi njegovo
cesarstvo proti vzhodu. Potem so pa tirjali še Kitani neznosne dajatve za isto blago in robo. Kaj čuda, če je bil Džingiskan zagrenjen, nejevoljen.
lako nujno je potrebovul orožju. Se nu misel mu seveda ni prišlo, du bi z zlatom odtchtavul dragoceno orožje iz Damaska. Saj bi ga nazadnje lahko dobil ceneje.
In tako se jc zgodilo, da «o njegove hladne oči vedno bolj sropo gledale na ozemlje Kitanov. Prav od blizu st je začel ogledovati te ljudi. Kitani so bili strašno domišljavi, pa tudi zabiti. Niti pojma niso imeli, v kako presneto neugodnem položaju so bili. Prav vse-enc jim je bilo, če so vznevoljili šaha Mohameda ali pa spravili v slabo voljo Džingisknna, 7. naravnost usodno lahkomiselnostjo so se znali vsesti med dva stola.
Poleg tega je stari kitnnski cesar zagrešil več nepremišljenosti kar drugo za drugo. Tako je prišel nekega dne na njegov dvor I)žingiskanov najhujši sovražnik, liil je to Guhlug, sin n a imunskega kneza: tega je Džingiskan svoj čas temeljito premagal. Ognjeviti Gub Ing je prijezdil na kitnnski dvor z namenom, da bi tam znova organiziral borbo proti I)žingiskanu. Ker je bil Guhlug že od nekdaj kitnnski vazal, gn je stori kitnnski cesar pač sprejel. Dal mu je celo svojo hčerko za ženo. Več pa ne. Več si tudi
ni upal. Džingiskan se mu je zdel vendarle nevaren. Prav zato si ni upal, du bi skušal uveljaviti pravice svojega zeta in sporočiti Džingiskanu, da nikakor ne dovoli, da bi kdo žalil njegove vazale.
Guhlug je bil zaradi take bojazljive potrpežljivosti seveda zelo razočaran. ?,iv ogenj sovraštva je gorel v njegovem srcu. Ker torej stari cesar ni hotel ustreči njegovim maščevalnim željam, se je Guhlug odločil, tla ga bo strmoglavil. Previdno je pripravil upor v deželi in kar čez noč je bil slabotni cesar odstavljen. Guhlug po jc postal gospodar v kitanski državi.
Ko se je to zgodilo, je z zahoda začudeno pogledal proti mali državici šah Mohamed. Glej ga no, si je mislil, kaj nnj to pomeni.
No vzhodu pu si je ob istem času Džingiskan trdneje zategnil jermen, ki mu je držal šletn okrog glave.
Položaj se je namreč že |>opolnomu spremenil. Za Džingisknna je bilo i>o-polnomn jasno, kaj vse se je spremenilo in kako enostavna je postala zanj izpolnitev davnih želja: stara ugledna dinastija kitanske države je zaradi upora čez noč izgubila oblast. Sedaj ni bilo nikogar več, ki bi se. razen njega seveda, z vso pravico smel imenovati cesarja Mongolov. Se manj pa si jc kaj takega smel dovoliti takle prite-
pencc, premaganec, človek brez rodne zemlje, kakor je to bil Guhlug. Poleg, tega pn je vsa zadeva postala silno, pereča. Nesramni Guhlug se je namreč celo pripravljal, iln bi mobiliziral svo-, jc jezdece.
Kakor hitro je Džingiskan zvedel zu to, se je zganil tudi on. Konec jo bilo tehtanja in premišljnnju. Že zdavnaj je seveda napravil podrobne načrte, zalo je bilo tudi vse žc v naprej pripravljeno. Napočil je le težko pričakovani dan, ko mu ni bilo trebu več odlašati niti minuto.
Štafeta, sestavljeno iz najhitrejših jezdecev, je takoj oddrvela v Korejo, kjer se je tedaj Džingiskunov general Džebe s svojimi najboljšimi divizijami malo igral vojsko. General sc je kar vzpel v stremenih, ko mu je štafeta sporočila njegovo nalogo. Kur če/. l«)lovico širne Azije jo je odrinil in v pravljični dirki /drvel proti kitanski državi. Za njega in za njegove jez-dccc je bila to edinstvena zabava. Krasna dirko, tekmu, kakršne si še nikdar niso mogli privoščiti. Kakor armada somih pošasti so jezdili noč in dan. Don zu dnem, noč zu nočjo so se podili proti zahodu, ne da bi se menili, Kaj je nu levi, kaj je no desni. In tako se je moglo zgoditi, da jc že stala mongolska konjenica nn mejah kitan-skega ccsorslva šc preden je Guhlug dobro zavladal.
Žimo za žimaice
nudi najugodneje iz lastne naimoJerneiše, higiiensko Jf} ureiene tovorne

MJl&N JAdER
Tovarna: FUŽINE.
Prodajalna: fiiubliana 8v. Petra c. 17
Sčetkarske izdelke
vseh vrat, nudi najugodneje na debelo iz lastne tovarne
Iz Hrvaške
čiščenje posameznih krajev v Bosni in Dalmaciji. Hrvatsko ministrstvo za osvobojene kraje sporoča, da se čiščenje v osvobojenih krajih v Dalmaciji in Bosni uspešno nadaljuje. Nemške in hrvatske cdinice povsod uničuiejo posamezne komunistične skupine. Tako jc popolnoma očiščena komunistov že vsa obala sedmerih kaštelov med Splitom in Trogirom. Popolnoma varna je sedaj že tudi cestna zveza med Splitom in Sibenikom ter Splitom in Omišem Tudi elektra-na in tovarniško podjetje Dugi rat pri Omišu imajo v rokah nemške in hrvatske čete. Iz vzhodne Bosne pa poročajo o osvoboditvi Tuzle.
Sporočilo o smrti o. Dionizija Juriče-
va. 2upanstvo pri Poglavniku jc izdalo sporočilo o smrti o. Dioniziia Juričeva, ustaškega oficirja in prvega kaplana Po-glavnikovega dvora. Juričev padel dne 16. septembra v boju s komunisti pri vasi Butige nedaleč od Klisa.
Imenovanje glavnega ravnatelja za
javni red in varnost. Na predlog hrvatskega notranjega ministra jc imenovan za glavnega ravnatelja za javni red in varnost dr. Mikutin Jurčič, stožernik v glavnem ustaškem stanu Dosedanji glavni ravnatelj za javno varnost dr. Filip Cer-venkovič je razrešen dolžnosti lega položaja.
Dr. Vrančič pomočnik hrvatskega notranjega ministra. Na predlog notranjega
ministra dr. Lorkoviča je imenovan za pomočnika notranjega minslra dr. Vjeko-slav Vrančič, državni minister.
Zvišanje nagrade za učitelje na pomožnih ljudskih šolah. Hrvatsko prosvetno ministrstvo je v sporazumu s finančnim ministrstvom zvišalo nagrade vsem učiteliem na pomožnih ljudskih šolah na 3000 kun mesečno.
Občni zbor Hrvatsko-slovaškega društva v Zagrebu. V Zagrebu je bil nedavno občni zbor tamošnjega Hrvatsko-slovaškega društva. Občnega zbora se jc udeležil tudi slovaški poslanik dr. Joscf Cieker ter je imel na njem govor o nalogah hrvatskega in slovaškega razumni-štva zaradi tesnega in prijateljskega sodelovanja in podpiranja hrvatskega in slovaškega naroda. Po poročilih društvenih odbornikov je poroča' o svojih vtisih s potovanja po Slovaški tudi dr. Josip Andrič, najboljši poznavalec kulturnih in ostalih razmer v Slovaški me-1 Hrvati.
It Srbije
Ri^zširitcv beograjskega pristanišča.
Beograjska mestna občina in sedanja srbski državna uprava sta pričeli nedavno razšlrjevati beograjsko savsko in donavsko pristanišče. Pri delu je zaposlenih mnogo delovnih moči, ker pristanišče razširjajo v dolžini dveh kilometrov.
t£L
KINO SLOGA
2J-5C
V nim lepih filmo*, ki fih preitvnlanio, bo uiilek iu vsukognr, kiloi bo videl filui 7 nu jpestrejio vsebino
»Bratec ti moj«
Izza dobe pesnikot Raimunda in Grillpar-zerja Sodelujejo najboljši umetniki: liani lloft, Hermanu 1 himifc. Marte llarell, Wiu me Markus. Jane Vilden, Paul llorbigcr Režija: Hans Ihiinig. Dunajska filharmonijo
PREDSTAVE ob delavnikih ob IS In 17. ob nodoljdh: 10.30. 15.50, 15.50 in ob 17.50.
TEL
KINO DXIO\
22 21
Je li mogoče med dvema zal jubljencemn sumo prijateljstvo? Odgovor vain daje film
»Ljubezen v poletju«
V glavnih vlogah: Wlnnie Marku«, Lotte lang, O. W. Kischcr in drugi odlični dunajski igralci. PREDSTAVE ob delavnikih ob 1S.50 In 17.50.
S ^pod. Slajerskcga
Življenjski jubilej. V svojem družinskem krogu je% praznoval 15. t. m. osemdesetletnico svojega rojstva posestnik Franc Klinar, član krajevne skupine Celje-Ostro/no.
Zabavni večer v Ptuju. Tod okriljem urada za ljudsko izobrazbo Štajerske domovinsko zveze je bil te dni v ptujskem nemškem domu zabavni večer, na katerem je sodelovala tudi godba na pihala iz Majšpcrka.
Božična razstava v Mariboru. Preteklo nedeljo so v Mariboru odprli božično razstavo. Na njej se obiskovalci 1 ali ko prepričajo, da je tudi se v sedanjih vojnih razmerah mogoče pripraviti kak priboljšek za božične praznike*
Nc miloščine — ampak pomoči!
ČRKOSLIKARSKEC.A
ali pleskarskega pomočnika. mlajšega, takoj sprejmem. Kruljc karol, crkoslikar — Urcg St. 6.
GOSPODIČNO poSteno in vestno, vajeno protlaje sadja in zelenjave, sprejmemo. Naslov v upravi »SI.« pod St. 583.
REPO IN ZELJE
/a ribanje ter korenje i u peso za krmo ku-kupe C.ospodarska z\c-za, Ulenveisova 29.
ALI VESTE,
da vozi velik del avtomobilov danes s premogom? Od kdaj. po čigavi zaslugi iu kako, boste brali v prihodnji »Svetovi« Številki! NaroČite se na »Svet«.
REVNA SLUŽKINJA je zgubila dne 23. t. m. denarnico z manjšo vsoto denarja in glavo novembrske živilske nakaznice na ime Ilaler Jožefa. Najditelja prosim, dn odda najdeno upravi »Slov.«
JEDILNICO moderno, iz orehove korenine, malo rabljeno, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8023.	(S
DAMSKO IN MOŠKO
KOLO
v odličnem stanju zelo poceni naprodaj. -Subičcva 3 (dvoriščno poslopje).	(oo
IŠČEMO
strojne ključavničarje in avtomehanike. — »AMOT«, lic/i g rud II.
PRECEJ ZGODOVINE
ie v ozki zvezi z jeklom! Začetek pa ima pri kovaškem železu. Mnogo koristnega o tem boste brali v peti »Svetovi« številki.
IZREDNA PRILIKA! 2 avtomobila in 2 motorni kolesi, najnovejši modeli, v odličnem stanju, zelo poecni naprodaj. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Zaradi selitve« št. 8023.
STEKLENICE razne vrste, kupujemo. Plačamo dobro. Na vašo željo jih prevzamemo na domu. - M. (Justin, Vodnikov trg Št. 2.
PAPIRNICA
Bahovoc Ivan, Tromo-stovje-Krcsija, prodaja beležne in žepne koledarje že za I. 1044.
SLEHERNIK NAJ BERE »SVET«!
CVETJE no najni/ii ceni se dobi pri Balob, Kolo dvorska 18.
HARMONIKARSKI
tečaj. Dijake, dijaki nje ter ostalo mladino vabimo, da se vpišejo v harmonikarski tečaj. Naslov v upr. »Slov.« pod 6t. 7881.	(u
PISALNI STROJ znamke »OLIVER« in
Iiisalno mizo iz smrekovega lesa, dobro ohranjeno, prodam. — Naslov v upravi »Slo-venca« pod št. 7660.
RADIO APARAT
znamko »Rlaupunkt«, 5 cevni, model 1940.41. ugodno prodam. Domobranska c. 27, priti.
KLOBTJ£AHNA
„P A J Kw
Vam strokovno osnaftl, $ preoblika in prebarva Vad klobuk, da Izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča
RUDOLF P A *V K , LJUBLJANA, SV. P ISTRA CFJ3TA ST. 88
MIKLOŠIČEV* 0JC8TA ST. n (Nasproti hotela Union)
H»MM#MMMMM»M
POSESTVO! V bližini Ljubljane sc i odda v najem ali v 1 •/• pridelka večje posestvo resnim, pošte- I nim ljudem. Pismene » ponudbe upravi »Slo- j venca« pod »Lepo po- j sestvo« 8029.	(p j
N MtOč ItJTE IN HERITE »SVET«!
OD »MAMA« MLEKA
prazne škatlje zopet kupujemo. H. Guštin, Vodnikov trg 2.
JE LOV (SMREKOV)
rezan in tesan les, kakor tudi brestove, bukove, hrastove, ja-vorjevc, jesenovc, lipove in orehove plo-dobite v skladišču zadruge »Marad« v ?.i-vinozdravnliki ulici — za Cukrarno.
GOJZERICE St. 27 ali 26. kupim. Naslov v upravi »Slo-vvnea« pod št. 8021.
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrentjra sočustvovanja ob bridki Irpubi našega ljubljenega sinu, brala, strica in svuku, gospoda
Ahšina SCarola
mestnega računskega Inšpektorja
se tem polom vsem najtopleje zahvaljujemo. — Posebno se zahvaljujemo g. dr. Matko Ivanu za vso skrb in požrtvovalnost ob času bolezni pokojnega, načelniku fin. oddelka mestne občine g. dr. G rosi ju Leopoldu za poslovilne besede, vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem. ki fte pa v tako častnem številu spremili nn njegovi poslednji poti. — Sveta maša zadušnica zn pokojnega bo v petek, dne 26. novembra ob 8 zjutraj v župni cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, dne 24. novembra 1943

Nepričakovano nas jc za vedno zapustil naš zlati nenadomestljivi očka, ded, tast, gospod
Ludvik Avgust
višji svetnik državnih železnic v pokoju
Blagopokojni leži na svojem domu, Cigaletova ulica 1. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 25. novembra 1943, ob 4 popoldne z Zal, iz kapelico sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 23. novembra 1943.
Globoko žalujoči: Avgust, Fcrdo, sinova; VI a sta, hčerka; M a I v i n a , snaha; Peter, vnuk. in ostalo sorodstvo
F. CHIESA
10
Teta je počasi spustila roke in stola nepremično pred nečakinjo. Gledala jo jc nepremično z velikimi rjavimi očmi, ki so se zdele še čisto mladostne, če se je gospa Irena smehljala. Zdaj pa se ni smehljala, pač pa so njene oči izražale veliko začudenje. Ne niso ji bila všeč presenečenja. Tudi ji ni bilo prav, da je deklica začela govoriti o tako resnih stvareh, sredi razgovora o kosilu. Stokrat je že rekla nečakinji: Pridi k nam in pusti one tepce naj jih vzame vrag. .. Prinesi semkaj svoje cape, dokler imaš še čas Amarilis pa ji je odgovarjala: Ne, teta, ne morem. Kar ne morem se odločiti. A zdaj, ko se je končno odločila, kakšen obraz je naredila teta Irena. A prav tedaj se jc prikazal na vratih stric. Približal se je s svojo zibajočo hojo, z rožnatim in pohlevnim obrazom ki je bil tako skrbno obrat, da se je zdel še čisto mladosten. Zadovoljno je godel pred se: »Prav. Amarilis, da si prišla, prav..« Obstal je zibajoč se na dolgih nogah pred obema ženskama in si mel roke. Gospa Irena pa ga je pograbila za laket in ga obrnila: »Spravi se mi odtod! Te bom žc poklicala, ko bo čas za kosiloMz ginil
nila mu je v roko časopis in ga porinila proti vrtnim vratom. Zaprla je vrata za njim in sc nato vrnila k Amarilis, kakor da bi ji hotela narediti bogve kako pridigo. A dejala ji je le par besed: »Ah, končno si le uvidela1 Kaj ti govorim žc štiri leta?... A če ima kdo trdo bu-ticol ...«
XV.
Ko sta popoldne ostali sami ... Stričev popoldanski spored, je bil sledeč: najprej je popil kavo, nato pokadil cigaro, ki jo je navadno načel skrivaj že zjutraj; potem je odšel eno uro počivat, nakar se je zopet spravil nad časopis. Ko ga je temeljito predelal jc odšel no sprehod do bližnje vasi, kjer je stala njegova rojstna hiša. Ko se je vrnil iz Amerike, jo je dal prenoviti, a ko se je poročil, jo je moral zopet zapustiti, ker je tako zahtevala njegova nasilna žena. Odpiral je v«ak dan tri ali štiri okna po nekem določenem redu, tako da je vsaka soba bila vsaj enkrat na leden prezračena. Medtem jc prišla botra Liza, ki je sama gospodarila na vrtu. Gospod Jona Tantardini, ki je bil tako pohleven pred ženo, je skušal priti na svoj račun pri Lizi s tem, da ji je
je navadno uporabljal prav iste besede, kot jih je njegova žena uporabljala zanj. Liza jc vse sprejela, vse obljubila, a potem storila to, kar ji je bilo po volji. Tantardini pa se za to ni zmenil; glavno je bilo, da jc mogel pol ure govoriti kot pravi gospodar. Nato se je vrnil domov bolj vzravnan kot ob odhodu, z neka] redkvicami ali paradižniki, ki jih je gospa Irena sprejela z navideznim prezirom.
Okrog štirih sta torej obe ženski ostali sami doma. Stric je odšel na sprehod, služkinja pa je prala ob studencu na koncu vrta. Teta in nečakinja sta sedeli v hladni veži pred kupom nogavic, ki jih je bilo treba zakrpati
»Torej.« je nenadoma teta prekinila molk, »kaj se je zgodilo?«
»Nič posebnega. Le zdržati nisem mogla več.«
Na kratko ji je opisala zadnje dogodke. Posebno je poudarila Nežiko in Ari-ano, ter so se ji ti dogodki, zdaj, ko jih je pripovedovala, zdeli preveč malenkostni v primeri z njeno odločitvijo. Tudi teta jo je gledala, kakor bi hotela reči: »Je mar to vse?«
Hotela jc povedati vse še enkrat, kakor tisti, ki hoče nekoga prepričati, a brez uspeha.
»Sicer pa,, jc dejala po kratkem molku, »vse moje stvari so Še ostale tam.« »Kaj hočeš reči s tem?« »Seveda, teta Saj vendar vidiš, da so
.Hirala, ko DO ca5 7.a KUMIU' • na	ia,.u.i p.,	=	-- ■■ . -	■	_____„,Ur,„ M nr
Hočeš časopis? Tu ga imaš!« Stis- z viška pošiljal ukaze in graje. Pri tem te stvari popolnoma brezpomembne. Mor-
da ni bilo prav, da sem jih hotela zapustiti.«
Teta je nepremično upirala v nečakinjo svoje živahne oči, ki so včasih postale strašne, njen obraz je postal strog in trd.
»Dovolj!« je vzkliknila. »Naj bo to zadnjikrat. Tukaj ukazujem jaz. Prišla si in ne boš se več ganila odtod.«
Nato je še pristavila: »Svoje stvari 61 pustila tam. Jutri poidem sama tja z vozičkom, in odnesem vse.«
»Saj moram tudi jaz iti s teboj ...«
»Nikdar ne Ti ostaneš tukaj. Zvečer mi boš naredila seznam svojih stvari. Tudi če pozabiš kako cunjo, nič ne de.«
»Ne gre samo za to, teta .. .«
A ni pristavila drugega. Zdelo se je, da je vsa zaverovana v krpanje nogavice. Ko pa je zakrpala luknjo, odrezala nit, je nadaljevala, kakor da bi sploh ne bila pretrgala razgovora.
»Ne samo zato, teta. Če sem se že odločila, da zapustim očetovo hišo, nikakor ni prav, da grem, kakor da bi zbežala. Vem, da lahko grem. A prav zato ni lepo, da odidem na tihem, kakor da bi ušla iz ječe. Morda bi celo bilo bolje, da počakava, dokler se ne vrne oče. Posebno njemu moram povedati o svoji odločitvi. Saj me razumeš, kajne?«
Teta Irena je prav dobro razumela. Toda bala se je, da bo Amarilis ostala doma, če se vrne Katera druga teta bi ji odvrnila: Ne zaupam ti. Ni treba, da se izpostavljaš brez potrebe. Teta Irena pa ni imela navade, da bi se opravičevala, če
je vedela, da ima prav. Odvrnila je torej z gospodovalnim glasom:
»Neumnosti Zdaj si tu in boš ostala. Za vse drugo poskrbim že sama.«
XVI.
Sklenila je, da bo telefonirala Pardi-jevim, da ostane Amarilis čez noč pri njej. Nihče se ni oglasil »Kaj ste vsi umrli?« je zakričala. Končno pa je zaslišala Nežikin zasopljeni glasek: »Že prav... Razumem...« Nato je obesila slušalko,
»Neotesanka!« je zakričala teta Irena v telefon, čeprav Nežika tega ni mogla več slišati. Še več bi ji bila rekla, če bi ne bil prišel v tem trenutku gospod Jona in vprašal, kaj se je zgodilo.
»Nočem sitnih radovednežev za svojim hrbtom, kadar telefoniram.
Najprej je teta Irena hotela poslati moža k vragu; toda premislila se je. Zdelo se ji je, da je vendarle nekaj važnega, če vzame nečakinjo za stalno k sebi. Ni bilo torej mogoče, da bi se iznebila soproga kakor navadno z besedami: »Nič ni zate « Nikakor pa ni hilo treba, da bi pojasnilo zvenelo kot dolžan odgovor.
»Pojdi z menoj. Potrebujem nekoga, da mi pomaga zložiti rjuhe. Služkinja mora pripravljati večerjo.
Ko sta zložila vse rjuhe, ki so bile še nekoliko vlažne, se je teta Irena postavila pred soproga, kakor da bi šele sedaj opazila njegovo samovcznico.