Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne r=rr= sprejemajo. _n Za odgovor znamka 15 vin. — Izhaja vsako soboto. =£3 Štev. 6. Velja do konca 1. 1917 - K 1'50. -- Naročnina: na leto .... K 8"— pol leta . . . „ 4"— četrt leta ... , 2'— Posamezna Številka 16 v. rr Inserati po dogovoru. ~ V Ljubljani, v soboto 15. decembra. Leto 1917. Morle. Edina absolutna svetovna velesila je morje. Vsak dan bolje vidimo,kako močan nasprotnik je tisti, ki je gospodar morja. Kaj je to, gospodar svetovnega morja? Morje pokriva sedem desetink zemeljske oble, se razteza pa po rekfh še daleč notri v suho zemljo. Amaconko imenujemo južnoamerikansko morje, Mississipi severoamerikansko, Temza, Laba, Ren, Donava, itd., vse je samo podal|šano morje, podaljšan stik s svetom. Ne samo da morje obliva ogromno večino naše zemlje, predmoč njegova se kaže tudi v tem, da je sklenjeno, voda prehaja iz enega oceana v drugega. Zemlja je pa raztresena sem-intja, kup otoko/ v vodi sveti. In naj si bo zveza kakega morskega odrastka z zunanjim svetom še tako ozka in neznatna, vpliv sveta se kaže tudi v takih zaprtih vodah, prim. Baltik ali pa Črno morje. In četudi semintja kljub členovitosti nekateri zalivi ne morejo skupaj, tedaj pa pomaga človek in zveza je tu; primeri: Sueški prekop, Panama. Ali pa napravimo prekope kar po celih kontinentih in tako pomagamo rekam pri njihovem delu, raztegniti vpliv svetovnega morja v najoddaljenejše kotičke. Morska obal si je povsod podobna in ta podobnost je rodila v narodih ob morju čut, da so oni povsod doma, da so oni prvi na svetu, primerjaj Grke, Angleže. Stara Hanza je imela geslo: »Moje torišče je celi svet" S tem da je celinski prebivalec stopil na morsko obalo, je napravil pivi korak h gospostvu človeka nad celo zemljo. Že neposredno nam morje dosti podd, dž nam hrano; pripelje Eskima do 80° sev. širine,v ko gre za živežem, vodi Grka iz Egejskega morja v Črno morje, pelje drzne Vikinge v Ameriko, vodi stare prebivale bodoče Jugoslavije na italijansko obal. Neu>trašenost vseh onih, ki se borijo z morskim elementom, nam svedoci že izrek kraljice ilirske Tevte: „Rimljane nič ne briga, če ne pustimo njihovih obal pri miru." Sicer je morje že samoobsebi velik darovatelj raznih dobrin, a prva njegova moč tiči v dejstvu, da je ono glavna cesta svetovnega prometa in vir moči raznih narodov. Valovi morja ne ločijo, ampak družijo, oni so veliko mednarodno torišče, vsak narod ob obali ima priliko poskusiti svoje sile na njih. Te ugodnosti se aaredi tudi v izredni meri poslužujejo in štiri petine svetovnega prometa se vrši danes po valovih morja. Četudi se je železniško omrežje v rad njem čvu: tako zgostilo, je narastel promet po morju vendar v veliko večjem obsegu, tudi relativno namreč. Parniki velikani se danes malo menijo za slabo vreme in viharje, kabel na morskem dnu ne ve nič za to. Morje je od nekdaj najbolj prosta in najcenejša cesta sveta. Kdor je enkrat ob obali, lahko pošlje svoje ladje širom sveta, nobeno šikaniran|e, nobena eolnina ga ne vznemirja. Kaj bi bila Avstrija, če bi ne imela obale, edine točke, kjer lahko prosto dihamo? In kako pečeni je morska pot. Prevoz železa iz Švedskega k nam okoli cele Evrope ne stane niti oddaleč toliko kakor prevoz iste teže iz Ueškega sem. Oranže sicilske rabijo za svojo pot do Hamburga manj potnine kakor pa na kratkem koščku Hamburg ■ Berlin. Da bi Cenene morske ceste ne prikrajšali niti za kilometer, smo si zgradil trgov-ka pristanišča vnaizadijih kotičkih najnotranjejših morskih zalivov, prim. Trst in Reko, nasi pristanišči. A morje ni samo torišče raznih narodov, ono je marsikako pleme šele vzgojilo, prim. Peničane, Grke, Kartažane, Rimljane, Arabce, Italijane, Dubrovni-čane, Angleže, Japonce, Ševeroamerikance I Kjer je obala členovitejša, tam stanujejo narodi višje kulture, višje muči. Azija in Evropa nam kažeta glavne pokrajine pomorskega razvoja ob najčlencvitejših obalah. Mornarski poklic krepi mišice in živce, uri čute, krepi z vsakim slavjem človeške volje nad surovo silo pogum in energijo. Prim. naše D^matince, z Norvežani vred najboljše mornarje sveta. Če je smisel vsega naroda obrnjena na morje, samoobseb: značaj mornarjev vpliva na cdoto, ji da razumevanje, širši pegled, podjetnost, prostost, jo spoji s svetom. Svetovna t>govina in vsako delovanje, ki stremi čez morje, združi notranje dele države najtesneje z obalo, ki tiam edina omogoča izmenjavo med domom in svetom, skuje z udarci razu mevanja skupnosti posamezne dele v celoto. Kak pogled v bodočnost za nas, če dobimo svojo državo I Kdo se ne bi z največjo vnemo posvetil delu za uresničenje te lepe prihodnjosti. Ia ni se nam treba šele uriti, Idrijani in Dalmatinci so t«. Ratzel pravi: „Iz brezkončnega obzorja oceanov vzraste velikopotezna vztrajnost, pogum, svetovni pogled in se vtelesi v duha in značaj obmorskih narodov. Obmorski narodi so bili oni. ki so povečali politično merilo. Ozka teritorialna politika je po svojem bistvu kratkovidna Morje razširi obzorje ne samo trgovcu, temveč tudi državniku. S a n^o morje vzgaja prave svetovne države, samo morje j« vir . . . gospostva nad svetom. Samo oni narodi/ ki so gospodarji m>rja, se razširjajo v velikem obsegu". Lst pa reče: .Narod brez- plovbe je ptič brez peroti, riba brez plavuti, lev brez zob, jeltn z berglami, vitez z lesenim mečem, htlot in hlapte človeštva. Kdor nima deleža ob morju, jeizključen od dobrin sveta". Kje je danes največja moč, kdo se bori za vlsdi sveta ? Narod, ki je dosedaj imel gospostvo nad morjem, in narod, ki mu je hoče vzeti. „Kakor je bilo 16 in 17. stoletje polno verskih bojev, kakor nam ie prineslo 18. stoletje nove moderne nazore in je bi o 19. stoletje doba narodnostnih bojev, tako se nam oznanja 20. stoletje kot doba borbe za obstanek na trgovsko političnem polju. Ta borba se pa bo bila v mednarodnem tekmovanju na morju, saj „plava nad vodami oceana duh svetovne trgovine". Naša Jugoslavija je pa z morjem kar oblita, se koplje v nem. Z morjem ji je zagotovljena moč, samostojnost in enotnost, tri glavne lastnosti vsake države. Poslušajte I „Naša stvar stoji dobro in smemo se nadejati boljše bodočnosti. Vsi se moramo strniti v eno čvrsto in neprodirno falango in preko tistih, ki uskakujejo v drug tabor in sejejo razdor, je treba enostavno iti dalje". Dr. Korošec, načelnik .Jugoslovanskega kluba* — jugoslovanskim akademikom. Samoodločba naroda. V delegacijah je Čehom in Jugoslovanom grof Tisza = vsi ga poznamo kot M džara in samo Madžara — zabrusil v obraz, „da je vsako stremljenje po samod ločbi narodov v naši monarhiji — veleizdaja". In niti sekunde niso mogli počakati delegati vseh različnih madžarskih strank in vsi so z vso neznansko naglico hiteli povdarjati celemu svetu — kajti delegac je so bolj namenjene zunanjemu svetu, kot avstrongrskim narodom — da se vse madžarske stranke strinjaj j z grofom Tiszom, velikim zatiralcem vsakega demokratičnega, narcdiega in slovanskega m š'jenja v n^ši monarhiji. Naš zunan i minister grof Czernm, — prej osovražen pri Madžarih, sedaj se greje v njihovi ljubezni, — je izjavil, da načelo samoodločbe narodov velja za države — mislil je pri tem na d<žavi nemško .Avstrijo" in rr.adžarsko .Ogrsko", nikakor pa ne gre »pravica do samoodločbe" narodom v tej dvojni državi. O, pač; poljski, litavski, kuronski, al-bansk , lartarski narod, da, vsi narodi zunaj naše monaih'|e imajo pravico, da po svoji zrelosti, svoji potrebi in svoji politični volji prav sami določijo, ali naj imajo svojo lastno državo, prav sami naj od o-čijo, ali naj bo ta država čisto samosvoja, ali morda v tesni zvezi s kako sosednjo državo (Avstrijo, Rusijo?) —, prav sami naj odloč jo, kako velika naj bo njihova država, — zakaj vsak narod sam najboljše pozna, kako daleč sega njegova zemlja in koliko šieje svojih liudi —, giof Czernm in ž njim Nemo in Midžari nimajo nič proti temu, če si ti narodi izven naše države izvolijo za svojo državno obliko ali monarhijo v absolutističnem smislu, ali si izberejo kakor na Ang eškem monarha, ki je samo predstavitelj države, kjer pa imi ljudstvo izključno vso zakonodajo in upravo v svojih LISTEK. Bela roia. Motto: Ti skiivnostni moj cvet, ti roža mogota. O Župančič. Pesniki so si izbrali kot simbol tajnih sil, ki iz navadnega smrtnika narede pesnika po božji volji, skrivnostno cvetko, rožo mogoto. Zi navadne proza čne ljudi je ta skrivnost >a cvetka precej nerazrešljiva uganka. Ali naj mislimo pri njej na cvetko ljubezni, trpljenja, nesreče ali na Cvetko hrepenenja ? Kje v srcu poganja roža, ki služi poetu kot vzvod, da se dvigne na goro Parnas, na božjo pot vseh pevcev? In ravno v skrivnosti tega znaka je njegova lepota in pesniška vrednost. Zaradi težke umljivosti, tajin^tve-nosti so pesnike mnogokrat imenovali narodne pror< ke. Lepa, visoka pesem je za narod globoko prerokovanje, skrivno razodetje, neumljivo vsakdanjosti, čisto samo obsebi umevno in priprosto pa v trenutkih, ko se otrese duša zemskega prahu. Takrat se mu um dvigne v kraljestvo misli, sice mu splava v očiščeno carstvo plemenitih čuvslev in človek se kakor v zdravilni ko- pelji prerodi in okrepi za pošteno delo. Še bolj čudno pa je, da pri večkratni poglobitvi v isto lepo pesem, človek njenih tajen ne razume enako Vselej se mu zde sicer otroško preproste, vendar se čudi, kako jih je mogel preje drugače čutiti, drugače pojmovati. Vselej pa čuti blagodat lepote, krepilo in vzpodbudo svojih sil. Tajinstvenost je plod^nosna. Stvar, ki jo človek že na prvi pogled spozna do dna, ne vzoudi v njem nikakega odmeva, ne sproži v njem nobene sile in ne zapusti v duši nikake sledi. Pomen zgodovinskih kriz ne obstoji samo v tem, da se takrat odloči in odmeri usoda narodom za daljše dobe, ampak največ v tem, da se takrat sprožijo vse miselne in čuvstvene strune narodov in posameznikov, nove misli se skrešejo, čuvstva se poglobe, vse duševno življenje dobi novo smer in se poživi. Ustvarjajo se ideje za rod, ,ki še rojen ni". Tvori se podlaga za mišljenje nove rodove. V takem blagoslovljenem času živimo sedaj. Nemirnost in razburkano valovanje je rodila svetovna voina v miselnem svetu v>ega človeštva Zavest, da moramo zgraditi novo stavbo za bodočnost, je vse splošna. Jugoslovani smo ponosni, da ob svetovnem valovanju tudi naše narodne strune krepko in jasno brne. Ali je gonilna sila našega dviganja naša stara nesreča ? Ali nam naša nezadovoljnost ali naša ljubezen do rodne grude daje novo življenje? Ali nas dviga rokah, grof Czernin nimi nič proti, če narodi izven držive dajo svoji državi obliko republike, ki se sicer v cosedanji zgodovini še nikjer ni prav obnesla, toda vse to velja za — zunaj. Doma, to se pravi, pri narod h avstroogrske monarhije pa lmenuie grof lisza — z Mu žari in Nemci mu pritrjuje grof Czernin — to strt mljenje po narodni s amoodločoi —. veleizdajstvo". — Midžari in grof Czernin slovesno ugovarjalo, da bi e zunanji svet .vmešaval" v naš; notranje razmere, m pri tem j h nič ne moti, da so se ravno mad žar.ki diplomatje, — spominjamo na grofa Andrasyia — večkrat vtikali v notranje turške razme e in so j h splavili pred evropske konference, vsi ti faktorli pa iu:i slovesno ugovarja o, da bi v svoji domači hiši eni rat govoril narod sam. To nasprotje nam rodi sledeče misli, ki jih po-veno prav tako v interesu našega jugoslovanskega nai >da, kakor države same. Mi smo tako globoko prepričani, da so naše zahteve v soglasju z zgodovinsko nalogo nase monarhije in tudi njene vladarske ro-do-ine, da se prav n č ne ustraš mo ne policaja ne ječ :, če nam kdo meče v obraz neresnično trditev, da smo .veleizdaja ci". Da, mi smo »veleizdajalci" nemškega in madžar-sk-ga nadvladja v naši državi narodov, mi smo ,v leizdajalci" nasproti krivični ustavi, ki navzlic svo-jenu načelu: .enaka pravica za vse" dela iz večine man šino v dfžavi, mi smo .veleizdajalci" nasproti »avstrijski in madžarski splošni enaki volilni pravici, ki. sicer v ustavi proglaša pravo geslo, v vsakdanjem življenju pa šteje Nemca ali Midžara za 3 ali 4 in še vec Slovanov, da, mi smo „ veleizdajalci" preti lažnjivi trdHvi, da je samoodločba narodov v naši monarhiji že — uresničena po dosedanji ustavi; iz vseh teh rajrV.gov smo radi .velezdajalci", zakaj tudi mi prd^isujfmo besede češki ga socialnega demokrata Vlastimila Tusarja v delegacijah, ki je rekel, .da je ča tno biti veieizdajalec v državi tistemu, ki se bori za .svobodo in prav co". In za nič drugega se mi ne borimo v smislu naše deklaracije z dne 30 rmjal Ne silimo preko meje se 'tanje monarhije. Zahtevamozd uženje vseh Slovencev Hrvatov in S bov, kar jih živi — in nič več — v dosedanjih mejah naše monarhiie. Naša majniška deklaracija pravi jasno, da hočemo b ti združeni „ood hajsburško dinastijo". Tedaj v obeh točkah ničesar * BV;ieizdajalskega". Seveda — in prav od tod '1 jT« sovražno stališče Nemcev in Madžarov — mi zahtevamo tudi. da bodi to naše jug 'slovansko združenje v monarhiji .prosto vsakega tujega gospodstva" in izvedeno na pravi in najširši .demokratični podlagi". Nemec in Madžar si ne moreta, in ž njima si ne — s ne misliti grof Czernin, kaj bi bilo, če bi si v naši državi ljudstvo samo v zvezi s cesarjem odločevalo in upravljalo svojo kulturo, politiko in narodno grspodarst o. T< daj bi bil koi-ec gospodstva Nemcev, Madžarov in ljudi, ki odločujejo brez ljudskega soglasja, tedaj bi bi ia tudi v naši monarhiji izvedela—samoodločba narodov. Mi sami se zavedamo tea iih vezi in koristi, s katerimi monarhija veže svoje narode, prepričani smo tudi, da bi se nar di sami sporazumeli med seboj, kfr drugače ne bi mogli napredovati in dolgo v miru živeti, in tudi prav nič nas ne straši trditev, da je geslo o „samoodlo:bi narodov" vrženo med nas od sovražne — entente. An mislite vi, dosfdanji gospodarji, da pride sužnju misel po svobodi od kje drugod, kakor iz njegove duše in srca, kamor ju je vsadil — B >g? Iz lastnegt jugoslovanskega srca, razuma, hrepenenja po svobodi in iz zavesti, da ima pravico do lastne d<žave, je naš narod sprejel za svojo idejo — majniško deklaracijo. To je samoodločba naroda. — Očiščenje političnega ozračja. Kakor je izst p dr Šusteršičev iz Jug is ovanskega kluba in njegovo .razbitje" S. L. S. obžalovanja vredno z narodnega stališča, tako je zdrav in blagodejen za stronko samo in za medsebojno razmerje med slovenskimi strankami. Vsak polit čni „polizobraženec" ve, da dr. Šusteršič pri ustvarit i miselnega programa strankinega ni sode- loval, da nima zato nikake zasluge. Njegov vpliv se da dognati samo pri organizat ornem delu in pri taktiki. V tem oziru je pač deloma vtisnil stranki nekatere črte lastnega značaja. Ker je po njrgovem izstopu njegovo delovanje v stranki zgodovinsko zaključeno, lahno napravimo o njem površno sliko, označ mo nekatere črte, ki jih je njegova sebnost vtisnila stranki. Dr Š jsteršič )e bil prvi politični „konvertit* v stranki. O njeguem prepričanju pred vstopom v S L. S. se je vse mogoče govorilo. Govorilo se je, da je bil še kot akademik v nemškem akaJemičnem društvu. Nemška govorica se je tudi pozneje vedno ob'astno šopirila v niegovi rodbini. Vedno je z veseljem občeval z Ijubljan-sk mi n. mškimi krogi. — Govorilo se je pa tudi o njegovih izjavah proti duhovništvu. — Na vsak način je izostala o tej preddobi vsaka njegova odkrita izjava, ki bi jo bil kot voditelj načelne stranke vsekakor dolžan, in ki b bila pri pristaš h pregnala mnogo ne-zaupnosti. Tudi vse njegovo poznejše delovanje je nosilo pečat konvertita — spreobrnjenca iz praktičnih razlogov. V sredstvih popolnoma neizbirčna brutalnost proti značajnim načelnim nasprotnikom, velikodušna popustljivost v vse h ozirih nasproti ljudem, ki so za različne protiusluge podpisavali zaveze, da bodo držali strankarsko disciplino. Za odurnost našega domačega političnega boja, ki je odbila toliko poštenih elementov od političnega dela, je odgovoren v prvi vrsti on, za njim pa dr. Lampe. Najžalo-tnejše poglavje v tem pogledu je bilo strankino stališče v uradniškem vprašanju. D . Šuiteršič je šel tako daleč, da je uveljavil načelo: .Ljubši nam je ne samo krščanski, ampak celo liberalni Nemec kot slovenski liberalec " Svoje k mvertitsko načeio, da niso odločilna načela ampak uspeh, je utisnil tudi stranki. Uvedel je kom. promise z vsemi načeli, ki je bila stranka na njih zgraj« na. Ni šlo več zato, da stranka uveljavi svoja katoliška, narodna in demokratična načela, ampak da dostže absolutno gospodstvo. Značilna poteza njegove politične taktike je izigravanje stanov drugega proti drugemu. S snovanjem slovenske kmečke stranke skuša proti jugoslovansivu izigravati slovenskega kmeta, doslej pa je politično neprestano izigraval kranjsko duhovščino proti drugim stanovom in bi jo bil v svetovni vojni politično ubil, da ni proti temu slovesno nastopil sam ljubljanski knezoškof, kar je gotovo zgodovinsko dejanje. Kako in kolikokrat je svoje politične tovariše izigraval drugega proti drugemu in na ta način preprečeval, da bi mu kdo ne zrastel preko glave, bo lahko preiskaval podrobni politični zgodovinar. Kot uvaževalec praktičnih razmer se je politično vedno „orientiral" navzgor. Glede politične smeri zanj ni bilo nikdar merodajno ljudstvo in njegov glas, ampak želje višjih »odločiln h" faktorjev. Ljudstvo je to polzavestno čutilo in ga ni nikoli maralo. Samo velikanska priljubljenost pokojnega dr Kreka ga je politično vzdrževan. Na ta način je umljivo, da je ministrski predsednik grof Sittrkgh, ki je izrpdne razmere po izDruhu svetovne vojne izrabil za odpravo parlamentarnega življenja, našel v predsedniku demokratične S L. S krepko oporo. Po njegovem vzgledu je dr. Šusteršič tudi doma zatrl vsak pojav političnega in orgamzatornega življenja. Svoje mesto kot deželni glavar je pojmoval popolnoma srednjeveško patrimo-ii jalno. Deželni dvorec in deželni uradi - graščinica, kranjska vojvodma-podložno ozemlje, statut S. L. S. -hišni red, mand.tarji — oprode in strankino glasilo — njegov odredbeni list. Disi mora sedaj v programu slovenske kmečke stranke si ivesno preklinjati, kar je v začetku vojne pod Stilrkghovim sistemom blagoslavljal, ga vendar ni izmodrilo da je trdna politična podlaga samo v ljudstvu, da so višji odločujoči faktorji kaplja na veji, ki jih danes ali jutri veter odnese, je tudi sedaj obsodil delovanje jugoslovanskega kluba, češ da je v nasprotju z odočujočimi faktorji in Žito je izstopil. Vseh teh potez dr. Šusteršičeve osebnosti se S. L. S. z njegovim izstopom iznebi v veliko zado čenje ogromnih resnično katoliških, narodnih in demokratičnih množic, ki se bodo z podvojenim veseljem zbirale pod njeno zastavo, pa tudi v zadoščenje drugim strankam, ki bo'do v času ko bo skupno sodelovanje vsega naroda potrebno za skupen narodov blagor, lahko šle z njo roko v roki brez tistega nezaupanja in neiskrenosti, ki jo je povzročala dr. Susteršičeva osebnost. Obmejni kvišku n še Hrepenenje? An nain zavest upravičenosti naših zahtev krepi našo moč? Popolnoma točen odgovor je težak. Vemo samo, da je v nas novo ž vljenje, da so se zdramile v nas dosedaj trdno speče sile . . . Kako naj imenujemo simbolično cvetko vseh narodovih ustvarjajoč h sil, simbol našega prerojenja, tega nismo uganili — Zato se nas je usmilil dobrohotnKbirokratizem. Postavil nam je simbol vseh predramljemh sil, vseh novorojen h stremljenj, vsega novega življenja. DjI nam je beio cenzorsko rožo, ki nam krasi dan za dnein naše liste. . Naši dedje so nosili zimzelen za klobukom, mi nositno belo cenzorsko rožo na naših listih. Naši dedje so pri pogledu na zimzelen >v cvet mislili na staro pravdo in si prisegali zvestobo v boju zanjo; mi pri vsakem pogledu na beio Cenzorsko rožo mislimo na Jugoslavijo, na duaiizem, na našo bodočnobt ter na sedanji boj. In kateri časnikar bi si upal napisati članek, ki bi bolj plodunosno vplival na naše m sli, kakor vpliva bela roža. Belo barvo so ji dali, ledena slana naj bi bila, ki vso .travco pomoii," pa je postaia krepilna rosa, ki množi kili in daje rast. Pozdravljena bela roža, roža raogota našega političnega prerojenja. K. H. Zrna. Verujemo v bodočnost jugoslovanskega naroda. B g je pravičen. In nismo še greš li proti inorodcem. Tepeai in tlačeni pa smo bili za dvatisočletne vice. « Politično smo zreli. Samo visoko kulturni narodi majo izdajice in renegate. .Dni Tvojih lepša polovica kmalo" — prekmalu dnevi slave so minili. Nekomu: Tvoji sodobniki Ti bodo morda osebno odpustili, zgodovina Ti ne bo. Toliko lepega sta povedala slovenskim politikom pesn ka Cankar in Zupančič v zadnjih dveh letih. — Pa Šusteršič in njegovi so vse preslišali. * Imamo plemstvo. Naši knezi so naši vladike: Anton Martin, Anton Alojzij, Jakob in Anton Bonaventura I * Bog nas ljubi; po naših vladikah nas ljubit Slovenci se bodo oddahnili, ker ne bo več v strahu, da bi dr. Šušteršič vtisnil stranki popolnoma .krantski" pečat. Ljudstvo bo imelo trdno zave t da se ne bo politična smer dajala n koli več od zgoraj ampak vedno spodaj pri našem jugoslovanskem ljudstvu. Vsa iavno<4 bo pa ostro pazila, koliko ljudi si bo upalo iz S. L. S. izločene neprijetne poteze vzeti za svoj p 'lit čni zna«. Za naše brate — pregnane©. Pri naš h najnesrečne|ših br*tih ie p^et kli mesec napočila zo*pet ura radostnih upov." Pregnani od k>ute usode iz svoje krasne domovine. izgunivši ves svoj imetek. m< rali so že preko dveh let pn bivati raztreseni med tujimi ljudmi v najžal stnejših razmerah. Sedaj se jim zopet odpira pot v domovino. Povratek naših primorskih beguncev pa ni tako enostavna in lahko izvršljiva stvar Razdejana so njih bivališča; brez orodja in živine so; polja, travniki rn gozdovi s j opustošeni; manjka živeža: treba je to^ej velik h. dolgotrajnin priprav, predno morejo domov vsi naši begunci. Vse te priprave izpeljati naravno je nalrga države in dmgih javnih korporacj. Vendar je tudi dolžnost vseh d ugih kr g >v, da olajšajo to ogromno delo. Med prebivalst-om in oblaS'ni)ami je treba po-sredujočih jrganov. ki na eni strani sporočajo želje in nasvete javnim čin teliem, na drugi stzpe javi me ih korist ih načrtov. Ker se glavni del vsega te g poslovanja orlredo-točuje pri centralnih « b s h na Dunaju, smatrali so naši poslanci iz >u„a za potrebno da se na Duna u osnuje podpisani O 'ednji tdb r za vrnitev begu cev in obnovo Primerja Naloga temu < dboru bo predvsem, da sode u e pri vseh pripravah za čim hitrejši povratek beguncev v domovino Razume se pa, da mo a zastopati njihove interese, z asti n ih ve pravice do podpor in zadostnegi živeža kakor tudi do zdravih bivališč, dokler so še v tunni. Otbor ima sodelovati pri namer drage volje ozirata na vsako koristno imcjotivo Odbor hoče sodelovati z vsemi obstoječimi krp rac jami in diugimi odbori tako, da bodo roko v roki delovali oni činitelji ki so v to poklicani. Za eno prvih nalog "smatra odbor, da se preko zime zagotove izdatni in zdravi življenski pogoji be g nski mlad ni, katera je položila na oltar že toliko repotrebnih žriev. Započeti hoče torej takoj akcijo, da se čim večje število begunske mladine preseli na jug nud kmečke rojake dobrega srca in darežljivih rok. Hoče se spraviti deco na Šiajerskoin Kranjsko, deloma ra Koroško, kjer bo pod nadzorstvom deležna gosto-lji bnosti rojakov. Odbor je prepričan, da se bo begunsko ljudstvo odslej z zaupanjem obračalo na p dpisani odbor, iz va;ajoč povsem resnično in stvarno svoje potrebe in ž lje, katerim hoče odbor po vseh svojih močeh pripomoči do uresničenja. Da se more vse to doslej tako razstreseno posredovanje, dopisovanje in pripravljalno delo, zlasti pa intervencije pri osrednih oblastih vrš ti nepretrgoma in redno, sklenil je podpisani odbor osnovati na Dunaju stalno pisarno, ki bo na razpolago s pismenimi in ustnimi nasveti vsakemu beguncu. Da se zagotovi vse to redno poslovanje, da se omogočijo razne podporne akcije v prid begunečm, naravno, da treba izdatnih gmotnih sredstev. Obrnili smo se že za podporo na državo in razne javne kor-poracije. Treba pa nam je tudi pomoči odstrani rojakov, ki niso dosedaj nikdar odrekli, kadar je šlo za najne-srečnejši del naroda, za primorske begunce. Podpisani odbor vsled tega prosi, naj vsakdo, ki so mu na srcu naši begunci, priskoči s primernim darom na pomoč; naj zbira sam in po družbah, na| posreduj pri zavodih in korporacijah, da dobi podpisani odbor podporo. O darovih kakor sploh o poslovanju odbora se bo polagal javni račun in se bo zlasti vsaka podporna pošiljatev izkazala v časopisih. Darovi naj se pošiljajo na dvornega tajnika g. Fran Posega Dunaj I Obersttr Genchtshol. Rojaki, uvažujte pri tem, da je zima pred durmi, in da dvakrat da kdor hitro da! Na Dunaju, dne 7 decembra 1917. Osrednji odbor za vrnitev beguicev In obnovo Primorja na Duniju. Dostavek. Osrednji odbor ima izviši ni in glavni odbor, častni predsedniki so: na Dunaju senatni predsednik na upravnem sodišču dr. Miroslav P1 o j in dvorni svetnik prof Fran Šuklje, v domovini pa premilostljivi gospod škof tržaško - koperski dr. Andrej K a r 1 i n. Izvršilni odbor: Predsednik: glavni odvetnik glavne prokurature Ivan Okretič, pod redsednik: državni p »slanec Josip F on, tajnik: dvo ni in sodni odvetnik dr Friderik Babnik, blagajnik: sv^ tovaistveni lamik pri c. kr. najvišjem sodišču Fran Posega, o b rn ka: dvorni svetnik dr. Janko Babnik in vseučibški profesor J. P I e m e j. V glavnem odboru so poleg že imenovan h članov izvršilnega odbora sledeči gg d žavni posl nci: dr. Gregorčič, dr. Laginja, dr Kor šec, dr. L. Pogačnik, dr. R.ivn har, dr. Rybcr, pn f Spinčič in C kr. ministerstvu prideljeni višji komisar dr. Vodopi tc. Odborova pisarna I. okraj, Binkgas e 2, i b vhodu na levo. Vuditelj Andrej G a b r š č e k. Zlata srca, kje ste...! Prošnja rodol ubom na Štaierskem in K an.skem v obrambo begunske mladine. Naši bi gunci s Pnmorsk. ga ž votar jo razkropljeni skoro po vse dt ž lah cesaistva N ihova težka us< da po taborišč h je sph šn znana. N nadurna s» morali zbežati izp »J domače strel e >n večinoma ni-o mogli rešiti niti potrebne obleke. D ma s< pulili h p- do m v a, v hlevih živino, na p iti pridige pridu h ok Pognani so b li v re*Šino p manjkame in bolem'. Po dva in polletnem ti plen u s j begune m nada da se bodo 111 gli vračati -vom--če kr^je Naprei de'a Ci ki bi op avi ali de ■ v vinogr.dh in na polju ter omagali, p pravljdti in zid-, o stan ivanja. Na tisoča b-guncev ^a ostane Še dolgo v tuji i v prvi vrsti v?l otroci, ki bi bili v veliko oviro staršem pri domačih opravilih. A 'i naj ostanejo ti otroci še n.dalie pn tab nšč h v tujmi, kjer trpe telesno in duše* n»? Kdor ima kaj smis'a za bodočnost našega naroda mora vzklikniti z nami: Ot> c na i ven iz tabor šč med n še vrlo si >vensko I udstvo, k er naj deio varno zavetje ter se ohranijo telesno in duševni, da se pozneje vrnejo čvrsti in zdravi v svoje iz raz valin na novo vzle d »mrve! Podpisani odbor je prevzel poleg drug h obsežnih nalog tudi io, dj posreduje in organizme poselitev naših begunskih otrok iz taborišč v slovenske kraje na Štajerskem in na Kran)skem. Po vzgledu, ki se je d bro < bnesel na Hrvatskem, sprejmi vsaka občina nekoliko obok, ter je razdeli m d bo |še posestnike. Le ti dajo b. gunskim otrokom stanovanje in hrano in rav a>o z njimi v vsakem oztru kakor s svojimi utr c Nad 6 let stari otroci bodo morali hoditi v šolo. Domači duhov ik in učitelj imejta take > troke v pos< bnem izkazu trr jih nadzorujta tudi v h ši rodoljubnega red-n ka. Vsako nepriiičnost naznanita krajevnemu odboru Le ta vravn j stvar sam, ali pa obvesti podpisani osrednji odbor Rodoljubi! Z ma je pred durmi. Hudi časi nas še čakajo. Di j h lažje in mirnejše prebijem >, zaupajmo rečene sioveisxe otroke spojim imovitejšim rojakom kajti prepričani smo. da bod > ti re^ča pod njih >vo rodoljubno streho na bolj varni na duhu in na te.esu Rad tega prosimo iskren > gg dunovmke, gg župane, gg učitelje in druge p. n rodoi ube, da začno v svojih občinah živahno tekmovanje med movneišimi posestniki, da sprejmej > po enega ali več otrok pod svojo rodoljubno stri ho. Vspehe svoiega plememtegi priza-de'anja izvolite naznanit podpisanem odb ru. D volj jurinkov nam je pobrala vojna, do olj bo nesrečn h pohabljencev sebi in onoiici v kr ž in težavo, dovolj naše n žue mladine leži v črni tuji zemiji, — odslej pa skrbno ne pustimo pog n ti niti entga samega naših otrok. Otroci vsi n*zaj p >d domoljubno in skrbno slovensko streho I Rojak, pomagajte pri takem rodoljubnem delu! Pozdravljeni! Na Dunaju, dne 6. decembra 1917. O-rednji odbor za vrnitev beguncev in obnovo Primorja. HSiBiM Še danes! Vojno posojilo! ¥ trpljenju | in bolezni. Donesek k dr. Krekovemu življenjepisu. Šentjanški župnik Baje nam je sporočil dve dogodbi, ki ne bosta šli iz spomina nikomur, kdor se je zanimal za dr. Kreka v težkih vojnih letih, ki pri pokojniku niso štela le dvojno, ampak toliko, da ga sedaj nimamo več. Dodal sem še nekaj anekdot iz doktorjevega življenja, ki ga nam kažejo v podobnih položajih kot župnileovo pripovedovanje. "" Imeli smo v Rokodelskem domu razgovor o naših domačih razmerah. Udeležil se ga je tudi dr. Krek. Prijatelj Baje je prenočeval pri njem in govorila sta pozno v noč o delu nasprotnikov in prijateljev. Tedaj reče župnik: „Nič si ne stori iz nasprotovanja 1 Ali si videl nocoj, kako te ljubijo tvoji fantje ? Vse se je zgrinjalo okoli tebe, vse viselo na tvojih besedah, vsak je želel s teboj govoriti". „ Tedaj", pripoveduje župnik, „sem zapazil na Janezu nekaj, česar nisem videl pri njem še nikoli in bi tudi ne bil nikdar pričakoval. „„F nt je me imajo radi"", je rekel doktor in solze so zablestele v očesu trpina, ki je toliko ljubil in potreboval tudi sam ljubezni ob času, ko je bil preganjan in bolehen. In brisal si jih je s svojo barvano ruto, nato pa Skušal pokazati zopet starega hetinana, ki ga menda do njegove zatajene petdesetletnice ni nikdo videl jokati in ki je vedno znal skriti svojo ginjenost, če izvzamemo tu morebiti najožji rodbinski krog. Zaobrnil je stvar in se razhudij nad menoj: „Ti si ena beštja ! Kaj mi pa omenjaš take stvari! Za kazen ne boš šel še spat - boš videl!" In pograbil je stelenico ter tekel v copatah v klet po tokajca'" — Tri druge sličice je zbudilo pripovedovanje v meni. Ob času znane krivice, ki se mu je zgodila 1. 1913, je srečal v Zvezdi bivšega sošolca. Ta mu je pripovedoval, kake sitnosti in tožbe je imel z nasprotniki in kako so ga zapustili pri tem mnogi, na katere je bil zidal. „Ja, ja," je rekel doktor, „veš prijatelj, to je pa zlodjeva reč. Če človeku slaba prede — o parmejduha! — kmalu je precej sam. Pa je tudi vse eno!" je rekel in se od srca junaško zasmejal. Bil je še neupogmen. Ko mu je ura d ni št vo Gospodarske in Zadružne zveze ob petdesetletnici v manjši družbi pred sklicanim posvetovanjem izročilo darilo — če prav vem, gorske palice, povezaze s smotkami — in mu je tajnik Kralj čestital, ga ni pustil izgovoriti; posilile so ga solze in hitro je prešel na dnevni red o prehrani. Bil je bolan. Š težavo je prihropel na svoj god v Draž-goše in ga praznoval v družbi organistovih otrok, ki jim je bil pravkar padel oče. Prinesel jim je s seboj raznih daril in se zabaval ž njimi. O svojih težavah ni govoril rad. Ljubil je pač v prvi vrsti spomine in razgovore, ki so mu dajali ^življenjskega eliksirja," kot se je nekoč izrazil. „Trpel sem kakor vol," je pripovedoval. „Naše zadružništvo je bilo toženo na višjem mestu in vršile so se poizvedbe. Če bi bili kaj našli, bi bil jaz lahko obsOjen kot goljuf in bil sedel m rebiti tudi par let No jaz bi bil to prenesel, kot pač prenese gorenjski fant zapor: brez poniževalnega moledovanja in stokanja. A eno veliko plači o sem žel takrat za svoje delo pri naših liudeh: veliko zaupanje. Nič ni bilo nervoznega izpraševanja, češ, kaj pa bo sedaj?" Zadnja leta pa t a je duševna bol zgrabila huje. Bolečina je prišla od tam, od koder je najbolj bolela. Otožne vojne razmere in zaposlenost so mu branile, da ni mogel na letovišču ali popotovanju stresti s sebe teže, razpršiti dvomov na shodih z energično ofenzivo če bi bilo to sploh potreba. Nekaj dni pred smrtjo. Lepo jesensko popoldne. Doktor je spravljal iz sebe zadnje ostanke p^ehla-jenja na solncu pri župnikovem kozolcu. Za njim so bili zmagoviti dnevi parlamentarnega zasedanja, ki so mu naenkrat vdahnili nekdanje moči. Boj za svobodo! Sedaj ali nikoli! Z mladostnimi ideali se je vrnila mladostna čvrstost; •> delo za velike cilje je bilo ozračje, v katerem se je mogočno razgibal, ne da bi ga dušili pri tem malenkostni domači prepiri. Prehlrtjt-nje, ki ga je bil prinesel z misijonarjenja brez pokoja po našem jugu, je bilo tudi že skoro ozdravljeno. Župnik Baje pa ga je le opominjal, naj se varuje in gleda, da ozdravi popolnoma. Podkrepil je svojo skrb s pripovedovanjem, kako so mu prijatelji v Ljubljani naročali, naj pazi na doktorja in mu ne pusti, da bi šel zopet na delo, preden ni ozdravel temeljijo- Vesela, a mirna ginjenost je objela Krekovo dušo: z onim nežnim glasom, v katerem je zvenelo včasih toliko duše, je rekel: Ljubijo naj se fantje med seboj, pomagajo drug drugemu — in ničesar se ni bati!" Osokolil se je. BSam črni jih ne bo premagal, kaj še le naši starini!" Otročiči, ljubite se med seboj! Nikdar nisem preje slisal dr. Kreka opominjati nas s temi besedami. Pridigalo pa nam je to njegovo delo; v svoji skromnosti je opominjal z besedami nerad, saj je bilo njegovo delo vtelešen na' k njegovega patrona. Na njegova dejanja je rosil blagoslov veselja, prisrčnosti, miru, dodeljen tistemu, ki mu je evangelij norma življenja. Janez, pomagaj nam, da nas ne bo treba nikdar biti preveč sram ob spominu nate. J. D. Za svobado domovine. V> dno si nejši je klic po Jugoslaviji Državi, zu-nan emu svetu, pa tudi doma še ne prt dramljenim ponavliajo to našo živijensko zahtevo in pravico fcle-d če izjave: * Deklaracija naših in čeških delegalov, podana v otvoritveni seii avstrijske deleg c j , se glas : „Naš narodni razvoj more biti zagotovljen le, ako bo priznana pravica samoodločbe naših narodov v najpopolnejši meri, splošno, očitno in jasno brez zahrbtnosti in ako bodo podane nepreklicne, vsake dvoumnosti proste, popolnoma obvezne garancije, da bo ta pravica brez odloga vzeta v razpravo\ Podpisani so: S ai.ek, Ud ž I, or. Kor-šec, dr, ^črner, dr. Z-hladnik, K1 f č dr Laginja, S rb,ny Habermann, Tomašek, dr. Čmgr ja, Fon, dr Si#ans -.y. • Jugoslovanski železničarji, možje težkega dela, zvestega narodnega miš jeni-, ki e bilo preizkušeno pod v;-o težo vojne in p otivnega sistema, so v Ma r>bc ru SHlenili izjavo_,„za našo mamiško deklaracijo. K t poznavalci razmer in važno-ti železne p'a ijo: „S«mo tedaj, ako se v deklaraciji začrtani minimalni program v polne ni obsegu u d e i s t v i, bodo služ le železnice na naših t »h res svojercu pra vemu ritm nu. namreč pov^digi gospodarskih in kulturnih sil jugoslovanskega naioda. Ni n&m treba poudarjati, da so ravno žtleznce s svojim po veliki večini nemškim uslužbenstvom tvorile največjo navamost za naš naiodni in gospodarski obstoj." Množi se število slovenskih občin, ki vedno br'a pri Ljubljani G >renji Lcga'ec mesto Sv Križ na G riškem, Naklo pri Kranju Poljane pn Š<'f:i Lok;, P ddvor, Sežana, Račna, K'-m na Gorica Škoc ;an pri Mokrhri gu, Hok deišic?, Devica Marija v Po ju. Velike Lašče, d e naiskrajnej ši slovenski ebčim Ceršak in Selnica ob Muri T e-belno, Naklo na G riškem, Zalog Hrušo na, M tnik, Križ, Podrečje D I Sp dnje Koseze, Bistre, G >-d, Prevoje, R.folče, Banjah ka, Biezovica in Gmiji grad V soglasju z nar dom je za deklanejo duhovščina v dtkanijah Ljutomer, Slovenska Bistrica in Kamnik. « * * Štpiemo šteiemo, a vst h ne naštejemo...... „Vstanite, polmrliči vi ..../" (Simon Gregorčič.) Kultura »Ju- 1>v sini- Gospodom slovmčar em. Med sotrUdniki goslovana" se je vnela pravda o spolu besede sel." V vsakdanjem razgovoru ji dajemo po navadi moški spol, v današnjem uvodniku je pa — ženskega. Povejte, kaj mislite vi. Foersterjeva 80letnica 20. t. m. praznuje naš glasbeni starina g. Anton F o e r s t e r svojo 80 letnico. V prihodnji številki bomo v primerni obliki ocenili bogato delo odličnega vzgojitelja in skladatelja, danes mu v imenu neštetih njegovih učencev častilcev voščimo : „Vse dobro od Boga in na inno-gaja leta!" Knjige Nove Založ e: Levstikov: „Martin K r p a n" s Smrekarjevimi risbami, Cankarjeve: ,Po-' dobe i/, sanj" in Debevčevi: „Vzori in boji" v 2 snopičih izidejo te dni. Za božične praznike jih bomo že imeli. Nove Mijige. Prejeli smo od Mohorjeve družbe; „K o 1 e d a r za 1. 1918," dr. Zoretovega : „Ž i v 1 j e-nja svetnikov" 1. snopič, profesorja Pengova: „Podob iz narave," 2 snopič in v Slov. Ve-černicah Milčinskega povest: „Ptički brez gnezda." Družbenfki bodo pri ceni 2 K lahko zadovoljni z letošnjimi knjigami. Oceno prinesemo prihodnjič, za danes omenjamo, da izda družba za prihodnje leto 6 knjig, po vsej pravici pa zviša letnino na 3 K, dosmrtnirio na 50 K. — Tržaški pisatelj Josip Ribičič je v korist goriških beguncev napisal: „R a z-valine." Bridkost nam je legla v srce, ko smo brali te verne slike razvalin sedanjosti, Šolski ravnatelj Jant.o Nep. Jeglič je slovenskim vojakom sestavil pripraven „Vojaški koledar," katerega toplo priporočamo. Milčinškega zbirka: „Tolovaj Mataj in druge pravljice" bo menda kmalu razprodana. Z veseljem jih prebira staro in mlado. „Leonova družba" se je pred vojno preosno-vala v splošno književno društvo, ki mu je „namen gojiti književnost v prospeh krščanske kulture." Navzlic vojnim težavam je veliko storila in zato žela priznanje kajti število članov se je mi d vojno pomno žilo skoraj za eno tretino. Posebno veliko je novih usta- novnikov po 200 K, med katerimi je tudi minister Zoluer, kije s posebnim pismom izrazil družbinemu delovanju svoje priznanje. Letnina znaša borih 6 K, za katere dobijo letošnji člani revijo „Čas" in še dve knjigi: .Gruda umira." Spisal Rene-Bazin, pre-vel dr. Izidor Cankar in dru»i zvezek »Jezikoslovnih spisov," P. 'Stanislava Škrabca. Za prihodnje leto ima urednik za „Cas" tako gradivo, da misli prekositi vse dosedanje »letnike. Kot književni dar prihodnjega leta sta določeni dve knjigi: Roman zelo aktualne vsebine in 3. zvezek • Škrabčevih jezikoslovnih spisov. Katoliški Slovenci, pristopajte k Leonovi družbi! Slovenska Matiea pridno zbira stare in nove člane. Dobili smo prošnjo, da priobčimo daljši članek o njenem smotru in načelih. V pismu stoji tudi :„ Pred vojno se jaz nisem zanimal za javno življenjem delovanje. Toda čas je sedaj drugačen kot nekdaj in poleg tudi človek. Udani pozdrav! A. B. Vojak v strelnem jarku." Pismo je vzpodbudno, zato bomo želji ustregli. G asbena Matica. Nj. ekscelenca g minister dr. Ivan viei Ž o I g e r'poslal je .Glasbeni M.tici" podporo 100 K in bf n m pismo, ki se g'asi: »Vzlic vstm ttž oč.;m vojne izv šuje Glasbena Matica svojo lepo kulturno zadačo m< d slovenskim narod m in posvtčuie matenjelni vspeh svo ih koncertov blagim patriotskim n menoiti. Ker so mi vzvišeni cilji Vašega d ušt a zelo pri srcu si usojam kot podj>oro vsedan-tih težavnih časih podati 100 K z željo, da bi se G asbena Matica še nadalje razvijala kot ugledno sodit e sli veneke glas ene kulture/ To so besede priznmja, ki nas odškoduje za marsikako težavo, a n s tudi b dre k vztrajnosti rri narodnem delu. „Dr. Janez Ev. Krek" je ime novemu društvu, katero je ravnokar potrdila vlada. Namen društvu je: kupiti vilo, v kateri je stanoval pokojni, v nji urediti Krekov muzej, izdati Krekove spise in govore in končno temeljit življenjepis našega največjega moža. Kolikor vemo, znaša članarina samo 1 K, zato bo lahko pristopil sleherni naš človek. Cvetke nove nemške literature. Če pogledaš po izložbenih oknih nemških knjigaren in zaznamke novo izišlih del nemške književnosti, ne dobiš več zlepa dela, ki bi ne dišalo po krvi. Sama vojska in vojska, strašna, mesarska, nečloveška. O umetnosti ni več duha ne sluha. Iz zgodovine nam je znano, kako je zrasla podivjanost v 30 letni/ vojni. Kaj bo šele po tej vojski, ko se je razpaslo to divjanje celo v literaturi! Mi Slovenci smo do danes, hvala Bogu, še prosti te kuge. A poglej kak nemški katalog! Pred kratkim sem hotel kupiti nekaj nemških knjig zi m adino in zahteval zapisnik. Kaj so mi dali? Samo vojno literaturo, s takimi nalovi, da me je obšla groza. Zelo značilen za umetniško čustvovanje nemškega naroda je pr^d kratkim izišel roman učitelja Perko-niga „Die stillen Konigreiche." „Grazer Tagblatt" ga v podlistku z dne 25. avgusta na vse pretege hvali. Pravi, da je pred leti imenovani koroški pisatelj že izdal delo, ki je vzbubilo zanimanje in se je že takrat opomnilo, naj se ime tega moža obdrži v spominu. Minula so leta in na mejah Koroške je za-vihrala vojna. Pesnik Perkonig (pristno nemško ime) pa je dozoreval in rasel v samoti svoje domovine, navzel se je lepote in miru svojega planinskega sveta, ki mu je zrl v učilnico, videi je dogodke svetovne vojne in velike vrednote, s katerimi je obdarila vojna njegov narod: kljubovalno samostojnost in zaupanje v lastno mo::. Tako se je rodil ta novi romanski so mu iztesali zibelko tam gori v — Berlinu. Če pride kdaj dan — pravi kritik — ko bodo narodi sodili, kakšne duševne vrednote je ustvarila ta vojna, bodo Nemci lahko pokazali" tudi to knjigo in rekli: V sovraštvu in bojih je pisal nemški pesnik o lepoti gora, o tihem delovanju narave, se potopil v čuda gozdov in pripovedoval o zanimivih ljudeh, ki jih je našel na višinah, v tihem kraljestvu gora. Deset ljudi je to, deset strelcev, ki jih je Perkonig „jasno" očrtal in postavil na stražo vrh Karavank. Nepokvarjeni in nepoučeni se napotijo gori, le v nejasnem, skoro i««tiktivnem nagonu in zahtevi: Pomagati, ščititi, boriti se! Tedaj začno gore nad to d setorico svoje vz ojno delo, samota oblikuje njihove duše in jim podeli plemenitost vsevednega. To je notranje dejanje. Na vnanje delujejo še druge sile, ki dajejo notranjim dogodkom življenje in vzbujajo pri površnem bralen Zanimanje. Slovenski kmetje se borijo v besnem sovraštvu proti tt;j četi, skrivnostni kralj gora, Mesija Šlovencev, se skriva po votlinah in razpokah in slednjič se zbero fanatični kmetje okrog celovške koče, kamor so se skrili strelci, in začno te obstreljevati in oblegati nj i h o v o,s k ri-vališče. Tri deklice, različne in vsaka enako „lepo očrtana, posežejo v srčno življenje treh strelcev. Eden izmed teh zablodi in pade zadet od krogel tovarišev; mlad, ganljivo navdušen strelec podleže sovraštvu Slovencev in enega izmed desetih obda noč blaznosti. Kritika hvali dalje lepoto mest, kjer je opisan visoki svet, Alpe, in pohvali južnonemško „prisrčnost in občutkapolno globokost misli." rfln'ko dela tedaj nemški narod za sporazumljenje med onimi naro i, ki se borijo za njihove interese. Ct-lo literaluro so oskrunili ti ljudje z deli, ki bodo večen dokument, kako nizko je padla inteligenca tega naroda. r. o. u.:. , i), Vprašanje. D' Šu te šič je hotel ra biti našo kranj-ko tr«.nv Kolikor emo je bil svoj čas izvoljen za dfi einik ■ !u<1= „Vst*slovenske ljudske stranke", ki tvori z-ezo vseli n s h pokra^^nskih stran*. N nain pa zuno d oe: 1 a i je dr. Š isterš č tud> „V esiovensko jursko s'ra lal v ^rob' in 2 ali pa morda •i i i si v imenu svo|e ranike st s o • n-ke I ud ke stranke?" Naši akademiki i i dr. Šušteršič. Slov kat. akad. t h i dru „DnnCi" e poslala deželnemu glavaču dr. I ; nu Š.Mers ču -ledi če pi-mo: Prein go od n g spod Dr Lan Šušteršič, d ž ini glavar vojvodine Kr-njike, Ljubljana. Si..'V. kat a ad t h i društvo „D niča" ie slojem izrednem ob n m zl) ru Ine 8 kcembra 1917 soglasno skleniio, da Vas čua kot ča-t icga člana. Za deklaracijo. Slovenske narodne žene in dekleta slovesno izjavljamo, da smo z dušo in srcem a majniško deklaracijo „Jugoslovanskega kluba', ter zahtevamo v habsburški monarhiji ijedinjenje našega slovensko-hrvatsko-srbskega naroda. V strašni vojni nam padajo ljubljeni nožje, sinovi, očetje, bratje in zaročenci, doma nam beda in trpljenje naših družin nalagata leznosna bremena. Naše solze, naša tuga, naše trpljenj.e ne morejo in ne smejo biti zaman. :!voje gorje polagamo na oltar svojega naroda. Solze in bol slovenske matere, žene, hčerke n neveste morajo biti skupno s krvjo slovenskih mož in mladeničev odkupnina za ljubljeni larod, da tudi njemu zašije solnce svobode. Zavedajoč se svojih dolžnosti kot varuhinje slovenskega domačega ognjišča, za-ltevamo v svojem imenu, v imenu svojih dragih na bojiščih, v imenu svoje dece za ves naš mili rod ujedinjenje, samostojnost, neodvisnost. Hočemo, da bodo naši otroci srečni in svobodni občani Jugoslavije. Pozdravljamo naše narodne poslance v Jugoslovanskem klubu. Izrekamo jim svoje jriznanje za dosledno ln neustrašeno delo v zmislu deklaracije ter globoko obsojamo vsako {ršenje jugoslovanske solidarnosti kot narodno izdajstvo. Iz dna svojega srca si želimo slovenske žene miru. Resničen mir prinese našemu narodu le zjedinjena Jugoslavija, kakor jo naši poslanci v svoji deklaraciji zahtevajo. Cilka Krekova. Franja dr. Tavčerjeva. Do zaključku našega lista so podpisi naših žen in deklet v Ljubljani že presegli število 1000. Nameravali sle ustanoviti posebno društvo akade-mičnega stare instva in hoteli tako zasejati razdor in sovraštvo v vrste naših starešin. V.iše delovanje zadnji ga časa ne odgovarja principom slov. katoliških shodov, osobito ne geslu »Danice": Na delo krščansko! V času. ko se zbira nnš rarod v ljubezni k skupnemu delu, se je pod Vašo zaščito razb la enotna zadružna o gan Z3cija in ustanovila kapitalistična, osebnim interesom služ ča banka. Zasejali ste in sejete razdor med katoliško slovensko lju 1stvo in ste zapustili kot narodov zastopnik katoliško narodne delavce. S tem korakom ste stopili v nasprotje z delovanjem našega pre zvišenega vladike in škodovali tako kato liški kakor narodni stvari." V oblaku . . . Znani g. župnik Oblak je v zadnji številki »Domoljuba" povzdignil deželn ga glavarja v oblak hvale in zaslug. Piše namreč: „ Vojna nevarnost ie za našo deželo minila; tudi mir se že kaže od daleč. To nas sili, da damo odgovor, kdo ima največ zas ug, da je naše gospodarstvo — kolikor ga je bilo mogoče obvarovati— vendar ohranjeno. Ko je vlada meseca julija 1. 1915 določita n;zke cene za govejo živino in je vojaštvo prepovedalo izvoz, je storil deže'ni odbor precej potrebne korake, da se varuje kmet. D želni glavar Šusteršič je imel brezštevilna pota k armadnemu p iveljstvu, na Dunaj k mi nistrstvu, imel dolge konference, v katerih je z vso silo zagovarjal kmečko korist. D osegel je, d i so se Cene izboljšale, da se ni preveč rekviriralo, Sam je izjavil, da ga je ta boj veliko stal. K > se je s pomladi seno rekviriralo in je bila nevarnost, da se nam krrna popolnoma vzame je kmeta rešil edino d želni glavar. Isto je bilo pri oddaji krompirja spomladi in zd3j jeseni Kako bi se našim kmetom brez njega godilo, si še misliti ne moremo. K >likim je še osebno pomagal in svetoval, se pa še povedali ne da! R snici, čisto gola resmea je, da je za kmeta veliko delal in veliko dosegel. Več morda kakor vsi drugi skupaj. Slovenci smo Bogu hvaio dJž ii, da nam je dal v sedanji vojski takega moža, ki se je tako čisto in nesebično žrtvoval za kmečke koristi. Slovenski kmet ga ne pozabi. A. Oblak." Tudi mi ne mislimo kra.titi g deželnemu g avarju njegov h zaslug pri delu, ki je bilo n evova dolžnost. Smo pa tega mnenja, da bi si bil dr. Šusteršič lahko prihranil ob lo dela in vendar žel še večje u-pehe in ohranil navrh še zaupanje .Slovencev" in r.e samo nekaterih, če bi med vojno skliceval državne in deželne poslance in zastopnike strank v redne posvete Prav tako smo zadovoljni, ker je čisto v redu, da g. Oblak naštela posamtzne kmetijske panoge, kjer je dtž lni glavar imel obilo dela in sreče, kajti gotovo bo tud, v redu ko pridejo v razgovor koristi dežele kjeinje imel manj dela in manj sreče. Veru,te, da bi tudi mi bili bolj veseli, če bi se b i dr. Šusteršič v vseh ozir h tako budil, kakor so to zahte-ale koristi naroda in dežele. Zgodovina pa pozna v življenju narodov, dežel in oseb jasno solnce in obiake . . . „Denar r.e velja nobene vloge . . je rekel zaupnik nove stranke, ko je kupoval za novo Štister Sičevo glasilo »Učiteljsko tiskarno", v kateri se tiska „Jugos ovan". Di, poskrbeli bomo, da v slovenski politiki ne bo igral denar nobene vloge. Toda, čud m se bodo čudili gotovi krogi, ki so s strahom gledali, da mora Jugoslovan" iz »Katoliške tiskarne" v „Uči teljsko tiskarno," da bi sedaj njihovi ljudje radi kupili prav isto tiskarno. »Denar ne igra prav nob ne vloge" in zato tem l.udem tudi »Učiteljska tiska ras" ni naprodaj. Resnici na ljubo moramo p; pr iviti v zadriti številki pnobčeno vest, da dr. Šusteršiča pri glasovanju o podaljšanju nagodbe ni bilo vid. t' n kjer. Pač, bi je zraven in je glasoval proti nagodbi. R snici na ljubo moramo povedati, da ga ni bilo v zbornici diu-gače skuraj nikdar videti; tudi ni bil navzoč pri gia sovanju o „lex Frauta", ko smo si brez nj ga priborili enakopravnost svojega jezika vsaj — v stenografčnem zapisniku državnega zbora. Re nči na ljub- moramo tudi povedati, da nikakor ne odobravamo osebnih dejanskih napadov in demonstracij proti bivšemu načel niku i aše stranke. Naše ljudstvo bo obračunalo z njim v f nejši in dostojnejši obliki. Dutedaj pa puč*kajmo, kakor da ga ni več med nemi. Kamniška resolucija. Na zfdniem sestanku kam niške ouho\ščine jedila >od U čko 3. sprejeta sledeča resolucija: "Duhovščina dekanije kamniške pozdravlja stanovske organizacije, ki pa morajo biti osredotočene v en tni S L. S " Kamniška duhovščina namreč obsoja »razbitje" S L. S Mi pa v prvi vrsti pozdravljamo ja^no t. Vemo, da je g. kamniški deka i, oče te resolucij, mož najčistejših namenov, resn čno in vneto zavzet in delaven za spravo. Pošt no ga hočemo p>d pirati pri tem delu. Toda jasnosti pa hočemo tudi. G dekan je načelni ode v>l|t ne »Zadružne centrale". Ni dolgo, ko so v njeni načelstveni in nadzorstveni seji sprejeli resolucijo, da naj odcepljena centrala z vsemi močmi dela za centralno jugoslovansko zad užno zvezo Že pri tisti priliki smo zadij za to resolucijo zaslutili skrito željo po ustanov,tvi še ene zadružne centrale. v kateri naj bi poleg ostalih našli prostora kot enakopravni članici »Zadružna centrala" in »Zadružna zveza". Znano bo, da mi ne moremo .Zadružni centrali" priznati častn-ga naslova »stanovske organizacije", kakor tudi ne moremo šteti našemu zadružništvu v kor t, da bi imelo v majhni kranjski d'.želi kar dve o;redn i zvezi. In sedaj zopet ta nejasna kamniška resoluc ja „o stanovskih organizaciiah. ki pa morajo biti osiedoto-čene v enotni S. L. S." N-zadnjejeto res nekaj lepih besed, a razumemo jih vendar ne. Lahko pa povemo, da nove .kmečke stra ike" ne smatramo za „sta lovsko organizacijo", ker jo kot politično razredno orgattizac jo odklanjamo in ji nikdar nemoremo dati me-ta v enotni S. L. S." Pripomniti moramo, da srd v načel tvu in nadzorstvu »Zadružne centra'6" nekaj usta noviteljev in voditeljev nove »kmečke" in b3Š zato smo pozorni. Zato h kamniški resoluciji še razlago! Pozdravljena! Ti občina Sod ažica in tvoj župan, zakaj čast smo imeli v eni prvih številk prinesti pod naslovom »Tudi izjava" — slovečo vaj no zau, nico — nezaupnico g dtždnemu glavarju, ki »skrbno ču a, da ne zaspi naša deklailcija". In zopet nam je v čast, di mi prvi naznanimo svetu, da ie ustanovitev no> e kmečke prva pozdravila — občina Sodražica. Pozdravljena, ti edina 1 kovna lista za zijčjerejo, namreč: »Der OUerreichishe Kaninchen ztichter", ki izhaja nekie med čtškimi Nemci in na list: .Der deutsche Rasserzttchter", ki izhaja v nemškem rajhu. Sedaj pa: 1. Tagespošto dobim po navadi še istega dne. kot zide v Gradcu. 2. »Slovenci" dobim po navadi dva dni pozneje kot »Tagespošto" dasiravno se nr zdi. da je Liubjana bližje Vipavi kot Gradec. 3. Slovenske ted' ike včasih dobim, včasih ne. a kadar jih d bon, pridejo pozno in zelo umazani. 4. Češki dnevnik dobitn d akrat ali trikrat na Lden z veliko za oznitvijo. 5 Avstrijskega zajčjega lis'a dobim tu in tam kakšno števi ko. 6 R^jhaiskega zajčjega lista se ne izgubi nobe.ia številka Torej od kod ta razlika ? Prva dr. Kr kova ustanova I. Žrebljarska in že-lezoobrtna zadruga v Kropi in Kam ligoric je z ozirom ria velike zasluge, katere si ie pridobil umrli Dr. Janez Ev. Krek kot predsed iiK Zidruž ie zveze v prid te zadruge sklenila darovati za Krek v spomenik K 200 — in ustanovila ustanovo v znesku K 10.000 (deseitisoč) p id imenom „Dr Janez Ev Krek va prva ustanova" Pravico do ustanove imajo učtnci še živih ali umrlih članov prve žebljarske in ždezoobrtne zadruge v Kropi in Kamnigorci, kateri s> dovršili ljudsko šolo s po-voljnim uspeh >m ter se žele posvetiti trgovski, obrtni ali tehnični popolni izobrazbi. Za Krekov spomenik so poslali naši upravi. Miha Pintar, notar v Cerkn ci 50 K, S ov. strežu ce Št. V d, res. bol. 52. K 50 v, Martin Škrjanc, vojni kurat 40 K, Čevljarska zadruga Dobračevo pri Žueh K 30, Poberaj Andrej, živinozdiavnik v V pavi K 30 Marinko Josip obč. svetnik v Ljubljani K 20, Izobraževalno diuštvo, Loka pri Zid Mostu K 15, Rod >liu-b ii m adi Jugoslovani v mali družbi v Moinku K 10. Anton L Rintaša, voj. kurat K 20. Vid Janžekovič, žup, v Svečni p. Zg. sv Kung ta K 15, Andrej Nart-nik, žp. Korte, p. Purtorose K 10. Rutar J »sip, gostil, in trg. Ž taravaS, p. M klavc K 10, Kumcr Karol, župnik, Prihovo p. Konjice K 20, Dr Matija Lavren č č, okr. sodmk, P< dgrad K 2 Kramer Jan, župnik, v Rbnem p. B . d K 10, Neimenovan K 2, G. Kregar v L ubljani K 10 Čevljarska zadruga v Mirnem 500 K Za Jugoslovana: Cilka Krekova v Ljubljani 8 K 50, Amaliia Prelesnikova 8 K 50 Ahčin J. Ljubljana 8 K 50, Al Vole, župnsko,B povemo, da se pred vikom ne ustrašimo; tudi nas o naši pregrehi še ni prepričala gola obtožba nave denih gospodbv. Prosimo gg. naj pridejo s podrob nim gradivom in tedaj bomo radi stopili preči njihov sodni stol. Ovire posebne vrste Iz raznih krajev pr hajajo čudne ve>ti. da gotovi ljudje delajo vse mogoče ovire, da se občine ne morejo 'Zjaviti za majniško dnkliracijo, V Domžalah se je iziavilo zanjo 50 občinarjev, ne pa c bčinski zastop, v Hrenov c^-h bi ljudje radi imeli ,iz avo, pa ie Se nim_ jo. Nekai posebm ga ie občina Planina pri Rikeku. Župan je s cer v to sviho sklica občinske odbornike trikrat k seji, pa »nekdo" je trikrat rekel svoj „ne". Nekateri občinski mož;e so se dali preslepiti, da niso orišli k seji, ki je vsi d tega post la nesklepčna. Tisti »nekd >" naj počaka, da se vrnejo naši trpini iz fronte in lahko bo spoznal, kako mu bo l|udstvo »hvaležno" za to sedanje nasprotovanje naši narodni ideji Kako je to? Prijatelj nam piše: Naročen sem: na »Slovenca", nek drugi dnevnik, »Tagespošto", nekaj slovenskih tednikov, slednjič tudi na oba stro- V državnem zboru je prejšnji teden poljedelski minister razvil velikopotezen program, kako misli povečati našo kmetijsko produkcijo. Vrednost naših pridelkov bi se vsako leto zvišala za eno rmljardo. Naši jugoslovanski poslanci so tuli zadnje dni resno nastopili za naše pravice in koristi. Posl. Jarc je v posebni interpelaciji ostro obsodil, kako trdo in krivično so udarili kranjsko d>želo pri rekviziciji krompirja, dr. Lovro Pogačnik je opozoril na invalide, katerim so zapravili civilno obleko, dr. Rybaf je z vso odločnostjo nastopil proti preziranju slovenskega ljudstva na Goriškem. Ni dovolj, da hočejo Nemci in Italijani obnovitvena dela na Gor škem izrabiti zato, da na porušenih sloven-kih domovih zgradijo udobne domove Nemcem ie Lahom, ni dovolj, da tudi vlada v svojo ot novitveno komisiio ni imenovala nobenega Slovenca, čeprav sta največ trpela slovenske zemlja in slovensko ljudstvo, cesarski komisar v Gorici in aimadno poveljstvo, ki živita v deželi sredi ljudstva nočeta vedeti, da je večina ljudstva slovenska, ampak izd i jata razglase v nemškem, laškem, furlanskem jeziku samo v slovenskem ne. Poslanec Jarc in to-vayši so zahtevali, da se slovenske zemlje takoj iz-Icčijo iz f žjtga vojnega ozemlja, da ljudstvo vendar dobi nekoliko svobode glede pisem, brzojava, telefona, cenzure, shodov in prometa. To se tudi zgodi. Zastopniki ljudstva so ta teden morali biti doma, ker je zunanji m nister mislil, da se bo že pogajal za mir. Misli! je v Berlin, pa je nenadoma zbolel. Pred to boleznijo pa je bil parkrat prav zgovoren v madžarski delegaciji. V madžarski delegaciji so padle Tiszove besede, da je »samoodločba narodov v naši monarh ji — veleizdaja," tam so padle besede, da se tuje države nimajo vmešava i v naše avstrijske in ogrske razmere, toda Madžari prav oblastno predpisujejo, kako naj se vlada v Avstriji proti Čthom in Jugoslovanom, kako naj se Srbija razdeli, predpisujejo usodo bodoči Poljski, zahtevajo zase Bosno, Hercegovino in Dalmacijo, — barori Burian je izdal te na-Crte, — zahtevajo tudi, da vsaka državna polovica plača vojno škodo na svojem ozeml|u — iz svojega — Madžari bi plačali nekaj sto miljonov, mi pa nekaj mil|ard, — zahtevaj} tudi samostojno madžir-sko armado, zahtevajo tudi, da se vrne čim več ogrskih vojakov domov; stoje namreč na stališču, da dajejo preveč vojakov Značilne so besede »Pesti Hirla-pa." da Madžari dajejo dva najdragocenejša vojna elementa »kr. in kruh." Seveda so Madžari za nadaljevanje vojne, dokler ne dosežejo svojih zahtev. — Zunanji minister grof Cz min je povedal, da bomo poslali svoje vojake Nemčiji v pomoč. Italija pa ne bo dobila slovenskih krajev, katere so ji ponujali pred izbruhom vo ne. Čudno je vid ti, da zunanjega miuistra grofa Czeri i >a ni v — avvtrijskih delegacijah. V sredo so Čthi in Jugrgovani v vojnem odseku začeli obračun. V imenu Čehov je dr. Z a h r a d n i k z ostrimi besedami ob-olil proti češko ooliiiko. L udstvo si bo izbralo boljše diplomate. Obširno našteje, kaj so vse delali s češkimi vojaki. Na izjsvo poslai ca Heineja, da bi vsak poizkus vlade p gajati se s češkim narodom, ^ izval revolucijo nemškega naroda, odgovarja, da se Čehi teh grož« nj ne strašijo in da niti za las ne popustij > od svojih zahtev. Naš delegat dr. Korošec je zahteval pojasn;l, kdo je tisti, ki ovira pričetek mirovnih pogajanj. Madžarom pa je na govore v nphovih delegacij h vrgel v obraz, da so oni dolžni prevzeti največ voin h bremen, kajti oni so še povečini v taboru vojnih hujskačev in m^d njimi sed> eden glavnih povzročiteljev svetovne vojne — g of Tisza. Madžari imajo vedno večji vpliv v armadi, čeprav tega ne zaslužijo Omenja obnašanje Madžarov na soški front". S ovenskih polkov nikdar ne pohvalijo, čeprav je naš narod dal razmeroma največ dobrih vojakov. Obširno govori o preganjanji v jugoslovanskih zemljah. Na tisoče ljudi je po nedolž lem umrlo. Niti preiskav nočejo. Za nas imajo povsod gluha ušesa, kvečjtmu n^m obhubljajo nova obrekovanja in nova zatiranja. .Globoko obžalujemo številne žrtve, toda iz krvi, ki je tekla tam doli v naši jugoslovanski zeml|i, iz zatiran a in preganjania se je rodila velika želja po svobodi, samostojnosti, po sam odločbi. V tej atmosferi je nastala naša državnopravna deklaracija in nikdo več ne bo iztrgal našemu jugoslovanskemu narodu iz srca idealov svobode, sam stojnosti in neodvisnosti. Slep je t sti. ali pa laže. ki pravi: Ta gesla vas je učila ententa. Ne! Te icj/eje so dremale od 1. 1848 v nošem narodu, zatiranja in preganjanja so jih vzbudila k no> emu življenju". Jugoslovanski delegati bodo glasovali proti vojnemu proračunu, kar se zgodi prvič v naši politični zgodovini O dogodkih v zu :anjem svetu poročamo le s težavo, k< r ne dobivamo toč i h poročil, ki so navadno p ikrojena po potrebi. Stoji pa, da nam je tudi Ame-tika napovedala vojno. Kako stoje stvari v Rusiji ne vemo, prav tako ne, kaj bo s premirjem in mirovnimi pogajanji. Ententini diplomatje ne mislijo zapustiti Rusije Kmalu razglasi me da tudi ententa svoje stališče glede premirja, mirovnih pogajanj in vojnih ciljev. Sv oče izda tik pred božičnimi prazmki novo mirovno poslanico. Sedmo vojno posojilo naj podpiše vsakdo po svojih močeh! Naročajte in širite naš list ■ UPgp Delniška glavnica 10,000.000 kron. Sfrifarje¥a ulica Stev 2. Poslovnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Rezervni fondi okroglo 1,500.000 kron. v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, sedal v LJubljani, m v Celju. - , f Kupuje in prodaja vse vrste tatkniiŽlce prednostnih papirjev, finan® in tekoči račun proti ugodne- cira erarične dobave in dovo- -mu obrestovanju. = ijuje aprovizacijske kredite. adranska Banka »lila UlUL Delniška glavnica: K 12,000.000 Rezerve: nad K 1,000.000 SPREJEMA: Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 4J° Vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke c. kr. razredne loterije. ESKONTIRA: Menice, devize, vrednostne .papirje itd. ____,ZDAmJeAs;aČeke- nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska Brzojavni naslov: JADRAMSld] DAJE™ PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih. ■ | Telefon štev^^ g ^PKEVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Centrala: Trst. Podružnice: Dubrovnik — Dunaj Kotor - Metkovi? Opatija — Spije« Šibenik — Zader ZVEZA centrala za skupni nakup in prodajo v UubUani ' »"egistrevana zadruga z omejeno zavezo.___ Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic, viteljev, slaomreznic, reporeznic, brzoparilnikov, plugov, bran, glstilnikov itd Prodaja: umetnih gnojil, kolonijalnega in špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov. __________ Zaloga: travnih in deteljni semen, pese, korenja, repe. , _. Zaloga: pristnega domačega in ogrskega vina, žganja itd. '__ Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klobas. Lastna željama. nun ta g. [j® registr. zadruga z omejeno zavezo Letni zaključki Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejši plakati in vabila za shode in veselice V«- , 3 JB&jfe Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, b/ošur, muzikalij itd. Stereotipi ja- Litograf i ja bodisi sveže ali suhe rT s . I od jabolk | in hrušk I i S 1 I L Kolinska tovarna kavnih primes v LJubljani. V: 1 ^ b obrestuje hranilne vloga po čistih brez odbitka rešilnega davka Ustanovljena Ista 1831. ^akovrstne gospodar-ske predmete, orodje iii stroje za poljedelstvo, različno orodje za vse panoge obrti in industrije terraznovrstnoželeznino priporoča domača tvrdka Fr. Stupica vj^ubljam Marija Terezija cesta št. 1 ki razume tudi slovensko, češko in nemško korespondenco se sprejme takoj ali z novim letom pri l IJEI, hlMi ililiii. pošta Guštauj, Koroško. :: Sprejme se tudi invalid :: Fran Levstik: Martin Krpan. S 13 velikimi risbami H. Smrekarja Ivan Cankar: Podobe iz sanj. Jože Debevee: Vzori in boji. M m Naročila sprejema: Nova založba v Ljubljani, Kongresni try 19. a in diev islo vo razpošilja Izdajatelj: Konzorcij Jugoslovana. — Odgovorni urednik' l.i.r B..fi.!.. ■ i -:-- B R' državni poslanec. - Tisk: Učiteljske tiskarne v Ljubljani § G nifa n! — KoroSko Kupim socfe, steklenice in suho sadje.