Uto II. FoifGtB« plsčana o gntouinl. Ljubljana, sreda 29. septembra 1920. Štev. 221. Cene po posti: za celo leto . K 8V— za po! leta . H !I2‘— za četrt leta. K Zl'— za 1 mesec. . H 7’— Za Ljubljano mesečno 7 H Za inozemstva mesečno H IZ — Uredništvo in oprava: Kopitarjeva ulica št. 6 Uredil, telefon štev. SO Posamezna številka 60 vin, “ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 60 vin. Delavstvo in draginja Namesto dolgo napovedovanega in 3 Pričakovanega znižanja cen, se preko avije zgrinja nova nezaslišana po- hif VSeh življenskih potrebščin. Vlada 1 zadovoljevat stare in nove zahteve hof m"^tva ~~ ali vsaj dela se tako, da jih ia e nemudoma zadovoljiti. Vsa trgovina Uj rt hiti nova davčna bremena valiti ^ odjemalce, postopajoč pri tem tako, ^ 81 na račun teh davkov poviša zopet . ^sten »zaslužek«. Z eno besedo: vse si Usa \ novj (jraginjski poplavi zagoto-1 rešilni pas. 1^ ^ divji borbi ostaja delavstvo da-vi žadaj, prepuščeno samo sebi. Zanj se ni aa Čisto nič ne zmeni. Še manj se zme-ilai \ ^ hiegovo usodo kapitalistični delo-kjeC\’ *e Sedajo, kako bi mu plače na (trgali in delo zvišali. Delavstvo je gjj eitl. da ostane to zimo popolnoma golo sjjj a zaradi nezadostne hrane popolnoma pogine. Delavstvo je že dozdaj nii rinilo dalje, se komaj za silo hra-v tega ne verjame, naj le pogleda Ikavske družine, delavske žene in dejan otr°ke. Vse setradano in izmoz-Se °- »Visoke« delavske plače, o katerih ftoh °^° govori, že dosedaj niso bile v enem razmerju s cenami živil in dru-1^ llajnujnejših življenskih potrebščin. ](,s°r drugače trdi, ali vedoma govori ne-živni.c° ali pa misli, da delavcu ni treba človek, ampak je zanj dobro, če živ)- kor pes. Kako pa naj se delavske ^ke razmere razvijejo poslej spričo d0je draginje? Ali je verjetno, da se bo iiv^tvo enostavno odreklo pravici do in se udalo v usodo? Ih ali bi gj* javnost, ali bi smela vlada mirno Hj kako poginja vsega hudega delav- Šloi ,j, kako se ruši temelj, na katerem celokupno življenje naroda in pa je . Kako mislijo o tej reči kapitalisti, ^ J&sno. Oni vedo, da je delavec trdoživ se umrje tako kmalu. Potem vedo, da j„ elavec ničesar bolj ne boji nego stavke v6ev®eSa tistega nereda in razburjenja, staJiste mučne negotovosti, ki jo prinaša i]ei *a. Vedo pač tudi, da nazadnje tudi lo,fVec noče živ v zemljo, in da se v sili ju Vsakega sredstva, ne izvzemši stavke |(UIll0l,da še kaj liujega. Toda, si mislijo Glisti, stavke se dajo vleči, tedne in irie?ece, toliko časa, da delavec postane ak kakor vosek in mu je mogoče na-tot°Vat* P°g°je> Ako Pa vzrojil — no, Nj|ettl je pa tu državna oblast in njena ■ koncem koncev bo pač treba delav-o,| vreči kako drobtinico, toda to ne bo a^eČ tisto, kar delavstvo zahteva, vj(j *a račun kapitalistov je jasen in na- n —------------j— -- - ~ u • 1 a to le mimogrede. Mi bi danes vlado , vPr - "iki ez«o pravilen, dasi ni izključeno, da bi • v danem slučaju le izkazal kot pogre-,e ^a to le mimogrede. Mi bi danes vlado flaVprašali, kaj misli storiti za delavstvo, jnu v novi težki draginji, ki jo je v *t%n nieri povzročila sama, omogoči ob-vla^e^’ olaj*a položaj? Vprašali, ali se sPt°b zaveda svoje dolžnosti na-jjp ot* delavstvu ali pa morda misli, da is-v * Pod njeno skrb poleg kapitalistov, jevz^arjev in drugih posedujočih slo->Vjj Samo njeni neposredni uslužbenci? st)tj *0Ce ta vlada danes delavstvo prepu-bfp,, *astni usodi in ga tako prisiliti v z*i‘ai *aJne stavke in morda še druge ob-J>tetc korake ter izpostaviti državo novim eksi1 fS°m? misli ta vlada, da je v a0jž enCnein boju proletariata vsa njena rianri0st v tem, da ima pripravljeno zu-‘J° silo? ^isi^0 vlada tako kratkovidna, da r>oVp!: da je temu tako, potem ji odločno l)fe(,^°> da je v popolni zmoti! Država je bve(jVsem zato tukaj, da ščiti slabejšega ram ^^nejšim, kajti močni se že sam ia ■ A J del ^ dvakrat je dolžna vtada skrbeti ^ari avstVo> čegar roke so tista sila, ki ^ahV'Ja iu Siblje življenje celokupnosti. VkJ«l^Va,no torej z vsem povdarkom, da fin | °e>nndoma naznani, na kakšen na-6ofjti0(:6 v sedanji draginji delavstvu omo-vit„j Ostanek in ga obvarovati pred no-^ir»i? azhurjenji in morebitnimi obupnimi Zasedanje narodnega predstavništva. Odobritev mirovne pogodbe z Avstrlfo. Razprava o kmetskih uporih na Hrvatskem. LDU Belgrad, 28. septembra. 127. sestanek začasnega narodnega predstavništva je otvoril predsednik dr. Stanoje Vukčevič ob 4. uri popoldne. Po prečitanju zapisnika zadnje seje je poslanec Ivan Peršič (Narodni klub) stavil vprašanja na vojnega ministra radi poziva rekrutov na 2 letno službovanje. Poslanec dr. Ante Je-gič je stavil vprašanje na ministra za notranje stvari radi draginje v Belgradu. Minister za notranje stvari, Draškovič, je odgovoril, da bo za. nekaj dni proglašena naredba o tej zadevi. Zatem je stavil poslanec dr. Aleksa Pavičevič vprašanje na ministra za notranje stvari radi predolgih dopustov nekaterih uradnikov. Minister Draškovič je odgovarjal, da se bodo mesta teh uradnikov izpraznila, ako se takoj ne povrnejo v službo. Poslanec Trifko Žugič (Črnogorec) je stavil vprašanje na vojnega ministra radi zapostavljanja črnogorskih častnikov pri napredovanju. Isti poslanec je stavil tudi vprašanje na ministra za javna dela radi porušenih mostov v Črni gori. Poslanec Ante Radovič (Črnogorec) je stavil na ministra za javna dela vprašanje radi votiranih vsot za zgradbe v Črni gori. Nato so prešli na poimensko glasovanje o St. germainski mirovni pogodbi. Za ratifikacijo je glasovalo 175 poslancev, proti pa 3. Zatem je prišla na dnevni red interpelacija poslanca Viljema Bukšega in tovarišev na celokupno vlado o dogodkih na Hrvatskem povodom popisa in žigosanja vprežne živine. Poslanec Viljem Bukšeg izvaja v utemeljevanju svoje interpelacije: Popis in žigosanje konj ter druge živine na Hrvatskem se je izvedel po starem zakonu kraljevine Srbije, ki je danes tako za Srbijo samo, kakor tudi za vse druge kraje zastarel in neprimeren. Istočasno se je tudi vršilo rekviriranje, ne da bi se plačala ljudstvu odvzeta živina. Sporedno s tem se je tudi vršilo odvzemanje živine za tlako vojski. Vse to je bilo v veliko škodo gospodarjem, zlasti sedaj v času žetve in trganju koruze. Vse to se je zgodilo, ne da bi bilo ljudstvo pravočasno poučeno ali drugače obveščeno, kakor se je to res po- zneje zgodilo pri popisu, žigosanju in re-kviriranju. Enako se je postopalo tudi v Bosni in v drugih pokrajinah. Pri uporu, ki je ob tej priliki nastal v Hrvatski in ki ima svoje vzroke v splošni zadovoljnosti kmetijskega prebivalstva, je došlo do oboroženega spopada, pri katerem so bili mrtvi in ranjeni. Za tem je začelo s svojim delovanjem podivjano orožništvo, ki je z ljudstvom na nečuven barbarski način postopalo, da je še sedaj mnogo težko ranjenih kmetov v bolnici. Vprašam celokupno vlado: 1. Ali je omogočila, da se ljudstvo pravilno obvesti o pravem namenu popisa in žigosanja živine. 2. Ali je vodila račun o splošnem razburjenju, naroda in dosledno napram temu uravnavala svoje postopanje za dosego namena, ki naj bi bil dal povod za upor kmetskega življa. 3. Kaj je ukrenila sedaj, da se zastareli predpisi srbskega vojnega zakona prilagode sedanjim gospodarskim razmeram z ozirom na večji obseg države in različne razmere. 4. Zakaj je vlada dopustila divjanje orožni-, štva in ni takoj ustavila to divjanje nad žrtvami upora; ali je že podvzela in kaj je podvzela, da se krivci in ubijalci kmetov zakonito kaznujejo. — Poslanec Bukšeg je v svojem polurnem govoru naglašal, da je politični režim v Hrvatski isti kakor za Avstrije. Vojaška oblast je desavuirala civilno. Žigosanje živine se je izvedlo po starem vojnem zakonu Srbije iz leta 1883., ki je neprimeren. Že srbska narodna skupščina je razpravljala proti temu zakonu, ob 'njegovem nastanku. Govornik je nato navajal, da je major Ilič v Belovaru tolkel s puškinim kopitom kmete in jih psoval. Tako postopanje je najhujši strup za državo in narodno edinstvo. (Burno odobravanje in ploskanje.) Istočasno se je vršilo rekviriranje, ne da bi ljudstvu plačali živino. Orožništvo je postopalo tako barbarsko, da leži še nad 50 kmetov težko ranjenih v belovarski bolnišnici. Batinanje je sistem, ki se izvaja na Hrvatskem. Upam, da bo vlada izjavila, da bo kaznovala krivce in ne samo one, ki so z druge strani pokazali zakon. (Burno odobravanje in ploskanje.) Vojna in mir med Poljaki in Rusi. Prodiranje poliske armade na Litvansko. LDU Varšava, 28. sept. V razgovoru s poročevalci angleškega in ameriškega časopisja je izjavil poljski minister za zunanje posle Sapieha, da je popolnoma prepričan, da pogajanja v Rigi ne privedejo samo do premirja, temveč tudi do podpisa miru. Minister je tudi poudarjal, da pohod poljskih čet na litvansko ozemlje, nima političnega značaja, temveč je zgolj strategičnega pomena. LDU London, 28. sept. (Brezžično) Vsled novega nastopa litvanske armade bo zveza narodov poslala na lice mesta posebno odposlanstvo, obstoječe iz angleških, francoskih in italijanskih zastopnikov, ki bo imelo nalogo rešiti poljsko-lit-vansko vprašanje. Poljska je prejela od zveze narodov brzojavko, v kateri izraža slednja začudenje nad ultimatom, ki ga je podala Poljska Litvanski in katera vsebuje zahtevo, naj se Poljska ukloni odločitvi zveze narodov. Ukrajinci podijo boljševike. LDU Dunaj, 28. sept. Ukrajinski tisk. urad javlja iz Stanislavova: Ukrajinska konjenica je zasedla severno od Prosku-rova važno železniško postajo Staro Konstantinov. Pri zasledovanju sovražnika, ie prekoračila reko Slucz. Ukrajinski severno krilo je nato nadaljevalo pohoa na se-verno-zapadni fronti. Središče ukrajinske armade je pod osebnim vodstvom hetma-na Petljure, zasedlo postajo Deražnja na železniški progi Proskurov Žmerinka in se približuje mestu Letičovu in Baru. Na južnem krilu so naše čete morale zlomiti močan sovražni odpor in co prekoračile reko Lahvo pri Mogiljevu. Finančna konferenca v Bruslju. LDU Pariz, 28. septembra. V intervi-ewu s poročevalcem »Journala« je odgovoril predsednik finančne konference v Bruslju Ador na poročevalčevo vprašanje, ali obstoji po izvajanjih nizozemskih, španskih in švicarskih odposlancev nevarnost, da mednarodna finančna konferenca ne doseže nikakih uspehov, da on tega ne veruje. Da se odvrne gospodarska kriza, je potrebno, da medsebojno podpiranje narodov ne ostane prazna beseda. Predsednik trdno upa, da bodo bruseljska pogajanja stvorila podlago za to. »Slovenska Straža" kliče sia pomoč! Shod tobačnega delavstva. Ljubljana, 28. septembra 1920. Nocoj se je vršil ob mnogobrojni udeležbi shod tobačnega delavstva v prostorih konzumnega društva. Razmere v tobačni tovarni ne samo, da se v Jugoslaviji niso zboljšale, nego so se v mnogočem poslabšale. Uradništvo, čeprav domače, nastopa s tako aroganco, kot je niso kazali niti nemški uradniki napram slovenski delavski raji. Delavstvo z vso pravico pričakuje od lastne države, ki jo je ono ustvarilo in ki jo baš ono vzdržuje, da ga vpošteva in po njegovi vrednosti tudi ceni. — Shod je otvoril podpredsednik > Zveze tobačnega delavstva«, nakar je poročala Ivanka K o -š č e v a o spomenici, ki jo je poslalo tobačno delavstvo delegaciji ministrstva financ ter ministrstvu financ v zadevi uvr-ščenja aktivnega tobačnega delavstva v kategorijo državnih uslužbencev razpredelnice B. Če je celo stara birokratična Avstrija imela uvrščeno tobačno delavstvo med državne uslužbence, če so tobačni vpokojenci uvrščeni med državne uslužbence, z vso pravico zahteva tudi aktivno tobačno delavstvo, da se sem-Ie uvrsti. — Govoril je nato Fr. Sušnik, ki je naglašal, da je nasprotovanje uradništva, da se delavstvo uvrsti v kategorijo državnih uslužbencev, neosnovano in sramotno; proti temu se bo krščansko socialistično delavstvo za vso odločnostjo borilo, v svesti si, da bo država le v znamenju socialne pravice in enakovrednosti ter enakopravnosti — močna. Z vso energijo boj kapitalističnemu duhu, ki je zavel pri nas: v močno organizirani delavski armadi moramo v tem boju zmagati. — Dr. Andrej G o s a r je v svojem govoru pojasnil, zakaj je delavski položaj kljub temu, da smo smatrali po prevratu, da je kapitalizem strt, še vedno tako poln krivic. Socializem in socialno vprašanje niso mogli rešiti socialni demokratje in ne komunisti, ker imajo pač program za podiranje, za uničenje kapitalizma, a nimajo programa za pozitivno delo. Mi moramo najprej uveljaviti temeljno smer vse socialistične stavbe: zakon osebnega dela. Vsak mora osebno delati! In kdor ne dela, ne sme živeti — družba mu odreka pravico do življenja. S tem mora vstati vrednost in čast dela, ki edino sme biti vir vseh dobrin za vsakega posameznika. Delo bodi merilo v zdravi človeški družbi, in le po delu naj se človek ceni. Zato morajo pasti vse stanovske razlike : naj ne bo več gospodov uradnikov, ne več kmeta, ki gleda v delavcu svojega a-sprotnika: vsi moramo biti le delavci, naj opravljamo ta ali oni posel, vredni le toliko, kolikor je vredno naše delo. Popolno neumevanje tega stališča se zrcali v vsem nastopu uradnikov tobačne tovarne. Ti ljudje cenijo le gladke rokavice, ne umejo pa časti dela. Če uradnik s preziranjem zre na delavca, ali če se celo sramuje delavskega imena, potem je trot človeške družbe. Hočemo uveljaviti to misel, da s-io vsi delavci, eni ročni, drugi duševni. Delavstvo zahteva, da se kot urad-ništvu tudi njemu prizna letni 14dnevni dopust. Sklenila se je poslati spomenica ravnateljstvu v nekaterih zadevah delavstva ter resolucija v Belgrad glede dopustov. Shod je vspel jako dobro in vnovič potrjuje, da je naša krščansko-socialistična organizacija — ta najstarejša skupina J. S. Z. — res jedro tobačnega delavstva sploh, in navzoči delavci nasprotne organizacije bodo mogli sami potrditi, da stoji naša organizacija trdno in vsikdar dosledno za delavske pravice. Razna poročila. LDU Budimpešta, 28. sept. (DunKU) Kakor doznava »Az Est«, nameravajo ustanoviti za preprečenje tihotapljenja, ki se zadnji čas zopet zelo razširja, vojaško nadzomištvo za mejni promet. LDU Berlin, 28. sept. (DunKU) K vestem, ki jih razširjata agenciji Havas in Reuter, da je nemška vlada sklenila, pro-tiviti se prevozu sanitetnih vlakov iz Belgije na Poljsko, doznava Wolffov urad z dobro poučenega mesta da se nemška vlada glede prevoza imenovanih vlakov še ni odločila, ker se mora poprej ugotoviti, ali bodo vozili ti vlaki izključno -sanitetni materija!, LDU Kiel, 28. sept. (Wolff.) Danes dopoldne se je v kielski luki potopil neki parnik vsled eksplozije. Parnik je bil obložen s staro municijo, ki bi imela biti potopljena. Od posadke so utonili 4 možje, dočim je druge rešila torpedovka, ki se je nahajala v bližini. Politične novice. + Vojaa splošnosti ni nikjer prinesla blagoslova. V Bruslju zboruje mednarodna* finančna konferenca, ki je bila potrebna, ker je svetovno gospodarstvo do temeljev omajano in se mednarodni trgovski odno-šaji ne morejo in ne morejo spraviti znova v tir. Iz tožba vseh velikih in malih držav, katerih zastopniki se oglašajo na konferenci, se posebno jasno- vidi, kako vojna v nobeni državi ni prinesla blagoslova splošnosti. Od vojne so imeli korist le posamezniki, ki so v osebno korist izrabljali nesrečo in gorje splošnosti. Tako smo či-tali med vojno, kako silno si je opomogla v vojni Španija. Na bruseljski konferenci je pa tožil španski zastopnik nad težavami, ki jih ima Španija s svojim denarnim sestavom in vsled padanja srebra. Španiji bi se moglo pomagati samo na ta način, da plača svoje inozemske dolgove. Švicarski zastopnik se je pritoževal, da mora Švica kupovati surovine in poluizdelke za svojo industrijo v deželah Iz visoko valuto, njeni glavni prodajni trgi v srednji Evropi so ji pa vsled uničene valute zaprti. Danska ,se pritožuje, da mora svoje kmetijske proizvode prodajati na Angleško po stalnih cenah, sama mora pa kupovati angleški premog dražbenim potom. Ako imajo toliko tožba nevtralne države, kako še-le po vojni neposredno prizadete. •+ Združitev Avstrije z Nemčijo. Mala ententa, to je zveza balkanskih držav in Češkoslovaške republike je rodila za Avstrijo in Nemčijo ta uspeh, da se bosta mogli združiti prej, nego je kdo domneval. Kakor je vsemu svetu znano, Avstrija sama zase nikakor ne more živeti, ker ji manjkajo za to vsi gospodarski pogoji. Francija ji je hotela dati oporo v donavski federaciji, v kateri naj bi se zedinile v gospodarsko celoto vse države, nastale iz bivše Avstro-Ogrske. Glavno vlogo v tej federaciji je Francija namenila Madjarski, da bi si preko nje zagotovila odločujoč vpliv v srednji Evropi, na Balkanu in še dalje proti vzhodu. Ta francoski načrt se je ob odpotu Češkoslovaške in balkanskih držav razbil in namesto njega se je oživo-tvorila mala ententa brez Ogrske in brez Avstrije. Avstriji sedaj ne preostane drugega, nego da se združi z Nemčijo, kar je tudi povsem naravno in bi moralo priti do tega prej ali slej. Državni tajnik za zunanje posle dr. Renner in predsednik avstrijske narodne skupščine Seitz sta v javnih govorih že dala duška veseli nadi, da.združitev z Nemčijo ni več daleč. Tega resna državnika gotovo nista govorila brez potrebne podlage. In res je tudi v francoski javnosti te dni padla beseda, da sedaj, ko se je izjalovil načrt donavske federacije, ni drugega izhoda, nego da se Avstrija-zdrazi z Nemčijo. Tako piše list »Liberte«. Potemtakem se je Francija že udala v to, dasi gotovo ne rada. Združitev z Nemčijo je — kakor že rečeno — za Avstrijo edino naravna rešitev eksistenčnega vprašanja. Mi Nemcem narodno zedinjenje iz celega srca privoščimo, kakor smo si ga želeli in si ga ustvarili sami. Samo to hočemo, da naj gredo avstrijski Nemci pod Nemčijo sami, brez naših bratov na Koroškem. Koroški Slovenci vsekakor nočejo pod pruske generalske ostroge. t Težave južne železnice. Te dni se je vršila na Dunaju seja upravnega sveta južne železnice. Na dnevnem redu je bila zahteva Italije, da ji južna železnica vrne njeno železniško omrežje in ji plača odškodnino. V stvari pojde v Rim na pogajanja generalni ravnatelj in njegov strokovni referent. Na seji so poročali, da so se tekorn letošnjega leta povišali tarifi južne železnice na Ogrskem za 200 °/o in v Jugoslaviji ponovno za 100- -125 %. Zvišanje se pripravlja tudi v Avstriji. Kljub vsemu temu pa ne bo mogoče pokriti vsega primanjkljaja in dolgovi južne železnice trajno rastejo. + Nemško šolsko vprašanje v Češkoslovaški republiki. Temeljem novega šolskega zakona zapirajo češkoslovaške oblasti mnogoštevilne nemške šole. Kakor poročajo nemški listi, so Čehi zaprli doslej že nad 300 nemških šol in razredov, vsega pa hočejo zapreti do 500 nemških šol. V znak protesta so Nemci napovedali za dan 8. in 9. oktobra splošen šolski štrajk in nemška parlamentarna zveza poziva nem< ške stariše, naj ta štrajk odločno izvedejo. Posl. dr. Lodgman in tovariši so bili pri naučnem ministru in s podatki dokazali krivico, ki se godi Nemcem na šolskem področju. Zahtevali so, naj se zapiranje nemških šol ustavi, dokler se ne pojasnijo vsa vprašanja, ki tičejo šol. + Češki Nemci proti češkoslovaški zunanji politiki. Nemška parlamentarna zveza v Pragi je sklenila izjavo, v kateri ugovarja proti sedarfjemu vojaškemu tistemu v Češkoslovaški republiki, ki do-:vaja_do-ofenzivnili zvez.. Nemški poslanci na Češkoslovaškem so za spravo med evropskimi narodi in državami temeljem samoodločbe. . + Obupne razmere v Petrogradu. Iz Petrograda poročajo, da so vsi tamkajšnji trgi popolnoma prazni. Iž tretje roke je mogoče kupiti funt masla za 10.000 rubljev, funt kruha za 1500 rubljev. + Prisilna boljševiška vzgoja na Ruskem. Ruska sovjetska vlada je uvedla prisilno skupno vzgojo mladine v boljše-viškem duhu; 3- do 12 letne otroke trgajo od mater in jih. zapirajo v državne vzgoje-valnice, kjer hočejo napraviti iz njih same prave komuniste. Mnoge matere se branijo dati dete iz rok in se dajo raje ustreliti. Stare ljudi trpajo boljševiki šiloma v ubožnice. Dnevne novice. — Prepoved nočnega dela. Nekaterim pekovskim mojstrom ne gre v glavo prepoved nočnega dela v pekovski obrti in še vedno delajo ponoči kljub raznim kaznim od strani oblasti. Zato poživljamo, da obrtna oblast nastopi z bolj strogimi denarnimi kaznimi in zapori ter jim odvzame nadaljnje izvrševanje obrti. Policijsko ravnateljstvo pa naj revidira v nočnih urah pekarne — .ker nekateri pomočniki so primorani delati, drugače jih mojstri odslove od dela. Vsi slučaji c kršenju nočnega dela naj se pa naznanijo obrtnemu nadzprništvu v Ljubljani in Celju ter tudi mestnim magistratom ali pa glavarstvu po deželi. Poverjeništvo za socialno skrb pa naj energično izvede in da nalog kompetentnim oblastim, da izvajajo naredbo z dne 27. avgusta 1920, ki je bila objavljena v št. 99 »Uradnega lista«. V Mariboru je bilo nočno delo že pred vojno odpravljeno brez zakona —- zakaj bi sedaj v Sloveniji kljub naredbi to veljalo? — Vpokojencem, invalidom in vdovam južne železnice. Poživljajo se vsi imenovani, tudi z dežele, na ustanovni občni zbor društva vpokojencev južne železnice, kateri se vrši v nedeljo, dne 3. oktobra ob pol 3. uri popoldne v' Mestnem domu v Ljubljani, kjer bomo tudi prispevali vsak po svoji moč za delegata, katera odpotujeta v najkrajšem času v Belgrad. Kolegi, sotrpini in koleginje, sotrpinke, udeležite se tega ustanovnega občnega zbora polnoštevilno! Mi trpimo že 6 let naj večje pomanjkanje, zima je tukaj in mi smo brez vseh sredstev. Delegata, katera sta že določena, morata na vsak način odpotovati na pristojno mesto, da tam obrazložita naš nadvse obupen položaj in nam izposlujeta draginjske doklade, enake vpokojencem državnih železnic. — Pripravljalni odbor. — Trbovlje. Na dnevnem kopu je kamenje podsulo delavca Romiha, ki je bil pri tem težko ranjen. Prenesli so ga v tukajšnjo bolnico. — Trbovlje. V volilne imenike za kan-stituanto je vpisanih 3061 volilcev, kar je gotovo prenizko število, ker trboveljska občina šteje danes nad 26000 prebivalcev. — Poštno ministrstvo je razveljavo poštnih znamk kronske in vinarske vrednosti s 30. septembrom 1.1. preklicalo in ostanejo te znamke še nadalje v veljavi; razveljavljenje se bo odredilo kasneje. — Poškodovan telefon na Koroškem. Telefonist Bovhan z Otoka je odkril, da so neznani zlikovci pretrgali med Ribnico in Sekiro telefonsko zvezo in so odnesli 35 do 40 metrov žice. — Tatvina posebne vrste. Gostilničar Franc Just v Borovljah je naznanil orožnikom v Borovljah, da mu je bilo ukradeno veq obleke, perila in ura v vrednosti 12.000 kron. Blago, katero je zmanjkalo, je zastavil Justu lesni trgovec Anton Komac v Žirovnici, ki je stanoval v Svetinovi gostilni v Žirovnici, ki je bil rojen v Spodnji Šiški in je tja tudi pristojen. Ko so orožniki v Žirovnici zaslišali Komaca, je ta precej povedal, da je res on vzel zastavljeno blago, ker je mislil, da lahko vzame zastav- ljeno blago brez Justove vednosti, dasi bi bil moral znati, da mu bo vrnil Just zastavljeno blago šele takrat, ko mu bo on 'vrnil vsoto 11.500 kron, za katero mu je zastavil omenjeno blago. Vzeti predmeti so se vrnili gostilničarju Justu. —. Skrb za prehrano nepremožnih slojev v Pragi. Češkoslovaški minister za prehrano hoče razširiti akcijo za prehrano nepremožnih slojev. Ustanove se nove javne jedilnice, v katerih bo stal posamezni obed največ 5 K, a bo tako obilen in tečen, da bo vsak mogel biti zadovoljen. V teh jedilnicah bodo mogli dobivati hrano uradniki, rokodelci in delavci.' — Dijaška stavka, V Berlinu je stavkalo 300—400 dijakov realčanpv v protest proti novoizvoljenemu mestnemu šolskemu svetniku dr. Lovvensteinu. Demonstranti so vdrli v eno izmed šolskih poslopij, da je morala priti policija na pomoč. Nov pojav novega časa. Uublianske novice. lj »Podkriževalci«, kmetska komedija s petjem v treh dejanjih, petih slikah — spisal Ludvik Anzengruber, vprizori v nedeljo, dne 3. oktobra Ljudski oder. Anzengruber je znan našemu ljudstvu po svojem »Krivoprisežniku«, ki je kmečka tragedija; V »Podkriževalcih« pa nam podaja nekaj veselega iz kmečkega življenja, polno petja in pristnega humorja. lj Brezovšek, Zikova in Kogoj so se združili v to, da prirede tekom prihodnjih mesecev koncert s sporedom, ki bo sestavljen izključno iz skladb komponista Marija Kogoja in bo zato tudi po svojem obsegu odgovarjal silni avtorjevi muzikalni individualnosti. Ker slovensko muzikalno življenje v Ljubljani še ne pozna prireditev te vrste in ker do danes naši komponisti še niso čutili potrebe dati v tej obliki svojemu muzikalnemu hotenju duška, priča Kogojev nastop o bogastvu njegove umetniške koncepcije. V našem muzikalnem življenju pa pomeni ta korak začetek dobe, v kateri postaneta produkcija in negovanje glasbenih umetnin intenzivnejša. Bil je že skrajni čas, da se to zgodi in zato s tem večjim veseljem pozdravljamo to umetnikovo prvo kretnjo. V kratkem se objavi natančneje poročilo in se prične z razprodajo vstopnic, na kar interesente opozarjamo. lj Griža je v Ljubljani zadnje čase ponehala. Pretečeni teden so samo štirje slučaji smrti, med temi sta dva tujca. Obolelo je 14 ljudi, med temi so bili 4 tujci in 3 vojaki. lj Tedenski izkaz za pretečeni teden izkazuje v. Ljubljani 21 smrtnh slučajev in 39 novorojencev. Radi nezgod sta umrla dva, za jetiko tudi dva. lj Obsojena lahkomišljena Ljubljančanka. Hilda Kump je bila že večkrat kaznovana. Nobeno pošteno delo ji ni dišalo, klatila se je rajši okoli ter se preživljala z nesramnim življenjem, z goljufijami in s tatvinami. Od 19. do 29. marca letos je gostovala na Jesenicah. Dne 29. marca pa je nalagala natakarico Nežiko Šlihar na Savi, da je poštna uradnica, vsled česar ji je omenjena zaupala jedi in pijače za 39 K 50 v. Natakarico je celo izvabila, da je šla z njo proti pošti, češ, da bo tam iz blagajne vzela denar, da jo bo plačala. A pred pošto jo je odslovila z besedami: »Ker je že poldne, ne morem več v pisarno. Ob 2. uri popoldne Vam bom prinesla denar«. Precej nato je šla h Koblnu na Javorniku kosit. Tam je rekla natakarici Ivanki Za-velčinovi, da je učiteljica na Koroški Beli in da je pozabila paket na Jesenicah, kar ji je natakarica verjela in ji zaupala na jedi, pijači in cigaretah 24 K 30 v. Dne 24. junija je pa prišla Kumpova v Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu v družbi dveh moških, katera sta kmalu zapustila kočo, Kumpova je pa ostala tam do 30. junija in si je kmalu pridobila zaupanje oskrbnice Marije Štros, kateri je rekla, da je uradnica pri hranilnici v Kamniku. Stro-sova je Kumpovi kuhala čaj, jajca in klobase in ji dajala ■slivovko, tako da je napravila 216 kron dolga. Kumpova je ves ta čas hodila po planinah. Pri odhodu s planin je pa obljubila oskrbnici, da bo dolg plačala precej, ko bo dobila denar in ji je dala še 50 kron napitnine, Češ, da ji je hvaležna, ker ji je tako dobro postregla, Ko je Kumpova 30. junija izvedela, da se zanima policija na Jesenicah za njo, se je odpeljala brez voznega listka proti Ljubljani, toda med vožnjo jo je blizu Kranja aretiral orožnik Janko Matjaž. Dne 15. junija je pa prišla Hilda Kumpova z Mileno Ditrichovo na Vrhniko k Ditrich-ovi sestrični učiteljici Olgi Hrovatovi, kjer se je pomudila le nekaj ur, V tistem času je pa izginila Hrovatovi iz 0 P • nočne omarice zlata dvokrovna (la"is ura, vredna 2000 kron, To tatvino KU pova taji, toda takrat ni bil pri Hrova o nihče drugi, kakor Kumpova in DltrlC ova. Po razpravi, pri kateri je Pre ^ Kumpova precej solza, jo je deželno -dišče obsodilo na 10 mesecev težke j® in izreklo, da je sposobna za prisilno lavnico. • ' lj Natakarica okradla svojo tovari šico. Princ Viktorija, natakarica pri Ž°SP^ Sušnikovi, je ukradla iz zaklenjene kosa njene prednice Marije Korošec 3 fflj-barhanta, 2 srajci, 1 moderc, 2 bluzi ‘n 0 Svoje dejanje je Prinčeva priznala. lj Velika tatvina pri Novem ^,ve. Hlevarju pri Novem Svetu Karlu ) iju je bilo iz njegove spalnice ukraden bankovcev po 1000 dinarjev, 18 ban cev po 100 dinarjev in večja £0*£V?.nje|j manjših bankovcih, tako da je bil rrl)a oškodovan za 32.000 kron. ,. . lj Krvav pretep. V Mezetovi so se te dni sprli gosti. Radi žensk j® ^ stal prepir. Ko je zapustil vec Josip Rus, mu je sledilo kakih ^ ».jj stovf ki so pričeli Rusa suvati in Prišd s pestmi; Rus se je branil s palico, -je stražnik, ki je Rusu palico iztrga Rus je zbežal proti trgu Tabor, napa so mu pa sledili. Pri mitnici je Pre^PjW ustavil diugi stražnik, toda oba s^aZraf( pretepačev nista mogla pomiriti. 9. (o-ski pomočnik Andrej Snedic je sunil z žem Rusa v pleča in je pobegnil proti slu, toda stražnik ga je na vogalu Korn skega ulice ujel. Rusa, ki je krvave, ^ stražnik odvedel v bolnišnico, Snedic3 pa zaprli *os na ir !'dnik ežent Pisal 2 ust; 5?1 H ni 51 red S lj Vtihotapljenje živega srebra. Štete11 W Marčun in Anton Petrovčič sta storil3 ' goslaviji dobro delo in sta vtihotap 220 kg živega srebra. Organi gospod3 P , licijskega svetnika Kerševana so Pa^er. izsledili in zaprli navedenca. Gospod & . ševan je celo zadevo odstopil carinar11^ ki pa še zdaj ni zadeve rešila, dasi že Marčun in Petrovčič 5 tednov zap Razne novice* r Iz carjeve zapuščine. Vse, kar je la carjeva družina v Jekaterinburg P sebi, so člani boljševiškega sveta p° :e nem umoru razgrabili in spravili kas® v zapadno Evropo. Tako sta prišla na * gleško oba carjeva psa »Joy« in Karel«. Dalje se nahaja na Angleškem k žica s tajnimi znamenji, v katerih s^,. včasih dopisovala car in carica. Na nas* ni strani je v angleškem jeziku p°sVf ^ »Mojemu ljubljenemu Nikitu za spom1,0^ njegovega »paglavca« Aliče. Osborn, 1. ^ 1894.« Na Angleškem imajo tudi rubi11!’jt ga je bil car podaril tedanji Pr'nceZ'eIie svoji kasnejši ženi, o priliki poroke ,|a sestre Elizabete. Ta rubin je carica 0° na traku okolu vratu. V sobi, kjer la car in carica s prestolonasledn' ^ Aleksijem, je carica z lastno roko narlSfl^-na steno običajno rusko srečonosno . jj, menje. Na vratih spalnice štirih ve'jna kneginj so s črnilom napisana skrivn0 .| znamenja, ki jih doslej še ni nihče raZr ^ r Koliko časa se more živeti hrane. Župan mesta Cork na nad stirideset dni ne uživa ničesar je vode. Vendar še vedno živi, iz izkušenj, da more človek še dalje z jj brez hrane. Tako je neki Bratford ao bolezni 57 dni ostal brez hrane ^ ozdravel. Neki drug Anglež je žiye ^ istotako radi bolezni — 20 dnd °*5 ^[e-vodi, nadaljnjih 14 dni pa ob same*11 ^ ku. V Ameriki je pred leti neki z.0^e‘ zdravil sploh z lakoto; kakor p^P; po duje v svoji knjigi, so njegovi paC?e|? sV