OSEBNI DOHODEK OSNOVNI VIR DOHODKOV KOMUN V gospodarstvu naih koniu so viri za poravnavanje prorauaskih izdatkov in komunalaih investioij posebno obut-ljivo vpraanje. Vedno ibolj utimo, kako neprimerno je za te namene sodelovanje pri dobiku goispodarskih organizacij, Za-to dajejo ljudski odbori prednost rentu-bilnimi podjetjem iu zuueinarjajo tista, ki so sacer inauj rentabilna, toda kori-stij dravlj&noni v ojihovem vsakda-njem ivljeaju. Tenja po najibojj renta-biliai produkciji povzroa t celolneni go-spodarstvu veliko nesigurnost, ker se ifl-vestira brez zadostuega preuiisfeka tudi v ru tcr nja^ovemu podroju ni ni ostalo. Tako orffanizirane prodajalne so pomenile za ljudski odbor neke vrste nelojalno konkurenco, eprav so bili v Ijudskih odborih prepriam", da so za po-tronike zalo koristne. Tako postaja udeleba komun pri do- stran 2X. VU. 1957 NASA SKUPNOST bi^ku 'Vpraanje, .ki i udeleba pri dobiku v kakrni koli obHki e ostala, bi se brez hujiiJi p*>slcdic lahko obraunavala saino od dejansko ustvarjenega in obrauinane-ga dobika v injuulih letih. Po naeni mneuju pa bi dobiek kot vir finasiranja komuu moral odpa&ti. Prav z-aradi navedenih slabosii, ki bi jiii tudi nakuadna udeleba ne anogila v oeloti odpraviti, bi dobiek ne smel biti eden izined virov za poravnavanje izdatkov komu.ii. Postavlja se torei vpraanje, s im naj bi ga zamenjali. Menimo, da bi bilo najbolje, e bi na njegovo mesto sto-pila neposredna udeleba komun pri do-hodku vsakega pasameznega dravljaua. Osebni dohodek naj bi postaJ osnovni iu najvaneji vir dohodkov komuae. To bi lahko izvrili na dva natina direktno z neposredno udelebo pri ustvarjenein dohodku ali pa indirekttno z razlinimi taksami. Vse te elernente danes v manji meri e imamo. Obdavitev. kmetov in svobod-iiili pokLicev temelji na tem naelu, a prav tako pomeni prve elemente komu-nalnili taks obinski davek na drobno prodajo. Potrebno bo torej njihovo v.logo samo okrepiti in najbi take naiiine, ki bodo v najveji mojii meni zainteresi-rali komuno, da bo pospeevala trgoTino in promet, a e posebej, da se bo nepo-sredno trudila za stalno ;poveavanje dc-lovne stonilnosti. Pri enaki proizvodnji, a poveaui delovni storilnosti bo komuna irnela manj strokov, a veji dohodek, posebno e, e bo uveljavljena blaga, a koristna progresija v razinerju do ^eli-kosti dohodka dravljanov. Uvajanje takega sistema zahteva iieka-tere spremembe tudi v pJailnem siste-mu. To bo koristiilo raavoju gospodarno-sti r podj-etj.ih, ker bo plaa v strukturi cene dobila tis+o rnesto, kii ji po vanosti pripada. Postala bo zelo zanimiva postav-ka, s katero se bosta ved'no bolj ukvar-ja:k tako delavski svet kakor iudi komu-na. Skupaj bosta iskala reitve za zmanj-evanje te postavke in tako poveevald svof in drubeni dohodek. Edino tako poveevaoje izdatkov ko-mnn daje odgovore na vsa vpraanja, ki smo jih t uvodu navedli kot slabosti. Briko odpade dobiek, preneha tudi in-teres komune za slastno podjetje. Na-sprotno, koinUDa bo postala glavni bo-jevrnik a (gospodarsko sodelovanje lin zdruevanje. S iem bomo omogoili bolj-o delitev dela in pospeili razvoj pro-duktivnosti 7. vsemi pozitivnimi posledi-cami za kolektiv, komuno in drubo. PTaV tako bo komuna postala propa^ator za ustanaFljanje toTarnikih prodajaln. ker ne bo ve dobikarskfi ozkosti. a prav tako bodo veji interps za 'to dobile to. varne. ker ne bo ve strahu, da se bo prodajalna >osamosvoji]a, t>r. Marijan Dermastia Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi