MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo In uprav*! Maribor, Ooapoaka id. 11 / Talafoa uredništvo 3440, upravo 2408 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan eb 10. url / Velja mesečno prejeman v upravi aM po poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po cenika / Oglase sprejema tudi oglaanl oddelek Jutra" v Ljubljani i Poštni čekovni račun M. 11-400
JUTRA’
99
Konec laži o klerikalni premoči v Sloveniji
VsA. JUGOSLAVIJA V TABORU NARODNEGA IN DRŽAVNEGA EDINSTVA.
Slovenski separatisti se vse do pretekle ec<elje niso mogli vživeti v dejstvo, da . res ne bodo nikoli več vrnili časi 'zPred 6. januarja l. 1929- V svoji za-r>zenosti in megalomanski zaslepljeno-1 so mislili, da stoji slovensko ljudstvo ® vedno za nekdanjimi generali in ko-aJ čaka, da jih zopet posadi na konja. ^aza'i so s tem, da so silno slabi Vs l°si. Pokazali so, da so prespali 1	^ar se je zgodilo v zadnjih štirih
‘n; zato mora biti sedaj njihovo razo-ranje nepopisno. Udarec, ki so ga do-j pr* nedeljskih občinskih volitvah, jih definitivno strl in trdno smo prepričala' ?e n*koli ve^ ne bodo pojavili v vnosti s kakšnim »plebiscitom«, pa tu-Sk ne..s kakšnimi »punktacijaml«. Stoven-0 ljudstvo je V nedeljo jasno in glas-Povedalo, da se je temeljito odtrgalo Preteklosti ter se z vsem srcem okle-v 0 bodočnosti, ki je samo ena: Sloga ^edlnstvo vseh Jugoslovanov pod pra-rotn vsedržavne in vsenarodne polltl-JUgoslovanske nacionalne stranke! vat' S'<epso so gledali bratje Srbi in Hr-Ve‘na nedeljske občinske volitve v Slonele^''	so>	da je morda vendarle
rik ? resnicc na zatrjevanju bivših kle-?..eV' da je Slovenija še vedno po
yečini
njihovi strani. Tako so jim ne-
prenehoma zatrjevali tudi razni kleri-n i e m i s a r j i, ki so se hodili zad-ljuh^ece ponujat v Beograd in ob-Ved**°jalnost«, katero bi potem se-. a Prekršili ob prvi ugodni priliki. To-Un r ^eogradu lem emisarjem niso za-.Pah, čakali so na nedeljske volitve, in 1,1 so popolnoma prav. Na voliščih naj sj “dl dokazali, da imajo res še kje za-! Kako strašno blamažo so do-v el*! Sedaj vidi Beograd in vidi tudi Jugoslavija in Evropa, da v Sloveli sl?a separatizem ni več mesta, da sto-l'-tik ensk° ^llJdstvo strnjeno za po-tako° nar°dnQga in državnega edinstva, Pnp ^rnjeno, kakor ni stalo še nikoli Jug''01' Z nedeljsko veličastno zmago list ob^Iovanske nacionalne stranke pri Dor s^*b volitvah so pa doživeli usodni Piki \.tudi tisti naši, zunanji sovražiti na J ^akali na razPad Jugoslavije k0 ‘ delitev njenega ozemlja- Kako brid-'°ra bit? pri duši raznim »emigran-vseh barv in instinktov!
JUg 1 f»o ves čas trdno verjeli v zmago neg 0vanske nacionalne stranke in nje-. Drj2‘ Pro£rama>, vendar moramo odkrito Driga?*'’ da je zmaga še večja kakor smo *°va,i. Mislili simo, da si bodo na-kate ohranili vsaj tiste pozicije, na dram S° nekoč najbolj trdno zasi-s° !* toda zgodilo se ni niti to. Padle tna °rai vse stare trdnjave klerikaliz-Sotovo pa vse pome m b n e j š e.
Tisto malo kar so si še ohranili, so same majhne hribovske občine, ki so za splošno razpoloženje in razvoj docela brezpomembne. Še bolj pa se moramo vsi Slovenci in Jugoslovani veseliti sijajnega zadržanja našega obmejnega ljudstva na bivšem Spodnjem Štajerskem in v Prekmurju. Vse to ljudstvo je s prav redkimi izjemami junaško manifestiralo svojo ljubezen in zvestobo do edine in močne kraljevine Jugoslavije. Tako je odgovorilo hkratu klerikalnim separatistom, Nemcem in Madžarom. Pomedlo je temeljito z nemčurstvom in madžaronstvom, na katerega so se še vse do nedelje zanašali razni rovarji v Gradcu, Celovcu, na Dunaju in v Budimpešti. Naše obmejno ozemlje je zares naše, slovensko in jugoslovansko. Obmejni votllci zaslužijo zato javno zahvalo vsega naroda!
Končno poročilo o izidu nedeljskih občinskih volitev je pokazalo, da je izvršilo svojo državljansko dolžnost 188.282 volilcev, kar pomeni 68-5 odstotkov volilne udeležbe; od tega je glasovalo za liste Jugoslovanske nacionalne stranke 122.388 volilcev, ali 65.4%, za kompromisne liste pod vodstvom pristašev JNS 15.299 ali 8.1%, za liste opozicije pa 48.293 ali 25.6%. Vsi bivši sirankarji, ki so ostali izven gibanja JNS, so torej zbrali na svojih listah komaj četrtino volilcev, in to kljub vsej silni agitaciji in zatrjevanju, da gre za plebiscit! Še bolj porazno pa je razmerje med številom občin, ki so v rokah pristašev JNS in onih, ki jih ima opozicija. Prvih občin je 296, drugih pa samo 54! Kombinirane občinske zastope ima 16 občin, socialistični pa sta 2. Vsi socialisti so dobili komaj 2037 glasov ali 1%. Tako pomenijo te volitve prav tako tudi poraz internacionalistične-ga marksizma v Sloveniji, ki je poleg bivših klerikalcev vedno najglasnejši in zatrjuje, da stoji za njim vse slovensko delavstvo- Volitve v nedeljo so pokazale, da je skupaj s klerikalci odzvonilo pri nas tudi marksizmu. Slovenija je nacionalna in napredna, nikoli več ne bo ne črna ne rdeča. Zmaga je dosežena; sijaj-nejša je kakor smo pričakovali; in kar je še bolj važno, ta zmaga ie dokončna, trajna!
Ker je doživela JNS v nedeljo silno zmago tudi v Macedoniji in Črni gori, je s tem zavojevana vsa država. Od Gjev-gjellje do Prevali In od Subotice do Splita, povsod vlada ena sama volja! Jugoslavija je doživela svetle dni edinstva, o katerem so zaman sanjali vsi najboljši Jugoslovani prejšnje čase. S ponosom lahko rečemo danes:	Jugoslovani
smo!
RAZBURJENJE V PARIZU. — ANGL EŽI SE NE BODO NIKOLI VEČ BOJEVALI V EVROPI, — AMERIKE N 1Č NE BRIGA USODA EVROPE. — BORAH O NEVARNOSTI NOVE SVETOVNE VOJNE. — TUDI MADŽAR SKA IZSTOPI IZ DRUŠTVA NARODOV. — JAPONCI SO ZADOVOLJNI Z NEMČIJO.
Zaključek kongresa avstrijskih socialistov
Skleni
ILI SO PROGLASITI SPLOŠNO STAVKO, ČE BI SE AVSTRIJA POFA-ŠISTILA. VLADA PREPOVEDALA JAVNA ZBOROVANJA.
med njimi tudi Vandervolde, velike govore, katere pa je policija onemogočila s tem, da je prepovedala in brez izjeme razgnala vsa taka zborovanja.
t)6m 17. oktobra. Kongres socialno« rU, J atske stranke je sklenil v prime-tain| ki bila socialistična stranka v »to-drzavi« krščanskih socialcev razlil s na’ Proglasiti generalno stavko- Ne-Do$i?c,a*n°'demokratski deželnozborski V* I® bil ob zaključku kongresa z v^Jv trenutku, ko je zaklical: »Doli
17.	oktobra. Kongres socialni v^110hratske stranke je trajal še vče-iov * c*an’ zvečer pa so sledile volitve 1,5 Pom nr.et*se^s*va in strankinega sveta str9ni ,as;i novo Izvedene reorganizacije sinoči je bilo sklicanih več 4ter|,anh zlasti v delavskih okrajih, na So hoteli imeti zunanji politiki,
ZASEDANJE ALBANSKEGA PARLAMENTA.
TIRANA, 17. oktobra. Albanska agen cija poroča: Predvčerajšnjim je bilo otvorjeno zasedanje albanskega parlamenta. Predsednik vlade Vangeli Pandeli je prebral kraljevo poslanico, ki je bila sprejeta z živahnim odobravanjem. Svečani otvoritvi so prisostvovali tudi vsi člani diplomatskega zbora, veliko število višjega uradni-štva in mnoge druge odlične osebnosti.	"
PARIZ, 17. oktobra. Pariški listi kažejo, da se razburjenje v Parizu zaradi odločitve in koraka nemške vlade še ni prav nič poleglo. Komentarji tiska so si diametralno nasprotni v presojanju položaja. Vladni listi skušajo ustvariti mirnejše razpoloženje s trditvami, da je francoska vlada vedela, kaj se pripravlja in je zato takoj ukrenila vse potrebne korake, da paralizira nemški udarec. Nekateri listi pa zahtevajo sedaj direktna pogajanja z Nemčijo, trdeč, da je le tako mogoče doseči nekak kompromis in odstraniti nevarnost hezaželjenih zapletlja-jev v sedanjem času, ko je vendar Evropi tako zelo potreben mir, kakor morda še ni bil potreben nikoli v zgodovini.
LONDON, 17. oktobra. Londonski jutrnJI tisk zelo mirno presoja položaj, ki je nastal z odhodom Nemčije z raz-orožitvene konference. Edino se na-glaša, da se je Nemčija prenaglila, ven dar pa se v celoti pojmuje njen položaj velesile, kateri se oporekajo tudi minimalne pravice. Če bi ostale velesile tako zelo znižale svoje oboroževanje, kakor je to storila Anglija, bi nikoli ne prišlo do take napetosti in bi se Nemčija dala pripraviti k razumevanju in uvidevnosti. Konservativni Ust »Morning Post« piše, da ni treba potočiti niti ene solze za razorožitve-no konferenco, ker se ni moglo v obstoječih razmerah in pri pokazanem pojmovanju nekaterih držav niti najmanj računati na kak uspeh. Sedaj je vrsta na Angliji, da se zavaruje pred vsako eventualnostjo, vendar pa je že danes vsekakor jasno in se ne sme pozabiti, da ne bo odslej niti en angleški vojak prelil niti kaplje krvi na evropskem kontinentu. Angleška kri je preveč dragocena, da bi se prelivala za zadeve kontinentalnih držav. »Daily Express« trdi, da locarnska pogodba ne obstoia več, ker jo je razbila Francija s svojim nepomirljivim stališčem.
PARIZ, 17. oktobra. Dopisnik agen cije »Havas« iz Newyorka pravi v ne kem svojem poročilu, da ameriški uradni krogi ničesar ne govore o kakih sankcijah proti Nemčiji. Vendar na ti krogi izjavljajo, da bi hite Združene države Severne Amerike primorane v primeru, da bi se Francija odločila s svojimi četami prekoračiti Ren izbirati med strogo nevtralnostjo in
politiko takoimenovane negativne pomoči, kakor je to politiko formuliral predsednik Združenih držav Roosevelt preteklo pomlad.
ŽENEVA, 17. oktobra. Ameriška delegacija je danes izdala o nalogu in in-strukcijah, ki jih je prejela od predsednika Roosevelta, naslednji senzacionalni komunikej: »V Ženevi smo se sestali izključno Ie zato, da hi razpravljali o raz-orožitvenih vprašanjih. Ostali bomo v Ženevi tako dolgo, kolikor se bo spioh dalo nadaljevati ta pogajanja in razgovore. Združene države pa niso nikakor zainteresirane na zadevah in vprašanjih, ki se tičejo Evrope kot take. Združene države niso politično vezane na prav noben evropski narod. Evropa naj uredi svoje politične zadeve, kakor hoče. Zdru žene države ne bodo pri tem sodelovale prav v nobenem pogledu.«
NEWYORK, 17. oktobra. Senator Bo« rab je imel govor na nekem zborovanju in je med drugim dejal: »Stojimo tik pred možnostjo nove svetovne vojne, vepdar ni mogoče delati za ta sedanji položaj odgovornega le enega samega naroda, ker je vse to posledica politike več narodov«.
BUDIMPEŠTA, 17. oktobra. Tukajšnji listi, zlasti pa »A Reggel«, trdijo, da ni izključeno, da ne bi moglo priti tudi do izstopa Madžarske iz Društva narodov. Politični krogi celo poudarjajo, da sta ministrski predsednik Gombos in zunanji minister Kanya že temeljito proučila sedanji položaj, vendar pa nista napravila še nobenega sklepa za bodočnost. »Az Est«, ki izhaja popoldne, izraža verjetnost, da bi mogla Madžarska izstopiti iz Društva narodov.
TOKIO, 17. oktobra. Japonska je spre. jela vest o izstopu Nemčije iz Društva narodov z velikim zadovoljstvom na znanje, ker je bila tako dokazana upravičenost japonske teze, da Društvo narodov ne predstavlja nobene možnosti za razpravljanje z državami. Sam ministrski predsednik Saito je imel velik govor, v katerem je dejal, da Japonska uvideva upravičenost nemških zahtev po enakopravnosti. Mimo tega bo imel ta sklep Nemčije velik vpliv na japonsko vlado, ki doslej še ni bila prav posebno složna in edina v tem, ali naj se nadaljuje oboroževanje ali ne. Sedaj izgleda, da bo celokupna vlada popustila napram admira-liteti, ker sedaj v vsej Japonski prevladuje prepričanje, da je splošno tekmovanje v oboroževanju na vsem svetu neizogibno.
Pogodba z Romunijo, konec z Italijo
ANKARA, 17. oktobra. Romunski zunanji minister Titulescu bo danes popoldne tukaj podpisal romunsko-turško prijateljsko in razsodlščno pogodbo, nakar bo takoj odpotoval v Carigrad, kjer se ho sestal In konferlral z madžarskim ministrskim predsednikom Gdmbosom in zunanjim ministrom Kanyo, ki bosta istočasno prispela tjakaj-
ANKARA. 17. oktobra. Ker so.se tur-ško-italijanska pogajanja za sklenitev medsebojne trgovinske pogodbe zaklju-■ brez vsakega uspeha, je turška vla-I da danes odpovedala modus vivendi z ‘1 Italijo.
Prve seje novih občinskih odborov
LJUBLJANA, 17. oktobra. V smislu določb zakona o organizaciji podeželskih občin se morajo novi občinski zastopi sestati najpozneje v 10 dneh po volitvah v svrho konstituiranja in prevzema občinskih poslov. Ta rok bo potekel 25. t. m. Na prvi seji, ki jo skliče stari občinski odbor, bo novi odbor najprej zaprisežen, nato pa takoj prevzame občinske posle.
AMERIKA PRIZNA RUSIJO.
VVASH1NGT0N. 17. oktobra. Predsednik Roosevelt bo v teku tega meseca podpisal odlok, na rvodlagi katerega priznavajo Združene države de iure Sovjetsko Rusiio.
Dnevne vesti
Valitve v Delavsko zbornico
KAKO IN KJE BOMO VOLILI PRI VO-
LIVAH V DELAVSKO ZBORNICO.
Vsi volilni upravičenci, ki so zahtevali glasovnice pri glavnem volilnem odboru v Ljubljani, bodo volili pismeno. Ko dobe glasovnice, jih morajo vrniti glavnemu volilnemu odboru za volitve v Delavsko zbornico. V ta namen bodo dobili kuverto z natančnim naslovom. V kuverto morajo dati vse prejete glasovnice, delavci tri: modro, rdečo in belo, nameščenci pa štiri: modro, rdečo, belo in zeleno. Pri tem je treba paziti, da ostane modra glasovnica cela, vse ostale pa morajo biti raztrgane. Kuverto je treba zalepiti, frankirati in odposlati v Ljubljano.
Volilni upravičenci,, ki delajo v kraju, kjer ni rednega krajevnega volišča, ali, ki so zaposleni več kot 5 km od volišča, pa niso prosili za pismeno glasovanje, naj gredo na dan volitev v nedeljo 22. t. m. na najbližje volišče in tam oddajo svoj glas. Vsi morajo pusti modro glasovnico celo.
V krajih, kjer so redna krajevna ali obratna volišča, morajo vsi volilci glasovati osebno. Naslove volišč bomo javno še natančneje razglasili. Na vseh voliščih bo poslovala volilna komisija, ki bo sprejemala glasove. Vsak volilec naj gre na volišče, kjer bo dobil glasov nice in navodila, kako naj voli. Delavci bodo dobili tri glasovnice, nameščenci pa štiri. V kuverto morajo dati modro glasovnico celo, ostale pa raztrgane. Zalepljeno kuverto morajo izročiti volilni komisiji. Pred odhodom na volišče naj vzame volilec s seboj delovno knjižico ali pa legitimacijo kakega društva. da se bo mogel legitimirati..
Pristojnost posameznih volišč se odreja po kraju zaposlitve tako, da se vsak volilec mora podati na volišče na čigar področju je njegov obrat. V Mariboru imamo 8 krajevnih rednih volišč. — Glavni akcijski odbor list nacionalnega delavstva in nameščenstva-
Diplomiral je iz geografične grupe na filozofski fakulteti ljubljanske univerze Mariborčan g. Mavricij Zgonik. Na zagrebški univerzi pa je diplomiral za in-ženjerja šumarstva g. Tonček Fabijan, agilen član JAD »Triglava« iz znane mariborske Fabijanove družine. Obema mladima znanstvenikoma čestitamo!
Nov grob. Včeraj zvečer ob 18. uri je preminila v starosti 70 let posestnica in gostilničarka Julijana Vresnikova v Mariboru. Pogreb blage pokojnice bo jutri v sredo ob 16. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju. Bodi ji ohranjen lep spomin, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje!
Testament dr. Mabuse
TRGOVSKIM NAMEŠČENCEM IN NA-MEŠCENKAM!
Vsi člani in članice odseka trgovskih sotrudnikov pri Društvu zasebnih in avtonomnih nameščencev se obveščajo, naj se ne puste begati od raznih drugih organizacij, ki pošiljajo vabila in časopise za volitve v Delavsko zbornico, ki bodo v nedeljo 22. oktobra. Omenjeni odsek je poskrbel za to, da je bil postavljen odbornik in predsednik pomočniške ga zbora Franjo Melicer v Ljubljani kot kandidat na stanovsko listo nacionalnega nameščenstva, za njegovega namestnika pa Edo Lozar, načelnik odseka trgovskih sotrudnikov.
Volitve v Delavsko zbornico so zelo važne za slehernega privatnega nameščenca in zato ne sme biti nobenega trgovskega nameščenca ali nameščenke, ki ne bi storil svoje dolžnosti in šel v nedeljo volit- Voliti pa morate vsi le m o-dir o listo. Pokazati ie treba, da je trgovsko nameščenstvo v resnici disciplinirano in nacionalno orientirano. V Delavski zbornici morajo od nedelje dalje zagospodariti ljudje, ki se bodo v resnici zanimali tudi za pravice zasebnega nameščenstva.
Predvsem zahtevamo samoupravo, da bomo z denarjem, ki ga plačujemo zasebni nameščenci, gospodarili sami in. nakazovali podpore našim brezposelnim tovarišem. Nikdar ne bomo dopustili, da bi se Še nadalje gospodarilo z našim denarjem tako, kakor se je doslej. Zato vas še enkrat pozivamo, trgovski nameščenci in nameščenke! V nedeljo 22. t. m. vsi na volišče za zmago modre nameščen-ske liste! Vaša dolžnost je, da raztrgate rdečo, zeleno in belo glasovnico ter^ vsi brez izjeme oddaste celo samo naso in svojo modro glasovnico!
Sodniški izpit je napravil pri apelacij-skem sodišču v Ljubljani g. Ljubomir Štefauovič, sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru. Čestitamo!
Načelnik Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva Ivan Voller je iz zdravstvenega in gospodarskega vzroka odstopil- Za začasnega poveljnika je bi! določen po pravilih § 12 do občnega zbora v Škofji Loki rojeni in v Maribor pristojni četnik Anton Benedičič. Mestno načelstvo Maribor in starešinstvo Jugoslovanske gasilske zveze je o tem obveščeno.
Novo mariborsko prostovoljno gasilno in reševalno društvo. Z ozirom na vse dogodke pri mariborskem prostovoljnem gasilnem in- reševalnem društvu in z ozirom na številne intervencije radi teh dogodkov so mariborski nacionalni krogi sklenili ustanoviti novo prostovoljno ga silno in reševalno društvo in bo ustanovni občni zbor v najkrajšem času. Pri seda njem mariborskem prostovoljnem gasilnem in reševalnem društvu so zadeve, ki jih ne more odobravati noben iskren Jugoslovan in noben državotvoren element in je skrajni čas, da zaveje v tem društvu nacionalni duh. Vsi pa, ki so odre kali in še odrekajo Slovencem sposobnosti voditi to humanitarno društvo, se bodo prepričali o njihovi sposobnosti, požrtvovalnosti in agilnosti pod novim vodstvom, ki bo s članstvom izvoljeno na ustanovnem občnem zboru v okviru novega zakona o gasilstvu.
Obisk iz Celovca. V soboto 14. t. m. je prispel v Maribor prvi tajnik koroške Delavske zbornice kot vladni komisar deželne bolniške blagajne in kurator deželnega hipotekarnega zavoda g. Karel F. Nevvolc iz Celovca v spremstvu šefa zdravnika. Oba funkcionarja sta si ogledala novo stavbo OUZD. Upravitelj ekspoziture OUZD g- Franjo Stenovec jima je razkazal fizikalno zdravilišče, čistilno kopališče ter uradne in ' ambulatorijske prostore. Gosta sta se izrazila zelo laskavo o ustanovi in nista mogla prehvaliti posameznih ambulatorijskih oddelkov, zlasti zdravilišča za fizikalno zdravljenje in čistilnega kopališča, ki je dostopno vsem meščanom in ostali javnosti.
Delo dobe. Tukajšnja Borza dela išče za takojšnji nastop 2 do 3 tkalke-vdcval-ke ali vrtalke za bombaževo tkalnico neke tekstilne tovarne v Mariboru. Vsa podrobnejša pojasnila daje Borza dela, Borza dela išče za tekstilno tovarno 4 delavke, vdevalke ali vrtalke.
List »Organizator«. Glasilo stanovske liste nacionalnega nameščenstva za Delavsko zbornico je izšel. Vse krajevne akcijske odlrore in nameščenske poverjenike modre nameščenske liste opozarjamo, da takoj razdele list med privatne nameščence v svojem in sosednih krajih. List naj gre iz rok v roke! Vsak nameščenec naj ga temeljito prečita!
Šahovska tekma najmočnejših igralcev Maribora in okolice se bo pričela v nedeljo 22. t. m. ob 9 uri dopoldne v kavarni »Jadran«. Za prvo skupino so se doslej javili: ravnatelj Poljanec iž Ljutomera. sodnik F. Kramer, prof. Stupari, Konic. Strniša, Bien, Kukovec, Lobkar, Lukcž. Osternek, prof. Favaj in drugi. Za drugo skupino je prijavljenih 8 tekmovalcev. Prijave se še sprejemajo do nedelje 22. t. m. v kavarni »Jadran«. Prvo kolo so bo igralo že v nedeljo, nato pa na teden po 2 partiji. Igralci naj prinesejo igre s seboj, ker hi jih sicer primanjkovalo. Boj bo oster zlasti v prvi skupini, kjer se bo zbrala vsa elita kraljevske igre.	-
Prva vila ob cesti k Trem ribnikom
Ob cesti k Trem ribnikom v Krčevini je bila te dni na razparceliranem bivšem zemljišču baronov Twicklov dograjena prva vila. Kakor smo poučeni, bodo prihodnje- leto zrastle tam še nove.
Kolo neumnosti. Spet se vrti kolo neumnosti ali »kolo sreče«, kakor ga imenujejo tisti, ki ga vrte. Po Mariboru se razpošiljajo dopisnice z neko molitvijo za blagoslov človeštva s pripombo, naj se ta molitev pošlje v devetih dneh dalje devetim ljudem. Spodaj je pripis: »Ako si pri tem prepisu želite eno željo, se Vam bode sigurno izpolnila. Ako pretrgate to verigo, Vas bode nesreča zasledovala 9 let.« Tako dopi: lico smo prejeli tudi v uredništvo, da ne bomo 9 let nesrečni jo razmnožujemo kar potom lista. Želja, ki si jo pri tem »želimo« pa je: Da bi pamet srečala norce! Upamo, da se bo izpolnila prej kakor v devetih letih.
Iz volilne borbe pri Sv. Martinu na Pohorju. Nedeljske občinske volitve so potekle tukaj v najlepšem redu. Izid vo litev je pokazal, da pri nas lepo napreduje nacionalna ideja in da so se naši ljudje čvrsto oprijeli pozitivnega dela in to dokumentirali s svo.io 72% udeležbo. Alenda pa sc še vedno najdejo elementi, ki hočejo ljudstvo begati s terorjem. Kljub temu. da so teden dni pred volit vami tukajšnjemu šolskemu upravitelju razbili šipe na oknih in večer pred volitvami prevrnili čebelnjak z nedolžnimi čebelami, se ni prav nič spremenilo raz položenje volilcev. ki so se nasprotno splošno zgražali nad takim vandalizmom.
I akc teroristične metode napram nacionalnim funkcionarjem gotovo ne pospe šujejo stremljenj onih požrtvovalnih jav oih delavcev, ki skrbe za to, da bi postal naš kraj prijetna izletniška točka. Pričakovati je, da sc bodo po nedeljskih volitvah razmere temeljito spremenile-
Izlet z avtobusom na Dunaj se bo vr-šii nepreklicno v nedeljo in poncdeljek 22. in 23. t. m- Potni stroški Din 280. Na Dunaju bo preskrbljeno, za ceneno hrano in prenočišče, ki ne bo presegalo 10 šilingov.
Izlet v Slovenske gorice in Prekmurje
bo v nedeljo 22. t. m. Vodstvo izleta je prevzel g. prof. Baš, ki bo razlagal zanimivosti teh maloziianih pokrajin.
Izredni popust na švicarskih železnicah. Švicarske prometne ustanove so sklenile tudi za letošnjo zimsko sezono znižati vozne cene izletnikom, ki prispejo iz tujine. Vozne cene bodo znižane za 30 do 45% na železnicah, avtobusih in na vseh ostalih prometnih vozilih v času od 15. novembra t. 1. do 15. marca 1934. Potniki morajo preživeti v Švici najmanj 7 dni, če se hočejo poslužiti teh udobnosti.
Radio-Ljubljana. Spored za sredo 18. t. m.: Ob 12.15: plošče, 12.45: poročila, 13-00: .čas. plošče, 18.00 komorna glasba radio-kvintet, 18.30 radio-orkester, 19.00 »Religija pri prvobitnih narodih«, predava urednik Franc Terseglav, 19.30: literarna ura »Novejši francoski romani«, predava pisatelj Miran Jarc, 20.00: pevski koncert opernega pevca Julija Betetta, 20.45. klavirski koncert slavnega umetnika Čerepnjina, vmes radio-orke-ster, 22,Q0: čas, poročila in radio-jazz -3.00: konec.
Grajski kino. Do vključno srede sen-začioftelni velefilm »Tarzan«. Od četrtka dalje veseloigra »Hrepenenje 202«, vesela opereta z Magdo Schneiderjevo, Thi-migoin, Fricom Schulzejem in Pavlom Kompotn v glavnih vlogah.
Kino Union. Danes premiera »Pesem sveta: svetovna senzacija, film. ki je dosegpl do danes, največji uspeh. Poje najboljši tenor sedanjosti Schmidt, znan po petju iz radia. Dejanje se vrši v Rimu m Benetkah- Poleg divnega petja prekrasni posnetki Rima in Benetk.
Zivcno bolnim in otožnim nudi mila najavila »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporabo »Franz Josefove« grenčice pri težkih obolcniih možganov m hrbtnevn mozga mitooleic priooročafi Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 3.6 stopinje C; minimalna temperatura je znašala 3.7 stopinje C; baro-jneter je kazal pri 13.8 stopinjah 736.2. redpeiran na ničlo, pa 7.34.5; relativna .vlaga 87; vreme je megleno.
Narodno gledali^
REPERTOAR.
Torek, 17. oktobra ob 20. uri »Rože v
snegu«, red C.
Sreda, 18. oktobra. Zaprto.
Četrtek, 19. oktobra ob 20, uri »Voda*'.
red B.
Prva letošnja otroška predstava v mariborskem gledališču bo v nedeljo- 22. t> m. ob 15. uri. Uprizorili bodo Wuchner-jevo otroško igro »Pastirček Petercu kralj Briljantin«. Vsebina tega zelo učinkovitega otroškega dela je pravljična !n v veliki meri izredno zabavna. Občinstvo se bo nedvomno do solz nasmejalo. P1*"1 dosedanjih vprizoritvah »Pastirčka Pe' tra« v Ljubljani in v Celju je bilo smeha in odobravanja brez konca in kraja. R2* žira Hinko Tomašič. Igrajo: komični par — deklo Nančo in hlapca Gašperja — Dragutinovičeva in Gorinšek, coprnico Hudamoro Gorinškova, pastirčka Petri Blaž, njegovega prijatelja kralja Briljantina mali Mohor, njegovega služabnika Savinova, kmeta Mr var ja Tovornik, njegovo hčerko Liziko Barbičeva. —. Kdor pri tej predstavi kupi vstopnico za sedež, lahko pripelje s seboj enega otroka do štirih let.
Pri ishiasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez mu je izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki priP°* minjajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in uspešno tudi pri konge-stijah proti jetrom in danki ter pri krčnih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in n*®* Im rje vem katarju. »Franz Josefova« gre11' čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Torek 17.
tetrtek 19.
ItVENOAUl
VELIKA KAVARNA
V kavarni »Astorili« vsak dan konceh priznano najboljšega salonskega orkestra prof. Kubicka.
Cercle francais. Čitalnica francoske?* krožka se je preselila v Gregorčičevo h** 4, 1. na-dstr. na levo; odprta je ob sredah od 17. —18. Pri tej priliki se opozad* cenjeno občinstvo, da jo knjižnica Iia' rastla za 128 knjig iz najnovejše fr**1* coske literature, ki sta jih društvu darovala francoska vlada in gospod senatot dr. Miroslav Ploj. Odbor; ponovno vaf vse, ki se zanimajo za francosko kih1' ževnost, da se vpišejo kot člani v dtV‘ štvo. Tudi v francoskih tečajih za otf°“ ke in za odrasle se še sprejemajo prijav®'
Dancing »Velike kavarne«: Muzikalu0! akrobatska dvojica Lanek In kabaret spored.
Iz zbora malih harmonikarjev ISS* Maribora. Z ozirom na pojasnilo st^ kovnega učitelja g. Vilka Šušteršiča J sobotni številki »Večernika« sporoča °z' bor zbora malih harmonikarjev naslj0' inc ^»Nesprejemljivi« pogoji, ki jih g-šteršič kot glasbeni pedagog ni oio?f sprejeti, so bili zahteva celokupnega bora po odpravi orkestra (violine, klafl' neti, boben), na katerem je bil zaintet®' siran samo g. Šušteršič. Da je odb°r zbora malih harmonikarjev zahteval od g. Šušteršiča, ga je napotila do te?a kritika zagrebškega glasbenega kritik Žige Hiršlerja, ki je v »Jutarnjcm List*1* podal svoje mnenje ob priliki zadnje? nastopa zbora malih harmonikarjev . Zagrebu takole: »Najviše je grešio llia, orkester (violine, klarineti, boben). k0)
je svirao krive note i modulacijo«.
Ke*
pa g. Šušteršič ni hotel pristati na pravo orkestra, se mu je odbor zboj’? malih harmonikarjev zahvalil za nnda,. nje poučevanje. Naše stremljenje ic ’ ostane, v naših najmlajših buditi čut IJ bežni do naše lepe pesmi. Po tej začrtan poti bo vodil zbor svoje male harinoi1 karie tudi v bodoče.	,e
Sejem za prašiče. Na zadnji seje!'1 -bilo pripeljanih I3S prašičev in 13 0 .’ prodanih pa je bilo 59 prašičev in 2 0 v j Cene so bile naslednje: mladi pra 1 do 9 tedenski 120—160 Din. 3 do J j1Lq sečni 200—250 Din, 5 do 7 mesečni • —400 Din, 8 do 10 mesečni 450—520 l in 1-letni 580— 650 Din. Kiloorram Živ^
' e 7 do s Din mrtve pa 10 do 10.50 j. .Ovce so se prodajale po 85 do 120 P
Ogromna sleparija zagrebške »Edinosti"
NOVA AFERA TROJICE KENDA, ŽUNKOVIČ, KRISTOVIČ.
Ni se še poleglo razburjenje in ogor-ce®Je razočaranih in osleparjenih članov Propadle Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru, že so se pojavila znana in zloglasna imena nerazdružljive trojice Ken-a - Žunkovič - Kristovič zopet sredi no-velike sleparske afere. Ko je propadla Kmetijska eksportna zadruga in so bili omenjeni trije njeni glavni organizatorji 2Si po nekaj dneh izpuščeni iz preiskovanega zapora, so sklenili ustanoviti novo •»pridobitno« zadrugo, seveda ne z aamenom koristiti javnosti in pomoči po-Pim ljudem, temveč v prvi vrsti se-j.1' svoj sklep so tudi naglo izvršili in malu je bil Maribor za eno zadrugo bo;-ejŠi- Rodila se je »Edinost«, vzajemno gospodarsko društvo r. z. z o. z. v Mari-rui Aleksandrova cesta 57, s podružni °NV Zagrebu, Palmotičeva 7. Naenkrat pa se organizatorji te zadru-niso več počutili varne in so kar čez likvidirali osrednjo poslovalnico v _ miboru in se z vsemi knjigami vred reselili v Zagreb. Praznoverni ljudje so nasedali in denar se je stekal kar v otokih v zadružno blagajno. Zadruga ie svojih pravilih določala, da mora vsak Nstopivši Član vplačati delež 2.000 Din, .ar bi v določenem roku od zadruge rojel primerno posojilo 20.000 do 30.000 vln nli pa celo več- Zadruga je v kratkem ^su dosegla silen razvoj in ustanovila vsej Jugoslaviji 18 podružnic. Vodili 0 io kar tri]e »direktorji«, in sicer 47-etni Franjo Kenda iz Bovca na Primor-_	, 30-letni Matej Žunkovič iz Podove
r* Mariboru in prav tako 30-letni Ignac Kostovič iz iste vasi. V kratkem času je Zadrugi pristopilo nad 1.500 članov, ki ,° Jako vplačali nad 3 milijone dinarjev, . °$ni je zadruga izdala svojim članom le ' 00.000 Din, ostanek nad 2 milijona Din ®a so si razdelili gospodje direktorji kot ‘Cisti dobiček«.
člani, ki so plačali poln zadružni delež, a niso kljub večmesečnemu čakanju dobili obljubljenih jim posojil, so pričeli pretekli teden na zagrebško policijo pošiljati kazenske prijave. Policija je zato v petek 13. t. m. nenadoma izvršila preiskavo v pisarni »Edinost« in pri tej priliki ugotovila velike sleparije. Iz knjig je bilo razvidno, da so gospodje direktorji zapravili zgolj na upravnih stroških v Pičlih 10 mesecih 900.000 Din, kar pa seveda ni čudno, ker so si izplačevali plače po 5.500 Din na mesec, mastne sejnine in pa provizije v zneskih po 30.000, 50.000 in celo 60.000 Din. V blagajni je policija našla le še 32 Din, pri Kristoviču pa 2.500 Din zadružnega denarja. Ostale ogromne vsote so izginile brez sledu.
Nadaljnja preiskava je ugotovila, da je zadruga delovala po sistemu, ki nikakor ni mogel biti koristen za člane, podeljevala je 'posojila brez zadostnih jamstev in je izkazovala popolnoma drugačno stanje, kakor pa je bilo v resnici. Policija je bila na podlagi teh razkritij primorana aretirati tudi predsednika zadruge tapet-nika Martina Šterbalja iz Ptuja in pa tajnika mizarja Josipa Sagadina iz Ptuja. Aretirani direktorji so zbrali v upravi zadruge same primitivne in v zadevnem poslovanju nepoučene ljudi, večinoma kmete in obrtnike.
Policijska preiskava z ozirom na široko razpredeno poslovanje »Edinosti« v vseh večjih mestih Jugoslavije še ni zaključena in obeta prinesti v svojem nadalj njem razvoju še nova, senzacionalna razkritja. Pričakovati je, da se bo sedaj vendarle nehalo to množestveno sleparjenje naših malih ljudi, ki spričo nenavadno u-godnih pogojev tako radi nasedajo raznim sleparjem. Seveda pa take zadruge ogromno škodujejo tudi vsemu zdravemu in poštenemu zadružništvu.
Nadaljnji rezultati občinskih volitev
„ Kakor v obeh mariborskih okrajih, je Ze'a Jugoslovanska nacionalna stranka, ^ katero stoji večina našega ljudstva, udi v drugih okrajih visoko zmago. Da-c's objavljamo nadaljnje tri okraje, kjer bilj doseženi naslednji rezultati: Okraj Konjice, i, Nonjice-trg: volilcev 374, volilo je 3l>9, iereb Rado (JNS) 212 (16 odbornikov), ,Jbtter Martin kompromisna) 97 (2 od-*hika); Konjice-okolica: volilcev 1 027, °“lo je 470, Konec Pavel (JNS) 315 (22 Log’ Selih Ivan (kompr.) 155 (2 odb.); rn .®: volilcev 949, volilo je 352, Čuček (JNS) 331 (21 odb.), Zdolšek Franc
(kompr.) 219 (3 odb.); Oplotnica: volilcev 960, volilo je 634, Jerman Ivan (JNS) 325 (20 odb.), Jelen Blaž (kompr.) 309 (4 odb.); Tepanje: volilcev 496, volilo je 345, Kuimer Gabrijel (JNS) 139 (2) odb.) Polegek Anton (opoz.) 206 (16 odb-); Vitanje: volilcev 895, volilo je 487, Kranjc Marko (JNS) 258 (20 odb.), Zitauer Ivan (opoz.) 229 (4 odb.); Zreče: volilcev 770, voliio je 409, Kračun Davorin (JNS) 261 (16 odb.). Kovač Ivan (opoz.) 148 (2 odb.).
Okraj Dravograd.
Brezno:	volilcev	829, volilo je 366,
Vollmayer Anton (JNS) 366 (24 odb.); Črna; volilcev 850, volilo je 630, Genšak
ALBUS terpentinovo milo
Ivan (JNS) 144 (3 odb.). Lesjak Jakob (kompr.) 258 (16 odb.), Knez Franc (soc.) 228 (5 odb.); Dravograd: volilcev 1037, volilo je 526, Mori Franc (JNS) 526 (24 odb.); Guštanj: volilcev 975, volilo je 585, Mrkva Franc (JNS) 244 (3 odb.). Kotnik Dominik (soc.) 341 (21 odb.); Ma-renberg: volilcev 7.36, volilo je 441, Ter-nig Franc (JNS) 441 (18 odb.); Mežica: volilcev 732, volilo je 548, Stopar Rudolf (JNS) 263 (3 odb.), Lampret Robert (soc.) 285 (15 odb.); Muta: volilcev 717, volilo je 541, Paterhuš Ivan 337 (16 odb.), Hribernik Ivan (JNS) 214 (2 odb.); Prevalje: volilcev 1-272, volilo je 841, Lahovnik Franc (JNS) 555 (22 odb.), dr. Senčar Dušan (JNS) 2C7 (2 odb.), Hočnik Franc (soc.) 79 (0 odb.); Ribnica na Pohorju: volilcev 587, volilo je 340, Držečnik Luka (kompr.) .142 (2 odb.), Zabov-nik Ivan (kompr.) 198 (16 odb.); Vuhred: volilcev 327, volilo je 169, inž. Pahernik Franjo (JNS) 169 (18 odb.); Vuzenica: volilcev 705, volilo je 393, Peruš Alojz (kompr-) 393 (18 odb.)
Okraj Ptuj.
Breg: volilcev 611, volilo je 466, Vindiš Ignac (JNS) 364 (17 odb.), Ogrizek Ivan (kompr.) 67 (1 odb.), Muzek Ignac (opoz.) 35 (0 odb.); Cirkovci: volilcev 994, volilo je 787, Lah Simon (JNS) 449 (21 odb.), Beranič Fran (JNS) 388 (3 odb.); Dornava: volilcev 593, volilo je 449, Horvat Janez (JNS) 239 (15 odb.), Kranjc Ivan (opoz.) 210 (3 odb.); Der-vetinci: volilcev 351, volilo je 174, Toš Tomaž (JNS) 174 (18 odb-); Gorišnica: volilcev 556, volilo je 463, Ranfl Franc (JNS) 215 (3 odb.), Muhič Ivan (opoz.) 248 (15 odb.); Hum: volilcev 430, volilo je 344, Ivanuša Ivan (JNS) 133 (2 odb.), Plaveč Anton (opoz.) 211	(16	odb.);
Ivanjkovci: volilcev 968, volilo je 658, Bokša Alojzij (JNS) 437 (21 odb.), Pučko Ivan (opoz.) 221 (3 odb.); Juršinci: volilcev 609, volilo je 456, Kovačec Janez (JNS) 246 (15 odb.), Herga Franc (opoz.) 210 (3 odb); Kog: volilcev 514, volilo je 409, Tomažič Ivan (JNS) 241 (16 odb.). Borko Anton st. (opoz.) 168 (2 odb.); Ko-račice: volilcev 826, volilo je 483, Hojnik Jernej (JNS) 190 (3 odb.), Caf Alojzij (opoz.) 293 (21 odb.); Leskovec: volilcev 495, volilo je 338, Del Negro Rudolf (JNS) 172 (15 odb.), Horvat Jože (opoz.) 166 (3 odb.; Majšperk: volilcev 598, vo-
lilo je 468, Turkuš Janez (JNS) 339 (17 odb.), Žunkovič Janko (opoz) 129 (1 odb.); Markovci: volilcev 820, volilo je 550, Vajda Alojzij (JNS) 206 (3 odb.), Bezjak Jožef (kompr.) 58 (1 odb.), Veršič Ivan (opoz.) 286 (20 odb.); Ormož: volilcev 351, volilo je 284, dr. Hrovat Anton (JNS) 284 (18 odb.); Osluševci: volilcev 711, valilo je 575, Lah Joško (JNS) .310 (15 odb.), Janžekovič Alojzij (opoz.) 265 (3 odb-); Pobrežje: volilcev 900, volilo je 607, Burk Vid (JNS) 437 (22 odb.), Vinko Anton (opoz.) 170 (2 odb.); Podlehnik: volilcev 851, volilo je 482, Šega Andrej (JNS) 351 (22 odb.), Turk Anton (opoz.) 131 (2 odb.); Ptujska gora; volilcev 424, volilo je 344, Marinič Ivan (JNS) 162 (3 odb.), Rodošek Jakob (JNS 182 (15 odb.); Rogoznica: volilcev 802, volilo .ie 353, Rašl Franc (JNS) 353 (24 odb.); Slovenja vas: volilcev 774, volilo je 611, Lešnik Fric (JNS) 311 (15 odb.), Zupančič Franc (opoz.) 300 (3 odb-); Središče: volilcev 599, volilo je 306, Kolarič Anton (JNS) 306 (18 odb.); Sv. Barbara v Halozah: volilcev 679, volilo je 441, Kranjc Ivan (JNS) 251 (15 odb.), Korenjak Martin (JNS) 190 (3 odb.); Sv. Miklavž: volilcev 518, volilo je 343, Tomažič Jožef (JNS) 237 (16 odb.), Lukman Ivan (opoz.) 106 (2 odb.);. Sv. Urban: volilcev 656, volilo je 417, Zelenik Jožef (JNS) 247 (16 odb.), Čeh Franc (opoz) 170 (2 odb.); Trnovska vas:	volilcev	334, volilo je
191. Kranjc Ivan (kompr.) 191 (18 odb.); Velika Nedelja:	volilcev	717, volilo je
538, Hržič Anton (JNS) 309 (16 odb.), Irgolič Friderik (JNS) 229 (2 odb.); Vur-berg: volilcev 772, volilo je 547, Kegl Viktor (JNS) 179 (2 odb.), Svenšek Franc (kompr.) 368 (16 odb.); Zavrč: volilcev 490, volilo je 299, Budigan Ivan (JNS) 155 (15 odb.), Rihtarič Jurij (opoz.) 144 (3 odb.)-
Vsak dan bolj neumen.
Sin je imel očeta ali prav za prav oče je imel sina, ki je vedno hotel, da mu oče pomaga pri nalogah.
Neki dan vpraša oče sinka, ko je prišel iz šole:
»Torej kaj ti je rekel učitelj za tvojo nalogo?«
»Rekel mi je... veš, ata, on mi je rekel, da sem vsak dan bolj neumen.«
®*tidžiirska Jeanne d* Are
$3®^ ženskami, ki so se v zadnjih de-K; letjih izkazale kot hrabre amaconke
b;
nje
Se našle le zelo redke, katerih življe-,ie potekalo tako romantično, kakor
•j, tanje male Japonke Jošike Kavašime. tto l2r&dna ženska je pokazala nenavad-Vzbajnost, energijo in odpornost. Nih-u !'e bi mogel niti slutiti, da se v tem m’ gracioznem dekletu, na čigar Va 9f^u Počival večen nasmešek, skri-taka jeklena volja, prekanjenost in ®rSiia.
R, °Šika Kavašima je rojena Mandžurka. ta-isk' Je	tisoč let stari ki-
Ponk dinast*. niena ,nati pa ie bila Ja-bii - Prevratu na Kitajskem, ko je bilaVrzen s prestola kitajski cesar in je o£e Proglašena republika, jo odšel njen gr'..Princ Kavašima, v japonsko emi-hčerk°' srnrtni Postelji mu je morala ®0sv a Priseči, da bo vse svoje življenje rfio a finemu cilju, očistiti Mandžu-
» upornikov in banditov.
®°st iPreK Preden je Jošika Kavašima kot Velika vohunka, se je uveljavila se . aiUaoonka v japonski vojski. Prvič bo D Psovala v napadu na neko utrd-i&re/1 Hvajnganu. Ta trdnjava je imela tajS|Jrn strateški pomen, tako da je kida $e Vr^0vno poveljstvo izdalo povelje, ce„o 7mora trdnjava vzdržati za vsako hever' ° 10 ki' tudi odpor kitajskih čet OfU-J^tno močan. Japonski napadalni
1 Sc> jo dan za dnem zaman naska-
kovali, niso pa mogli napredovati niti za korak. Pri zadnjem naskoku pa je sodelovala tudi Jošika Kavašima, ki je s svojo navzočnostjo in junaštvom tako navdušila japonske vojake, da so vsi pohiteli za njo in tako zavzeli trdnjavo. Od tega dne so imenovali malo Japonko »Mandžursko Jeanno d’Arc«, nekateri vojaki, ki so oboževali tega ženskega častnika, pa so jo krstili za »princeso strelo«.
Med prodiranjem Japoncev v kitajsko provinco Jehol je japonski generalni štab iskal vohuna, ki bi se upal prodreti do kitajskega glavnega štaba. Za to riskant-no in prenevarno nalogo se je prostovoljno prijavila mala Jošika Kavašima. Najprej ji japonski generali niso hoteli zaupati te nevarne naloge, končno pa se je polkovnik Itagaki, šef japonske vohunske službe, vendar odločil za njo. Jošika se je dala navidezno preganjati od japonskih vojakov vse do meje koncesijskega ozemlja v Šanghaju. Kitajski vojaki, ki so stali na drugi strani žičnih ovir, so jo sprejeli kot svojo rojakinjo. Jošika je takoj zahtevala, da jo odvedejo k glavnemu poveljniku kitajskih čet, ker mu ima povedati Izredno važne vesti. Na ta način se je posrečilo japonski vohunki stopiti v neposredno zvezo s kitajskim vrhovnim poveljnikom Čangsu-liangom. To je bila igra na življenje in smrt, toda Jošika je dobila riskirano partijo. Skoraj vsak večer je sporočala po svojih agentih japonskemu poveljstvu zelo .važne vesti o posameznih akcijah
kitajske vojske. Nekatere vesti pa je signalizirala s svetlobnimi znaki s strehe nekega majhnega hotela v šanghajskesn pristanišču, te signale pa so sprejemale japonske bojne ladje, ki so bile zasidrane v pristanišču.
Več tednov je mogla ta hrabra vohunka delovati sredi sovražnikovega glavnega štaba, dokler neki častnik ni pričel sumiti v to dekle, ki jo je dal nadzorovati. Nekega večera se mu je res posrečilo s četo vojakov ujeti vohunko v trenutku, ko je s svojima dvema pomočnikoma signalizirala neke vesti japonskim bojnim ladjam. Dočim sta bila njena pomočnika prijeta, se je njej sami posrečilo pobegniti, preganjal pa jo je omenjeni častnik. Naslednjega jutra jc bil ta častnik najden v neki sobi Palače hotela mrtev. Jošika .ie bila takoj aretirana, ker je bila osumljena, da je umorila tega častnika, Toda tudi sedaj je, kakor skoraj vedno v svojem mladem življenju, igrala va banque. Popolnoma mirno je priznala, da je ustrelila tega častnika, toda to je storila le v skrajnem silobranu, ker jo je hotel posiliti. Bila je zopet izpuščena na prosto in se ji ni nič zgodilo, vendar pa so odslej Kitajci pazili na njo tako ostro, da je morala sama spoznati, da nima njeno nadaljnje bivanje v kitajskem generalnem štabu nobenega smisla več. Kmalu nato je neke noči izginila brez sledu iz Šanghaja Posrečilo se ji je, da se je sama v nm.,, '"u čolničku odpeljala na odgrto morje in se,,t^ko rešila na
najbližjega japonskega rušilca.
Njena največja pustolovščina pa je bilo nedvomno ugrabljenje kitajske cesarice. To se je zgodilo v Tientsinu, ko so Japonci že zavzeli Mandžurijo in provinco Jeihol. Nekaj dni prej, preden bi morala biti proglašena samostojna država Mandžukuo, se je odpeljal bivši kitajski cesar Puji na nekem japonskem parniku tjakaj, da bi bil oklican zu guvernerja nove države. Da ne bi vzbudil kakega suma, je pustil svojo ženo v rodbinski palači v Tientsinu. Na drugi strani so se pa vsi bali, da Kitajci ne bi prijeli cesarice in je vzeli za talca, čim bi izvedeli, da je Puji postal guverner novo ustanovljene države Mandžukuo. Treba je bilo torej na neki način rešiti cesarico. Takrat se je zopet javila Jošika Kavašima in prevzela to življenjsko nevarno nalogo na sebe. Na japonskem rušilcu se je odpeljala v bližino Tientsina in sc na čolnu prepeljala na obalo. Maskirana kot šofer avtotaksija je najprej nekaj dni vohunila in pripravila vse za beg. V določenem Času je vdrla z nekaterimi svojimi ljudmi, ki so bili preoblečeni v kitajske vojake, v palačo in »ugrabila« cesarico. V avtomobilu jo je odpeljala v pristanišče. Med vožnjo so avtomobil več-kr:.; ustavile kitajske vojaške straže, toda mladi vohunki se je posrečilo vsakokrat izmuzniti se nevarnosti.
Danes proslavlja Japonska to mlado aekle kot svojo največio nacionalno Ju-. nakinjo.
Marff Skmiom
104
OCEANOPOL1S
K o m a m o skrivnosti
»Pravkar- Stal sem na trgu pred dvorcem med množico in pazil, kaj se bo zgodilo. Nenadoma je stopil na balkon predsednik Semiš Ramis in govoril upornikom. Govoril je kakor brat bratom in ne kakor predsednik, toda revolucionarji ga niso poslušali. Po njegovem govoru so se s tako močjo zagnali proti dvorcu, da so pomandrali straže, še preden so se mogle postaviti v bran. Sicer pa menim, da jim je predsednik sam naročil, naj se ne poslužujejo orožja. Ko sem videl, da je množica vdrla skozi glavni vhod pred dvorec, sem se napotil k tebi. Bežal sem kolikor so ml noge dale in spraševal vsakogar, ki sem ga srečal, kje bi te najprej našel. Niso mi vedeli povedati. Šele naposled mi je nekdo dejal, da si z Jafi-som v notranjem' ministrstvu. Pribežal seirn do tu. pa me straže niso pustile k tebi. Moral sem se prerekati ž njimi, da so mi nazadnje dovolili vstop. Sedaj sem tu- Izvršil sem prvi del svoje dolžnosti, ti pa stori ostalo. Reši Intelal«
»Moj Bog,« je vzkliknil Doljan. »Intela je v nevarnosti, moja Intela! Takoj, Ja-fis, takoj bežim. Ostani tu in vodi dalje upor. Ne Čakaj dolgo na odgovor vlade. Ce se Hadamezis kmalu ne vrne, odpošli drugega parlamenterja z omejenim ro-
kom. Potam napadi. Vrnem se takoj, čim rešim princeso.«
Doljan je prijel Soralifisa za roko in ga potegnil za seboj na stopnišče. Potem sta bežala v pritličje in ven na ulico, kolikor so jima dopuščale noge. Pot od ministrstva notranjih zadev do dvorca Semiša Ramisa sta pretekla v dveh ali treh minutah. Na trgu se je še vedno gnetla velika množica upornikov in kričala, da se ni razumela nobena beseda-Doljan in Saralifis sta si le s težavo in počasi priborila prostor med uporniki, da sta se mogla približati velikemu vhodu v vrt. V palači je divjala revolucija. Uporne množice so brez reda in organizacije drevele po stopniščih, hodnikih in sobanah, kričale, se suvale, razbijale m uničevale vse. kar jim je prišlo pod roko. Doljan in Soralifis sta bežala po stopnicah do soban, ki so bile navadno bivališče princese Intele. Doljan, ki je bil neštetokrat v tem delu palače, jih je prav dobro poznal. Toda nepopisno je bilo njegovo presenečenje, ko je videl, da so princesini prostori že odprti in prazni. Intele ni bilo nikjer.
»Kje je princesa Intela? Kje je predsednik Semiš Ramis?« je kriknil skupini upornikov, ki je divjala po sobanah.
Ljudje so se prestrašili in obstali, ko so spoznali voditelja Doljana- Spogledali so se in nekdo je dejal:
»Menda ju še niso našli. Vprašajte Sar-danipalisa!«
»Kje je Sardanipalis?«
»V palači nekje.«
»Kje?«
»Poiščemo ga.«
»Takoj! Peljite me k njemu. Ali pa pokličite ga!«
Uporniki so se razbežali na vse strani, kličoč Sardanipalisa in s tem še povečujoč vik in krik, ki je polnil zavzeto palačo. Doljan je hotel sprva počakati v princesinih sobanah na Sardanipalisa. toda strah, da bi prispel do princese prepozno, mu ni dal obstanka. Potegnil je za seboj Soralifisa in se napotil ž njim begajoč po sobanah in hodnikih, iščoč sam Sardanipalisa. princeso in predsednika. Tako je pribežal naposled, da sam ni vedel kdaj in kako, nazaj v pritličje, kjer je nenadoma opazi! v ozadju veliko skupino ljudi, ki so se gnetli pred nekimi vrati.
»Kaj je tu? Kje je Sardanipalis?« je za-rjul s skoraj nečloveškim glasom.
Ljudje pred vhodom so se zdrznili in napravili prostor. Doljan in Soralifis sta planila v sobo ter zagledala pred seboj Sardanipalisa s skupino njegovih najhrab rejših bojevnikov, na tleh pa sta na preprogi ležala s povezanimi rokami in nogami princesa Intela in predsednik Semiš Ramis. Doljan je za trenotek obstal kakor okamenel pred tem prizorom. Obšla
V M a r i b o r n. dne 17. X. 1933-
filHUlBITlT ~~ 7 r if TV;-
ga je strašna misel, da so uporniki morda oba že umorili in je prišel prepozno.
»Kaj ste storili?« je kriknil, zgrabil za ramena Sardanipalisa in ga stresel.
»Ujeli smo ju in zvezali,« je odgovori preplašeno Sardanipalis.
»In nič drugega?«
»Nič drugega.«	,
Doljan je tedaj planil k hiteli, prereza vrvi, ki so ji vezale roke in noge, in 1° skušal dvigniti, toda bila je nezavestna* Potem se je obrnil k Soralifisu in nrn ročll:	(
»Poišči mi takoj najbližjega zdravnika.* 'Sardanipalis, vi pa izčistite palačo in !° zastražite! Nihče ne sme brez mojega rečnega dovoljenja več semkaj!«
»Takoj!« je odgovoril Sardanipalis ins6 naglo lotil izvrševanja Doljanovega za V nekaj hipih je bila soba, v kateri sta ležala princesa Intela in predsednik Sem' Ramis, že prazna; samo pred vrati je s stala straža upornikov.
Doljan je pristopil tedaj k Semišu Rami* su in mu razvezal vezi. Potem mu .ie P°^ magal na noge in ga posedel v bližnji na" slanjač.
»Hvala vam, gospod doktor!« je vzklik* nii Semiš Ramis, ko si je opomogel.« R®* šili ste življenje meni In moji hčerki. C ne bi bilo vas, bi bila morda že mrtva-Naši ljudje so podivjali. In vendar, sam veliki Ra ve, da jim nikoli nisem hotel n žalega. Bil sem jim oče, še več ko oce’ Sedaj so ob pamet. Hvala vam!«
(Dalje prihodnjič*)
Ptui
Razburljiv prizor na dravskem mostu.
V ponedeljek 16. t. m, zjutraj se je odigral na dravskem mostu v Ptuju skrajno razburljiv prizor, ki je privabil mnogo radovednežev. Ob navedenem času je privozil do dravsk. mostu na kolesu pekovski mojster Martin Ritonja iz Hajdine, namenjen v Ptuj, da proda svoje pecivo. Na mostu je Čakala nanj gruča pekovskih pomočnikov, ki. so ga vrgli s kolesa in ga začeli neusmiljeno pretepati. Ko je bil že ves krvav, so se razkropili in razbežali. Dr. Blanke mu je nudil prvo zdravniško pomoč- nakar so ga oddali v ptujsko bolnišnico. Vzrok napada je iskati v konkurenci, ker prodaja Ritonja ob ponedeljkih, ko v Ptuju peki počivajo, svoje sveže pecivo v mestu. Uvedena je preiskava in pride zadeva pred sodišče, ker ima Ritonja težko poškodbo na obrazu, prizadejano mu z nožem.
Promet na ptujskem državnem mostu
bo približno za 14 dni omejen. V sredo
18.	t. m. pričnejo namreč most popravljati. Za promet bo le polovica mostu prosta. Znak bo čez dan rdeča zastavica, ponoči pa rdeča luč.
Pedagoški krožek v Ptuju prične redno predavanje in diskusijo v sredo 18. t- m. ob 20. uri v dvorani francoskega krožka v gimnaziji. Na sporedu so predavanja iz pedagogike, mladinoslovja in psihologije. Prvo predavanje ima profesor dr. Žgeč.
Kino. V sredo 18. in četrtek 19, t. m., obakrat ob 20. uri, se predvaja filim »Dober grešnik«. V glavni vlogi Doly Haas,
Maks Pallenberg, Heinz Riihmann, Louis Ralph i- dr. Kot dodatek Ufin tednik.
Mrtveca so našli na travniku v bližini hajdinske postaje. Mož je pri letih in pripada najbrž kmečkemu stanu. Identiteta in vzrok smrti v trenutko, ko to pišemo, še nista ugotovljena.
Nacionalna liga.. Razpored tekem za nedeljo 22. t. m,; v Zagrebu Concordia: Hašk, v Beogradu Jugoslavija :BSK in v Splitu Hajduk:Slavija (Sarajevo).
Tekmovanje za državno prvenstvo v rokoborbi. Jugoslovanska težkoatletska zveza je priredila preteklo soboto in nedeljo prvenstvo svojih rokoborcev. Nastopilo je 50 amaterjev. Po dvodnevnem tekmovanju so bili doseženi ti-le rezultati: Prvenstvo klubov: 1- Sparta (Zagreb) 17 točk, 2. Croatia (Zagreb) 12, 3. Jugoslavija (Beograd) 3, 4. Hakoah (Subotica) 3, 5, Hajduk (Sarajevo) 2 in 6. Maraton (Maribor) 2 točki. Prvenstvo poedincev: Bantam: Schneeberger (Croatia); perolahka:	Brankovič	(Croatia);
lahka: Mlhulja (Sparta); polsrednja: Prpič (S.parta); srednja: Janeš (Sparta); poltežka: Juhasz (Jugoslavija); težka: Zupan (Sparta).
Nov odbor Jugoslovanske težkoatlet-ske zveze. Na občnem zboru JTZ, ki je bil pretekli petek v Zagrebu, je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik St. Backe, podpredsednika: Stanko Ferk in dr. Franjo Vatovec (Maribor), tajnika:	Vilko	Richter	in	Dušan	Pilja,'
blagajnika: Wegner in Begač, kapetani: za rokoborbo Ranogajac, za boks Valen-tev-ič. Odborniki: dr- Pollak, Oster, dr, Goldschmiedt, dr. Valečič, dr, Breyer, dr. Vedriš.
Podzvezna liga. V nedeljo 22, t. tn. bodo tekmovali: v Ljubljani Ilirija:Hermes, v Celju Cakovečki S. K. ;SK Celje in v Mariboru Rapid:ISSK Maribor-
Zbor nogometnih sodnikov, poverjeništvo Maribor, službeno. Drevi ob 19.30 obvezen sestanek pri »Orlu«. Dnevni red: poročilo občnega zbora sekcije Ljubljana.
Tekmovanje za žensko lahkoatlet*^ državno prvenstvo bo v soboto 21. tr\ nedeljo 22. t. m- tia igrišču Haska v Za* grebu.	 ,
Sokolstvo
Sokol Maribor-matica poziva vse br?“ te. in sestre, da se sigurno udeleže voli* tev v Delavsko zbornico. Vsi matičarji’ ki bomo v nedeljo odločali o DelavsK* zbornici, bomo pustili modro glasoy* raco celo, rdečo, belo in zeleno na bo* mo raztrgali!
Amerika se seli na deželo
V MESTIH NI VEČ POGOJEV ZA NADALJNJI RAZVOJ-
Henry Ford je sklenil razdružiti svoje velikanske tovarne v Detroitu. Namesto enega velikega kompleksa bo vzdrževal več manjših samostojnih podjetij, ki jih bo po potrebi zapiral ali zaposlil s skrajšanim urnikom. To cepljenje je odmevalo. po vsej Ameriki. Poprej .je bil Ford apostol centralizma in je izdeloval v Detroitu vse za avtomobile potrebno: usnje, steklo, gume in slično.
Razdružitev v industriji, trgovini, upravi itd. je značilna za Ameriko pod Rooseveltom. Velikanski trusti, gprostasna velemesta se zdijo zdaj narodnim gospodarjem eno izmed vzrokov krize. Leta 1929 ji| živek> v Zedinjenih državah na deželi samo 30 milijonov ljudi. Zdaj je naraslo to število na 33 milijonov. Brezposelni delavci in uslužbenci zapuščajo velemesta, ki jim več ne nudijo kruha. Tovarnarji zapirajo svoja podjetja po velikih središčih in prenašajo obrate daleč na deželo, kjer je cenejše življenje.
Kriza ameriških mest je posebno vj>»' vala na nebotičnike, po katerih ne mar® zdaj nihče stanovati- Trgovci so zapusn* li predrage prostore. V Manhattan«, . tvori četrtino newyorške površine. -te prazna večja polovica stanovanj. Po ost** lih newyorških četrtih znaša odstop neobljudenih stanovanj 14.5. Razen vl' soke stanarine, propadajo nebotičniki ^ di iz drugih vzrokov.
Štiridesetnadstropne hiše so sprem®'11* Ig uewyorške ulice v prave soteske h N* luči in zraka. Stanovalci po dotenjih i13”" s trop ji h od prvega do desetega motaj6 žgati elektriko podnevi in ponoči. To J* tudi predrago. Dokler so uživala me$|6 blagostanje, je rado plačalo prehivalsN® draga stanovanja. A doba nekdanji;® blagostanja (prosperityp je končana '. prebivalstvo odhaja na deželo. Ameri^ dnevniki prerokujejo, da bodo post?16 Zedinjene države zopet kakor nekoč * farmarska dežela.
Mali o
Razno
mmioam
OPOZORILO!
Osebo, ki me neopravičeno Proti drugim obrekuje opozarjam, da bom, ako ne preneha z obrekovanjem, vložila tožbo. — Ana Novotna. 3963
Službo iiie
POŠTEN FANT,
star 19 let išče mesto ?a učenje ali p.a gre v kako boljšo službo, Janez Janžekovič, Senčak. pošta Juršinci pri Ptuiu.	2959
KROJAŠKI POMOČNIK
za velike komade išče delo Nastop takoj. Naslov v upravi »Večernika«.	3953
Službo dobi
PRODAJALKO
modne stroke, popolnoma ver zi ra no, sprejmem takoj v Mariboru. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na upravo Večernika pod »Moda«.	3962
Sobo odda
DVE LEPI, SOLNČNI SOBI
s hrano oddam. Vodnikov trg 4. Maribor.	3967
OPREMLJENO SOBO.
lepo, čisto, oddam. Maistrova ul. 18, I.. desno,	3966
Ogiašultel
Pouk
ENOLISH LESSONS.
Miss Edith Qxley. Krekova 18/11.	\	3796
NEMŠČINA
brez učenja posameznih besed. Moderna metoda, priklad na tudi ?a jezikovno nenadarjene osebe. Naslov v upra vi.	3929
Kupim
PEČ NA PETROLEJ
kupi Dolenec, Cafova ul. 9. pritličje.	395S
O^ie	cčne*
BOASIL-MAJTE
z.anderle
Brez posebnega obvestila.
Naša ljuba, dobra mati, gospa
Julijana Wresnig
posestnica in gostilničarka
na$ je v ponedeljek dne 16. oktobra ob 6. uri zvečer, v 70. letu svojega življenja, ki je bilo posvečeno neumornemu delu, po daljši, težki bolezni, zapustila za vedno.
Pogreb blaeopokojnice bo v sredo, dne 18. oktobra ob 16. uri iz ka oele mestnega pokopališča pa Pobrežju.
Sv. maša zadušmca se bo. darovala v četrtek, dne 19. oktobra ob 7, ari v župni cerkvi pri Sv Magdaleni.
M a r i U o r. dne 17 oktobra 1933.
Žalujoči otroci: Robert, Konrad, Marija, Franc in Allons.
3968
Izdaja konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelia in urednik:	RADIVOJ	REHAR	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru