▼•cena 282. flevflU. t UMH t MS. H 1911. Cama it vfaarjer. XUILWO. »Stovcasai Narod* vcijs abId leto • K 24*— i cats Wto pol leta........12-— poJ leta J c trt leta........tr— ,lctrt leta C vin \*ri vtejih inaerci|ah po dogovoru. lpca\niMvu naj se po*ilnK> nartrfaine, reklamacij userati itd to je adaiinisuativne stvari. Na pismena naročila brez trtpaotme vpo&iatvr naročnine se ne ozira. tt. f ». .Slovenski Narod* velja po poŠti; za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ceJo leto.......K 25 — . celo leto.......K 28"— letrMeta ! ! ! I 6 50 23 Ameriko in vse druge dežele: na mesec' .".*!.".." I 230 J celo leto.......K 30* — Vprašanjem glede mseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka it v©: Knaflava ulica at> >, (spodaj, dvorišče levo), teleloa št. 85 Prof. Jarc u Bel! Krojim. Preteklo nedeljo je priredil "rof. Jam; v Beli Krajini dva\ shoda n sicer v Metliki m na Kadoviei. V Metliki se gospodje niao upali pri renti »hoda na javnem prostom, am-na k ao ae zaprli v klerikalno kon-»II niso društvo, kamor ie i^išl > ko- aj do 150 ljudi in ad teh jih ft več kot polotira naprrdnejra tja. Skoraj pred prazno dvorano je tvoril poalanee Matjaeič ahod ter *lcra! kar um pretKe*f%t\ n i i a ra J4.< ui**o> illleiA, a bi pustili v •» I i t i predsednika i oda. Tako nam je že takoj začetek .oda pokazal, * kakšnimi liudmi amo opraviti in nadaljna izvajav -i prof. Jan-a in pada l j no po* topa-f klerikalnih zazrizeneev ao nam - »polnoma jasno dokazala, 4m je - teaai ljudmi poltem, odkrit hoj po- toma Kamor, kajti poslužujejo sredstev, ki *c jih Bara najbolj nc- načajen rlovek »nmoi ati. Prof. are je začel svoja izvajanja s tem. je izjavil, da ae bode i»eeai aamo z —bo a:. Knjjelberta (ianaia, kot pro- ^andidata. Ako bi imel prof. Jare malo čut* do poštenosti, bi moral ► d svojimi izvajanji za rdeti: pod-*al je g. Ganrlu M vari. ki jih nik- - govoril ni. zavijal je njegove be- > na vse moajoče načne in iskal §. m «*frlašja pri kmetskih volileih. *> dtikal je Ganglu, da je kandidaturo *am ponudil, da se niso nikjer izrekli za njega zaupniki, ter da je Izvrše valni odbor napredne stran-volilcem to kandidaturo vsilil. -Tiedtem ko so se za njeara izrek1 i kmetški zaupniki iz vseh volilnih okrajev. G. Jan- ali ni bilo ravno nasprotno ? Izvajal je nadalje, da klerikalni i»o*larK*i niso bili še nikdar tako sovražen i °d 2idov. kakor -»o da-in da je to najlepše priznanje za jihovo vsestransko delovanje. (Ce-fitamo!» Hribar je stopil popolnoma vladno službo, liberalna poslanca in Hribar in dalmatinski po-an«-i ne drže sploh nikdar besede. r»olitiene kramarske duše. I>a se "kranjska železni'»a ni gradila, ni - vo ministrstvo, ampak samo — - ranjski liberalci!! Bavi ne z anek- Bo-ne in vprašuje kakšen Jujro-\an je Ganfrl. ki se je izrekal na jih shodih proti aneksiji — (kar - r ni res). \a profesorja nevreden način je ;»adal Jan* šolstvo in napredna :n -ku^al na v-ik način iata-da je rekel v Hragatusih, da ' it*-l jem notre poreaati. (Ga je vendar sram lastnih bes ni učitelji ho veliki k \ •: rt .1 s|N.. . prazniki !juds*\ prei»«»\eJujejo ■I pozdravljati s Hvaljen 1**-di Jezna Kriatams itd. Kmet mota la pčiteljstvo plač. % it j. on naj ima tudi pravu-o «k» njeara. Iilieral'ieiuu ■iiteljstvn je p» « narediti L(nur. I^fcanl je vso svo>» revš«-ina\ km je rekel, da je Ganiti predsednik »Zvena«. Pripovedoval je nadalje, kako se je Ganarl o-btiasal v dež. zboru, ko ar je šlo za lovsko -»ostavo in pripo- 1 »struk • jj . .»..i. aa > Uanati na v sen shodih hujskal ljutii proti duitovnom. pndi cerkvi itd. kar je ftopoinoma izmis-I»en.». Iia v i ^ nato z nakupa »m m liru > v na G»»n-njskein in obljublja, da m Ho na K ; -* • nar. .lilo. Hr«>sp. Jare »rotoro rae ve, da se je pred kratkim izjavil neki inženir, da v Beli Krajini sploh misliti ni za kakšno t lek^ričn«) cutralo ob Kolpi.1 Akc deželni zbor ne odobri #ee;a nakupa, bodo plačali pa sami. K o kVrika!n^m polomu r.a Koroškem zaerozj liberaleem. ako ne mltajo -.iti o t« m polomu. AH * ml* žarela > L. S. lo bojkotirati liberalna denarne za-^ode. Zna«'-i 1 no! Ko j* prof. Jare konc'al. oarlasi ae k besedi jurist F n z . ki je hotel odjrovoriri na v-a neprava izvr.janja prof. Jana Komaj je ta izpre«v»vo-til nekoliko besed, so začeli klerikalni aaitatorji. ki *o bili v to dol.rčeni. po dvorani vy»iti in razsajati. niee in odkHtih lu*sed. VatjašJe jr kar v binu zaklj»:i II ^h«»d. To je klerikalna ljnl»*-7»*n do lind-stva: varati ra in s pom »dku- Hotični kmet je prišel *.it r*dpn^anja. kar je Jasam* anat nje. da je nahnj^kan otl kler walne strani začel pretep. je k bo ,ilno ireslo. Na Radoviei j. ,ho,; tudi poslane** Oaaajrl. ki je bil prisoten t n -di pri Jarčevem shf»du. Pri izvs-:» njih prof J;*r< j . Ganirl z mnogimi medkliei dokazal prof. .farfn. da nje-i*fi\ a i7vaiavfiia n ino nrpva tf>d;i t;i odkrit' n -immI je mirno predel preko ■ aH i leh dokazov i n .»e /ai»av lja.1 na prej. ko ae je Ganiti oglasil k Iteseiti s,, se kUrikalei zbali ter razbi- li sami shod. Jaku / nar i lilo za te ljudi: jMivsod hoje lun tn (slkritosrr-nosti in ko hi morali slišali resnico, i a/hi jrjo sami »-hod. (i a n p I je imel i at* m -sli ni ita resi i, kjer se /.bralo velik.* -t.\i!.. samili zavednih volil «ev Prof. Jare je aktaal z neslanimi v !■i -1 Hiot ll *yrovi>rn i ka. loda .)«• motal marsikatero krepko slišati i/. 11 — t k»tieto\ samih. N« k haaet je rekel: Se k" s«-m pijan. ii1s401i t;;ko v-iljiv, kakor ta klerik.ih.i kandidat. Tako je zavladala v Beli Krajini živahno volilno fciharaij<-. < i ti ! i • »\ i >e eepijo. kamel za«Vn --tm misliti in tako mora i r t > k nalu Tejra. da l»o> /••. da ^e ie mestni svet v Goriei v svoji zadnji seji zopet potegnil za ustanovitev realne jrim-nazije z laškim ueniam jezikom, ker I^ihi Man za.e zaradi tejra ni-• ■ lov oljni k»-r hi se rdit^nem ustanovile tudi slovenske taralelke. \' -veti - dr Vbil Venier je bil \ stvari r-alne aimna/aje j»ri naue-nem ministru Stiirarkhu. ki mu je priafo\ arjal. naj s,. Lahi zadovoljijo z laškimi paralelkami na obstoječi da se otvori jo obenem tudi slovenska parah Ike: tako je dostavil minist»-r Lahi pa ohsJnjajo pri svojem sklepu: d istnnovi |x>Mmna realna •r,mna/'.,a \ (ionei / lnškiin učnim jezik<»m. katero s: boV*ejo urediti le|H» |m» svoje. n;i kar naj jo dr-;i »K primertiem easn prevzame ▼ s\ o i « u ie -tališče Lnhov. ki t m*«.|4» nie slišati o k;: k i zvozi a j»b>\ • t - k t t r t i paralelkami ali s sloven--k" -;wbno irimnaziji*. Kaj pa b»v ^ slovensko /asehn<» irimnazijo. oziroma - slo. venski mi paralelkami na e. kr. državni gimnaziji v Goriei? Ku-rarorij /asohne srimnazi.ie nima še uoIm nesr;i f»dffovora ne glede otvorit \« zasebne s|ov ensk 1 gimnazije, p#- glede ustanovitve slovenskih pa-ralelk. d'*si šolsko »eto pred dur mi. IV ue ho laških paralelk, tudi slovenskih i.e ho; re in l>o dovoljenja /a otvoritev laške r» alne jrmiiia-zije, tudi ne lio otvor jena slovenska zaM-lma gimnazija. Vlada je jiroti /asehnim gimnazijam v (ioriei, pripravljena pa je otvoriti paralelke, laske in slo,- - e, na obstoječi gimnaziji. Nam se zdi najprimerneje, da sprejmejo »mi in drugi jaralelke. saj iz teh nastaneta slovenska in laška gimnazija: z obeh strani pa se že tako ali tako -zahteva, da naj sprejme a v svojo režijo. Pri h ranijo se stroški in ee zamudi sedanja prilika, bo eno leto zopet iaajahs Ijeno; kdo ve pa. kaj in kako bo čez leto dni. Denarja za vzdrževanje zasebnih gimnazij nimajo ne Slovenci ne Lahi. Deželni šolski svet je bil tudi sprejel resolucijo za ustanovitev slovenskih in laških paralelk na državni gimnaziji. Trma na laški strani in neodločnost na slovenski utegneta biti, kakor vse Kaže, še nadalje v kvar goriški mladini, ki se bo morala vi-eati dalje na nemški državni gimnaziji pod nemškimi profesorji. Re&vonje ultiumontonske cerkvene orsonfeoclje. »Arta a]^ostolieae sediš,« ki je skoraj tri leta uradno glasilo rimske kurije, je v zadnjem času objavilo dva važna papeževa ukaza, ki bosta knr najbolj vplivala na stališče podrejenih duhovnikov, predvsem župnikov, pa tudi na vso cerkveno organizacijo. V prvi vrsti imamo že omenjeni dekret o administrativni odstavitvi župnikov in pa poslednji pape-v >motu proprio« o modernizmu. l>o zdaj župnikov, kakor smo že pojasnili, niso mogli kar tebi nič, meni nič odstavi jati. Stališče župnikov je bilo podobno stališču sodnikov. Le če je prišlo delovanje župnikovo v navskrižje z obstoječimi cerkvenimi postavami, tedaj so mogli zoper župnika uvesti kanonični proces. Navadno so pa našli pot. da je tak neubogljiv župnik na lep način izginil. V zadnjem času so se pa začeli škofje polaščati v se m oči, vsega vpliva, skuhali so postati neomejeni gospodarji v vsakem oziru. Povsod vidimo med višjo duhovščino neko gibanje, ki ima edini ta namen, da dobi ta višja duhovščina vso moč v svoje roke. In ravno ta višja duhovščina pa prav dobro ve. da bi pod sedanjimi pogoji prav gotovo prej ali slej prišlo do nasprotstva med nižjo in višjo duhovščino. Saj slišimo že danes pritajene glasove, ki pričajo o nezadovoljnosti, ki vlada posebno med nižjo duhovščino. To nezadovoljnost je bilo pa treba že v kali u d učiti. Nižja duhovščina mora postati popoinoma materijalno in duševno odvisna od svojega predpostavljenea — od škofa. Novi dekret konzistorijalne kon-gregaeije daje v tem oziru popolno moč škofom. Vsak župnik je z dušo in telesom odvisen od svojega škofa. Tudi najmanjša nezadovoljnost, ki bi se morda pojavila na obrazu tega ali onega župnika, postane lahko usode-polna za njegovo eksisttmco. Do zdaj je vsak župnik, ki je hotel dobiti boljšo faro. skušal kar najbolj molzti v blagor svojega škofa svoje župlja-ne. Pri vsem njegovem izkoriščeval-nem delu ga je navdajalo upanje, da si izboljša svojo eksistenco, da pride na boljšo faro. Od zdaj naprej ga pa ne bo več navdajalo upanje na boljšo bodočnost, temveč strah, da se ne zameri svojemu škofu in da izgubi svojo eksistenco, svoj kruli. Predstavljajmo si zahteve kakega bankerotne-ga škofa, ki se more vzdrževati na svojem škofovem prestolu le s tem, da uporablja vsa sredstva, ki mu jih nudi njegova cerkvena oblast in njegova politična moč. Vsem tem zahtevam l»odo pa morali brez obotavljan-nja zadoščati, ker sicer jih bo zadel Danioklejev meč. ki bo vedno visel nad njihovo glavo — odstavitev brez kanoničnega procesa. Todn pri tem bodo imeli pa še drugi važno, skoraj bi rekli — glavno besedo. Ze dandanes so odločilni v raznih cerkvenih vprašanjih, ki se tičejo predvsem materijalne strani teh vprašanj, oni napol izobraženi skvji.ki tvorijo takorekoč armado vojskujoče cerkve.Ta armada raznih ter-cijalk, pobožnih analfabetov. fanatičnih klečeplazcev bo postala naj-odločilnejši faktor v življenju in delovanju katoliških župnikov. Doslej so župniki v upanju na boljšo bodočnost vzgojevali in fanatizirali to ter-cijalsko armado, hoteli so si s tem. utrditi svoje in stališče katoliške cerkve — toda ta novi dekret rimsko konzistorijalne kongregacije je temeljito izpremenil dosedanje razmerje med župnikom in »vernim katoliškim ljudstvom«. Do zdaj je bil župnik, edini in neodstavljivi načelnik in voditelj svojih »vernih« — zdaj so pa župljani zamenjali z župnikom svojo vlogo. 2upnik je postal vsled omenjenega dekreta orodje v rokah vsega LISTEK. Ston m novi testament. Spisala Mara Tavčar. se bom peljala k poroki!« Midva z atom sva šla peš, eno » daleč je bilo do farne cerkve, po-"jala sva ae tako lepo med potjo, nela sem rožnato obleko, lepo pi*»-> ruto. čevljev nisem skrivala z dol-krilom, čemu, saj so bili z iido rrntrparni in škripali so. 8edaj pa odijo tiho, kakor strahovi, ker imav-tište nepotrebne miniu-e nabite na • *ah. Oh. kam ao prešli naši lepi čm-! Za poroko sem si lepo oamnjkala • » ruto in ie nedaj jo imam v «po lin, ti boa imela svileno, enkrat jo rabiš pa je za nič.« Tudi jaz jo bom apravila!« Kam neki, aaj ae žepa 1*1 kri In!« Saj imam ročno torbico!« aJm res, dobro, da s: me spomnila na pompadnre. Take male stvari-eejn> to, da vtakne* komaj robec vanjo. Oh. včnaih fledam na* Daiki *vet, ki hodi po meata s torbiemmi ^ roki. V" vseh barvah jih imajo, rumene, zelene, vijolčaate, črne, rdeče, rsakovrsti h kovin i n 1 roj j\, saj ne j»r;-toja vsaka torbiea k \s;il, obleki. Prosim te, tam frre aenska v • i -m krilu ^' ' • Id uzi, na glavi i n<;» zelen klobuk z rdečimi trakovi in rumenimi rosami, solmnik spremi-r.ja-t. torVdea -\ ijolea^ta. ob, re* za v izložbr* zalofre barv !- Mama -aj se fina dama lahko oble* \ skladne barve, ki so prijetne za oko!« »Taki časi so že minuli, draga moja Poglej, jaz imam še krila in kočemajke mladih dni. Res. zelo so roža ste in opisane, ali t,, liane so se v jemale z barvami naše torbiee — s cekarjem V »In H S m eekarju? »O, te so ae vjemale s škapulir-iein na vratu in s paternoštrom v žepu!« Sedaj \>h ii os j jo torbieaj a avajj^ mi vezenimi črkami, na božje ime se nobena več ne ozira. No, na v«e zadnje bi že še bilo. ako bi bile torbiee velike. Ko smo šle me v mesto, smo naložile celo zalojro v eekar, iaanibile ti.smo nr. denar pa smo zavemale v voaral rute in vtaiinile v nedrija. Dandanes pa vse pnjrnhe, aaj ni čudno, da jc vsak dan napisano v eaaopisn po sto imarnbljenih utvari!« teh Kaj ne. denar ste vtaknile v nedrija k skapulirjn«, ae je oglasila M a ra /Cato ga pa tudi nismo izgubile! < »irospa. jaz M*m dela sv. Antona v denarnico, če*, da bo on čuval denar pred izgrubo. Ali pomislite, kmalu s*iM l/.giilola denarnien 7 denarjem in s patronom sv. \ntonom!« \* nedrije bi ga vtaknili in varen Iti bil!« fiospa. moja bluza se na hrbtu zapne. fjO|»o hi to bilo, če bi se v vsaki prodajalni od|»enjala in zapenjala irt morda š#» na cesti, če me zaprosi berač . .« Saj pravim, novotarije mladosti današnjih dni. Moja babica jc pripovedovala v zimskih večerih, ko je predla ob peči. da bodo prišli hudi rasi: ko bo moril brat brata, ko bo voda v hribe tekla, ko se bo železna kača vila okma; zemlje, ko bodo zvezde repatice segale do zemlje, ko ae bodo ženske po moško nosile in obsipale druge nesreče ljudi In vidite, vse to je že prišlo: Brat mori brata, rod se kolje med seboj, vodovod je napeljan, železnica veže vse dele sveta, repatice se nam bližajo, potresi, povod nji, drafrinja in kolera vse to ao slabi enaki, ženaka na nosijo po Le poglejte. te, nekateri* kolesarice imajo celo hlače, moj Bog, in koliko žensk .e kadi. Resnično vam povem, še malo časa je treba in uresničil se bo sveti evangelij ki se bere zadnjo binkošt-no nedeljo: (iorje vsem tiste dni.. .« In čudno ni. da je tako hudo na svetu. Me smo hodile v cerkev k maši in pridigi, k litanijam in procesijam, a sedaj stopi ob nedeljah v cerkev, da se pokaže v novi obleki in ogleduje, kako imajo druge narejeno. Take mašne bukvice imajo, kakor mala pratika, naše pa so bile take, kakor Mohorjev koledar. V knjižici smo imele svete podobice vseh patronov, ve pa imate fotofrrafije fantov. Le glejte me, res je. Povedala sem vam, da smo nosile škapulirje, a ve nosite verižice srebrne in zlate, na nje pa obešate fantovo sliko!« »Mama, vi hočete vedno starih časov nazaj. Me se ne moremo tako ravnati, naš stan zahteva, da se nosimo tako. Zakaj se pa naše prababice niso ravnale po izgledu prve matere Eve . . .« »tta. tn je p« grešila, zato se je morala odeti v obleko. In me vse smo podedovale izvirni greh, zato se moramo oblačiti. Sicer pa, če mi ti Mananj), da je ni- trizuro in z rešetom od klobuka na glavi!« »Gospa,« se je oglasila Mara. >:Eva tudi ni imela srajce z rokavi, ne škapulirja na vratu in ne cekarja v roki in vendar jo je Adam vzel!« »Saj jo je moral, če pa drr.g-e ni bilo,« je pripomnila Maša. Kh. všeč mu je bila, ker je bila ustvarjena iz Adamovega rebra, se je zasmejala. Mjuša.« »Recite, kar hočete,« je rekla gospa Tičarjeva, »a gt)tovo bi zaprosil, da ga Bog vzame nazaj v raj, če bi dobil Evo oblečeno v elegantno obleko, z vlečko, s klobukom in s paj-čolanom na glavi, z rokavicami na roki in s cigareto v ustih. Taka spa-ka ne bi niogia živeti v raju, ker bt splašdla vse živali in« »In stisnjena v moderc se ne bi mogla stegniti po prepovedanem sadu,« je zazvenelo iz Marinih ust. »Tega ne bi smela napraviti! Ali ženska je že trmoglav-a in svoje-glavna. kljubuje kjer more, to je bilo v raju in je še danes na svetu. Ravno zato je odtrgala prepovedan sad, ker je bil pač prepovedan in ne zato. ker je bil and!« tanVann tercijaaskcara. napoj znhraže naga Ijndntaa- tataro ja on pre aa vse moov*če načine h n jak g I m fanari-zimi. Znano pn je iz zapudoviac človeške droibe. kaka znajo m v no nižji sloji izrabiti premoč, če ju dofce ala-čajno v svoje roke. Yss t lat i fanatt z eni. ki ao ga sapniki \zajojili %' svojem IjinaBl i n na bt» uolaa^sma razvil v naaprotajo mu To ljnuntm bo aa-«-elo pola*: mi ^aaivaU, da ja n i ii ii i ipin i njih«.\ tknvdanji voditalj odvisen od njihov, nitasti in nemilosti. In ko bo ljudstvo, ono. tercijalsko in faoalriiraao l ji.dat to, ipoanalo ta noro stališče. 10 no kzU r mu »ovi papfaki «tekref. tedaj ho začelo tndi izrabljati U> svojo premoč Ne bo dolffo trajalo in naši mogočni župniki bod*> popoluoana odvia-ni od ljudstva. \ katerem - sami i ajnjili aui laitvo do vsega, kar ni klerikalno. I Ved vsem pride tukaj v poštev materijalno staiiače župni -koro. Kajti kakor hitro kak župnik ne bo več ugaja! kaki histerični ter-eijalki. ho tn nahnjakaJa vse Marijine f levice in devica: >e. ki bodo po deputaciji povedali škofu, da niso zadovoljni a svojim župnikom iu da naj Škof izpolni povelje kozist. k on gre v Rimu ter odstavi nepriljuh-in nezmožneara župnika. Tako aa bo tn neznosna masa vedno bolj polaščala vplivn na vse cerkveno življenje — in kam to privede, ni treba razlagati. Vso tinto zlo. katero . u.* dubovaiki » gojil v an-u naših aernasodnih mas, se bo maščevalo nad njimi muidii Vso tisto sovraštvo, ki naj bi pokončalo var napredno gibanje in mišljenje, se ko sčasoma obrnilo proti tistim. Wt —» to k>-%ra»t«i> uši varili in vzgojili. Dubovaiki bodo morali aaini po-ižiti grenke sadove svojega anajnkV nega hujskanja in f analiziranja. Višji cerkveni krogi ps prav dobro vedo. da bodo duhovniki navzlic * srnin servilizmu. v katerega so se t a kore koč vživeli, vendarle spoznali svojo slanu in nami nas stališče, na katero jih ~tav|ja ni dekret konzistorijalue • i je v Rimu. In da bi se ni. srda med duhovniki ne vzbudil kak splošni čut nezadovoljnosti, i--daj je treba umo- s toj nos t i. V tem oziru no h* i i in so ae 'lajbolj nevarni takozvani modemi* sti. ki se niso hoteli nič kaj ozimti na Anton Germ in 8ter r «e imenujeta deželnima ez-starVma v lani«. Izraela! abori. Za sedaj ao »klieaun sledeči deželni (I m kortaik i za dan •lemtjnSii. n ttjen» stri jak 1. soroo-graški. p redar U a. i. gadaški in gornje avntrOski Ostal desnimi zbori bodo V tem ao seminarskih nči- nezuaotljive« u kaze ki so prišli do prep tudi duhovnik pravico •liti. In v sled tega je 11 * mot u pn>prn> iv I jene nnredbe o študijah, o volit v 1 reijev. o pogojih zi jih duhovniškib posvečevnnj. o duhovniških kongregnrijab. o izobrazbi duhovnikov it d. M.»ti:-objavlja tudi formulo za prisego, kater«* mora položiti vsak orof#*sor pred /a*Vtsom svojih preplavan j. %'sak spovednik, nik škofijskih uprav, člani carij in postni pridigarji. Iz tega «b»otupr«»prin« ae d % mJL aln višji cerkveni krogi aa imzj^iiiii «1 •.:> ruš' . 11 Ta • opr>'fsrio« aaj v zvezi s prej njenim dekretoro rimske konzistorijalne konaregaef> pspnlnnm snlnnš nižjega dnbovništva ter okrepi škofov in drugih višjih cerkvenih ffeatojntastven:kov. To pa ae zna-ei drugega, nego da bone nit ramon-•■erkvena •»rzranizaeija na vsak in z vnemi »ii'usivj ohraniti -i raja i absolutizem VsiVd t^g;« re-svoje <-auua»tane. *voj*» re-svoje sole. s\ ,j»» du hov niši vo. se neizobražen 1 h. oer.izs-tdmh da /amori v sako s x obratnejše to gibanj* \\e te . neiklike. 1 *o pa dokaz, da je v arfalafcfn •iltmniontanizjna Hit * arnoati in gn-rovcisti o^mbljen m sicer zelo oslabljen. Toda vsi ti dekreti, vsi ti si oslabljenega ultra inon ahsoiiitiznin ne bodo ustavili toka •"asa, časa« ko skoraj mimo vsake vasica aopiba lokomotiva, ko skoraj pa vsaki okrajni centi drvi avtomobil, io ko nad glavami začudenega IjaaV stva plovejo zrakoplovi, časa. ko '•a pred*-k nam voz na ost va sili k temu, da preiakniimn vse svoje daeev-ne nazoru* metoile, ko ae pmvoaaan-stvo in medicina temeljito iz preklinja Dnevne vesti. - t M bor zaupnika* aarodao-na-predae stranke je sklican na dan 1"» septem bra ob 10. dopoldne. Zboroval bo v mali dvorani \arodnega doma. — Dr. Ivan Tavčar prejel je da nas od g. dr. Rvbara iz Prage U>-le brzojavko: Hribar mi pravil o razpravi. Nisem rov ori I z aobeaim mi. nistrom o Hribarjevi aferi. Dr. Rvbaf.a 4- Iz cieželnega odbora. Stavbni praktikant Drag. O u s t i n č i č imenovan je stavbnim pristavom*. - Deželni odbor je pritrdil sklepu mestne uprave, da se nemška ljudska šola v Ljublani skrči na tri razred ni- l^djnaaki re ki aa tiska v »Učitsljnki ti a«, aa je predrzni 1 oaMtati nam aedopustljrvo vphvaaja na sodišče. To amo po njegovem aanavaajn zalili s tam. da smo pribili 110 it-mmaloštevilni h iiarnanii*, ki jih je R Sir kar stresal pred soamčen* kloni a bo zdaj tudi dr. Rvbarn kaj takega očital, kar je tnali oV Sv bar postav I Ribnikarja na laž To očitanje ljabljnnskega revolverja ja pač aaaramr* »st prve vrste. O kakem vplimnjn seveda se govora ne more biti. saj sodijo pri sodiščih sodniki in na stare babe in saj ti sodnik 1 ne sodijo po eaaniških polemikah, mir ^ sauno po iapavedbab prič. Ribaikar mora pač imeti zelo slano vest. da vidi pov*od strahove. + Vlada zoper dnattve državnih uradnikov. Kakor že poroča I i. vlada ado nerada gleda uradniške •ije. Zdaj je vlada pooolno nasrcaasla svoje azaeuje v tem oziru. Pred dobrim letom so hoteli na Ib.najn ustanoviti uradniki e. kr. civilnonodnega depozit nega urada svoje drušn Predložili so ta-'. : 1 - - podobna pravilom društva uradnikov c. kr. •ari. blagajn. katerega je nižje-av^triiako name^tništvo p< »trdilo. Vavzli«- tem u je name^t 111 stvo pre|h>-vedalo ustanovitev v^a društva, ker je nevarno državi. Naniestni*tvo je ta svoi odlok utemelievslo s tem. ura. oki. ki so 1 razmerju podrejenosti, vsled česar bi bila disciplina v nevarnosti. I*roti tema oaAakn so se pritožili na notranje m»nistr«tvo. ki je pa pcinaibo za-vmila ter navedi > - • razloge, kakor namestnistvo. Vlar jih je predlorilo prej omenjeno društvo. sm#»mo pričakovati, da bo vlada delala uradniškim društvom šc velike težave, če jih ie ne bo n togi a spraviti s sveta. Ijinderbaaka in klerikalni mi padarskl p«dom na koroškem. N - materi listi so poročali, da 1k*V I^iud« rbanka prevzeti ^anaeijo klerikalne ecntral. ♦ blagajne polje-drlakih zadrug na Korr»škeni T ročilo pa ne odgovarja r^niei. Pa." so se pogajali z drugimi velikimi dunajskimi hanenimi zavodi, toda ti «0 to nehvaležno delo odklonili. **v«*cr je pn jako rudno, da se klerikalci ohračajr. na — zaaVo-«ka podjetja. ivadan nami vi je jo dunajske TK-a. trije Minodanl nsj *e 1 jo. pomaga jim naj 4e kak o|o-as k• *Wof — in koroški kmet bo re- Dr W ei sk irrhner psjde. Ka kor poročajo dunajski li«ti. Ho v najkrajšem rasu imenovan ♦ rg" v m^k* minister d - Wei«kirehuer za dobro plačanega guvernerja »Landerban ke-. Ta nov ir-a precej eitdr • glasi, ker bi moral namreč v ter ^a.ri t\r \\ . - - - • • j - , tih » - -.-'"T - v m ~ r, r> »d njih 14 dacvih najbrže še ne bo žaro dik>. Ta novica pa tudi ka7 da so dunajski krščanski morijah«' nofsd noina zapusti' »jo demokratako -♦ališi-e lis *n ne gre voditeljem dunajske krščanske socijalne »franke za ai« dr .gega. nego /a mastno plaeae 1 m*—ta guveru^rj^v in raznih upravnih svetnikov. K tem. da fi vo poprdnoma naravno ol»vrzujejo napram vladi in napram raznim kapi-•slističnim pridjetjem Kako pa more y» potem ti ljudje zastopati interese malega o*»rt n i ka in trgovca, tega pač ni treba razvrat? I^ebi v Gorici p rut i Sloven- rem. V petek zvečer «0 imeli laški po-•♦stni junaki v Gori« *i*«»d. na kate rem so sklepali, kaj storijo, če se bo vršil alov • ; pr«.testni sbod v Tr gavakenj domu v Carici v nedeljo. nV**uili so bili, da »e snidejo pr*«i nie^tiiim vrtom. To se pravi, da hooe-jo izzvati boje. da U»»<|o ImmIiIi po me -• j g? i«"*ah r napatiali Slovenec i 11 razbili, kar jim pride slovenskega pod roko; hoteli **o tudi u dre t i v jav- I oka le, da napadejo Slovence. Tako tolovajsko razpoloženje je vlada lo na sbodu. katerega se je udeležil tudi župan Bombig. govoril in spodbuja! navzoč*' na »obramba flariccV* V nedeljo pa je bil rnir. I^abom ae je l»- *anjalr» o »lov s ris k eni protest-n**m shodu ZaniiniA je, da gonji proti Slovencem v floriei načel ju je župan Bombig. ki sam živi največ od Slovencev Ce bi kak drug župan tako delal n. pr. proti Vemoem. kakor Bombig proti Slovencem, ta hi ga vlada hitro pograbila za vrat! Proti Slovencem pa je v današnjih časih v Avstriji vse dovoljeno I Cesar ja zboru kranjskem , a katerim as n odboru, da sme tn v potrdil v sprejeti dovoljuje uri anMaueo. aa m PoaA»jiiuiea v Ulobaanaci nam pa joč se na f Ml tmb) 1 h hI p 1 nami z ovirana na notwo, objavljeno t listu -Hbsveaakaga Marodnac dne 7. aaptembra ItiO it. 272 pod naslovom: »Klerikalni psaaniM na KaV roskeui«, zahtevamo, da v arnialu omenjaaaaja zakona objavite a|aaWi popravak: Ni res, da ja posojilnica v (ilooasaJni clauam uemake aCantm-leu, res ja tem vaš. da ja člaaiea Zadružne Zveze v Ljubljani«. — Glo-basnma, dne 11. septembra ltlO. — I' - jilnics v GlohaaniCi. reg zadru ga z n. z. — J. Jeni. frhaa fladjnk. Cp jc poar>jilmca članica nemške »Centrala« ali »Zadružne zveze« v Ljubljani, jr v danem »ineaju popolnoma postranska stvar, glavno je. Če ie posojilnica pri klerikalnem polomu kaj izgubila To bi naj bila gospoda J c bi 111 Sadja k po vdal* uiesto da se lovita za mušice in popravljata nebistvene stvari f radne nemarnosti pri koroški centralni zveri poljedelskih zadrug Z ozirom na koroško klerikalno zvezo poljedeNkih zadrug vladajo tndi v zadružnem registru, katerega vodi celovško okrožno sodišče, naravnost -k.uidalozne razmere To zvezo so I. 19011 vpisali v zadružni register. (*> l»ra\ » bil ni ustanov nem občnem zboru i a voljen !ii*#rr Wei** za pred ^dnika tn s» bil tt predsednika za-nruaTe so dvakrat izpremcnili pravila, vendar pa sodišče 111 opazilo, da predsednik ni vpisan. t I mrl je v Kamni gorici dne 12. t m umirovljeni terezijaniški prefekt gospod Peter Novak v o3. letu .svoje starosti. Pokojnik je bil vzoren rodoljub; izpolnila se mu je adnja zelja, da v zemlji domači mu frupb» leži Kam gre denar? Ministrstvo za javna dela je nakazalo društvu za izobrazb«» služkinj za Udiše sloje za tekoče leto . —Wn«» K Predsednica društvu je grofica Dora Kottulin-ska. Avstrijske aajdhe iz rimskih t asov na umetniški razstavi * Rimu leta 1911. Dunajski arheologiski m-* nt je dobil ukaz. da da iz mavca vliti za umetniško razMavo. ki bo prihodnje leto v Hi mu. vsa mojstrska dela iz dobe rimskih cesarjev, ki ae nahajajo v raznih krajih monarhija. 9 tem naj poda avstrijski oddelek jasno sliko v razvoju rimske umetnosti v tistih provincah, ki danes spadajo k avstrijski monarh 1.11. Prestop k protestantizmu. Nemški listi poročajo, da je deset Mari -borčanov preorvpilo k protestantizmu in to zaradi zadnje slovenske slavnosti v St. Ilju, oziroma ndelez be slov uskih duhovnikov pri tej slavnosti ri \abrežini 1 • -trnaI i/ revolverja dve krogli v desno aenee. «no pa levo stran prs. Na vzlic težkim ranam je imel Dr\ota ~. • ko n..■»"• »la ie š.^l t^š \ Trst. kjer so mu |iouiagali. da je priseT do rešilne postaje (M tod so ga odpeljali v bolnico Ranjenec noče povedati vzroka, zakaj se je po^u«il usmrtiti » razam«-jo »loven*hi v pisar ni župnišća pri Sv Ant«»nu n«ei*em v Trstu Včeraj popoldne je bil Slovenec .Josip Kodrič v žiiptušču pri S\ . Antonu nov ♦»m. da bi dobil krstni list 7a svoj«. l»letno deklico, ki začne bo diti letos v šolo. Pisar, ki ja tam ure-doval. pa se j*- zadri na sloven prošnjo: »Non capi«*co" Teoaj je Kodrič l»otrkal na vrata župnikove sobe in prosil župnika, na pojam i pisarju, kaj bi rsd imel Župnik je to tiarli storil Tedaj je rekel pisnr K odriču slovenski: Tu treba kolek zs eno krono' Prej ni razumel slovenski, a jm.P'ui pa«" T i« >e nahajajo tudi v tržaških z upniški h pisarnah taki bedasti italijanski fanatiki, pač ue bi bili nikdar verovali. Županova ura. Na uradnike tržaškega magistrata je napravila silen vti^k vest. da je ostal prvi njihov cittadino. to je njih šef, brez ure. Za tr so začeli med seboj nabirali denar, da kupijo illuatriasimu novo uro. katero mu poklonijo na slovesen način. T*ra bo imela napis: V* spomin na kulturne čina 4. septembra 1910. Slovenska trgati na. Nekdaj Rseknagelnova trgovina na Mestnem trgu je prešla v slovansko posest. — Glej današnji inaerat. Naslada. Mastni strašni k Kami Mramor je dobil 52 K 50 v postavno določene nagrade, kar ja v nemarnosti za lastno tivDm> ranil it voda dasetletao Floro aCajlai. v asa jar ai. V Piri ho vi usnjarni v Ptuju se je ponesrečil usnjarski pomočnik Anton Kok. Stroj za valjanje mu je zgrabil desno roko in nju ptetrl vse prste Vlomilci na delu. V nedeljo ponoči so svedrovci vdrli v skladišče tvrdih* Fonda in { umi m iaao v TrsUi, imvrnsji blagajno, ter odi. ml i 8000 kram. V Šaraj je tržaška policijn imela ta vsa tate na varnem. To ao: 17-letaj Santo Vitkario Metni Ovido Qiamlla, 271etni Henrik Tre visini, 20-lenai Rnsssn Treviaaiu in J4U tni Karel Oaaana. Kakor kažejo imena, čista kaiabreaka kri? ▼ past prišel. V ponedeljek ponoči je stražnik posvaril na Starem trgu dva gx>riška zidarja, zaradi kalen ja nočnega miru Ker nista ubogala, sta napraj razgrajala, sta bila aretovaaa Policija je potem dognala, da enega razgrajača zasleduje tukajšnje deželno sodišče zaradi motenja \»*-» K<» prestane policijsko kazen, ga izroče sod lšču Po ceni kosilo. V nedeljo opoldne je prišel znani vagan t. ooletni Karel Spindler, v- neko gostilno na Rimski resti, kjer jc naročil kosilo in liter vina. Ko je bilo treba plačati, je pričel razgrajati, nakar So poklicali atraz-nika, ki je Spindlerja aretoval. Izročili so ga sodišču. Vtihotapec. V noči cA nedelje na ponedeljek se je neki neznanec vtihotapil skozi odprto okno v neko pn vatno stanovanje na Cesti na južno železnico in ukradel iz kuhinje uro budilko, vredno 5 K. služkinji pa zlat prstan. Zastonj delo so imeli v nedeljo ponoči neki zlikovci, ki so vlomili v dvoje barak vKranj*ke stavbne družbe«. Ker ni bilo v njih drugega, kakor ramo orotv našega lista Delavsko gibanje. Včeraj »e jc odpeljalo 7 južnega kolodvora v Ameriko 58 Bolgarov in M Slovencev, v Inomost so se odpeljali 4 Slovenci. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske <»d t>. avgusta do 3. septembra Rodilo se je 17 otrok in trije so bili mrtvorojeni. — Umrlo je 'Jo oseb, med katerimi je domačinov samo 10. Umrli so: 3 za grižo, 2 za jetiko, 1 vsled mrtvouda. 1 vsled nezgode in 18 za različnimi boleznimi. 9 Uradae vesti. Pod skrbstvo so prišli: Martin Tratnik, gostilničar iu posestnik 17 Brekovc zaradi za pravljivosti; Janez Bezeljak. rudar v Idriji. Jožef Zigmund, dninar ua Vrhniki, Janez Mrzel, posestnik iz Tfohovee zaradi slaboumnosti. Dne 8. oktobra bo pri okrajni sodniji v Senožečah dražba zemljišča vi. Št. 00 0. ftjnihel. Zemljišče je cenjeno 41.' K nT v: najmanjši ponmlek znaša 277 K 12 v. — Dne 28. oktobra bo pri okrajni sodnijt v Litiji dražba zemljišča vi. Št. 10 k. o. Kandcrše. Zemljišče jc cenjeno 44 .120 K, pi itik lina 1*34 K. Najmanjši ponudek znaša 30.636 K. DllaUfCM DizonllL Draatva »21 m v alka v zbor« v ftt VMa nad Idnbljmu priredi v nede Ijo, dna In. asptamora 1910 veaelioo v prostorih goap. Franca ftiišteršiča, valgo pri foijami Janeza v Žapnnah. Spored: 1. Govor. 2. Polja: poja dra- štveni zbor pod vodstvom g. Janko Žirovnika 6. Koncertna godba. 4. V mraku zažiganje umetnega ognja. 5. Prosta zabava in ples. Začetek veselice ob 3. uri popoldan, (isti dobiček ^* l*orabi za razširjenje zborove knjižnice. Prostovoljni darovi se hva-1» /no sprejemajo. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Veselica Orll-Metodove podružnice v Trebnjem, dne 4. septembra t. 1., je dotiesla naši ljubljeni šolski dražbi 529o!» K čistega dobička. Če upoštevamo domaČe ovire ter z oziram na to, da nam je mnogo pokvaril det, ki je lil od začetka do konca, je ta uspeh naravnost presenetljiv. Tu ^e je pokazala prava, požrtvovalna narodnost vseh onih gospodov in go-spic, ki so siregb- kljub neprestanem nalivu z vnemo, ki jo vzdrži samo ljubezen do svojega naroda. Živeli! Živela požarna hramba v Trebnjem in Nemški vasi! Dokazali sta nam svojo narodnost v obili meri s korporativnim posetom. Živeli v&i oni. ki SO na ta ali oni način pripomogli do tako lepega uspeha! Domovina vam je hvaležna! Nasprotnikom pa bodi povedano: ni tr. prava narodnost, če daruje kdo ('iril-Metodovi družbi na primer 20 K in pravi: odkupil sem se narodu. Slabo pojmuje oni narodnost, kdor daruje letos pri veselici Ciril-Metodove podružnice 10 kron vstopnine, drugo leto pa dela iz samih osebnosti ran mogoče ovire narodni misli. To ni narodno in tudi ne sokolsko. V narodnosti in sokolstvu ne poznamo nobenih osebnosti. Najprvo narodnost, najprvo sokolska misel, potem jaz. Slovenci in Slovenfie! (Zaplembo tega sestavka je razveljavilo višje deželno sodišče v Gradcu.) Češki državni poslanec Vaclav Klofač je v seji avstrijske delegacije dne 30. oktobra 1906. govoril dobesedno tako-le: »Uporabljam, zavedajoč se tega« svojo imuniteto v to. da s te delega-cijske tribune naravnost z gromovitim glasom kličem vsemu narodu, da se naj ravna po načelu »Svoji k svo-jim«, posebno sedaj strogo in konsekventno, da ne razbija nemških oken. ampak da ne obiskuje nemških in nemško - židovskih trgovin, da ne kupuje tujih izdelkov in tako mogočno uveljavi svojo moč kot konsnment, ki zamore v odločilnem trenotku vprizo-riti čudeže, če je organiziran in četudi na nas pošiljajo orožnike in vojake! Ti nas sicer zamore jo razganjati, morda tudi raniti, toda niti z artiljerijo, niti s celimi divizijami konjenice nas ne more nihče prisiliti, da bi zahajali v prodajalne naših sovražnikov, katerih sini nas provocirajo, ter jim nosil; težko zaslužene groše. Zločinec proti češki stvari je sedaj vsak, kdor bi ravnal drugače. Niti vinarja ne več onim, ki nas zasrani u jejo in žalijo! Ponavljam: Niti ena češka noga ne sme več v trgovine onih, ki pljujejo na vse. kar je nam sveto in drago. Ceh mora podpirati Ceha, Čeh mora kupovati pri Čehu!« Slovanski ]os. — Županska kriza v Bel gradu, 0ooedanji belgrad^ki župan Kos:n Glavinič je iz zdravstvenih ozirov odstopil. Odstopivši župan pripada niladoranikalni stranki in na njegovo mesto bi vsled pakta med mlad -mi in starimi radikalci moral biti izvoljen za župana zopet pristaš mlr-doradikalne stranke. Kot mladorad:-kalna kandidata za županski stolee s imenujeta bivši minister Ljuba D. vidovič in vseučilišiti profesor dr. Kosta Kumanndi. Del staroradikal-cev pa ni zadovoljen s tema kan V-datoma in hoče v zvezi z narodnjak: in naprednjaki postaviti svojca kandidata v osebi bivšega minist1 K ^ anoviča. V slučaju, da se to zgodilo, lahko nastane kriza * di v vladi, ker bi iSrez dvoma mla doradikalni ministri iz postopanji pristašev staroradikalne stranke r občinskem svetu izvajali konsekver« ce. — — Volilno gibanje na Hrva* škem. Preteklo nedeljo je imel v Novi Gradiški shod bivši ptavosodni od-delni predstojnik dr. Rađaj. V svojem govoru je črtal političen položaj, razpravljal o paktu, ki ga je sklenil koalicija z banom dr. Tomasičem. ter končno govoril o poiitiki in taktiki, ki se hoče v bodoče držati koalicija. Na to so govorili še: naprednjak dr. Heimerl. Srba Budo Budisavlje-vič in dr. Srgjan Budisavljevič in pravaš dr. Zanič. Volilci so izrekli zaupnico dr. Badaju ter odobrili njegov vstop v edinstveno hr\aški1 stranko. — V Moslavini in v Cadja-vici je imel volilni shod dr. Polj^-Volilci so mu izrekli svoje zaupanj ter ga pozvali, naj vstopi v novo osnovano edinstveno hrvaško stranko. — Preoarat med ara vaši v Dal-Strank« prava v Dalmaciji je Ia Srrv. po poročilih hrvaških listov se pripravlja sedaj v dalmatiaafci -tranki prava vete\azen preobrat tn sicer v t#»m ozira, da bo stranki pro graniaticno priznala Srhe. Ta vaat j* tembolj verjetna, ker je zadnje dni imel eden izmed vrdi j pravaške stranka dr. Krstelj. župan v Šibeniku, govor, v katereni je v splošno začudenje naglasa 1 potrebo narodnega edin>tva Hrvatov in Srbov. — Pomazani državni grbi v Splita. Ime 10. t. m. so v Splitu neznanci premazali po noči državne grbe na poštnih omaricah z belo barvo. Vlada je odredila zaradi tega strogo rei«kavo in policija je baje ie na -ledu storilcem. Prestop katoliškega župnika * protestantizem. V Novi vasi pri Vinkoveih je tamkajšnji katoliški ipnik Rudolf Sabljic prestopil v protestant izem. Sedaj bo Sablji« stopil v evangeljsko teološko fakul-r« to v Požunn. da se izobrazi za pro -tantskega pastorja. Po slovenskem svetu Poljaki na Poznan jskem. Zadnji čas prinašajo listi zelo nasproti joče si vesti o nada 1 ju: pruski tak 'iki napram poznanjskim Poljak«nanula j pa se od odi o*"* u joče uradne stra- - i javlja -Ie«lci-e: Germanizacijsko ielovanje v provinci Pomanjsko bo - !ada nadaljevala, vendar se pa ra7-t-t it veni zakon v bližnjih letih ne bo porabljal. Bazne stvari. * T k rad« n poljub. Te dni se je idil v Milanu zelo smešen prizor, slaboten pisar z imenom Rng- v motno, koščeno. let *taro silo Zofijo Lorenzi. Kolikokrat je -re*-n-' za! j ubijem Ruggero zdiho-•al. po svoji sladki Zofiji — na skrivni namreč. Slednjič jc dobil toliko :rna. da jo je začel na cesti pora vi jati. toda ponosna Zofija se ni-ozrla na svojega ka val i rja. Pre. i ► vi se je f »o ročila Ruggero v a an> . Pil: in jedli so celo noč in Rug--> je «klenil. da se napije toliko ko-e. da 1k> zjutraj obiskal svoj ne-- glivi ideal. In res. zjutraj na vse iaj je koračil zaljubljeni po len-pred stcnovaajein svoje izvoljen-Njegov korak ni bil nič kaj trden: ič zato ne. ker je prekrokal celo ć. drugič pn tudi za-o ne. ker se je >vojn koščene «lulcineje. Sprva bil namenjen, da bo ksr potrkal in •••"»pil v njeno sobo. toda čim dalj je pred hi*«». tem macj je imel po--r;ma za svoj prvotni na.*rt K«*nčno ■ pokazala na pragu Zofija s tor-in solnčnik^m v roki. Tedaj pa Rnggeru za drhtelo *rce in misleč Zdaj sli nikoli.« je boječe prišlo-il k *voji oboževanki. »Gospodična, odite usmiljena, jo nagovori Ruggero; i»ge! d m rače. t > Kaj na vendar želite.' ga vpraša ona sr-iito. »Samo par besedi, zelo važnih ♦>sedi. bi rad spregovoril i vami. Kaj morete vi važnega z menoj rotiti!« *Dn. nekaj silno važnega. Ti-- va* in t!«"*e se irene/ Zofija ga •imčljivo ponikla od ic»g do arlave. >kor bi mu hotela reči. naj se pone-- Po kratke ni inolifu mu odločbo od-vori: »Gost-mI. vi nimate meni ni-povedati. Najboljše naredite, če takoj spravite izpred oči.«-• na avjspotlična. ne bodite tako rotim vas«, prosi Ruggero t epa o. Z 'ini ne govorim da-ia trdosren t Amazonki * jubijenemu Ruggern hrbet, je n*^re»'-ni zaljublienee nvidel. črm ničesar ne opravi, se mu ja aJil mislih ei** . F-n sklep. Skočil je za trdo-o Zofijo, zagrabil jo za vrat. ter 1 »a poljub, da se je slišal pet k »rakov daleč. Toda gorje reve-I*a bi se ae bil. pa bi bilo 7znj. Kakor furija jc z tla koščena šivilja -uhljatega a za jopič, desnica je pa tol:-ahala po njem. dokler ji ni razbit na dro ban kosce odlašal Potem mu ja dala as par i - prosto roko po obrazu, tako tde| vse mavrW. slednjič ie akciju se uV -»na noga ia nbo-u bi jeni pisarček je od letel s i na rento, kakor je bil doig ia «M Indggn čas« se pisar ta as* iu*- \er» ne -rečujefa. ■ r»' r rn#^! arciaeijn. V Moskvi i i-d ici ja ns u lir i aretirati tdcan moža in njegovo spremljav Mož in dekle «ta se aretaciji * •ilo uprta in dekle je ceb> ustreli-—ra Mražnika. Ko sta uvidela, itev izključena, je mladenič a leta. na kar aa je takoj i zgrudil smrtno zadet od stražni - krngb Mladenič je bil uslužen v neki knjigarni. Policijn > za Žalovala ajega in dekle radi po **ga ropa in radi nenravnega k-četjn. U In Madžari. Bivši Zediajenih držav Teodor 'oaarrttl je na tvojem zadnjem polšja po K v ropi obiskal tudi mad- žarskega grofa Alberta Appoavja. Roosevalt ja bajt nagovoril Apponv ja. ds pride v Amariko, da bo med svojimi rojaki agitira! aa bodooegs predsedniškega kandidata Boossvel-ts. Ker je v Zediajenih državah okrog 700.000 Madžarov, upa Booee-vclt, da se bo število njegovih volil-cev zelo pomnožilo, ako bo šel agitira* sam grof Apponv i * Prepir zaradi pappja Pobožna španska kraljica - vdova, mati kralja Alfonza, je zelo nevoljna na svojega sina. ker se je spri s papeževo vlado. Te dni ga je prav materinsko opominjala, aaj ae vendar poboljša, in naj rajše p*»sluša svete dobrih kardinalov in svetih oteto v, mesto da m obeša brezverskemu C anale jasa na frak l/porni sinko je baje odgovoril svoji visoki materi, da naj se stare ženice ne brigajo za vladarske posle, kajti to ni njihova stvar, ampak je stvar mladih in odločnih mož. Mati jc lula vsled tega odgovora tako užaljena, da ae jc nemudoma začela napravi jati na pot Preseliti ae baje namerava ua s\oja posestva na Ogrskem. Kakor znano, je mati kralja Alfonza Habsburtanka. * Iiuti.tjsk.-i krščansko - socijalna -tranka razpada. Ni dolgo tega, ko so Uslužbenci dunajske cestne železnice i -•»topili iz krščansko - socijalne >t ranke, ter ustanovili svoje strokov- «ir *t\o. Temu *o zdaj sledili naj-zvestejši pristaši te stranke — uslužbenci mestne elektrarn*« V nedeljo -«» imeli jako buren shod. na katvrem so skleili. izstopiti iz krščansko - socijalne stranke, ter ustanoviti svoje strokovno društvo To postopanje delavcev je popolnoma razumljivo. Kako pa naj razni i*nlkupljeni upravni svetniki zastopajo iateriai delavcev! Ti izstopi so pa slaba perspektiva za bodoče volitve na Dunaju Radar je zeaa od ver. se jo od« prati v hlazaico. Ogrski slepar tieza S>moskedy se je s svojimi sleparijami pn »slavil ž» pn i des« *imi in pred dvajsetina leti. Pred tremi leti je možakar prišel od nekod iz inozemstva in se je v Budimpešti takoj poročil a svojo bivšo ljubico, ki je imela zdaj dobro ldočo trgovino s pre kajem m mesom, Takoj pa poroki je Gena pisal svoji ljubici, neki Angle-ž.nji * Londonu ter jo povabil v Budimpešto. Angležinja je res prišla in z njo je Geza živel tako imenitno, da je v par letih popolnoma uničil cvetočo trgovino avoja žene. Ko ni bilo ne denarja in ne trgovine, je slepar spravil c*. njo ženo v blaznieo. Zdravniki so pa kmalu spoznali, da je žena popolnoma zdrava, zato so jo izpustili iz blaznice. 2ena je nato vložila proti svojemu možu kazensko i« vadi to. na kar ga je policija aretirala. * Zdenek iz Splita. Kakor so že li^ti poročali, je nek Vaclav Zdenek. trgovec iz Splita a ponarejenim čekom osleparil nekega zlatarja v Marijinih varih za 14.700 K. Te dni se je mož pojavil v Inom ost u in je rav-notako z n. rednim čekom tržaška komercijalne banke izrabil nekemu zlatarju za 2000 K draflro<-»*nr*»ti. « uden \«ri»k deportacije. Nase Ijevalna oblast v VVasbii.gtonu je odredila deportacijo Bache I Shcnker. ki s svojimi tremi otroci že šest mesecev biva aa Eliis Islandu. Zc pred letom dni je prišla v Ameriko ia je kot strežnica pri bolnikih si sluz a svoj kruh tako. da jc pošteno prask r-Kovala svoje otroke. Sin Simon as je »ranil obiskovati šolo. češ. da ga drugi uč>nci zasrnehujejo m ker ni hoe| bogati, je prišel pred otročje s« sc> T t jc dalo naseljevalni #bU-?i ■d. da «-o c#dr> rodbin ■ spravili na KI lis Island ia da se jc odredila de- f-.rtawija. _ Foaagrsfleaa poroka. Hči ne ksga protest a tovskega pastorja v - drža' Noteiij .b.rku se je imela on j ožiti. Mlada nevesta je želela, da naj oče njene najljubše prijateljice, ki je bil tudi p.'i-t*,r. ima po-račai govor. Na to pn kar naenkrat nevarno zboli prijatelj očetov. Da pa unftreae želji nevestini, je prišel umirajoči na originalno idejo. Prosil je, naj prinesejo k njegovi (siatelji fo-nograf. V ta aparat jc govoril poročni govor in vprašanja, ki se stavijo na n mM esto N.« to je umrl Kmalu na to se jc vršila poroka. Na u.izi je stal aparat, ki je ponavljal ha se dr aniriega naaaarja. Kakor pravi list Gaulois- jc napravila cela ceremonija, pri kateri je mrtvi pa stor kakor iz groba poročil par. poee-vtis aa navzoča. \" irtlw»inosti «vojih staršev sta zlezla v Devina nek Metni deček in njegov lOletftt tovariš v velik kovčeg. Pokrov kovčega ae je zaprl ia dečka nista mogla iz kovčega. Ko je mati domov prišla, sta bila otroka ia z&dušena. Požarna hramba je tri ure poakošals dečka oživeti s t eni.da jima j* do\ajala kisik, toda ves trud je bil «9Nl WKSL Mmtna Jaatpina Ziglcr je imela ie rtČ ltt ljubavno mzraarft z Anto-aaan Sezsonhora. To ljubavno mantiji Je rodilo pet otrok, katerih sta dva ie Ura, dočlm so bili trije tako srečni, da so umrli Zadnje čase ae je namreč Simoni tora ljubav do Josipine vedno bolj oblajevala, dokler ni slednjič popolnoma zmrznila. Dokaz temu zmrznjenju ljubezni je, da se je Simonit dne 24. maja t. 1. oženil z drugo žensko, ki jej Je krstno ime Ema Nic ni koristilo, da je Zigierjeva opozarjala Simonita na njegovo dolžnost za vzdrževanje otrok, in ravno tako ni nič pomagalo, da je Zigierjeva obvestila ono, ki je imela postati Simonino a soproga, da je Simonu oče njenih dveh otrok. Ko je Zigltrjeva izvedela, da se je Simonit že oženil in da je njen up popolnoma splaval po vodi, je šla — vsa iz sebe, m sicer že dne 28. maja, torej stin dni potem, ko se je bil Simonit oženil — na njegov dom. A Simonita ni bilo doma, njegova soproga, Ema, se je pa bila zaklenila v stanovanje. Zigierjeva je v darila in brcnila parkrat po vratih in ponovno na ves gla zavpila. da hoče Simoni-tovi ženi, Emi, pokvariti obraz z vi-tnjolorn ah pa s karbolno kislino in da jo boče umorit: Radi te^Ta jo zakonska Simonit ovadila irfpredvčerajšnjim se je vršila na deželnem sodišču tržaškem tozadevna razprava proti Ziglerjevi. To-ženka je priznala, da je šla k Emi Simonit in da jo je tudi razžalila, tajila je pa, da bi bila izrekla inkriminirane grožnje. Zigierjeva je bila obsojena na 2 tedna stroge ječe. Nečloveška mati. Sobnega slikarja soproga Hermma KOnig v Gradcu je tako nečloveško ravnala s svojo petletno hčerko, da je bila radi tega ovadena kazenskemu sodišču. Njen mož, Josip Konig, je sicer dobra duša, toda večletno občevanje z divjo zeno jc tudi njega tako posurovelo, da je večkrat čisto po nepotrebnem pretepa-val svojega otroka. V ponedeljek sta stala oba. mati in oče, pred kazenskim sodnikom. Pri obravnavi se je pokazalo, kako brezmejno surovo je zlasti mati postopala s svojim otrokom. Priče so izpovedali, da se otrok ves trese, kadar zapazi svojo mater. Mati se je izgovarjala, da je otroka samo kaznovala, kadar je zaslužil. Priče so pa povedale, da je mati bila po svojem otroku, kar ji je ravno prišlo v roke. Premetavala ga je po tleh, butala ž njim ob opravo in ob zid. tako da je bil vedno ves višnjev. Kadar se je otrok ponesnažil, je nečloveška mati s cunjo pograbila blato ter ž njim ribala otroka okrog ust. Druge priče so zopet povedale, da je mati suvala svojega otroka tako, da jc več korakov daleč odletaval. Drž. pravdnik je predlagal za mater in za očeta najstrožjo kazen. Ker je bil pa to prvi slučaj, da sta bila ovadena, je dal sodnik obema za enkrat samo strog ukor. Telefonska in brzojavno poročila- Azmnnnov mandat v delegacijah. Dunaj 13. s»eptembra V delegacije je bil i/voljen kot krscan>kosocijalni kandidat tndi Ajtmann. Ker je bil Axmann prisiljen izstopiti iz franke. Je izgubil tudi delegacijski mandat. Azmannov namestnik je Bielohlauek JCrščanski >ooala bi se radi tudi tega znebili Ker pa pred zasedanjem dele gacij parlament ne zboruje in ni moči izvesti nadomestne volitve v delegacije, morajo krščanski socijala hote ali nehote trpeti, da bo Bielohlawek tungiral kot njihov zastopnik v delegacijah. Jaaak Varlavake posojilnice v nevarnosti. Prana. 13. s« ot» mbi p \"«cra.i *e je šetal po mestu nedavno tega iz jeia izpu»m-»*ni monsignor Dr<»zd, ki jc zakrivil /nam polom Sv. Va. lavsk*- j>o-sojilniee. Ljudje ^» ga spoznali in takoj se je zbralo okrog njega več sto ljudi, ki -o ga hoteli dejansko napasti. Drozd je bezal v neko hišo, kjer ao morali zapreti hišna vrata, da ai mnozi«-a mogla nadalje zasledovati uhoap'aa monsiirnora. Posredovati je morala policija, da je resila Droz-da iz mučnega položaja. Flesch. Prepeljali so jo v bolnico, kjer ao zdravniki konstatirali azijsko kolero. spravna nagajanja. 13. septembra Tok včerajšnjih konferenc, ki ao jih imeli češki iu nemški deželni |s>slanci. kažejo, da je le malo u pa n.is, ds bi ae dosegla sprava, slasti kar so »i sklepi češke in nemške skupine v dijame tralnein nasprotjn. Pred začetkom spravne konference bo v imenu vlade stavil namestnik grof Condcnhove nova posredovalne predloge. 13. septembra. Doslej so znane te-le kandidature pristašev bana dr. Tomašiča: dr. Pinterovič in dr. Neuman v Osieku, dr. Roranca v Varaždinu, Edo Frank v Pisarovi ni, dr. Baz al a v Duge m selu, dr. Hofer v Ivancah in grof Pejačcvić v Našica h. Tariko posojilo. Carigrad 13. septembra. Listi poročajo, da je francoska vlada pripustila turško posojilo na pariški borzi. Srbski vojni atašeji. Belgrad, 13. »eptembra. Vest, da je vojno ministrstvo pred lagalo več častnikov - zarotnikov, da se imenujejo za vojne atašeje v inozemstvu, je popolnoiua izmišljena. Upepeljeno mesto. iarieln, 13. septembra. Vse tukajšnja predmestje je zgorelo. Ogenj je u pepel i! 300 hib. Tisoč ljudi je bre^ strehe. Zopet nemiri v Makedoniji. Solun. i.:, st-pteuili!a. V Wskeli jc odšlo 5 bataljonov vojaštva, da zasledujejo Isdgarske vstaške ćete, ki ac se tamkaj pojavile. Vsled množeči h se vstaških čet so odposlani novi vojaški oddelki v vilajet bitoljski. Prebivalstvo v vilajetu Janina in sicer tako turško, kakor kristijansko. se je uprlo izročiti oblastem orožje. Francoske vojaške vaje. Pariz. 13. septembra. Prieele so se jesenske velike vojaške vaje. Odlikujejo se v toliko od vaj prejšnjih let. da se na vsi črti uporabljajo zra-kop7 Konflikt med turško vlado in grškim patriarhom. Carigrad 13. septembra. Deputacija rumenskega patriarhata je vroč ^ vladi odgovor na njeno* prepoved gl sklicanja patriarhijskega shoda. Deputacija je izjavila, da se bo vkljub prepovedi ta shod vendarle sklical. Minister je za ta slučaj zagrozil z najstrožjimi odredbami. Nesreča v rudokopu. Fonsdoii 13. septembra. Danes zjutraj je vdrla voda v tukajšnjo rudo-kopno jamo. Paznik Golob in dva rudniška ključavničarja Bratok inRingar so utonili. Kakor kažejo imena ponesrečencev, so bili vsi trije Slovenci. Srbija ne išče posojila. Bei«rrad. 13. septembra. Vladni orpran > Samouprava« dementuje vest Večernih Xovosti«. da bi srbska \ lada naiueravala najeti novo posojilo. Zopet vojaška zarota na Grškem. Berolin. 13. septembra. ^Vossi-sclie Zeitung« javlja iz Aten, da je «žc nekaj dni vojaštvo po vsi kraljevini kon*ignirano jh» vojašnicah. Prišli sc namreč na sled vojaški zaroti, ki j** hotela strmoglaviti kabinet Dra-gumis. Zarotniki so sc baje nameravali polastiti nekaterih vojašnic in skladišč v prestolnici. V zaroto je bil zapleten 3. konjeniški polk. ee^ar polkovnika so že aretirali. Pri zariti je bil udeležen baje tudi bivši vojni minister. oospodorstvo. Shod avstrijskih ključavničarjev. V nedeljo sc je vršil na Dunaju deseti splošni shod avstrijskih ključavničarjev* katerega so se udeležili zastopniki vseh kronovin. Boj zoper truste v Ameriki. Ker je najvišje sodišče o. t. m. zaradi ne-dostajanja zakonitih razlogov ustavilo kazensko postopanje zoper truste. je generalno državno pravdništvo ukazalo, da se začne z novimi preiskavami zoper trust mesarjev in njegove člane. Nova obtožba se opira na ovadbo, ki dolže trust goljufije in ponarejanja živil. Postopanje najvišjega sodišča, ki je že tretjič onemogočilo kazensko postopanje proti trustom, veča nezadovoljnost demokratičnega časopisja in ljudstva napram tačasnemu režimu. Izdajatelj i«i odgovorni urednik: Raste 13. septembra. Tukaj je obolela na znakiL kolere Bosa Mnenje gospoda dr. F. k na ura. zdravnika zdravilišča Johannisbad, Dana j. Gospod J. Serravalla, Trat. Kado v oljno Vam priznavam, da mi ja Vaše SJerravailovo kina-v ino z železom v praksi jako koristilo. Opazil sem. da jc dalo v slučajih luočne bledice, kjer je bilo vsako drugo zdrav ljenje z železom brezuspešno ali pa malenkostno. Vaše vino, ako sem ga prav rabil, hitrih ia trajnih uspehov tako, da ga toplo priporočam. Dunaj, 6. maja 1909. Dr. IV. Caaeer. Izborno se počutimo če si umijemo glavo z novim preparatom Pixavon. To je lahno tekoče kotranovo milo za umivanje las, kateremu se je odvzel na poseben patentiran način z o perm kotranov duh. Cena steklenici Pixavon, zadostuje za mesece, je K 2*50. Dobi se v vseh tozadevnih prodajaloiczh. V vseh boljših česalnicah umivajo tudi glavo s Pixa.-vonom. MeteorolosiEno porotno. VsiiH w*4 mt)tm Mi-2. S'eis;; zracai tUk 7M*f aU * Cas SUnjc Hro- rz epazo- x \anja ¥ /'»771 Nebo 12. Ž. pop. 732 0 22 1 sr. jvzh. pol oblač 9 9. av. i 733-3 16*7 j sL jzak. 9 13. 7. zj. 732 6 142 brezvetr. oblačno Srednja včerajšnja temperatura 17*3* norm. 15 ć\ Padavina v 24 urah 0 0 mm. Zahvala. Za vse dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti mojega nepozabnega soproga, svaka oziroma očeta, gospoda Ivana Debelaka kakor tudi za časteče spremstvo dragega pokojnika k večnemu počitku izrekam vsem prisrčno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujem slavni požarni brambi in nje načelniku ter slavni mestni godbi. 3089 V Metliki, 13. septembra 1910. Žalujoča vdova Josipina Debelak. Zahvala. Tem potom izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vfem, ki so nam v težkih dneh žalosti povodom bolezni in smrti našega nepozabnega sina, oziroma brata, gospoda Alojzija Petrica abimrijenta kakorkoli izkazali svoje prijateljstvo z zares gr.r.ljivimi izrazi sožalja. V prvi vrsti pa izrekamo gimnazijskemu ravnatelju g. Brezniku, nadalje ge. Appc, Oblakovi in Jacazovi, nadalje gg. tovarišem abiturijentom. sošolcem in pevcem za ganljive žalostinke. časnu duiK>vščini, č. gg. o.o. frančiškanom, nsmiljenim bratom ter vsem udelež-nikom sprevoda še enkrat najprisrčnejšo zahvalo. Kandija, 12. septembra 1910. 3088 Žalujoč: ostali. Petoaolec-ođličnjak Uto instrukcijo pri kaki boljši rodo v ini. Ponudbe na A. S. pri M. Zavrl Streliška ulica Št. 7. 3073 v najem. ^ Radi preselitve na svoje velepo-sestvo oddam dobro vpeljano tTf/Orino in gostilno v Grada en, Bala krajina, z vsemi k tema obrtima spadajočimi prostori v najem. Natančni podatki o prometu in pogoji na razpolago pri JmliJ« MaMltai trwrm ta rele-▼ Trgovina in gostilna v Milini Trsta, v slovenskem okraja mm proda radi bolezni. Tndi se proda 200 hI vina, posebej pivo, pokalke itd. Trgovina je najboljše v PvCam rpeljana. *- -—* j—«— -■apu oooe f na^Laaaan anaVa^nan^ftna a«MUV. 1*1 prvi z pojasnila pri 9087 36 00 w 1 vsake vrste ▼ zabojih od 25 kg naprej. NaroČita oddajam le proti por i rt u (Hnfca it. I, 30S7 stroke L KRAŠOVIC, ŽALEC teli rt topi ti kuharica, z t ribana ▼ -rojem poaiu. Ponudbe se prosi pod tipaj tiiaja", na upravn *tro »Slov Narooaa Tr%€* M amiad, jako dober hiiai čuvaj, lep velik pes 306© bernhardinec pri M. Goga1 j« rr.izarju aa Bleda. Gospodična zmožna slovenske in nemike stenografi e izurjena v strojepisja službe. = ladanje GODI nn s 2 sobama m pntiklmami aa) m trm stranki MM aa 307* posuto« Inteligenten mlad gospod "cent zunanjosti z okrog §0 tiaov lastnega rent ženja v prijaznem kraju Kranjske, se reh v svrho ženitve inStligiatun, iO Jo ki letno in zdravo aaspies. ki tn imela veselje Jo trgovine ta N aiu zamogla s zneskom, ki ga je navesti, uvrSiti već je industrijsko Pto»! se tudi svoje znan zmožnosti in domaće razmere po-a Tajnost zajamčena ia se anonimno ne upošteva Ponudbe ped MSI nT. M\ MeaF v zaprti kuverti č« otanaćc s sliko, ki se di-akartno vrne na Rudo i i Mo=»c, Dnrtai I. Seilerstatte 2 *CJ aa^a HMPJpOkC *na$ JUHlaV^lm^ $*an1 aaaSi ana»ia««^aMan» noditvrđtk* TOME izvoz juKn» oHumpoku Prodajalka izurjena v Špecerijski stroki z večletno prakso ftaJI V ■ laike vstopiti Potzve se r upravmštvu »Slov. Naroda«. 3030 I E 0 Itajtollifl uro sfttBlostl: Ponudbe na: *^ Magovol-»o poslati t^ienogralaAja'* ua upravniataa •Sloven>kera Naroda«. 3005 glefte si ob potrebi stvari za uporabo in za darila vseh vrst noj bogato ilustrirani glavni katalog s 3000 slikami, ki ga Vam poaljtmo C. m k r d-g m docaviteli JA* EOMSAB, Mast *L 951, (Ćeska.) 29» Dijaka rodbin sprejme učiteljski aa mag is Iva a* pove upravnistvo »Slovenskega Naroda«. * an« a onist ali oseba, ki ima proste popoldanske ure aa sprejme za lahko in prijetno službo. ►Slov. Hotel Tratnik itak, srebrn, ruto. ilktijmtfa in Jelku se mi nuna pri H. SUTTNER UuMlana, Mestni tn ur v SvlcL 0LLA je ve£ nego 200Gzdravni-, kov označilo / : ^ a v Ljubljani: s. Blarta. t. Sašaik, Cabriel Piccuh. lefcar-aa/. A. Kaac drujfenja. Aot. Khsper. Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot MfJI hvaliti za »ravno tako dama Nago" llubtrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodajalec zastonj od lasa -ispi O L L A aa Bmnaja O. *X), S7. 100U Avtomobil A osebe se po jako ugodu ceni proda. Več se poizve 1528 v Sp. Šiški 2209 pri Šebeniku. Prvi slovenski izprašani Dragotin Jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1 Tmmtki I K 0 I K 0 (S m m rsj rsi OROSLflU JEZERSER naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel II ili ..Zlata kaplja Ljafcliau. Si. hira cesta itn. 27 v blizini kolodvora. Lepe- zračne sobe. .•• Priznano fina kuhinja, hborie pijače. a.ake cene. Lepi restavracijski prostori in povsem na nova arejei PaaT- velik senčnat vrt. Edino II rt, • zastopstvo znamke i i • aa . I KiNTA i 1*13 s laii $&55122a mm neiik Koncert! : je v teku m trptžncs 1 nedosežno t I kolo sedanjosti. 1053 | j Zaloga Puchovih koles, j • Kolesa sprejema ¥ napravo, ema]- • ! Uranie in ponihljanje ter j j izposojevanje koles* j £aena, soltina m cena izvršitev. EŠ) [51 m i modno trgovino Karla Recftncselno f na Mestnem trgu w | ■ o ho z»1cž 1 popolnoma z noTim blagom. — Blago, ki je ostalo g 4« iz prei-n^e zaloge, se prodaja po zelo nizkih cenah, na kar se ja opozarjajo osobito p. n. JiTilje. Blago bo vedno najboljše, cene pa najniže. ja| 1 tii *a današnjem občnem zboru ustanovljena 5*55 f%>*#$ 1 j Karel Čamernik j ;£jnbrj;na, Dunajska cesta 9. j j Ceniki zastonj in franko. ' Šolske za vse šole v najnovejših predpisanih izdajah ter ss vse šolske potrebščine v najboljši kake vesti priporeča pc zmernih cenah L. ^OHOEIfTHBt v Ljubljani, Praiiva ilica it.) (pkIiijk Jdif Mttel. izplačuje se proti vročenju pristojnih kuponov, pri naših blagajnah i Solino, Frosi|o]o¥a in Ljubljani, nadalje pri Češki hanki v Pragi, Praški avemj banki t Pragi, in nje podružnicah v Kolina, Olo-muca ia L^ovn, ▼ kranilnlci kral. mesta Eo!ina9 v menjalnici Ia i ^ 51 t. v1 • aln4. r-i ▼ Prostiejo^a in pri Ljabijanski kreditni banki v L*nfei]an!. 3036 Kolin, 8. septembra 1910. Kollnska igrana ia U ilrif, kupecky podnik akciovy. Čenek Erička, predsednik upravnega sveta. Kcjioaraa ia irgevioa; muzikaHiami Kuniin i uiiEH v Ljubljani, na Kongresnem trgu 2 priporoma svojo iay popolno zalogo -in vseh ca tukajšnjih in zunanjih uciliŠčih uvedenih učnih knjig v predpisanih nakladah po najnižjih cenah. Zaznamki učnih knjig se oddajajo zastonj. malte? i M In paafajtjo s« tudi priva-pncmaai jO* * wraaa F aeaafln ta ajairlm jezan. MP/ ;i ' le aCcaci tz ic — lamanrarjr pojasnila ta« 64 00