AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 45.
CLEVELAND. OHIO, MONDAY MORNING, FEB RUARY 24th, 1930.
LETO XXXII.—VOL.XXXII.
Mestna vlada ponuja Slo- Frankie Simončič je zopet vencem lastno zemljo v dobil zmago v rokobor-najlepšem parku mesta bi z Italijanom
Kako Amerikanci danes pojejo svojo narodno himno
Zadnji petek so se zbrali v Uradu direktorja parkov, Mr. 'Newmana, v mestni hiši, zastopniki vseh narodnosti v Clevelandu. Direktor je pokazal načrt, ki je izvrstno zamišljen in ki kaže razpredelbo Rockefeller parka, kjer bo do-
Pretekli petek zvečer se je vršila zelo zanimiva rokoborba med Frank Simončičem, katerega po domače kličemo Frankie S i m m s , in med Italijanom Emmett Rocco. 7000 oseb se je zbralo v mestnem avditoriju, ki so bili priča rokoborbi. Borba
bila vsaka narodnost svoj kos ! sicer ni bila kaj posebnega, kaj-zemlje pod sledečimi pogoji: i ti Italijan se je umikal spretnim Vsaka narodnost v Clevelan-1 slovenskim pestem, ker sicer bi du dobi na razpolago kaka dva j jo dobil, da bi padel na tla takoj
in pol akra zemlje. Ta zemlja bo popolna narodna last, kar se tiče olepšave te zemlje, nasadov, dreves in cvetlic. Postavijo si tam lahko spomenik .tega ali onega slavnega moža-roja-ka. Sploh ima vsaka narodnost popolno pravico, da si uredi to zemljo prav po svojem okusu. Mesto bo dalo na razpolago zastonj mestne inženirje, ki bodo napravili načrte, prav kakor si bo narod zamislil olepšati ta svoj kos zemlje. Stroške za na-saditev rož, dreves, postavljanja spomenika, itd., nosi narod sam. Ko bo pa enkrat zemlja nasajena, skrbi mesto na svoje stroške, da se. vse to drži v lepem redu. Torej ima vsak narod stroške v začetku.
v prvem nastopu. Lepo se pa sliši, kako angleško časopisje piše o našem Franku. "Slovenian promising youth," "Slovenian heavyweight," s takimi naslovi prinaša angleško časopisje našega fanta v javnost. Kar nam je pa žal, je dejstvo, da Frankie ni bolj močno udaril Italijana. Mogoče se mu je revež smilil. Toda vselej, kadar je hotel Italijan udariti Slovenca, je Frank pokazal, kaj zna. Ves potek ro-koborbe je bil miren in brez posebnega razburjenja, toda navzoče občinstvo je z največjim zanimanjem sledilo borbi. Zanimivo dejstvo petkove rokobor-be med Slovencem Simmsom in med Italijanom Rocco je to, da si je pridobil Simms velik upljh
Ta zemlja se nahaja v Rock-1 in da ima priliko nastopiti v več-efeller parku, to je od St. Clair i jem, odločilnem boju, ki ga pri-
Ave. do Superior Ave., in sicer od spodnjega bulevarda, čez potok, pa do gornjega bulevarda. Mesto je razdelilo ta zemljo sledeče: Prvih 200 čevljev od St. Clair Ave. dobe Poljaki, drugih 200 čevljev Rusi, tretjih 200 čevljev Slovenci, potem pridejo Ukrajinci, Slovaki, Čehi, Grki, Italijani, Litvinci, Nemci, Žid je, Sirci, Irci, itd.
Zemlja, ki je odmerjena Slovencem ima jako pripravno lego. Lahko bi si napravili dohod od spodnjega bulevarda, napravili primeren mostiček čez potok, ki teče po bulevardu, in napravili na zgornjem bulevardu drugi dohod, seve, primerno okrašen. Vse narodnosti so že organizirane in že zbirajo denar. Slovaki imajo že organiziranih kakih 75 društev, Čehi istotako, Poljaki in drugi. Na tem zadnjem sestanku so vse narodnosti poročale, da so že organizirani, samo Slovenci še nismo mogli ničesar gotovega povedati. Obljubili pa smo, da se skliče sestanek, kjer se bomo dogovorili, kako in kaj "bomo pričeli.
Za četrtek, 27. februarja, ob 8. zvečer, je sklican shod v avditoriju Slovenskega Narodne ga Doma na St. Clair Ave. Vabljeni so vsi rojaki, da pridejo na ta shod. Posamezniki, zastopniki, oziroma uradniki drur štev še posebno, da bodo vso stvar lahko poročali potem na svojih sejah. Nihče ne bo prisiljen sodelovati, ako sam ne bo hotel. Ta shod se vrši samo iz namena, da se bo vam vsa stvar razložila. Mestni direktor parkov bo prinesel na ta shod do-tični načrt, da boste videli, kako in kaj je ta stvar zamišljena.
Mi mislimo,'da je ta ideja nekaj krasnega. Dobili bomo svoj lasten kos zemlje, o kateri borno lahko rekli "da je naša." To bo kos zemlje, ki bo pričal, da je v Clevelandu nekdaj živel zdrav, žilav slovenski narod. To bo za vedno ostalo slovensko, tudi potem, ko bo slovenski živelj v Clevelandu že dav-no izumrl. Ali bi ne bilo lepo, če bi imeli svoj lasten park, ka-
pelje — morda — v nekaj letih do prvenstva rokoborcev vsega sveta. In mi vsi želimo Franku, da bi postal — milijonar potom svoiih krepkih slovenskih pesti,
Zračne~bombe~za~obrež-ne stražnike
Na velikih jezerih se nahaja v službi kakih 100 vladnih stra-žnih ladij, ki pazijo na tihotapce z žganjem. Mnogokrat so se slišale pritožbe, da so obrežni stražniki streljali na nedolžne ljudi. Od sedaj naprej pa bo vsaka taka stražna ladja dobila neke vrste bombe. Ta bomba se bo izstrelila na ladiji, in ko doseže višino 200 čevljev v zraku, eksplodira, in pokažejo se raznovrstne barve, ki bodo svetile dve minuti. Tako se noben tihotapec ne bo mogel izgovarjati, da ni dobil signala, da ustavi. Kakor hitro kdo <^pazi tako bombo v zraku, mora ustaviti svojo ladjo, dokler ne pride obrežna straža v bližino.
Star 127 let, pa se je tretjič poročil
Cape Town, Južna Afrika, 22. febr. Josef Windowel, star 127 let, zamorec hotentotskega rodu, se je danes v tretjič poročil. Za ženo je vzel 47 let staro devico. Pri poročni slavnosti je bil navzoč eden njegovih sinov, ki je star 80 let, poleg tega pa je prisostvovalo poročni slavnosti kakih 200 vnukov in pravnu-kov.
Osem ubitih, 60 ranjenih na železnici
Kenosha, Wis., 23. febr. Vlak North Shore železnice se je v bližini tega mesta danes popoldne ponesrečil. Pri tem je bilo 8 ofeeb ubitih in 60 ranjenih. Na vlaku se je nahajalo 130 oseb. Vlak je zadel na križišču neki avto in posledica je bila, da je skočil s tira.
o	_
Po treh tednih poizvedoval Mehikanske oblasti preis nja sodnija ne ve, kdo je kujejo dozdevno zaroto
umoril mladega Horsta
Wooster, Ohio, 22. febr. Chas. Hannah, ki je na sodniji priznal,
za umor pred. Hooverja
Mexico City, 22. febr. George Price Shaw, ameriški konzul v
da je on umoril mladega Melvin I San Louis Potosi, je sporočil no-Horsta, nikakor ni mogel biti coj časopisju, da je konzulat morilec glasom izjave njegove- j dobil sporočilo o nekem pismu od ga tovariša Earl Conald. Conald i nekega mehikanskega dijaka, ki in Hannah sta bila aretirana i študira v St. Louis, Mo., in v ka-pred tremi tedni, ker sta bila ; terem pismu se piše o načrtih, obdolžena, da sta odpeljala -i | kako bi se ubilo predsednika letnega Melvin Horst-a in ga ; Hooverja. Pismo je dobil neki umorila. Najprvo sta oba tajila, i dijak v tem mestu po imenu da sta imela sploh kako zvezo z j Vincente Aurrečoechea, katere-odpeljavo in umorom. Pozneje j ga so takoj aretirali. Na policij-
je Hannah obdolžil Conalda, da je on zadavil dečka, kar je Conald odločno tajil. Pred tremi dnevi je pa Hannah priznal, da je on umoril dečka, a sedaj pa prihaja na dan z izjavo Conald. ki pravi, da Hannah nikakor ni morilec. Rekel je, da sta bila p Hannah na usodepolni dan v ne-
ski.postaji je tajil, da bi sploh imel kako zvezo s pismom ali z načrtom umoriti Hooverja. Pismo je prišlo iz St. Louis, Mo., od nekega mehikanskega dijaka, in je pismo pošta zaplenila, ker
Predsednik Hoover se ne bo vmešaval v notranje evropske razmere
Washington, 22. febr. Predsednik Hoover nikakor ne bo dovolil, da naredi vlada Zedinje-nih držav sploh kako pogodbo s Francijo, ki bi garantirala neodvisnost Francije. Slednja država namreč zahteva na razo-roževalni konferenci v Londonu, da želi garancijo, da ne bo napadena od Nemčije, in ako te garancije ne dobi, ne bo pristala na program razoroževalne konference. Predsednik Hoover je včeraj poslal brzojavko ameriški dclegaciji na razoroževalni konferenci, in je delegacijo Zedi-njenih držav pozitivno pozval, da pod nobenim pogojem ne sme narediti kake obljube, še manj
Brezposelnost v Ameriki se bo znižala, ako se odpravi prohibicija
Washington, 22. febr. Kon-gresman Bacon je danes predlagal, in njegov predlog je bil sprejet, da se tiska v kongresnem zapisniku pismo, ki ga j<r poslal kongresu Wm. Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije. V tem pismu izjavlja vodja največje delavske organizacije sveta, da bi 'se lahko mnogo pomagalo k odpravi brezposelnosti, ako bi se odpravila prohibicija vsaj toliko, da bi bilo dovoljeno 2.75 procentno pivo. Stotisoče delavcev bi dobilo pri tem zaslužek, poleg tega pa bi ljudje bili bolj zadovoljni. Pismo je bilo prebrano pri zaslišanju sodnega odseka poslanske zbornice. Dva zastopnika delavcev sta pričala pred kongresnim odsekom v petek, in oba sta povdarjala, da je prohibicija ustvarila zločine in povzročila brezposelnost.
-O-
Dečko utonil, ko je reševal psa
Ashtabula, Ohio, 23. febr. Charles Burger, 16 letni višješolski fant, je danes utonil v tukajšnjem pristanišču, ko je hotel rešiti svojega psa, ki je padel v vodo. Pes se je pozneje sam rešil.
Pevci in pevke društva Jadran so sijajno peli na
so bile na koverti . naslikane j pa pogodbe, v kateri bi bilo bombe in strojne puške. Vlada ! omenjeno, da Zedinjene države
je upeljala obširno preiskavo, da
ki garaži skupaj, in da Hannah dožene, če je vsa zadeva nava-ni tekom tega časa mogel umo- j dna šala ali resnica, riti dečka, ker sicer bi bil on
terega bi imenovali, recimo, Prešernov pai-k, ali kaj podobnega?
Pridite na sestanek v četrtek, kjer se bo vam ta ideja razložila in p"okazal načrt.
priča umoru. Conald je podal svojo izjavo potem, ko se je tri ure posvetoval s svojimi odvetniki v navzočnosti državnega pravdnika. Sodnija je danes na istem stališču kot tedaj, ko sta bila oba aretirana. Nihče se ne more obdolžiti umora, in vsa zadeva bo ostala najbrž skrivnost | kot je bila od začetka.
Najboljši pralni stroji
Mr. Anton Dolgan nam naznanja, da je dobil v prodajo najfinejše električne pralne stroje, ki so znani pod imenom "Boss Washer." Ne samo, da so ti stroji zanesljivi, pač pa se prodajo po tako nizki ceni, da jih bo vsaka gospodinja vesela. Mr. Dolgan ima svojo trgovino na 15617 Warteloo Rd. Rojakom ga lepo priporočamo.
Klobase
Matic Križman, 6030 St. Clair Ave. ima danes oglas v listu glede klobas. Kdor hoče vedeti, kaj je klobasa, naj kar Matica vpraša. Le berite oglas!
Smrtna kosa
V	nedeljo zjutraj je po dolgi bolezni preminul Joseph Jančar, p. m. Kovač, star 70 let in stanujoč na 532 E. 185th St., pri dobro poznanem Mr. Anton Kaušku. V Ameriki je bival okrog 40 let. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8. uri iz A. F. Svetek Co. pogrebnega zavoda. Bodi ohranjen možu blag spomin.
Vroč dan
V	soboto, 22. febr. je bil najbolj gorak dan, kar jih pomni zgodovina mesta Cleveland. Toplomer je ob štirih popoldne kazal 72 stopinj. Kaj enakega niti najstarejši ljudje ne'pomnijo.
Nagla smrt
V	nedeljo dopoldne je naglo-ma preminul rojak Joseph Tra-tar, stanujoč na 867 E. 209th St. Podrobnosti prihodnjič. Za pogreb preskrbi A. F. Svetek Co.
garantirajo sploh kako varnost Franciji v slučaju vojnega spo pada s katerokoli silo.
Poceni pogrebi
A. F. Svetek Co., ki vodi že nmogo let pogrebni zavod na 15222 Saranac Rd. nam naznanja, da lahko priredi dober, moderen pogreb za samo $125.00. Seveda se dobijo pogrebi tudi po drugih cenah, kakor kdo zahteva. Opozarjamo občinstvo na tozadevni oglas v današnjem listu.
Gre v samostan
Starejša hči družine Grčar, 775 E. 156th St., Miss Helen Gr čar, bivša tajnica dr. sv. Helene, K. S. K. J. se je podala v samostan reda sv. Frančiška, v Le-mont, 111. Tam se že prej nahaja njena sestrica Frances. Upamo, da bo Miss Helen po par letih uspešno delovala kot uči teljica med našo mladino.
Domači delavci
Thomas Walsh, ki ima kon-trakt za zgradbo Lorain-Central mostu, ki bo veljal $8.000.000, je izjatvil, da bo pri gradnji, ki se prične v najkrajšem času, rabi izključno samo domače delavce
Mati mnogih otrok
Po kratki bolezni je preminula v bolnici sv. sv. Aleša Mrs, Frances Mervar, rojena Gorše, stara 43 let. Doma je bila iz Meniške vasi, fara Toplice. V Ameriki je bivala 23 let. Ranj-ka je bila članica društva sv. Lovrenca, št. 63 KSKJ, društva Mir, št. 10 SDZ, društva Sv. Rešnjega Telesa, Slovenske-Ženske Zveze, št. 15 in društva sv. Alojzija. Zapušča tu žalujočega soproga, osem sinov in tri hčere, tri brate, Johna, Avgusta in Franka, v starem kraju pa brata in sestro. Pogreb se vrši iz hiše žalosti na 3563 82nd St. v četrtek ob 9. uri dopoldne pod vodstvom L. Fer-folia. Družini izrekamo nad zgubo dobre matere globoko so-žalje!
Obisk iz Loraina
V	nedeljo so se mudili v Clevelandu poznani Lorainčani: Louis Balant, John Kumše, John Primožič, Frank Krištof, Frank Zgonc in John ter Frank Bučar. Udeležili so se zborovanja Euclid Foundry Co., katere delničarji so. Proti večeru so se nekam "iskali," pa upamo, da, so vsi srečno dospeli domov. Pa še kaj pridite!
Nova metoda
Frank Mervar čistilnica naznanja, da je sedaj znižala cene za čiščenje moških oblek. Cena za čiščenje moške obleke je samo 80c. Obenem naznanja Mr Frank Mervar, lastnik slovenske čistilnice oblek, da je dobil najnovejše stroje za čiščenje. Ti stroji ne pustijo nobenega kemikaličnega duha v obleki, ko je slednja očiščena.
V bolnico
V	nedeljo popoldne je odpeljal Mr. Svetek v St. Luke's bolnico na Carnegie Ave. dobre pozna,no Mrs. Johano Wolf, prej Mrs. Cinkole, stanuj očo na 697 E. 160th St. Podvreči se. bo morala operaciji. Prijatelji so prošeni, da jo obiščejo v sobi št. 315, od 10. do 12. dopoldne, ali pa od 2. do 3:30 popoldne in od 7. do 8. ure zvečer.
Trinajsta ura slovenskega radio programa je bila nekako izven reda, in sicer najbrž po krivdi vremena, in deloma po krivdi postaje. Začela seje dve minuti pred časom in končala tri minute pred Časom. Zelo se je pogrešala tudi godba. Toda pevci društva "Jadran" so pa krasno zapeli. To so izvežbani, krasno-prijetni glasovi, in slišati je bilo, da imajo tudi izvrstnega vodjo. Zal, da je bil nekak nered na postaji, in se je naša ura slabše slišala kot pa na primer poljska ura pred slovensko, ki je bila cista in bla gozvočna.
Lepa je bila pesem "Vesela tovaršija," katero je pel mešani zbor. Divno so zapeli "Jadransko morje," toda žvižgalo je v radio aparatih, da je glas le deloma prihajal na uho. Prav lfcpo so zapeli "Guslarja sem htela imeti," in tudi "Po zimi rožce ne cveto." "Zlata kan-glica" je bila proizvajana z vso mehkobo, in zlasti nam je tudi ugajala pesem "Slovenske mla denke." Tupasem se besede dosti niso razumele. Pri pesmi "Kako bom ljubila," se je glas na postaji zgubljal, in žal, da človek ni mogel imeti vsega užitka od te pesmice, katero je kvartet tako fino pel. Ravne tako lepo so zapeli tudi "Še nocoj mi lunca mila," ki so jo pev-ci društva "Jadran" navrgli Lepo se je glasila pesmica "Brez upa." Sestre Cesnik ima jo krasen glas.
Program društva "Jadran" \ nedeljo bi bil eden najlepših, da ni vreme nagajalo. Miss Germ, kot pianistka, ki je pevce spremljala, je prava umetnica na pianu. Prav radi in z vose-jem bi jo še poslušali.
Cenjenemu radio občinstvu se nadalje naznanja, da se bo spremenila slovenska ura na radie programu. Dosedaj je bil začetek ob 2. uri popoldne, odslej naprej pa se bo začel program ob pol treh in bo trajal do pol štirih. To pa iz vzroka, ker so nas Poljaki lepo naprosili, da 3i jim odstopili pol ure vsako nedeljo, kar se je tudi ugodilo Vseeno, tudi nova ura je še jako ugodna za vse. Le na Velikonočno nedeljo se bo program začel ob drugi uri in se končal ob 4. uri.
Težka nesreča slovenske ga mladeniča
Ko se je pretekli petek vračal ml^di Joseph Gnidovec domov od dela, ga je zadel avtomobil, ki ga je podrl na tla. Mladega Gnidovca so prepeljali v mestno bolnico, kjer je pa kmalu potem umrl. Nesreča ga je zadela ravno na njegov rojstni dan, 21. febr. Mladi Gnidovec je bil jako priljubljen med našo mladino, tako na St. Clair Ave. kot v Newburgu. Bil je izredno dobrega srca, in prijatelji ga bodo gotovo zelo težko pogrešali. Tu zapušča žalujoče starše, dva brata in šest sester. Bil je član društva sv. Lovrenca št. 63 K, S. K. J. Pogreb se vrši v torek zjutraj iz hiše žalosti na 1262 E. 61st St. ob 9. uri zjutraj pod vodstvom L. Ferfolia. Silno prizadeti družini izrekamo naše globoko sožalje!
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 24TH, 1930
i i
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA:
Za Ameriko, celo leto t« amariKo. po!
—15.001 za Cleveland, po poitl, celo leto »7.00 „W.oe|za Cleveland, po pofttl. pol leta $3.50
Za Cleveland do raznašalclh: celo leto 15.50: pol leta 13.00 Za Evropo ln Kanado je Ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna Številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne požlljatre naslovite: Ameriška Domovina, _6117 St. Clair Ave.. Clpveland. O. Tel. Henderson 0835._
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
83
No. 45. M on. Feb. 24th, 1930.
Slovenski radio program.
Ne bo več dolgo, ko se bomo morali posloviti od slovenskega radio programa, katerega poslušamo že od 1. decembra, lanskega leta, vsako nedeljo, od 2. do 3. ure popoldne, potom radio postaje WJAY v Clevelandu.
Več trgovcev v Clevelandu, med njimi "Ameriška Domovina," slovenski dnevnik, se je zavzelo za enak radio program. Računali smo in računali, kako bi našim ljudem postregli tekom dolgih zimskih dni s posebno zabavo, ki naše cenjene rojake ne bi veljala prav nič, a bi jim prinesla dovolj veselja in zabave tekom dolgih, zimskih, nedeljskih popoldnevov.
Pa smo začeli delovati, da potom zraka donesemo našim Slovencem in Slovenkam ljubo slovensko pesmico in godbo naravnost v njih hišo. Vedeli smo, da ima stotine in stotine naših ljudi radio apkrate v svojih hišah. In ali ni bila lepa ideja, da se v te radio aparate naših rojakov upelje slovenska pesma in slovenska glasba?
Zadeli smo prav v živo. Naši Slovenci v velikih mestih so imeli tupatam priliko slišati to ali ono slovensko pesem pri raznih koncertih. Kako so bili veseli. Koliko tisoč rojakov pa je po malih naselbinah v Ohio, Pennsylvania, Michi gan, Illinois in po drugih državah, ki niso še nikdar slišali slovenske pesmi pri koncertu, a še manj po radio.
V slovenskih naselbinah v večjih mestih imamo dobra pevska društva, ki nam od časa do časa prirejajo koncerte glasbene ali druge, in imamo priliko v slovenskih dvoranah naslajati se ob krasni slovenski pesmici. V malih naselbinah pa je to nemogoče, ker nimajo slovenskih pevskih dru štev, nimajo svojih dvoran, kjer bi se zbirali. A vendar sta nujejo v teh malih slovenskih naselbinah ravno tako naši ljudje, katerim srce vzradosti od silnega veselja, ko slišijo enkrat po dolgem času milo slovensko pesmico.
Vodstvo Slovenskega radio programa, oziroma kluba v Clevelandu, je prejelo tekom zadnjih treh mesecev tisoče pisem, brzojavov, telefonskih klicev in osebnih priznanj od naših ljudi, ki se nas hvaležno spominjajo, ker smo jim omogočili to, kar niso nikdar pirej mislili, da je sploh mogoče Mnogo teh priznanj je bilo priobčenih v "Ameriški Domovini," toda kdo bi mogel ponatisniti vse, ki smo jih prejeli od tu ali tam!
Iz vseh prejetih pisem se izraža gorka zahvala prirediteljem slovenskega radio programa, in iz česar sklepamo, da je narod naš slovenski silno hvaležen, ako se mu nekaj podeli, kar je njegovega — namreč naša krasna slovenska pesem.
Pri tem pa, ko se narod zahvaljuje tako prisrčno prire diteljem slovenskega radio koncerta, seveda obenem izraža zahvalo vsem onim, ki so sodelovali pri dosedaj prirejenih slovenskih radio koncertih, katerih večina je sodelovala zastonj, brezplačno, razven v par slučajih, ko je bilo treba pla čati talente, ki so igrali tekom programa.
Potek slovenskega radio programa v Clevelandu je pokazal širni javnosti, ne samo v Clevelandu, pač pa po vsej Ameriki, koliko talenta imamo Slovenci v Clevelandu Mnogo jih je sicer šele začetnikov, toda vsak v svoji vrsti se vdejstvuje na primeren način. Zlasti naša mladina. Gotovo se imamo zahvaliti našim očetom in materam, ki niso poza bili svoje mladine pri tem, ko so ji prepevali lepo slovensko pesmico, ki sedaj, v drugem rodu, žgoli iste popevčice, katere sta oče in mati v davnih dneh prepevala v stari domovi ni.
Slovenski radio program ni prinesel samo zabave in razvedrila stotisočim našim rojakom, pač pa je prinesel tudi slovensko zavest, navdušil je mladino, ki je prevzela od staršev svojih nalogo, da nadaljuje slovensko pesem, o kateri smo prepričani, da bo še dolga, dolga leta donela med nami.
Na Velikonočno nedeljo se prekine slovenski radio program. Vemo, da bo žal stotisočim, ki so tekom zadnjih mesecev tako verno in zvesto čakali slovenske radio ure vsako nedeljo. Nam je v zadoščenje, ker je narod tako iskreno sprejel slovenski radio program, vam bo v spomin na lepe urice, ki ste jih imeli, ko ste poslušali naše pevske moči, vsem skupaj pa bo v ponos, ker smo spoznali, koliko dobrih talentov imamo med nami, ki jih ne skrivamo, pač pa pridejo v javnost, da vas razveselijo. In v jeseni se pa zopet "slišimo."
Newfcurg Heights, O. —
Ta-le bi spadala bolj v kolono "Če verjamete, al' pa ne," pa je malo predolga, jo bom pa povedal v obliki dopisa.
Navado imam, kadar pridem z dela donjov, da sna-mem klobuk z g,lave, potem je pa moja prva dolžnost (do mojega grla), da si grem na-točit en kozarček, ali pa dva, da nekoliko grlo operem pred večerjo. _ Ko se vsedem k ve-.
čerji, položim pred krožnik Ameriško Domovino, ker od samega firbca ne morem čakati, da bi bral list po večerji. Večkrat se tako zamislim v branje, da pozabim na juho in tako se prigodi, da nfii juha vpričo zmrzne. Potem se pa mati jezijo name, ker morajo čakati s pomivanjem posode.
Tako beirem tudi nekega večera, ko naenkrat zazvoni zvonge pri vratih, "Bo že
cak marjašar," si mislim, ko ?rem odpirat vrata. Toda, co odprem vrata, vidim, da to ni marjašar, saj meni ni bil poznan.
"Helo, France," me prijazno pozdravi. "Helo, rojak," mu odgovorim, kakor se to spodobi. "'Kaj je pa tebe napotilo do mene?" ga radovedno vprašam. Mislil sem že, da za kakšno stvar kolekta, on mi pa odgovori, da je prišel samo malo v vas. Take ljudi pa, ki pridejo v vas, je treba takoj peljati v klet, tako navado imam vsaj jaz, kako pa vi drugi delate, pa ne vem. Pogovarjava se vsako-jake reči in rojak noče nikakor s farbo na dan, čemu je prišel, zato ga kar brez ovinkov vprašam: "Ti si gotovo po nekaj prišel. Kar povej, kaj te tišči, gotovo boš dobil, če le imam."
On pa odvrne: "Prosil bi te, da bi ti zame nekaj napisal, ker taka stvar ne gre meni kaj posebno od rok. In sicer bi zame napisal en dopis za Ameriško Domovino, kjer večkrat kaj berem od marja-šarjev. Pa me kar srce boli. da bi tudi jaz povedal, k a r vem o nekem marjašarju. Stvar se je dogodila že pred več leti, in ker dotičnega mar-jašarja ni več med nami, zato, mislim, da jo lahko povem.
Dotični marjašar mi je pravil, kako dober marjašar da je, kako ga je večkrat cukal za druge dajme. Toda enkrai je pa imel veliko smolo. Igrali so štirje in so ga ostali trije strašansko smukali. Kontre so kar od vseh strani skupaj letele. In tako se je zgodilo, da je zaigral ves denar in končno je segel še po onem, katerega mu je žena dala, da bi plačal ž njim račun za vodo. Mislil je, da bo od tistega denarja vzel samo par dajmov, toda kmalu je šel ves denar v žepe drugih. Kaj bo pa sedaj? 'Ženi bi se moral kazati zvečer s potrdilom, da je res plačal vodo. Kje si naj izposodi denar? Od mar-jašarjev gotovo ne, ker marjašar nikdar ne posodi denarja marjašarju, ker imajo tako vero, da če igralec igralcu posodi, ni potem več sreče v ig ri.
Počasi sem šel proti domu in premišljal, kaj bi napravil. Pa se spomnim, da bi stopil k nekemu mojemu prijatelju, ki mi bo gotovo posodil tisto malo svoto. Res se oglasim v njegovi hiši in takoj mi je dal svoto, ki sem jo rabil, da bi plačal vodo. Zdaj naj bi bilo vse v redu, toda začelo me je zopet skrbeti, kje bom dobil denar, da ga bom vrnil svojemu prijatelju? Ta stara ve za vsak cent, ki je pri hiši, torej tukaj ne bo nič. Kon-' čno sem se pa odločil, da ga bom vzel pri "pedi" iz kuverte. Delal sem takrat "piece work" in dobro zaslužil, torej bom staro lahko ogoljufal za tistih par centov, saj ne ve koliko zaslužim.
Tako sem tudi storil. Vzel sem potrebno svoto i.z kuverte, vrgel kuverto proč in dal ženi zvečer ves denar. Ona vzame denar, potem pa vpra ša: "Ti, kje je pa kuverta, kjer je ponavadi denar?" Lepo in počasi ji pojasnim, da ne dajejo več denarja v kuvertah, ampak ga kar na roke naštejejo. Ona postavi na mizo večerjo, potem pa se odpravi in gre iz hiše. Meni še za mar ni bilo, kam da bi šla. Ni pa bila še dolgo zunaj, pa prihrumi v hišo, kot huda ura in začne:
"Tok tako! Ti dedec, ded-časti! Boš ti mene fulal in mi pravil, da ne dajejo več denarja v kuvertah? Kaj nisem šja tiste vprašat, katere mož dela ravno tam, kot ti in sem zvedela, da še vedno dajejo denar v kuvertah? Le ; počakaj, j&z tp bom že.sfiksa-
la. Tudi ne pregovorim s te-boj nobene besede, dokler mi ne pokažeš kuverte, katero si dobil z denarjem v tovarni."
No, si mislim, pa bo še bolje, bom imel vsaj jaz kaj več za govorit, ko bo stara molčala. In v resnici je nastala taka tišina v hiši, kot pri božjem grobu o Veliki noči. Pa bi kdo mislil, da ženske ne znajo molčati. O, pa še kako, samo če hočejo. T.oda ta molk sem jaz občutil takoj drugi dan. Videl sem, da moj "lonč" ni kakor po navadi. Nič nisem rekel, ker sem si mislil, da je dobro, če je nekaj izpremembe. Ampak zvečer, ko sem prišel domov, pa sem takoj videl, da se misli ona strašansko maščevati nad menoj. Dobil sem večerjo, ne rečem, da je ni bilo dosti za jesti, ampak samo take stvari, ki jih jaz sicer ne maram. Prav malo sem se do-teknil večerje in tudi protestiral sem, pa kaj je pomagalo, če je bil pa večni molk od strani moje ženice.
Toda to še ni bilo vse. Drugi dan sem dobil za v "lonč" same poljske klobase, o katerih je ona vedela, da jih jaz ne jem. Zraven mi je dala pa še tako trd kruh kakor kamen. Sam ne vem, kje ga je dobila tako trdega. Toda dobro je vedela, da imam jaz slabe zobe in da trdega kruha ne morem jesti. Tretji dan mi je pa dala najbolj slano šunko, ki se jo sploh dobi, da sem moral ves dan vodo piti.
Še bolj me je pa štrafala v petek. Ponavadi mi napravi za petek večerjo kot se šika. ta petek pa mi je napravila "hamburger sir" in pa par smrdljivih jajec. Tako me je strojila, da sem že postal suh kot arnik, ampak podati se pa nisem hotel, ona pa tudi ne."
"Pa si bil vseglih tepec,'" mu sežem v besedo, "zakaj pa nisi kar številke popravil na kuverti, mesto, da si ku verto strani vrgel?"
"Nisem mogel. Črnila nisem imel, s svinčnikom bi se pa ne dalo tako popraviti, da ne bi ona opazila. Ker sem pa videl, da tako ne more iti naprej, sem sklenil, da ji pokažem tisto kuverto. Imel sem jo k sreči spravljeno v tovarni. Kaj bi bilo, če bi bil kuverto proč zagnal? Še danes bi se ona ne menila z menoj. Nekega večera se sko-rajžim in ji prinesem tisto kuverto. In takrat bi moral ti videti grom in točo, ki se je vsula na mojo ubogo glavo. Take mi je brala, da bi morali pred njo vsi cleveland-ski odvetniki utihniti. Takrat sem ji moral svečano ob-Ijuhiti, da ne bom nikdar več marjašal in tudi vselej prinesel domov iz tovarne denar v kuverti."
Pa še to-lc bi rad dodal, kako so šli na Jurščah dežja prosit tisto leto, ko je bila na Pivki taka suša. Domenijo se, da gredo do sv. Jeronima, da ga poprosijo za dež. Zbere se cela truma skupaj in pred-no se razv.rste, omeni oče župan, da bi bilo dobro, če bi po poti peli, ker se to tudi spodobi. Pregovarjali so se sredi vasi, katero naj bi urezali. Eden je hotel to, drugi drugo. Pa se oglasi postaren fant in reče: "Veste, možaki, tisto zapojmo 'B o d moja. bod moja, ti bom lešenčkov dav'.Sprejeli so pesem enoglasno in so jo urezali, da jc kar odmevalo po Pivški dolini. Če so pa izprosili kaj dežja, o tem ne pove kronika.
Pozdrav vsem čitateljem Ameriške Domovine.
France z našega doma.
(Op. ured. Ti, France, na eno stran papirja piši, ne na obe. Pa če moreš dobiti kje kako pero pa malo črnila, da ne boš toliko svinčnikov porabil in da ne bo Jaka ob oči
prišel. Pa kmalu se zopet oglasi!)
Warren, O. — Rad bi nekoliko omenil glede slovenskega radio programa, ki se je vršil v nedeljo 16. februarja. Poslušal sem že parkrat slovenske radio programe in tako smo ga poslušali tudi na 16. februarja v družbi več drugih poslušalcev. Toda reči moram, da tako se nam ni še nikdar dopadlo, kot omenjeno nedeljo. Hvala vam, elevelandski zbori, ki nam pošiljate tako lepe pesmice po širni Ameriki in nas spomin-jaje naših krasnih melodij. Spominjate nas na naše pretekle čase, ko smo bili še mladi, ko smo na sredi vasi rekli : "'Kaj se ti fantič v nevarnost podajaš!"
Zatorej, bratje, ven na plan! Le še nam dajte slovenskih pesmi, katere mi tako radi poslušamo. Slovensko petje je moje veselje. Le to bi želel, da Mr. Kogoj svoje muštace malo "pofiksa," kadar bo pel na radio, da ga bomo bolj slišali. Torej še enkrat: lepa hvala za naš narodni ponos, za našo slovensko pesem!	V. H.
Pittsburgh, Pa. — Skoro vsak radio program sem do sedaj poslušala, pa se mi ni še noben tako dopadel, kot v nedeljo 16. februarja. Ni samo, da mi Slovenci radi poslušamo slovensko pesem, tudi drugorodci jo radi slišijo in pa našo godbo.
Bog ve, zakaj se me pitts-burška dekleta in fantje nikdar ne postopimo kaj takega? Jaz imam dober glas in še boljši jezik, pa mi tukaj v "smokey city" nič ne rabi Prosila bi vas, če bi zapeli enkrat tisto "Tiha luna," in pa angleško "Hello baby, how do you do."
Prejmite iskrene pozdrave od Yohonič družine, člani K S. K. J. društva 81 in 50.
Miss Anna Vera Yohonic.
Garfield Heights, O. -
Upam, da mi boste priobčili nekoliko vrstic v Ameriški Domovini, glede slovenskega radio programa, ki smo ga poslušali 16. februarja. Reči moram, da je bil ta program nekaj izvrstnega. Kadarkoli nastopi na radiju kako pevsko društvo, vselej imamo eno uro prave zabave. Le škoda, da tista ura tako hitro mine, da se kar začudimo, ko nam Mr. Danilo naznani, da je zadnja točka na programu. Mislim, če bi šle vse ure tako hitro naprej, bi se prehitro postarali.
Kritizirati v splošnem nimamo ničesar, kar se tiče nastopov posameznih oseb, kei vsak se trudi po svoji najboljši moči. Pripomnili pa bi radi to stvar, kadar nastopi pevski mešani zbor, da bi zapeli take pesmi, ki so narodu znane. Na ta način bi imelo občinstvo dosti boljši užitek. Vzrok je, ker če je velik pevski zbor, ne morejo priti vsi dosti blizu mikrofona in tako se ne razume besed pesmi, posebno, če narodu niso znane.
Mnogo se jih morda s tem ne bo strinjalo, ker nekateri želijo imeti vedno kaj novega in taki, ki so ali ki spadajo h kakemu pevskemu društvu, ali pa oni, ki so jim stare narodne slovenske pesmi deveta briga. Upam, da ne bo nihče užaljen radi tega, ker to je samo moje mnenje in povedano je bilo, da lahko vsak izrazi svoje mnenje.
Pa še nekaj. Kolikor je meni znanega, so nastopila že vsa pevska društva pri radio programih, razen pevskega društva Cvet v New-burgu. Želeti bi bilo, da se tudi oni enkrat oglasijo na radiju in nam zapojejo nekaj pesmic. In ker že ravno pi-
Ta-le je priletela iz Collin-wooda. Poslal jo je poznani in priljubljeni M. R. (pa ga vganite).
"Tukaj pri nas se je primeril slučaj, ki, mislim, da bo
šem o radio programih, bi tudi rad izrazil skromno željo, da bi nam zapeli enkrat eno izmed sledečih: V dolini tihi, Ciganska sirota, Po jeze-du bliz Triglava. Vem, da bi občinstvo te pesmi z veseljem poslušalo in hvaležni bi bili pevcem za to.
Pozdravljam vse čitatelje Ameriške Domovine in želim listu mnogo uspeha.
F. Pugelj.
Canonsburg, Pa. — Ne
vem, kako bi začela, da bi vam tako ustregla, kakor vi nam z vašim slovenskim radio programom. Komaj čakamo nedelje, da slišimo mile slovenske pesmi iz vašega daljnega Clevelanda. Programe slišimo tako dobro, kot bi nam pevci v hiši peli. Tukaj nas je veliko, ki imamo svoje radio aparate. Oni pa, ki jih nimajo, gredo pa k sosedu poslušat. Le tako naprej z vašim programom. Moj mož vas prosi, da bi enkrat zapeli tisto: "En starček je bil, ki je vince rad pil." Pozdrav vsem, ki poslušajo slovenske radio, programe.
Mrs. Rose Krall.
Collinwood, O. — Kljub slabim časom, se naši rojaki včasih tudi malo poveselijo, malo zapojejo in se smejejo. Kaj bi se kislo držali, za slabim bo prišlo tudi boljše, kot je že to navada.
Mr. Martin Žugel iz Car) Ave., mi je zadnjič zabičal, da moram priti v vas, ker bo njegova boljša polovica na 19. februarja ravno 30 let stara in se bo ta dogodek nekoliko praznoval. Pa sva šla z Johnom Zakrajškom. Saj ga menda poznate? Ko sva prišla v hišo, so že prepevali kot slavčki. G. urednik, rečem vam, da so to izvrstni pevci Posebno, kadar pričneti Mrs Pinculič in Mrs. Urbanič in za njima njihove slabše polovice. Potem še Zakrajšek in Mr. in Mrs. Žugel. Pomagale so tudi Mrs. Hočevar, Mrs Dolenc, Mrs. Henikman, Mrs. Bradač. Zadnje tri so se pripeljale z lepim avtomobilom iz Collinwooda brez mož. Zato so pa mojo malenkost vzele seboj, ker je bilo že blizu polnoči, ko smo se odpeljali proti domu. Stisnil sem se v kotiček in sem jim bil zelo hvaležen, ko so me dele doli in mi pokazale, kje je na onkraj ceste. Ali sem bil omamljen od krasnega petja, ali od ženske družbe, ali zgre-van, ker sem kršil 18. amendment, ali je bilo vse skupaj. Naj bo že kakor hoče, bilo je v resnici prijetno.
Prav lepo pozdravljam vse naročnike Ameriške Domovi
ne.
T. J. naročnik.
Euclid, O. — V Euclidu nas je več, ki vsako nedeljo poslušamo slovenski radio program. Zelo se nam ti programi dopadejo, toda zelopo* grešamo Miss Jeanette Per-dan, da bi nam zopet enkrgt zapela na radiju. Prosimo vas, ako je le mogoče, da zopet kmalu dobite Jeanetto, da nam zapoje nekaj mičnih pesmic. Izmed vseh pevk nam najbolj prija glas Miss Perdanove. Upamo, da boste ustregli tej naši skromni želji in da bo Jeanetta kmalu zopet nastopila. Hvala!
Mrs. M. L. P.
jako dober za tvojo kolono. K mojemu sosedu je zahajal možiček, star okrog 60 let. Dela pa v NYC. Vsak dan obišče mojega soseda za kozarček "železnega." Jemlje na knjižico in plača vse, kadar je plačilni dan v tovarni. Če se nabere do "pede" prevelika svota, mu njegova boljša polovica toliko več odtrga in revež hodi potem brez žvenka in cvenka do prihodnjega plačilnega dne.
Neke sobote popoldne zopet pride in jamra, da mu dva zoba strašansko nagajata, da celo bolita ga. Moj prijatelj mu svetuje, naj gre k zobozdravniku. Možiček pa pravi, da je preveč "železnih" spil, žena mu je odtrgala od predujma in sedaj je suh. Kaj je za storiti? Denarja nič, zobobol vedno hujši, na mizi pa vabi in pomežikuje steklenica tako prijazno, da se človeku kar srce taja. Po kratkem premišljevanju mu reče moj prijatelj, ki je, mimogrede povedano jako dobrega srca, naj odpre usta, da vidi, kakšna sta tista dva hudičeva, zoba, ki mu delata trubel. Možiček odpre usta na široko, kot vrata pri skednju, moj prijatelj pa ogleduje in preiskuje ustne skrivnosti, kot bi bilo to njegovo vsakda-nje opravilo.
"Samo ta-le dva z o b č k a vam delata trubel?" vpraša končno prijatelj. "Yes, samo ta dva." Če ni nič drugega* temu se pa lahko odpomore. Kar vsedite se na stolček, jaz vam pa potegnem ta dva zoba ven, da se vam bo kar lušt-i no zdelo."
Možiček skoro ni verjel svojim ušesom,'ko je slišal veselo novico. Kar brez pomisleka se vsede, prijatelj prinese od nekod nekake 'plajers," dvakrat dregne v moževa usta in oba pregrešna zoba sta bila zunaj. Potem mu da prijatelj dva kozarčka "železnega," da se kri ne zastrupi, kot je rekel.
Možiček se lepo zahvali, zavije oba zoba lepo v papir in se napoti domov. Spotoma mu pride na misel, da bi se dalo iz te zobozdravniške prakse napraviti kak denar...
Od te zobozdravniške operacije še ni minilo pol ure, ko t r eš č i imenovani možiček skozi vrata pri prijatelju in kriči: "Come on, boys! (mož je Irec). Danes ga bomo pa na moj račun pili." Prijatelj ga začudeno gleda, mož pa zvrne hitro enega "železnega," potem pa pripoveduje:
"Ko sem šel domov, sem premišljeval, kako bi dobil od stare nekaj denarja na račun teh izdrtih zob. Moja bistra glavica po je kmalu po-tuhtala. Doma sem ženi z žalostnim glasom pripovedoval, kako sem šel na izprehod, pa sta me spotoma tako začela boleti dva zoba, da niti domov nisem mogel, ampak sem šel naravnost k zobozdravniku. Prosil sem ga, naj mi izdere vražja zoba, denar da mu bom pa pozneje prinesel, ker slučajno nimam nič okroglega pri sebi. Pokazal sem za pričo oba izdrta zoba, ki sta bila živa svedoka, da je vse res, kar sem rekel. Žena je rekla: "Ti ubogi revček, koliko si moral prestati. Tu imaš denar, pa ga hitro nesi k zobozdravniku, da ne bo kaj rekel."
In ta-le denar, fantje, bomo sedaj zapili, da boste vedeli, kedaj sem mojo staro ukanil. En par zob imam še v ustih, bomo pa še te poklicali na pomoč, kadar bo suša v žepu."
'A
Sodnik: "Za enkrat je najbolje, da se spravite s svojo ženo."
Mož: "Kaj je pa zatem naj-bolje, gospod sodnik?"

Največja ameriška senzacijonalna vrednost v PRALNIH STROJIH.
Vi ne morete primerjati te kvalitete nikjer, najsibo po katerikoli ceni. Taka vrednost je Vnogoča samo radi velikanske produkcije tega narodno znanega in narodno popularnega pralnega stroja. Zgrajen kot najfinejši avtomobil. Pridite in si ga oglejte danes]
Imamo v zalogi še štiri druge vrste pralnih strojev
pravilno sčiščene in likane
samo
Kdor kupi te vrste pralni stroj pri nas, dobi popolen set razne posode (dishes) popolnoma brezplačno.
Pri nas tudi lahko kupite kuhinjski linoleum, katerega imamo v veliki izberi. Dobite ga po zelo nizkih cenah. Pridite k nam in si oglejte zalogo, kajti postregli vam bomo v vaše zadovoljstvo.
ako sami prinesete obleke v našo tovarno. Pridemo pa tudi na vaš dom iskat in nazaj pripeljemo. Potem pa računamo za vožnjo in za čiščenje obleke en dolar.
Čistimo, likamo, barvamo, popravljamo vsa oblačila in hišne oprave, po zmernih cenah. Pokličite nas po telefonu, da pridemo na vaš dom iskat.
Naš telefon je HEndavson 7123
Odprto zvečer do 8. ure,
Čistilnica oblek
Bonna Ave. in E. «0. cesta med St. Clair Ave. in Superior Ave, Blizu E. 55. ceste.
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
MARC
1., 2. in 4.—Bazar fare sv. Kristine v Euclid, O.
1. — Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14, SDZ. Ples v spodnji dvorani SND.
1.—Jazz Dragons Orchestra, ples v avditoriju S. N. Doma.
1.—Društvo	Slovenski Dom št. 6 SDZ ima maškeradno veselico v Slovenskem Društvenem Domu v Euclid Village.
2—Filmske slike K. S. K. J., društvo sv. Vida, v Grdinovi dvorani.
2.	— Dramatično društvo Krka, predstava v S. N. Domu na 80 .cesti, ob 8. zvečer, v korist Narodnega Doma.
2. — Slovenska Ženska Zveza št. 10 priredi veliko maškeradno veselico na pustno nedeljo v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
2.—Veselica S. D. Zveze, v obeh dvoranah S. N. Doma.
4.—Pust. Klub društev S. N. Doma, maškerada, v obeh dvoranah S. N. Doma. • 8. — Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37, JSKJ. Ples v spodnji dvorani SND.
8.—Klub št. 28 J. S. Z. priredi veselico v S. D. Dvorani na Prince Ave.
8.—Društvo	Državljan št. 33 S. D. Z., plesna veselica, v Grdinovi dvorani.
9.	— Bavarsko pevsko društvo. Avditorij SND. Koncert.
9.—Društvo Adrija priredi veselico v Slov. Dr. Domu v Euclid Village.
15. — Društvo Vodnikov Venec, št. 147, SNPJ. Ples v spodnji dvorani SND.
15.—Društvo	Ribnica št. 12, S. D. Z., veselica v Mervarjeyi dvorani. i
16.	— Društvo "Comrades", št. 566, SNPJ. Predstava v avditoriju SND.
16. — Društvo Radnička Obrana priredi veselico v Slov. Dr. Domu v Euclid Village.
22. — Društvo Napredne Slovenke, št. 137, SNPJ. Ples na čast vsem Pepetom in Pep-cam V spodnji dvorani SND.
23.—Telovadna akademija v S. N. Domu, priredi jo Orel.
29. — Pevsko društvo Zarja. Zabava s petjem v spodnji dvorani SND.
29.—Društvo	Kras priredi "smoker party" v SlOv. Domu n aHolmes Ave.
30.	— Dramsko društvo Ivan Cankar. Predstava v avditoriju SND.
APRIL
6. — Dramsko društvo Ab-raševič. Predstava v avditoriju SND.
12.—Društvo	"Napredek Sports" priredi veselico v Slov. Dr. Domu v Euclid Village.
13.	— Društvo Kristusa Kralja št. 226 K. S. K. J. priredi pasijonsko igro v avditoriju S. N. D.
13.—Banket v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave., prirejen od delničarjev Dvorane.
20. — Glorija Strnič, koncert v avditoriju SND.
26. — Društvo Lipa, št. 129, SNPJ. Zabava in ples v spodnji dvorani SND.
26.—Društvo	Cavaliers priredi veselico v Slov. Dr. Domu v Euclid Village.
27.	— Hrvatsko Gospojinsko društvo priredi predstavo in Ples v Grdinovi dvorani.
27. — Slovenska Mladinska šola, SND. Otroška pomlad-na predstava v avditoriju SND.
27.—Pevsko društvo Cvet Priredi koncert v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave.
27.—Banket društva sv. Ane št. 150, K. S. K. J., v S. N. Domu v Newburgu.
27—Gospojinski klub H. N. Doma, predstava in ples, v Grdinovi dvorani.
MAJ
3.—(Društvo Euclid Sports priredi veselico v Slov. Dr. Domu v Euclid Village.
3.	— Društvo sv. Cecilije, št. 38, SDZ. Ples v spodnji dvorani SND.
4.	— Dramatično društvo Krka, zaključna predstava v S. N. Domu, na 80. cesti, ob 8 uri zvečer.
4. — Pevsko društvo "Blau Donau." Koncert v Avditoriju SND.
4—(Društvo Euclid št. 29 SDZ priredi plesno veselico v S. D. D. na Recher Ave.
10.—Basketball	Team društva sv. Ane št. 4 S. D. Z., ples, v Grdinovi dvorani.
11.	— Praznovanje dvajsetletnice društva Slovenski Lovci. Piknik na farmi Frank štrumb-lja.
11.—Materinska prireditev društva Orel.
11. — Piknik S. N. Doma v Maple Heights, na farmi pri Gorišku na Green Rd.
18. — Dramsko društvo Triglav. Predstava v avditoriju SND.
18.—Društvo Zapadna Zveza priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
18.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi prvi piknik na špelkotovih prostorih v Noble, O.
25. — Društvo Kristusa Kralja. Predstava v avditoriju S. N. D.
25.—Piknik društva Progressives na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
30.—"Društveni	Dom" priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
31.—"Društveni	Dom" priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
JUNIJ
1.—"Društveni Dom" priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
1.—Slovensko pevsko društvo "Zvon" priredi piknik pri Anton Gorišku na Green Rd.
8.—Federacija društev S. N. P. Jednote priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
8.—Puknik Slov. Del. Dvorane na Goriškovi farmi v Ran-dallu.
13.—Pevsko društvo Cvet, piknik, na Goriškovih farmah, Randall, O.
15. — Društvo Bled št. 20 S. D. Z., piknik na Goriškovih prostorih na Green Rd.
15.—Piknik Collinwoodske-ga Sokola na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
22.—Društvo Carniola Tent št. 1288, T. M., ima veselico v Slovenskem Društvenem Domu v Euclid Village.
22. — Društvo Warrensville št. 31 S. D. Z. priredi piknik na Goriškovih prostorih na Green Road.
22.—Društvo Maccabees priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
29.—Farani iz vseh vasi fare Hinje in okolice priredijo pik nik v Maple Gardens, Maple Heights.
29.—Društvo Kras št. 8 SDZ priredi piknik na špelkotovih prostorih.
29.—Društvo Slovenija priredi piknik na prostorih Slov Dr. Doma v Euclid Village.
JULIJ
6.—Piknik društva sv. Pavla na prostorih Slov. Dr. Doma Euclid Village.
13—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ priredi pikniljt na špelkotovih farmah.
13.—Piknik in telovadba društva Slovenski Sokol iz Clevelanda na prostorih Slov Dr. Doma v Euclid Village.
13. — Piknik S. N. Doma v Maple Heights, v Maple Gardens.
20.—Društvo Orel, telovadba in piknik na Pintarjevih farmah.
27.—Piknik društva sv. Ane št. 150, K. S. K. J., na cerkvenih prostorih v Maple Heights.
27.—Piknik društva sv. Pavla na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
AVGUST
3.—Piknik društva Zapadna Slovanska Zveza na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village.
MALI OGLASI
Pozor! Pozor!
Pozor, članice Collin-wood Hive št. 283, The Maccabees! Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se napravi zabavni večer za članice, in sicer v sredo, 26. feb. Opozarja se članice, da pridejo gotovo v sredo zvečer v Slovenski Delavski Dom, tako da se medsebojno razveselite.	Tajnica.
Pozor Slovenci
Kdor bi rad jedel dobre mesene klobase, kakoršne smo imeli v starem kraju, ali pa kdor bi rad zvedel za dobro kuharico, ali pa če želijo dobri fantje dobro hrano, lahko po-zvedo to pri Matija Križmanu, 6030 St. Clair Ave.	(47)
čujte! Poslušajte!
Naprodaj je hiša za eno družino, D sob, 6 spalnih sob, 3 garaže, blizu 105. ceste. Se proda poceni ali se zamenja za farmo. Vprašajte pri J. Fabianu 6116 Glass Ave. Tel. Florida 5479-W. Hiša je blizu proda-jalen, šol in cerkve.
Stanovanje
obstoječe iz 6 sob se da v najem. Brez kopališča, toda se nahaja blizu St. Clair kopališča. !Etent samo $25.00 na mesec. Vprašajte na 6220 St. Clair Ave.	(47)
Tri sobe
se iščejo med 55. Kdor ima kaj, naj uradu tega lista.
GRDINA'S SHOPPE
Popolna Mlogn oblak in vse opreme x> neve-ete in družice
Beauty Parlor
Vedno najmoderaejii ženski klobuki.
Tr«»»l»» »prt* nik. ir<i. •k»») cala lat«.
6111 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 7112
(M. Thu. S.)
JOSEPH J. 0GRIN
ODVETNIK
401
Engineers
Main 4126
Bldg.
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1691
Prosi se "
da se oglasi rojak Andrej Kra-šovic radi društ-va. Ce kdo ve, kje se nahaja, naj sporoči na John Možic, 5902 Bonna Ave.
Važno naznanilo ima
A. F. SVETEK C0.
SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD
august f. svevtek
Namenili smo se naznaniti cenjenemu občinstvu, da mi lahko vodimo pogreb za vsakovrstne cene. Mnogo ljudi misli, da so pri nas cene visoke, toda prav radi vam naznanimo, da pri nas dobite lahko moderen pogreb za samo $125. Za to ceno vam damo točno postrežbo, po dnevu ali ponoči, in sicer krsto,, zunanjo krsto, balzamiranje, sveče, palme, venec za na vrata, mrtvaški voz, dva avtomobila in kapelo, če jo potrebujete. Za to ceno mi delamo v Clevelandu in okolici. Ako vam pa ta cena ne ugaja, vam preskrbimo boljši pogreb za zmerne cene. Pri nas imate na razpolago tudi po dnevu ali ponoči ambulanco.
Se vam priporočamo in smo sigurni, da boste z našo postrežbo zadovoljni. Samo pokličite nas ria	v
. KEnmore 201 6 478 E. 152d St.
GLenville 5751 15222 Saranac Rd.
NORWOOD gledališče
6210 St. Clair AVe.
V PONDELJEK, TOREK, SREDO, 24., 25., 26. FEBRUARJA Duncan sestri v
"To je življenje"
Soba
se da v najem. 9707 Garfield Ave. blizu 95. ceste in St. Clair Ave.	(47)
Naprodaj je
cash register, na električen pogon. Vreden $150, se proda za $85. Vprašajte, na 1207 E. 175th St.	'	49
TALIflVSc
PICTURE
Svetovno znane pevke in plesalke v govoreči komediji.
Ime "Duncan sestre" v električnih lučih je vedno pomenilo—izvrstno zabavo.
Oglejte si jih sedaj, ko prvič nastopijo v govorečem filmu.
Smejali se boste, kričali, vzhičeni boste, ko jih boste videli in slišali v tej senzacijonelni igri. Imenitna dekleta! Ta slika vsebuje vse: tehniko in umetnost. '
v ČETRTEK IN PETEK: Lois Wilson in H. B. Warner v "THE GAMBLERS 100%
Povest iz Wall streeta in ljubezni
V	SOBOTO: Marion Nixon in Grant Withers
"IN THE HEADLINES"
vse govorBCe
V	NEDELJO: Famozna igra na filmu
"SO LONG LETTY" » Sami prvovrstni igralci
Postrežba v elektriki
Popravljamo električne aparate, likalnike, čistilce, perkola-torje, svetilke. Inštaliramo "base plugs." 7 let skušnje. Samo pokličite
Paul Trentel 1117 E. 61st St. Tel. Florida 1864-J.
(47)
Nov telefon
Pravkar sem dobil telefon v hišo in me sedaj lahko pokličete po telefonu, kadar me potrebu jete. Se priporočam za naročila klobas vsake vrste, kot tudi za vsakovrstno doma posušeno meso. Vse sveže in čisto ter po zmernih cenah.
John Terškan
968 E. 209th St. Tel. KEnmore 3631—J.	(W-F-M)
Slovenka
ki je ravno prišla iz stare domovine, bi rada dobila stalno delo. Za naslov se vpraša v uradu tega lista.	(45)
WILLIAM A. VIDMAR
SLOVENSKI ODVETNIK
212-214 Engineers Bldg, Tel. MAin 1195 VRE: 9 do 5
Stanovanje: 18735 Chapman Ave Tel. KEnmore 2307-M
rxTya;»f»;i;yxTxxxiiixixxxx3
Zakaj si podaljšati bolezen?
$10.00 X-zarki preiskava za $1.00
Z. hitro in srotovo olajšanje akutnih in kroničnih bolezni, moikih in x"n*k. ™ Pi2?S,' UiF » Doctor Hailey-jcm, ki jc s u»p?hom zdravil tUoie ljudi v zadnjih 30 letih. V»o bolezni v krvi, koži, hemoroide, otrpnenjo žil, v želodcu, pljučih, odMtih ranah, vuok nriti.k krvi. ledice. kronično gnojenje, hitro ozdravimo.
fertte "hko nwkc c*ne- 80 64mi Doktor BAILEY "specialist"
Spba 402, 737 Prospect Avenue, Cleveland, O.
Uradne ure: 9;30 do 7:30 dnevno. V nedeljo od 10. do 1. Mi govorimo slovensko
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 24TII, 1930
A
A
TAJNOST LJUBOSUMNEGA VOJVODE
za
Spisal GABARIOU
"AmerlSko Domovino" a. ŠABEC.
Naslednjega dne, ko je lilo kakor iz škafa, se je pojavil v Daumonovi pisarni Nor-bert, ki je navedel kot pre tvezo svojega prihoda, da mi; je zmanjkalo denarja, in da bi si rad izposodil nadaljno vsoto. Tudi Norbert je bil zelo pobit in žalosten, kajti bal se je, da bi ga njegov oče silil v ženitev, ki bi popolnoma prekrižala njegove načrte in nade, katere je gojil glede gospodične Dijane.
Ali ni že enkrat rekel: — "Oženiti,se boš moral z bogato nevesto?" Toda, če bi se to res zgodilo, si je Norbert prisegel, da se ne bo pokoril očetu, temveč da se mu bo postavil po robu. Upiral bi se mu do zadnjega, in pri tem je upal, da bi mu pomagal tU' di Daumon s svojimi nasveti, Pravkar je mislil izpregovo-riti z Daumonom glede tega, ko je obstal pred vrati Dau-monove hiše koleselj, iz katerega je izstopila gospodična Dijana. Daumqn je takoj videl, kako stvari stoje, zate ni zamudil niti trenotka, tem več je takoj nagovoril Dija no:
"Iztirjevalec bo ustavil ru-bežen," je dejal. Pokazal vam bom tozadevno pismo.'
Ob teh besedah se je obrnil ter pričel s tako vnemo iskati pismo, kakor da bi tc pismo res bilo še kje drugje, kakor v njegovi izmišljeni domišljiji.
"Bože moj," je končno vzdihnil, "ne morem je najti. Najbrž sem pustil pismo nekje v drugi sobi. Toliko imam. opravkov, da Včasih na vse pozabim. Toda na vsak način moram najti to pis m o. Oprostita mi, takoj bom nazaj."
Njegov nagel odhod iz sobe ni bil ničesar drugega, kakor natančno preračunana kalkulacija, zakaj vedel je, da se imata mlada človeka nekaj važnega pogovoriti, in hotel je vedeti, kaj. Komaj je torej na drugi strani zaprl vrata za seboj, je pritisnil h ključavnični luknji najprej uho, potem še oko.
Komaj sta bila mlada človeka sama, je stopil Norbert k Dijani ter jo prijel za roko, katero mu ie ona voljno prepustila.
Pogledal ji je v oči ter rekel z glasom, ki je vibriral ljubezni in nežnosti:. "Povej mi, kaj se je zgodilo?"
Dijana je vzdihnila, nato ja je spolzela solza po njenem icu. Norbert je bil ves iz seje, ko je videl njeno žalost.
"Moj Bog," je vzkliknil, "kaj mi ne zaupaš? Ali nisem jaz tvoj najboljši prijatelj?"
Mladenka se je dolgo obotavljala, končno pa mu je vendar povedala, da jo je njen oče prejšnji večer obvestil, da jo je zasnubil neki mlad mož, ki je, v očetovih očeh, sijajna partija.
Norbert jo je poslušal, tresoč se od pet do glave, in v njegovo srce je kanila prva kaplja jedke ljubosumnosti.
"In ti, ali nisi nič ugovarjala?" je vprašal.
"Kako naj bi ugovarjala?" je odvrnila mladenka. "Kaj naj stori uboga deklica proti volji svoje rodbine, če stoji pred alternativo, da se poroči, ali da gre za vse svoje živ-ljenje_nazaj v samostan?"
Daumon se je tresel smeha, ko je z ušesom na ključavnični luknji prisluškoval pogovoru mladin zaljubljencev.
"Stvar se imenitno razvija," je mrmral. "Pri moji veri, imenitno, bolje, nego sem pričakoval! Tukaj imamo malo punčko iz samostana. Videti je, da ima razumne možgane in s pomočjo moje šole bo delala še čudeže. Če ji ne bo ta kmetavs takoj na mestu ponudil svoje roke v zakon, pa res ne vem, kaj naj si mi slim."
"In ti nisi ugovarjala," je nadaljeval Norbert. "Zapomni si, da samostanskem zidov ju še vedno lahko izbegneš, a vezem nesrečnega zakona nikoji!"
Dijana, ki je bila v svojem obupu lepša in prisrčnejša kakor kadarkoli prej, je obupno zakrilila z rokami.
"Kakšen vzrok pa naj bi navedla svojemu očetu za odbitje te ponudbe?" je rekla. "Saj vendar vsakdo v soseščini ve, da sem skoraj brez vseh sredstev, da sem bila žrtvovana koristim svojega brata; kako naj torej odbijem ponudbo, če kdo prosi za mojo roko v zakon?"
"Ali si name popolnoma pozabila?" je vzkliknil Norbert. "Ali ne čutiš zame nobene ljubezni več?"
"Oh, ubogi moj prijatelj, ti si prav tako malo samostojen, kakor sem jaz."
"Torej potemtakem vidiš v meni samo šibkega, nebogljenega fantiča?" je rekel Norbert ter se ugriznil v ustne. "Tvoj oče je zelo mogočen,'' je odvrnila žalostno deklica, "in njegova volja je nezlomljiva. Saj veš, da si popolnoma v njegovi oblasti."
"Kaj me briga moj oče!" je odvrnil Norbert z glasom globoke resignacije. "Ali nisem morda tudi jaz Šamdus? Gor je onemu, pa bodi oče ali tu jec. ki bi stopil med mene in dekleta, ki ga ljubim! Kajti ljubim te, Dijana, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo in ni ga človeka na svetu, ki bi te mogel iztrgati z moje strani!"
Ob teh besedah je burno objel deklico ter ji pritisnil na ustne goreč poljub.
"Aha," je mrmral Daumon, ki mu ni odšla niti besedica pogovora, "to je zame vredno najmanj oetdeset tisoč frankov."
Dijana je za trenotek obstala v Norbertovem objemu, potem pa se mu je rahlo izvila. V tem trenotku je doživela veliko razodetje, da ljubi Norberta z vsem ognjem svojega dekliškega srca; njegov poljub ji je zmrazil hrbet ter ji hkrati pognal po žilah tekoči ogenj. Bila je srečna in obenem zgrožena nad spoznanjem tega sladostrastja. Bala se je njega, toda še bolj se je bala same sebe.
"Dijana, ali me odklanjaš?" je vprašal Norbert po kratkem premolku. "Tak ti me odklanjaš, ko te jaz prosim, da bodi moja žena in da sj nadeni moje ime? Ali nočeš postati vojvodinja Šam duška?"
Dijana ni ničesar odgovorila, toda odgovorile so dovolj njene blesteče oči, ki so sijale blaženstva in sreče in go vorile svoj razločni "da."
"Čemu naj bi se torej midva," je nadaljeval Robert, trapila s praznimi fantomi? Ali mi ne zaupaš? Res je, da bo moj oče nasprotoval mojim načrtom, toda ne bo dol go, ko bom polnoleten in rešen njegovih tiranskih vezi." "Ah, Norbert," je rekla Di-
jana, "tolažiš me s praznimi upi. Postati moraš petindvajset let star, predno se lahko oženiš in daš streho ženski, ki si jo izbral za svojo ženo."
To so bile natančno tiste besede, na katere je Daumon čakal.
"Dobro, dobro, moja draga gospodična," je vesel mrmral. "A, tako, zato je prišla sem. Resnica, pravo veselje je, če ima človek tako učenko."
"Nemogoče," je vzklikni) Norbert.
"Ti se motiš," je odvrnila Dijana mirno. "Žalibog, da ti govorim resnico, prav tako, kakor stvari stoje. Postava natančno predpisuje starost petindvajsetih let. In tekom Vsega tega časa čakanja, ali se boš spominjal, da čaka nate neka deklica s strtim sr-
cem
"Čemu mi goviriš o postavah! Ko bom polnoleten, bom imel -dovolj denarja," jo je prekinil Norbert. "Sicer pa, kaj misliš, da se bom kakor jagnje pokoril očetovim tiranijam? Ne, izvojeval si bom njegovo privoljenje!"
Zunaj pred vrati je Daumon zdaj vstal ter si obrisal prah s svojih kolen.
Zdaj bom vstopil ter ujel še besedo ali dve, ki bosta odpravili potrebo dolgotrajnih izjav in pojasnil."
S temi besedami je Daumon pritisnil na kljuko ter se v naslednjem trenotku poja vil pred zaljubljencema.
"Nikakor ne morem najti pisma," je rekel, "toda zago tavljam vam, da bo stvar vdo ve Roulo kmalu zadovoljivo rešena." >
Dijana in Norbert sta se spogledala, ker sta videla, da je njuna tajnost odvisna od milosti tega človeka. Ta nju na nezaupnost pa je Daumo-na globoko užalila.
"Popolnoma uprav ičeno boste rekli," je dejal, 'brigajte se za svoje lastne stvari, toda jaz sem že tak, da sovražim vsako krivico ter se ved no zavzamem za slabejšega In tako sem si, ko sem vstopi in videl, da se bavita s svoji mi križi in težavami, dejal 'Brez dvoma, ta dva mlada človeka sta kakor ustvarjena drug za drugega.' "
'Vi se izpozabljate!" je de jala Dijana nevoljno.
'Oprostite mi," je zajec Ijal Daumon. "Jaz sem samo navaden človek, in se včasih preveč iskreno izražam. To da mislil nisem nič hudega in moja edina želja je, da mi to oprostita."
Daumon je pogledal Dija no, in ker ni ta ničesar odgo vorila, je nadaljeval: "Nu tukaj sta dva mlada človeka ki sta se zaljubila?drug v dru gega, do česar imata tudi popolno pravico, in vendar sta ta mlada zaljubljenca držana drug od drugega po njiju neusmiljenih in ozkogrudnih starših. Oba sta mlada in c postavah imata malo pojma, tako da brez pomoči ne bosta nikamor dospela. Nu, kaj če bi jaz, ki poznam postave, vzel njiju stvar v roke?"
Ko je Daumon tako govoril, ni opazil, da sta zaljub-ljanca nekoliko odstopila ter si nekaj šepetala.
"Čemu mu ne bi zaupala?'' je vprašal Norbert Dijano "'On ima mnogo izkušenj."
"Izdal naju bo in ogoljufal, ker je pripravljen vse storiti za denar."
"Tem bolje za naju; če mu obljubiva lepo vsoto denarja, ne bo črhnil niti besede o tem. kar je danes videl in slišal."
"Stori, kakor misliš, da je prav, Norbert."
Zdaj se je mladi mož obrnil k Daumonu. "Daumon, jaz vam popolnoma zaupam in prav tako gospodična. Vi natančno poznate najin položaj, Kaj nama svetujete?"
(Dalje prihodnjič)
15c razprodaja
%%
25c razprodaja


35c razprodaja
45c razprodaja
50c razprodaja
PRI
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste
EDINO PRAVA CHICAGO CHAIN STORE TRGOVINA V TEJ OKOLICI
RAZPRODAJA SE PRIČNE V TOREK, 25. FEBRUARJA, OB 9. ZJUTRAJ
TRAJA SAMO .PET DNI
KONČA SE V SOBOTO, 29. FEBRUARJA
Srečni smo, da vam lahko naznanimo, da se nam je posrečilo nakupiti zelo poceni veliko zalogo nogavic in spodnjega perila za moške, ženske in otroke. Tako poceni nismo še nikdar kupili, kar vodimo trgovino.
Kupili smo vso zalogo vzorcev od ene največjih tvrdk na debelo v Clevelandu, in sicer od
THE ROOT-McBRIDE CO., 1250 W. 6th St.
za nekaj višjo ceno, kot je blago njih stalo. In začenši v torek, 25. februarja, in potem pet dni, do sobote, bomo razprodajah moške, ženske in otroške nogavice in spodnje perilo po PRIBLIŽNO 25c OD DOLARJA, DOKLER BO KAJ ZALOGE.
Chicago Chain Store Co.
■ V-
6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste
Ti; vzorci spodnjega perila in nogavic so čisto malo obledeni in nosijo našo navadno garancijo: vaš denar nazaj, če niste zadovoljni.
Deški in dekliški vzorci union suits, kjer jih je nekaj najzaželjivejših krojev, srednje in velike mere, vredni do $1.49,
NA RAZPRODAJI PO 35c
Vzorci nogavic za ženske in gospodične, lisle in svila, rayon in volna, vredni do 98c,
NA RAZPRODAJI PO 15c PAR
*
Union suits za ženske, dekleta in fante, vzorci fine kakovosti, vredni do $2.49,
NA RAZPRODAJI PO 5Qc
Vzorci union suits, za moške, jih je nekaj deloma volnenih, nekaj svileno volnenih, vredni do $4.95, samo malo obledeni,
NA RAZPRODAJI PO 95c
POSEBNO! POSEBNO!
Mešana zaloga ženskega in otroškega spodnjega perila, vredno do $1.00,
NA RAZPRODAJI PO 25c .,,
Union suits za ženske, svileni in volneni, in druge fine kakovosti, ki so napravljeni, da se prodajajo po $2.49,
NA RAZPRODAJI PO 45c
Moške nogavice, svilene in volnene, lisle in volnene, in drugi lepj vzorci, vredni do 59c par,
NA RAZPRODAJI PO 15c PAR
1
Moške volnene in deloma volnene spodnje srajce, vredne do $3.50,
NA RAZPRODAJI PO 95c
Vzorci moških in ženskih finih nogavic, svilenih in volnenih, vredni do $1.25 par,
NA RAZPRODAJI PO 25c PAR
POSEBNO! POSEBNO!
Moške praznične srajce, brez ovratnika, mere 1 4 in 1 4 j/2, ki se navadno prodajajo po $2.00,
NA RAZPRODAJI PO 35c
Chicago Chain Store Co.
Naša originalna trgovina se nahaja na 6101 Glass Ave., vogal E. 61. cesta, kjer smo skoro zadnjih pet let, podvojili kupno vrednost vašega dolarja.
47580275