ujmami f Posamezne Številke« Navadne Din 1*—> ob nedeljah Din 1*50. »TAROR- izhaja vsakdan* nedelje in praznikov, ob ' datumom naslednje« * mesečno po pošti {, '$■ »emstvo D 20*50, /, P 14*-, na iz* .// '/// 2/7 inserati po r - >2^ Naroča se pri uprav; ' / MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4. rfiw TABOR Leto: IV. Reakcija. Reakcija je na pohodu. Postojanka ' **_ Postojanko pada v njene roke. Turski, Grška, Madžarska, Bolgarija — več jih je v velikem taboru, ki Pripravlja na boj proti demokraciji. Reakcija je čudovito dobro zakrinkana, tam ima krinko krščanstva, ondi krin-nacionalizma, drugod celo krinko so-rializma. Tam je narodna, tu mednarod-Njena moč obstoji v zlorabljen ju blestečih gesel, v, dobri propagandi, v begati v m kritiki. No vršnemu opazovalcu tee zdi, da so Pek reti v Turčiji, Bolgarski, Madžarski, Bavarski, Italiji itd. nekaka renesansa bacionaiizina, gibanje za preporod nabodov na zdravi in krepki podlagi. Če Pod vržem o te različne pokrete natan-Cn«jši analizi, vidimo, da so silno heterogeni in da imajo malo skupnih točk Pozitivnega značaja. Skupna jim je zgolj nesativna stran. To stran pa imenujemo ^akcija. Reakcija — proti komu irf čemu 7 a®delil bi jo v dve vrsti: na eni strani, oralna, na drugi strani politična re-oija. Primeri naj, dokažejo utemelje-h06b te teze. k ^°Ntična reakcija je naperjena proti ma 0111,1 P°Ntičnemu redu, ki je nastal vojnega stanja ob koncu leta fetčni irajt 60 ^ v Evropi porušil na dui’T, 'h držav, ki jo bil ustvarjen ^tnskem in znova P°trien na ber‘ (, . °ttgresu. Na mesto tega siste-jjjj ffa Poznamo pod imenom »evrop-lih nastopil sistem' ma- lt6Vf 12av- Nemčija je bila oslabljena j1 ^TT0’ vo-iaško in' gospodarsko — . ?. £'° J brije glavni atributi njene Joči. Avstro-O.srrska je izginila po-pol-ma; na tleh veliko Rusije se jo razvila čela vret a samostojnih obrobnih drža-iric. Mirovne pogodbe so prinesle ogrom-■h-o političnih sprememb. Več vladarskih Rodbin’ je bilo poni Žanih meti meščane, Plemstvo jo izgubilo predpravice, veleposestva so začeli deliti, armade razpuščati. Težko si je predstaviti, koliko sil bilo zvezanih s starim1 stanjem in kako velikanska katastrofa je bila pravzaprav ta izprememba političnega reda. , aravno je, da ona Nemčija, ki je vtfdi-^ Svetovno vojno in katera ni čutila «sti, ko iso generali podaljševali vojno p stradanje, ne čuti vesti niti danes, . . . pričakovana preorijentacija ni , a opila in Nemci so danes ^ -lil -i\cuivi Rii uanes uverjeni, dej"10 niihova vojna pravična. Le premoči zaveznikov in radika - 1 domačih J-----— 3e, Pripis sati, demokratičnih življev da se Nemčija ne upira Avfdhi novega reda. Upira pa se z Vit e P T . sre(lstvi in eno od najučinko-kom 1 36 Propaganda, ki služi intere- jav, .reakcije, Politična reakcija se po-eij' "p Madžarskem, v Bolgariji. Tur-Avstriji. Njen' glavni cilj je lik • s^cm' malih držav, ustvariti ve-fciii TTri^e’ Preprečiti demokra-tiza-5cjo Takšno tendence obvladu- ? ant-idcmokratičiie kroge v vseh na-onih deželah. hln' °VTa^e^ k staremu hoče tudi šoci-ge-a reaikcija, ki je večinoma tesno zdru-8 Politično reakcijo. Priznavamo ;v . a Je tu vprašanje zelo kočljivo. Po se jo v vseh novih državah uvelja-Jta, Zv- mali človek. Široki ljudski sloji, L^rih skupna karakteristika je: skro-n(j. \ ,£°Sp°darska sredstva, so postali ^Ocilon čmitelj v državi. Ti sloji pa so kult',,rno’ Politično in' gospo-htoi 5 .označu.ie jih šibkost, nesamo-JHost inl velika dovzetnost za dema-Nrcveč so se dali izrabiti od eno-doktrinarjev, ki so jih deloma lev,i0°’ kar je Prešlo ka-- o, cije vrhunec je veliki gladi Maribor, nedelja 1. julija 1923. Posamezne Številko« Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO «c aahaja v Mari-boru, Jurčičev« ul. št. d, L nad* ctropfe. Telefon interurb. št. 276. UPRAVA $o nahaja v Jurčičevi ylici št* 4» pritličje, deano- Telefon št 21. SHS poštnočekovu) račun štev. 11.787. Na naročila brc* denar]« «e «« eair«. — RokopUi so «e vračajo* Številka: 145 Iz narodne skupščine. Zakon o dvanajstinah y načelu sprejet, prvi del tudi v špccijalni razpravi. Novi davki odobreni. ri* B o 0 g r a d, 28. junija. Vidovdanska seja narodne skupščine se je vršna v znamenju debate o dvanajstinah. Zakonski načrt je razdeljen v tri dole. De-i bato je otvoril demokrat dr, Šečerov z obširno kritiko predloge. Grajal je zlasti, da dobimo mesto pravičnega zakona o izenačenju davkov nove skrajno krivične doklade. Zakonski predlog je bil na to po govoru Nemca dr. Krafta sprejet v načelu z 105 proti 10 'glasovom1, Beograd, 29. jun. V današnji seji narodne skupščine se je pričela špecijal-na razprava o proračunskih dvanajstinah. PosL dr. Kumanudi je ostro kritiziral finančno politiko sedaj ne vlade. 1 Hoče vedeti, odkod jemlje fin', minister denar za intervencije pa borzah. Fin. minister mu odgovarja, da tega no more povedati, ker bi to radi vedeli tudi mnogi bankirji. Dr. Kumanudi ga odločno zavrne, da ga mi vprašal kot bankir, ampak kot ljudski zastopnik. Govorili so še nekateri poslanci, nakar so bili členi 1—17 sprejeti. Odobreni so s tem krediti za julij, avgust in september v iznosu 2 milijard 33,649.357.60 Din., daljo posebni krediti za ministrstvo javnih zgradb v znesku 140 milijonov, odobreni so novi davki v obliki »izrednih doklad« 5 din. za vsak dinar zemljiškega davka ter 30% na vse ostale neposredne davke in doklade, izvzennši invalidski in poslovni davek ter na davek od uradniških plač. Po atentatu na Paššča. Atentator normalen. — Preiskave v Beogradu iri Zagrebu. Beograd, 39. junija. (Izv.) »Novo- samo za to, da bi vzbudil pozornost ha siti« poročajo: Beograjski mestni fizik se. V zadnjem času je bival v Zagrebu jo proučil duševno stanje atentatorja in Skoplju. Včeraj je dospelo iz Zagre-Rajiča ter ugotovil, da je popolnoma ba gradivo temošnje preiskave, nakar normalen i,n zato odgovoren za svoj čin. sta z večernim brzovlakom) odpotovala Beograd, 30. junija. (Izv.) Krimi- v Zagreb dva policijska agenta Iz Gko-nalmi oddelek mestno upravo z vso vne- plja doslej še ni podatkov o tamošj.fji mo nadaljuje preiskavo zoper atentator- preiskav* v tej zadevi, ja Rajiča, ki je izvršil atentat na mini- Zagreb, 30. junija. noči cl četrt sirskega predsednika Pašiča. Doslej je ka na priek je tukajšnja kriminalna pobilo zaslišanih nad 40 prič, izmed kate- licija v zvezi z atentatom na Pašiča iz-rih so nekatere podale zelo važne izja- vršila hišne preiskave pri dveh ostbah, vo in' podatke. Rajiča brez prestanka za- ki »te Silani z napadalcem Rajičem, slišujejo. On1 govori mnogo in s samoza- Preiskave so bile brez uspeha, vestjo človeka, ki si je svest, ,da ga ob- Beograd, 30. junija. »Politika« po-činstvo »ado posluša. Pogosto pride V roča: A tehtat na g. Pasna je še vedno svojih izjavah v nasprotja ter spremi- predmet živahne diskusije v političnih nja svoj zagovor. Prvotno je izjavil, da krogih. Daši govorijo vsa znamenja za jo streljal na Pašiča, ker je pokazal pre- to, da je atentat čin posameznika, ven-malo energije v nastopu proti Radiču, dar nag Ujejo politični krogi k nazoru, drugič pa je zopet izjavil, da je izvršil d-a ima e h bije motive in ča je hotel do napad iz maščevanja, ker ni bil več seči utis na inozemstvo. Zato so zahteva sprejet v službo pri reparacijriri komi- najstrožja preiskava. Njkateri politiki so siji. Pri včerajšnjem' zaslišavaiiju pa jc colo mnenja, da je atentat le del zelo zasmtehljivo izjavili, da sploh ni imel na- dobro pripravljenega načrta, da mena napasti Pasica, temveč je streljal Evropa vpogtavi v predvojno stanje. Hrvatska zajednica postala Radičeva ločila za do-šedajnemu popolnoma na-služkinja. . spro-tujoče stališče naperam! opoziciji. Zagreb, 30. junija. (Izr.) V četrtek ^ Pa bržkone čaka na^ ugodnejšo in petek se je vršilo v društvenih prostorih Hrvatske zajedpice veliko posve- tovanje stranke. V četrtek je zboroval poslovni odlbor, v petek pa se jc vršila plenarna seja strankinega odbora, kate-to so se udeležili tudi delegat je iz okolice. Poslovni odbor je razpravljal o po priliko, da svoje načrte izvede. Iz češkoslovaško narodne skupščina Praga, 29. junija. (Izv.) Na včeraj šnji seji narodne skupščine je bil odobren naknadni kredit za podporo brezposelnih v znesku 20 milijonov čK. Na- litičnem položaju z ozirom na Rezultat T-6 bil sprejet zakci1, 0 davčtlih . zadnjih volitev, ter o možnosti novih la-|Savah Pri združitvi delniških družb volitev. Na dnevnem: redu je bila tudi Za;k(>n 0 socialnem' zavarovanju ter no organizacija hrvatske inteligence. Na vc ° °ddaji premoženja sta bila odka plenarni seji je govorilo več govorni- zana pristojnemu odseku. Vlada jc po kov, ki so tolmačili mnenje hrvatske in- ablasceoa, da brez predhodnega o.dobro teligenče. Sprejeta je bila resolucija, n^a Parlamenta lahko sklepa trgovinske ki se izreka za sodelovanje z Radičem. P^sodbe, Komunike bo objavljen danes. Potresni sunki v Italiji. Pred ostrim kurzom na IlrvatskCm. Rim, 29. junija. (Izv.) V Livorni in Beograd, 30. junija. (Izv.) Pred- Eol°gni so včeraj občutiti lahke potres-včerajšnjim sta prišla v novinarsko lo- ne stm.l-ce. O kakih fioskcdbali doslej šo žo y parlamentu radikalna poslanca n* Smrt bolgarskega politika. Sofija, 29. junija. (Dv.) Danes je Simonovič in Mihajlo Rankovič ter izjavila, da jc med opozicijo ih večino v: radikalnem klubu radi novih davkov ustanovitelj TadikaJne stranke v dosežen popolni sporazumi Pri tej prili- Bolgariji Canov. Pogreb se ;bo vršil na ki sta poslanca v razgovoru z novinarji broške države in njegovega rojstnega tudi izjavila, da še čudita, zakaj vlada mosta .Vidina, tako odlaša z odločnim' nastopom proti Radiču. Bila sta mnenja, naj bi vlada BORZA, imenovala kakega dobrega srbskega- o- C ur j 'li, 30. junija. (Izv.) ProdJborza, krožnega 'načelnika za pokra j inskega Pariz 34.20, Beograd 6.20, London 25.88.. namestnika v Zagrebu, ki bi na Hrvat- Berlin 0.0032, Praga 1G.90, Milan 24.95, »kem! zopet vzpostavil red. V političnih Dunaj 0.0079%, žig. krone 0.0080, Budim ktoaUi yladi fflncnje, da se_ jri.ad.fi fid- ££|t,a (gagava 0.05. Sof)j.u' S3.1U.. Rusiji. Demokracija jc tako razcepljen na, da ne more ustvariti ničesar trajne-i ga, dokler se ne postavi na pozitivna tla' in ne združi svojih sil za takozvani etapni napredek, to so pravi: ■ No posegaj predaleč, najprej izrabi to, kar imaš pred sabo! V revoluciji so se pač tresle gore, a rodile so se miši. Revolucije 'sp se po večini izjalovile; ljudje so postali! razočarani in posledica je ta, da so zatekajo k staremu. Glavna težnja, ki preveva večino prebivalstva vseh dežel, hi bojevitost za kakšno ideje in’ »tudi — ideje«, ki strašijo v razvnetih glavah) temVeč mir, sporazum, resno delo na temeljih Psebne, nacionalne in’ verske svobode ter v duhu socialne zaščite slabe j-šega pred močnejšim. Brezvestno divjanje in revolucijonarno vročico demago-ških skrajnih levičarjev pa najibolj na« pel ju jejo na svoj mlin! socialni reakči« jonarji, ki delajo za interese velikega kapitala in ki skušajo malemu človeku! (t. j. uradniku, kmetu, delavcu, obrtniku) iztrgati iz rok državne vajeti, da bi potem! sami odmerjali ccrio človeškemu delu in1 življenju. Socialne reakcijonar--' je podpirajo seveda fevdalci; na Madžarskem je na pr. tzv. integritet Madžarske nerazdružljivo spojen z interesi1' veleposestniške, duhovniške ir£ vojaške, kaste. Tudi takozvani madžarski fašisti, so reakcijonarji najslalbše vrste. V Italiji je bil preobrat k fašizmtt naravna reakcija proti ekstremistom. Posrečilo se mu je zatreti boljševiškii pokret, in to je njegova edina in1 zato naj večja zasluga. Sicer pa ni fašizem! rešil nobenega problema, ki žuli itali-i jansko ljudstvo. S temperamenitoml iij. lepimi frazami ni mogoče rešiti kompli-. tiranih državnih, socialnih in gospodar-] s'kih vprašanj, ki zahtevajo že po 'svojk naravi sodelovanje tisočih glav inl vseli; slojev. Zato je fašizem1 astal na lavori-t kah svojih' prvih uspehov in se sedaj izčrpava v varovanju svojih strankarsko-! političnih’ interesov; o kakem dalekosež-’ nem »preporodu« ni govora, tembolj, -lceh-i že V prvean1 poletju svojega obstoja ka-i že obilo slabosti in lukenj, skozi katerei, zija njegova praznina. v Italijanslci fašizem! se od prvotrtejpat socialnega značaja razvija! vodne bolj y}: politično reakcijo. Italija neprenehon£ai rovari proti naši državi, sklepa intiume!' zveze z Madžari, Bolgari, Arnavti in podpira Avstrijo; doma pa fascio hujskal vročekrvno italijansko mladino za inf* perijalistične sanjarije, opirajoče se ise-i daj- na italijansko nadvlado V Sredo-' zerUskom morju, potem pa na Balkan«' ali v Srednji Evropi. Italija je bila vf zvezi z bolgarskimi dogodki ib bo -hrž-i k one v zvozi še sj kakimi poznejšimi do-*! g-odki. ' . * .. Jf - Politična ib socialna reakcijia' 'še teč daj stikata v negativizmu, V odporu proti pojavom' novega političnega ib šo-; cialnega reda; za to reakcijo pa stoji tudi stara kulturna reakcija, nasprotujoča svobodi človeškega mišljenja in prepričanju, ki skuša z zlorabljanjem vero v božanstvo in v Kristove ideafe doseči nadvlado duhovščine. Nasproti politični reakciji stoji! zdrava živi jenska zavest malih narodov ib držav, ki hočejo varovati pridobljeno samostojnost ib se razvijati 'brez kura* telo in' popolnoipa nezavismo. Nasproti-socialni reakciji stoji »mali človek«, o-piraje se na »pravice človeka«, kakor! jih je proglasila francoska revolucija in! katerih ne bo mogel zanikati tra-jnO PIO boljševizem ne katerikoli rcakcijpaarS;1 absolutizem'. Nacionalna ideja, g Ealtero male j9l srednje države stojio in padejo, je tako nujno spojena z demokracijo kakor politična reakcija s! socialno .reakcijo^ To sIa z Ipčenimi mejami 4%gi:i3xm L ' 'S vr t b o ti«: ta e toliko govori, 'bi bil le slepilo. To jm-jsiranje smo tudi v našem listu že večkrat obrazložili, strinjali pa so so z *tami tudi mnogi drugi listi. ■ , Sedaj je, ikakor izgleda, prišla do istega zaključka tudi naša vlada, kajti le "na, ta iiačin lahko razumemo omenjeno . vesti beograjskih' listov, da bo naša -delegacija Vi Rimu predlagala revizijo ra-pallake pogodbe. Naša delegacija namerava —1 glasom! časopisnih vesti — v •porazumjo, oziroma po instnukeijah beograjske vlade, predlagati Italiji terito-rijahto raimenjava. Naša država dovoli Italiji: popolno, tudi formalno aneksijo Rake, ki postane tako sestaven! del ita- Dr. iViiko Marin : m. rv,Jt Rab. P Zopet Je nastopil čas, ko zahrepeni tfaše iranučeno itelo po odpočitku od napornega dela, bo bi človek rad pohitel iz prašjjega, zaduhlega mesta na zeleno ozemlje, v hribe, na morje — v prosto naravo, da se otrese za nekoliko časa iSMOtjib vsakdanjih skrbi, da so razvedri ša fei odpočije ter nabere novih moči za Hitovo delo. Vse tiste, ki nameravajo na morje, hočem] pri tej priliki pravočasno opozoriti nla otok Rab — majhen biser ttašegia jadranskega morja — katerega feeani občudoval preteklo poletje, o katerem pa je njaši širši javnosti prav malo znatio; valdel (sem mnogo pomorskih letovišč, Obiskal več otokov, toda v marsi-ižecs gre otoku Rab prednost. 2e pred vojno so začeli ljubitelji do-Soov inskih krasot posvečati temu otoku poSebnO pozornost; tako n. pr. imenuje ■jnemSki profesor Schl.eyer iz Hanovra otok Rab (prej 'Arbe), o katerem je spi-laal celo 'Knjigo: »Cin) Scihatzkastlein der Natur ranSc! Kunst in Datoatien«, : Najlažje je priti na otok Raib1 od Ba- mwi km&aii lijanlske državne suverenitete, nasprotno pa zahteva kot piotiuslugo, da Italija evakuira in izroči naši državi Zadar in jadranske otoke. Listi no navajajo imenoma teh otokov, vsekakor pa bi po našemi mnenju to bili: Lastovo, Cres in Lošinj. Baje so bili merodajni italijanski krogi o tem privatno že obveščeni in baje tudi izgleda, da bi bila Italija s tako rešitvijo zadovoljna. Koliko je na stvari resnice, seveda trenutkoma ne vemo, upamo pa, da so bo zadeva v kratkem pojasnila, bodisi da se vesti o taki rešitvi jadranskega problema potrdijo ali zanikajo. Vsled tega sedaj še ne moremo govoriti o stvari kakor o faktu, moramo pa vsled velike važnosti zadeve spregovoriti par besed s primcipijelnega stojišča. Rešitev reškega vprašanja v terni smislu, da tbi postala Reka sestaven del kraljevine Italije, za nas torej inozemsko trgovinsko mesto in pristanišče, bi po-menjala za naše narodno gospodarstvo, osobito pa za notranjo in tranzitno trgovino severozapadnega dela Jugoslavije hud udarec. Pomisliti je namreč treba, da je Reka edino danes uporabno večje pristanišče in sploh edino pristanišče z železniško zvezo v notranjost, na severnem obrežju našega morja. Če hi pa hoteli imeti od tega pristanišča kako, bodisi gospodarsko ali politično korist, bi morala biti ali popolnoma v naši posesti, ali. pa vsaj popolnoma nevtralna in' samostojna, brez vsakega, kakršnegakoli političnega vpliva Italije. Kakor hitro Reka ni niti naša, niti docela samostojna — in to ni im tudi ni upanja, da bi v doglednem času postala — je za nas prav vseeno, če je samo formalno ali pa tudi de iure v italijanski oblasti. Od nje ne 'bi imeli mi nikdar nobeno koristi. Vsled tega 'bi s principi jel,nega stališča samo pozdravili vsak predlog, ki bi zasledoval teritorijalno zamenjavo v poprej omenjenem smislu. Naj si Italija vzame Roko, katero že itak poseduje, za naše priznanje aneksijske pravice pa naj nam Italija prizna isto pravico za Zadar, Lastovo, Čres in Lošinj. Z naci-jonalnega in deloma tudi gospodarskega — predvsem pa strategičnega stališča — jo za nas veliko važnejša suverena posest Zadra, Lastova, Cresa in Lošinja, kakor pa iluzorna »oposest Rake. Za centralne predelo naše države bi se lahko obratovalo veliko pristanišče v Splitu, za j.užne v Boki ali pa na črnogorski o-bali, za severno — Slovenijo in severo-zapadni del Hrvatsko pa v Bakru ali v kakem' drugem sosednjem pristanišču, katero bi se moralo zvezati potom železnic z zaledjem. Na ta način bi zaenkrat Reko lahko pogrešali, težje pa bi pogrešala — Reka nas. Morda bi bila revizija rapallske pogodbe v teni smislu res najboljša danes možna rešitev tega vprašanja. Beograjski listi omenjajo istočasno, ko poročajo o nameravanem našem uradnem predlogu, da so tudi v Italiji naklonjeni taki rešitvi. Ne vemo sicer, iz kakšnih virov prihajajo njihovo informacije, bojimo pa se, da resnica ni taka. Kdor pozna cesti te zapelje bakarski izvošček s svojimi mršavimi konji v nagli vožnji navzdol do morja; večkrat se polasti človeka občutek, da so zvrne vsak liip z vozom- vred v globočino — nehote prime izvoščka za roko in ga zaprosi, da vozi počastiejo in previdnejše, a ta te pomilovalno pogleda in se kratko odreže: »Ne boj se brate« — in voz drči naprej; človeka pretrese ta pot do mozga in globoko si oddahne, ko se vstavi voz na pristanišču. Oddahne si šele, ko stopi na parnik, ki že čaka, da ga popelje po temnomodri morski gladini do cilja. Parnik plove mimo Kraljevicfe, Cir-kvenice, Novega in Senja; odtod krene proti jugozapadu v Baško na otoku Krk, od tamkaj pa skoz nevarna serijska vrata proti jugovzhodu Ob div j e-roman ti eni skalnati obali otokov Krk, Prvič in Sv. Grgura, od koder se v daljavi že opazijo temni gozdovi otoka Rab. Cim bolj se bližaš^ otoku, tem slikovitejše postaja ozemlje, prav posebno pa še potem1, ko zapaziš na levici na strmi obali mesto Rab, najvažnejši kraj otoka z jogo vini izrazi benečamskird značajem. — Takoj el zalivu vidimo razvaline nekdaj moji.- ue beriečanske trdnjave, odtod naprej se vrsti hiša za hišo, od jkatorife ggojo. giolgg znamenito borbo, katero je bila Italija za Zadar in za omenjene otoke, ta bo težko verjel, da bi sedaj ista Italija tako mirno pristala na zamenjavo, posebno še za lic ko, katera jo itak v njenih rokah. Politične vesti. * Iz narodne skupščine. V seji 28. tiii. so bili naknadni in izredni krediti končno v celoti sprejeti z 111 proti 61 glasovom. Dne 27. tm. se jo pričela razprava o proračunskih dvanajstinah za julij, avgust in september. V imenu opozicije so govorili demokrat Šečerov, ze-mljoradnik Lazič in klerikalec Vesenjak. V načelni dobati je klerikalec dr. Hohnjec obširno govoril o tem, zakaj 'klerikalci ne morejo vladi zaupati. Dvanajstine pomenijo partizanstvo in eksploatacijo Slovenije. Radikalci so pokopali sporazum. Prepoved Radičevih shodov pomeni napoved boja Hrvatom in Slovencem. Klerikalci borbo sprejemajo iti se bodo borili, kakor zahteva narod, dokler no zmagajo pravične zahteve. Minister Uzunovie je v imenu vlado izjavil, da radikalci žele bratski sporazum s Hrvati iti Slovenci. Sporazum pa ni mogoč na podlagi republike. * Ponesrečeni atentat Jfla Pašiča. V sredo ob 1. uri popoldne, ko so je min. predsednik Pašič vozil v avtomobilu iz parlamenta na ulico, je padlo 7 strelov proti njegovemu avtomobilu. Ranil ga je samo en strel lahko na roki. Na licu je bil poškodovan od drobcev razbite šipo. Pašic so je mirno peljal naprej, napadalca pa je ljudstvo hotelo linčati. — Rešili so ga orožniki, ki so ga odpeljali na policijo. Pri zaslišanju jo izpovedal, da so pišo Mihajlo Raič. Njegov očo je baje trgovec v Gradiš tu v Srbiji. On sam jo bil vedno v inozemstvu, zadnji čas v Budimpešti bančni uradnik. Cuje se, da jo cela njegova rodbina abnormalna, Rajič je dejal, da je streljal na Pašiča, češ da premilo postopa proti Radiču. Verjetnejša je druga verzija, ki pravi: Rajič je bil svoj čas uslužiben pri naši reparacijski komisiji v Passau, pa odpuščen. Pred par dnevi jo hil ponovno pri pomočniku zunanjega ministra Gavriloviču ter ga prosil za zopetni sprejem v službo, da se ga otrese, mm je Gavrilovič dejal, da Pašič no privoli. — Verjetno jo torej, da je atentat čin o-sebnega maščevanja. Poznavalci slikajo Rajiča kot luetika in' živčno abnormalnega človeka. Prvo vesti, da je atentator Radičovec, ue Odgovarjajo resnici. * Radikalno - nemški pakt izza časa volitev jo objavila zadnja »Orjuna«. Ta pakt je bil sklen jen 5. febr. t. 1. v Zemunu in sc je tikal mariborskega in ljubljanskega volilnega okrožja. Glasom! tega pakta bi Nemci dobili vrneno: Deu-tsehes Haus v CeJjiu, kazino in gledališče v Mariboru, mariborsko kočo na Pohorju, Studcutenhcim v Mariboru, ptujski Musikverein, Veroinhaus v Ptuju; dalje bi »e jim dovolili pri nas nemški napisi, bi se reševali od uradov nemški dopisi nemško, bi se razpisale v Slo- zs'oidovi.no. Pred vsem nam ostane v spominu »Grand hotel«, palača »Nirnira« is svojimi fasadami, portali in benečnu-8'kimi okraski, nadalje cerkve, ki hranijo starine neprecenljive vrednosti, med njimi originalne slike Tiziana in Viva-rinija. Med zgodovinske znamenitosti spada vsekakor tudi »Trg 23. aprila«, ki leži tik ob pristanišču in ki nosi veliko vzidano mramornato ploščo s sledečim besedilom: Na ovu obalu daha XXIII. aprila MriMXXI. iskrca se junačka vojska, prvog jugcslavenskog kralja Petra Karagjorgjev.iča O.slobodilelja i rasirga lanco stolettiog ropštva junacima na slavu, potomcima na uspomenu. Opčina Rab. ^Na 'severu meji mesto ob park, ki leži ob zalivu sv. Eufemije; odtod se ti nudi krasen’ razgled črez bljuje otoie daleč po odprtem prostem morju. Park sam meri 16 ha in je umetno zasajen' a borovjem, bukovjem1, cipresami, lavori-kami, mirtami, oljkami in figovimi drevjem; ,na strani, ki še strmo nagiblje proti movju pa opaziš velikanske agavc S G—.8 ffll yig&jkiini, mogočnimi ievetjiimi Maribor^ I.' jul?|a 'l923.\^ veniji novo občinske volitve, katerih W se lahko udeležili tudi Nonici itd. itd« Kakor znano, jo ta pakt onemogočil ta* krat odločen nastop slovenske nacionab no javnosti zlasti v Mariboru. Značilerf pa je pakt za narodnost radikalne stran,’ ke. — • * Klerikalci 113 zapnste naroda* skupščino. Ko je minolo sredo v narod‘ ni skupščini grmel dr. Hohnjec p|$*' vladi radikalcev, katero vlado so p* rikalci sami pomagali ustvariti, je v5® pričakovalo, da bo naznanil klerikal^ abstinenco, katero zahteva — kakor 3* dejal pred dnevi Vesenjak — klerikalk politična organizacija, in katero je Korošca zahteval ponovno že tudi Rad& Pa iz vsega grmenja končno iii bilon^ Klerikalci ostanejo v Beogradu, ker B* oejo raztrgati za seboj niti, ki jih vežejo z radikalci, proti katerim se lajo sedaj strašno divjo opozicijonalcft * Cerkvena premoženja in agrarfl* reforma. Znano je, da si je — kakor I*4 zni graščaki — tudi cerkev pri nas kopičila ogromna imetja v velepose*^ vib. Popolnoma naravno morajo, če if&J bo postava za vsakogar enaka, tudi cerkvena veleposestva pod agrarno T04 formo. Toda klerikalci so že taki, hočejo, naj bi postave ne veljale taJB* kjer so tangirani njihovi interesi. ZaW so jo kler. poslancc Faleš v seji narodu^ skupščine minoli torek zavzemal za t°< da cerkveno premoženje ne sme pod * grarno reformo. Brez komentarja! * Bolgarska vlada dementira. Bolgaf* siki dopisni urad dementira vesti o bol4 parskih vpadih na grško ozemlje tel! vesti, da so komitaši Napadli jugosI<* vensko mojo s podporo bolgarske vlad* ter da so vrše tam krvavi boji. V V^W državi vlada mir. Odločno zanika tudi vesti nekaterih rumu-nskih listov, da ¥ bolgarska vlada mobilizirala 500.000 mci ddodoieiooii □ □ 8. julija 1923 priredijo mariborske Ciril in Metodove podružnice vprid obmejnemu Solatni »a v vseh prostorih Narod« ] nega doma. — Začetek točno ob 18, uri zvečer. □□□□□□□□□□na □ □ nami o nmnrd Turisfika in šport. : Mariborska koča. Sezona je pričel* Kdor hoče prebiti poletne počitnice ^ zdravem gorskem zraku, naj si naba^ nakaznico za sobe pri tvrdki Pinter & £** nard. So>bo solnčne, zračne z vso oprem<* Hrana prvovrstna, postrežba točna. N*4 tančnejo pri omenjeni tvrdki, —• OdbP* SPD. : Koča na Klopnem vrhu je oskrb^ vana. Vino, hrana in ležišče na razpolagi vsak dan. Planincem obisk te kočo top^0 priporoča odbor SPD, Maribor. bet vam L Vsa ta čarobna krasota juŽO^ flore upliva pa Človeka tem čudovitej^* ker je v tolikem kontrastu z golim lovjorn Krasa sosednjih otokov in kop^, zemlje, kjer se vspenja sivi mogo®1'1 Velebit v svoji skalnati pagafa do ** ba in jezno opaauje, kako se bojuje ja bora zmagovito z vsem rastlin«tv®fl Največji užitek pa nudi tujcem, ^ prihajajo iz daljnega zaledja, sinje morje. Dvojo kopališč, prvo v zaliv* 1 Eufemije, drugo takoj onstran raibsk0?J zaliva, oboje last vljudnega domačija V postrežljiivega hotelirja, gospoda Kuikulida, nam nudi vse, kar spada k ®*: dobnercu morskemu kopališču; drugo kopališče jo radi svoje solučndila osvobojenje in ujedinjenje. ^Ovorili so pri tej priliki gg. svečenik ' ei’^> župan dr. Hrašovee in carinski Sadnik Mijuškovič. Pevski zbor Celj-pevskega društva jo zapel tri, Maribor, 29. ju rt. občinstvo. Po maši se je vršila, na Grajskem trgu vojaška parada. — Tudi vso tukajšnje šole in zavodi so ob sklepu šole proslavile Vidov dan z internimi šolskimi prireditvami, združenimi z deklamacijami, petjem in razstavo risb in šolskih del. Zlasti lepo so uspele proslave na ljudskih irt meščanskih šolah. Vojaštvo je zvečer priredilo bakljado. Žal, da občinstvo o vseh prireditvah ni bilo dovolj in pravočasno obveščeno. ,, Celje, 29. jun. svečanosti zelo primerne pesmi. Para-stosa so se udeležili zastopniki vseh oblasti, narodnih in kulturnih društev, korporativno pa častniški zbor, Sokol in Orjuna. Po svečanosti je defiliral oddelek domačega pešpolka. Zastav je bilo kljub razglasu župana malo, trgovine pa soi bile odprte. Tudi znamenje režima! Dnevna kronika. ^7 ^'omocije. Dne 23. tm. sta bila na v'*so^l šoli v Brun pvomo-?na. doktorjem veterinarne medicino Plomirana državna živinozd ravnika v Murski Soboti in Jo-‘ od Sv. Jerneja pri Toplicah n? — Na ljubljanski univerz. promoviran za doktorja filozofijo ■j* >7, - » uun iti* uuttnn ja x liju 'Po' fa^° ^seč. Mladi doktor je naš ožji ju ., i'1 ;ie ravnokar izdal zanimivo ttia^1S° ^roi^^emi vzgoje najširših plasti fL ,6Jla rtaroda«. Čestitamo in želimo v dol°™nju obilo uspeha. y aturantje 1. 1913 bivše II. drž. gitn. ^ sni(je,mo ,y0 loietnici naše ■Lokal0 v 'soboto 7. jul. ob S. ur! zvečer. 8. inl ’t>ravo^asno naznanimo. V nedeljo feoSolce ^^Pni izlet. Vabimo tudi našo )Se' snid<;2 Gimnazijskih l3t. Ljubljančani pondele/,11') na skupen pomenek žo v Prijavo z'. v' kavarni »Zvezda«. Oblak ? , ^ito na naslov: Dr. Ivaii trg s/ ozdpavnik, Ljubljana, Stari foiškili^fZ0^ar‘ln.i®. Prejeli smo iz urad-baši ,l)y: Dobro so nas potegnili 4rWnT \va oi’ ko 80 11 am tako sveto za-je^au, da je radikalna stranka maj bolj narodna, najbolj napredna in najbolj naklonjena državnemu nameščen™. Najedlo nas je nekaj kalinov. — Dogodki Zadnjega časa so nam pokazali NliS v ^isto drugi luči. Kako je narodna se vidi-^Preganjanja narodno in državno ču-^Sega elementa (nac. organizacije) in iz ‘ jetike ljubezni do tujerodni !i protidr-Eav'nih našiJb sodržavljanov; kako je na-' f>r,6^na’ kažejo koncesije, ki so jih za- ' 1. ‘i dajati klerikalcem na šolskem polju; i *n kako je naklonjena državnimi ^ameščencem', vidimo prav te dni, kako ^amoradilfalna vlada iabegava uradni-idrT^11 zakonu, kako in o kakem zvišanju »vTajskih doklad sploh slišati, noče. so se radikali strašno otepali ikon R’ <^a.so 8:1111,0 fa-di uradniškega za-^ea^Jra.a^ili koalicijo z demokratih Datirat ^asno (^a je to res. Mi smo ixa demokrate in samo na idem0vla|',0 iri nismo spregledali, da tudi iso Se * ni&(> mogli delati čudežev, ker h,ikonini<>ra*1 boriti z največjim naspret-taoral ^^dniških teženj, z radikali in • feegli 1 v Marsičem' popustiti, da sodo-6emoVVSf^ neka^ Takrat sra° upilil na 'feram , 6’ danes — molčimo. Ali nas je fcavzp .k11110 grdili one, ki so sc edini i^ovi Za na9 ’ V Sloveniji naši gla- -data ^Vr^alom! sicer niso priborili man-' V©] P°niagali so dr. Lukanu do i!!>cd*2alI)aTls,kva, dr. Pfeiferju do' vel. ^«va. Slanovcu do eksistence. ^ru®ini,» da s*e pozabijo razli-,|^1 « vari, setbi, — da lahko stridamoj hikrf" ~~ je enkrat, verjemite, paj ‘fcledT Ve^’ da bo sedaj spre-' Vsoik najibolj zaslepljeni drž. na- ■ , J®enec. Eden’, ki je tudi 'nasedel!. Javno vprašanje. Minister trgovi-'fo« je v torek v narodni skup-j >•, ' 'trdil, da jo dobila Slovenija za' ^ Ve ^ feej'me v !• 1922 400.000 din’.' _ nam je znano, da je n. pr. maribor-raZ V,a dobila od tega zheska od hsTn 1>°kr- „namestnika Hribarja le ■ kam -io šel ves de-! m vprašanje, ' v- i — Bebata o trgovskem šolstvu v Sloveniji se je vršila nvinoli torek v narodni skupščini. Znani zaletel Zebot je med drugimi tudi trdil, da je trgovsko šolstvo v Sloveniji zanemarjeno. Minister Jankovič mu je na podlagi statistike dokazal, da je bilo 1. 1921 za trgovsko in slične šole v Sloveniji v proračunu 2,800.000 dinarjev, 1. 1922-23 pa 7,309.000 dinarjev. Srbija ima 1 trgovsko akademijo v Beogradu in' 3 trgovske srednje šole. Za vse te šole jo v proračunu 1,500.000 dinarjev. Pri tem treba še povdariti, da je Srbija vse te šole imela že pred vojno, Slovenija pa nobene in da jo dobila vse trgovske šole šele od naše države. — Gasilci ne pozabite, da se vrši v nedeljo dne 15. julija 1923 ob 3411. uri zvezni občni zbor v Ljubljani - Mestni d.>m in pa velika ter težka vaja, poklicnega in proštov, gasilstva na trgu sv. Jakoba. Naj nihče ne zamudi tega zborovanja in vaje, pri kateri bo delovala tudi nova avtounobilna brizgalna. Zel. vožnja bo polovična proti društveni izkaznici. — Škrlatinka v Rušah se še vedno širi irt v tekočem tednu zabeleženi so zopet trije slučaji obolenja. — Šolo je oblast v soboto zaprla, to pa samo za en' dan in je bila šola v ponideljok zopet odprta. Čudimo se takemu lahkomiselnemu postopanju, ker je vendar dokazano, da so bili vsi slučaji škrlatine razneženi iz Sole. Pristojna oblast naj bi vendar že enkrat ukrenila, da se ta zahrbtna bolezen zatira tam, kjer je okuženje najibolj nevarno, to je v šoli. —• Iz Kuš. 2e dalje časa je pri nas škrlatinka, toda ni se dalo dognati, kdo je raznaševalcc bacilov. Sedaj so jo pa poigruntali! V nedeljo 24. tm. bi se imela vršiti gledališka predstava sokolske de-ce: »Kralj Matjaž«, to tedaj se je za-svitalo! Rudeča srajca *— mdeča škrla tinka: lop po njih! Igra se prepove, šola pa za soboto zapre, da ne bo razburjenja. Vse je šlo dobro. V pondeljek je bilo cerkveno izpraševanje irt vsa šolska doca so je zbrala; no in ker so že bili vsi zopet skupaj, je že tako vseeno in se ja v torek zopet pričelo s poukom v šoli. Pa uspeli je bil dosežen — rudečih srajc v nedeljo ni bilo videti in škrlatinke je sedaj konec. Onih par »nedolžnih« slučajev, ki se je po javilo v torek, je pa bilo itak že okuženih pred nedeljo, tako so vsaj rekli mati Hreslc. — Nesreča v kamnolomu. Iz Brezna poročajo: Na Vidovdan' se je pripc-tila v tukajšnjem; kamnolomu nesreča, katere žrtev je postal 16-letni delavec Jože Dežnik. Bil je zaposlen pri mali poijski železnici, ki odvaža kamenje od kamnoloma do skladišča. Na neki 'strmini je padel z drvečega vozička tako mečno, da je obležal brezavcpt-Mi. Zdravi' jo ugotovil pretresanje možganov. H :>e-Ijali so ga z želeiznico v Maribor, .V rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. — Iz obupa pod vlak se je vrgel invalid Jožef Vuga na progi med Pragerskim in Cirkovcami. Vlak ga je do smrti povozil. V smrt ko ga gnale obupne razmere, ker ni dobival podpore in! tudi ni bil 'sprejet v invalidski dom. Poziv vojakom na dopustu. Komanda Dravske dlKizjjsiks! o&lagti razgiba: Vsi kaplari irt redovi, ki so na začasnem dopustu ter zopet vpoklicani, se morajo nemudoma vrniti k svojim komandam. V svrlio izdaje objav za brezplačno potovanje naj se zglaise pri najbližjem vojnem okrugu. — Domače jo le domače, so dejale nekdaj naše gospodinje in zahtevale povsod le domače testenine »Pekatete«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. — Kongres poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev države SHS se vrši 12. julija v Beogradu. — Koliko naših državljanov se sme izseliti v Ameriko? Za bodoče leto znaša število naših državljanov, ki se smejo izseliti v .Ameriko 6000 oseb. To število je razdelj; no tako, da se sme izseliti iz Bosne in Hercegovine 300, iz «3ni'o {fore 500, iz Dalmacije 823, iz ITrvatsko in Slavonije 1992, iz Slovenije SCO, iz Voj-vocine 1>CC in iz Srbije (333 ojdb. Kadar bo to gtedlo izčrpano, se na šm^.jo več pod<‘!';e\ p.t: potni listi za A.ni'rik‘1. One, ki K se kljub temu izselili, bod> mic-rSIs«* cbl£.st; takoj vra.le »a njiho v Strosk: v ccmovino. •- m pooblastila. V S m'slu tii.Jo- Čil i'i'M'fia poštnega prav.iniku so ^'aa poStsa blastila, kate.'ij. S(i Hla iz i-na pred 1 j».livarjem 1922 uV-eij ivha. Kdor una 'na i.i-tt? položeno ins> pooblasjllc, mora > t siti pismeno >.a obnov,‘ev po-ob‘f.sti'a. Frošnja mora bit. jcclko-»ana. Za vsako pooblastilo je treba plačati tudi še postbrc poštno p;.sr.cjL'ino i\ ;sbra-n!-’,.3e; t\ pristojbina znaša ?.* pc-o:l.»st;ia pa po 2 dinarja 7~s vsako Uvc-da-gko leto. Da ne bole zasifjd in *o> p:il!x pri dostavljanju p’&iijk. naj stranke, katere imajo izdana pooblastila pred 1. januarjem' 1922 ista takoj obnove. Pošta Maribor 1. — Knjižna tombola Jugoslovanske Matico v Ljubljani. Doslej so bile Izžrebane sledeče številke: 25, 64, 58, 13, 20, 50, 76, 54, 29, 16, 39, 59, 69, 45 ; 55; 56; 33; 73, 11, 80, 82, 57, 40, 74, 81; 7; 12; 90; 10; 48, 83, 62, 68, 6, 65, 85, 18 ; 51; 71; 47; 67; 86, 9, 88, 37, 63, 60, 28, 89 irt 70. Pri pom nimo, da so vsi dobitki kvaterno in čin kvina izčrpani in da je na razpolago sa mo še tombola. Ako s temi številkami še tombola ni dosežena, bodo v kratkem izžrebane še nove številke. — Občni zbor Zadružne zveza v Celju sa je vršil v sredo, dne 27. tm. v posve tovalnici celjske Mestno hranilnice. — Udeležilo se ga je lepo število delegatov, med njimi g. minister rt. r. dr. Vek. Kukovec. Zelo zanimivo je bilo poročilo tajnika g. ravnatelja Lesničarja, v katerem' navaja najrazlične težavo irt ne-prilike, ki jih mora preboleti zadružništvo. Vse tri slovensko zadruge, ki eo včlanjene v Glavnem zadr. 'savezu štejejo 701 zadrugo. Zadružni revizorji so obiskali tekom poslovnega leta 112 zadrug. Število vlog.se je nekoliko zmanjšalo; vzrok tiči v, neugodnih gospodarskih razmerah. Celjska Zadružna zveza dovrši letos 40 leto svojega obstoja. — Štiridesetletnica sc bo obhajala na jesen o priliki obč. zbora Glavnega zadružnega saveza, ki bo letos v Celju. — Trpljenje našega naroda v> julijski krajini jo od dno do dne večje. Sedaj Loče jo, da vzamejo še zadnjo oporo slovenskega ljudstva v Primorju, odpraviti nadškofijo v Gorici in jo združiti z ono v Vidmu. Istočasno pa dobivajo slovenski irt hrvaški učitelji v Istri drug za drugim dekrete o odpustu odnosno upokojitvi. Kmalu bodo šole prazne slovenskega in hrvatskega učiteljstva. — Francoski kredit za Jugoslavijo. V sredo popoldne je odsek francoskega parlamenta za zunanje zadeve odobril poročilo predsednika, s katerim1 se vlada pobblašča dovoliti jugoslovanski vladi kredit v znesku 300 milijonov frankov. — Rusija povabljena v Lausanno. Delegati velesil so se zedinili, da povabijo v Lausanno k podpisu konvencije o morskih ožinah tudi Rusijo. — Novo učiteljišče za južne kraje državo se otvori jeseni v Bito!ju. — Obsojeni frankovci. Frankovski list »Hrvatski borec« je pred meseci pri nesel članek poln hujskanja prot! državi. Urednik Joe Mafošič je bil te dni pred zagrebškim' sodiščem obsojen na pet mesecev težke ječe, odgovorni urednik Hrali pa na 100 din globe. — Etna še no miruje. V torek zjutraj je bila v srednjem žrela Etne zopet silna eksplozija. Boje se, da je poškodovala opazosaJaica. .Us.otoylje^q je, ^ gor nji deli Etne še vedno bruhajo lavo, ki se vnovič poinika s hitrogijo 1 km nsj , uro v dolino. — Nov, volilni red v Avstriji. Nov av« atrijski volim red predvideva 165 map,-datov. Na vsakih 37.000 prebivalcev pri* de en poslancc. — Na štajersko volilno okrožje odpada 24 mandatov« -Koroška dobi 10, Burska pa 8 poslancev* ■ Dunaju jo odmerjenih 45, Nižjeavstrij^' siti pa 37 mandatov. ■ ; *-.< \ -- Banka kot trdnjava. Tekom čaja^e je izkazalo, da tudi najvarnejša banka »i varna pred vlomilci. Koliko debelih klenih in z najmodernejšimi sredstvi jsan varovanih blagajn je bilo že izropanj. Nedavno se je vselila ameriška državna banka v svoje novo psslopje v Clevelandu, To poslopje je prava novodobna, tri-Tijava. Stranke imajo dostop samo vJ nek prostor, ki leži 10 metrov pod zoini Ijo, Zidovje je 2 do 3 metre debelo. Vrata pri vhodu so najmočnejša in najtežja1 na svetu. Povsod so na tajnih mestih nameščene strojne pušice, ki začnejo- v slučaje napada takoj streljati. V banki hranijo za 200 milijard dinarjev zlata. — Orel sredi mesta. O tem nenavadnem dogodku poročajo italijanski listit Dne 11. junija krog poldneva je nenadoma priplul v ulico Roma v NapuLjU velikanski oral. Kakor blisik se je zakadil v nek voz, na kateTem so sedele štiri' osebe. Med kočij ažeirt in potniki ter orlom se je vnel ljut boj. Občinstvo je bežalo na vse'strani. Orel je s kljunom] iii kremplji grdo obdelal konje, kočijaža in potnike. Neka deklica je tako težiko ranjena, da zdravniki dvomijo, da-li bo ostla pri življenju. Končno je prihitelo na pomoč več stražnikov, ki so z revolverji streljali na orla, ki je pogini] šele, ko so oddali že nad 100 strelov. — Italijani dobe orffantz&eijo Sohi* sko luke? Londonski »Daily Telegraphc prinaša senzaoijonalno vest o novi ori-jentaciji v italijanski orijentalni politi* ki v zvezi z Grčijo. V zvezi s tein je zadnji obisk Aleksandrisa pri Mussoliniju. Med rugim je predvideno osnovanj® grško-italijauiske banke y Atenah, kar je pa glavno: v Solunu 'oi Se osnovalo italijanska parobredna družba, italijanske finančne sile pa bi prevzele organi-« zacijo solunske luke. — Kobilice pustošijo*po Ogrskem. Na* Madžarskem so se pojavile velike kobw' lice v ogromnem številu ter povzročajo neprecenljivo škodo. Dosedaj je 84 m 15. uri. ih Poverjeništvo »Slovenske Matico* nas prosi, da objavimo sledeče: Novi čfo«| ni »Slov. Matici©« se sprejemajo do-5* ^®4j lija tl. Članarina iznaša 20 D. Oni ©la»v ki so plačali 10 D, -naj ostalo polovic®'®^ doplačjo ali pa dvignejo denar. sprejema vsak dan dopoldne poveri0^^] g. R. Pleskovič, Strossmajerjeva ulic® *i m Vabilo k ogledu zopet otvorje®^* zasebnega učilišča Legai Slavna P*3®1® i stvo se vljudno vabi, si ogledati 3*fU moderno opremljeno učilišče, katero b®*, de brozobvezno dostopno v vpogled * deljo dne 1. julija od 9,—12. ure dOP0*4 dan. Sedanje učilišče je miuoga lepf® .. modernejše opremljeno kakor nekdaj* ter jo lahko mesto Maribor im cela d®4, žela lahko ponosna na ta zaseberi za*_ Sola iima ca 20 pisalnih strojev in koP1*4. n:h strojev, računskih' strojev, raz®®1^.; ževalnih strojev ini aparatov ter ra -, nili pisarniških strojev na razpel-®^^j Zadnja opisovanja za slovensko ih .ll61^ »ko etenOgrafijo se vrše dne 2. julij®. ^ sicer v trgovini 's pisalnimi Stroji R. Legat, Slovenska ulica’ 7 in' v pisarni, Vrazova ulica 4. Po) 2. bode vpisovalo le še učence za je, ker začnejo novi tečaji za * nv>{ fijo šele din'o 1. oktobra. Vpisani 11 ^ se zberejo dne 2. julija ob .11. uri * niči, udeleženci zvečernih tečaje* (7. uri), Vrazova lilica '4, nasP®0*1: rodne bani;c. vfo«' m Rex, konzervno steklenic® 7,a havanjo sadja so najboljše, : sladkorja. Glavno zastopstvo b ^ Maribor. - Opozarjamo pa tozadevj** oglas. ..... J, ml Vlom v klerikalno Vidovd-aU je bil izvršen V pr° nješ-tajerslkc Ljudske posoji mce V _ ni ulici št. 6 vlom'. Štorah* je vdrl'.* dvorišča v zadnjo sobo m' odi od s P°n rejenimi ključi v Sprednji g blagajna. Bil j® K°tovo precej do««^ ker io imel dobro ponarejene kljuje, * katerimi je odprl tudi blagajno. < . « doz jo vlomil tresor, ki go ;ie po ze prej gdprl S kIju,čoin, Ig felagfJU9- - j* Dopisi. Sloverijgradec. Naši Memčurji Iso po 'preobratu »paf« v narodnostnem oziru, «li — pomagati se pa znajo drugače. Na gospodarskem polju nami hočejo zaviti fptrat. Danes nočemo govoriti podrobno, 'čeprav hi bilo zelo interesantno, zanimivo. Le en groib slučaj. Kako »mehek« tje Haž kmet, ko so napije, vemo vsi. Tako pride y naše malo mestece nekdo izmed takih »mehkih«. Kravico prižene !na prodaj. Spretne rake ga zgrabijo in tam izmuznejo ikravico iz rok precej nizko pod pravo ceno. Zdaj pa pojdi v go-jstiino. To je bilo pa dan sobote. Pilo sc je M« vse pretege. Možakar je vztrajal 'itja. noter do četrtka in vztrajali so tudi drugi % njim: sami tički nemčurji: naj plača »pauer«, saj ima s čim. Tisti, ki Smo hodili mimo gostilne, -srno se zgražali in pričakovali, da poseže vmes žan-darmerija, kar se pa ni zgodilo, ker baje M šel nihče javit. Pa je še vedno čas. Gospodje orožniki so naprošeni, da se za telučaj zanimajo. Celo mesto ve za go-Btifao, katere gospodar je izpulil dotični flen 900 K, Samo za to, da jo pijancu noge umil. Gospodje orožniki nodo pa še druge -bolj zanimive reči slišali. Od sobote do četrtka je splavala krava po yodi, nekaj čez 10.000 K, Kmetsko Zvezo dinamo Sicer pred 'durmi, a ta se zanima bolj za politiko; kako propadajo naše kmetije, še mar :ji ni. Prihodnjič več enakih’ štorije, da ho-Svet videl, kako se gadi v našem me fetecru pred očmi glavarstva in pred očmi zdajnih osrečevatoev Slovenije v stranki SLS in drugih enakih strank, ki ved-inlo kriče, kako jim je na srcu blagor 'kmeta in delavstva. Žalec. Za zgradbo meščanske šole je daroval odbor Zadruge trgovcev za oko-ijEoo Celje iz likvidacijskega sklada Din. 15000, za kar mu izreka gradbeni odbor [naj iskrenejšo zahvalo ter želi temu blagohotnemu daravalctr mnoga posnemovalcev, kojira je pri srcu obstoj in razijo} .prve predvojne 'gkmmska mešea-rt-|&6 Sole V Žalcu. Gostilni. iia:--Starem gradu. Sodelujeta ffJeljsko pevako društvo in železničarska tgodbai f, Kapocinfeki most jepo zadnji po vod-;njii -obiluls(tvieno.'-®a paaante zaprt, ker je ; po-' htrašnd povodnji tako poškodovan, jk-obstoj a -nevarneet za pafeante. Celjske vesti. Maše šole. deške meščansko Šole v ^proslavo [Vidovega dne v telovadnici dne *S6., jnhija 1923. Dolgo, dolgo so se plazile Jlklobtkače-mve megle po zelenem Pohorju, -pa; jo'krasno zasijalo ljiulbo soln-poiiepilpaši domovini — kot bi i uara-vzoala, da)', praznujemo duigoslovani naš majvočji narodni praznik. — Ikuatketnal, a jedrnatem nagovoru g. ■Ke je pričela v telovadnici jjtnleščariske šole ■ proslava Vidovega dne. nChkieater’ničentev deske mešč. šole je za-^5el »Batet iz Orfeja« (Gluck). Izvajanje igsrecizrio ,-4n dobro. Naravnost krasna pa I je- lbila' diraga točka Schubertov »Scher->7K*t. fiEhd ttej^TOelodijozni skladbi smo sli-zria orkester prav1 lepo nara-/ BSaftr im pojieonati. Lepo še je razvil tudi ^zaSerttsndla id tudi za akcente so poka-jBaJi učentei lepo razumevanje. Nato so ft&sdite • tri pevske točke. Jenkova »Na tinjah tleh« je (bila podana prav razumn-o. ?BeSa»#u- mehka škladhica »Ha je j mu j aBkJjelicu« mrte je zelo zadovoljila. Lep je ^uJt.piiaUo. GPtrav dobro je spremljal uče-®eS Ma klavttrjirr. NTali se je -znal prav ina prilagoditi zboru in tudi ' lepo [pfeidrtafial- FfeaV lepa je bila tudi »Po-točara«. Schumannova »Sanjarija« je bi-tepoidam delom/fa dobro. Pomisliti mO-‘eefflb SDA <3® 3© to za prednašanjo jako :]težka iskiadba, zlalsti v srednjem1 fetavlru*. i JVilko Sager je posebno od začetka in dobro. .X grpdini jnu je delala ta jako lepa skladba nekoliko težav. Vsekakor pa je njegova igra za 2 leti pouka izborna. Draalova »Pomlad« serenada (Wernigg) je bila nekoliko dolgočasna. Sledil jo ljubki Schcrzo in Wernig\g jo pokazal, da zna tudi lepo igrati. Nastopili so nato pevci (višji letniki). Jako dobro, zlasti kar se tiče dinamiko so zapeli Aljažev »Večer«. Manj se je posrečil Gerbičev »Bučela-r«. Ta skladba vsebuje mestoma zelo težke a-korde in je tudi za sopran visoka. Dečki v teh letih nimajo več tako jasnih sopranov. Kljub temu je bila podana po-voljno. Lepi in vseskozi precizni so bili tudi telovadni nastopi. Pri teh so pokazali učenci strogo disciplino in prisot nest dulia. Čast g. Lavrenčiču. — Nato je »viral Fricdrigcr Beriotovo »Scene do Ballet«. Ima precejšnjo tehniko. Mali Grogcr nas je pa očaral. Za 6. let pouka je to velika tehnika. Malček je tudi znal položiti v svojo igro nekoliko svojo mlade duše. — Celokupni zbor je zapel štiri »Koroške narodne«. »Pojdem pa v Rute« ima velik obseg (v višino in nižino) vendar je bila prav dobro podana. Silno lepa jo skladba »Doline tutnje«. Učenci so jo proizvajali z velikim’ razumevanjem'. Glasbo in petje je vodil g. Šušteršič. Tiho je delal, a delal je mnogo. Lahko je ponosen na lepe uspehe. Častitamo iz celega srca marljivemu in spretnemu učitelju! — Veseli se lahko s. ravnatelj na vsestranski napredek, ki se opaža pri učencih meščanske šole. Saj je ravno gospod ravnatelj Humek tisti, ki je na vseh poljih »doma«. Laskave besedo so donele na moje uho, ko sem1 zapuščal telovadnico. Vse je 'bilo s tako lepo proslavo našega zgodovinskega mejnika — Vidovega dne — zadovoljno. Mnogo gcm se naučil. — Josip Križman. Matura iia zasebnem ženskem učiteljišču v Mariboru s pravico javnosti. Tozadevnemu poročilu v zadnji številki našega lista še dostavljamo, da so izmed tam navedenih kandidatinj eksternega oddelka maturo prestale z odliko .sledeče: Vidovič Ana, Mulej Vida, 'Aleksič Terezija, Serajnik Zmagoslava, Cepe 0--tilija, Stani Angela, Robnik Katarina in Donaj Marija. Celjska drž. realna gimnazija je štela ob koncu šolskega leta 1922-23 271 učencev, med temi 21 deklic. Število se razdeli' na posamezne razrede sledeče: I a razred 35, I b razred 34, II a 25, II b 28, III. razred 44, IV. 43, V. 19, VI. 38, VII. 13„ VIII. 12. Učni uspeh je zadovoljiv. Učni Uspeh je doseglo z odliko 28 (10%), s poveljukn uspehom' 159 (55 procentov) učencev, ponavljalni izpit jih ima 52 (20%), nezadostni uspeh 37 (13%), nerazredovanii so 4 (2%). V sedmem in v osnovnem razredu se je poučevalo še po humanističnem načrtu, Dvor&zredna trgovska šola v Celju. Zavod je obiskovalo ob koncu šolskega •leta 178 učencev, med temi 82 dečkov in 96 deklic. Učni uspeh je bil sledeči: z odliko 14, S povoljnimi uspehom 135 (70%), s ponavljalnim izpitom 19 (11%) in z nezadostnim uspehom 9 (5%). Na zavodu je poučevalo 5 internih in; 9 eksternih učiteljev. Državna dvora/redna trgovska šola v, Celju. Vpisovanje gojeincev in; gojenk v šolsiko leto 1923-24 se vrši'dne 2. in 3. julija cd 8. do 12. ure. K vpisu je prinesti zadnjo šolsko izpričevalo im krstni, oziroma rojstni list. Gojencem in gojenkam izven Celja je možno priglasiti se in poslati predpisane listine po pošti. Tc naj 'bodo pri ravnateljstvu vsaj 3. julija. V prvi Jetnik se sprejemajo brez sprejemnega izpita dečki, oziroma -deklice, ki so dovršili 4. razred srednje šole ali popolno meščansko šolo, ali pa pripravljalni razred dvorazredne trgovske šolo in so stari vsaj 14 lot. Poleg teh morejo biti sprejeti v prvi letni]; tudi oni, ki so dobili v 4. razredu srednje šol-o drugi red ali tisti, ki so dovršili 3. razred srednje šole, ako »o stari 34 let, in napravijo sprejemni izpit iz slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, računstva, geometrije, zemljepisja, prirodo-pisja in pri rod oslov j a. Pri preizkušnji se zahteva toliko znanja, Ikolikoor si ga pridobe 'učenci- v pripravljalnem razredu dvorazredne trgovske šole. —, V, drugi letnik se sprejemajo absolventi prvega letnika. dVorazrednUi trgovskih šol S imajigo viavn.oabi. ;#.............. Maribor, £0. junija 1923, Movš lavantinski škof dr. Andrej Karlin stalno v Mariboru. V četrtek na Vidov dan je novoimenovani lavantinski,škof dr. Andrej Karlin položil v Ljubljani vpričo ljub ljanskega škofa dr. Jegliča »veroizpoved« (professio fidci). Z opoldanskim brzovlakom so je odpeljal iz Ljubljane in prispel ob pol petnajsti uri v Maribor. Pred stolno cerkvijo je bil dočakan od špalirja mnogoštevilno zbrano duhovščine in belo oblečenih deklic. Med potjo v cerkev je delil zbranemu ljudstvu blagoslov. Nato je posvetil 14 novomaš nikov. Že zvečer so je odpeljal na bir-movanje v konjiško in novocerkovško dekanijo. Po končanem' birmovanju sc bo vršila slovesna inštalacija, i '—C1—■ mi Zaroči! se je g. učitelj Cibič Drago z go učiteljico Kristo Triknik-Leskovar. m Izza kulis mariborskega magistrata. V zadnjem času so bile javne občinske sejo nenavadno kratke, zato pa so bile tajne seje daljše in živahnejše. Klerikalci so, odkar je nastopil občinski svetnik Bahun na tožbo klerikalnega odbornika dr. Leskovarja dokaz resnice, precej u-tihnil in njihova gostobesednost se je po zgubljeni pravdi dr. Leskovar - Jež še b-olj potuhnila. Socijalistični odbornik Bahun je namreč zopet izkopal dr. Leskovarjevo prašiče. Iz male tožbi ce radi razžaljen ja časti se je razvila obširna preiskava, ki je začela brskati tudi po mestni klavnici in je tam', kolikor se dioznava izza kulis mestnega magistrata, našla take stvari, da je bil vsemogočni German' in poseben’ ljubljenec klerikalcev ravnale 1 j klavnice Kern takoj suspendiran. Gre predvsem za onih 40 prašičev, ki jih je dal dr. Leskovar kot vladni' komisar zaklati leta 1920 ob priliki železničarske stavke. Radi zanikar-nosti /se je meso pokvarilo in je 'bilo po vpisih v mestnem 'knjigovodstvu prodano v Gradec, izguba v znesku več Moti.s oč kron pa je bila n-aprtena mestni občini. Komisija pa, ki je raziskovala zadevo klavnice, je to meso Še našla v klavnici, spravljeno v desetih zabojih in delavci so morali to smrdljivo meso vsak mesec znova soliti in Obračati. Soči jalisti zatrjujejo, da so vsi akti in računi, ki se tičejo prodaje tega mesa, fal-zificirani. Čudno je tudi, da ni m-ogoče najti akta glede hladilnice, o katerem’ je ugotovljeno, da ga je imel zadnji v rokah ravnatelj klavnice Kerrt, ki pa zatrjuje, da ga je izročil dr. Leskovarju. Dr. Leskovar pa jo že ponovno izjavil, da on tega akta ni dobil. In' tako tc čudno izvoznicarske zadeve izza klerikalno-socijalistične komande ni mogoče razčistiti. Mi smo vedno trdili, da jo v naši .občinski- upravi vso polno gnilobe, toda klerikalci so se vedno previdno izvijali, socijalisti pa o tem menda sami niso ničesar vedeli. Upamo, da bo vsaj sedaj, 'ko sit var že na vseh koncih in krajih smrdi, občinski svet storil svojo dolžnost ter pošteno -pospravil na metnem magistratu. ’ r m Glasbena Matalca v Mariboru. — Orkestralni odsek naznanja vsem članom1, da ‘se vrši redni letni občni zbor v pondeljek, dne 2. julija t. L ob G. uri popoldne v prostorih Matico po naslednjem1 dnevnem redu: Poročilo odbora, volitve dn slučajnosti. Novi člani in gostje dobrodošli. m Poslovilni večer g. Vekoslava Janka. Danes v soboto 30. trn1, zvečer Se vrši cb 20. uri v veliki kazinski dvorani poslovilni večer našega, priljubljenega gledališkega igralca g. Vekoslava Janka. G. Janko si je tekom' štirih lot svojega neumornega delovanja na našem gledališču pridobil splošno simpatijo našo gledališke publike, zato bo 'njegov današnji koncert, zadnji prod odhodom v tujino, gotovo privabil vse v kazinsko dvoran:. Pri poslovilnem večeru sodeluje tudi i srna pevka gdč. Šuštarjeva. Na prc - fonu m razne operno arije, -solospevi in druge koncertne točke. Predprodaja vstopnic se vrši pri ge. Zlati Brišnik v Slovenski ulici. m' Drž. loterija. Ker se vrši prvo žrebanje srečk že 3. in 4. julija, se do takrat prodajajo srečke pri hlagajni tukajšnje glavne pošte, »i Maribor; 1;julija" 1923.v SfranT 5, feoo dinarjev, 42 funt-šterlingov, 514 ^tbrnih kron, 30 zlatnikov po 20 5n 20 *latnikov po 10 kron, nadalje zlato uro, *lato zapestnico, zlato verižico, tri pare kfilautnih uhanov in so nekaj drn&e *tonine. Iz načina vloma se da sklepati, p ie storilec dobro poznal vse razmere ^ he tudi preiskava vrši v tej Smeri. m Nepoštena blagajničarka. Blagajniška Marija M„ o kateri simo poročali v **dnji številki, da je poneverila 30.000 K, 111 uslužbena pri manufakturni trgo- ^ Ibl in Kiihar, temveč v trgovini z ^®leaom A. Kiichar na Aleksandrovi c. 111 Tatvine. Lakirniku Francu Nel-z dvorišča v Slovenski uli->1*^ v a<^eno uioško dvokolo znamke pleskano s številko 60.669 gn‘i ®®kupom se svari. — V neki tukaj-žen»t PTeno®eva^'a ueka 25-letna a’ he da ‘bi prej prosila za dovoljenj.'. , zahvalo je zjutraj zmaknila uči-10u’ ki stanuje v Šolskem poslopij o-čredno 500 kron. Sličen slučaj se je Pe»l pre(j paT dnevi v ^ski tukajšnji fee j kjer je izginilo več rjuh. Sumi ^ obe tatvini izvršila ista oseba, 'a, ^^stnerti kinu sta se našla pred par ji ^ Ko mg in branjevka Liza isv0- ?' Pri odhodu je Murko pozabila dežnik, ki si ga je prilastil Kcnig ®kušal na trgu prodati neki drugi ^mel Pa je seveda smolo, ker Ju stoječa Murko takoj spozna- dežnik in tatu izročila policiji, 'ftairi v^om*lci pod ključem. Na po .®k, ki jih je razposlal mariborski tomisarijat, sta bila tfe dni a- V mariborski okolici nek Jože ln Ferdinand Kolar, ki *ta iz-2adnjem času v okolici ve« tat Jbs '* k* je že y 1 - 'spadata k znani vlomilski draž- pu - na varnem. Oddana sta bila ^'•^števiT1111 f^išču. Sedaj je družba pol-. . Tla ho menda v prihodnjem 1>a_rarf™ *a®edanju sprejel1« primerno w &voj© uspešno delovanje. D«ne« □□□□□□□□□□□D v *oboto, dne **’ ob 20. url I 0. 1. v Kazinski m: dvorani. d D aODULJUnnnnnn Kultura in umetnost BRATINA-BUKŠEKOVA: Junija, ' *• iulija v Ptuju. ]• Sulija,, julija y Brežicah. **• julija, *• ialija fia Krškem. ^ julija, *• Julija ▼ TrHovlju. Sokolstvo. Cankarjevi ulici. Vhod k pisarni' iz Cankarjeve ulice. Vsa pojasnila slede razstave dajo izključno lo pisarna razstavnega odbora v Mariboru, Aleksandrova cesta 22, tel. int. št. 325. - : Objave. § Hotel Halbwidl. Danes v nedeljo jutranji in' večerni koncert. Pri lepem vremenu na vrtu. Dobro 'Cotzovo pivo. § Požarna hramba v Radvanju. Ker se vsled trajno slabega vremena niso mogle izvršiti vise priprave za gozdno veselico Radvanjsko požarne hrambe; se veselica preloži na nedeljo dne 8. julija t, L Odbor. § Prostovoljna požarna hramba na Pobrežju ima svojo poletno veselico v nedeljo, dne 8. julija na posestvu gosp. Kirbiša oh Zrkovski cesti na Sp. Pobrežju. Spored objavimo prihodnji teden, Čisti dobiček za avtomobilski sklad. — Odbor. § Plesni večer Rita-Rita v narodnem gledališču. Ihie 10. julija priredi čeho-elovaška plesalka Rita-Rita (Mairgerita Pešta), ki je nastopala z velikim vspe-hom! po čehoslovaških odrih, v našem gledališču svoj plesni večer. Opozarjamo žo danes na to interesantno prireditev. Da bo obisk omogočen čim širšim slojem1, so določene dramske cene. § Mestni kino. »Gospica Julija*, dra ma v 5 činih z Asto Nieiscn iri V. Die-terle v glavni vlogi se predvaja v petek, soboto, nedeljo in pondeljek. § I. Mariborski bioskop. Danes, četrtek začne I. del senzacijonelnega filma »Plameni kristal«. »Plameni kristal«, vc-lefilm v 4 delih, je eden najboljših novejših delov ameri kanski h filmov in se izkazuje po izvanredno dobro uspelimi senzacijonelnirai momenti, po dovršeni tehniki, izborni igri in1 dobro vsebino povest. Elmo Lincolni igra glavno vlogo v tem filmu in ravno s tem ta pa njegovim drugim1 filmom Golliath Arni stromg je zaslovelo ime E luno Lincolm po oelem svetu. »če 3elio°i° f,?r^6v *ma va^° v jahanju v _ 111 domu ob pol 8. uri. 8. uri zjutraj, zbirali- JncJustrijsko-obrtna v2orčna izložba v Ma-riboru * * ^toiarsko, vrtnarsko, umet-In gradbeno razstavo, (°d 35. tio 26. avgusta 1923.) A l| - i e« g ? TPoelali prijavnico? Če to- j storili, jafcordte inemludoma, ®a™ji oas. Do raastave je samo še ^ Eiesec in treha je taikoj pričeti 116 Zakasnele in naknad- VJavo ovirajo razdolitevi pro-SiJSf1- Zatopro- Paviljoni. Vse tvrdke, ki Ha-Daviijf" graditi na razstavišču lastne Waj najkasneje <3o 15, ton1, vpo--V odobritve. Z zgrad-Se le, ko raastavni od- t> odobri. pI.8arne’ Pi®art?a raizstav-? 3e,! dana8ajijtf dnem pre- Gospodarstvo. Stanje vinske trte in1 vinska kriza. Iz pohorskega vinslkega okoliša Se nam piše: Trta je bila lepo dozo rjen a in zdrava. Po rezi je dohro in hitro poganjala, nastavek ibil je zelo zadovoljiv in upanje vinogradnikov na dobro vinsko letino u-teaneljeno. Tudi spomladanski mirazi niso škodovali. Trta so je do cveta lepo razvila. Razne sorte so cvetele že prve dni junija. Neprestano deževno iri hladno vreme v mesecu juniju pa je zelo neugodno uplivalo na cvct trite. Cveti, že štiri tedne im pozne sorte še sedaj niso odcvetele. Opaža se vsled tega, da se groadje močno osiplje. Tudi seneni črv, , ali grozdni sukač nastopa mnogobrojno in povzroča velikansko škodo. Veliko grozdja je po temi škodi jiwou že uničenega. V, zadnjem1 času se je pojavila tudi že peronospora in bati se je, da se hode tudi ta bolezen, kakor tudi grozdna plesnoba {oddij) se močno razširila, -ker vreme no dopušča njih učinkovitega pobijanja. Tako je puvotno upanje vinogradni kov na dohro vinsko trgatev že uničeno. Te zelo neugodne vremenske razmere pa imajo iseveda tudi že znaten' vpliv na kakovost letošn jega pridelka. Veliki obdelovalni stroški, visoke 'cene raznih potrebščin, kakor galice, žvepla, gnoja, orodja, kolja i. dr., nadalje do cola neupravičeno visoko ohdačenjc vinogradnika, nizke cene lanskega pri delka, katerega je še mnogo v zalogi in katerega ni mogoče »praviti v denar, tirajo našega vinogradnika v obup. Vsekakor pa,' da se še obstoječe zlo ne poveča iri ne pelje do popolne katastrofe je potrebna previdnost pri prodaji lanskega pridelka. Vinogradniki, pazljivo zasledujte raz-v'oj; trte! ' ■■■■' —d— • E Produktna borza v Novem Sadu, dne 27.^ junija: (CeHe y dinarjih) pšenica 440, jecmOri 2£>l), oves 305, koruza 273, mloka pšeUična »0« 667.50, .ot^gjbi pšepičaj; 130; , -teftctetfea ' ' Zanimivost?. Saniotni otok. TritisoČ milj od Afrike in ravtio to-tiko cd Južne Amerike leži v južnem atlantiškem oceanu skalnat otok Tristan da Cnnha, ki je pravzaprav ugasel ognjenik. In na tem osamljenem otoku živi človeška družba kakih 150 ljudi, ki nima primere na celem svetu. Ti ljudje ne plačujejo nikakih davkov, besede oblast in vladar so jim tako tuje, kakor ječa, zakoni, policija. Od drugih civiliziranih narodov so skoro popolnoma odrezani. Samo redko — včasih komaj na 18 mesecev — dobe kako poročilo o ostalem svetu; to se zgodi, ko se ustavi na njih otočku kaka ladja. Vesele se popolne prostosti, toda to prostost morajo dovolj drago plačati. Kajti na skalnatem otoku ne raste niti drevo, niti grm, in edino na severno-zapadnem delu pridelajo letno par krompirčkov. Zadnie leto se je odločil angleški misijonar Martin Rogers posvetiti s svojo ženo tri leta svojega življenja temu v morju izgubljenemu ljudstvu. Na celem otoku tvori vsa prometna sredstva edino eoa steza, ki pelje glavno mesto s ponosnim imenom Edinburg. Dohod na morju je mnogo lažji, toda samo ako je morje mirno, kar se pa le redko pripeti. V nekem manchssterskem listu poroča sedaj Rogers o svojih doživljajih na potu na ta otok. Prvi poskus izkrcati se, se je izjalovil par kilometrov od obale prt glavnem mestu. Naslednjega dne se je slednjič po silnem naporu posrečilo premagati valovje in dospeti v priprosto luko. Obrežne skale so vse preluknjane ia v teh luknjah prebiva neštevilno miSi in podgan, ki so strašen bič za prebi valce. Vsled slabega vremena je moral Anglež s svojim spremstvom prebiti dva dneva v taki skalnati luknji. Med tem neprostovoljnim zaporom so opazovali kakih dvajset glav broječo čredo živine, ki je bila nedaleč od njih. Ta domača živina, ki je prepuščena popolnoma sa ma sebi, je čisto podivjana. Ko J« bik, ki je bil poveljnik črede, zapazil Angleže, je takoj zbral svojo armado in grozečimi rogovi navalil na nje. Tl so imeli komaj toliko časa, da so se poskrili v ozkih luknjah pred podivjanimi živalmi. Volilne pripovedke. Ker so vsem še vedno v svežem spominu razni volilni prizori o priliki raznih občih volitev, bodo gotovo vsakega zanimale tudi razne zanimivosti iz zadnje volilne borbe na Irskem. V nekem mestu na Irskem je umrl kanditat dva dni pred volitvami. Kljub temu je ostalo njegovo ime tako na kandidatni listi, kekor tudi na številnih lepakih. Pokopali so ga ravno na dan volitev. Volilci, ki so po pogrebu odšli na volišča, da opravijo svojo državljansko pravico, so na veliko začudenje opazili, da je pokojnik še vedno kandidat. Med volilci se je razvilo živahno razpravljanje in prerekanje. Nekateri so bili mnenja, da bi bil kompliment vdovi, ako^bi bil pokojnik izvoljen, ker bi volilci s tem najbolje dokazali vdovi sožalje ob težki izgubi. Nekateri so zopet pripomnili: „On ngm vsaj ne bo mogel povišati davkov". Mrtvec je bil v resnici izvoljen z večino glasov, čeprav so vsi volilci vedeli, da volijo kandidata, M so ga pravkar pokopali. Neki drug kanditat je šel na agitacijsko potovanje na neki otok. Ko je prispel tjakaj, fe bilo morje tako razburkano, da ladja nikakor ni mogla pristati. Prebivalci otoka so zato poskakali v čolne in (vihamo pozdravljali kandidata. Končno se je kandidat dvignil in pričel govoriti volilni govor. Z ladje, ki so jo valovi pravkar dvignili zelo visoko, je zaklical: »Prijatelji! Prišel sem,“ — ladja se spusti zopet navzdol in se znajde med čolni, opljuskana z vodo in penami. „PriŠel sem k Vam, da vidim osebno* — in zopet se je ladja dvignila visoko v zrak in mala črna figura, ki se je sklanjala preko ograje, je kričala rw vse pre-tege kakor da bi hotela prevpiti silno bučenje razburksnega morja. Kandidat je vpil na vse grlo, kaj vse bo napravil za prebivalce otoka. Ravao, ko je največ obljubljal ia se pripravljal, da konča svoj govor, pa ga je ogromen val ^vpričo svojih poslušalcev pljusknil preko krova v morje, kjer se je skupno s svo* jimi obljubami in namerami pošteno skopal, dokler ga niso ljubeznivi volilcf rešili iz mučnega položaja. Pri volitvah je popolnoma propadel. Volilci so bili' namreč mnenja’ da je s svojimi obljubami očividno lagal, ker mu je moralo morje izprati usta. Ločitev zakona, ker je mož ni hotel po!jubovati. i Nedavno je sodnik v New-Yorku dovolil razporoko gospej Charlotti Bancroff, rodom iz Illinoisa. Razporoko je dobila mlada žena vsled tega, ker se je njen mož ves čas od poroke dalje zadovoljeval edino s tem, da jo je gledal. Nesrečna ženkica je povedala učenemu sodniku, kako je Mr. Bancroff pred poroko zatrjeval, da ni še nikdar nobene ženske poljubil. Seveda si je on« pii tem mislila, da ima potemtakem za njo celo zalogo poljubčkov itd. in se je vsled tega tudi poročila ž njim že pred dvemi leti. Toda celi ti 2 leti se je pritoževala svojim prijateljem, da je možiček ni niti enkrat poljubil. »Samo gledal me je in gledal, in nazadnje me je to umorilo. * — Sodnik je po kratkem premi-šljanju odločil, da ima poljubčkov željna gospa prav, in ji je zato dovolil razpo-roko, da si sedaj lahko kje drugje poišče» kar je tako silno pogrešala tekom dolgih dveh let Ponočni doživljaji angleškega pre-; stolonaslednika. Londonski listi prinašajo zanimiv dogodek angleškega prestolonasledniki princa waleškega, o katerem se v zt-dnjem času mnogo govori. On ima: namreč v njegovih krogih redko navador da nikdar ne zbudi svojih služabnikov, če se kasno ponoči vrača domov. Dolgo se je trudil, da je svoje sluge navadil na to. V zadnjem času pa so njegova povelja strogo izpolnjevali in če se je pozno ponoči vračal domov, je apalo vse, od vratarja pa do zadnje kuhariceJ Nedavno se je zopet vračal pozno po-j noči z nekega plesa. Ko je prišel-dot vrat, je šele opazil, da je pozabil kljafi v drugi obleki. Ker po svoji navadi tš hotel nikogar prebuditi, je začel iskati okno, skozi katero bi prišel v svojo sobo. To je opazil tudi stražar, ki je ime! v bližini službo. V prvem hipu je- hotet neznanca, ki je po njegovem mnenju gotovo iskal prilike za vlom, aretirati in še le v zadnjem trenutku je spoznal prestolonaslednika. Seveda mu je takoj! pomagal. Že se je spel princ na neka okno, ko je spoznal, da je to okno ne^ ke sobarice. Seveda bi mu bilo neljubo,1 če bi moral skozi njeno sobo. Zato je' splezal zopet nazaj in iskal drugega] vhoda. Splezal je na neko verando. Ker so bila vsa vrata zaklenjena, je končno1 polomil par šip ter splezal skozi o Polet na severni tečaj. { 1 tV; sredo, dne 20. junija jo nameraval ; odpotovati Roald Amundsen S svojim v, to svrho zgrajenim letalom na severni tečaj. Kakor znano, jo ta smeli Norvežan odkril leta 1911 južni tečaj. Nameraval je g svojim letalom po zraku od-jpotovati iz Aljaške preko severnega tečaja na Spitzberge. Od Aljasko do Severnega tečaja mora preleteti 2.209 kilometrov. Ogromna poti Na vsej tej dolgi fipoti pa Amjundsen ne more .nikjer pri-1 Stati, ter 'bo moral torej brez odmora j prepotovati 3.400 'kilometrov dolgo pot. f Amundsen računa, da bo rabil za to šalimo — 18 ur. Znano je, da je Amundsen 'trikrat poskušal priti s svojo ladjo na i Severni tečaj, toda vse trikrat zaman. Zato se je tokrat odločil za aeroplan'. — Nato so ga navedle izkušnje v Ameriki, Ta^n so letalci ostali po 26 ar neprenehoma .V zraku, in' to v liudem' mrazu, nad '22 stopinj. Dal si je zgraditi posebno močeni aeroplan ter pridobil za pot slovitega letalca Omdahla, Odpotovala sta že lansko leto v Barrov, kjer sta prezimila. Tu Sta so spoznala z domačini, Eskimo nazvani, ki jih jo zelo malo v teh krajih. Z ostalim svetom sta bila v, [stalni zvezi potom brezžičnega brzojava, Potrebno;/postajo sta pripeljala s seboj 'ter jo sama postavila, Za to nevarno podjetje so je zanimala tudi švedska '[vlada, ki je odposlala dva hidroplanairi ‘idve ladji na severni tečaj, da bi bili v 'pomoč smelemu raziskovalcu, če bi ga 'taed potom’ doletela kaka nesreča. Letalo, na katerem namerava potovati A-miundsori, je preskrbljeno z živežem’ za ‘B5 ur. če ne bo vetra; bo preletel Amuiid-•«en' vsako uro 180 km. Za to Amundso-(novo potovanje se zanima celi isvet in •Vge pestrpno pričakuje njegovih poročil. Moderni fakir. H'^1 ^ »NeueS Wiener Journal« poroča o iie-f£em možu, ki je bil te dni odpuščeni iz praško bolnice. Bolan pravzaprav ni bil, temveč je bil v bolnici samo za proučevanje njegovega telesa, ki je neob-Čuiuo vi pravem pomenu besede. Mož se piše Dvorak inl jo star 24 let. O njem soj po vsej pravici lahko trdi, da ima zdrav želodec. Z naj večjim apetitom je steklo, zdrobljeno v pol kvadratnega centimetra veliko koščke. Pri tem se počuti dobro in: nima nikakih bolečin. V bolnici šo so s pomočjo Rontgenovih žarkov prepričali, da jo steklo žo pojedel ter o-pazovali, kako je romala ta nenavadna hrana skozi želodec in črevesa. Požrl jo tudi daljšo verižico, ne da bi mu v želodcu »obležala«. To v zdravniških krogih ni vzbudilo toliko pozornosti, kakor pa to, da je snedel Dvorak tudi cel nedeljski časopis s prilogo vred, ne da bi mu bilo pri tem’ niti najmanj slabo. Njegovo telo jo res nenavaden čudež. Bodel se je z dolgimi iglami v mišice in si z neko dolgo iglo prebodel celo želodec, pa ni pri tem' čutil niti najmanjših bolečin. Zdravniki so se na lastne oči prepričali, da je res neobčutljiv in to ni nikaka prevara. Zdravniki pravijo, da je to posledica hipnoze. Pred več leti je namreč bil Dvorak hipnotiziran in so mnenja, da ta hipnoza pri Dvoraku še vedno obstoja. Iz življenja in sveta. Nenavadni potniki v aeroplariu. — Koliko poje človek v svojem življenju. — Novi podpisi v Ameriki. — Vinski kis podaljša življenje. V Bourgcs je pred par dnevi dospel aeroplan z nenavadnimi potniki — trije mladi levi s svojim krotitcljem. Razen njih so bili na letalu šo trije drugi potniki, ki so nenavadnim gostom dovolili vstop. Levi so bili med potjo zelo mirni iii niso kazali nikakega vznemirjenja. Krotitelj je izjavil, da se je odločil za potovanje z aeroplanom, ker mu je železniška uprava stavila nesprejemljive pogoje za prevoz njegovih ljubljencev. Nedvomno pa so to prvi levi, ki go potovali z aeroplanom. Nek’ Anglež, ki je imel' doVolj časa, je izračunal, koliko poje človek v 70. letih. Sestavil je na podlagi svojih računov sledeči »jedilni« list: 11.250 hlebov kruha po 1 kg, fižola 1 vrečo, ki bi bila dolga dva in’ pol kilometra, 1 sladkorno peso, ki bi bila 10 m visoka, 3 jutra veliko polje salate, tovorni avtomobil zelja, 18.000 kg mesa, 12.000 jajc, L750 kg soli, in 25.000 litrov razne teko- čine, vina, piva itd. Pri teni pa ni vračunano sadje, sir, maslo, ribe in druge tako delikatese, ki služijo človeku kot priboljšek k hrani. r ■' V- * . v •' ‘ »Savin« Bank« v Newyork'u je uvedla nov način podpisovanja, s katerim je onemogočeno vsako ponarejanje podpisa. Doslej se je često pripetilo, da šo bili podpisi na čekih falzificirani in banka oškodovana mnogokrat za velike vsote. Sedaj pa je banka uvedla podpisovanje s — palcem. Vsak lastnik računa mora dati svoj palec — pravzaprav odtis palca — protokolirati, da lahko uradnik odtise vedno primerja. Zftano je da ima vsak človek na svetu drugačen' odtis palca in je zato vsaka prevara izključena. — V tem' slučaju pa lahko trdimo, da je Amerika še daleč za nami. Pri nas se zlasti v južnih krajih skoraj vsak kmet podpisuje s — palcem! O zvezi med vinskim' kisom in' dolgim življenjem poroča nek angleški list sledeče: Nedvomno vpliva vinski kis zelo dobro na človeško telo. To dokazuje dejstvo, da dosežejo delavci v tovanahJ kjer pridelujejo vinski kis, zelo visoko) starost. Iz tega je nastal tudi pregovor: »če hočeš dolgo živeti, postani tovarnar vinskega kisa«. Dokazano je namreč, da dosežejo delavci v tovarnah za kis, kii imajo opravka z raznimi, za kis potrebnimi kislinami, izredno visoko starost. Oesto delajo v eni tovarni po 60 do 70 let. Ni nič nenavadnega, če so zaposlene veni tovarni po tri štiri generacije. Nek angleški tovarnar piše: 70 let v naši tovarni ni visoka starost. Pri neki prosla- vi rojstnega dne so šteli štirje slavljenci skupno 335 let. Na j mlajši je bil star 70 let, najstarejši nekaj nad 90 let! Torej, če hočeš dolgo živeti, prideluj vinski kis! . ‘ “v:-, ifc, r'. : '.'V je zaslužila avstrijska vlada' lepe vso e, s katerim jo vsaj ublažila bed') najrevnejših slojev. Sedaj pridejo na vrsto m di dvorno kleti. Prodaja vin iz teh kleti se jo doslej vedno odlagala, ker je v.a ® vedno čakala, da bi vzbudila v inozeim stvu, kjer imajo boljšo valuto, nje za onih 70.000 steklenic vina in steklenic šampanjca in liker3* upa, da bo izkupila za vse to drugi milijon švicarskih frank0'* S0.IH10 Vlada nad poh - *> •*g!2 r Darežljivi tujec javil na berlinskih ulicah. (lV konjski dirki je zaslužil več 11 Lteti mark. Izjavil pa je, da se noče ob°S .0. na tako siromašnem narodu, k3® m danes nemški. Šel je v mesta P0 ^ vse slaščice neke večje slaščičar3®.,^ poklical iz ulice otroke, da so se * n^0 gostili. Nato je šel v najubožnejs® ^ mesta ter delil med siromake bank po 50 in lOOtisoč mark, dokler ni lil vseh milijonov, ki jih je zaslnŽu , dirki. Berlinčani se ga sedaj radi »P0 njajo in le obžalujejo, da so taki > , tako redki. _ > V r Katero sredstvo se rabi nejše za uničevanje kuhinjskih kov? Ali je znan kak strup, s kstefl. Razno. r Vino iz kleti Hajfeburžahov. Habs-burgovci so po svojem bogu zapustili na Dunaju prebivalstvo v akrajiu bedi, do-čim so bile njihove shrambe polne najboljših stvari. V, cesarski kleti jso Stali ogromni sodi najboljših vin, ogromne baterijo steklenic najboljšega šampanjca in drugih vinskih delikates. S prodajo dragocenih gobelinov, kateri n Habsbur-, Žani niso mogli več pravočasno odnesti bi se zanesljivo odpravila ta nau . žuželka ? Odgovor: Proti kahinp ‘ ščurkom imamo prav zanesljivo sre® v »Svajnfurtskem zelenilu" (SchiV*!®.^ ter Grtin). S tem praškom se vsi kotički po tleh in ob stenah, lazijo ščurki po kuhinji. Ker je to * lenilo strup, je varno in previdno ravo. ti, da se z njim ne zastrupe druge . vali, ki prihojaja v kuhinjo. Učinkuj® L zanesljivo in ščurki v nekaj dod1. j vedno izginejo. Zelenilo bodi tedeo °. raztrošeno po teh kotih. Kdor ga 'F' naj si zaveže usta jin nos, da n* strupenega prahu. Tudi naj prideO® ^ kaj stolčenega sladkorja, da se privabijo. Strup se dobi v lekanjt" drogeriji proti potrdilu politične ali občine. r Kako osvežiš barvo na poh$v£ Stresi v pol litra gorivnega špirita hno pest kolofonijo. Potem pusti to šanico tako dolgo, da se kplofoflii Le to razt" topi v špiritu. Včasih se v treh do štirih dneh. S namoči omare, vrata ali koke druge ^..g pohištva, ki so izgubili blesk ptv° svetlo barvo nazaj. Mihel Zevaco: KRALJEV TEKMEC. (Nadaljevanje in konec romana: Markiza | c. Pompadour.) h"" poslovenila: Rosandra. ' (Dalje.) (13) F ‘Njen! duK jo medlem plaval po Sirnih' planjavah sanjske dežele. •— Pa jo jc| zopet popadel strah, ko je pomislila na’ (nevarnost, rv! 'katero bi Se bil lahko podal kralj. •— A hitro se je potolažila v [upanju, dal bb kralj prav gotovo rešen. 'In rešew£ z njeno pomočjo. — Tedaj se (je z ljubezenskim! ponotsom! razveselila, i— čelo se ji je zjasnilo in prstki so bežali p0 tipkah, svinj j oč sladke, zmago-ilavne popevke. > j hmiproviziralA je (fot običajno, — sko-itnaj zmeraj Se je pustila voditi od svoje ‘fantazijo — malo kedaj je igrala znane komialde njena igra pa se je rajše Skla-•dala W lahne plosne motive, ki bi jih tmneli pač le otroci in! pa vilo v gozdo-Scihl — ’ I .Talso rje tudi nekega dne, ko ji je bilo ■iertako Sladko-milo pri srcu, zaigrala in ker se ji' je napev, posrečil in ji je posebno grgajal, je ostala ona peSmiea: «, »Me pa ne pojdemo več v gozd!« — i W Ivana ni hotela zasipati. — F Čeprav je bila trudna, jo vendar hotela (pričakati viteza, da jo povedo v Pariz, ko bit is© prepričala, da je kralj rešen in izven vsako nevarnosti. >— Sicer Se pa trudnosti niti zavedala ni. Njen! organizem! je bil skrajno nervozen, (vendar je od časa do časa dobro zdrževa-la tudi velik napor, a ga plačala potem g krizami pobitosti in oslabelosti. — * . Ura za (uro je minila, a .vitez se ni yr- »E 1 i Kar 'je ura začela biti, — Vdarec za i-Vdaroem je štola * bilo jih je |se- • fclem1, — sedem' že! — Kefldgj; je ura šc ni Mznimlrjala. Počasi je vstala od glasovirja ter pričela preiskovati odkazano ji sobe. — Kot dobra poznavalka je priznal no prikimo-vala, kajti sobo so bile opremljeno z izbornimi okusom. — Gotovo je bil pravi strokovnjak, kdor jo vodil z opremo tega bivališča. — Ni bilo tu prevelikega razkošja, a vse jo bilo ok-usno razdeljeno in' udobno okrašeno. — Prišla je do zadnje sobe, a vstopila ni, zadovoljila so je, gledati od praga ter prepričati se, da tudi ta odgovarja slogu in opremi ostalih. Zamišljen ustne v ji jo legel na usta, in' obrnivši se se je vrnila V sprejemnico. — Kdo jo vendar tako opremil te lepe Sobo1? I>■ I • Vitez d’ Assasl — i’h : ' 1’ ’ ’’ To skoraj ni bilo verjetno, saj d’ Aššas je bil reven častnik, ki je živel le ob borni plači. — Res, kaka plača’ pa še če bi jo bil redno prejemal---------— Ako je kralj preveč izdal za svoje zabave, ako ni bilo mogoče naložiti ljudstvu novih davkov, je pač državna blagajna ostala prazna in za mesec dni zaprta, — Častniki 'so protestirali, —1 saj So imeli dovolj časa, — sicer pa je bilo v proračunu, da se zakasnelo plače prej ali slej nakažejo. — Osem je bila ura iz Saksonskega porcelana, ob kateri sta stala dva plemita-ša nežnih barv ter pozdravljala uro kot staro znanko. — i ‘ , Ivano je začelo vznemirjati. —1 H Kakor bi jo težki vzduh y saloaiu o-mamljal. — Odprla jo okno, da pripusti isveži zrak. — Težke zavese 'so okno popolnoma zagrinjale, — trudila se je, da jih odgrne. — Skozi šipe jo pa opazila, da rso tudi polkna priprta; hotela jih je čisto odpreti, opazila pa je, da niso imele ničesar, da bi jih megla odpreti. — Bile 'so zaprte, morda tudi zabite z žeblji že, fflflPso časa, « \' •* - v.i Tudi pri oknu v jedilnici je opazila enako napravo, — v spalnici isto. — Tedaj jo je začel obhajati strah, — strah pred nečem neznanim; nepričakovanim. — Hotela jo odpreti vsaj vrata, ali zaman, tudi vrata so bila od zunaj zaklenjena. —’ »Ah,« — je prestrašena polglasno mislila, — »kaj se vendar tu godi, — kje sem vendar? Kaj pomeni ta skrivnostna hiša, — zakaj so me semkaj zaprli?« — In takoj za tem vprašanjem se ji jo vsililo drugo: »Pa kdo me je feplbb1 zaprl, — kdo ima korist od tega, kdo je to storil?« Zaman je iskala odgovora. — Več kot uro je tekala po celem' stanovanju, v nadi, da najde kak izhod, vsako odprtino je poskušala stokrat a rešitve ini bito. — Okna in vrata 60 ostala zaklenjena, zaprta, kot mrzli zid. — »Kdo, — kdo vendar,« — je spraševala prepadena strahu in groze! — Končno se je marala vdati položaju. —' Ali, — d’ Assas, — kje je on, — zakaj so po vrne? — Kaj se mu je pripetilo? —. Niti v Sanjah si ne bi bila mogla predstavljati, da je ona sama sokriva, da je oTopana svobode. — Zbala se je le še, da jo tudi vitez d’ Assas postal žrtev kake podlosti, kake pasti. — Istočasno pa so je je polastila nova; groza, nov strah. — Če je tudi d’ Assas zaprt, oropan svoje prostosti, tedaj sploh ni mogel do kralja, — ni ga mogel obvestiti, svariti. — To jo bila nova bojazen, ki se je polastila njenega trudnega duha. — Kralj jc bil torej izgubljen'. — »Grozno, — grozno,« — se je tresla, j »ah, sedaj začenjam spoznavati vso nakano. Osebe, o katerih mi jo govorila: Julija, so razpostavile Svojo straže in'] ogleduhe okoli hiše, ti so naju opazili! in sledili, viteza in mene...« —* Tu sp se njene misli morale ustaviti. Oni sovražniki — so toraj prišli v hišo, kjer je bila 'sedaj, mor jo jo bil povedel d’ Assas. " ^ Da so čakali pred vrati, dokl^ Assas ni odšel, je bilo prejasno, k1' ^ da mu niso pustili priti dp kralji ^ D’ Assas bi se na vsak način jna1-pred dvomi urami vrniti. — aj® Sicer ni verjetno, da bi bili tudi. ^ zaprli, — vendar jasno je 'bilo, da 3e res zaprta. — g Le ena je bila pot spoznanj3* > razlaga teh okolščin jo- bila grozna! rt ^ Ali ni morda hiša celo last oni!*’ ^ niso imeli sploh potrebe poskrbe*^ ključe? — Ali je bilo vse že Ijono, da so jih le čakali, da sta Pri^ past? .•* Ali tedaj bi d' Assas — —? ^ J V* ne, — to pa gotovo ne, — nikakor ^ Rajši bi ei bila iztrgala srce, rovala kaj takega. — Premagala jo je slednjič trudn®- ^ napetost, groza in! strah preživd1^^^ v ti ječi. — Vlegla se je vsa plepl^jo in’ obupana na divan tter začela ^ vzdihovati. — Kmalu ji je dobrodelni spancA^ot nil trudne solzne oči, — spanecv ^ot Svinec, je legel na njene trepa^^gjti-1 da je onemogla v boju in se la. — Bila ,ie tudi res skoro nezaVc& se je pozneje spremenila v spanec* terem je počivala do kakih štirE dne' “ . ge * Zbudili so jo koraki, katerim polsnu, z zaprtimi očmi P13;* . ^ Potem je slišala ropot kroži«k°v s šic ki so trkali zvonkajoče. do1ff;, Zdelo so ji je, da je bilo vse . sanja, — Mislila je še, da 30 ^ za drevesi, da se njena aves kreta po sobi in ji pripi'av!ja 3uzl ' »Suzana, - ali si ti?* -pošepetala. — j Istočasno pa je tudi odprla ^ pazila, da ni Suzana, njena sobarica, ' odi po aob* da tudi ona fii - «- , . J. . V , } T * za drevesu IH t faauuor, j, julija If 8uan i. Industrijsko podjetje v Mariboru išče do naj-’^*neje 15. julija 1923 perfektno stenotipistinjo, ki J popolnoma vežča slovenskega in nemškega jezika izvežban*. nemška fetenografinja. Dalje trgovsko izobraženega uradnika ** ^Cunovodstvo delavskih mezd, boln:ške blagajne, zgod in akordov, ki je popolnoma vešč slovenščine nemščine. Ponudbe pod »Zanesljiv* na upravništvo ***o°ra\ 1302 3_2 Oglas. (Nabavka zohi)* \ osnoim naredjenja gospodina Ministra Vojnog /;rice ^ 3l261 0<* maia ove g°dine ^ova J. se na dan 6* augusts *923. godine u 11 ča- oblastf* P°dne u Intendanturl Dravske Divizijske XfV). pU Mubljani: (kasarna Vojvode Mišiča objekt ispornif.,i? iavna usmena licitacija 5 _ "i 780.000 kilograma zobi, i to ff- I* $*ru Saroizion Ljubljana . . . 310.000 kilograma . » Maribor.... 310.000 „ - » Celie . .'.V. 30.000 . » Sl.Bistrica. . .130.000 „ Hi„ "Poruka zobi po mesečnim partijama franko do hrbtnikov in sandal po konkurenčni ceni pri 2695 JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trg 2. ■ BVBV C I^SI Ei 1113EZ SLADKORJA! E3ijez Btfisa! Bras sallcilal^ Sploh brez vsakega dodatka se lahko s gl konzervnimi steklenicami.In aparatom napravi brez truda vse vrste okusnih, zdravih In cenih domačih konzerv. —-— u*iw£» hmuiv REX vkuhane jagode, črešnje, / j i hruške, češplje, jabolke,/ WM sploh vse vrste sadja se hranijo pri ne-SBg>iT0smenaasiem Etaravnera ukusu in največji zdravilni vrednosti brez vsakega: dodatka leta in leta. Ravnotako se ohrani za nedogledni čas vsak drug živež, posebno vse sočivje, (fižol, grah i. t. d.), meso, klo-. base, paštete, gobe, ribe i dr. E®© tovaraSškšh cenah priporoča t m BiiSsi, Krir:,10 trgovina stekla in porcelana. Ha & Velika zalaga vsakovrstnega slekla, šip, ogledal, porcelana in kamenine.svetiljkj, kakor vseli v steklarsko stroko spadajočih predmetov po najnlžj! i n aa¥MMirTO.«**wnw#. — Zadala in ©bl@wa. Podpisani Franc Rom, bivši rnvnatelj in restavrater Grand Hotela »Union* v Ljubljani naznanjam vsem velecenjenim svojim gostom, da se preselim iz Ljubljane in se jim ob tej prilikim zahvaljuje,za njihove naklonjenost, s prošnjo, da mi ostanejo zvesti tudi v bodoče. Ob enem naznanjam, da prevzamem fl. guKJa 1923 popolnoma renovirano \- • svetovno mam radio-termalno kopališke v Laškem pri Celju. Velecenjenim gostom bom nudil: Prmrst. Arant, kavarn io gostilno Skrbel bom kot dolgoletni strokovnjak za najboljšo kuhinjo, najelegantnejže postrežbe in prvovrstno zabavo ter najfinejše pijačo. ¥s®k @p©Mot in veter koncert v parku pred teraso, v slučaju slabega vremena se vrši v reprezentančni dvorani ali v restavraciji. Priporočajoč sc za obilen obisk biležim 7. najodličnejšim spoštovanjem i ¥mmt mn' j /i njrj.rrxr. rnmnvs. nvnzstrr ■. je jrJUC£Zxrms:iiUitJ*. ■-■j-n.u: utT^mrnTuntn ai JN»vevv:x ter A-imsarare*« rtZTAMTA VMmsaoM m P- n. obžinstvGl ,, Nekdanje zasebno trgovsko u»liS2e Ant. Rud. tesat le zopet > prijetnem stanju, dajati od 2. julija naprej tečaje za strojepisje In stenosrafilo. b. Tam,Ca, *rtl ,azkazovanIe v uPO«bl kopirnih, razmnoievalnlh stro-^ lil para,ov'ter '»tonskih In drugih pisarniških strojev. Vrazova uilca 4. rtilke. nasproti Narodne banke. Slavno občinstvo se vljudno vabi, sl ogledati jako moderno opremljeno novo učiSISce, katero bode brezobva^no dostopno v vpogled v nedeljo dne 1. julija od 9.-12. ure dopoldan. Priporoča se z odličnim spoštovanjem lastnik 1322 Ant. Rud. Legat P«M kVVv «a Osnovana 1889 BzvršisJ© ¥S@b©§i£Bi© p@sle ii©llci6iaw*n®^® mmmat vriSBo R«r ■■■««■—— Slavnem* občinstvu naznanjam, da sem »tvoril v Krčevini za Tremi ribniki pri kapelci vinotoč te se najtopleje priporočam J. Kolarič. 1297 3—2 * ' *••••’*'< Maribor; 1. Julij« T v,.,. —- ' Galaiterija drobnina, trikotaža Samo na debelo! Gaspari & Faninger Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48. ‘BERSOIM #st!me "»jboljša Kvalitetna znam- len. Varuje čevlje, conejši in trpežni.)! 3 e od usnja. Od vašega čevljarja zahtevajte, da vam pritrdi Berson gumi podpetnike iu gumi podplate. _ jjffiuv*«1" vr- •- ■'TZBBmntSFZ?- 1 #jS '~-.w /1AJCES1EOSA MANUFAKTURA VMARI0OR“-C>UVN!™li J s Tm ii raMR slioje za obdelovale lesa. vsakovrstne kombinirane Univerzalne stroje s tračno in krožno žago, s sko-bclnikom (Abrict-und Dichtenliobelma-schine), vrtalom, frezo in krožno žago, nadalje motorje in transmisije prvovrstne kakovosti, razpošilja po nizkih cenah in z ugodnimi plačilnimi pogoji. 1145 Welker-Werke Wien X. LaxenbwgerslraBe 12. tem paisffiTO žtten pBSln TapeM. guMštva Pisan. prt®n Posteljna sprava Prapraja j Zavesa Blago za poifint Posteljne perje ! po Izvanredno nizkih cenah v zalogi pohištva KarolPreis Maribor Gosposka ulica St. 20 ] (Pirehanova hiSa) - Svoboden ogled!] Ceniki brezplačno! Prva jugoslovenska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in jeklenih oboknic <5. Skrbita naslednika 1 Bratje Vidakovič — Zagreb Tel. 4-92, 23-19 1090 6-5 ILIČA br. 40 Izdeluje vse vrste rolet, na pr. Jeklene, lesene, platnene, pletene, rešetke, solnčne plahte In vse sem spadajoče dele. Zahtevajte cenike in proračune. Iščemo zastopnike. IMAfflAftAlt 6-6 843 J. B. ULRICH D. P. tovarna svinčenih Izdelkov Zagreb, Jelačičev trg 25. Tel. 13-45. Brzojavni naslov: OLOVO. tovarnai ZAGREB OUMPOLDSKIRCHGN BUDAPEST Svinčeni Izdelki kakor cevi, pločevine, original G. Winiwarter, pločevine črne in posvinčcnc original G., kakor angleške, Stanljol v vseh barvah in tonih. Cevi plinove cevi, železne in posvinčcnc cevi, zakrivljenke, nastavki itd. iz litega in kovanega železa, r AasllCnl materija! za plinove in vodovodne napeljave, kakor tudi sanitarne opreme. Sorodna podjetja: Winlwarier, W!en I. B. Uhich A. G. Berlin J. B. UErich W!en 3. B. Ulrlclt Btsdapest G. Wlniwarter V/Jera “UEV1ATHA 59.953 br. reg. ton. Najmodernejši, največji in najrazkošnejši oceanski parnik Vse, kar zmore znanost, denar in iznajdljivost, je vtelešeno v tem čudovitem parniku. Brezprimerna udobnost v vseh razredih. Prvo potovanje v newyork 17. julija 1 potem 7. in -8. avgusta, 18. septem., 8. in 29. oktobra itd. vsake tri tedne ob torkih iz Southampton-Cherbourg. Podrobnosti na nižje naved. naslovih. bremen-new-york Direktna zveza s sijajnimi amerlkanskimi vladnimi parniki. Neprekosljivl na udobnosti, snagi in prvovrstni oskrbi. Hitre in varne ladje -George Washlngton“, „President Fillmore", „Presldent Hardlng* „President Roosevelt", „America“, „President Arthur" Zahtevajte podrobnejša pojasnila in plovbno listo št. 22 U Najugodnejša prilika za prevoz tovorov. UNITED STATES LINES Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Palata beogradske zadruge. — Podružnica v Ljubljani: Zadružna zveza v Ljubljani. Polnim iirilsr, Aleksandrova cesia Štev. Ul Delniška glavnica Din 50,000.000'— in rezerve prek© Din 12,500,000'— Vloge fez Din 125,000.000- PodruinSce: Beograd, Bjelovar, Brod n/S., CeSje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Velikovec, Vršac. EiSSPOZGTU&i: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, : SfiSSnlCe. ■; |>; Agenda: Buenos Aires, Rosarlo de Santa Fe* HFSLiaOJEs LJubgjjana: Slovenska banka. SpSBfi: 3usoslsvenska Industrijska banka d. d. B&aetagsesS: Balkan Bank r. t,, Vaczl uica 35. Wien I.: Bankhaus Milan Robert Alexander, strasse 8. URICO COGNAC MEDICIN!! Laštojk;. ig< dzdajateli: gpftzorcii > iabor«. _*=i QfI^xorni Brdnik: .Rudolf fijziin, —s JTiikai Jdairlborska tiskarna d. 4*-