Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 1ZO Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din
celolemo v Jugo-slavlfl 1Z0 Din. za inozemstvo 140 D
S£0VEMEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l stolp, pelll-vrslo mali oglasi po 1'30 in2D,več|l oglasi nad 43 nun vUUne po Din 2-30, vellld po 3 ln 4 Din, v uredniškem <lelu vrstica po 10 Din o Pn večjem a
Izide ob 4 zjutraj
razen pondelJka ln dneva po prazniku
OrednUlno /e v Kopitarjevi ulici it. 6lili Rokopisi se ne vraCafo, oefrnnklrana pisma se nc apretema/o - Uredništva telefon St. 20S0, upravnlStva St. 232»
Uprava le v Kopitarjevi ul.it. ti ^ Čekovni račun: C/ublJana Štev. 10.6S0 ln 10.349 »a Inserate, SarafevoSt.7363. Zagreb St. 39.011. Vraga ln Duna/ S/. 24.797
Več samozavesti
Vlogo, ki jo je imela v avstrijski dobi dunajska »Neue Freie Presse«, bi pri nas rado igralo »Jutro«. Demokratje so itak direktni idejni potomci nemškega meščanskega svobodomiselstva, katerega se niso nikoli otresli. Vsa njihova miselnost, ves način boja je tisti kot so se ga naučili v stari Avstriji. Zato tudi njih glavno glasilo stopa po potih judovske žurnalistike. Cinično je slovensko takozvano »napredno-: časopisje smešilo in smeši vse, kar je krščanskega. Nobene verske resnice ni, da je ne bi ob eni ali drugi priliki oblatilo to časopisje. Kar se zgodi po širnem svetu, vse se tolmači v proticerkvenem smislu. Naj omenimo le na zadnje dogodke v Mehiki, ko je ta tisk s takim poudarkom prinesel vest, da so zapleteni v umor predsednika Obregona cerkveni dostojanstveniki. In dokaz? »Baje« so našli pri napadalcu rožni venec. To zadostuje takemu listu. Ne vpraša niti tega, če ni morda cela zgodba o rožnem vencu samo izmišljotina. Namen tega časopisja je boj proti katoličanstvu. Da se ta boj maskira in zakrije, vpijejo zraven o »kle-rikalizmu«, katerega pojem pa iz previdnosti nikoli nočejo določno definirati, kar jim omogoča pri nevednih v kalnem ribariti. Druga značilnost pisave judovsko mislečega tiska našega svobodomiselstva je silna predrznost pri izbiri sredstev. Iz zadnjih dni je tak značilen zgled židovske predrznosti napad na župnika v^Retečah. »Slov. Narod« zapiše brez vsakega dokaza in kot se je kasneje pokazalo sploh brez pametnega povoda o tamkajšnjem^ župniku: »Toda gospod pozna očividno Kristusov nauk o ljubezni do bližnjega samo na jeziku. Tu bi bilo župnikovo delovanje umestno, toda njegovo srce ne pozna krščanskega usmiljenja.« Tisoči bero tak napad in si ustvarjajo sodbo o krščanski duhovščini. In vendar ni bilo, kot se je izkazalo, na župniku niti sence pogreške o tej zadevi. Prav taka je z napadom na dr. Kulovca in Sinodeja, češ da kot duhovnika nista umirajočim radičev-cem prihitela na pomoč v zadnji uri. Vsak ve, da sta bila navzoča dva duhovnika, Radičeva tovariša, in da bi nihče naših ne mogel blizu brez volje radičevcev, toda ta tisk računa: Obrekuj, nekaj bo že ostalo. Nekaj omejenih bralcev se bo le zgražalo nad duhovnikom-poslancem. Pri tem gre predrznež tako daleč, da podtakne tak dopis duhovniku, češ, tudi duhovniki obsojajo slovenske poslance. Zgodi se pri tem obrekovalcu nesreča, da piše o >vesoljni odvezi« kot da sta bila ranjka ra-dičevca tretjerednika. Pa to ga ne ustraši. Vse izrabijo, da bi ljudi zbegali in zaslepili.
Židovski značaj tega tiska se zlasti jasuo vidi iz stališča teh ljudi do narodnosti. Kako so vpili včasih oživijo slovenski narod«, kako hitro so ga po prevratu zamenjali za ubogo podrejeno »pleme«. Ko jim je prišlo prav, so bili naenkrat iz Jugoslovenov zopet Slovenci. Prav sedaj pa se znova upajo blatiti vse kar je slovenskega. Naš narod bi naenkrat radi vpregli v hrvatski voz. Na voditelja Slovencev pljujejo, da se prikupijo voditelju I-lrvatov. Kaj jim mar slovenstvo, samo da ubijejo veljavo slovenskega voditelja. Koliko Hrvatov je nezadovoljnih z Radičem, toda naj bi tam kak list pisal tako o Radiču kot »Jutro« o Korošcu, kaj bi reklo tamkaj javno mnenje. Pri nas si upa ob naši slovenski potrpežljivosti judovski učenec vse.
Podlost, s katero se slovenskemu voditelju očita odgovornost za umore, je strašen, ker škoduje vsej naši narodni vzgoji. Vedno smo bili Slovenci razbiti, razdeljeni, tako malo je v nas zavesti skupnosti, pa na vse to slovensko pisano časopisje zastopstvo tega naroda smeši,, blati, ponižuje in mu očita zlo-činstvo. Kako naj potem Slovenec ljubi in spoštuje svoj narod? Kako si upa bralec in zlasti naročnik takega lista še reči, da mu je kaj za slovenstvo. Treba bo stopiti še odločen korak naprej in tem ljudem pri vseh narodnih podjetjih zaklicati: Roke proč!
Židovska umazanost, ki se drži tega tiska, rodi tudi dejansko žalostne sadove. Kdor pozna Slovenijo, ve, da je največ surovosti, pobojev in pijančevanja lam, kjer se šopirita po deželi »Domovina« in »Kmetski list«. Zgledov si vsak sam lahko nabere. Kako naj ludi vpliva blažilno na priprostega človeka, če vidi, kako se v tem tisku blati vse, kar je sveto, če vidi la žiu obrekovanje, če vidi, kako se poveličujejo umori in uboji. Spomnimo na Trbovlje! Prav laka je tudi z »Jutrom«. Delavec z Jesenic nam piše, da je polovice razdorov v tamkajšnji tovarni, polovice prepirov med tamkajšnimi delavci krivo »Jutro«. Zakaj to neprestano sumniči, obrekuje
Danes ali filtri nooa olada
Dela se na parlamentarni rešitvi krize Hadžič le posvetovanja končal - Cetverna koalicija drži trdno skupaj - Z Radičem in Pribičevičem pogajanja niso mogoča • , Jutrove" fantazije o dr. Pitamicu
r Belgrad, 21. julija. (Tel. »Slov.«) »Bližamo se koncu, oilločitev pa pade čez dan ali dva. Kakšna bo ta odločitev, tega vam seveda ne morem povedati«, tako je po današnjem posvetovanju izjavil mandatar krone, general Hadžič. Kakor se vidi iz njegove izjave, je v glavnem dokončal, svoje razgovore. Njegova poizvedovanja po razpoloženju posameznih krajev in njih zastopnikov ter posameznih pokrajin so bila zelo dolga, temeljita in vsestranska. General Hadžič ima 3"daj popolnoma čisto sitnarijo in jasno sliko, in od njega jc odvisno, ali sestavi nevtralno vlado ali ne. Tekom posvetovanj, ki jih je Imel danes, se je ponovno konstatiralo, da so kandidati iz hrvaških pokrnjin proti nevtralni vladi, ki bi delala v skupščini. To svoje naziranje so danes omen;:eni \iudidati na skupni konfercnci z generalom Hadžičem ponovno potrdili. V nasprotju s tem pa je mišljenje naših najmero-dajnejših diplomatov in državnikov, po katerem je brez dvoma potrebno, da skupščina dela. Po mišljenju politikov se tudi v inozemstvu misli, da bi bilo potrebno rešitev speljati na parlamentarna tla. S tem v zvezi se mnogo govori o prihodu Aee St a n o j e v i č a v Belgrad. Prišel je snofi in se takoj prijavil za avdienco. Radi njegovega prihoda se v nekaterih krogih misli, da bo on pozvan, da v slučaju, re general Hadžič s sestavo vlade ne bi uspel, prevzame vodilno vlogo pri sestavi bodoče parlamentarne vlade. Delajo se najrazličnejše kombinacije, ki pit so večinoma le plod živahne fantazije. Kar se tiče če-tverne koalicije je opažati v poslednjem času živahno konferiranje meri voditelji koalira-nih strank. Tudi danes so se vršile konference med notranj. ministrom dr. Korošcem, predsednikom vlade Veljo V u k i č. e v i Č c min Ljubo Davidovičem, trgovinskim ministrom dr. S p ah o m in zunanjim ministrom dr. Vojo M a r i n k o v i č e m. Kakor smo zvedeli, se je na tej konferenci konstatiralo popolno soglasje iu je prevladovalo mnenje, da mora koalicija štirih strank ostati r vsakem slučaju kompaktna. To mišljenje prevladuje tudi v krogu onih poslancev, ki se nahajajo v Belgradu. f'etverna koalicija je (laues bolj kompaktna kakor kedaj poprej, in intrige, ki so jih kovali v poslednjem času ljudje od KDK, niso imele nobenega uspeha.
V političnih krogih sc veliko komentirajo izjave Stjepaua Radiča. njegovi članki v »Narodnem valu« iu pisanje zagrebškega časopisja sploh. Intrasigentno stališče, ki ga zavzema S t je pan Radič, obsojajo tukajšnji kro^i, ker nam tako pisanje voditelja največje hrv. stranke ne more prinesti prav nobene koristi; nejasnosti v Radifevih izjavah pa tmli ne morejo prinesti prav nobene koristi za razjasnitev kritičnega položaja, ker sc Radič izraža teko neodločno in tajinstveno, da so vsaka pogajanja t njim nemogoča. Dokler KDK ne formulira točno svojih želja in zahtev, tako dolgo je vsako pogajanje i njenimi predstavniki izključeno. Pogajanja na podlagi fanatičnih izjav Radifevih in Pribifcvičevih, ki so polne napadov, pa ne M vodila do sporazuma v pogledu naše notranje politike.
r Belgrad, 21. julija. (Tel. »Slov.«) General Hadžič je danes dopoldne imel najprej dolg sestanek z vseučiliškim profesorjem dr. Pi t a m i <• e m . ki je obvestil generala Hadžiča o svojih vtisih iz Londona, odkoder je §?1« včeraj prišel. (»Jutro« je že pred dnevi poročalo, da je dr. Pitamic prispel v Belgrad in prineslo celo njegovo izjavo, da ue more vstopiti v vlado, rločini je v resnici dr. Pitamic Sele včeraj dospel v Belgrad. Iz tega se vidi koliko je dati na »Jutrove« vesti, ki so skovane na isti način, kakor ta.) Dr. Pitamic ni dal časnikarjem nobene iziave, pač pa je dejal: \ Vi itak več veste, kakor jaz: tekom celega tedna sem fital v časopisju svoje izjave o tem, kako mislim o položaju«, in se je nasmehnil. Po tem sestanku je geueral Hadžič sprejel vse hrvaške kandidate, nato pa se je odpeljal na dvor, kjer je ostal v daljši avdienci. Kralj je sprejel nadalje tudi finančnega ministra dr. Bogdana Markoviča v daljši avdienci.
Predsednik nar. skupščine zavrača natoteevan a St. Radiča
r Belgrad, 21. jul. (Tel. »Slov.«) Predsednik narodne skupščine je povodom Radičevih napadov na svojo osebo dal sledečo izjavo: 'Kot predsednik skupščine se mhotel počakati konca krize, da vidimo, ali se bo vršila skupščinska seja, na kateri bi se lahko obsodil zločin Puniše Račiča. Zato nisem smatral za potrebno, dajati posebnih izjav, dasiravno je radikalni klub, katerega član sem tudi jaz, zločin odločno obsodil. Povodom govora g. Radiča, v katerem je dejal, da sem jaz poslal Punišo Račiča na govorniško tribuno, izjavljam, da je to absolutna neresnica. Odhajajoč iz klopi je Puniša Račič gledal v mene, hoteč mi nekaj reči in šel k tribuni. Počakal sem, da slišim, kaj hoče povedati. Ko sera čul, da hoče zadoščenja za žalitve, sem z ozirom na to, ker nisem vede! kdo in s čim ga je razžalil, in tega v velikem nemiru nisem slišal, sem takoj prekinil sejo, kakor predsednik v takem slučaju vedno tudi dela.«
in laže. Tisti, ki imajo to »Jutro«, čutijo, da imajo neko prednost in so predrzni. Drugi se po pravici branijo. Razdor med delavstvom raste, smisel za skupnost se uničuje. Dobiček lega razdiralnega dela gotovo ni na strani delavstva. Toda tak list prija mnogim izprijenim in ti so potem njegovi razširjevalci.
Zadnji dogodki so razgalili vso brezmejno propalost slovenskega svobodomiselnega tiska. Mnogim so padle luskine z oči, da jasno vidijo in da so se postavili v bran. Kdor čuti krščansko in slovensko, mora v boj za očišče-uje našega javnega mnenja, ki ga je tako zastrupilo to protislovensko časopisje. Treba je več odločnosti. Ali naj pustimo, da se okužijo naše družine, da preide strup tega tiska na otroke? Ali naj se pusti tak list v roke mladini, da se nauči iz njega surovosti in neznačajnosti? Ali bomo pustili, da ga naroča katerakoli družina, ki hoče biti krščanska in poštena. Več doslednosti v uaše javno mišljenje.
O atentatu na Žiko Laz!ča
r Belgrad, 21. julija. (Tel. -Slov.) Uradno sc objavlja: »Sofijski listi prinašajo vesti, da je atentator na šefa javne varnosti Žiko Laziča pustil v Sofiji več pisem oblasti kraljevine SHS. Manever je prozoren. Atentator je po naredbi izvršil atentat in še lahko napisal vse, kar mu je komite zapovedal napisati. Če taki lastnoročni dokumenti atentatorja obstojajo, je to samo dokaz več, da ta atentat ni oseben čin atentatorja, marveč, da je v tujini organiziran in pripravljen.-
Komemoracue za Draškovičem
r Belgrad, 21. julija. (Tel. »Slov.«) Na današnji dan pred šestimi leti je bil v Delnicah na Hrvaškem, kjer se je zdravil, ubit eden največjih srbskih državnikov, bivši minister Milorad Dra-škovič. Povodom te obletnice so se v Belgradu, kakor tudi po vseh večjih krajili Srbije, vršile svečane komemoracije v čast tega velikana. Posebno v Belgradu je bila svečanost zelo lepa iu so se je udeležili vsi aktivni ministri in številni poslanci.
Radič prestavlja ..angleške" članke
(i Zagreb, 21. jul. (Tel. »Slov.«) Danes je ponovno izšla posebna izdaja »Narodnega vala«, v katerem Radič prevaja članek, ki ga je prinesel »Manchester Guardian« dne 14 L m. Ta članek konstatira, da je bil umor izvršen v narodni skupščini, dasi je bil izzvan z velikimi razžalitvami. Vpraša se, ali po tem dogodku more še kaj približati Hrvate in Srbijance. Na to odgovarja, da vlada ne more uičesar več storiti. Da v Jugoslaviji ni nastala državljanska vojna, se je zahvaliti samo pomirljivosti Stjepaua Radiča in kralja. Članek ugotavlja, da Hrvati zahtevajo razpust današnje narodne skupščine in revizijo ustave, da bi država bila razdeljena na take oblasti, v katerih bi bile finance in uprava samostojne, skupne bi bile samo vojske in zunanja politika. »Mancliester Guardian po Radiču ugotavlja, da so to minimalne zahteve Hrvatov, da pa so Srbijanci to odklonili in da je bodočnost Jugoslavije popolnoma temna. Na koncu citira Radič ta članek, ki pravi, da je borba v naši državi borba med hrvatsko federativno demokracijo in srbskim nasilnim nacionalizmom. Potem Radič komentira ta članek in pravi: Od srbijanske cincarije je Evropa doživela marsikaj, tega pa še ne, ker to ni poseben slučaj, kakor čitamo v tem članku, ker to ni navaden balkanski poskus, temveč spopad med evropsko in balkansko fronto, spopad med federativno demokracijo in uasilno ejnearsko centralizacijo. To svet vedno bolj spoznava, kakor tudi vzroke in posledice tega spopada. Naša sloga in moč nam bo ona moralna pomoč, ki bo v tej borbi pomagala, da bo zmaga na naši, hrvatski strani.
Zagrebške kombinacije
č Zagreb, 21. jul. (Tel. »Slov.«) Snoči se ju v vseli zagrebških političnih krogih smatralo, da je misija generala Hadžiča končana, da se mu ni posrečilo in da bo danes podal ostavko. Danes pa se sodi, da se je položaj popolnoma spremenil in da bo general Hadžič sestavil volivno nevtralno vlado. Smatra se, da je lak položaj nastal po avdiencah Ace Stanojeviča in našega poslanika v Londonu Gjuriča, ki da sta svetovala, da naj se na vsak način gre na roko KDK iu da bo general Hadžič sestavil tako vlado. »Obzor< piše danes v svojem članku, naslovljenem freokretu«, da bo general Hadžič poskušal, vplivati na KDK, da tudi ona vstopi v parlament, katerega poslovanje bi bilo zelo kratko. V narodni skupščini ne bi prišle ua vrsto nettunske konvencije in zakon o stabilizaciji, temveč samo zakon o izenačenju'davčnih stopenj v preean-skih krajih. Misli se, da KDK ne bi mogla odreči takega sodelovanja, ker bi sicer zanemarjala ravno interese prečanskih krajev. : Obzor dalje misli, če bi KDK tega ne hotela storiti, da bo general Hadžič poleni sestavil čisto volivno vlado.
Revolucija v Portugalski
v Hendayc, 21. jul. (Tel. -Slov.«) Na Portugalskem je zopet enkrat revolucija. Poročila iz glavnega mesta govore o resnem pokretu in da se je, streljalo ludi s topovi. V Lisboni je proglašeno obsedno stanje. Ulice so od 10 zvečer dalje izpraznjene.
Pa tudi več samozavesti. Žalostno je, kako se dajo vplivali ljudje, ki so sicer dobri, po nasprotnem lažnem mnenju. Bere dvakrat, trikrat in ne verjame. Bere deset, dvajsetkrat, pa se ga končno prime. Zmanjka samostojne sodbe. Drugi spet so preboječi, premehki. To je tolikokrat napaka ravno dobrosrčnih, poštenih ljudi. Sam ostane pošten, pusti pa, da se v njegovi okolici širi strup, ki bo morda prav njegovim otrokom smrtonosen.
Boj, ki smo ga začeli proti demokratskemu tisku, je boj za poštenje v javnosti, boj proti krivičnosfi, proti nemorali, ki jo širi ta tisk. Obenem je to boj zdravega slovenskega naroda, da izloči, kar je gnilega, kar je okuženega in da zavaruje zdrave del pred obolenjem. Vso pošteno slovensko javnost, tudi tiste, ki nn stoje izrazito v naših vrstah, pa vendar hočejo svojemu narodu dobro, vse kličemo, da se nam pridružijo v tem boju. Svojega naroda ne prepustimo židovskemu vplivu.
v Pariz, 21. j.ul. (Tel. Slov.«) Zdravniška preiskava trupla bankirja Lowensteina je ! pokazala, da ni zanesljivih znakov o nasilni smrti bankirja. Na Iruplu je sicer mnogo poškodb: na lobanji, zlomljena so vsa rebra in hrbtenica, kolki in obe nogi. Razen tega ia poškodovanih tudi mnogo mišic, ria se pa skle-I pati, da je Lovvensteiu še živel, ko je zadel na vodo. Truplo bodo prepeljali v Bruselj. Tam bodo še enkrat niikroskopično preiskali obisti, da se ugotovi, ali ni bil zastrupljen.
Pangaios hoče pfačo
v Atene, 21. jul. (Tel. -■Slov.«) »Katinerl-ui« piše. dn bo general Pangalos tožil drža-| vo, ker se mu od dneva, ko je bil aretiran, ni izplačala njegova plača kot predsedniku j republike. Pangalos trdi, da je bila njegova izvolitev zakonita.
Okoli m-le antante
v Praga, 21. ju!. (Te!. Slov.') Po!e!» okoli držav Male antante, ki ga bo letos priredil češkoslovaški Aero-klub, se bo udele-! žilo 23 letal, in sicer 6 iz Jugoslavije, 5 iz Romunije, 6 iz Poljske in 6 iz Češkoslovaške.
Mariborska oblastna skupščina.
Maribor, 21. jul. 1928.
Pred sejo se je sestal klub obl. poslancev SLS h kratki seji, nakar je predsednik dr. Leskovar otvoril ob 8 skupščino ter ugotovil sklepčnost. Besedo dobi oblastni poslanec Stabej, ki poroča o uredbi, s katero se izpreminjajo določila zakona z dne 14. junija 1866 staj. dež. zakonika št. 19 o sestavi, volivnem redu in konstituiranju
okrajnih zastopov
in okrajnih odborov. Na podlagi okvirnega zakona iz 1. 1862 je štaj. dež. zbor sklenil 1. 1866 zakon o okrajnih zastopih kot vmesne instance med občinami in deželnim zborom. Pokazalo se je, da je delovanje okrajnih zastopov zelo blagodejno za ljudstvo in da je to močan organ ljudske samouprave. Danes imamo v naši mariborski oblasti 18 okrajnih zastopov, ki jim pa načelujejo gerenti s sosveti. Pokazala se je potreba, da se omenjeni zakon sedaj izr premeni, da pridemo do rednega upravljanja teh institucij. Ker je želeti, da se te institucije obnovijo z rednimi volitvami, in da se tem samoupravnim organom zajamči mirno nemoteno delo, je oblastni odbor bil mnenja, da se s sprejetjem predložene uredbe napravi konec dosedanjemu prehodnemu stanju.
Prve volitve v okrajue zastope v smislu te uredbe razpiše veliki župan mariborske oblasti na predlog obl. odbora in to najkasneje do 1. novembra 1928. Izvršijo pa volitve gerenti s sodelovanjem sosvetov.
Pri generalni debati pozdravlja poslanec Petovar omenjeno uredbo, ker bomo z njenim sprejetjem vendar enkrat prišli do rednega samoupravnega dela. Izjavi, da L>o glasoval za uredbo; v istem smislu poda izjavo tudi poslanec Grčar. Uredba se nato sprejme soglasno in v nespremenjeni obliki.
Poslanec Štabej referira nato o osnutku uredbe, s katero se v celoti razveljavlja dež. zakon z dne 5. junija 1876, štaj. dež. zakonik št 24 glede ustanovitve
deželnega šolskega zakona
za bivšo vojvodino Štajersko.
Referent poroča:
Državna uprava (delegacija min. financ) pobira še danes 7 odstotni šolski prispevek, ki ga plačujejo okrajni zastopi po točki 5. dež. zak. štajerskega z dne 5. jun. 1876. Oblastni odbor se je ponovno že obrnil na min. financ, da bi se prihodi iz tega vira odstopili oblasti. Ministrstvo financ pa je sporočilo, da nam iz tega naslova pobranih zneskov ne more odstopiti. Ti prispevki znašajo skupno do danes 1^821.522 Din. Ker torej ni izgleda, da bi nam državna uprava odstopila ta dohodni vir in na drugi strani tudi ni državna uprava voljna prenehati s pobiranjem omenjenega prispevka. je mnenja, da se zahteva da rešiti najenostavneje na ta način, da se ukine dež. zakon, s katerim je odrejeno pobiranje 7 odstotnega šolskega prispevka. Ker dež. šolski sklad v območju marib. oblasti ne obstoja več in je sam ob sebi prenehal, je povsem naravno in logično, da se tozadevna uredha razveljavi.
Njena uredba se je sprejela z vsemi glasovi proti glasu poslanca Moderndorferja.
Sledi poročilo obL poslanca dr. Ogrizeka o osnutku uredbe
glede regulacije Savinje
fn pritokov v območju Celja in okolice. Referent omenja, da je za to regulacijo na razpo-polago državna dotacija v znesku 400.000 dinarjev, in zinesek pol milijona Din, ki ga predvideva oblastni proračun, v kolikor ni ta znesek že izčrpan pri regulacijskih delih Hudinje. Tudi celjska ot>čina je v to svrho prispevala na svoji seji z dne 11. jun. t. 1. vsoto 1,500.000 dinarjev ter je voljna prispevati še večji znesek. Zneski celjske mestne občine pa se bodo morali vpoštevati takrat, ko se bo določeval ključ, po katerem bodo morale občine prispevali za izvedbo tega velikega regulacijskega programa.
Se sprejme soglasno.
Istočasno se je sprejela resolucija dr. Ogrizka, ki se glasi v tem smislu, da se oblastnemu odboru naroča, da začne čim preje z regulacijo Savinje in sicer tam, kjer jc regulacija najnujnejša.
Oblastna hranilnica, denarni zavod i.iariborske oblasti s sedežem v Mariboru
Poroča oblastni poslanec dr. Ogrizek. Naglasa veliko potrebo oblastnega denarnega zavoda. V tem oziru so se vodila pogajanja z okrajnimi zastopi v Šmarju pri Jelšah, Šoštanju, Gornjem gradu, Sevnici in Vranskem glede tega, da se .Tužnoštajersktv hranilnica v Celju prelevi v denarni zavod mariborske oblasti. Omenjeni okrajni zastopi so tudi sami interesirani na izvedbi tega načrta. Centrala oblastnega denarnega zavoda bi bala v Mariboru, v Celju pa podružnica. Poudarja, da se Južnoštajerska hranilnica v Celju nahaja v zelo ugodnem stanju.
Po poročilu se v celem obsegu osvoji vsebina uredbe ljubljanske skupščine o pravilniku m oblastni denarni zavod, imenovan Kranjska hranilnica, za istotak zavod mari-
borske oblasti 7, nekaterimi spremembami glede naslova zavoda in pa z dodatkom v g 26 točka 2, da voli upravni odbor obl. skupščina po čistem proporcu.
Po poročilu dr. Ogrizka izjavi poslanec Petovar, da bo glasoval za uredbo, ker je večina pokazala svoje koncilijantno stališče napram opoziciji s tem, da je pristala na predlog čistega proporca pri volitvah v upravni odbor. Tudi poslanec Grčar je izjavil, da bo glasoval za uredbo, nakar je bila soglasno sprejeta.
Uredba se sprejme soglasno i'1 sicer z 2 resolucijama, ki ju je predlagal obL poslanec
dr. Ogrizek:
1.	Oblastni odbor se pooblašča, da pre-stilizira ljubljansko uredbo v kolikor nasprotuje tem sklepom;
2.	Oblastni odbor se pooblašča, da se pogodi z Južnoštajersko hranilnico v Celju oz. s prizadetimi petimi okrajnimi zastopi, da prevzame zavod kot oblastni denarni zavod.
Pogoji prevzema pa morajo biti najmanj i taki, da dobi oblast po pridržku delnega premoženja za prizedete okrajne zastope najmanj aktivno premoženjsko stanje.
Naio se je odobril sklep, s katerim je bil imenovan Franc Božič za arhivnega uradnika pri komisarju za agrarne operacije.
Sloili poročilo obl. poslanca Miihleisna glede akcije nemškega političnega in gospodarskega društva za
carine prost izvoz vina
ki se pridela v 10 kilometerskem obmejnem pasu, v Nemško Avstrijo. Poroča, da je omenjeno drušlvo poslalo že tozadevno spomenico oblastnemu odboru, min trgovine v Belgradu in zbornici za trgovino in obrt v Ljubljani. Navezali so se tudi stiki s prizadetimi krogi v Nemški Avstriji ter z gostilničarsko zadrugo v Gradcu. Za naše prebivalstvo je zadeva velikega pomena, ker se v leni obmejnem pasu pridela 81.000 hI vina (izvaža pa se 50.000 hI!). Po poročilu g. poslanca dr. Miihleisna in tozadevnem dodatnem predlogu posl. peto-varja, da se naj ta akcija vrši v sporazumu z vinarskim društvom, se sprejme sledeča resolucija:
Oblastnemu odboru se priporoča, da podpre akcijo za varine prost izvoz vina, ki se pridela v 10 km obmejnem pasu v Nemško Avstrijo z vso energijo.
Skupščina se je nato ob pol 10 prekinila za pol ure, nakar se je vršila še seja finančnega odseka radi razprave o nekaterih jj*^-. logih. Po seji finančnega odseka por<?Ča načni odsek obl. odborntk dr. Veble. Gitfftu-i o katastrofalni vremenski'nesreči, ki je'yaaela Slovensko Krajino dne 5. junija 1928. Po \irad-nih podatkih znaša celokupna
škoda 26 milijonov dinarjev
Nesreča je tem večja, ker so ravno ti kraji mnogo trpeli radi metuljavosti in pa ker je nastopila nesreča tik pred žetvijo. Zato stavi v imenu oblastnega odbora sledeča predloga za nujno pomoč po toči poškodovanim v Slovenski Krajini.
Nujno je potrebno, da se prebivalstvu v Prekmurju, ki ga je zadela elementarna katastrofa dne 5. junija 1928 omogoči dvoje:
1.	da se mu nudi prilika, da kupi za setev v jeseni semensko seme,
2.	da se mu omogoči preživeti se do prihodnje žetve.
ad 1. za setev je potrebno okoli 40 vagonov pšenice in 20 vagonov rži. To bi stalo okoli 2 milijona dinarjev. Spričo dejstva, da oblast nima na razpolago zadostnih sredstev, da bi sama priskočila tem krajem na pomoč in ker več ali manj mora po možnostih nezgodo trpeti dotičnik, ki ga je zadela, a so drugi faktorji dolžni pomagati mu po svojih močeh iz te nezgode, se stavi sledeči predlog.
Prebivalcem, prizadetim po elementarni nezgodi v Prekmurju v občinah Novi Beznovci, Stari Beznovci, Brezovci, Cankova, Domajinci, Ger-linci, Gornji Črnci, Gorica, Krašče, Lemerje, Mar-kiševci, Martjanci, Moravci, Nemčavci, Pučovci, Predanovci, Strukovci, Skakovci, Nemčavci, To-polovci, Pužavci, Vadarci, Zenkovci, naj se da možnost, da kupijo semensko seme in sicer pšenico in rž. V to svrho se naj angažira semeno-gojska postaja v Beltincih in kmetijska šola v Rakičanu. Oblastni odbor naj nakupi za to potrebno seme in ga naj da prizadetim na razpolago in sicer na ta način, da bodo oni posestniki, ne morejo plačati semena v gotovini, podpisali zadolžnico, s katero se zavezujejo plačati kupnino za seme v petletnih obrokih, med tem časom pa plačevati največ 6 odstotkov obresti. Razliko med obrestno mero trpi mariborska oblast.
ad 2. Oblastnemu odboru se naroča, da glede preživeža čez zimo uvede radi nakupa živeža slično akcijo. Za to potrošena vsota ne sme presegati treh milijonov dinarjev. Mariborska oblast trpi razliko obresti preko 6 odstotkov.
K predlogoma je govorilo več poslancev. Poslanec Osterc (SLS) poudarja, da je pomoč nujno potrebna, ker nimajo ljudje živeža. Prosi oblastni odbor, naj 3tori čimpreje vse potrebne korake, da dobijo prebivalci živež in seme. V istem smislu govori tudi poslanec Litrop (SLS). Poslanec Rajh (SLS) pa naglasa, da bi se nudila pomoč pravočasno, hitro in najcenejše. V tem oziru predlaga, da naj stopi oblastni odbor v stik z žuoanstvi
murskega polja, kjer se letos obeta precej dobra letina, da se tako lahko dobi najbližja in najcenejša pomoč.
Predloga oblastnega cclbora se nato sprejmeta skupno z resolucijo, ki jo predlaga obl. odbornik dr. Veble, da se obl. odboru naroča, da predloži do prihodnjega zasedanja osnutek uredbe o osnovanju bednostnega fonda in da se naj že obstoječi bednostni fond pri velikem županstvu prevzame.
Nato slede še
poročila posameznih odsekov
Za kmetijski odsek poroča poslanec Janže-
kovič (SLS). Priporoča poslancem, naj poučijo ljudi o tem, da ne naslavljajo tozadevnih prošenj na oblastno skupščino, ampak na oblastni odbor. Poročilo se nanaša na več predlogov poslanca Rajha, Pirnata in tov. glede brezobrestnega posojila za obnovo vinogradov, prispevkov okrajnim zastopan za živinozdravnike, proučitve stanja govedoreje v ljutomerskem okraju itd,
Za soc. polit, odsek poroča obl. poslanec g. dekan Sagaj. Govori o osnutku uredbe o oblastni zaščiti dece in mladine, ki jo je že sprejel soc. politični odsek z nekaterimi majhnimi spremembami in ki se preda sedaj uredbodajnemu odseku. Oblastni odbor pa naj pripravi tozadeven statističen material in vnese v proračun tozadevno postavko. Obenem stavi poročevalec predlog, da se pooblašča oblastni odbor, da sme izvršiti vse nebistvene popravke, ki bi se izkazali pred objavo uredbe za potrebne. — Nato sledi poročilo o več predlogih posredovalnega značaja, ki se večinoma odstopijo obl. odboru. Pri tej priliki je obl. odbornik Kngovnik temeljito obračunal z metodami posl. Mčderndorferja, ki v javnosti razglaša,
v Pariz, 21. jul. (Tel. »Slov.«) Kellogova pogodba bo podpisana v Parizu bržkone dne 28. avgusta. Pri tej priliki se bodo sestali v Parizu Kellog in vsi zunanji ministri evropskih držav. Ceremonija podpisa se bo izvršila z največjo slovesnostjo. Pri tej priliki bo nemški .zunanji minister dr. Stresemann po vojni prvič zopet v Parizu.
v Praga, 21. julija. (Tel. »Slov.«) Češkoslovaška vlada je danes izročila ameriškemu poslaniku odgovor na Kellogovo noto. Odgovor obsega pet točk in izreka zahvalo češkoslovaške vlade za povabilo, da podpiSe akt tudi Češkoslovaška. Dr. Beneš je izjavil, da je, bila Češkoslovaška vedno pripravljena, pridružiti se podjetju, ki bo pomenilo spominski kamen v svetovni zgodovini po vojni. On sam je v mnogih pogajanjih z Ameriko, Francijo
v Moskva, 21. jul. (Tel. »Slov.«) Kakor se poroča iz Rima, bodo postavili generala Nobila, ko se vrne v Rim, pred vojno sodiiče, ker je kot komandant odgovoren za izgubo zrakoplova. Najbrže sc bo preiskava razširila tudi na to, zakaj je bil Nobile prknoran prvi odstraniti se od svoje skupine.
v Stockholm, 21. jul. (Tel. »Slov.«) Nobile je danes nastopil svoje potovanje v Rim čez Narvik in Stockholm. Švedska vlada je svojo pomožno ekspedicijo definitivno odpo-klicala s Spitzbergov, tako da torej ne bo predlaganega skupnega delovanja med »Kra-sinom« in švedsko ekspedicijo.
v Moskva, 21. jul. (Tel. »Slov.«) Sodi se, da bo mogel »Krasin« tekom štirinajst dni nanovo odpluti v severne kraie, da išče Amundsena, ker bodo v tem času dovršena popravila na ladijskem vijaku in krmilu.
v Dunaj, 21. jul. (Tel. »Slov.«) »Krasin« brzojavlja brezžično: »Profesor Behounek je poročal vašemu dopisniku o tem, kaj je doživel po katastrofi »Italie«. Življenje v rdečem šotoru je bilo zelo enolično. Kolikor se jc tudi trudil radiotelegrafist, se njegove brzojavke niso mogle sprejemati. Zato so bili silno de-
Morilec Obregona pred
s^diščemi
v Newyork, 21. jul. (Tel. »Slov.«) Proti morilcu predsednika Obregona Toralu bo vodilo javno razpravo civilno sodišče v Mexico City, ki je danes izdalo objavo, da morilec ne bo sojen po prekem sodu.
Za Veliko Nemflio
v Dunaj, 21. julija. (Tel. »Slov.«) V veliki pevski dvorani je bila danes ogromna manifestacija za priključitev Avstrije k Nemčiji.
! Prisotni so bili tudi nemški državni notranji minister S e v e r i n g , predsednik nemškega državnega zbora L o e b e , nemški poslanik grof Lerchenfeld, dun. župan S e i t z in mnoge druge politične osebnosti. Govor o priključitvi jc imel predsednik nemške pevske zveze dr. Friedrich List iz Berlina. V svojem govoru je naglašal skupno usodo vseh Nemcev. V službo te skupne usode se je postavila tudi nemška pevska zveza, v kater« so Nemci iz Nemčije in iz vsega sveta, celo iz Afrike in Amerike. Rekel je; »Naša duša
da je skupščina nekatere njegove predloge sprejela, dasi jih v resnici ni sprejela, in da zvrača krivdo za neizvajanje teh njegovih namišljeno sprejetih predlogov na obl. odbornika Kugovm-ka. Govornikova simpatična izvajanja, ki so razkrila Mčderndorferjeve demagoške metode, je skupščina sprejela z odobravanjem.
Končno je še poročal poslanec Davorin Kranjc za odsek za prošnje in pritožbe. Gre za
razne predloge in prošnje, ki se nanašajo v pretežni večini na popravo oziroma izvršitev nekaterih cestnih zvez. Predlogi so se večinoma odstopili oblastnemu odboru.
Po sprejetju vseh treh poročil je povzel zaključno besedo predsednik dr. Leskovar, ki je izrekel veselje nad tem, da so se sprejele uredbe, ki so neprecenljive važnosti za gospodarski razvoj in procvit v mariborski oblasti. V toplih besedah se zahvaljuje vsem poslancem, ki so vztrajali pri napornem večdnevnem delu. Razen nekaterih izjem se je skoro vsak posameznik zavedal važnosti dela in poklica, ki ga vrši kot oblastni poslanec. Prav prijetno dolžnost pa čuti, da se še prav posebno zahvali referenta uredbodajnega odseka dr. Ogrizeku. V tej funkciji je moral pač vršiti najnapornejše delo; saj mora vsaka naredba skozi uredbodajni odsek. Končno obsoja g. predsednik vse tiste, ki so se udeleževali sej, le ko je bilo treba razgrajati, ki so pa naenkrat izostali, ko je bilo potrebno, da s stvarnim delom dokažejo svoje sposobnosti ter svojo ljubezen do ljudstva, ki ga zastopajo (g. preds. misli menda pri tem na g. poslanca dr. Baričeviča! op. ur.). Po teh besedah zaključi g. predsednik ob pol 12. skupščino. Po skupščini se je še vršila kratka seja obl. poslancev SLS.
in Anglijo poudarjal politično potrebo, da naj se povabijo na podpis posebno one države, ki so se obvezale v locarnski pogodbi. Potem se ugotavlja, da v Kellogovem paktu ni ničesar, kar bi bilo v nasprotstvu z določbami pakta Društva narodov in z locarnskimi pogodbami, kakor tudi z obstoječimi pogodbami. Dalje izjavlja Češkoslovaška svoje zadovoljstvo, da vsaka kršitev te pogodbe po eni državi, ki jo je podpisala, odvezuje druge sig-natarne države njihovih obveznosti ter da pravica samoobrambe z obveznostmi iz nove pogodbe ni kršena. Nato poudarja odgovor, da ima nova pogodba namen, utrditi in ohraniti mirno sodelovanje med narodi. Končno izjavlja vlada, da je pripravljena odgovoriti''na Kellogov načrt pritrdilno.	.
primirani. Pomanjkanje živil in slaba obuvala so povzročila, da je morala skupina mirovati. Potem, ko je začel radioaparat delovati, so vedno živahno razpravljali o možnosti reii-tve. Čas dr. Behouneka je bil razdeljen na stražo in spanje. Vmes pa je moral kuhati, v glavnem čokolado s kondenziranim mlekom. Dva dni po katastrofi se je posrečilo Malm-gronu ustreliti medveda. Pri kuhanju mu je pomagal inž. Troiani. Ko se je razbil zrakoplov, se njegovi instrumenti niso poškodovali. Tako je mogel izvršiti cclo vrsto opazovanj in merjenj. Radi slabih razmer na ledu so morali štirikrat preložiti šotor, kar je bilo zelo težavno. Par dni pred prihodom »Krasina« je našel v snegu svoje zapiske o njegovih opazovanjih glede električnih in atmosferičnih razmer. V prvem času so polagali največje upanje na letala, pozneje pa so videli, da je možnost pristanka letal vedno manjša. Potem pa so stavili vse upanje na »Krasina«. V zadnjih dneh so bile življenske razmere nekoliko boljše, ker so letala prinesla živila in petrolejsko peč, na kateri so mogli kuhati. Pozneje je položaj postal zopet obupen, ko je nastal vihar in je začel led pokati.«
hrepeni po Veliki Nemčiji, naša pamet pa nam pravi, da mi tega ne moremo izsiliti, da moremo opravljati samo pripravljalna dela in temu delu se hočemo posvetiti z vse silo in z vsem navdušenjem, ki kipi iz nemške pesmi. Simbol za združenje so besede in toni mojstra Haydna.« Nato je dvajset pevskih zborov, skupno 40.000 pevcev, pelo samo nemške nacionalne pesmi.
HLADILNE OMARE
izolirane s plutovinoza gospodinjo, delikalese in mesarje izdeluje „V£HA"
UUBLMA
Novosadska vremenska napoved. Prevladovalo bo tiho, vedro in lepo vreme. V Sloveniji bo malo dežja Temperatura se ne bo
znatno spremenila. Minimalna temperatura 12 stopinj C. bo v Vancih, maksimalna 35 stopinj pa v Skoplju.
Podpis protioojne pegodbe
d Parizu
NobiSe mora pred polno sodišče
Naša lepa Šmarna gora
Šmarna gora je dobila svoje slovensko ime iz Sv. Marijine gore, seveda šele potem, ko je ua nji že stala prva cerkev ali kapelica posvečena preblaženi Devici Mariji. Fran Orožen pa trdi v svoji knjigi » Vojvodina Kranjska«, da se je ta gora imenovala nekdaj H o 1 m , kar je zelo verjetno. Nemci so jo prvotno imenovali Marienberg, n. pr. v listini iz leta 1216., pozneje C h o 1 ni -b e r g, n. pr. v listini iz leta 1314., in iz tega imena je nastalo ime Kahlenberg, ki so ga pa prav kmalu razširili v Grofi-kahlenberg, da so ločili Šmarno goro od Homca, ki so ga imenovali Klein kahlenberg.
Opis
Šmarna gora se dviga popolnoma osamela in brez zveze z drugimi gorami tik Save v obliki dvojnate piramide in na vse strani precej strmo padajoča. Sosedne višine: Vran-ščica, Smledniški in Repenjski hrib ter hribovje, ki se dviguje na desnem bregu Save, so vse več ali manj oddaljene od Šmarne gore; vmes pa se razprostirajo doline z rodovitnimi njivami, bujnimi travniki in temnimi gozdi. Šmarna gora ima dva vrhova: vzhodni z božjepotno cerkvijo Matere božje je visok 671 m, zahodni, tudi Grmada imenovan, pa 675 m. Ob vznožju gore leže vasi: Šmartno pod Šmarno goro, Tacen z gradičem Ročen, Vikrče in Zavrh.
Ob južnem robu Šmarne gore se vije naša največja reka Sava. Po Savi so tacenski sodarji pošiljali nekdaj ,sila veliko sodov in barigelj v dolenje kraje. Sedaj je pri Tacnu železen most, ki so ga izročili prometu leta 1910. Nekdaj tu ni bilo mostu, ampak so ljudi in blago prevažali z brodom čez Savo. Kako so plačevali brodnikom za prevoz, ni natančno znano. Ohranilo se nam je o tem le nekaj podatkov. Vodiški župnik je moral dajati v 17. stoletju tacenskim brodarjem letno 1 star mešanega žita ter ob žegnanju in v god sv. Marjete jesti in vsakemu 1 polič vina. Leta 1844. je napravil smledniški gra-ščak baron Frančišek Lazarini lesen most; zato pa je smel pobirati mostnino. Starejši obiskovalci Šmarne gore se gotovo še spominjajo časov, ko so morali plačevati krajcarje na tem mostu. Ta most pa je Sava razdrla leta 1907.
Na Šmarno goro je mnogo dohodov. Iz Tacna in Zavrha držita na goro dva kolovoza; prvi po južni, drugi po severni strani. Drugo pot so letos zelo razširili in temeljito popravili; po nji sta prišla dozdaj že dva avtomobila prav na vrh gore. Poleg teh dveh potov pa je izpeljanih po hribu navzgor še večje število zložnejših in strmejših stez. Ljubljanskim izletnikom pa tudi mnogim romarjem sta posebno znani stezi iz Tacna skozi Zgornjo ali Spodnjo Kuhinjo. Zgornja Kuhinja je strmejša, Spodnja pa bolj položna. Lansko leto in letos pa dobili turisti dve novi stezi iz Vikrč po strmem pobočju Grmade na njen vrh in od tam na sedlo med obema vrhovoma. Prva, ki je bila lani nadelana in tudi markirana, splošno Westrova pot imenovana, je sicer v prvem delu precej strma; a vendar ne prehuda. Druga, plezalna pot, pa je nalašč prirejena po strmih čereh nad Vikrčami mimo znanega Turnca kot prava planinska pot, a je na opasnejših mestih zavarovana z žičnimi vrvmi in z železnimi klini. Našim turistom se je ta pot takoj priljubila in je mnogim celo prekratka. Poleg teh je še več drugih stez, ki jih pa ne morem naštevati zaradi pičlo odmerjenega prostora.
Šmarna gora je večinoma porasla z gozdnim drevjem in drugimi gozdnimi rastlinami; le pobočje nad Rocnom in Vikrčami je zelo skalovito z navpično štrlečimi čermi. Botaniki in zoologi se kaj radi bavijo s šmarno-gorskim rastlinstvom in živalstvom in najdejo marsikatero rastlino ali živalico, ki je drugje ni najti ali je vsaj zelo redka.
Razgled
Turist in pobožni romar si z vrha gore rada ogledata bližnjo in daljno okolico. In prav Šmarna gora nudi tako krasen razgled na vse strani, kakršnega drugi vrhovi te višine nikdar ne nudijo. Skoraj polovica Kranjske se vidi s Šmarne gore. Pojdi le okoli cerkvenega obzidja, pa preštej in imenuj — če moreš — vse mogočne vrhove visokih gorenjskih gora ali nižjih dolenjskih in notranjskih hribov, vse prijazne vasice po prostranih ravninah in vse ljubke cerkvice, ki se belijo po višavah in dolinah! Kako obsežen je razgled s Šmarne gore, kaže tudi to, da so na kresni večer leta 1873. našteli pri jasnem nebu in mirnem vremenu po gorah in gričih okoli in okoli ;167 kresov.
Nekaj starejše zgodovine
Znani raziskovalec prazgodovinskih in rimskih selišč, Jernej Pečnik, je trdil, da je bilo v zelo davnih časih na Šmarni gori prazgodovinsko stanovališče, kar je docela verjetno, ker so bila taka bivališča, ki jih imenujemo dandanes gradišča, na strmih, težko pristopnih gričih. Ali je bilo v rimski dobi kako stanovališče na Šmarni gori, ni znano; vsekakor pa so bile rimske naselbine v njeni okolici, o čemer priča rimski napis v cerkveni steni v Spodnjih Gameljnih.
Na temelju nekaterih listin iz 13. in •14. stoletja sklepamo, da je v tisti dobi stal na Šmarni gori grad, v katerem so stanovali gospodje M a r i j i n o g o r s k i, n. pr. leta 1216. Albert (Albertus de Marienberch) in leta 1248. Konrad (Conrad vuti Marienberg). Tudi leta 1331. je bila spisana neka listina na Marijini gori ob Savi (Marienberg an der Save). Sedaj o kakem gra-
du ni nobenega sledu. Spomin nanj je ostal le še v ljudski pripovedki o šniaruogorskem lemiču in zapeljani mladenki. Te pripoved-e je zapisal dr. Fr. Prešeren v pesmi »Od zidanja cerkve na Šmarni gori«.
Iz turških časov se je ohranilo močno obzidje okoli cerkve. Bil je to šmarnogorski tabor, kamor so pribežali okoličani ob času turške nevarnosti. Sezidali so ga že okoli leta 1500.; prvič je omenjen leta 1526. Iz teh časov se je ohranila tudi pripovedka o sSv. soboti«. To je kapelica na južnem pobočju ob stezi, ki vodi od skednja naravnost navzgor do mežnarije. Omenjena pripovedka pripoveduje, da so ob nekem turškem napadu šmarnogorski taborjani silno klicali Marijo na pomoč. Marija jih je uslišala; poslala je sv. Aha-cija z ognjenim mečem Turkom nasproti. Turki so se te prikazni zbali ter pobegnili z gore. Ker se je to zgodilo v soboto, so imenovali to Marijino kapelico »Sv. soboto«, in ker so Turki pobegnili od pol 12. uri dopoldne, se je na Šmarni gori že od nekdaj ohranila navada, da zvoni poldne namesto ob 12. že ob pol 12.
Cerkev
Kdaj je bila zidana prva šmarnogorska cerkev in kakšna je bila, ne vemo. Vemo le, ga je bilo na Šmarni gori svetišče, Mariji posvečeno, že najmanj v začetku 13. stoletja, ker bi se sicer ta gora ne imenovala Marijina gora (Marienberg). Dalje je tudi gotovo, da
V	ladji so štirje leseni oltarji. Vse oltarne slike so delo naših domačih umetnikov. Prva na evangeljski strani, štirinajst pomočnikov v sili, je delo Janeza Potočnika; drugo na isti strani sv. Florijan in sv. Ahacij, je slikal Matija K o ž e 1 j. — Sv. Ano na listni strani je slikal Gašper Luka Goetzl; sv. Nikolaja pa Miroslav T o m e c ml.
Križev pot je slikal dunajski slikar Jožef Plan k leta 1870. Prejšnji križev pot, ki je bil v šmarnogorski cerkvi od leta 1817., je sedaj v vodiški podružnici sv. Štefana v Utiku.
Šmarnogorska cerkev je imela že zgodaj svoje orgle; že leta 1699. je plačala za popravilo orgel 6 gld. Sedanje orgle je naredil Ivan Bogomir Kuna d iz Ljubljane 1. 1838. za 650 gld.
V	žagradu stoji lepa hrastova omara, ki je bila narejena že leta 1699. Prvolno je bila okraftena s šestimi angeli, od katerih pa sta se do danes ohranila le dva.
Zvonik
jo sezidau na obzidje in je bil najbrže nekdaj močen taborski stolp, iz katerega so opazovali sovražnikove kretnje, da so se mogli na napade boljše pripraviti in se uspešneje braniti. Najstarejši nam znani zvon je bil najbrže ta, ki je ravnokar zapustil šmarnogorski zvonik in se preselil v šentvidsko zvonarno. Bil je najmanjši zvon, ki ga je svetovna vojna
znotranjih stenah slike na opresni zid, delo neznanega umetnika. V tej kapelici se tudi mašuje, kadar je toliko ljudi, da bi jih cerkev ne mogla obseči. Tudi letos dne 15. avgusta, ob priliki posvetitve zvonov, bo glavna služba božja v tej kapelici.
Romanja na Šmarno goro
Pobožni Slovenci so že od nekdaj radi romali in še radi romajo k raznim božjepotnini cerkvam. Tako tudi na Šmarno goro; saj je bila že v 13. stoletju znana božja pot. Prihajali so pogosto skupno v mnogoštevilnih procesijah, pa tudi posamič ali v manjših družbah. Omeniti hočemo samo nekatere iz oddaljenejših krajev. Na predvečer apostolov sv. Filipa in Jakoba so nekdaj prihajale na Šmarno goro procesije iz Dobrepolja (omenjena že leta 1567.), z Iga in Preserja; drugi dan pa iz Šenčurja pri Kranju. V god najdenja sv. Križa so prišle procesije z Vrhnike in iz Preddvora (zaobljubljena že v 16. stoletju), iz Smlednika in Komende. Na hin-koštno nedeljo sta prihajali procesiji iz Cer-kelj in iz Nevelj. V torek po binkoštih pa je nekdaj prihajala na Šmarno goro procesija od Sv. Petra v Ljubljani. Zaradi te procesije je bilo mnogo prepira, nejevolje in tožbe. Šentpeterski župnik Ivan B e d e nč i č in njegov kaplan Ivan Traven sta bila strastna janzenista in huda nasprotnika božjim potoni in procesijam. Skušala sla na vsak način to procesijo odpraviti; šentpeterskif župljani se pa niso udali. S pritožbami in prošnjami na škofijski ordinarijat so leta 1819. dosegli, da so smeli zopet s procesijo na Šmarno goro. O prepirih za to procesijo je izvedel tudi dr. Fr. Pre š e r e n in je tudi to izrabil v svoji pesmi >Šmarna gora«. Na predvečer sv. Ahacija so prihajale procesije iz Gornjega grada, iz Doba, iz Krašnje, iz Nakla, iz Križev pri Tržiču in iz Podbrezja; drugi dan pa iz Mengša in iz Cerkelj.
Večina procesij iz oddaljenejših krajev je pozneje prenehala; mnogo jih je zatrla doba jožefinizma in janzenizma, nekatere so izpremenili v druga bogoljubna dejanja, n. pr. v zaobljubljene sv. maše, ki se opravljajo ali v domači cerkvi ali pa še vedno na Šmarni gori; zlasti bližnje župnije imajo še vedno precejšnje število zaobljubljenih sv. maš na Šmarni gori.
Šmarnogorski duhovniki
Ker spada šmarnogorska cerkev v vo-diško župnijo, je morala že od nekdaj vodi-ška duhovščina skrbeti za službo božjo na Šmarni gori. Ob velikih shodih je bilo treba pred vsem skrbeti za zadostno število spovednikov. Okoli 1.1724. pa se je naselil prvi duhovnik na Šmarni gori in se je imenoval zakristan. Poznejši njegovi nasledniki so se imenovali tudi kurate. Prvi je bil
Gašper Budinar, rojen v Hrašah pri Smledniku 1.1682. Na Šmarni gori je deloval od 1724 do 1754 in je bil tudi pokopan na Šmarni gori.
Urban Janicher se je rodil na Dragočajnu pri Smledniku 1.1710. in je bival na Šmarni gori od 1754 do 1782.
Ivan Svetlin je bil rojen v Dobu 1.1740. Na Šmarni gori je bil od 1795 do 1811. O n jem vemo, da je bil lastnik sedanje mežnarije iu skoraj vsega posestva, ki ga ima sedaj šmarnogorska cerkev. Po njegovi smrti je kupil to posestvo na javni dražbi takratni vodiški kaplan
Jernej Bačnik, ki je bil rojen v Zavrhu pod Šmarno goro 1.1742. in je prišel na Šmarno goro 1.1812., kjer je bival do svoje smrti 1.1826. Ta pa je zapuslil šinarnogorsko posestvo cerkvi za vzdrževanje cerkovnika.
Josip Hafner, rojen v Škof,j i lx>ki 1. 1793., je deloval na Šmarni gori od 1826 do 1827.
Jakob Prešeren, stric pesnika dr. Fr. Prešerna, rojen na Breznici 1.1777., je bival na Šmarni gori od 1830 do 1837, kjer je tudi umrl.
Anton Jamnik, rojen v Trbojah 1.1793., je deloval na Šmarni gori od 1837 do 1854 in je tudi tam umrl.
Josip Križnar se je rodil v Stražišču leta 1806. in je bil na Šmarni gori od 1855 do 1860.
Josip Marošie je zagledal luč sveta v Kostanjevici 1.1805. in je deloval na Šmarni gori od 1861 do 1872, kjer je tudi umrl. Pridno je dopisoval v »Novice« in »Zgod. Danico«.
Franc Štrukelj, roj. v Št. Vidu nad Ljubljano 1. 1841., je bival na Šmarni gori od 1872 do 1895 in je tudi tam umrl. Pod imenom sJaroslav« je pisal za »Slov. Matico«, za »Družbo sv. Mohorja« in za »Novice«.
Peter Piacentini je bil rojen v Dolegni na Furlanskem 1. 1824. Na Šmarni gori je bival od 1900 do 1911.
Dionizij Mirowicz, župnik grškokatoli-škega obreda iz Medyke pri Przemyslu, je bival kot begunec na Šmarni gori od 1915 do 1917.
Josip Frohlieh, rojen v Podim rtu 1. 1885., je bil zadnji stalni duhovnik na Šmarni gori od 1917 do 1918 in je tudi tam umrl.
Sedstj že mnogo let oskrbujejo nedeljsko in praznlško službo božjo na Šmarni gori pro-fesorji iz zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano.
Opomba. Ta spis je kratek posneto); obširnejšega opisa Šmarne gore. ki izide v kratkem v založbi šmarnogorske cerkve. Čisti dobiček knjižice je namenjen v pokritja obllnh stroškov ob nabavi novih zvonov. Zanimivo pisano knjižico že sedaj priporočamo \s?m, zlasti pa mnogoštevilnim obiskovalcem Šmarne gore. romarjem in turistom.
Sadje v gospodinjstvu.
Konzerviran e sadja in zelen adi. Spisal M. Humek. Cena Din 24'-.
Jugoslovanska kn igarna v Liubliani.
je bila na Šmarni gori že zelo zgodaj znana božja pot. Že v 13. stoletju so podeljevali oglejski patrijarhi odpustke romarjem, ki so prihajali ua to goro. O tem popolnoma jasno priča listina iz leta 1314., ko je oglejski patri-jarh O t o b o n potrdil vse odpustke, ki so jih podelili že njegovi predniki.
Prvotna cerkev pa je postala ali premajhna ali pa preslaba, ker so leta 1432. sezidali novo. Zidana je bila v gotskem slogu z dvema ladjama. Leta 1631. je bilo v nji devet oltarjev, štirje oltarji so bili posvečeni Materi božji, peti sv. Florijanu, šesti sv. Barbari, sedmi sv. Ahaciju, osmi sv. Ani in deveti sv. Nikolaju. Pozneje so po škofovem naročilu cerkev precej prezidali in ludi skrčili število oltarjev na sedem.
Pa tudi ta cerkev ni dočakala današnjega dne. Že leta 1707. so ob sklepanju cerkvenih računov vodiški župnik in šmarnogorski ključarji priznali, da se cerkev ruši in da bo treba zidati novo. Začeli so takoj s pripravami, ki so trajale štiri leta; leta 1711. so pa začeli z zidanjem nove, sedanje cerkve. V glavnem je bila sicer dozidana že naslednje leto; a dolgo še ne popolnoma dovršena. Popolnoma dovršena je bila najbrže šele leta 1729., ker jo je dne 31. maja t. 1. posvetil ljubljanski škof Žiga Feliks grof S c h r a t t e n b a c h. Spominska plošča o posvečen,ju cerkve je vzidana v šmarnogorski cerkvi na listni strani. Zidana je v bročnem slogu v podobi dveh osmerokotnikov z dvema kupolama. Obe kupoli je na opresni zid poslikal naš slavni Matevž L a n g u s , doma iz Kamne gorice. Kupolo v prezbiteriju je poslikal leta 1842. in kupolo v ladji pa v letih 1846. in 1847. Posebno zanimiva je slika v ladjini kupoli. Spredaj vidimo častitljivo Marijino vnebovzetje; okrog po kupoli pa so razvrščene svete esebe starega in novega zakona, očaki in apostoli, sv. žene i. dr. Vidimo tudi pobožne romarje v takratnih narodnih nošah; na levi strani orgel pa takratnega vodiškega župnika Jerneja A r k o t a , takratnega šmarnogorskega duhovnika Antona J a m n i k a in slikarja Matevža Langusa samega.
Veliki oltar je zidana navpična stena z votlino, v kateri je kip Matere božje z Dete- 1 toni v naročju. Tudi oltarno steno je poslikal Matevž Langus na opresni zid. Leta 1887. je prenovil oltarno slikarijo vodiški rojak Matija Koželj. Ta je poslikal leta 1885. tudi stene v prezbiteriju. V »tronu« je Marija z dragoceno, bogato z zlatom vezeno obleko, ki so jo darovale tobačne delavke iz Ljubljane leta 1916. Oklep trona je lep venec pozlačenih reliefov, v katerih so upodobljene pet-najstere skrivnosti sv. rožnega venca.
Pred velikim oltarjem je lepa marmorna obhajilna miza, ki jo je napravil kamnosek Lovro Vodnik leta 1883. Istočasno je napravil tudi tlak okoli velikega oltarja iz be- | lih in črnih plošč.	'
pustila; tehtal je 408 kg in je bil že dalj časa ubit. Letnice na njem ni bilo; ob vrhnjem robu je imel napis v gotici: t o rex + glorie t veni f coni t pace t a m c n o c t. Domneva se, da je bil ulit že v 15. stoletju. Daleč po Sloveniji pa je bil znan nekdanji šmarnogorski veliki zvon, ki ga je bil ulil zvonar Ignacij H i 1 z e r v Dunajskem Novem mestu leta 1874. Tehtal je 2893 kg in ga je vleklo iz Zavrha na Goro 11 parov volov iz Rašice.
Dasi je bil že ta zvon ponos in dika Šmarne gore; presega sedanje zvonilo vse prejšnje in sploh vse zvonove v Sloveniji. Sedanji štirje šmarnogorski zvonovi so bili uliti v zvonarni in livarni v št. Vidu nad Ljubljano (lastnik J. Kogovšek) in imajo glasove: a, cis, e, fis. Tehtajo 3496 kg, 1736 kg, 1044 kg in 682 kg. Glasbeni in zvonarski strokovnjaki so se izrekli o njih kar naj-povoljneje; prav posebno pa ugaja vsem mogočni veliki zvon. Dne 2. julija t. 1. je bil slovesen prevoz zvonov iz livarne na Šmarno go-Yo. Najlepši prizor je bil, ko je na stotine ljudi samotež vleklo veliki zvon na Goro. Tu se je videlo, kaj premore združena človeška moč!
Sedanje pokopališče na Šmarni gori je le majhen z železno ograjo omejen prostor. Nekdaj pa so pokopavali okoli in okoli cerkve. V vodiških mrtvaških knjigah najdemo v 17. in 18. stoletju pogosto vpise umrlih prebivalcev iz Tacna, ki so bili pokopani na Šmarni gori.
Znamenja
Zgoraj sem že omenil kapelico >Sv. sobote«. Ob romarski poti sta še dve znamenji, namreč znamenje žalostne Matere božje tam, kjer se romarska pot obrne proti zahodu, in znamenje na skali ali kapelica Dobrega sveta med gorenjim ovinkom in sedlom. O tej kapelici se je ohranila pripovedka, da je Marija tu počivala in da se še pozna v skalo vtisnjeno koleno. Mnogi romarji se drže še dandanes starega ustnega izročila, da mora vsakdo, ki gre prvič na šmarno goro, prinesti lesen križec do tega znamenja in ga položiti Mariji v podnožje.
Obiskovalcem Šmarne gore je tudi zelo priljubljena puščavica sv. Antona. Prva, na les naslikana podoba, je bila narejena leta 1846. in prvi zvonček je daroval ljubljanski trgovec Krašovic. Sedanji kip sv. Antona je izklesal podobar J. Grošelj iz Selc leta 1890.; železno omrežje je podaril kleparski mojster Anton Belec iz št. Vida nad Ljubljano in sedanji zvonček je darovala zvo-narna v št. Vidu leta 1924.
Ob cesti na Zavrh stoji staro, kužnim znamenjem podobno, kamenito znamenje, o katerem trdijo, da so le do tega znamenja prišli Turki.
Tudi pri pokopališču stoji kapela žalostne Matere božje, ki ima ua obeh
3ia
/ j
aj/e novega
Amundsen govori
Prihodnji teden začnemo prinašati prevod izvirne Amundsenove knjige »Iz Evrope v Ameriko preko severnega tečaja*. V njem popisuje Amundsen svoj polet z vodljiivim zrakoplovom »Norge« od 11. do 14. maja 1926 iz Svalbarda (Spitzberga) preko tečaja v Alasko v Severni Ameriki. Tudi »Norge« je pilotiral Italijan Nobilo in veleaktualno je, danes, ko so oči vsega sveta uprte v severno ledovje, Citati poročilo o prvem poletu iz peresa slavnega Anmndsena san.ega. Knjiga, ki se čita kot najbolj napeti roman, bo čitatelju razjasnila marsikaj, kar iz sedanjih pičlih poročil, ki jih pošiljajo Italijani, ne more razumeti.
KOLEDAR.
Nedelja, 22. julija. Marija Magdalena, Bogoljub.
Ponedeljek, 23. julija. Apolinar, Siberij. — Solnce stopi v znamenje leva. Začetek pasjih dni.
ZGODOVINSKI DNEVL
~~~"22." julija: 1456. je Sibinjanin Janko premagal Turke pod Belgradom. — 1909. je umrl literal Detlev v. Liliencrom.
23. julija: 1919. se je v Ljubljani ustanovila slovenska univerza. — 1914. Avstro-Ogrska izroči Srbiji 48urni ultimatum. — 1837 so Turki zavzeli Belgrad. — 1899. se je otvo-riLa železnica Ljubljana — Vrhnika.
4	*
*	Blagoslovitev Aljaževe kapele. V nedeljo, 29. t. m. ob 11. dopoldne se blagoslovi Aljaževa kapela sv. Cirila in Metoda v Vratih. Blagoslovitev izvrši prevzv. g. škof ljubljanski. Iz prijaznosti sodeluje jeseniška društvena godba, ki bo igrala med mašo in priredila popoldne koncert v prid kapele. Bivši Aljažev zbor iz Dovjega bo pel staroslovensko mašo. Vsi planinci vljudno vabljeni.
*	Zborovanje katehetov lavantinske škofije se vrši letos 27. avgusta v Celju. Podrobnejši program bo objavljen pravočasno. Pozivamo že sedaj gg. katehete in vse duhovne sobrate, ki se zanimajo za probleme sodobne kateheze, da pridejo 27. avgusta v kolikor mogoče velikem številu na zborovanje v Celje. Odbor d. k. 1. šk.
*	Bogoslovci. Na Brezjah se snidemo 31. julija in ne 30., kot je bilo prej rečeno. Na St Joštu pa 1. in 2. avgusta. Pridite!
Iz železniške službe. Stalno so nastavljeni: Cvetko Krebelj, Mareš Avšič, Ciril Dobovišek, Zivko Rebec, Marija Vlah, vsi uradniki III. kateg. 4. skupine. — Napredoval je Alojzij Taučer, poslovodja, zvaničnik I. k. 3. skup., za uradnika III. kateg. 3. skupine. — Premeščeni so: inž. Karol Cehner, uradnik
I.	kat. 7. skup., prog. sekcije Zidani most, k prog. sekciji Konjic v sarajevski direkciji; Franjo Bajec, uradnik II. kat. 2b skup., od komercijalnega oddelka k oddelku za kontrolo dohodkov pri generalni direkciji v Belgradu; Pavle Masič, uradnik II. kat. 2b skup., Ljubljana gor. kol., k prometno-komercijalne-mu oddelku direkcije v Ljubljani; Matevž Berce, uradnik II. kat. 2b skup., Maribor kor.
kol., k prometno-komercijalnemu oddelku direkcije v Ljubljani; Vladimir Vajda, uradnik
II.	kat. 3. skup., in Janko Grampovčan, uradnik II. kat. 4. skup., oba iz direkcije v,Ljubljani k oddelku za kontrolo dohodkov generalne direkcije, eksponirana v Ljubljani; Anton Lešnik, načelnik postaje Mirna peč, za načelnika postaje Šmarje-Sap; Vinko Jug, načelnik postaje Šmarje-Sap, za načelnika postaje Mirna peč; Vekosiav Medvešček iz pro-metno-komercijalnega oddelka subotiške direkcije v delavnico v Mariboru; vsi uradniki
III.	kat. 1. skup.
★ V Dramljah pri Celju se bo 29. t. m. ob 10. uri predpoldne slovesno vstolpil novi, veliki, bronasti zvon od livarne Zvonoglas v Mariboru.
-k Trgovcem v ljubljanski okohci. V dopisu št. 464, ki je bil dostavljen glede odpiranja in zapiranja trgovin, je nastala neljuba tiskovna pomota in se mora pravilno glasiti, da so trgovine v ljubljanski okolici poleti odprte od 7 do 12 in od 15 do pol 20, in ne od 13 do pol 20. Natančneje v naredbi, ki je bila priložena dopisu. — Gremij trgovcev za ljubljansko okolico.
ir Loterija Jugoslovenske Matice, čije žrebanje bi se moralo vršiti 1. julija t. 1., se vrši nepreklicno 8. septembra t. 1., obsega 600 krasnih dobitkov, med glavnimi eno motorno kolo 3 HP ter dvajset navadnih (moških in ženskih) koles solidnega francoskega izdelka. Izžrebane številke bodo objavljene v vseh dnevnikih, dobitki pa onim, ki jih zadenejo, dostavljeni na dom. Srečke po 10 Din so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in v raznih ljubljanskih trafikah. Naročajo se tudi Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Selenburgova ulica 7-II.
•k Vsem udeležencem romanja na Brezje,
. .	__-___1 ■ Dw.ciii.nD vvova v MnrihrtPil v
KI ga piJlCUl i 1 Ud *	"' c— • - —	•
dneh od 29. do 31. jul., sledeča navodila: Pri-glase za udeležbo smo končali z 20. jul., ker ne moremo radi pomanjkanja prostorov v vlaku sprejeti nad 3600 oseb. To je tudi vzrok, da
nismo mogli pozneje priglašenim izstaviti izkaznic. Župnijske urade vljudno prosimo, naj udeležencem priporočajo, da opravijo sv. spoved po možnosti doma. Jubilejna romarska slovesnost obsega sledeči spored: 30. jul. ob 10 slovesna sv. maša s pridigo g. župn. Fr. Hohnjeca. Ob pS 12 prosvetno zborovanje na prostem, na katerem govorita gosp. narodna poslanca dr. Jos. Hohnjec in Fr. Zebot ter g. župnik Fr. Gomilšek. Popoldne čas za pobož-nosti ter izlet na Bled. Ob 4. blagoslov in lita-nije. Zvečer ob pol 8 slovesne večernice s pridigo g. prof. P. Živortnika in nato rimska procesija in javne molitve za blagor lavantinske škofije. Dne 31. jul. od 4. zjutraj dalje sv. maše, ob pol 6 slovesna sv. maša s pridigo g. prof. Iv. Bogoviča. Ob 8 odhod na vlak. Kdor si hoče nazaj grede ogledati Ljubljano, se lahko pelje iz Ljubljane ali zvečer ali padtudi drugi dan, mora pa to prijaviti že na Brezjah pripravljalnemu odboru. Do katere postaje vstopajo romarji v redni vlak, in do katere v 1. nadomestni ter zopet v 2. nadomestni vlak, se bo objavilo med tednom. Pri vseh vlakih bodo reditelji, ki bodo na vseh postajah dajali potrebna navodila. Vsak udeleženec naj zahteva na domači vstopni postaji celo karto do Otoč in jo naj da obenem mokro žigosati. Izkaznice pa dajte žigosati na Brezjah. Potnike bo spremljal tudi zdravnik ter nudil za vsak slučaj prvo pomoč.
it Kupujte srečke »Županove jame«. * Pri Sv. Urbanu pri Ptuju se vrši 25. t. m. velik živinski sejem.
it Promet v Logarjevo dolino začasno ustavljen. Ker se bo prihodnji teden v Solčavi zasilni most čez Savinjo nadomestil z novim, zato je promet z vozovi in avtomobili v dneh 25.. 26., 27. t. m. in 28. dopoldne samo do Solčave mogoč —- ne pa v Logarjevo dolino. Od sobote popoldne naprej se vrši zopet redni promet.
it Kamniška gasilska iupa naznanja, da se je zaključno zabijanje spominskih žebljev v župni prapor preložilo na poznejši čas, ter se bo datum pravočasno naznanil. — Odbor.
it Glavni dobitek ga je spravil v zapor. Te dni je prišel v hišo kmeta Štefana Skleda rja v Zaprešiču neki Vinko Kokot, se mu predstavil kot namestnik ravnatelja banke Hauptmann v Ljubljani in mu dejal, da je* njegova srečka zadela dobitek v znesku 115 tisoč dinarjev. Zahteval je od Skledarja, da mu takoj da 292 Din, 2100 dinarjev naj mu pa prinese na kolodvor, nakar mu bo izročil Ček,-s katerim bo lahko dvignil pri banki Hauptmann dobitek. Skledar mu je verjel ter mu takoj dal 292 Din, pozneje je pa šel na kolodvor, da bi mu izročil še ostali znesek 2100 Din. Zadnji hip pa je pričel sumiti in je celo zadevo povedal postajenačelniku, ki je takoj spoznal, da gre za goljufijo. Opozoril je na Kokota orožnike, ki so ga takoj aretirali. Pri zasliševanju je Kokot priznal, da je v resnici mislil Skledarja oslepariti. Bil je svoj čas agent banke Hauptmann in je kot tak vedel, da je Skledar od banke kupil srečko. Kokota so izročili državnemu pravdništvu.
it 50 vagonov v plamenih. V petek zjutraj ob treh je izbruhnil na kolodvoru v Subotici velik požar. Zgorelo je okoli 50 vagonov. Požar se je hitro širil na vso okolico kolodvora. Skupnemu nastopu gasilcev, vojaštva in številnega delavstva se je po večurnem naporu posrečilo požar omejiti. Policija je mnenja, da je bil požar podtaknjen in vodi najstrožjo preiskavo.
ir Strašna posledica ljubosumnosti. Pretekli četrtek popoldne je bil v Apatinu izvršen strašen uboj. 46-1 etni nočni čuvaj Anton Brand je živel v silno slabih razmerah s svojo ženo, na katero je zelo ljubosumen. Pogosto je med njima prišlo do hudih prepirov in žena je v razburjenju često izjavila, da bo moža ubila. V četrtek popoldne so sosedje iz Brandovega stanovanja slišali strašno vpitje. Ko so prišli v stanovanje, so našli moža ležati v krvi z razklano glavo, blizu njega pa je ležala žena s hudo rano na trebuhu.
it Milijon dinarjev poneveril. Poročali smo že, da je carinski blagajnik v Zagrebu Zvonimir Hafner poneveril 605.000 Din. Preiskava je pa dognala, da si je Hafner že prej enkrat pridržal vsoto 358.866 Din, tako da znaša ves poneverjen znesek blizu milijona dinarjev. Za Hafnerjem je bila takoj izdana tiralica. Dunajska policija je sporočila v Zagreb, da se je Hafner preteklo nedeljo zjutraj pripeljal z brzovlakom na Dunaj in se nastanil v hotelu »Post«. Očividno je pa od nekod dobil poročilo, da je za njim izdana tiralica, ker je nemudoma izginil iz hotela.
*	Trije uboji. Na cesti pri vasi Gorički, nedaleč od Dvora na Hrvatskem, s našli mrtva k:r eta Dragana in Ljubana Arbutina. Ustreljeni sta bila s streli iz vojaške puške. Ul: ja so r umi jeni trije kmetje, katere je orožništvo f-aiiralo. — V Golinji pri Virginrrmtu je Vaao Mraovič med prepirom ustrelil z lov^ ?ko puško svojega brata Štefana.
*	Opozarjamo na oglas Spodnještajerske ljudske posojilnice na zadnji strani današnje Številke.
*	Izletnikom na Brezje in novoporočen-cem se priporoča za vožnje auto-taksa Gabri-
jelčič. Za naročilo k vlaku v Podnart ali Radovljico zadostuje dopisnica. (6597)
it Pri težkočah v želodcu, gorečici, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, tesnobnih pojavih, tresenju udov, oslabelosti spomina povzroči časa naravne »Franz-Josef«-grenčl-ci pri vsaki starosti in spolu točno poživljenje v zastali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih deželj hvalijo »Franz-Josel«-vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži kakor tudi obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
it Lastna krivda je ,če gospodinja s pranjem perila podkopava svoje zdravje. Perite s »Persilom«, samodelujočim in klora prostim pralnim sredstvom, ki ima čudovito pralno moč in zelo zmanjša ogromno delo pralnega dne.
* Kmetovalci, sadjarji, vinogradnikil Najzanesljivejša sredstva za pokončavanje škodljivcev dobite pri tvrdki Ohemotechna, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10.
Izšel je
-Ali? I ■ 1928 *
MESTA HVBLJANE IN OKOLICE
ki ima 58.000 naslovov, i. s. prebivalcev mesta Ljubljane in okolice, po najnovejšem uradnem štetju, seznam trgovine, obrti in vseh pridobitnih poklicev ter naslove industrije vse Slovenije. Imenik vseh javnih uradov, denarnih zavodov, šol, društev, časopisov, hišnih posestnikov, popis kata-stralnih občin, političnih okrajev in župnij, cest,
ulic, trgov itd. Elegantno, trdo vezana knjiga obsega 40 tiskovnih pol s 640 stranmi in stane
le 160 Din
Naročila je naslavljati na založništvo »Adresarja«
AD ANA
založniška in propagandna družba z o. z. v Ljub.
ljani, Kongresni trg 3/1. - Telefon 29—70. Zahtevajte prospekte. Interesentom v Ljubljani pošljemo adresar na ogled.
LJubljana
NOČNA SLUŽBA LEKARN,
Dnevno in nočno službo imata: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. — V noči na torek: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški.
*
© Karitativno zborovanje. V proslavo družbenega praznika sv. Vincencija Pavelske-ga priredi Vincencijeva družba za prostovoljno oskrbovanje siromakov in za varstvo mladine v Ljubljani večje zborovanje v nedeljo, dne 29. julija 1928. Dopoldne zboruje centralni svet Vincencijeve družbe, popoldne ob 4 pa bo v Marijanišču karitativno zborovanje, h kateremu se najuljudneje vabijo vsi člani in članice ter dobrotniki Vincencijeve in Eliza-betine družbe. Posebej pa iskreno povabljen tudi vsakdo, ki se zanima za našo karitas. Pred zborovanjem bodo v marijaniški kapeli ob pol štirih slovesne litanije.
O Nujna odpomoč je potrebna v gornjem delu ozke Streliške ulice. Tu je ena najbolj nevarnih točk za avtomobiliste v Ljubljani sploh. Če kje, potem je na vsak način tu najprej potrebno prijeti za delo ter izvesti cestno regulacijo. Ves avtomobilni in vozni promet z dolenjske strani gre skozi to sotesko, kjer si človek niti življenja ni več varen. Potrebno je na vsak način, da se pristopi takoj k regulaciji tega dela Streliške ulice ali pa naj se prepove avtomobilska vožnja v tem delu. Znano nam je, da se je že neštetokrat in od najrazličnejših strani opozarjalo mestno občino na to življensko nevarno točko, a vedno brez uspeha. Kdor pa se le trenutek pomudi in opazuje promet na tem mestu, se bo začudeno vprašal, če je res mogoče, da se v Ljubljani s tako brezbrižnostjo izpostavlja človeško življenje. Apeliramo na občinski svet, da se z vso odločnostjo zavzame zato, da se takoj izvrši potrebna regulacija ali pa zabrani vsaj avtomobilska vožnja v tem delu ceste
© Obrtniška stavbna zadruga je te dni začela s prvo stavbo nameravanih hiš za svoje zadružnike. Danes v nedeljo bo izvršil blagoslovitev temeljev za hišo g. Fr. Škerlja, za Bežigradom, ob 11 dopoldne g, stolni kanonik Stroj. Vabijo se zadružniki, da se te skromne slovesnosti udeležijo.
O Umrli so v Ljubljani v času od 19. do 21. t. m.:Terezija Slokan, tobačna delavka, 48 let, Stari trg 5; Marija Kos, posestnika, 36 let, Vidovdanska cesta 9; Alojzija Hutter, vdova višjega davčnega upravitelja, 76 let, Škofja ulica 12; Marija Ošaben, 13 let, Jenkova ulica 16. — V bolnišnici sta v istem času umrla: Jožef Zupan, mizarski pomočnik, 24 1., Tržič 118; Gregor Ditingcr, vpokajeni kurjač, 62 let, Sv. Jurij v Slov. goricah.
nretule najbolje prebavo, (isti Želodec ln (reva sigurno pa prijetno. I omot v vsaki leharni Oln 4 —.
0 Zobni atelje dentista P. Vrankar, Gledališka ulica 7, zopet redno ordinira. (6585)
0 Nevarnost na Poljanski cesti. Včeraj opoldne se je iz neznanega vzroka vtrgala tramvajska žica na Poljanski cesti in prosto visela doli. K sreči so nekateri pasanti opazili nevarnost in pravočasno obvestili o tem stražnika. Tramvajski promet je bil za pol ure ustavljen. Policijski dežurni uradnik je o tem takoj obvestil vodstvo cestne električne železnice, ki je poslalo na lice mesta monterja. Ta je žico popravil in odstranil vsako nevarnost.
© Nova velika moralna afera na obzorju.
Ni še dolgo tega, kar smo poročali o uspehih ljubljanske policije, ki je iztaknila tri gnezda nemorale in njihove obiskovalce razgnala. Zadnje dni pa se zopet šepeče, da je prišla policija na sled veliki moralni aferi, kd bo po svojem obsegu, kakor tudi po obsegu orgij, ki bodo še prišle na dan, presegala vse dosedanje. Baje gre za neko gostilno v severovzhodnem delu mesta, ki je bila že od nekdaj znana kot zbirališče tajnih prostitutk in lahkoživ-cev. Novi lastnik gostilne pa je vse to še pospešil, tako da je izpremenil svoj lokal v pravo mlakužo greha, pohote in nesramnosti. Policija, ki noče dati nikakih izčrpnejših informacij, je dosedaj zaslišala že okoli 20 prič. Kakor čujemo, bo z razkritjem te afere oškodovano dobro ime marsikakega uglednega ljubljanskega meščana.
0 Zopet lizol. Če moremo pri kakem sa-moumorilcu sploh govoriti o kaki »sreči«, potem jo je imela včeraj 261etna služkinja Ana K. Ni še znano, kak vzrok jo je napotil, da je včeraj ob 4. uri popoldne izpila na klopici za Miklošičevim spomenikom večjo količino lizola, z namenom, da si vzame življenje. Okoli samoumorilne kandidatinje se je zbralo seveda takoj veliko ljudi, med drugimi je prišel tja slučajno tudi policijski zdravnik dr. Avramovič, ki je takoj spoznal kritičnost položaja. Ravno tedaj pa je privozil mimo rešilni voz. Dr. Avramovič je takoj naročil reševalcem, naj prepeljejo žensko v bolnišnico, kar se je tudi zgodilo. Tako je bila ženska rešena skoro v rekordnem času.
© Če dobe nepoklicanci avlo v roke i.; Lekarnar na Kongresnem trgu g. Leo Bahof vec si je predvčerajšnjim ogledal stavbo svoje nove vile v Svetčevi ulici. Pred vilo je pustil svoj avto. Ko se je čez nekaj časa vrnil, ni bilo avtomobila že nikjer. Neki deček pa mu je povedal, da sta se z avtom odpeljala dva moška iz bližnje tovarne. Bahovec in neki njegov znanec sta se vsedla takoj na kolo in se odpeljala po sledi avtomobila. V razdalji dobrega kilometra sta naletela na avtomobil, ki je tičal — v cestnem jarku, kraj njega pa sta se mučila oba zlikovca, da bi dvignila avto zopet na cesto. Brez vsakega oklevanja sta priznala lastniku, da sta si v objestnosti, povzročeni od dobre mere vina, izposodila njegov avto in se hotela malo peljati z njim. Ker pa ni nobeden med njima izučen voziti z avtom, sta seveda kmalu zavila na stran in v jarek ter avto znatno pokvarila. Bahovec trpi 2000 Din škode. Oba zlikovca bo sodišče poučilo, da se smeta vozariti le tedaj, če jima kdo to dovoli.
oPrSčžnosetisa vrvarsklh izdelkov
iz prve kranjske vrvnrne
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA, Sv, Petra cesta št. 31
in pri podružnicah v Mariboru, Vetrinjska it. 20, Celje, Kralja Petra costa St. 33 in v Ktmnlku, Šutna št. 4.
Maribor
n Onim, ki so prosili za delavske hiše. Nekateri prošnjiki za delavske hiše so izrazili željo, da bi se naj čim preje rešile prošnje, da bodo prošnjiki čini preje vedeli, kateri bodo dobili in kateri ne, da si ti poslednji vedo pomagati do zime na kak drug najin. To utemeljeno željo je v mestnem svetu tolmačil g. dr. Jerovšek. Sklenilo se je pretekli petek pri seji načelnikov klubov, da se zadeva čim najbolj pospeši. Zato se bo v najkrajšem času objavil osnutek pogodbe, katero bo vsak ki bo hišo dobil, moral podpisati. Zdaj tudi vidijo prošnjiki, kake bodo te hišice in se lahko defini-tivno odločijo za akcijo. Upati je, da se bo pri občinski seji, ki se bo vršila prve dni avgusta, že definitivno imenovalo vse one, ki dobijo hišice.
□	Zadružni tečaj za duhovnike so prične jutri ob 10 v malem semenišču.
□	Glasbena Malica je imela dne 18. julija svoj 10. redni občni zbor. Iz poročil posameznih funkcijonerjev je bilo povzeti, da zavod kar najlepše napreduje. V šoli raste število učencev od leta do leta, s pomočjo mestne občine, oblasti, države ter posameznih denarnih zavodov se njegovo finančno stanje zboljšuje. Zbor je nastopal v tujini ob najvišjem priznanju inozemskih kritikov; pa tudi orkester je navzlic vsem težkočam deloval zelo plodovito. Ob tej priliki se je sklenilo izreči g velikemu županu dr. Schaubachu posebno zahvalo za prijaznost, da je prevzei protekiorat ob priliki zborove turneje. G. Keiser-Baudschina, prezidenta Baseler-Liedertafela, pa je občni zbor sprejel radi njegovega propagandnega- dela za našo pesem v švicarskih mestih za svojega prvega častnega člana.
Odvetnik
Dr. Joško Bergoč
naznanja da je otvoril odvetniško pisarno v Mariboru, Wildenrainer|eva ul.it 6 (hiša dr. Verstovška)
Diplomo bo izdelal član Didek. V odbor sta na novo izvoljena g. C. Toman in dr. Bezjak. Društveni* predsednik je zopet dr. J. Tominšek, I. podpredsednik Armiš, II. podpredsednik dr. Der-novšek, blagajnik Stefiu, tajnik Faganeli, arhivarka gdč. Rozmanova. Zbor priredi jeseni slavnosten koncert v proslavo 10 letnice našega ujedinjenja, 1. 1929. pa namerava kar najslovesneje proslaviti 10 letnico Matičinega obstoja.
□	Koncert v parku, Danes je v parku koncert, in sicer od 10.30 do 12.
□	Avlobus-promet, V ponedeljek, dne 23. julija se uveljavi za čas kopališke sezone nova p rovi zorična avtobus-proga na Koroški cesti. Avtobus bo vozil na tej progi od Glavnega trga do Sclimie-dererjevega posestva, kjer se odcepi pešpot iz državne ceste proti Dravi. Z ozirom na to, da razpolaga avtobus podjetje momentano za to progo samo po možnosti z rezervnimi vozovi, se zamore uvesti vožnjo samo po sledečem voznem redu: Odhod z Glavnega trga ob 13.35, 13.55, 14.21, 14.40. Odhod cd Schmiedererjevega posestva ob 13.45, 14.03, 14.30 in 14.50. Nadalje se razširi vozni red na progi Tezno (4) za dve vožnji predpoldne, tako da odhaja avtobus od Glavnega trga proti Teznu ob 8.20 in 9.00.
□	Sobotni trg. Špeharji so pripeljali na 10 vozeh 19 zaklanih svinj, kmetje so pripeljali 6 vozov črešenj, 6 vozov krompirja, 16 vozov sena, 8 vozov slame in 2 voza škupe.
□	AH je to dovoljeno. Zapoješ ponoči ua cdici pesem, pa že imaš posla z organom javnega reda. Opozorili bi merodajne činitelje na hrušč in trušč. ki ga večer za večerom in pa pozno v noč povzročajo razne godbe na pihala na Cambrinovem vrtu. V javnih lokalih sredi mesta se dovoljuje ponoči kvečjemu nastopanje kakšnega orkestra; kaj bi neki rekli ti naši mariborski .Notranjci', če bi jih takale hrupna godba spravljala ob spanje večer za večerom? Kakor je nadvso upravičena pritožba Vetrinjcev, da se ponočnemu razsajanju in divjanju napravi red, tako hočemo obrniti pozornost merodajnih činiteljev tudi na nezadovoljstvo prebivalcev, ki stanujejo v obližju Cainbriuove gostilne, radi hrupne, godbe, ki jim jemlje spanje.
Celje
St Streljanje ob priliki jubilejnega ljudskega tabora liberalcem ne gre iz glave. Razumljivo. Da si ti preklicani klerikalci upajo motiti par celjskih demokratov v njih spanju, nak, to je že prehudo. Se bomo poboljšali. Drugič sploh ne bodo mogli zaspati. Kar se tiče dovoljenja za streljanje naj vpraša >Nova doba« glavarstvo, pa bo izvedela, da poznamo »klerikalci« vsaj toliko predpise kot ona. Res je pokalo, a pokalo bo še, če ne na Gradu, pa po liberalnem časopisju.
er Žrtev Savinje. Kljub nizkemu stanju je zadnji petek tudi Savinja zahtevala svojo žrtev. Kakih 100 metrov pred drugim železniškim mostom se je kopal 24 letni Alojzij Goričan, mesarski pomočnik pri mesarju Ivanu Rajherju na Lavi. Med plavanjem je naenkrat izginil v vodi, ki je ravno na teui mestu izredno — do 2 m — globoka. Bližnji kopalci 60 pričeli takoj z rešilnimi deli, ki pa so bila radi nevarne globočine, ki je požrla
?f! vag kopalcev, skoro nemogoča. šele čez kako liro se je posrečilo kopalcema Avgustu Kuneju in Borisu Jagodiču izvleči Goričana iz vode Poklicani zdravnik dr. Hočevar je mogel konstatirati le smrt vsled utopljenja. Okoliški župan g. Alojzij Mihelčič, ki je prišel na lice mesta, čim je zaznal za nesrečo, je odredil prevoz trupla v mrtvašnico okoliSkega pokopališča.
0 V tukajšnji Jhvni bolnici so umrli: dne 19. julija 1928: Brečko Anton, občinski ubožec iz Konjic, star 68 let. — Dne 20. julija 1928: Jug Rok, preužitkar iz občine Šmarje pri Jelšah, star 78 let. V bolnici je ležal eno celo leto. Plesnik Ka-rol, dninar, pristojen v občino Legen, nazadnje je stanoval v Levcu. Dosegel je 52 let. Ramšak Janez, delavec iz Šmarlnega v Rožni dolini, star 36 let.
& Meso sta kradla. Mesarska pomočnika Bernard Knez in Anton Žohar sta v petek dopoldne klala kravo za mesarskega mojstra Štefana Hoh-njeca. Oskrbnik mestne klavnice Ju je pa zasačil, ko sta si pridržala 2 in četrt kilograma mesa. Fanta pravita, da sta si hotela iz mesa pripraviti zajtrk. Osumljena sta tudi, da sta odnesla 2 in pol kilograma svinjske masti, vendar pa ta greh odločno zanikata.
st Priporočljiv sladoledar. Pod tem naslovom smo po policijskih ugotovitvah objavili pritožbo zoper slaščičarno Mišim Medijovič. Lastnik tvrdke se je oglasil v našem celjskem uredništvu in protestiral zoper>navedbe v tej notici, ker da niso točne. Predložil je tudi corpus delicti, v notici omenjeno žlico. Žlica je res taka, kakor smo jo v notici opisali, le osnažena je bila takrat, ko smo jo mi v uredništvu videli. Tudi trdi g. Medijovič, da dotični sladoledar ne uporablja robca za brisačo, temveč da ima robec za nos in brisačo za brisanje. Resnici na ljubo priobčujemo prednje.
& 'A oštirjem se je rval. V petek okoli tri četrt na 11 poucči je bil poklican stražnik v gostilno Narodni dom, da odvede 25 letnega lesnega mani-pulanta Ivana LepŠino. Mož je namreč v gostilni razgrajal. Ko ga je hotel gostilničar Peri; spravili iz gostilne, se je Lepšina uprl in se pričel z gostilničarjem rvati, pri čemer je gostilničarju raztrgal srajco. Tudi pred očesom postave se Lepšina ni umiril in le z veliko ležavo so ga spravili spat v policijski zapor.
Ježica pri Ljubljani
Permovanje plemenskih konj. Vsi konjerejci se obveščajo, da se bo vršilo letošnje premovanje plemenskih konj za našo občino dne 8. avgusta t. 1. ob 8. uri dopoldne v št. Vidu nad Ljubljano.
Poraba vode v II. četrtletju. V drugem četrtletju
se je porabilo vode iz mestnega vodovoda za Din 9513.90, od kalerega zneska velja le Din 5608.36 ■/.a pitno vodo. Din 3905.60 pa za vodomer-ščino. V prvem četrtletju pa se je porabilo Din 9342.57, in sicer za samo vodo Din 5502.57, za vodomerščino pa Din 3840. V prvi polovici leta smo tedaj plačali za talno vodo Din 11.110.93, za modomerščino pa Din 7745.60; skupaj 18.856.53 Din. Voda se računa 1 m3 po 1.49 Din. Porabilo se jo je tedaj 7.457 m3. Voda res ni draga, zato pa je tem dražja vodomerščina.
Nihče še ni vtonil tekom letošnje kopalne sezone na Savi od črnuškega mostu rio Tomače-vega oziroma Jas, dasi se še nobeno leto ni kopalo toliko ljudstva, kot lelošnje leto. Odkar je škarpa šla po vodi, je savska struga postala v tem delu zelo primerna za kopanje. Svoje mesto najde lahko plavač ozir. začetnik kakor tudi oni, ki jo raje z brega merijo. Priznati moramo, da je tudi razmeroma malo pritožb čuti od strani .obsavskih posestnikov riad kopalci, čeprav je še vedno nekaj lahkomiselnih fantalinov, ki mislijo, da ne morejo shajati, ako ne lomijo drevja in cokvajo po travi;
Motvoz Grosuplje
uporabljati, znači:
lahko In hitro delo prihranek sigurnost In
zadovoljno«! odjemalcev
Zahtevajte cene in vzorce zastonj in franko
Tovarna motvoza ira vrvarna d. d.
Orosuplfe pri LfubMani
^Priju banji loaleii
ustvarja resnično zadovoljstvo edino le nov, močno in izbrano parfimiran nadvse fini Elida Puder.
ELI DA PUDER
samo da delajo škodo, pa so zadovoljni.
Nabor za naše fante je bil pretekli petek. Vseh nabornikov je bilo 41, cd teh je bilo potrjenih 13.
Vrhnika
Suša nam je uničila vso ota/o, če ne bo kmalu dovolj dežja, pa še ostale poljske pridelke. Ljudstvo se boji nevihte in toče, pa žanje še ne dozorelo pšenico. Zopet bodo kašče v prodajalnah.
Konzervno tovarno bodo spremenili v kup razvalin, do zadnjega žreblja vse so demontirali. Le pol-nojarmenik še gre, kamor so postavili majhno lokomotivo.
Debel prah. Na državni cesti uničuje vse ob njej ležeče vrtove. Avtomobili jako pridno sodelujejo.
Tržič
Rokodelski dom, ki bo nudil okoli štiridesetim rokodelcem domovanje in ki bo v lastni dvorani nudil izobrazbo in zabavo delavni mladini, vstaja iz nekdanje Kodrove hiše v Cerkveni ulici vedno popolnejše k dovršitvi. Naša delavna Vincencijeva konferenca ga bo mogla še to jesen ponolno opremiu in otvoriti. Že sedaj stanuje v nekaterih prostoriii, ki bodo le deloma še spominjali na staro poslopje, nekaj rokodelcev; po otvoritvi m popiolni dodelavi bo pa to gotovo ognjišče vse poštene rokodelske mladine.
Stolp župne cerkve je ves obdan od odrov, ua katere so zadnje dni že stopili zidarji, da dajo častitljivemu očaku novo obleko.
Tržiški stadion je oskrbela Vincencijeva konferenca katoliškim organizacijam za prijaznim »Vir-jem«. Vzela je ugodno v naje.u travnik g. tovarnarja Ahačiča in pridne roke ga v večerih ravnajo in pri-
pravljajo za razne nastojse, igrišča in sploh vse, kar potrebujejo naše organizacije na prostem.
Tečaji za umetno vezenje ua šivalnih strojih so se vršili zadnje tedne v Tržiču kar trije. Največji uspeh je dosegla (vrdka Peteline, ki si je znala izbrati tudi najugodnejši prostor. Imela je svoj tečaj v Marijinem domu, ki se nahaja v Kurnikovi dvorani poleg mosta sv. Janeza. Razumljivo je, da so naša dekleta šla najraje tja, kjer se počutijo tudi sicer domače.
Zagorje ob Savi
Spmišijeniki SLS! Vdeležitc se volitev že dopoldne m delajte vsak v svoji okolici, da tudi neodločni pridejo volil. Odgovorimo z delom na grdo psova-nje demokratskega tiska na naše pol. voditelje.
Neznano utopljenko so našli v Savi pretekli teden. Ker je bila ze dolgo, v vodi se ni moglo ugotoviti cirugeg« na truplu, kot samo to, da je bila utopljenka precej velika.
Tatu so prepodili v noči od torka na sredo v hiši g. Franca Webra na Šijanovem. Prišel je pri pod:.resnem oknu v poslopje in je že nalamljal vrata v vežo. Ker je bil gospodar v službi, so se domači, gospa in 2 otroka, tatu še bolj prestrašili. Ko so začeli vpiti, je zbežal v gozd.
Trbovlje
Praznovanje pri TPD. V soboto je pri I PD jamsko delavstvo praznovalo in to baje radi tega, ker ni dovolj naročil za kosovec. Separacija pa je obratovala.
Prenos stanovanjske barake. Na Dobrni podirajo delavci precej obsežno stanovanjsko barako, ki jo bodo na drugem bolj trdnem svetu zopet postavili.
Hartefa
2e od vsega početka sem ji pravil, da ne bo uspelo, da bo napak, toda kakor vedno, tako tudi sedaj nisem uspel z mojim svar-jenjeni.
»Najemanje služkinj je moja skrb, ne pa tvoja,« se je odrezala moja žena. »Sicer pa ne moreni razumeti, kaj imaš proti Harieti. Boljše služkinje si ne moreš misliti. Skozi cela tri leta je bila natakarica v restavraciji Daviš, in to ni karsibodi. Skratka, najela sem jo v posredovalnici in v ponedeljek pride, kar bo ravno prav, ker, kakor veš, v torek imava goste na večerji, kjer bo Harieta že lahko ser-virala.«
In res, prišel je ponedeljek in z njim Harieta. Reči moram, da je bila nad vse skrbno opravijena in ko sc je preoblekla, da bo stregla pri večerji, je bila kar naravnost okusna. Snežnobeli predpasnik se je kaj podal črni obleki, kakor tudi bela čepica na glavi. Zdelo se mi je, kot da bi bil v restavraciji. Dasi nerad, sem moral ženi pritrditi, da je imela srečno roko, ko je izbrala Harieto.
Ob določeni uri v torek zvečer smo sedli za mizo v jedilnici. Bilo nas je devet, sama izbrana mala družba, lokalna aristokracija. Seveda tudi Miss Montgomery-Friter ni manjkalo, o kateri je šel glas, da je imela nekoč na večerji pravega pravcatega lorda. Potem je bil navzoč gospod vikar s soprogo, Miss Svvcetbread, Mr. in Mrs, Higglepush in pa major Peppercorn.
Moja žena je naročila Harieti, naj vpraša goste, kaj si najpreje želijo, kar je tudi takoj
storila. Toda strah in groza, ko je prišla okolu nas vseh, je zaklicala na ves glas: »Devetkrat juho, šestkrat zakuhano, trikrat čisto, dvakrat žemlje in sedemkrat kruh!«
Moja žena je zardela sramu, a zadrego jc skušala prikriti s tem, da je med srebanjem juhe tako mimogrede pripomnila, da bo najbrže deževalo.
»Se mi zdi, da je že,« je dejala Miss Svveet.bread ter sumljivo gledala vsebino na krožniku.
»Devetkrat pečenko s salato,« je nadaljevala Harieta. »2e pridem,« je dejala napram majorju. »Ta pečenka je za vas,« je go-stolela vikarju na uho. —■ Ker pa se je moji ženi zdelo, da je Harieta nekoliko počasna, ji je to tudi povedala, a naletela je slabo: »Vsem ne morem postreči hkratu, bodo že vsi dobili. Lepo po vrsti. Sicer je pa oni stari gospod bil preje tu, kot pa ta debela dama.«
V takem tonu je šlo dalje in globoko sem se oddahnil, ko je bila večerja pri kraju. A najhujše še sledi. Harieta je za nekaj časa izginila, a kmalu zopet prišla. V roki je imela svinčnik in nekak blok. Brez nadaljnjega je stopila k Mr. Higglepushu ter pričela: »Oba skupaj, kaj ne. Torej imate dve juhi, dvakrat meso s krompirjem, dvakrat pečenko s salato, ham and eggs, štiri kose torte in tri kave. To znese osem šilingov in tri pence, prosim. Napitnina ni vračunana.«
Moja žena in jaz sva oclrevenela, samega strmenja se nihče naju ni mogel ganiti. Preden pa sva sc zavedla, kaj se godi z najnimi gosti, je Harieta že vsem vročila računske listke, razen majorju.
Peppercorn pa ni bil izmed onih, ki bi si vse pustil dopasti, zato je energično protestiral: »Ne, tega pa ne razumem. Še nikdar se ni z menoj tako nesramno postopalo v zasebni hiši, kot tu. Ne plačam, pod nobenim pogojem ne plačam.«
Med gosti je nastalo mrmranje, toda Harieta je bila glasnejša:
»Plačajte, sicer pokličem policaja,« je vpila ter gledala grozeče naokolu.
»Harieta---,« sem zaklical, a dalje
nisem prišel.
»Le pustite, bom že sanja opravila z njimi.«
Gostje so sc spogledovali, se zbali, pla» čali ter odšli.
»Kdo pa ste vi, mlado ženšče, da se drznete z menoj govoriti v takem tonu? Jaz ne plačam, pa ne plačam,« je vpil major Peppercorn.
»Vas dobro poznam,« je odvrnila Harieta, »in če hočete vedeti kdo sem, vam povem, da sem Harieta iz restavranta Daviš.«
V trenotku je v majorju vsa ošabnost popustila. »H-H-Harieta?« je jecljal.
»Da,« je odvrnila Harieta, »sicer vas pa itak dobro poznam in nimam danes v prvo sitnosti z vami. Torej---«
Major je segel v žep ter stisnil Harieti pest srebra v roko, nato pa smuknil skozi vrata.
»Ali ste jih videli?« je dejala Harieta ter se postavila pred mojo ženo v pozo triumfa-torja, »pa so le vsi plačali. Kaj si mislite sedaj o meni, kaj?«
Moja žena Angelika ji jc povedala, kaj.
Frederic Mistral:
Strahovi v Maiffanu
V letu 1820. ali 1825., datum ni važen, je umrl v Maillanu neki Claudillou in ker ni imel otrok, je ostala njegova hiša zaprta pet ali šest mesecev. Končno je prišel v to hišo stanovat neki gostač in okna so se zopet odprla. Toda čez nekaj dni nato se je razširila po Maillanu čudovita novica: v hiši Claudil-loua — straši.
Novi stanovalec in njegova žena sta slišala vsako noč, kako se nekaj premika in pre-brokava, torej poseben šum, kakor da bi kdo mečkal papir. Cim sta prižgala luč, pa se ni ničesar več slišalo, in ko sta zopet ugasnila, se je nanovo pričelo skrivnostno šumenje. Zastonj so preiskali vse ogle v hiši, očistili kredenco, pogledali pod posteljo, pod stopnice; videli niso ničesar, kar bi moglo razjasniti nočno šumenje. In ta nemir sc je ponavljal vsako noč; pravim vam, ti ljudje so se tega zbali in so se izselili, rekoč sosedom: »Naj spi, kdor hoče v hiši Claudilloua; strahovi strašijo.« In so odšli.
Precej prestrašeni sosedje so hoteli tudi sami videti to, kaj se dogaja v hiši; in najbolj pogumni so hodili, zdaj eden, zdaj drugI, spat v hišo Claudilloua, oboroženi z vilami in s puškami. Toda takoj, ko so vpihnili luč, se je to prekleto šumenje začenjalo znova; papirji so šumeli in nikdar niso mogli videti, odkod prihaja š u ni — — —
Tisti, ki so v hiši bdeli, so se križali, govoreč besede, katere izgovarjamo duhovom, da bi jih odpodili:
Brežice ob Savi
Osebna vest. Novoimenovani notar g. Rudolf Kramer je nastopil svoje službeno mesto. Posluje v dosedanji notarski pisarni |x>leg glavarstva.
Česalni salon za dame. Ker ie praktična moda pristriženih ženskih las postala tako splošna, je damam
jako dobrodošel moderno urejeni česalni salon, ki ga
se dobiva vsaki dan že ob 8. zjutraj v trgovini Pinte-rič nasproti po- te. Nedeljsko izdajo pa bo prodajala tudi veletrgovina g. F. Lipeja. Ravnotam se dobivajo tudi posamezni izvodi »Domoljuba«.
Ptuj
© Otroško zavetišče v Ptuju. V vsakem oziru se tudi uaš starodavni Ptuj modernizira ter napreduje tudi na socijalnem polju. Kakor povsod je tudi pri nas zelo aktualno vprašanje, kam z delavskimi otroci črez dan. V svrho ustanovitve takega tudi za naše mesto in sosedni Breg prepotrebnega čezdiievnega otroškega zavetišča se ustanavlja posebno društvo, ki si je priaialo obenem nalogo tudi delavkam nuditi od začetka ceno hrano in jo obvarovati pred moralnim zlom, sčasoma pa tudi delavkam postaviti lastni res pravi dom, Ustanovni občni zbor tega društva se vrši po običajnem redu v četrtek, due 26. t. ni. zvečer ob 8. v gosilniških prostorih g. Mihaela Brenčiča v Ptuju. Vsi, zlasti pa prijatelji zapuščenih otrok iskreno vabljeni!
© Seja mestnega sveta se je vršila pretekli torek na mestnem magistrau. župan Miha Brenčič se je spomnil žalostnih dogodkov v skupščini, izrazil obsodbo dejanja, ki ga je izvršil Puniša Račič, ter se spominjal padlih žrtev. Občinski odborniki so s trikratnim vzklikom počastili njih spomin. — Na predlog referenta upravnega odseka se je sprejel sklep, da se poprava ure v mestnem stolpu izvrši na občinske stroške. Mestni svet je votiral zato Din 10.000, potrebna dela v stolpu samem pa mora prevzeti cerkve-no-konkurenčni odbor. V dominikanskem samostanu je že osem novih stanovanj popolnoma urejenih za bivanje. Soglasno se sklene, aa se napravijo kanali za odtok vode ter ob Dravi pri samostanu zid z ograjo. Pripravljalnemu odboru za zgradbo železnice Ptuj — Rogatec — Brežice se dovoli podpora Din 2000. Dijaki imajo v mestnem kopališču 50-odstotni popust ne gelde na starost ter učni zavod, ako se izkažejo z legitimacijo. — Referent pravnega odseka je predlagal. da so se izvolili v kuratorij »Mladike« občinski svetniki Spruschina, Fras, Gorjup, Peček in Šegula, ter ravnatelj Majcen, okr. ekonom Zupane ter gospa Hintze. Na predlog dr. Šalamuna se pritegne v kuratorij še ena članica Kola jugoslovanskih sester. — Prošnji gosfilničarske zadruge, da se prizna 20-od-stotno kalo pri vinu, se ugodi. — Nato je poročal referent Skaza (SLS) o gradbeni akciji občine, ki lepo napreduje. Parcela se je razdelila devetim prosilcem za zgradbo enodružinskih hiš in sicer gg. šegula, Ataroh, Peček, Lajh, Ivančič, Pavko, Leben in Pahor. Občina bo nadzorovala stavbeno delo, ker jamči za potrebni kapital. Z delom se začne 15. avgusta t 1. ter se bodo posamezne parcele dodelile, če bi kdo izmed interesentov odstopil, drugemu. — Ko je občinski svetnik Gabrijel predlagal nekaj potrebnih ubožnih podpor se je javna seja zaključila. — V tajni seji je bil imenovan za inkasanta mestne občine Josip H vat, za hišnika v dominikanskem samostanu Jožef j\ rin iu za čuvaja v mestnem kopališču J. Vaupotič.
lor-
IlotedrSira. Dne 29. julija t 1. bo v Hotedr-šici Orlovski dan. Dopoldan blagoslov novega Orlovskega doma in razvitje novega prapora. Proslava 20 letnice. Velik obmejni orlovski tabor. — Popoldan: Telovadni nastop vrhniškega orlovskega okrožja. Polovična vožnja po železnici. Avto-vožnja Logatec—Hotedršica. Prikitite v obilnem številu v našo zadnjo postojanko na državni meji.
Dol. Logatec. Na vlogo oblastnega poslanca Gabriela Oblaka je notranje ministrstvo odredilo, da se uradi okrajnega glavarja premeste k občine Gor. Logatec v ubčino Dol. Logatec, ki je za ves okraj naravno središče, zlasti še radi le-lezniške postaje. S tem je ustreženo dolgoletni želji celega okraja. Premostitev se izvrši še tekom jeseni. Ker Dol. Logatec zadnja leta vidno napreduje in je gospodarsko življenje precej živo, bo gotovo nastanitev teh uradov ugodno vplivala na nadaljni razvoj kraja.
Ribnica. Dne 19. t. m. je umrla v Nemški vasi pri Ribnici g. Ana Dejak, mati višjega voj. duhovnika Alojzija Dajaka v Nišu. Srečnemu »lučaju je pripisovati, da se ravno sedaj sinček Lojzek (kakor ga je mamica vedno imenovala) nahaja na dopustu. Mamica je bila v starosti 81 let, skromna ln zelo priljubljena pri ljudeh. Bila je vdana v voljo Božjo ln do zadnjega pri popolni zavesti. Ko jo je nekdo obiskal in ji želel, da bi okrevala, pa ga je zavrnila: »Nfkar mi ne želite zdravja. Jaz bom sedaj, ko je sinek doma, umrla.<
uh. dekan in
St. Jurij ob jui. žel. 20. t. m. sta obhajala 45 letnico mašništva g. Valentin Mikuš, kanonik, dekan, župnik in njegov tovariš izen dotokih lot g. Jakob Marzidovšek, vojni višji kurat v. p. Oba gg., katera vež« prisrčno prijateljstvo, sta tekom let v trudapolnem delu osivela, toda po duhu in svežosti sta še mladenlško čila.
Sv. Jurij na Pesnici. V sredo 18. julija so obhajali v naši prijazni cerkvici cerkveno in pri svojem tovarišu v župnišču prijateljsko 34-letnico svoje nri-mirije sledeči gospodje: Gorišek Ivan, župnik in svetn. v Gornji Ponikvi, Janžekovič Jože, del duh. svet. v št. Lenartu v Slov. Goricah, Kokelj Alojz, župnik in duh. svetnik na Vurberpu, Končan Fort., župnik v Št. Pavlu pri Preboldu, dr. Kovačič Fr., prof. in konzist. svet. v Mariboru, Presker Karol, župnik v Šmartnem ob Paki, Schlamberger Lovro, deficient v Selah pri Ptuju, Šket Mihael, župnik v Loki pri Zid. mostu in gostitelj sam Terstenjak Ernest, župni upravitelj, bivši voj. duhovnik in profesor. Eden od kolegov g. Cemažar Janez, župnik in difh. svet. na Tehar-jih leži priklenjen od težke bolezni v postelji ter prosi vse duh. sobrate za memento.
Sv. Trojica v Slov. goricah. Dekliški shod za lenarško dekanijo v nedeljo 15. julij« je zelo lepo uspel ob mnogoštevilni udeležbi deklet. Slovesno sv. mašo je daroval škofijski voditelj Marijinih družb kanonik Časi, ki je v ognjeviti pridigi razložil dekletom, kakšne nauke jim dajeta škofijski hi lurški jubilej. Na dekliškem zborovanju zunaj cerkve, ki ga je otvoril gvardijan p. Dionizij Du-šej, je lepo govorila osrednja voditeljica dekliških zvez Marija Štupca. Vnemala je dekleta, kako naj bodo čiste, ponižne, delavne in skrbne za zdravje ln vedno vesele. Na to je nastopilo devet deklet z govori in tri z deklamacijami, ki so kaj primerno pojasnile pomen škofijskega in lurškega jubileja ter navduševale tovarišice za krščansko prosveto in za apostolsko delo v Marijinih družbah in dekliških zvezah. Župnik Gomilšek je vmes podajal nauke za uspešno delovanje. Vmes so dekleta po-pevale Marijine pesmi. Lepo zborovanje gotovo ostane dekletom v trajnem spominu. Pri večerni-cah je ravnatelj III. reda pč E. Ilansler izprego-voril iskreno besedo dekletom, ki so jx> odpetih litanijah veselega srca večinoma v procesijah odhitele v posamezne župnije.
Prireditve in društvene vesli
Ljubljana.
Občni zbor »Zveze uradniških vdov in sirot« se vrši dne 30. julija 1928 v Alojzijevišču. Odbor.
Maribor
Duhovniki, člani Bratovščine sv. Cirila in Metoda imajo ob priliki duhovniškega zadružnega tečaja v Mariboru, v torek, dne 24. julija ob 20. v prostorih dijaškega semenišča ustanovni sestanek »Apostolatus Unitatis< s sledečim sporedom: 1. Cilji ^Apostolatus Unitatis«; poroča dr. J. -Mirt. 2. Stanje A. U. v lav. škofiji; poroča dr. Fr. Čuka la. 3. Razglasitev odbora A. U. 4. Predlogi. Duhovniki. ki Vam je an srcu delo za cerkveno edinost pridite!
V glasbeno šolo Katoliške omladine se vsak dan zvečer sprejemajo nadarjeni učenci.
Vzgoja „Jutra"
Na dan žalostnih dogodkov v skupščini, 20. janija 1928, okrog
B. ure popoldne se je na javnem trgu v Ptuju pred magistratom iir&iil odvetnik v Ptuju dr. Franjo Šalamun vpričo več ljudi: »Sedaj bi bilo treba ustreliti dr. Vukičeviča in dr. Korošca.« Ko je nekdo pripomnil, da dr. Korošca pat ne, )e dostavil: »Tudi Korošca 1«
Slovenskemu ženstuii!
Žene, dekletal Mesec dni že blati in obrekuje svobodomiselno časopisje poslance SLS. Na najpodlejši način pa žali našega dr. Korošoa, voditelja slov. naroda.
Najodločneje protestiramo!
Ta nečuven napad ne sme ostati nekaznovan. Slovenski narod bo obračunal s tistimi, ki so se dotaknili časti našega voditelja in našega naroda.
Slo venska žena, ki si se vedno neustrašeno borila za vero in čast slovenskega naroda, ne gmeš biti soodgovorna za sramotenja, ki jih trpi slovensko ime potom liberalnega časopisja!
V tvojih rokah je najhujše orodje, s katerim zadaš udare« največjemu našemu sovražniku, liberalnemu tisku.
Žena, dekle! Zavedaj se, da je ni sile na svetu, ki bi te mogla prisiliti, da podpiraš tistega, ki je naročen na liberalno časopisje in s tvojim trdo prisluženim denarjem podpira prav tisto časopisje, ki blati Slovence pred vsem svetom.
Predrznost!
»Jutro« se zvija ob nr.ši ugotovitvi, da sta med radičevci - poslanci dva duhovnika, ki sta mogla najprej pomagati žrtvama Rači-čevega streljanja. Na našo pripombo, da »Ju-trovo« pisarjenje o »vesoljni odvezi« dovolj priča, da ni duhovnik pisal napada na naše poslance, kot je »Jutro« trdilo, ta najbolje informirani list molči. Brani sedaj svoje obrekovanje s trditvijo, da Matice in Kežmana takrat ni bilo v skupščini. Pribiti moramo, da to ne drži in si je »Jutro« to samo izmislilo. Matica je bil tisti dan v skupščini kot drugi radičevski poslanci. — Tako pisari »Jutro« v svoji brezmejni predrznosti, računajoč, da ljudje prehitro vse verjamejo.
Protestne seje, sestanki in zbori po vsej Sloveniji
Poleg shodov in zborovanj, ki smo jih že omenili, imamo še kopico dopisov o protestih, ki so jih sklenile najrazličnejše politične in stanovske organizacije. Omenimo naj le: Kočevje, Ambrus, Dobrepolje, Sv. Križ pri Moravčah, Okrajna obrtna zveza Novo mesto, Je-
i Obiščite
i. osfcškl velesetem
od S. do IS. avgusta 1928.
Polovična vožnja na vseh žel. in parobrodih.
Legitimacije
po 10 Din pri častnem zastopstvu:
Prva hrvatska štedtonlca
Ljubljana, Aleksandrova c., telefon 20-11.
wPutnik" d. d.
Ljubljana, Dunajska cesta 1, telefon 24-72.
Če si dobri duh, mi govoril Če si zli duh, Izgini!
Toda to ni učinkovalo, in šum se je vedno slišal enako. Za mizo, v mlinu, v pralnicah in na vasovanju se ni o drugem govorilo kot o strahovih ... In vsak je pridal svoj«: na koncu stopnic, da so našli škorenj, ves povoSčen škorenj! drugi, da so videli pošast, obkroženo s plameni, ki so prihajali od kamina!
Ob nedeljah so se možje ob vodnjaku na trgu pogovarjali o tej stvari in govorili:
»Saj je bil vendar Claudillou, ubogi Clau-dillou, čisto pošten človek; ni mogoče, da bi bil to on.«
»Kdo bi torej to bfl?« Dolgin Kari, ki je bil dovtipnež, ne da bi se sam pri tem smejal, in katerega fo vsi spoštovali, ker jih je vse obvladal, — bodisi po postavi svojega orjaškega telesa, bodisi radi svojega sigurnega nastopa, — je dejal, ko se je odkašljal:
»Mar ni jasno? Kadar se premika papir, morajo biti temu krivi notarji-«
Vsi so povzeli: »Veliki Kari ima prav, notarji premikajo papirje.« — »Čakajte,« je dodal stari učitelj Ferrut, »sedaj se spomnim: ko sem bil jaz še mlad, jc bila ta hiša prodana pri sodišču. Prodali so jo Tarasconu pri neki dedščini, za katero so se pravdali mogoče dvajset let. In tako so notarji, advokati in oskrbniki grabili, dokler niso hiše požrli. Prav nič se ne čudim, da prihajajo nazaj brskat po svojih krivičnih aktih.«
»Notarj! so to, notarji,« samo to se jc slišalo po ulicah Maillana. Matllanci niso v«č
spali in kadar so o tem govorili, jih je oblivala kurja polt.
»Ha! Bomo takoj videli, če so to notarji!« je rekel flegmatično gospod Jerome.
Moj pokojni stric Jerome je služil pri dragoncih, kjer je postal podčastnik v dobi Bonaparta. Nosil je ponosno vrh nosa častno brazgotino od krasnega udarca sablje, katerega mu ni dal samo v šali nek nemški huzar v bitki pri Austerlitzu. Jerome se je opremil z samokresi in se je rniren, kot da bi šel na lov na ptiče, ob mraku skril v hiši ubogega Claudilloua. Imel je s sabo svetiljko, ki je bila privita in katero je skril pod plaščem. Raztegnil se je po dveh stolih, pričakujoč, kdaj bodo notarji začeli mečkati svoje papirje.
Naenkrat: šššl krkrkr; evo papirje, ki so šumeli---Moj stric hitro odvije svetiljko in kaj vidi? Dve podgani, dve veliki podgani, ki sta se razbežali proti podstrešju. Jerome je šel na podstrešje in našel na. tleh čisto navadne suhe liste vinske trte.
Najbrž je ubogi Claudillou, preden je umrl, spravil grozdje na podstrešje in ga razprostrl po listih vinske trte. Ko je umrl, so podgane požrle grozdje in ko so ga požrle, so veseljaklnje prihajale vsako noč brskat po listih, da bi našle morebiti še kakšno jagodo. Moj stric je pobral liste in šel spat. Drugo jutro, ko je šel po sredi vasi, so mu rekli kmetje:
»No, gospod Jerome, precej bledi ste! Ali so se notarji vrnili?«
Gospod Jerome odvrne:
»Vaši notarji so bili čisto enostavno en
par podgan, ki je delal šum s suhimi listi trte, ki so bili razprostrti po tleh na podstrešju.«
Strašno so se smejali dobri Maillanci, in od tega trenutka dalje niso moji rojaki več verjeli v strahove.
(Iz francoščine prevedel V. B.)
Dr. V. Šarabon:
Siovo od New Torka
Newyork sam leži na polotoku Manhattan, glavna smer nekako od severa proti jugu: polotok ima podolgovato obliko. Ceste, ki gredo po dolgem in ki jih je torej manj, imenujejo avenuje (od lat. advenire, advent, špan. avenida, franc. avenuei to so bile v začetku dohodne ceste do gradov, v parku ležečih); besedo avenue so skrajšali Amerikanci v ave ('izg, ejv), in skoraj nikdo sedaj ne ve, odkod to ime pride. Ceste od zahoda proti vzhodu imenujejo street-s (street izg. strit, nem. StraBe); teh je zelo veliko, ne vem, koliko; morda čez 400, če gremo od Manhattana še malo na sever. Torej, sedaj imaš načrt Newyorka pred seboj. Najživah-nejša in najbolj, elegantna vseh teh cest je 5. avenuja (fifth avenue, izg. fifs evnju), in sicer med 50. in 30. povprečno cesto, G. Hude je vprašanje ogleda te ceste jako praktično rešil. Zlezla sva visoko gor na streho busa in sva gledala dol. Vse je mrgolelo pod nama. Tam, kjer sva morala čakati, sem imel priliko, da sem pogledal malo v trgovine. »Samo milijonarji hodijo sem kupovat, drugi samo gledajo.« — »Vidim«, sem rekel. Kakšne iz-
žica, St. Vid uad Ljubljano, Dravlje, Prečina itd. Z eno besedo, vsaka krajevna edinioa, vsaka občina in f&ra je te dni dvignila svoj protest proti strašni žalitvi dr. Korošca. Vsa Slovenija je v tem boju enotna in hoče i enotnim močnim nastopom stresti s sebe duševno morijo zločinskega esdrte»arskega tiska.
Samo gibanje majniške deklaracije je po mogočnosti in strnjenosti mogoče primerjati s tem najnovejšim dvigom narodnega ogorčenja.
Protesti so večinoma taki, da jih vsled tiskovnega zakona priobčiti ni mogoče. Sklepi so brezobzirno odločni. Gnev nad kleveto in Jeza nad stranko, ki pomeni našo stalno narodno nesrečo, 6e izraža v njih.
Ves narod je »Jutro« žalilo, od vseh »Slovencev« bo prejelo kazen. Proč z »Jutrom«!
Jugoslovanska strokovna zveza v Mariboru
Na seji zaupnikov J. S. Z. v Mariboru se je z ozirom na nesramno in ogabno blatenje voditelja g. dr. Antona Korošca v nasprotnem časopisju, posebno v »Jutru«, sklenilo sledeče: obvestiti treba vse člane o infamni kleveti »Jutra« in jim dobro pojasniti namen tega nemoralnega pisanja. Sestaviti treba listo obrtnikov in trgovcev, kateri bodo v bodoče prišli v poštev pri nabavi raznih potrebščin za naše članstvo. — J. S. Z. kot eminentna zastopnica slovenskega delavstva se sicer ne vmešava v politične stvari, vendar pa je pri-morana k tako umazani in prostaSki gonji, kakor jo vodi »Jutro« napram dr. Korošcu, protestirati ter izreči obsodbo. — Odbor.
Rajhenburg
V nedeljo se je vršil širši sestanek zaupnikov SLS, na katerem je poročal oblastni poslanec g. Tratnik. Soglasno ae je sprejela sledeča resolucija:
Zaupniki SLS župnije Rajhenburg, zbrani na svojem sestanku dne 15. junija z največjim ogorčenjem protestirajo ker je »Jutro« priobčilo ogabno in bogokletno karikaturo, s katero je na najpodlejši le njemu lastni način žalilo našega voditelja dr. Antona Korošca in z njim vse slovensko ljudstvo.
Zraven tega se je cel koncem lažinapred-nega časopisja polnil z ostudnimi lažmi in napadi brez prestamka.
Zaupniki SLS odločno obsojamo tako pisanje in svečano izjavljamo, da bomo izvajali skrajne posledice.
ložbe! Včasih velika dvorana, sredi dvorane eno samo stojalo in na tem stojalu obleka! Tako drago menda v vsem Newyorku nihče ne stanuje kakor take obleke. G. Hudč mi je povedal tudi višino najemnin; sem onemel. Joj, kako smo mi reveži!
Patru Kerubinu v tistih dneh od 3. do 8. junija nisem delal nadlege, zmeraj sem bil kam povabljen in me je imel torej raz glavo. Trikrat sva bila pa skupaj: enkrat pri Hu-detu, enkrat pri g. Zakrajšku, enkrat pri g. Žitniku. Povsod prav zares dobro in odkritosrčno sprejeta. Prva dva stanujeta daleč zunaj, po naših pojmih namreč, in sem tako imel priliko, da sem videl marsikaj novega. Peljal sem se tudi čez enega onih znanih mostov, ki vežejo Newyork in Brooklyn. Gospžma Hu-detovi in Zakrajškovi izrekam tudi na tem mestu lepo zahvalo in prav tako gospej Žitnikov!, ki naju je gostila tretji dan. Tja so prišli tudi Zajčevi; prej enkrat sem bil pri njih, široka, nepopačena kranjska govorica, tam nekje od severa Ljubljane, pa ne daleč. Zabavali smo se prav dobro. Kako je Mary pela!
Tesno mi je pričelo postajati okoli srca, bližali so se trenutki, ko je bilo treba vzeti slovo. Kakor sanje se mi je pričenjalo dozdevati moje 40dnevno bivanje v Ameriki, in se mi zdi danes zmeraj bolj. Da odnesem več vtisov, sem šel gledat še svetovnoznano kopališče Conney Islands (k6ni ajlčndz, naglas na o in aj). Z menoj je bil g. Žitnik. Misli si glino ob morju, širok pas; nad njo lesene tribune ali lesene hodnike, velikanske razdalje. Zadaj je cesta, za njo pa nekakšen dunajski
Verujte, če se Vam pove,
da je vsaka gospodinja napravila naj boljo izkušnjo, če je poizkušala, da
ŽENSKA HVALA
preko noči raztopi nesnago. Zjutraj je najbolje, če se za čisto kratko kuhanje perila vzame
Schichtovo Terpentin milo
jrr;: a viwv.r. -ur«.nu>« -r:
1.	Iztrebiti hočemo iz naše župnije to časopisje.
2.	Zapomniti si hočemo vsakega, ki bo še naprej z naročanjem teh listov podpiral pro-palo demokratsko družbo.
Našemu voditelju dr. Korošcu pa izrekamo neomajno zaupanje in zahvalo za njegovo dosedanje delovanje s prošnjo, da vztraja na dosedanji poti do končnega izvojevanja naših pravic.
Žalec
Krajevna organizacija SLS v Žalcu najodločneje obsoja podlo sramotenje voditelja slovenskega naroda dr. Korošca po dnevniku »Jutro« in izraža svojemu voditelju polno zaupanje in iskreno udanost.
Drstelja pri Ptuju
Podpisani občinski odbor hoče izraziti svojo ogorčenost nad »Jutrom« in drugimi protikrščanskimi listi, ki s pisavo in ostudno sliko žalijo našega voditelja in vso Slovenijo. Zato sklenemo:
1.	Da se odborniki svečano zavežejo, da ne bodo obiskali hiš, kjer imajo goraj omenjene protikrščanske liste.
2.	Da bodo izvajali radi nezaslišane žalitve voditelja katoliškega slovenskega naroda vse posledice — tako napram zgoraj omenjenim listom, kakor napram vsem, ki so s temi listi v zvezi.
3.	Dr. Anton Korošcu in Jugoslovanskemu klubu pa izražamo za pošteno in mirno državniško delo naše neomajno zaupanje.
Mozirje
Da bodo vedeli po širni Sloveniji, kako nvidevni ljudje sodijo o zločinskem napadu na dr. Korošca, objavimo sledeči dogodek;
Neki Sokol pride v gostilno, vzame v roke »Jutro«, kakor po navadi. Zagleda krvavo sliko dr. Korošca, prebere in — raztrga, z besedami: To je pa višek nesiamnosti. Prijatelj SDS pogleda, pobere kosce, in vrže list v peč. Tako je naredil Sokol in prijatelj SDS. Kaj pa napravimo mi, katoliško misleči fan-tje in možje?
Kdor še vnaprej podpira »Jutro«, odobrava nesramni napad. Bodimo dosledni, in storimo našo dolžnost.
Stari trg pri Slovenjgradcu
Na seji dne 17. julija 1928 je krajni odbor SLS za župnijo Stari trg pri Slovengradcu z velikim ogorčenjem obsodil nesramne napade »Jutra« in njegovih tovarišev na našega voditelja dr. Antona Korošca, ter bo skrbel, da bo očistil župnijo satanske zaloge »Jutra« ln njegovih trabantov.
Artiče
Krajevna organizacija SLS v Artičah z gnusom obsoja »Jutrovo« klevetniško karikaturo o dr. Korošcu. Ljudstvo naše bo poskrbelo, da nihče ne bo imel več veselja nad svojo zvezo z »Jutrom«.
Na shodih SLS v Koprivnici in Podsredi
v nedeljo, dne 15. julija, so zborovalci sklenili sledečo resolucijo:
Zborovalci, zbrani dne 15. julija na shodih SLS v Koprivnici in Podsredi, odločno protestirajo proti neosnovanim napadom »Jutra« na SLS, posebno na njenega voditelja in notranjega ministra dr. Korošca ter izrekajo dr. Korošcu vse zaupanje in svojo globoko
Priznan® Mre toarve
laki, firnež, steklarski klej, čopiči se dobijo pri tvrdki
l. Mmv, ijisUBiaiea
nasproti Frančiškanske cerkve.
Prater ali tisočkrat povečani naš ljubljanski nedeljski Tivoli, s tisoči in tisoči električnih luči, s primernim ropotom zraven. Ob lepih poletnih nedeljah se koplje tam doli okoli 200.000 do 500.000 ljudi, tudi 700.000 do 800 tisoč. Vsa Slovenija ima dober milijon prebivalcev. Nedavno je bila slika tega kopališča v »Ilus.tr. Slovencu«.
Sveti Birokracij se mi zelo dopade, in sicer zato, ker poljubno lahko menja svojo velikost in obliko. Takih dimenzij kot v Ameriki pa menda nima nikjer. Pisal sem, da sem pri prihodu v Ameriko moral plačati za skiop-tične slike sedem dolarjev carine; rekli so mi, da jih bom dobil pri odhodu nazaj, če bom vzel slike zopet s seboj. Zdrava pamet ti reče, da boš denar tam nazaj dobil, kjer si ga plačal. Si v veliki zmoti. Čisto nekam drugam moraš iti. In če misliš, da boš tam denar dobil, si spet v veliki zmoti. Nekaj napišejo in te pošljejo naprej, spet nekam drugam. Sedaj pa pomisli ameriške razdalje! Tako lepo v avtotaksiju smo se pripeljali do poslopja, kamor so me poslali, popoldan pred odhodom. Ob polnoči je »Saturnia« odhajala. Trije smo bili, Hude, Žitnik in jaz. Žitnik je ostal spodaj pri vratih in je stražil moj kovčeg, midva s Hudetom sva se pa peljala gor v ne vem katero nadstropje. Tam sva v pisarni čakala; in ko sva se načakaia, so nama rekli, da ni-stva v pravi pisarni. Torej naprej, Hudč z jezo na obrazu, jaz pa s slikami pod pazduho, z živo pričo, da jih nesem nazaj v Evropo. Vsto-
spoštovanje. — »Jutro« naj bo prepričano, da se bodo radi teh nesramnih napadov izvajale konsekvence. Naj se radi njih pozneje ne pritožuje, ker jih je samo izzvalol
rri v • v
1 rzic
Krivični napadi, s kalerimi nasprotno časopisje nesramno blati načelnika SLS dr. Korošca in z njim ves slovenski narod, so v zadnjem času prestopili vse meje dostojnosti in poštenosti. Zato vse tržiške katoliške organizacije, zbrane na skupni seji, z ogorčenostjo zavračajo le napade in se enodušno pridružujejo celokupnemu slovenskemu narodu v obrambi za čast našega načelnika in slovesno proglašajo, da bodo izvajale posledice proti tistim, ki to časopisje širijo in podpirajo, dokler ne dobi dr. Korošec primernega zadoščenja.
Moravče
Občinski odbor je v seji dne 15. julija 1.1. sklenil sledečo resolucijo: »Občinski odbor občine Moravče, zbran na seji dne 15. julija 1928, najodločneje protestira proti ostudni pisavi in gonji liberalnega časopisja zoper voditelja slovenskega naroda g. dr. Ant. Korošca in izreka slednjemu neomejeno zaupanje.«
A. K.:
Maš demokratski tisk in tisk bramancev
(Jutrovcem v album )
Strašna je podivjanost demokratskega tiska na Slovenskem. Predvsem sramoti in smeši duhovnike ter jih skuša naslikati ljudstvu kot sebič-neže, kot hinavce in sploh kot vsega zaničevanja vredne ljudi. Vzeti duhovniku vse zaupanje in vso veljavo pred ljudstvom, to je glavni namen tega tiska. V drugi vrsti smeši vse stvari, ki so v zvezi z vero in verskim življenjem. Norčuje se iz verskih resnic, napada, ponižuje in pluje, na vse ustanove, na družbe in društva, ki stoje na pozitivnem krščanstvu.
Posledica tega je, da vlada velika surovost v krajih, kjer ljudstvo Čita demokratske liste. V K. pri R. čita moška mladina večinoma »Domovino« in »Kmetijski list«. G. župnik je fante posvaril pred ponočevanjem in kričanjem. V noči na 30. junija so mu ponočnjaki zabodli brejo telico v levi vamp, tako da je zjutraj polovico čev viselo iz nje in so jo morali zaklati. Ali ni strašna surovost in brezsrčnost, na tak način mučiti ubogo, nedolžno žival? A tudi naša inteligenca, ki pripada k demo-
piva. »Tistega gospoda, ki ocenjuje slike, ni tukaj.« — »Prosim, gospod, saj ni treba nič oceniti, so bile ocenjene že pri prihodu v Ameriko.« — »Morajo biti še enkrat.« Čez nekaj časa se privali zavaljan dedec in pravi: »Bom pa jaz slike pogledal.« Odprl sem zavoj, in pogledal jih je par, brez razumevanja. No, sem si mislil, sedaj sva opravila. Kaj šel »Kdaj dobim denar?« — »O, ga sploh ne dobite. Imenujte kakšno zaupno osebo v New-yorku, in dotičnik bo dobil denar po čeku, čez par mesecev,« — »Oprostite, gospod, pustim tistih sedem dolarjev tukaj in grem.« — »Ne morete iti, mora priti še en gospod.« Hu-deta je kar trgalo, tako je bil jezen; sram ga je bilo, da mora kot ameriški državljan gledati take izrastke svetega Birokracija. »Se mi mudi.« — »Kdaj gre ladja?« — »Ob polnoči.« — »No, potem imate pa čas, sedaj je šele tri.« Srdito sem zagrabil zavoj in sem šel ven, Hude z menoj, podoba ognjenika; tako ga je kuhalo. Ja, če bi bil sedaj konec! Prideva do izhodnih vrat. Žitnika nikjer. Midva pa ven nisva smela. »Zakaj ne?« — »Imate zavoj, in brez dovoljenja z zavojem ne smete ven iz carinskega poslopja.« — »Ja, saj sem zavoj že noter prinesel.« — »Nič ne de, dovoljenje morate imeti.« In spet sva se podala na pot, v neko drugo pisarno. Tam sva videla mnogo sotrpinov, Žitnika hvala Bogu ni bilo med njimi. Nekaj so naju vprašali in so nama dali odhodni listek. To sva vzdihnilal Tudi Koletič bi bil potrpežljivost zgubil.
kratski stranki, nima prav nobene srčne omike in kulture, in če jo ima, zakaj pa trpi take surovosti v svojih listih?
Sploh pa smo tega tudi sami precej krivi. Zakaj podpiramo te zagrizene, nam nasprotne ljudi? Preveč smo obzirni, prekrotki in potrpežljivi. Temu naredimo konec! Podpirajmo povsod ljudi krščanskega mišljenja. Zahajajmo v gostilne! kavarne, trgovine, ki podpirajo naše liste! Pri nas so te razmere strašne. Ne glejmo po boljših zgledih v katoliških deželah, bilo nas bi preveč sram.
Poglejmo v tem oziru bramane v Indiji! Tam so štiri državne univerze in nekaj misijonskih. Je torej dosti inteligence. In čudno! Večina te inteligence je verna in natanko opravlja svoje, verske obrede. Sploh v Indiji neverni ljudje nimajo veljave.
Vsled tega se v Indiji tudi duhovni in posvetni tisk ne ločita strogo. Vse knjige, naj obravnavajo tudi same prosvetne stvori, preveva v enem ali drugem oziru verski duh. Da tudi pesmi, katere mi smatramo le za zabavno čtivo, Indijcu veljajo kot versko berilo. Znamenita Kalidasova lirska pesem »Poslanec oblakov- se n. pr. versko razlaga in so jo budisti v Tibetu kanonizirali.
Zveza z versko idejo se že na zunaj kažo pri vsaki indijski knjigi na ta način, da se začenja in konča s kako prošnjo na bogove in se tako od platnic do platnic priporoča božjemu varstvu. Shri GaneshSya namahv (Čast Ganeši) je napisano na začetku skoraj vseh rokopisov in tiskovin, prošnja za blagoslov pa jih sklep«. Vsaka knjiga se začenja s kitico, v kateri se slavi kako božanstvo, naj bo že Višnu, Živa, Kali ali bog ljubezni. Ravno ista na-vnda je pri dramah. Najznamenitejša indijska kla-
Radlo-valovi
Kadar govorimo o radiju, zmeraj slišimo, ta postaja oddaja na valu 310 m, ona na valu 517 m itd. Kaj so to valovi in kako naj si jih predstavljamoc
Znano je, da vsak izmenični električni tok vzbudi okrog sebe magnetične sile. Prostor kjer te sile delujejo, imenujemo magnetično polje. Zato pravimo kar enostavno, da izmenični električni toki ustvarijo okrog sebe magnetično polje. Ce teče elektr. tok po žici, si predstavljamo to magnetično polje kot skupino večjih in manjših kolobarjev, ki teko ob celotni žični dolžini in jo obdajajo v obliki valjev. To magnetično polje je od
Pazite na ime;
proti muham, bolham, stenicam, ščurkom in drugim mrčesom, je najboljše, najcenejše in najstarejše sredstvo. Dobiva se povsod. - Trgovci pri: »ZACHERL1N« d. z o. z., Ljubljana. Pazite na imel
Takrat, ko sva čakala v zadnji pisarni, je šel Hude ven, gledat, kje je Žitnik. »Zunaj stoji,« mi je dejal, ko je prišel nazaj. In res je stal zunaj, obraz mu je žarel veselja. »Komaj sem se izmazal.« — »Ja, kako pa to, saj niste bili notri?« — »Na notranji strani vrat sem stal. Videl sem, da mora vsak, ki gre ven, imeti listek. Kaj pa, če bi ga še od mene zahtevali, čeprav sem samo pri vratih na vaju čakal! In steklenico žganja sem imel v vašem površniku zavito. Če bi jo bili videli!« Žganje so mi dali na pot; proti morski bolezni, so rekli. »Pomikal sem se proti vratom. Vratar je dejal, da lahko notri čakam. Dal sem mu cigareto, in ko jo je prižigal, sem smuknil ven, s kovčegom in površnikom.« Kar gledali smo se drug drugega; jezili smo se in smejali smo se, vse obenem. »Kadar bodo ti birokratični lenuhi pili in jedli na račun onih sedmih dolarjev, naj jim obtiči jed v grlu in naj jih pijača zastrupi«, smo se hudovali. Če zmeraj tako delajo kot so z menoj, si morajo nabrati lepe denarje; kajti vsakdo se naveliča letanja in pusti rajši denar tam, kot da bi zapravil cele dneve. Zlasti še, če gre za manjše vsote.
Z avtom smo se zapeljali v pristanišče. Hude in Žitnik sta si površno ogledala »Sa-turnio«; šli smo dol, in poslovi! sem se od g. Hudcta. Veliko, veliko mi je v Ne\vyorku pokazal.
sična igra >Sakuntala«, katero je spisal slavni Kfi-lidasa in je v slovenščino prevedena, se začenja s to-le molitvijo:
»Voda, najprej vstvarjena, in ogenj, ki požge
daritev, svečenik dari držeč;
Solnce, mesec, vodji časa; eter, glas razširjajoč, po svetu celem ga noseč, Zemlja, semen vseh početek, zrak, ki ga vsrkavajo živeči vsi na zemlji v sž, Osem teh telč so Žive, ki naj ima za vas vse ču-ječe, milostno srce!« Sklepa pa pisatelj igro s to-le molitvijo: »V naroda blagor vladar naj kraljuje, Sarasvatf z učenostjo naj nas napolnuje, Meni pa zopetno naj prerojenje prihrani Živa, vsevečni, po svoji dobroti nam znani !<
Tudi vsebina raznih del se največkrat ozira na versko misel Znanstveni spisi se ozirajo na izročilo starejših modrijanov in pisatelji skušajo to, kar nudijo novega, utemeljiti z njihovo avtoriteto.
Najslavnejši sedaj živeči pesnik indijski je Rabtndranftth Thakur (angleški: Tagore). Rojen je bil G. maja leta 1861. in 1-1 let star je zlagal prve pesmi. Mož pa ni samo pesnik, ampak tudi komponist, socijolog, pedagog in nacijonalist. L. 1919. je odložil naslov »vitez-, katerega mu je bil dal angleški kralj. Je jako veren in je sam zložil neko posebno molitev.
Toliko o indijskem tisku. Indijski izobraženci se slabo izražajo o evropejski kulturi. Sadhu Sun-dar Singh pravi, da imajo Evropejci belo obličje in črno srce. Kaj bi šele rekli, če bi poznali naše demokratske liste? Gotovo bi trdili, da so kristi-jani v Evropi tolpa bogokletnih surovežev.
električnega toka, ki mu zahvaljuje svoj obstoj, popolnoma odvisno. Kakor se spreminja izmenični tok, tako se lzpreminja tudi magnetično polje: kadar električni tok narašča, narašča tudi magnetično polje in obratno; kadar električni tok spremeni svojo smer, takrat jo spremene tudi magnetne sile.
Znano je, da navadni izmenični tok za luč in motorje 50 krat na sekundo spremeni svojo jakost in svojo smer; pravimo: navadni izm. tok ima rekvenco 50. Magnetično polje, ki ga ta izmen, tok vzbudi, spremeni tudi 50 krat na sekundo svojo smer in jakost, tudi ono ima frekvenco 50. Telefonski toki, kot jih rabimo pri navadnem telefonu, pa tudi v radiju, imajo frekvenco mnogo večjo: zanikajo ali spremene, svojo smer in jakost 16 do 12.000 krat, ali celo 35.000 krat' v sekundi. Magnetične sile, ki jih taki toki vzbude, imajo torej frekvenco 16—35.000 in gibljejo s to frekvenco membrano slušalke ali zvočnika ter povzročajo s tem glas. V radiju pa delamo še z mnogo višjimi frekvencami, namreč od ca. 100D00 do lOO.COO.OOO. To so takoimenovani visokofre-kventni ali radiofrekventni toki, v nasprotju s preje navedenimi, ki se imenujejo nizkofrekventni ali avdiofrekventni (= telefonski) toki. Toki, ki jih rabimo v radiju, spremene torej stotisoč do stomilijonkrat na sekundo svojo smer in svojo jakost, so torej najgibkejši izmenični toki. Toki takih frekvenc teko po anteni oddajne postaje. Okrog antene, kakor preje okrog navadne žice, se nam vzbudi magnetično polje, ki niha s prav tistimi frekvencami. Pri tem opomnimo še, da je magnetno polje jacje in da tem dalje seže, čim več frekvenc ima elektr. tok, ki ga vzbuja. Zato se imamo le visoko frekventnlm tokom zahvaliti, da je radio sploh mogoč. Le visokofrekventni toki morejo ustvariti tako močna magnetna polja, da ■sežejo od oddajne postaje preko cele zemlje. Prav vsled tega se postaje na takoimenovanih kratkih valovih, ki niso nič drugega, kot toki zelo visokega števila frekvenc, slišijo najdalje. Na takih valovih poslušamo z razmeroma majhnimi aparati postaje na velikanske razdalje dovolj močno, n. pr. na trielektronski aparat Ameriko v zvočniku.
Že iz navedenega dobi vsakdo lahko odgovor na spredaj stavljeno vprašanje sam. Radio-valovi niso torej nič drugega, kot magnetno polje, ki se razprostira stotine in tisoče km daleč od oddajne postaje na vse strani. To magnetno polje niha tako, kot nihajo antenski toki postaje. Antenski toki pa so gotova slika glasu, zato je ta slika glasu vtisnjena tudi v to polje. Kjerkoli mi v to magnetno polje postavimo električne prevodnike — antene, nam magnetne sile vzbude v njem električne toke nazaj; in sicer električne toke, ki imajo natančno isto obliko, kot jo ima polje samo, oz. elektr. tok oddajno antene. Kajti po principu elektromagnetnega sklepa, — ki je tudi sicer osnovno pravilo celokupne elektrotehnike —, sta magnetizem in elektrika dva enakovredna (n enako-močna člena, ki enako vplivata drug na drugega: električni tok vzbuja magnetnega, magnetni pa električnega. S tem je pojasnjena pot radio-valov: visokofrekventni toki vzbude okrog antene magnetno polje, magnetno polje vzbudi v sprejemni auteni enake visokofrekventne toke nazaj.
Bistvo radio-valov je s tem pojasnjeno. Treba
Je Se povedati, od kod pojem valovne dolžine? Valovna dolžina je le pomožen pojem, narejen iz frekvence. Valovna dolžina ni nič drugega kot hitrost elektrike, deljena s frekvenco. Hitrost elektrike, oz. magnetnega polja je znana in znaša 900.000 km na sekundo. Če spremeni elektrika v 1 sekundi n. pr. 300.000krat svojo smer in ja-kost (če ima torej frekvenco 300.000), se izvrši ena taka sprememba na poti enega kilometra. Mi bi rekli, da dotična postaja oddaja na valu 1000 m. To je popolnoma isto, kot si n. pr. predstavljamo dolžino vodnega vala. Recimo, da napravi vodni val v eni sekundi pot 48 m (ima hitrost 48 m) ter na tej poti 8 krat dvigne in pade. Takoj lahko iz tega izračunamo, da pride en hrib in ena dolina vala na dolžino 6 m. Pravimo, da ima val dolžino 6 m.
Med tem, ko so dosedaj oddajne postaje napovedovale svoje oddaje v valovnih dolžinah, prehajajo sedaj v sistem frekvence, kar je enostavnejše. Da pa ni treba napovedovati velikih števil frekvenc, imamo večje enote po 1000 frekvenc. Ta enota se imenuje kilociklos ali kiloherz (po fiizku Herzu). Ce rečemo n. pr., da bo oddajala ljubljanska postaja s 530 kiloeikli, je s tem rečeno, da bo njena trekvenca 530.000. Če hočemo iz tega dobiti valovno dolžino, delimo pot elektr. polja v sekundi 300.000 km s 530.000 in dobimo valovno dolžino 5(56 m.
Napovedi v kilociklih mesto v metrih so tudi vsled tega praktičnejše, ker iz njih takoj lahko presodimo medsebojen vpliv postaj. Da se namreč dve postaji ne motita, morate imeti vsaj za 10.000 nihanj različno frekvenco, torej vsaj 10 KC. V valovnih dolžinah se ta potrebna razdalja ne da
določeno izraziti.	F. B.
• * *
Pretekli teden so se vršila natančna električna merjenja vseh naprav ljubljanske radio-po-staje in so se v zvezi z njimi izvršile še nekatere male spremembe. Merjenja in druga pripravljalna dela so bila včeraj končana. V torek prične postaja s poskusnimi oddajami na valu 566 m. Za poskus bo najprej oddajala tone raznih frekvenc, nato pa preide k poskusom prenosa govora, klavirja, gramofonskih plošč itd. Ko bodo poskusi v toliko napredovali, da bo mogoče napovedati določene ure, bomo to takoj storili.
Dunajska radio-postaja prenaša te dni velikanske nemške pevske koncerte v proslavo Schu-berta. Sodeluje nad 30.000 pevcev.
Kot poročajo iz Italije, bo tudi Rim povečal svojo oddajno postajo. Govori se o oddajni energiji 50 KW.
števil čeških radic-naročnikov koncem aprila t. 1. je bilo 226.748, angleških pa koncem maja 2,506.845. Po poročilu »Mancliester Guardian-a« upajo Ajigleži doseči število 4,500.000.
Sprejem z detektorjem. Na objavo v »Slovencu« z dne 1. t. m. sem prejel polno vprašanj in prošenj za opis. Evo vsem odgovora: Doslej sem poizkušal sprejem na treh antenah. Najkrajša ima 28 m, dovod do aparata 13 m. Na slednjo sem v enem večeru od 21. do 23. ure dobro sprejemal Dunaj, Budimpešto, Milan, Rim, Frankfurt in Lan-genberg. Kompleten, ravno tak aparat dobiš za 180 Din pri tvrdki Verbajs, Ljubljana, Gosposvetska cesta, kjer jemljem vse potrebščine za radio in je najkulantnejša meni znana tvrdka z radio-po-trebščinami. — Makso Juvan, š. upr., Polhov gradeč.
PROGRAMI:
Ponedeljek, 23. julija. Zagreb: 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. — Breslau: 20 Cerkvena glasba, prenos iz Stralsuurla; 21 koncert. — Praga: 19.30 koncert. — Leipzig: 20.15 in 21.15 koncert. — Stuttgart: 20.15 »Scam-polo«, komedija v 3 dej. (Nicodemi). — Bern: 20.80 in 22 orkestralna glasba. — Katovice: 20.30 koncert. — Frankfurt: 20.15 »Minna von Bam-helm<, veseloigra (Lessing). — Rim: 21 Lahka glasba. — Langenberg: 20.15 koncert; 21.30 glasba staroitalijanskih mojstrov. Corelli: Sonata da chi-esa — Locatelli: Orkestralni trio — Pergolesi: Orkestralni trio. — Berlin: 20 Cerkvena glasba, prenos iz Stralsunda. — Dunaj: 20.05 Koncert dun. simf. orkestra. — Miinchen: 21.20 Koncert skladb za harmonij. — Milan: 20.50 Prenos operete iz gledališča. — Budapest: 20 Koncert ogr- opernega orkestra.
Torek. 24. julija: Breslau: 20.30 Koncert vojaške godbe. — Praga: 19.30 Zabavna glasba; 20 Koncert; 21 Prenos koncerta iz brnske razstave. — Leipzig: 20.15 Scene iz klasičnih dram. — Stutlgart: 20.15 Živali v glasbi. — Bern: 20.30 in 22 Orkestralna glasba.
—	Katovice 20.15 Orkestralni koncert iz Varšave.
—	Frankfurt: 20.15 Pevske točke; 21.15 Nordijska glasba. — Rim: 21. Operni večer. — Langenberg: 18 Prenos iz koelnslte razstave Pressa: Orkestralni koncert. — Berlin: 20.30 Pester večer. — Darentni: 21 Orkestralni koncert. — Dunaj: 20.05 Pevske točke; 20.30 Operne melodije. — Miinchen: 20 Zabavna glasba; 21.30 Predavanje: Bistvo simpatije.
—	Milan: 20.50 Koncert. — Budapest: 19.15 Koncert; 22.30 Ciganska glasba.
Sreda, 25. julija: Zagreb: 20.35 Zborovski koncert pevskega društva Sloboda. — Breslau: 20.30 Tri enodejanke od F. Molnarja: »Vijolica« — »Tihožitje« — »Feld-maršal«. — Praga: 21.40 Koncert tamburaškega zbora. — Leipzig: 20.15 Baladin večer. — Sluttgccrt: 20 Koncert godalnega kvarteta; 21.15 Vesela instrumentalna in vckalna glasba. — Bern: 20.30 Orkestralne in pevske točke; 22 Orkestralna glasba.
—	Katovice: 20.30 Komorni koncert, prenos iz Varšave. — Rim: 21 Stara in moderna italijanska glasba. — Langenberg: 20.15 Koncert. Pester spored.
—	Vmes ob 21 veseloigra: »Literatura«- (Schnitz-ler). — Berlin: 22.30 Koncert. — Davenlry: 21 Koncert vojaške godbe. — Dunaj: 20.15 Ruske novele in humoreske; nato: »Medvede, groteska v 1 dej. (A. Čehov); nato: Plesna glasba. — Miinchen: 20.10 Vesela prireditev. — Milan: 20.50 Lahka glasba.
Četrtek, 26. julija. Zagreb: 20.35 Lahka glasba. — Breslau: 21.30 Komorni koncert. — Praga: 19.15 Zabavna glasba; 20 Koncert; 21 Prenos koncert i brnske razstave.
—	Leipzig: 20.15 Koncert šlagerjev. — Stultgart: 20.15 »Geisha«, opera (S. Jones). — Bern: 20.30 Koncert del švicarskih komponistov; 22 Orkestralna glasba. — Katovice: 20.30 Soncert. — Frankfurt: 20.15 »Hrabri vojakt, opereta (O. Strauss).
—	Rim: 21 »Vesela vdova t, opereta (I.ehar). — Langenberg: 22 Komorni koncert. — Berlin: 21 Koncert narodnih pesmi; 21.30 Zabavna glasba. — Davenlry: 21 Vijolinski koncert. — Dunaj: 19.50 »Mignonc, opera v 3 dej. (Thomas). — Milan: 20.50 Prenos iz opere. — Budapest: 21.30 Plesna glasba.
Puirk, 27. julija, Zagreb: 20.35 Operetni večer. — Breslau: 21.20 Lahka glasba. — Praga: 21 Prenos koncerta z hruške razstav«. — Leipzig: 2015 >Grofica plesa', opereta v 3 dej. (R. Stola). — Stultgart: 20.15 Poljudna
orkestralna glasba. — Bern: 21.15 in 22 Orkestralni koncert. — Katovice: 20.15 Simfoničen koncert iz Varšave. — Frankfurt: 20.15 Poljuden orkestralen koncert. — Rim: 21 Instrumentalni in vokalni koncert. — Langenberg: 20.15 Orkestralni koncert. — Berlin: 20.30 Orkestralna glasba. — Daventry: 20 Komorni koncert; 21.10 Haydn: kvartet, D-dur. — Dunaj: 20.05 Koncert koračnic, valčkov in potpour-rdji. — Miinchen: 20.85 Vokalni koncert. — Milan: 20.50 Simfoničen koneert. — Budapest: 20 Koncert ogr. opernega orkestra.
Sobota, 28. julija.
Zagreb: 20.35 Vesel večer. — Breslau: 20.30 Zabavna prireditev. — Praga: 19.15 Poljuden koncert. — Serenade. — Zabavna glasba. — Koncert z
bruske razstave. — Leipzig: 20.15 Izbor iz nemških spevoiger. — Stultgart: 20.15 Komorni koncert; nato vesela prireditev. — Bern: 20.45 Mandolinski koncert; 21.30 Orkestralna glasba. — Katovice: 20.15 Prenos koncerta iz Varšave. — Frankfurt: 20.15 Pester večer. — Rim: 21 »Samson in Dalilac, opera (Saint-Saens). — Langenberg: 18 Iz Dtisseldorfa: Pesmi in balade; 20.15 Vesel večer; nato plesna glasba. — Berlin: 20.30 »Zongler«, burka; 22.30 Plesna glasba. — Daventry: 20 Simfoničen koncert. — Dunaj: 18 Akademija; 19 Proslava Kemstoekove 80-letnlce; 20.05 >Sehwarzwalrtmatfel<, opereta (Jes-sel); nato plesna glasba. — Miinchen: 19.35 Citraški koncert. — Milan: 20.50 Koncert. — Budapest: 18 Koncert vojaške godbe; 19.45 »Ciganykirely<, opereta; 22.50 Ciganska glasba.
RADIO potrebščine
* ^^ v največji izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAR, Lfublfana, Mestni trgr 5. Telelo 2407
T"
Spori
DRŽAVNO PRVENSTVO V NOGOMETU
k
Drugo kolo tekem za prvenstvo Jugoslavije je prineslo preteklo nedeljo predvsem dva velika uspeha zagrebških klubov. Gradjanski ŠK je na svojih tleh porazil dosedanjega državnega prvaka Hajduka iz Splita z 2:0, istočasno pa je HAŠK v Belgradu triumfiral nad belgrajskim prvakom qu-goslavijo s 4:1. Belgrajski SK, ki je isti dan igral v Sarajevu, je imel s SAšKom nepričakovano težko delo. Vodil je sicer že s 3:0, nato pa je SAŠK znižal rezultat na 3:2. Ob tem stanju je prišlo do izključitve nekega igralca SAŠKa radi nevarne igre, čemur se pa SAŠK ni pokoril, temveč je zapustil igrišče. Seveda je s tem korakom oškodoval predvsem samega sebe. JNS ga je izkljuSil iz na-daljnega tekmovanja za državno prvenstvo.
V današnjem tretjem kolu se na ta način srečata samo dva para: V Zagrebu Gradjanski in Jugoslavija, v Belgradu BSK in HAŠK. Preteklo nedeljo je gledalo tekmo v Zagrebu nad 6000 in v Belgradu nad 3000 ljudi; današnji dve tekmi, posebno belgrajsko, bosta privedle na igrišče zopet tiseče gledalcev. Tekmo BSK:HAŠK sodi ljubljanski sodnik Vodišek.
Stanje prvenstvene tabele pred današnjim tretjim koloni je sledeče: Na 1. meStu stoji Gradjanski s 4 točkami (dve dobljeni tekmi) in razmerjem gclov 3:0, sledi BSK istotako s 4 točkami, toda slabšim sccreom 7:3, dalje HAŠK z 2 točkama (5:2), Hajduk istotako z 2 točkama (2:8), SAŠK 0 tečk (3:4), Jugoslavija 0 točk (2-8).
S. K. *Mladika< (v Mladinskem domu na Ko-deljevem). Današnje tekme: Ob pol 11 dopoldne igra rezerva z jun. Jadrana. — Ob pol 5 popoldne trenira II. moštvo z Hajdukom. — Ob 6 igrajo ju-niorji na igrišču Primorja z naraščajem S. K. Pri-morja. — Ob pol 7 zvečer tekmuje I. moštvo Mladike s I. moštvom S. K. Grafike.
KOLESARSKE DIRKE
Kolesarsko motociklistično društvo »Sava*- v Ljubljani priredi 29. t. m. kolesarske dirke na ' Bled. Start Zgornja šiška ob pol 9 pri gostilni Kos..
I.	skupina:
I.	Zvezna glavna dirka, t. j. vsi klubi, včlanjeni v zvezi K. D. — 1. darilo, kolo, dirkalno, prehodno — diploma, II., III., IV. svetinje in diplome.
II.	Dirka *Save<. Glavna skupina I. II. + III. darilo in diploma.
II.	skupina:
I. Dirka juniorjev Z. K. D. I. II. diplome in svetinje, III. in IV. svetinje.
il. Dirka »Save*, juniorji. — I. II., in III. darilo in diploma.
III.	skupina:
(15 min. za II. skupino)
Dirka za vse klube, včlanjene v kolesarski zvezi S. H. S.
I. in II. darilo in diplomo, III. in IV. diplomo in svetinjo.
IV.	skupina:
Damska dirka zveze K. D. okrog jezera na Bledu.
1 krog okrog Bleda:
I. in II. darilo in diploma, III. in IV. diplomo in svetinjo.
Kolesarska zveza S. H. S., pododbor Ljubljana, vabi vse dirkače, včlanjene v kol. zvezi S-H. S., da se udeleže kolesarskih dirk v nedeljo, dne 29. t. m. Start na Celovški cesti, gostilna Kos ob pol 9.
Zveza kolesarskih druitev in kolesarsko društvo >Sava< vabita vse svoje člane in članice, da se udeleže celodnevnega izleta in dirk v nedeljo, dne 29. t. m. Zbirališče na Sv. Jakoba trgu. Za izletnike na razpolago dva omnibusa, ter je določen odhod ob 5 zjutraj. Za dirkače točno start ob pol 9 dopoldne pri gostilni Kos na Celovški cesti. — Odbor.
SMISEL TRENINGA.
Pojem treninga je tako star kot kultura človeštva; a prav zadnji čas je opetovano prinesel velik rfapredek v spoznavanju potrebe smotrenega treninga. Aktivni zdravnik in športni učitelj gresta tukaj z roko v roki. Trening mora biti. Zgled izbor-nih uspehov vseh velikih v športu nam pokažejo to jasno in razločno. Učitelj gleda, katere skupine mišic več delajo, katere manj, in nadomešča primanjkljaj s pripravnimi vajami. Nadzoruje treniranje aktivnih športnikov in pospešuje z besedo in z dejanjem njih uspehe na podlagi bogatih skušenj. Zdravnik opazuje organe onih, ki gojijo šport in odvrača pri treniranju škodljive vplive z natančno določenimi predpisi zdravstvenega značaja. Vsak pristaš športa pozna pravila abstinence (tu mislimo na abstinenco v najširšem smislu), ki se jih moramo v treningu držati. Vrednost masaže, urejenega umi-vanja, uporaba in sprememba športno pravilne obleke, vse to gre s pravim treningom vštric in se bistveno spopolnjujc z nasveti zdravnika in športnega učitelja.
Kdor sliši besedo trening, ta misli nehote na krog lekališča, kjer tekajo mladi športniki tja in sem, kjer se po vrsti vadijo v startu, v predaji palic, v sprinterskem teku in v teku na daljše razdalje. Sredi med njimi vidiš voditelja, ki vaje nadzoruje in ki skrbi za to, da napravi vsak udeleženec svoje delo, odmerjeno mu. S tem pa seveda njegova naloga še ni dovršena. V častihlepju se primerjajo moči, kar čisto umevno rodi slabosti v značaju; in te slabosti zastre učitelj s tem, da goji tovarištvo v skupnem boju. Ob priliki prireditev vsakoletnih skupnih tekem pokaže voditelj, da je v pripravi, | mesece trajajoči, svoje izročene mu športnike do-vedel do razmeroma dobrih uspehov in da je s tem
zbudil in okrepil duhu skupnosti. Z vsakim tozadevnim uspehom raste Ija^crcn do oddelka in (i j kluba, člani kluba se tesno strnejo.
Posameznik v klubu se na ta način prvič sam zase trajno razvija in brljša ter se vesli svojih uspehov, povzročenih po rednem treningu in po udeleži pri športnem delovanju kluba. Dalje pa spodbode zdravo in ne pretirano častihlepje, da dosežemo uspeh za klub, tudi lenega k pomnoženemu delu: tega d-Ma ne bi tako vztrajno vršil, če bi v svojih prostih urah vadil samo »zdravstvene vaje«. Občevanje z enako starimi tovariši vseh poklicnih skupin nas končno bodri k mnogostranskemu, duševnemu in telesnemu spopolnjevanju.
Če gradimo na takem zdravem in solidnem temelju, pride samoobsebi do vrhunskih uspehov ali rekordov; ti uspehi se morajo javiti kot naravno umljivi zaključek smotrenega treninga in ne kot nasilno izvejevani zaključek posameznih talentov. Do rekordov mora priti, ne v lovu za njimi, temveč kot posledica treninga. Če bi ne bilo rekordov, bi ne bilo častihlepja, in s tem bi izgubil trening velik del svojega pomena in namena.
DESET ZAPOVEDI TRENINGA.
Svoj čas smo pisali o športu kot vzgojitelju in da bi morala detična navodila viseti v vsaki klu-bovi sobi in na vsakem vežbališču. Danes prinašamo deset zapovedi treninga, sestavljene od enega naj-odličnejših športnikov.
1.	Prvi trening pomeni popolno usmerjenje načina življenja s ciljem vrhunskega uspeha. Z vajo se mora doseči oziroma ohraniti harmonično' oblikovanje telesa.
2.	Vsako treniranje se sme začeti šele dve uri po jedi, ker zahteva prebavno delo zadostno množino krvi v prebavnih organih, katera kri torej za mišice ne pride v poštev. Na drugi strani pa povzroči iz istega vzroka predčasno delo mišic prebavna motenja in zmanjšanje delozmožnost.
3.	Pri prehrani pazi na to, da se načeloma ogibaš preobilne jedi; tudi prebavni organi hočejo imeti svoje odmore, da počivajo.
4.	Načeloma se ogibaj alkohola: on vpliva mr-tvilno na živčni sistem. Tudi nikotin zmanjšuje uspehe. Pij vodo s pridatkom sadnega soka, ne nra-mrzlo, v majhnih požirkih; omeji uživanje kave, čaja in vsake pijače, ki vsebuje ogljikovo kislino.
5.	Predpogoj smotrenega treninga je osemurno spanje kot najkrajši počitek. Najboljše je spanje pred polnočjo.
6.	Vaja telesa tvori temelj za vsak specialni trening in je važnejša kot pretirano tehniško likanje. Posebno važnost polagaj na kondicijski trening; šele ta ustvari predpogoje za uspešno športno delovanje.
7.	Specialni športni trening nam potem pridobi taktične in tehniške sposobnosti; oboje je prirojeno in zavisi od gotovih talentov, vendar pa za-moreta skušen učitelj in napredujoča tekmovalna skušnja oboje nadalje izpopolnjevati.
8.	Telesni »fit< (da smo v dobri formi itd.) ostane zmeraj pravi temelj vseh športnih uspehov. Kolikor ti pripuščata tvoj poklic in tvoj čas, živi tako, da boš vedno »fit«; borba in uspeh te moreta zmeraj veseliti.
9.	Da prideš v formo, je potreben vsaj dva do trimesečni predtrening z več dnevi treniranja na teden. Dva meseca pred tekmo prični s trajnim dviganjem dela. Pazi pa, da ne boš preveč treniral, kar je prav tako slabo ali pa še bolj kot če premalo treniraš; dovajanje in poraba snovi moreta biti v tem Č33u enaka.
10.	Moralična in telesna usposobljenost zavisi v prvi vrsti od telesnih predpogojev. Zavest zmage in upanje na zmago ima samo oni športnik, ki ve, da je njegovo telo na višku delozmožnosti. Pojdi torej šele tedaj na tekmo, kadar čutiš, da si telesno in duševno sposoben za to, da si v vsakem oziru »fit-r.
Če se boš ravnal po teh desetih zapovedih, boš postal dober športnik, sam sebi in drugim v veselje in ponos.
Športni pregled
Po zgledu olimpijskih iger bodo priredili v avgustu Rusi »spartakiado*. Spartak je bil voditelj sužnjev v boju z Rimljani. Rusi pričakujejo okoli 600 inozemskih udeležencev; vsak tekmec bo pred igrami natančno zdravniško preiskan. S spartakiado bo zvezana razstava za telesno kulturo.
Pred par dnevi smo govorili o plavalnih rekordih. Sedaj beremo, da je Weissmueller zboljšal svetovni rekord 100 yardov na 51 sekund, Nemka M tihe pa svetovni rekord 200 m prsno na 3:11.2
Francozi so priredili letos drugič avtomobilno prvenstveno tekmo dam, na dirkališču Linas-Montl-hery; zmagala je gdč. Johnstonova na avtomobilu znane tvrdke Steijr.
S kolesi so vozili v Belgiji dirko 24 ur; dobila sta jo Ivanovski in Marioni, prevozivši v 24 urah 2564 km ali v eni uri 102.6 km. — Znani svetovni drsarski prvak Evensen bo nastopil v Amsterdamu tudi kot kolesar.
Češki nogometni klub Viktoria iz Žižkova je igral v zadnjih tednih z najboljšim uspehom v Skandinaviji in se pripravlja sedaj na turnejo po Uruguayu in po Braziliji. V Severno Ameriko bo šlo pa italijansko olimpijsko moštvo in bo igralo tam deset iger. Italijansko prvenstvo si je priboril klub Torino z zmago nad Bologno 1:0.
V borbi za Davisov pokal je v Milanu po hudem boju premagala Italija Češkoslovaško 3:2.
liigoulot kar nič ne odneha; z desnico je potegnil 100.5 kg in je zboljšal s tem svoj lastni rekord za 2 kg. — Nemec StraBberger je pa zvišal nemški rekord v tezneni dviganju na 117.5 kg. — Naknadno smo brali, da sta se priglasili m težko atletiko v Amsterdamu tudi Češkoslovaška in Jugoslavija.
V	lahki atletiki vse polno novega. Najprvo dame. Zaznamujemo tri nove francoske lahkoaUetske rekorde: Radideaujeva 100 m 12.4, Neveujeva 800 metrov 2:29, olimpijska vrsta 4X100 metrov 50.8. — Avstrijka Perkaus je sunila kroglo 11 m daleč, av3tr. rekord; Nemka Ileublein kroglo 11.96 m, svetovni rekord, dosedanja rekorderka Lange 1154 m; izven konkurence Schumannova kopje 37.85 m. Nemška damska olimpijski vrsta je tekla 4X400 m v svetovnem času 48.8, a ne bo priznano, ker sta ta uspeh registrirali samo dve uri.
Kar naprej beremo o izbirnih tekmah za Amsterdam. Da rekordi padajo drag za dragim, je umljivo. Po vrsti bomo šli. 100 m je pri nemških prvenstvenih tekmah tekel Corts v 10.4, izenačen svetovni rekord, Houben 10.5, Laumers lA m za Houbenom; Amerikanec Wykoff 10.4 in 10.6, Ka-nadec Williams 10.6, Portugalec d'Almeida 10.8, Japonec Aizava 10.7 itd. Aizava je tekel 200 m v 21.6, Kornig v 21.6, Borah v 21.2. Ogsr Barsi 400 metrov v 48.8, Nemec Bilchner v 48.8. — Sedaj pa pride 800 metrov. Zadnjič smo pisali o 1:51.2 (Bur-ton in Hahn), Hahnov čas so potem popravili na 1:51.4; te dni je pa tekel Francoz Serafin Martin 800 m v 1:50.6, izreden svetovni rekord, za celo sekundo boljši kot dosedanji Peltzerjev. Peltzer je izven forme in morda še v Amsterdam ne bo prišel. Nemec Engelhardt ni daleč za Martinom, 1:52.4. Preidemo na 1500 metrov: Amerikanec Conger 3:55, Francoz Ladomčgue 3:52.4. Angleško miljo je pretekel Ladoumegue v *"15.4. Čeh Kosciak 5000 m v času 15:24, nov čslov. rekord; Wide 5000 m 14:55.6, Amerikanec Lermond 14:52.8. V teku na 10.000 m js dcsegel Amerikanec Ray čal 31:28.4, Ritola pa 30:49.1. Maratonsko razdaljo je premagal Finec Koški v 2:35:11 in je pustil za seboj Doleg drugih tudi Stenrcosa. — 110 m lese je prebredel Amerikanec Anderson v 14.8, Nemec Šteinliardt v 15 sek.; v teku na 400 m lese je ponovil Taijlor svoj veliki rekord 52 sek. Preidemo na skoke: v višino Japonca Oda in Kinrura 1.90 m, Amerikanec Ginnis 1.96, Nemec Bonneder 1.905, Norvežan Tommelstad 1.92 m; na daljavo Oda 7.377 m, Nemec Kochermann 7.455, Šved Svensson 7.39, Norvežan Aastad 7.31 itd.; ob palici Ramadie 3.86 (franc. rekord), Japonec Na-bazava 3.91, Amerikanci Carr, Barnes in Droegen-miiller po 4.19 m, Nemca Miiller in Beusch 8.82 (nem. rekord), Šved Lindquist 3.92 (šv. rekord); troskok Oda 15.52 m, Tuulos 15.58 m! JSrvinen 15.40 metrov. Krogla: Nemec Hirschfeld 15.46 m, Amerikanec Kuck 16.02 (morda se bo ta sunek prav tako izkazal kot neresničen kakor se je Kuckov met kopja nad 70 m), Amerikanoc Brix 15.53 m (to drži), Finec Wahlstedt 14.88; v treningu je bil dosegel Hirschfeld z desnico že 16.16 m, z levico 12.43, skupaj 28.59 m. Disleos Nemec Paulus 47.35 m. Kopje Novczelandec Lay pri angleških prvenstvenih tekmah 67.88 m, Šved Lundquist 66.88, Nemec Ston-schek obojeročno 103.80 m.
Francosko avtomobilno orvenstvo dam.
Uspeh tvrdke Steyr.
Na avtodromu Linas-Montlhery (Pariz) se je v drugič vršilo francosko avtomobilno prvenstvo dam. Imelo je obliko hitrostnega dirkanja na 5 km dolgi okrogli pregi, ki jo je bilo treba 30 krat prevoziti, skupaj torej 150 km. Dan pred tekmo so se vršile izločilne dirke. V tekmi sami je zmagala po hudem boju gdč. Johnston na avtomobilu znane tvrdke Steyr. Porabila je 2 uri 35 min in 24Vs sek. (samo prevoženi čas 2:04:54'/»); na uro je prišlo 72 km in 53 m. Uspeh tvrdke Steyr je tem večji, ker je dokazal, da se izkažejo ti avtomobili tudi pod ženskim vodstvom kot izvrstni ter da morejo dosqgl; , , lepe rekorde. Gdč. Johnston se je bila odlikovala tudi že pri vožnji Pariz-Linz (1057 km), in sicer zopet z avtomobilom tvrdke Stevr. če zmaga spričo izborne francoske avtomobilne industrije v Franciji avto inozemske tvrdke, je to nekaj izrednega.
Grozeča ukinitev karita-tivne ustanove
V	nedeljo, 15. t. m. nam je pri jutranji sv. mali razodel g. ravnatelj Mladinskega doma na Kodeljevem, da se bo moral dom naj-brže ukiniti, ker zahteva zavod, ki je dal svoječasno pri zidanju na razpolago denarna sredstva, odplačevanje svojega posojila in sicer pod pogoji, ki so v očigled gospodarskim razmeram Salezijanskega reda nesprejemljivi.
Stvarna in preprosta izjava g. ravnatelja nam je segla globoko v srce, saj se je slišalo po kapelici celo ihtenje.
Od obstoja Mladinskega doma sem, vrše ta mošnji gospodje svojo veliko dušno pastirsko, da skoro bi rekli misijonsko nalogo med našim periferijskim prebivalstvom, od katerega bi ostal velik del sploh brez dušne hrane, če bi se služba božja v Mladinskem domu ukinila. V statistične svrhe naj bo le konsta-tirano, da je bilo v Mladinskem domu lansko leto podeljeno sv. obhajilo 25.000 osebam in da je kapelica pri obeh nedeljskih sv. masah tako polna, da morajo ljudje stati pred vrati.
Da zahteva dotični zavod odplačevati posojila, jo naravno, ker ima isti tudi le tuj denar in ne lastnega.	4
Ker pa prebivalci Kodeljevega ljubimo svoja kapelico Marije Pomočnice v Mladinskem domu nad vse ter si nadejamo, da bomo na leni prostoru prej ali slej zidali svojo lastno farno cerkev, se obračamo tem potom na javnost, zlasti na občinski svet v Mostah, katerega člani so po večini naši somišljeniki, da zastavijo ves svoj vpliv za obstoj Mladinskega doma v sedanjem obsegu in s sedanjim vodstvom. Čuje se namreč, da se interesirajo za dom razna druga več ali mauj dobrodelna društva, katera pa že v naprej odklanjamo, kajti sedanje vodstvo je pri nas tako splošno priljubljeno, da se bomo z vsemi zakonitimi sredstvi branili, da bi to, kar so s tolikim trudom sejali sedanji gospodje, želi kdo drugi.
Za obstoj Mladinskega doma ne bomo prirejali cvetličnih dni, tombol itd., temveč pa ga bomo po svojih močeh gmotno in z drugimi dejanji podpirali ter se obračamo tudi na katoliško javnost sploh, da z darovi podpira nadaljnji obstoj našega doma, ki služi le versko-nravnemu cilju.
Pridite in oglejte si našo kapelico in dali boste radi vsak svoj obolus zanjo; Marija Po-j močnica Vam pa bo to bogato plačala. — ! Stanovalci na Kodeljevem,
Cerkev in čas
Generacija, ki je živela pred nami, se je popolnoma vrgla v spoznavanje in obvladanje sveta in se je v svetu izgubila. Na podlagi znanosti in tehnike je mislila, da bo mogla zgraditi osebno in socialno življenje — rezultat leži pred nami. Hackelova naravna zgodovina stvarjenja je bila velika knjiga tiste generacije: po študiju najbolj priprostih življenjskih oblik si je hotela osvojiti hod življenja. Fundamentalna zmota! Ne na praži-vali, ampak največji etični osebnosti, ki jo je kdaj gledala zemlja, se mcremo orientirati. Ne študij najbolj elementarnega življenja, ampak študij najvišjega življenja, ki je kdaj živelo na zemlji, nam odpre pravi pogled v prirodo, v nas same, v zakon in smisel življenja. Samo tisti, ki se ne potopi v bistvo stvari same, more to tajiti in iti preko dejstva, da v krščanstvu ni dan človeku samo nekak nov kult na razpolago, ampak da mu stavi pred oči popolno rešitev življenjskega problema. Morala nam pripoveduje o družbi in njenih postavah, Kristus nam govori o nas samih, o vsej globokosti našega odpada, o vsej visokosti naše naloge in našega življenja. In ker moderni človek tega ni razumel, zato preživlja silno krizo, zato ne predstavlja moderna duša nikjer enotne veličine. Razno-lični, med seboj se križajoči toki se pobijajo in bore v njej za premoč. Vkljub skoraj slepi veri v avktoriteto in vsemogočnost znanosti, vkljub vedno bolj obsežnemu gospodstvu človeka nad prirodo vidimo, kako se v zvezi z vsem tem javlja dvom nad vsem, kako se kaže prenapet kriticizem, ki ne pusti nobene stvari nedotaknjene, kriticizem, ki je šele tedaj zadovoljen, ko razkroji, ogloda in uniči do zadnjih sestavin vse, kar obstoja.
V	sredi tega duševnega razkroja pa opazujemo med katoličani raznih narodov živahno versko gibanje, ki je antiracionalistiSno v dobrem pomenu besede, romantično, ker sega nazaj k najboljšim katoliškim moralistom ln filozofom v dobo Tomaža, da v dobo Avguština, od katerega se je v religioznem pogledu Tomaž učil. Ves ta pokret pa ne visi v zraku, ampak ima realno podlago, ki mu daje trdnost, a obenem tudi možnost plodovitega razvoja. Kakor preveč otrpela načela zadržujejo in ovirajo možnost vztrajnega razvoja, tako lahko vodi neurejeno drvenje k razsulu. Zato nihče ne bo dvomil, da morata spontani verski pokret našega časa in vodstvo tega po-kreta mirno in odkritosrčno korakati drug poleg drugega. Temelj tega miru je medsebojno priznanje in spoštovanje, predvsem pa popolna odkritosrčnost.
Sedanji pokret se razlikuje od prejšnjega, ker ima za izhod ne zunanjo, ampak notranjo oprostitev človeka. Notranja prostost pomeni prostovoljno in vztrajno samovzgojo za versko in nravno dopolnitev v pristno katoliškem duhu, stremljenje po popolni harmoniji med postajajočim duševnim in zorečim telesnim življenjem. Zadnji cilj tega pokre-ta je: cerkev naj v vseh individualnih in socialnih razredbah in delovanjih predstavlja drugega Kristusa. Delovanje členov Kristusovega duhovnega telesa je dobro urejeno, srno-treno zgrajeno, predvsem pa vse obsegujoče; zakaj vsakemu stanu, vsaki starosti in družbi je dana možnost, da v mejah tega čudovitega telesa po svojih zmožnostih v lastnem krogu samostojno sodeluje, da se dovrši svet obse-gujoča naloga tega organizma: vzgoja, dvig, prenovitev človeškega rodu. Da je v tem oziru dalekosežna samostojnost potrebna, je jasno, ker vedno bolj prodira dragoceno spoznanje, da ima katoličan svoj lasten, dobro zaokrožen, svojemu čutenju in mišljenju primeren aktiven delokrog v mejah mističnega telesa Kristusovega pri graditvi božjega kraljestva na zemlji. Ta verski pokret se mora, da bo ostal življenja zmožen, na pravem mestu vstaviti v tisti Kristusov organizem, ki iz njega izvirajo vse gibajoče sile versko-nrav-ne, versko-socialne, versko-vzgojne in versko-oblikujoče vrste.
V	času, ko je toliko starega zamrlo, se toliko izkazalo kot trhleno in preperelo, moramo ta pokret le z veseljem pozdraviti. Saj katoliško dušno pastirstvo ne stoji prvič, kakor pravimo, pred problemom dozorelega človeka. Spomnimo naj, kako je ta problem našel rešitev v Frančiškovem pokretu trinajstega in kongregacijskem pokretu šestnajstega stoletja. Ako beremo zgodovino tistega časa, vidimo, da sta bila oba pokreta nekaj posebnega, vsebovala sta lastno življenje, ki je rastlo iz njih, delovalo in klilo. Časi in časovne razmere se izpreminjajo, rode nove potrebe ter zahtevajo novih sredstev in tudi novih oblik, s pomočjo katerih se ohrani nauk in duh Kristusov med človeštvom. Zato je jasno, da se tudi v katoliškem organizacijskem življenju dovršujejo izpremembe. Gotovo je, da se bodo še marsikateri spoštovanja vredni ostanki še dolgo časa ohranili, gotovo jo pa tudi, da bodo tu in tam pognali divji izrastki iz prejšnjih plemenitih korenin. Toda obžalovanja vredno znamenje zastoja v celotnem življenju cerkve bi bilo, ako se v času najhitrejšega razvoja dogodkov ne bi pokazali prav nobeni novi zastavki življenja, nhbene nove kali in mladike. To je ravno večno mlado življenje cerkve, da poganja že skoraj »kozi dva tiso* let vedno nove poganjke, prodira skozi vso temo časa k vedno novi luči. Vkljub vsej ljubezni do starih organizacij nam bo vedno jasno: organizacija je oblika in ogrinjalo, ni pa cilj sama sebi, Vsaka orga-
nizacija je nekaj časovno danega. In tisti, ki bi hotel proglasiti > svojo« organizacijo za časovno neomejeno, bi s tem izgovoril sam nad seboj smrtno obsodbo, ker se odvrača od življenja. Znak neminljivosti ima samo cerkev; in ravno ona je vedno in povsod, s čudovito rodilnostjo obdarovana, dala življenje vedno novim oblikam, pod vodstvom sv. Duha se vedno nanovo pomladila in svojega neizpre-menljivega duha vlila v nove oblike. Iz tega sledi, da ne smemo zapreti oči pred tokom časa in z nekakim nezaupanjem gledati na vsako iniciativo, ki prihaja od strani laikov, ampak dolžnost pastoracije je, da gre vsakemu pokretu, ki stremi za versko-nravno obnovo ljudstva, na roko in ga vpelje v prave smeri.
Več luči v zadev' časopisja!
V zadnjih dneh so se oglasili odločni protesti in se je razvnel boj proti časopisju, ki je uporabilo nemoralna sredstva natolcevanja, sumničenja in obrekovanja, da bi doseglo izvestne politične namene. Dobro je, da se je slovenska javnost zdramila četudi pozno. Pozno, pravim, kajti že leta in leta je isto časopisje zavestno in dosledno, četudi bolj prikrito, delalo z istimi sredstvi, da bi se široke plasti naroda, zlasti mladina, zavedla v versko brezbrižnost in omajali temelji krščanske morale, dobro vedoč, da so le ljudje brez trdnega religioznega prepričanja in brez jasnih moralnih načel sposobni in pripravni, dati zaslombo voditeljem »svo-bodomiselstva«, da bi dosegli svoje temne namene. Ko bi n. pr. zbrali iz vseh letnikov »Jutra«, kar je napisalo naravnost zoper katoliške verske nauke, bi bila to precejšnja knjiga, in marsikomu, ki se danes ne zaveda, bi se odprle oči. Tako je »Jutro« z jasnimi besedami zasmehovalo nauk o nadnaravnem večnem cilju človeškega življenja, trdilo, da je nauk o božji milosti izmišljotina iz dobe tlačanstva, je na najpodlejši način pisalo o Mariji, božji Materi; tako je prineslo merijo člankov, iz češčine prevedenih, v katerih se je tajila božja ustanova cerkve in se je papeštvo predstavljalo kot tvorba brez mere častiželjnih oblastljivcev. Enkrat je trdilo, da je znanstveno dokazano, da deset božjih zapovedi ni dal Mozesu Bog, temveč da so nastale v dobi babilonskega pregnanstva, kot zadnje sredstvo, da bi se zavrlo splošno versko in moralno propadanje judovskega ljudstva. Nauk o zakramentalnem značaju in nerazdružljivosti krščanske zakonsko zveze mu je stališče, ki je že zdavnaj premagano. To in še mnogo več je podajalo »Jutro« polagoma, v večjih ali manjših dozah, v nadi, da bo vsaj enemu delu čitateljev vsadilo v srce dvome, jim omajalo religiozno prepričanje, jih privedlo vsaj v versko brezbrižnost in jim vzelo trdno življenjsko naziranje. In kaj jim potem pozitivnega nudi? Nič, prav nič! Dvomi, brezbrižnost, mržnja do krščanstva niso nič pozitivnega, ne gradijo življenja, kot je sploh naše »svobodomiselstvo« praznota tam, kjer naj bi bil življenski nazor.
Poleg tega podira to časopisje ljudsko nravnost, moralo. Vzemimo samo en primer! Samomori se v zadnjih letih strahovito rano-že. Mnogo se jih izvrši iz »nesrečne ljubezni«. In talce slučaje obdajajo »Jutro« in njegovi trahanti z nekim omamljivim čarom in junaškim žarom. Računajo z ljudsko radovednostjo in novostiželjnostjo in mislijo na — svoj profit. Ali se pri tem zavedajo, da vprav takšno pisarjenje lahko vzbudi in res vzbudi pri tem ali onem »nesrečno zaljubljenem« misel, da gre in stori tudi tako; če ne takoj, pa pozneje? Gotovo pa vpliva tako pisanje pri mnogih, da začne napačno misliti o greš-nosti samomora, da izgube čut za odgovornost življenja in jim zamre zavest, o vrednosti življenja. Nikdar nočemo soditi nesrečne-žev — sodba je pri Bogu —, toda dejanje samo, objektivno vzeto, je nekaj groznega, in to načelo je treba, brez vsega moraliziranja, trdno držati in jasno izpovedati. Kdor tega ne stori, zastruplja nravno mišljenje širokih plasti in je sokriv žalostnih pojavov. Tu nič ne pomaga, ako sta že »Jutro« in »Slov. Narcd« sama z obžalovanjem ugotovila propadanje javne morale. To je en primer. Temu bi se dalo še mnogo dostaviti. Samo še to. V dobi, ko so spolne strasti tako razbrzdane, prinašata »Jutro« in »Slov. Narod« opolzkosti iz vsega sveta, ki jih nabereta iz bogve kakšnih čifutskih listov druge in tretje vrste. Račun z nagoni in račun — na profit! Je mar to početje »naprednih« listov delo za napredek slovenskega naroda?!
In v inseratnem delu »Jutro« v rubriki »Dopisov« daje zavetje vsem onim, ki po načelu »svobodne ljubezni« ne poznajo in ne priznajo šeste božje zapovedi; ki jim »razočaranje« ali naveličanost ali gola sla opravičuje zakonolomstvo in zapeljevanje. Ogabna so poizvedovanja ali vabila raznih »prijateljev« in »prijateljic«, ki se z živalskimi imeni kličejo in vabijo. In »Jutro« s temi dopisi skuša polagoma vcepiti javnemu mnenju prepričanje, da v teh stvareh ni greha in da »pravica narave« tu ne pozna kakih božjih zapovedi.
Bodi dovolj! Pravično je javna obsodba političnega boja z nemoralnimi sredstvi, ka-
I 1. —Sn n	»^..nklt.	A J AH.j-.nl H .
mouu up\'iouija o v uuuuuiiant iiiu v-asupi^jv..
Toda vSakdo, ki ima še malo katoliške zavesti, mora vedeti, da je to le del iz dobro i premišljenega in dosledno izvajanega naer-| ta, po katerem naši »svobodomiselci« za-

msvee

Dr. R.:
Slovenska hiša
Leta 1927. je praktični tehnik Jože Karlovšek spisal in narisal prvi del >Slovenska hiša*, in sicer samo stavbne motive. Zbral je iz cele Slovenije najbolj značilno domače stavbne motive, ki se uporabljajo pri kmečkih hišah kot okraski. Skrbno je ločil vse zbrane elemente v dolenjske, gorenjske, notranjske in štajerske (celjske, savinjske in ptujske) motive. Tako je svojo prvo zbirko s kratko razlago o uporabi posameznih domačih, narodnih motivov v slovenskem stavbarstvu ponazoril z umetniško risanimi vzorci (vrata, okna, hodniki, ostrešje, zvezde; ograje, znamenja; skrinje, stoli, postelje, križi, srca itd.). Ti detajlni elementi narodnih mofivov obsegajo pet tabel. V nadaljnih 7 tabelah pa je narisal dolenjske, gorenjske in štajerske motive v slovenskem stavbarstvu. Tako: umetna tesarska, zidarska, mizarska in ključavničarska dela na Slovenskem; k tem je na koncu pridejal še narodne nagrobne križe na Slovenskem.
Letos je šel g. stavbni tehnik Karlovšek korak naprej. V drugem delu svoje »Slovenske hiše , ki je ravnokar izšel, nam je v elementarnih obrisih popisal slovenske stavbe in pohištvo. Najprvo nas uvaja na splošno v dom-' -> stavbno umetnost, nam poda kratko pred- in prazgodovino in postanek ter razvoj slovenske hiše. Nato opiše značaj in milje gorenjske, dolenjske hiše (stavbe); vmes vrine stavbe v mariborskem okrožju. Temu sledi enoten tip kraške hiše in potem novejše slovenske stavbe. H koncu nam podaja razvoj slovenskega pohištva, ki se je polagoma razvilo iz prvotne hišne — in naio domače obrtniške umetnosti. Pisatelj — obenem umetniški risar — podaja nato nazorne risbe (osnutke) iz domačega umetnega mizarstva, nam ponazo-ruje v krasnih risbah in detajlih ograje pri lesenih hodnikih na Dolenjskem, v kranjski in kamniški ter bohinjski in blejski okolici. Nato nas popelje v Savinjsko dolino in celjsko okolico in na ptujsko polje. Človek ima velik duševni užitek, ko občuduje to bogastvo naše ljudske umetnostne folkloristike. Pi-satelj-umetnik je zbral tudi vse glavne tipe naših domačih umetnih poljskih znamenj in kapelic — (18 slik!) iz cele Slovenije. .
Za boljše umevanje nas je avtor »Slovenske hiše« na koncu svoje razprave in podanih motivov razveselil z 38 izvirnimi slikami »Slovenske hiše«, stavb in poslopij iz raznih krajev cele Slovenije, tudi s Koroške in Primorske. Tako imamo »Koroško! hišo in dom, gorenjsko hišo in dom; kmečko hišo iz kamniške okolice kakor tudi gospodarsko poslopje. Zanimiv je »Prosvetni dom« na Homcu po originalni sliki od dveh strani. Karakterističen in zanimiv je tudi tip hiše iz ljubljanske okolice.
Pisatelj je napravil projekt za domač podeželski hotel in gospodarsko poslopje v narodnem slogu. Naslikal je tudi »Dolenjski dom«, v več variantah iz raznih krajev — tudi »Bela Krajina« — Vojna vas in druge pri Črnomlju imajo svojo zastopnice v tej pestri zbirki slovenske hiše. Načrti — vzorci za kmečke stavbe na Dolenjskem v modernem narodnem slogu so jako ljubki in vabljivi. »Kmečki dom< na Štajerskem podan v posebnih svojevrstnih slikah (Ponikva!). Celo drvarski dom v Miradolu pri Rogatcu ima svoje upravičeno mesto med slovensko hišo.
Najlepši in najmilejši je pa tip »Primorske hiše« od Svete Lucije (Bača) od prof. Š. Šantla. Sledijo h koncu slike kakor: kmečka kuhinja na Dolenjskem, veža z ognjiščem na Gorenjskem, in kcnečno: »Hišac s pečjo in glavno kmečko sobo. Pri sliki 37. t. j. hiša s pečjo je menda po nekrivdi avtorja izostala važna pripomba ozir. pripis, da je io »Krekova sobar v Prosvetnem domu na Homcu! To je značilno za pokojnega dr. Kreka in župnika A. Mrkuna, ki je prosvetni dom postavil in v narodnem slogu opremil.
To je kratka površna vsebina II. dela »Slovenske hiše«-, ki je ravnokar izšel in se dobi po vseh knjigarnah (II. del po (jO Din., I. del -10 Din, torej cba skupaj 100 Din, kar ni predrago.
Karlovškova »Slovenska hiša t, prvi in drugi del tvori prvo zaokroženo delo v slovenski hiši in je prvo večje delo te vrsto na Slovenskem. Popis razprava kakor tudi mnogoštevilna zbirka motivov, hiš in stavb iz cele Slovenije bo ravno v dobi obnove Slovenije prav prišla vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom in vsem drugim slovenskim obrtnikom, ki nam danes postavljajo v posameznostih naše slovenske domove in gospodarska poslopja. Delo je važno s kulturnega, narodopisnega in umetnostnega vidika.
Knjižnica (Iriarnega zavoda :a zdravstveno zaščito mater in riero. v Ljubljani. V tej knjižnici sta izšli do sedaj dve nad vse potrebni brošurici: Samopomoč maiori in Pravila za kopanje, solnčc-nje in zračenje. Napisal ju je prlmarij dr. B. Draga«, ki z vsestransko strokovno izvežbaostjo in globokim pedagoškim razumevanjem vodi državni zavod za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani. V Samopomoči materi našteva in obravnava na točen in jasen način najbolj pogosto nastopajoče simptome obolenja pri otroku, tsko da more mati sama stalno nadzorovati otrokovo zdravstveno stanje in mu, če je potrebno, pravilno pomagati, ne da. bi pri tem izgubila glave, ter da ve o pravem času klicati zdravnika, kadar je zdravniška pomoč zares nujno potrebna. Zlasti povdnrja pisatelj tudi psihične momente, ki so velevažni, upoštevanja vredni sočinitelj pri zdravljenju otroka. Posebna navodila daje za nego otroka poleti — »med drugimi vzroki, ki iščejo med dojenčki velikansko število žrtev, je vroče poletje« — s posebnim ozirom na otrokovo prehrano, stanovanje in hrano v vročih mesecih. Ker prinaša knjižica na malo straneh (16) izčrpna navodila za samopomoč matere oiroku, in to izpod peresa strdokovnjaka, naj si io nabavi vsaka mati, če hoče dobrn otroku, zlasti še, ker je cena skrajno nizka (2 Din). — Nič manj potrebna in še aktualna jc druga knjižica: Pravila za kopanje, solnčenje in zračenje. Tudi ta obsega samo 16 strani, toda je vsebina tako zgoščena in stvarna, da nam njena navodila in opozorila za res zdravstve-no-uspešno izrabo kopanja, solnčenja in zračenja popolnoma zadostujejo. Ne razlaga nam samo vse nevarnosti kopanja in solnčenja. ampak tudi kako naj bi znižali števlo nesreč pri kopanju in soln-
slrupljajo in demoralizirajo slovenski narod. Kdor bere te vrste, naj jih mirno in trezno premisli! Tu ne gre za dr. Korošca ali SLS, tu gre za najvišje dobrine naroda in njegove mladine, za narodovo bodočnost in eksistenco. Vprav v tem vprašanju jc treba več luči, več načelnostim — več e n e r g i j el
čenju. Novo jo v tej knjižici to, da se ozira tudi na otroke in dojenčke, kar druge tozadevne brošura ponavadi izpuščajo. Hvalevredno je tudi to, da pisatelj obrača polno pažnjo na zračne kopeli, katerim je posvetil posebno poglavje. Koristnost zračenja se pri nas večinoma nekako prezira in podcenjuje. K tem Pravilom bi se dala tuintam napraviti še kaka pripomba, toda to lahko stori vsak sam. Zakaj pravila so vedno nekaj splošnega in shematičnega, ki jih je treba vedno individualno obračati nase. Kako, to more dognati vsakdo le iz svojega lastnega izkustva. Tudi ta knjižica stane samo 2 Din, zato ni nikakršne ovire, da ne bi najširši sloji posegli po njej.
Zbirka vojnokazenskih zakonov. Te dni izšla je iz tiska zbirka: »Vojno kazneni zakonik sa zakonom o vojnom disciplinskoin sudu i zakonikom o postup-ku vojnih sudova u krivičnim delima« — tolmačena in objašnjena z odločbami Kasacijskega sodišča v Belgradu in opombami Velikega Vojnega Suda, katero zbirko je priredil sodni major g. Drag. A. Mariukovič, načelnik sodnega oddelka naše Dravske divizije. Radi skrajnega pomanjkanja vojaške pravne literature, za katero bi se lahko reklo, da sploh ne obstoji, je potreba take izdaje zbirke zakonov in vojaškega sodnega postepka z izčrpljivimi komentarji sodne prakse pri vsakem paragraiu teh zakonov na dlani in ]e zelo koristna ne samo za pravnike, temveč tudi za vse častnike. Radi tega tudi pozdravljamo to izdajo in jo vsem tudi priporočamo. Knjiga je izšla v založništvu knjigarne Ge:e Kona, je običajnega formata in ima preko 300 si . ni. Cena knjigi je 40 Dinarjev in se dobi pri prireditelju zbirke sodnem majorju g. Marmkovi-
ču — Ljubljana, štab Dravske Divizije.
*
Francosko-lilavska revija. V kratkem prične izhajati v Parizu franeosko-litovska mesečna revija »Muba« (Musu baro apzvalgac, to je: »Pregled našega dvora), ki si je postavila za cilj kulturno sodelovanje Litve 7. zapadno Evropo, predvsem s Francijo. Pomembni francoski kot litovski pesniki in grafiki so obljubili svoje sotrudništvo. Članki v litovskem jeziku naj bi litovskemu čitatelju posredovali razumevanje za francosko kulturo, dočim bi se v francoskem delu poročalo o litovskem kulturnem življenju. Uredništvo te dvojezične revije sta prevzela litovski pesnik luozas Tusliava ter francoski pesnik in kritik Paul Dermče.
Nova francoska literarna nagrada. Pariški založnik Figuiere je sklenil ustanovo nagrade v znesku 50.000 frankov, ki se bo podeljevala dne 7. cktobra in ki jo ima prejeti še ne 401etni avtor najboljšega, niti priobčenega niti nagrajenega romana zadnjih treh let. Žirija še ni končno veljavno sestavljena^ vendar ji bodo pripadali Barthou, Her-riot, Maurois in Girandoux.
Nova francoska literarna zgodovina, ki jo pripravlja pariška založba Gallimard, bo obstojala iz zbirke posameznih monografij. Založba namerava dati obdelati vsakega pesnika, ki ga je treba opisati, onemu izmed danes živečih pisateljev, katerega dosedanja dela izdajajo najožji odnos do objekta monografije. Tako je za Racinovega biografa predviden Han Giradoux, za Montigne-ovega pa Andre Gide.
•
Moderna amerikanska grafika v Parizu. V nacionalni biblioteki v Parizu se je otvorila razstava moderne amerikansko grafike, od katere smo v Evropi dosedaj videli le zelo redke primere. Otvoritvi sta prisostvovala naučni minister Herriot in zastopstvo amerikanskega poslaništva.
Nictzsche-jcvi zbrani spisi v italijanščini. V založbi Monanni v Milanu je izšla prva popolna izdaja zbranih spisov Friedericka Nietzscheja. Novo italijansko prestavo so oskrbeli Baseggio, Treves, Delandi, Flores, Ciampoli in Sola po najnovejši lip-ski izdaji s predgovorom Elizabete Foerster-Nietzsche.
*
*Na meji orienla« (»Na rubeže Vostoka«) je naslov nove literarne revije, ki jo v ruskem jeziku izdaja transkavkaška zveza proletarskih pesnikov v Tiflisu. Revija prinaša v dobrih prevodih primere sodobne georgijske, azerbejdzanske in turške literature, dalje preglede iz literarnega življenja transkavkaških dežel, bibliografske in druge notice ter podobno. "Tistemu, ki obvlada ruščino in se zanima za literarno ustvarjenje transkavkaških narodov, more revija dobro služiti kot informator in kažipot.
m
Glasbeno-zgodovinska najdba-v španskem samostanu. Nedavno so menihi, ki so v samostanski biblioteki San Domingo de Silos v Burgosu predelavah stare rokopise, odkrili ključ za razrešitev starih mozarabijskih glasbenih znakov, po katerih so se v španskih cerkvah zgodnjega srednjega veka, zlasti v Toledo in Leonu, pele cerkvene pesmi, šele po tej najdbi je poslalo možno ugotoviti stare melodije, ki se bistveno ne ločijo od govorjene proze.
Živali v kostimu
Med razglednicami so bile dolgo časa posebno priljubljene karte s fotografijami domačih živali v kostimih. Te razglednice je čisto slučajno »iznašel« ameriški fotograf H. W. Frees v Audubonu v Pennsylvaniji. Bil je tedaj samo še amater v fotografiji. Nekoč mu je bilo dolgčas pa se je začel igrati z mačko. Slednjič ji je nataknil na glavo punčkin klobuček. Mačka je bila videti tako smešna, da je Frees skočil po svoj aparat in jo fotografiral. Veselo sličico je poslal nekemu tovarnarju razglednic, ki mu jo je takoj odkupil in ga pozval, naj napravi še več podobnih slik. Sedaj se je Frees popolnoma posvetil fotografiranju domačih živali v smešnih prizorih iii vsakovrstnih kostimih. Na milijone njegovih razglednic se je prodalo. Ko se jih je občinstvo slednjič naveličalo, so Freesu ostale še nedeljske priloge raznih listov, ki vedno radi prinašajo njegove šaljive slike. Danes ima Frees izredno bogato garderobo za svoje četveronoge »umetnike«, ki se morejo v tem pogledu kosati z vsako filmsko igralko. Freesovi modeli so predvsem mačke, potem mladi psi, zajci in prešički. Najbolj porabne so mačke, dočim je trmoglavimi prešički veliko truda.

/ /
mia immeiD vrvenjem
Svet o Nobilovem podjetju
Nobilovo podjetje in vse, kar se poslej dogaja, je po soglasni sodbi celega kulturnega sveta nezaslišan škandal, ki nima zgleda v zgodovini. Te sodbe nc morejo udušiti vse fašistične grožnje z dvoboji v masi. Tako piše ugledna 'Frankfurter Zeitung« z dne 19. t. m. na uvodnem mestu med drugim:
Nobenega dvoma ni, da se ie polet »Italije« vprizoril samo zato, da bi se ustreglo potrebi fašistične vlade, da nudi ljudstvu vedno nekaj novega. Ko je potem nastopila katastrofa, so hoteli še iz tega nekaj izbiti za italijanski prestiž. Najbrže ni samo slučaj, da je šele Italijan Maddalcna odkril Nobilovo skupino, na kar smo že včeraj opozorili. Sedaj postaja polagoma gotovo, da so italijanski vladi druge stvari važnejše nego življenje ponesrečenih. Ne bi bilo mogoče verjeti, a biti mora vendar le res, kajli šef švedske pomožne ekspedicijc stotnik Tornberg izjavlja to v svojem poročilu na predpostavljene: da je italijanska vlada sklenila, da se do nadaljnega opuste poizvedovalni poleti za Alessandrijevo skupino. > Krasin« jc, čim je rešil ostale, predlagal, da naj se sedaj organizira poizvedovanje za Alessandrijevo skupino; v tem bo pa sam še! v Adventbai, da naloži premog. Toda italijanska vlada se nc zanima za to. Tudi rusko poročilo potrjuje Tornbergovo poročilo; pravi, da so vodilne osebnosti italijanske pomožne ekspedicijc (seveda po povelju iz Rima) izjavile, da se ne izplača >skati Alessandrijevo skupino.
Namesto tega se prosijo Rusi, naj rešene Italijane takoj prepeljejo na Citta di Milano.
Italianska vlada hoče očividno te ljudi kakor hitro mogeče dobiti v roke in preprečiti, da nc bi česa zinili, kar zanjo nc bi bilo ugodno.
Škandal jc tako nezaslišan, da ni mogoče najti besed, s katerimi bi se dovolj označil. Ledena hladnost rimske vlade nasproti človeškim življenjem je še groznejša nego ledena puščava, v kateri so se nahajale in se morda še nahajajo njene žrtve. Njej je na tem — kakor piše »Tribuna« — da Nobilovo podjetje ohrani svojo moralno vrednost in da more Italija pokazati svetu svoje sinove kot zgled. To bi bilo pa težko, ako bi vdeleženci odkrito govorili. Svet se bo vsekakor zahvalil za zgled, ki mu ga kaže italijanska vlada. Svet se za to dejansko zelo malo zmeni. Pravkar uvaja Francija novo veliko rešilno akcijo za Guilbauda in Amundsena in ruski parnik »Krasin« je dobil nalog, naj čim hitreje naloži premog in se takoj vrne na poizvedovanje za Alessandrijevo skupino in Amundsenom. — Italija se za to ne zanima. Toda svet odbija daleč od sebe, da bi hotel deliti to brezsrčnost
Ali je Amundsena izdala sreča?
Amundsen je imel do zadnjega poleta, ko je šel iskat ponesrečence »Italije«, na vseh svojih številnih polarnih potovanjih izredno srečo. Neštetokrat je zrl smrti v oči, a vselej se je zopet srečno vrnil. Zakaj ga je sreča zapustila ravno sedaj, ko je svet pričakoval, da bo mogel izkoristiti svoje bogate izkušnje pri raziskovanju polarnih predelov?
Amundsena je že zunanjost izdajala kot izredno močno osebnost. Obraz mu je bil izrazito moški, krepkih, jasnih potez; nad ostro zarezanim orlovskim nosom je vladal miren, hladan pogled in dal slutiti neupogljivo energijo, ki tudi v najhujših trenutkih ne kloni. Lasje so mu bili že dokaj let beli kakor polarni sneg in so se živo odražali na temno-zagorelem obrazu. Drugače pa je bil Amundsen še čil in mladosten. Predaval je s krepkim, toda skrajno mirnim glasom, skoraj le-deno-mrzlo so zvenele njegove besede; go-
voril je brez kretenj, ostro in brez vsake sledi kakega patosa.
Tako se je njegova osebnost globoko zarezala v spopiin vsem, ki so ga slišali predavati o njegovih potovanjih. Najznamenitejše njegovo zadnje potovanje je bila ekspedicija na ladji »Hobby« 1. 1925. To potovanje je opisal sam v glavnih potezah sledeče:
Dne 24. aprila 1925. je dospela njegova ekspedicijska ladja »Hobby« in kmalu nato tudi njegov tovorni čoln v Kingsbai na Spitz-bergih. Tam so ob ledenomrzlem vremenu montirali Dornierjevi povodni letali z akcijskim radijem po 2000 km, nato pa čakali na ugodno vreme. Dne 20. maja so meteorologi na podlagi brezžičnih brzojavnih poročil ugotovili ugodno vreme za bodoče dni in naslednji dan se je izvršil polet. Pred odhodom so še enkrat vse natančno pregledali, montirali solnčne kompase, poslušali motorje — in ob 5. uri 10 minut se je oglasilo povelje: »Vse jasno!« Klici: »Jutri na svidenje!« so se izgubili in nato je prišel najbolj napet trenutek: Ali bodeta letali zmogli za 500 kg preveliko obtežitev? Završala sta po ledu — v obrazu pilota Hjalmarja Larsena se ni zganila nobena mišica, zdelo se je, da je eno s svojim
Vila ameriškega predsedniškega kandidata Hooverja
v Falo Alto v Kaliforniji. Dvorec je zgrajen v mavriškem slogu in ena najzanimivejših zgradb v Kaliforniji. Tu bo predsedniški kandidat koval priprave za predsedniške volitve in tu bo bo tudi čakal njihovega izida, ki naj ga povede v Belo hišo v Waschingotonu.
boju z ledom je šlo na življenje in smrt. Ob nečloveških naporih smo vživali 250 gramov hrane dnevno, a mraz je bil leden. Po mnogih brezuspešnih poizkusih, da bi uredili zletišče, smo težko letalo vlekli na veliko ledeno ploščo, kjer smo bili v mehkem snegu — v tem je bilo postalo toplo — steptali in razstrelili 500 m dolgo in 12 m široko progo. Dne 14. ju-
Generala Calles in Obregon
Prvi je bil 1. 1924. izvoljen za mehiškega predsednika ter njegova predsedniška doba pravkar poteka; general Obregon pa je bil izvoljen za novega predsednika za dobo 1928—1932, a ga je mlad fanatik
ustrelil.
Kapitol v Mehiki
palača, v kateri prebiva predsednik mehiške republike
Jean Albert Lussieu s svojo žogo
v kateri se ie spustil preko slovitih 47 m visokih Niagarskih slapov. Dva njegova predhodnika sta se pri enakem poizkusu ubila, Lussier se je pa samo malo obtolkel. Žoga je iz gumija, opremljena i jeklenimi vzmetmi in skrbno oblazinjena.
letalom — plin je deloval in led se je po-greznil... »Wal 24« je plul v zraku, a Lar-senov obraz je bil kakor kamen. Kmalu se je dvignil tudi drugi aparat in obrnili smo se ! proti severu. Toda kmalu smo nepričakovano j prišli v gosto meglo, ki jo je bilo treba pre-leteti. Tod in tam so se pokazale vrzeli in | čez dve uri smo imeli meglo za seboj. Po i kompasu smo sodili, da smo zašli iz prvotne smeri, vendar nismo mogli določiti, kje se nahajamo, ker je bilo obzorje nevidno, nebo in led sta se zlivala drug v drugega. Temperatura je znašala 13 stopinj Celsija pod ničlo.
Dne 22. maja ob 1. uri je monter naznanil, da je polovica bencina porabljenega. Spodaj je ležala bela, v žlebove raztrgana obala premikajočega se ledu z enim samim prostim ribnikom. Stroj je šel nizdol; tedaj se je nekaj pokvarilo in pristati smo morali zasilno v ledenem žlebu; življenje je večkrat viselo na enem samem milimetru, ko sta krili drveli mimo ledenih skladov. Tudi drugo letalo je pristalo in čez dva dni smo se sešli, Drugi apa-i rat je bil tako poškodovan, da smo ga pustili na mestu. Pri tem je Ellsworth rešil ekspedi-ciji življenje, ker je oba mehanika, ki sta se s 40 kg težkimi zaboji udrla v led, zopet.izvlekel.
To je bil najgroznejši trenutek, pripoveduje Amundsen, ko sem slikal njihove klice na pomoč, a nisem ničesar videl in me je ločila od njih ledena razpoka. Brez teh dveh mož letala ne bi bili mogli nikdar več oprostiti. Naša edina rešitev je bila sedaj v tem, da napravimo raven prostor za startanje. V
nija je bil usodni dan: ali polet ali... Preje smo še imeli težke boje proti novemu ledu, ki smo ga odbijali s stativom in zastavnimi drogovi. Dne 14. junija je bilo lepo vreme; vse nepotrebno smo pustili v ledu in start se je posrečil. Videli smo, da smo odleteli z edino možnega mesta. Če bi bili morali še enkrat zasilno pristati, bi bila to njihova poguba. Sreča je dala motorju moč. — Nenadoma so se pokazali pred njimi obrisi Spitz-bergov in s par litri bencina so pristali na od-
prtem morju, odkoder jih je odpeljala v Kingsbai neka norveška ladja.
Topot se je bil moral Amundsen vrniti samo 143 km od severnega tečaja. Lani ga je z Nobilom preletel, letos pa je njegova usoda doslej znana samo Bogu.
Politika s samoumori
Znano je, da stoji Budimpešta, kar se tiče samoumorov, na prvem mestu; na milijon prebivalcev pride vsako leto 573 samoumorov. To je gotovo zelo žalostno, vendar precej umljivo. Budimpešta je eno najbolj razvpitih velemest v Evropi; tu so se preje na najlahkomiselnejši način zapravljale miljarde narodnega premoženja. Vsi mogoči ljudje so živeli ob razsipajočem plemstvu brez poštenega dela. Po prevratu je pa seveda postalo drugače; Budimpešti se je zgodilo tako, kakor Dunaju. Dočim se je pa Dunaj slednjič le znašel v novih razmerah in se dokopal na trdna tla, je pa ostala Budimpešta še nadalje pustolovska in na vsak način hoče nazaj časov, da bi mogla zopet razsipati na račun podjarmljenih narodov. Naravno je, da so zato socijalne razmere bolj nezdrave nego drugod in zahtevajo posebno mnogo žrtev. Pri tem je trfba še vpoštevati nravstvene razmere, ki v tisti mešanici ver in ljudstev (cigani, judje, razne protestantske sekte itd.) ne morejo biti drugačne nego žalostne. Zaradi mnogoštevilnih samoumorov, bi se morali madžarski odgovorni krogi trkati na prsi. Tega pa ne store, marveč skušajo celo te žalostne žrtve svoje nesposobnosti in zablode izkoriščati v prid svoji pustolovski politiku Madžarsko vladno časopisje piše te dni ka-, kor na povelje, da je samoumorov v Budimpešti kriva — trianonska pogodba, ki je okrnila Ogrsko. Madžarski človek da tega ne prenese in se ubija iz žalosti in obupa, iz najčistejšega patrijotizma. Kajti za Madžara slej ko prej velja: Ex Hungariam non est vita — izven Ogrske ni življenja. — Resen svet se seveda smeje tej razlagi socijalnega pojava številnih samoumorov. A »Prager Presse« dobro pripominja, da je čudno le to, da se streljajo samo ljudje, ki žive in Hungaria, dočim se Madžari extra Hungariam vesele življenja in ne mislijo na samoumor.
Novi grobovi iz vikinške dobe
V Tuni v LTplandiji, zibelki švedske kulture, je državni arheolog dr. T. J. Arne pri svojem raziskavanju odkril nove grobove iz vikinške dobe (500 do 600 let po Kristusu), ki so doslej najbogatejši svoje vrste.
Najprej so našli dva dobro ohranjena grobova s čolni. V enem je ležalo moško okostje in ostanki čolna, ki so ga pokopali z njim, da bi mu omogočili potovanje na oni svet in ki so ga v njem tudi sežgali. Lega groba je bila kakor običajno od vzhoda proti zapadu. V okviru ladje sta ležala tudi mrtve-čev konj in pes ter brašno za pot, med drugim zaklan ptič. Okrogla brončena zaponka je spenjala plašč na rami in železne pšice pričajo, da je bil dobro oborožen. Da bi si mogel na onem svetu orožje tudi nabrusiti, so
Žitno skladišče v Port Arturju (Kanada)
ki bo po svoji zunanjosti najlepše nasvetu.
mu položili v grob tudi brusilni kamen« viseč
na obroču. Njegov konj je bil v polni bojni opremi Od biča se je ohranil samo umetno izrezljan držaj v obliki medvedje'glave. Slednjič je bilo v grobu več glinastih loncev.
Drugi grob je vseboval podobno ladjo, t kateri sta skupno nastopila svoje potovanje na oni svet moški in ženska. Obema so dali a seboj tudi njima konja in psa.
Tretji je bil pa še bolj zanimiv. Pod ka-menito gomilo so našli okostnjak bogatega in mogočnega moža, toda brez čolna. Ob strani mu je ležal velik železen meč, dalje bodalo, nož, kresilnik z netilom, bogato okrašen pat za meč iz bronce in zlata, slednjič lepa srebrna zapona, okrašena z granati. Ti okraski kažejo na južnogermanski izvor. Na glavi je Imel mrtvec usnjeno kapo, od katere so ostali samo srebrni okraski.
Predsednik Združenih držav na počitnicah
Predsednik Coolidge je nastopil svoj dopust. S posebnim vlakom se je odpeljal s svojim spremstvom iz Washingtona. Razen soproge, ki je bolna, spremlja predsednika 88 oseb, 14 detektivov in pet pasjih mrcin.
Letos letuje predsednik Združenih držav ▼ majhni vasi severnega Wisconsina, blizu jezera Superior in kanadske meje. Kraj se imenuje Brule; ima le 26 hišic in 200 prebivalcev, vseskozi ribičev finske krvi. Tam blizu ima krasno posestvo neki washingtonski milijonar, ki je povabil predsednika, naj letos tamkaj prebije svoj dopust, daleč od šumnega sveta. Predsednik je ponudbo sprejel, čemur se nI čuditi, ker je kraj podoben našemu blejskemu raju. Glavno poslopje je zgrajeno na otoku sredi sinje reke, v kateri švigajo krasne postrvi; na bregu reke pa stoji jedilnica, ki jo z otokom veže most v romantičnem loku. Vsega je na razpolago osem spalnic in štiri kopalnice; oprema je podobna gosposkemu lovskemu dvorcu z orientalskimi preprogami, opravo iz mahagonija. Strežniško osobje šteje 14 oseb. Ostalo spremstvo in časnikarji pa so ai morali seveda poiskati stanovanje drugod — v Superiorju, kamor se z avtom dospe iz Bru-leja v eni uri.
Vas Brule je bila vsa pokoncu, ko se je zvedelo, da pride na počitnice k njim sam predsednik. Kar čez noč se je tudi najmanjša koča izpremenila v »hotel« — sle.n seveda! — a vaška gostilna si je nadela ime »Grand Cafč«. Naval radovednih Američanov, ki bi
pertspersil-pm
in ravnaj pravilno!
je sicer zeb enostavno, toda vaino:
Raztopi Persil v mrzli vodi.
Napravljeno raztopino vlij v kotel napolnjen z mrzlo vodo.
Perilo rahlo vlagaj in pusti, da počasi zavre. '/4 ure kuhati zadostuje.
Potem dobro izperi: najprej v topli in zatem v mrzli vodi
radi videli predsednika, je tolik, da je prava sreča, da ima Coolidge s seboj 60 infanteri-atov, ki zadržujejo radovedneže; drugače bi Coolidge pač ne prišel do počitka.
Na svoj račun bo pa prišel tudi gostoljubni milijonar, lastnik letovišča. Ta bi namreč poseatvo zelo rad prodal, a se mu doslej ni posrečijo. Sedaj, ko je bil gost v njem predsednik Coolidge, mu ne bo manjkalo kupcev. Tako je v Ameriki.
iq .en
s oj o' jj, .
ospodarsfvo
Uporaba umetnih gnojil v Sloveniji
Stanje kmetijstva kakšne dežele ilustrira gotovo najzanesljiveje množina umetnih gnojil, ki jih kmetovalci uporabijo. Umetna gnojila so najboljši dokaz za prizadevanje kmetovalcev po napredku v kmetijskem gospodarstvu.
Zato je gotovo interesantno poznati, koliko porabimo umetnih gnojil v našem slovenskem kmetijstvu in kako se poraba v teku razvija. Iz naslednjih številk je to razvidno.
(Podatke nam je dal na razpolago g. inžener
Lah.)
Slovensko kmetijstvo je porabilo v letih
1924 1926 1927 1928 vagonov po 10 ton Dušikovih gnojil	20 4=1 51 49
fosfatov	258 449 532 648
kalijevih gnojil	82 84 63 75
apoena gnojila in drugo — 9 20 34
Skupaj 860 583 668 800
Opažamo, da uporaba umetnih gnojil pri nas od leta do leta napreduje in sicer prav zuatno, kar je gotovo zelo razveseljivo za nag, ker je množina umetnih gnojil, ki jih mi uporabljamo, še zelo neznatna z uporabo v kmetijstvu drugih narodov. — Dočim uporabijo na Nizozemskem na hektar površine 122 kg umetnih gnojil, v Belgiji 90, Nemčiji 45, Danski 33, Francoski in Čehoslovaški 17, Italiji 15, Švici 12, odpade v Sloveniji na hektar oelokupne površine 4.8 kg. Z ozirom na našo državo stojimo Slovenci še zelo dobro. Kot je poročal dr. Todorovič na zadnji poljedelski konferenci pri ministrstvu za poljedelstvo v Belgradu pride v celi Jugoslaviji na ha 0.738 kg umetnih gnojil, kar Je
S>tovo zelo neznatna svota. Pri tej primerjavi je eba seveda vpoštevati, da je površina neplodne hi neobdelane zemlje od države do države zelo različna. Zato Je potreba presojati te številke a primerno rezervo. Primerjati pa bi se mogle med seboj Številke, ki se bi nanašale na hektar obdelane zemlje. Potem bi bilo vseeno za primerjavo v kakšnem razmerju je v posamezni državi obdelana površina do neobdelane.
V Sloveniji pride na hektar obdelane zemlje 94 kg umetnih gnojil; številka je torej še enkrat večja kot prej, ker odpade pri nas na obdelano zemljo komaj nekaj nad polovico vse jx>vršine.
Kot je videti iz pregleda o uporabi umetnih gnojil v našem kmetijstvu, kmetovalci najbolj uporabljajo za gnojenje fosfate, ki znašajo nad 80% celokupne množine umetnih gnojil. Razmerje med dušikovimi gnojili in fosfati je kakor 1 :12.6 in Je zelo nizko. Isto razmerje znaša v Nemčiji 1 :2.08, Franciji 1:1.28, Italiji 1:8. Ker dušik odločilno vpliva na zvišanje produkcije bi bik) želeti, da ae njegova uporabn čim bolj zviša.
Ravno tako bi bilo želeti, da se zviSa uporaba kalija za gnojenje, kf Je sedaj tudi razmeroma Se majhna.
Izgleda pa, da tiči vzrok razmeroma manjM uporabi drugih umetnih gnoiil nasproti fosfatom, tudi v višjih cenah za ta gnojila.
Treba je ua VB nI; nn i*(n pri nnn fta taIo propagirati in razširjati uporabo umetnih gnojil, da bomo v tem oziru dosegli to, kar zahteva intenzivno kmetijstva.
• • •
VIII. POROČILO KMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO S. H. S. 0 STANJU HMEUSKIH NASADOV.
Žalec v Savinjski dolini, dne 21. julija 1928.
V našem zadnjem poročilu izražena želja po dežju se je sicer izpobiila, vendar ne v zadostni meri. Tropična vročina je v hmeljskih nasadih z lahko zemljo — pa tudi v drugih — povzročevala ln še povzročuje solnčnl palež, ld je uničil in Se uničuje spodnje liste hmeljske rastline. Zdravi nasadi so v polnem cvetju, zaostali so pa ali brez panog, ali so pa iste prav redke in s cvetjem prav redko zasajene. Če v kratkem pride zaželieni dež, bo letina zadovoljiva v kvalitetnem, ne pa v kvan-tltetnem oziru.
Pred kratkim se je kupčija za eksport nekoliko oživela, a je zopet ponehala, ker zahtevajo hmeljarji boljše cene. Tudi predkupčija se je nekoliko oživela in sicer po že objavljenih cenah.
Društveno vodstvo
KONKURZI IN LIKVIDACIJE.
Konkurz je razglašen o imovini Petra Bizjaka, mizarja v Spodnji ŠiSki, Celovška cesti,. Pivi zbor upnikov 30. Julija, prijaviti je terjatve do 30. avg. Ugotov. narok Je 13. septembra.
IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE, z dne 15. julija 1928. (Vse v milj. Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 8. julija.) Aktiva: kov. podlaga 349.7 (— 8.8), posojila: menična 1865.8, lombardna 239.3, skupaj 11.605.1 (— 0.1); saldo raznih računov 407.9 (— 5.6); pasiva: bankovci 5216.9 (—146.5), državne terjatve (+ 36.8), obveznosti: žiro 552.5, razni računi 192.4, skupaj
745/) (-j- 75.1), ostale postavke neizpremenjene. * • •
Maloprodaja soli In konzumenti. Vedno zopet se slišijo pritožbe iz krogov konzumentov kot trgovcev, ki so naperjene proti sedanji ureditvi maloprodaje soli. Največjo napako je uprava monopolov napravila že lamo g tem, ker je sedeže ve-leprodaj postavila povsod na sedeže okrajnih glavarstev. S tem je mnogim krajem zelo otežkočila dobavo, ker bodisi, da geografično ne spadajo k tistemu kraju oziroma gravitirajo na drugi, ali pa bi se mogli preskrbeti 8 soljo na drugih krajih z manjšimi prevoznimi težavami. Ker morajo biti cene v vseh krajih enake, bodo prevozni stroški dostikrat večji, nego bi znašal zaslužek malopro-dajaJca. Ni verjetno, da bi se ti pod takimi pogoji potegovali za maloprodajo. — Tudi zaslužek, ki ga bodo Imeli prodajalci na debelo ln ki znaša 2 pari pri kilogramu, vzbuja upravičene kritike. Za tako mal zaslužek Je nemogoče zahtevati od trgovstva to, kar zahteva od nJega monopolska uprava. — Razen na ureditev prodaje eoll ae slišijo pritožbe tudi zoper kvaliteto. Sol, ki z njo zalaga konsu-m en te uprava monopolov, zaostaja po snnžnosti tn kakovosti daleč za vsakimi elementarnimi zahtevami, ki bi se morda nanjo stavili. Valed tega ae Je pojavila, jpoaebno na Štajerskem zahteva, da naša država dovoli uvoz avstrijske soli ozirom« da Jo sama uvaža. — Dvomimo sicer, da bi uprava monopolov takim željam ustregla, zato pa tembolj odločno zahtevamo, da upošteva interese konzu-mmtmr » nrvf vnfl In, da t!VSde tako 0rganI*flC>j0 prodaja, kf bo odgovarjala tudi Interesom trgovcev kakor konzumentov. Ne sme pa voditi samo neko nespametno fiskalno politiko, ki zna pa na koncu neugodno vplivati na njen« finančne uspeli«.
Tržna poročila
Ljubljana, 21. julija 1928.
Les. Kljub splošno mrtvi seziji je lesni trg živahen Zanimanje na lesnem trgu je prav znatno kakor tudi kupčija. Zanimivo je, da igra Italija v slovenskem izvozu lesa vedno manjšo vlogo. Cene v Sloveniji so Italijanom deloma previsoke, pač pa se v vedno večji meri pojavljajo novi kupci za naš les v drugih državah. Tako se sedaj v Albaniji posebno v Draču seveda z italijanskim kapitalom vrše velika javna dela (pristanišča itd.), ker pa Italija nima za to potrebnega lesa. kupuje velike količine rezanega in tesanega lesa pri nas in se ta les dobavlja skozi Split. Zaradi povišanja cen po romunskem kartelu ln ker so v tem kar-telu tudi nekatere velike bosenske tvrdke, so se začeli konsumenti v Levanti obračati direktno v Slovenijo. Tako se mudi osebno v Ljubljani več interesentov iz Grčije, katerim naše cene ravno radi povišanja cen po romunskem kartelu konvenirajo in so se obrnili tako v kraje, kjer ni organizirane velike lesne industrije v kartelih. Ob tej priliki ponovno poudarjamo, kar smo že tolikrat pisali, da se mora naš lesni izvoz preorijentirati, pa bi
odgovarja stari, saj je suh,i, lepa in zdrava. Blaga je v stari pšenici še nekaj v rokah špekulantov. Za koruzo je sedaj kritičen čas: La Plata blago še ni prišlo (v nekaterih krogih ga zatrdno pričakujejo koncem tega mesoca) v Trst; v očigled temu dejstvu, zlasti bližje Sloveniji se nahajajoč) trgovci drže ceno na 3.20 Sisnk za staro koruzo in še čez. V Bački je cena za staro 296—297.50; ponudbe je bolj malo, vendar se blago dobi. Še, pred kratkim je stala La Plata - koruza v Trstu 260, sedaj je že 270, 275, celo 280 za prve ladje. Cena koruze je torej abnormalno visoka. Glavni kraji se zelo pritožujejo nad sušo in bo izgledi slabi, zato je položaj nejasen. Suša povzroča kritično situacijo. Tako n. pr.'zadnje dni na belgrajaki borzi skoro ni bilo nobene kupčije za termine. Ječmen se še precej ponuja: po 225 Bačka. blago pa lepo. Novi oves ne bo prišel pred avgustom in notira v Bački 180—19!). Stari ne pride v po&tev, ker je predrag. V Ljubljani so zaloge starega ovsa razprodane, novega pa še ni In tako primanjkuje blaga.
Metle. Ceneza sirkove metle so za engros-od-jem (t. j. nad 200 kom.) naslednje: I. sirkove št. 1 6.50 Din, 2 7.50, 3 8.50, 4 9 50 in 5 10.50 Din
se že danes lahko delali ogromni zaključki, če bi 1 po kom. Cene za odjem pod 200 kom. so za pol
znali izrabiti razmere, kar je pa le mogoče na podlagi točnih informacij in zanimanja za dotične trge. Nadalje moremo poročati zanimanje Holan-dije, ki zahteva vsake množine »smezzolov« in ma-drierov. Pripomniti je, da zahteva Holandija prve v dolžini 4—10 m. Zato je zopet umesten naš ponoven apel, da vendar naši producenti gledajo, kako ugoditi zahtevam kupcev, kar je danes drugod najobičajnejše in splošno znano trgovsko geslo; Zato naj ne delajo naši producenti samo 4 met. dinieniije, ampak tudi druge. Poleg tega je še vedno znaten interes za naš les iz Nemčijo. Tako vidimo, da so naši večji producenti zavzeti po .drugih interesentih in je zanje italijanski trg postal manjše važnosti. Edino se Italija v večji meri zanima za drva, predvsem že narezana (25, 30 cm), kar se sedaj tudi že splošno zahteva. Če bi se sedanjim zahtevam naša produkcija primerno preuredila, kar ne bi zahtevalo velikih investicijskih in obratnih stroškov, bi se dalo pri njih več zaslužiti. Kar se tiče tramov, je zanje prav znatno povpraševanje, zlasti so se pojavile siciljanske note (največ tramičev). Blago se izvaža skozi Sušak. Nadalje so brzojavni drogovi postali predmet živahnega izvoza: gredo v velikih množinah še za Italijo, dočim avstrijska Koroška izvoža rezano blago največ v tkzv. ekspartni obdelavi. Veliko povpraševanje je za remeljne vseh debelin in dolžin. Izredno važno pa je, da se že sedaj pojavljajo resni interesenti za parjeno bukovino, kar je zlasti pomembno v tem času. Ob tej priliki zopet spominjamo naše lesne gospodarje, kolikokrat smo j^h opozarjali na pomen in bodočnost naše bukovine. Najcbčutneje pa opaža naš lesni izvoz pomanjkanje vagonov. Sedaj se ves naš vozni park že koncentrira za prevoz žetve in v Sloveniji nI vagonov. Zlasti primanjkuje specialnih vagonov za les, o katerih trdijo, da so Jih mnogo odvzeli našim železnicam Italijani, ker so jih enostavno prepleskali. Točnost teli vesti seveda ne moremo prekontroli-ratl in tudi zanjo zato ne moremo prevzeti odgovornosti. V eminentnem gospodarskem Inleresu pa je, da se stavi našemu izvozu lesa dovolj vagonov na razpolago. Saj je les naš najvažnejši izvozni predmet ln od njega zavisi naša trgovinska bilanca.
Žito. V Sloveniji pričakujemo prve pošiljko pSenice iz Vojvodine, ki je imela letos prav dobro letino, pšenica ima povprečno težo nad 80 kg, dobi se celo po 83, 84, celo 85 kg. Žetev je letos v Voj-vodini kvalitativno rekordna. Pšenica je trdna, Jeklena in je poleg tega letošnji pridelek po količini za eno četrtino večii kakor lanski. Zato je tendenca alaba in poudba blaga je zelo velika. Cena je blagu že precej padla, odkar je nova pšenica na trgu. Prvovrstno gornjebaSko blago se dobi po 260, navadno bflško baško blago 80 kg pa po 247J50, v ugodnejših sekcijah celo po 245. Za staro pšenico m nobenega zanimanja, ker nova pšenica povsem
dinarja višje. Cene se razumejo franko kolodvor Ljubljana, 30 dni netto-ka*a.
Maribor, 21. julija 1928 Na današnji trg so pripeljali špeharji na 10 vozeh 19 zaklanih svinj, kmetje so pripeljali 6 voz čeSenj, 6 voz krompirja, 16 voz sena, 6 voz slame in 2 voza škopa. Zaklane svinje so kg po 15—18 Din, črešnje po 2.50—4 Din za liter, krompir novi kg po 1.75—2.25, seno 00 do 90, slama po 50 in škop po 1.50 Din.
Dne 21. julija 1928.
Tudi ta teden je bil devizni promet znaten; znašal je 21.28 milj. Din napram 20.5, oziroma 18.95, ozir. 18.64, ozir. 23.1 milj. Din v prejšnjih tednih. Med tečaji je omeniti, da sta devizi Newyork in Praga koncem tedna tendirali slabejše, dočim sta se Berlin in Trst učvrstila.
Na tržišču vrednostnih papirjev je bila tendenca za državne papirje do konca tedna dosti stalna, v petek pa je zelo popustila. Tržišče bančnih papirjev je neizj)remenjeno, industrijski papirji so pa zanemarjeni in skoro brez prometa. Vsepovsod se pozna že vpliv letne dobe in do Beptem-bra ni pričakovati kakih znatnejših in pomembnejših fluktuacij.
DENAR.
Zagreb (prost promet). Curih 1095.60. Dunaj 802.75, London 276.82, Ne\vyork 56.80, Pariz 22T2.75. Praga 168.625, Italija 298.—.
Belgrad. — Berlin 1357—131», Budimpešta »00.50—993.50, Curih 1094.10 1097.10, Dunaj 804.28, London 276.42—277.32, Newyork 56.59 do 66.79, Pariz 221.82—223.82, Praga 168.22—166.02. Trst 297.15—299.16.
Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.82, London 26.255, Newvcrk 519.20, Pariz 20.33, Praga 15.3925, Italija 27.21, Bukarešt 3.17, Sofija 3.75, Varšava 68.20, Madrid 85.65.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Zagreb. Današnja vojna odškodnina je tendi-rala nekoliko prijazneje; v ostalem pa je na deviznem trgu, ki je bil danes zelo omejen, ostal položaj neizpreinenjcn.
Belgrad. Vojna odškodnina 487 do 487.7S, 7odst. invest. pos. 89—89.50, agrarl 54.5-56.5.
BLAGO
Novi Sad. Pšenica bč. 245-250. potiska 260 do 252.50, ban. 287.50—240, srem. 242.50—247.50, oves avgust 190—195, koruza bč srem. 292.50 do 296, ban. 2iH0—292.50. moka Og 390-400, št. 2 370 do 380, št. 5 350-360, št. 6 310- 320, št. 7 285 do 270, št. 8 180—190, otrobi 100 -165. Promet: 15 vagonov pšenice, 73 koruze, 5 moke, 10 ovsa, 1 ječmena ln 11 otrobov.
Srednji devizni tetaii na Hubli. borzi od 16. VI«. do 20. VII. 1928.
Dne	Berlin	Curih	Dumhj	London	Newyork	Paril	Praga	Trsi
16.	1355.50	1095.60	802.75	276.80	56.92	t_	168.72	297.75
17	IW —		sni	mu ia	KC m		IKB 70	907 7*
18	1357*0	1095.60	802.73	27630	56.925	•	168.70	298.—
19.	1 :>.2	1095.60	802.63	276.84	56.91!	—.—	168.67	298JS0
20.	13&4.0U	I09fc60	802J8	276-82	56.90	22242	16842	298—
IOtiiu
Inž J. Uataj:
Preskrba mest z mtekom in mestne uprave
Centralizacija mestne mlečne preskrbe
Značilno za predvojno mestnp mlečno aprovi-zacijo, če izvzamemo nekaj največjih mest, je bilo to da je neštevilno malih zbiralcev mleka po deželi kot samostojnih podjetnikov to v mesta dona-šalo dovažalo z vozom ali pošiljalo po železnici. Donašalci, na katere je v večjih mestih odpadal najmanjši, samo še nekaj odstotkov znašajoči del mestne potrebe, so mleko tudi sami dostavljali strankam — mlekarice v ljubljanskem smislu. — Dovožalci z vozom so nekateri svoje v mesto pripeljano mleko še dostavljali strankam v hišo, drugi pa se zopet to mestno delo prepustili posebnim mestnim podjetnikom — mestnim prekupčevalcem. Tudi ta drugi način dovoza je s hitrim razvojem mest stalno izgubljal na odstotnem kritju^mestne potrebe. Na račun obeh, posebno pa dovažalcev z vozom pa je vedno bolj pridobival na obsegu dovoz po železnici. Ta zadnji način dovoza pa je že po svoji naravi zahteval posebnega podjetnika na oddajni postaji kot zbiralca mleka in posebnega podjetnika v mestu kot razpečevalca med mestno prebivalstvo. Potrebo mestnih razpečevalccv mleka je torej v prvi vrsti ustvaril vedno več.ie obsege zavzemajoči dovoz mleka po železnici, in to je tudi v prvi vrsti povzročil tako nadaljnjo delitev v preskrbi velikomestnega prebivalstva z mlekom
S temi različnimi činitelji v mlečni p.-eskrbi je pač izvedena precej široka delitev dela. Kakor pa je taka delitev dela pri mlečni oreskrbi res nujno potrebna, saj gre tu za toliko bistveno različnih, krajevno in časovno ločenih del, katero vsako zase zahteva svojega strokovnjaka — molža, zbiranje, pravilen prevoz, razdelitev v mestu — tako zahteva vsaka mestna mlečna preskrba strogega enotnega vsa posamezna tu potrebna dela vključujočega vodstva. Vsaka mestna mlečna pre-skrba zahteva mnogo, dragih investicij, ki so za dobavo enega litra mleka v zdravem stanju ravno tako potrebne, kakor za tisoče in desettisoče litrov. Po tem nam je torej na prvi jogled jasno, da mali podjetniki v preskrbi mleka pri najboljši volji ne morejo zadostiti zahtevam kakovosti mleka.
Navedeno dejstvo nam bo najbolj jasno, če ugotovimo, da newyorški velemlekar Borden dobavlja svojim dolarskim konsumentom, če r.^ba tudi v 50. nadstropju newyorških nebotičnikov, mleko v popolnoma svežem stanju, ki ga dovaža od 200—800») km oddaljenega producenta, ceneje, kakor pa seljaki iz belgrajske okolice, ali pa belgrajski kokošar svojemu belgrajskemu v dinarjih plačanemu konsumentu, ki se mora po vrhu še zadovoljiti s komaj vžitno tekočino, čeravno ta prihaja iz komaj 10, 15 km oddaljenega producenta. Najbolj tragična stran tega primera pa je: Medtem, ko se belgrajski kokošar od večera pa do opoldne drugega dneva v potu svojega obraza tnidi, večinoma pri suhem kruhu, njegov odjemalec v Belgradu pa se mora truditi pri uživanju dobavljenega mu mleka, služi Borden v Newyorku pri svojem mlečnem poslu dnevno tisočake v dolarjih, plača svoje številno uslužbenstvo prav amerikan-sko, razvajeni amerikanski kensument pa_ z zadovoljstvom uživa vsak dan sveže mleko. Ti skoro nepojmljivi kontrasti se vršijo vsak dan pri isti režiji za liter mleka. Za isti denar torej, za katerega belgrajski kokošar mleko v okolici zbere in ga brez vsakih nadaljnih operacij spravi konsumentu v Belgradu na dom, vzdržuje Borden v Newyorku sledeče drage režije: skrbi za zdravniško preiskavo mlečnih krav svojih dobaviteljev, za pravilno molžo, za takojšnje hlajenje mleka po molži in polnjenje v steklenice, za led, ki ga rabi pri dolgem transportu v Newyork, plačati mora dolg prevoz na zeleznici, nositi mora velikansko režijo steklenic in pa stroške cele dostave v New-vorku itd.
Naveden primer nam najbolj izrazito kaže razliko med malim in velikim preskrbovalcem mleka. Za isto režijo nam torej prvi ne nudi ničesar, drugi pa v vsakem oziru popolno, garantirano kakovost. Iz ravno tega zgleda pa tudi sledi, da se zboljšanje in modernizacija mestne mlečne preskrbe nima izvršiti v škodo producenta ali pa na stroške konsumenta. ampak ima služiti prej zboljšanju cene pri producentu, konsumentu pa nuditi za isto ceno garantirano kakovost pri najugodnejših dobavnih prilikah.
Zgoraj navedeni zgled nam pa tudi najjasneje kaže pot, katero je treba za zboljšanje mestne mlečne preskrbe ubrati. Sedaj raztresene curke mlečnega dotoka v mesto je treba zbrati in koncentrirati na enem mestu in od tod razvoditi raztok mleka v natančno določenih smereh na vse dele mesta. Dotoke je seveda treba zasledovati prav do izvira — do vimena —, kjer je najprej treba poskrbeti za pristno, uepotvorjeno tekočino, katero ie treba spremljati do iztoka v mestno centralo in jp čuvati pred vsemi škodljivimi vplivi. Ko je v centrali prestala že zadnjo prebiro in preizkušnjo, potem šele more zopet po stalno kontroliranem toku odteči do posameznega konsumenta. Z drugimi besedami: izvesti je treba čim popolnejšo centralizacijo mestne mlečne preskrbe, ki bo predstavljala važen gospodarski činitelj. Kot tak bo imela potreben kredit, da bo mogla poskrbeti za vse tehnične naprave, ki so neobhodno potrebne za brezhibno mlečno preskrbo mesta, obširen obrat pa bo centralizirani mlečni preskrbovalnici omogočil prvovrstno vodstvo in stalno kontrolo vsega vanjo se stekajočega mleka v vseh fazah od producenta pa do konsumenta.
Zanimivo je vprašanje, zakaj v večjem delu velikih mest in tudi velemest ni prišlo do koncentracije mlečne preskrbe in je prav za prav šele vojna oživela idejo več ali manj prisilnega osredotočenja na tem gospodarskem polju. Ob priliki sem že navedel, da so nositelji mlečne preskrbe po večini izšli iz nižjih nešolanih in tudi drugače včasih ne prvovrstno kvalificiranih slojev — pri tem seveda ne mislim na naše domače razmere — Kljub temu, da so se nekateri od teh povzpeli nad svoje poslovne kolege, toliko gospodarske moči si pa vendar niso pridobili, da bi bili mogli večji del mestnega konsuma nase pritegniti. Polog modernega pojmovanja mlečne preskrbe jim je manjkalo seveda v prvi vrsti za obširne za to potrebne institucije potrebnega kapitala in kredita. Banke in velekapital pač ravno radi označenih začetnikov mestne mlečne preskrbe niso imele zaupanja v tozadevna sama na sebi šibka podjetja. Ostalo je torej pri starem, časovno je ravno mlečna preskrba velikih mest zmožna dobro obrestovati vanjo investirani kapital, je združena z manj rizikom, kakor se ga splošno mlečnim obratom prisoja, tuje
so ji tudi še v tako cvetočih industrijah pojavljajoče se slabe konjunkture. Pri dobro urejeni preskrbi konsum mleka slaluo raste in je danes po večini mest komaj 20—25 odstotkov za zdrav razvoj potrebne množine mleka, t j. 1 1 za glavo in dan doseženih. Tudi razvojne prilike torej pri mestnih mlekarskih obratih ne manjka.
Če govorimo o potrebi centralizacije mlečne preskrbe, nam je ločiti velemesta dol do 100.000 prebivalcev in srednja mesta pod 100.000 prebivalci. Jasno je, da je kontrola mleka tem težja in bolj komplicirana, čim večje je mesto, oziroma čim več malih samostojnih preskrbovaleev to opravlja. Potreba po centralizaciji je torej v velikih mestih veliko večja kakor v manjših mestih. Je pa do gotove meje tudi lažje izvedljiva. Ker je pa število konsumentov veliko, tu končno ni tako težko z dobro kakovostjo mleka pri primerni ceni seveda, zbrati tako število odjemalcev, ki je zmožno vzdržati moderen, vsem zahtovam higiene odgovarjajoči mlekarski obrat. V velikih mestih je tako koncentracijo mogoče doseči navadnim trgovskim potom — s konkurenco. — Zglede za taka naravna osredotočenja mlečne preskrbe sem svoj čas že navedel v nekaterih velikomestnih vzornih mlekarnah, — velika mlekarska podjetja ua Du-najj, v Berlinu, Newyorku itd.
Ravno dejstvo pa, da smo taka koncentrirana mlekarska preskrbovališča našli le v nekaterih največjih mestih, in je večji del tudi velikih mest ostal do voine, ali pa celo še do danes v rokah malih ljudi, dokazuje, da koncentracija mlečue preskrbe po naravni trgovski poti ni tako lahka stvar. Uspeh je odvisen od zadostnega financiranja, od spretnosti vodstva, ki mora zuati upoštevati vse lokalne običaje in posebnosti. Ne malo pa je uspeh pri lakein prostem trgovskem poskusu koncentracije odvisen tudi od kulturne stopnje : estnega prebivalstva, ki zna ali ne zna dovolj upoštevati kakovostno in higiensko stran uudenega mleka. Malokdo je namreč v konkurenci tako žilav, kakor mali mlečni razpečevalec. Pri publiki, ki se v prvi vrsti ozira pri nabavi mleka ua ceno, on nikdar ne podleže. Ne glede na to, da 011 more v boju za obstanek trenutno omejiti režijo preskrbe na najnižjo postavko, ima on v takem slučaju še polno drugih izhodov, jasno da legalnih in nelegalnih.
Še mnogo težja pa je taka samostojna, naravna centralizacija mestne mlečne preskrbe, I. j. nastanek in razvoj vzornih iu popoluih mestnih mlekarskih obratov v manjših mestih pod 100.000 prebivalcev. Na eni strani je tu krog konzumentov sorazmerno številu prebivalcev manjši, in je posebno manjši krog uvidevnih kousumentov, na drugi strani pa na razvoj večjih podjetij neugodno vpliva v manjših mestih precej drugačno razmerje med posameznimi načini dovoza mleka v mesto. Važne gospodarske in obraine vrednosti nudi veliki mlekarski mestni obrat pri železniškem dovozu udeka, medtem ko se pri rečnem iu voznem dohodu mleka nahaja mali podjetnik v ugodnejšem položaju. Statistika pa dokazuje — v Nemčiji imajo v tem pogledu že več desetletij stare podatke —, da z naraščanjem mesta precej biiro pada množin, ročno iu vozno v mesto dostavljenega mleka, to pa absolutno, kakor šo brli v odstotku cele uui-žene množine, iu sicer samo v korist železničs^ka dovoza. Tako znaša v mestih pod 100.000 prebivalcev cestni dovoz včasih 50, 00 in tudi 70 odstotkov celokupne porabe, v velikih mestih pa pade na 20 ali celo na tO odstotkov r.a kcrisl seveda ielez-ničnega doveza.
Če torej v najugodnejšem slučaju priznamo možnost, da bi mogel povsem moderno opremljeni in organizirani mestni obrat konkurenčnim potom okupirati vse po železnici v mesto dostavljeno mleko, bi znašalo 35—40 odstotkov pri mestu z 70—80 tisoč prebivalci z pičlim normalnim konsu-mom po_ četrt litra aa glavo in dan ca. 7—8000 I. Ta množina, na katero bi moglo že večkrat označeno mlekarsko podjetje v mestu z normalno mlečno okolico računati v najboljšem slučaju,* L>a za vzdrževanjem vzornega mestnega mlečnega preskrbovališča nikakor ne zadostuje. Za vsestransko ustrezajoče, racijonelno in zlasti gospodarsko poslovanje takega mestnega podjetja je torej treba izvesti intenzivnejšo koncentracijo mlekarskega trga v mestu, treba je k železniškemu dovozu nri-tegniti še vozni dohod mleka v mesto. Ker sem pa zgoraj skušal dokazati, da je taka obširna koncentracija v vitalnem interesu mestnega, v največ slučajih tudi okoliškega prebivalstva, ki se bavi s proizvajanjem mleka, navadnim, konkurenčnim potom težko ali sploh nedosegljiva, so nujno doJžne s tem vprašanjem se baviti poklicane javne korpo-racije, zlasti mestne uprave.
Slovenci v Stalifi
JUGOSLOVANI NA ITALIJANSKIH UNIVERZAH
Od dijaka, ki se je vrnil iz Italije, smo prejeli naslednje vrstice, ki jih radi objavljamo:
Po vojni se je precej naših dijakov odpravilo na italijanske visoke šole in se pridružili bratom iz Primorja, ki so bili radi novih razmer sil jeni, da se izšolajo v Italiji. Posebno za »trgovinsko univerzo - v Trstu se je zanimalo naše dijaštvo. Do preteklega šolskega leta je število naših dijakov na tej visoki šoli stalno rastlo, v lom letu pa jo padlo kar za polovico. Vpisanih jo bilo komaj 17 .jugoslovanskih dijakov. Prav tako so v zadnjem času pričeli odhajati dijaki drugih narodnosti, posebno Čehi in Poljaki. Z odhajanjem inozemcev je prišel obstanek trgovinske visoke gole v nevarnost. Saj je jasno, da bi Trst sam ne mogel vzdrževati lastne visoke šole. toliko manj danes, ko mesto stalno nazaduje. Italijani sami imajo zadosti drugih trgovskih visokih šol, med katerimi je najbližja beneška.
O propadanju tržaške trgovske univerze je priobčil znani rimski list vGiornale d' Italia.-, pri katerem so zainteresirani 'udi tržaški vodilni krogi, članek. .Odhajanje inozemskih dijakov- pripisuje člankar »čisto gospodarskim razlogom.. Trst nima dijaške kuhinje ne dijaškega doma. Radi tega odhajajo dijaki v druge države, kjer je za vse to boljše .poskrbljeno, kakor n. pr. v Pariz. Člankar je mnenja, da bi bilo treba tržaško visoko šolo izpopolniti in ji dodati še pravno, prirodoslovno-matematifino in filološko fakulteto. Taka popolna univerza v velikem jadranskem mestu na meji hi bila protiutež ljubljanski univerzi, ki jo je belgiaj-ska vlada opremila z vsemi fakultetami Taka univerza bi vršila veliko politično in gospodarsko misijo, ker bi utrinjala pot italijanskemu prodiranju v srednjo Evropo, na Balkan in bližnji vzhod; pospeševala bi tudi razuaroditev Slovanov v Italiji, »ki jo fašistovska vlada tako vroče želi .
Res je, da mora udariti Trst vselej na struno svoje politične misije. 5e hoče kaj doseči pri rinv ski gospodi, ki še vedna menda upravičeno dvomi
o itaiijanstvu tržaških »avstrijakantov«. Kljub temu pa je dejstvo, da je postala tržaška trgovska univerza kakor vse ostale pravo politično torišče. Da si je fašizem podvrgel znanost, ki nima več prostih rok. je znano. Tesnobno fašistovsko ozračje odbija ukaželnega iu svobodoljubnega dijaka. Toda slovanski visokošolci, posebno jugoslovanski, so izpostavljeni tudi osebnim šikanam in pravemu preganjanju. S fašistovskimi idejami napihnjeni dijaki in profesorji so postali napram tujcem nestrpni. Če dijak ne govori gladko italijanski, ga pri izpitu zafrkavajo, pa naj bo to v Padovi, v Fi-renci ali v Trstu. Posebno primorski dijak mora biti pripravljen na žaljive opazke. V Trstu se navadno prične izpit tako-le: >Vase ime-?« I. I. i.Aha, tudi vi ste eden izmed tistih iz IdrijeUr (V Idriji so bile zadnje slovenske mature in označba -»tisti u Idrije« pomeni politično nezanesljive dijake.) Še hujše je življenje izven šole. Znano je, da je nedolžna slovenska pesem stala slovenske dijake v Padovi kmalu kožo. ječo in še izključitev. V Trstu je vsak dijak pod strogim policijskim nadzorstvom; neprestano ima za seboj detektiva, Id se hodi stalno informirat na dom, kje je dijak, kaj dela, kdaj je prišel spat, kje je bil v nedeljo. Dijaki se no smejo shajati in celo sestanek v kavarni ali
skupen nedeljski izlet prinese eno črno točko več Dijaki so se teb neznosnih šikan naveličali in so nanje pričeli odgovarjati z »ZbogomI« Naša kultura ne bo radi tega trpela, večjo škodo bodo imeli Italijani sami, ki so bolj navezani na tujce kot kdo drugi. Vzroki nazadovanja števila Slovanov in drugih inozemcev na trgovski univerzi niso torej >eisto gospodarskega« značaja. To vedo Trža-čani 6ami, a se tega v Rimu ne upajo povedati. Tr-žačani tudi vedo, da ne bo rešila njihove univerze ena fakulteta ali ena dijaška kuhinja več ali manj kakor se ne da rešiti njihova luka z eno ali drugo tehnično izpopolnitvijo. »Treba je prej razorožiti duhove«, da rabini znano fašistovsko frazo!
Orel
Vsem odsekom ljubljanskega orlovskega okrožja!
V torek, 24. t. m. zvečer ob 8. se vrši v Ljudskem domu okrožni svet z razgovorom o prapornih tekmah naraščaja; ker je zadeva nujna, morata odsek zastopati vodja naraščaja in načelnik oz. predsednik.
Mariborsko orlovsko okrožje priredi dne 5. avgusta celodnevni zlet v Hoče. Ker bo polovična vožnja dovoljena, pričakuje odbor mnogoštevilne udeležbe iz Maribora, kakor tudi iz okolice.
(zvest e državne realne gimnazije v Celju
(1918/19—1927/28.)
Torej vendar I Prvo izvestje državne srednje šole po prevratu! Ne bomo ponavljali razlogov, zakaj so taka izvestja potrebna dijakom, javnosti in protesorjem. Že njih dolgoletna zgodovina — do 1. 1918. so jih izdajale redno vse srednje šole — govori za njih potrebnost. Opetovano se je tudi po vojni izrekla želja, naj se ta koristna praksa zopet uvede. Predlagali 30 to posamezni učiteljski i-.bori, o potrebi izvestij je pisal tudi že naš list in približno pred dobrim letom je 1. L, v Mentorju« str. 141 in 142) obnavljal spomine, s kakim zanimanjem je z drugimi dijaki vred proučaval vsako leto gimnazijsko letno poročilo. Posamezni srednješolski zavodi so imeli proti izdajanju izvestja prav za prav samo en pomislek: kje dobiti denar? Država za to ne da niti pare ... In radi tega pomisleka so doslej padli vsi načrti v vodo. Edino izjemo jc tvoril menda škofijski zavod v St. Vidu, ki je izdajal letno poročilo tudi še nekaj časa po vojni; 1. 1921. je pa tudi on omagal.
Celjski gimnaziji pa gre zasluga, da je premagala tudi to oviro in pokazala, da se da stvar izvesti tudi brez državne pomoči. Izvestje je namreč založilo Podporno društvo za uboge učence omenjenega zavoda. Društvo upa, da bo prodalo toliko izvodov, da ne bodo kriti samo troški, ampak bo celo ostal kak dinar za dijake. Dalo jc natisniti 1000 izvodov; na razpolago ji je 600 izvodov, katere prodaja društvo po 10 Din. Predplačila v korist društva se hvaležno sprejemajo. Kdor žcii dobiti izvestje, naj se obrne na naslov: Ravnateljstvo Drž. gimnazije v Celju. Dobil bo izvestje s priloženo položnico. Ne dvomimo o tem, da bo večina zaloge v kratkem razprodana. Tega ne zasluži samo lepi namen, ki ga ima društvo, ampak tudi bogata vsebina izvestja samega.
Izvestje prinaša na posebnem listu z boljšim papirjem sliko sedanjega učiteljskega zbora celjske gimnazije. Nato sledi zgodovina celjske gimnazije od prvih početkov, od poskusa ustanovitve 1. 1726. pa do .današnjega dne. To 28 strani obsegajočo razpravo je napisal prof. Orožen; zanimiva ni samo za Celjane, ker prinaša tudi splošen pregled ustroja srednjega šclstva za 120 let nazaj. Šicer je pa n. pr. boj za slovensko gimnazijo v Celju tudi važen odstavek iz naše narodne zgodovine. Vso Avstrijo je bil svoj čas spravil pokonci!
Maša javnost, ki se je v zadnjem času tako živo zanimala za učne uspehe na srednjih šolah, bo morda z večjim u-levanjem nego kdajkoli prej pregledovala tudi statistiko učnih uspehov za prvih devet let po prevratu: od šol. leta 1918./19. do 1926./27. Učni uspehi so bili prva leta po prevratu (če izvzamemo šol. leto 1918./19., ko so bile razmere izjemne) izredno slabi. Tako je n. pr. padlo v šolskem letu 1919./20. kar 30.5 odstotkov vseh učencev. Tudi za sedanje čase, ko smo se na slabe učne uspehe nekako navadili, je ta številka huda. Toda tak neuspeh se je pripetil samo enkrat. Kajti odslej je bil odstotek padlih učencev leto za letom nižji: koncem šolskega leta 1920./21. je znašal ta odstotek še 23.2%, naslednje leto 22.7, zatem 21.7, leta 1923./24. se jc znižal na 14.6 in leta 1925./26. na 10.6%. Višek dobrega uspeha pa pomenja za Celje po vojni zid koncem letošnjega šolskega leta: padlo je samo 1.9%, po-navljalni izpit ima 13.9%. Povprečno kaže izkušnja, da redko pade polovica kandidatov pri ponavljalnem izpitu; navadno izdelata približno dve tretjini učencev s ponavljali.lm izpitom. Vsekako moramo torej računati, da bo v celoti izdelalo nad 90% vseh učencev. V letošnjem šolskem letu je doseglo Celje naj-boljši učni uspeh med vsemi slovenskimi gimnazijami in realkami, O tem nekoliko več ob sklepu poročila!
Izvestje prinaša tudi seznam učiteljskih zborov v prvih devetih letih po prevratu in seznam abiturientov iz te dobe. Imen vseh učencev ne prinaša, pač pa njih statistiko po uspehu in po narodnosti, tako da obsega »zgo-govinski del«, nanašajoč se na minula šolska leta, vsega skupaj 41 strani.
Nato preide izvestje k poročilu o tekočem šolskem ietu, ki se bo zaključilo z 31. avgustom 1928, To poročilo gre seveda mnogo bolj v podrobnosti, in sicer približno prav v istem obsegu, kakor je bilo to pri nas splošno
v navadi: poroča o razdelitvi ur med profesorje, o zbirkah učil, o prečitani snovi, o šolskih in domačih nalogah iz živih jezikov, o prostih predavanjih (teh je bilo izredno mnogo!) itd. Statistika učencev je v enem oziru še popolnejša, nego je bila pri nas poprej običajna: poroča namreč tudi o tem, kaj so starši učencev. Tako izvemo n. pr., da izhaja iz kmečkega stanu samo 12.4% učencev (na večini drugih zavodov jih ni niti toliko!), do-čiro ima 46.2% vseh učencev za starše državne nameščence. Zanimivo je, da pošilja taz-meroma maloštevilni učiteljski in profesorski stan v gimnazijo skoro natančno toliko učencev (11.8%) kakor vsi kmetje skupaj! Lahko torej rečemo, da sedem osmin dijakov celjske gimnazije ne pozna podrobneje življenja na kmetih, kmetovih potreb in običajev. Ker bodo zelo mnogi izmed njih pozneje službovali med kmečkim prebivalstvom, je pač naloga sedanje šole, da goji med učenci ume-vanje položaja kmečkega stanu in ljubezen do tega stebra Jržave.
Imenik učencev izkazuje odlične učence debelo tiskane. To je pravilno, ker so sedaj — od šol. leta 1925./26. — pogoji za odliko zelo strogi in je naša javnost navajena, da meri odličnjake po prejšnjem merilu, po katerem bi bil znaten del sedanjih »prav dobrih« učencev zastopan med odličnjaki.
Začetek je torej storjen! Celjska gimnazija je izdala za desetletnico svojega obstoja v novi (slovenski) obliki izvestje, ki bo lahko služilo za vzor tudi ostalim srednjim šolam, kadar se bodo odločile za ta korak. In to bodo brezdvomno storile prej ali slej, saj zahteva to njihova lastna korist.
S tem naj zaključim poročilo o omenjenem izvestju. Dovoljeno naj mi bo samo še-.to, da sc nekoliko pobavim z zgoraj izrečeno trditvijo, da je letos dosegla celjska gimnazija najboljši učni usj.eh med vsemi slovenskimi gimnazijami in realkami. Do tega rezultata ser-' prišel na podlagi proučavanja statistike o učnih uspehih na srednjih šolah, objavljene v »Slovencu« na Vidov dan (št. 146). Ta statistika se nanaša na 21 srednješolskih zavodov: obsega tri humanistične gimnazij . devet realnih gimnazij, dve realki in sedem učiteljišč (pet ženskih in dve moški). Kateri zavod izkazuje najboljše uspehe? Tu se je treba najprej odločiti za kriterij, po katerem bomo učne uspehe presojali. Ali je najboljši tisti zavod, kjer je največ dijakov izdelalo že ob zaključku šolskega leta- v juniju, torej brez po-navljalnih izpitov? Ali morda tisti, kjer je bilo v juniju xi najmanj delinitivno »mrtvih«, čeprav je število ponavljalnih izpitov znatno? Ali gre morda prvo mesto tistemu zavodu, ki izkazuje največ odličnih in prav dobrih učencev? Mislim, da je najpravilnejše prvo stališče: zavod je dosegel tem boljši uspeh, čim večji odstot ' učencev je izdelal brez ponav-ljalnega izpita.
In v tem oziru je zelo zanimivo primerjati omenjene zavode. Na prvem mestu je zasebno žensko učiteljišče v Ljubljani (izdelalo 98.4%), na drugem državno žensko učiteljišče v Mariboru (93%), na tretjem zasebno žensko učiteljišče v Mariboru (90.62%), na četrtem državno žensko učiteljišče v Ljubljani (89.90 odstotkov), na petem zasebno žensko učiteljišče v Skofji Loki (88%) na šestem mestu moško učiteljišče v Ljubljani (85%) in na sedmem mestu realna gimnazija v Celju s svojimi 83.1%. Če bi se torej nanašala statistika samo na realne gimnazije — kajti pravilno se
morejo primerjati samo zavodi ene vrste _
bi bilo Celje na prvem mestu; to mesto bi obdržalo tudi, če pritegnemo še humanistične gimnazije in realke, torej v celoti 14 zavodov. (Kako si pa slede ostale srednje šole — to naj pa ugotovijo tisti, ki se morajo zanimati za take stvari! Jim ne bo žal!) Prav do istega rezultata pridete, če vzamete za merilo uspeha nizko število definitivno padlih. Tudi v tem primeru je Celje na sedmem, oziroma na prvem mestu. Pred njim so samo vsa ženska učiteljišča in moško učiteljišče v Mariboru.
Za šalo sem poskusil še »lokacijo« omenjenih zavodov na podlagi najvišjega procenta odličnih in prav dobrih dijakov skupaj. Rezultat je deloma v bistvu isti. Prvih pet mest zavzemajo zopet ženska učiteljišča, Celje pride na osmo mesto. Pred niim sta še St Vid in ženska realna gimnazija v Ljubljani. Če bi pa upoštevali samo odličnjake, bi bilo Celje celo že na petem mestu. Njegov lov >r stoji torej za letošnje šolsko leto zelo trdao!
oglasi
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Din.Na|man|sL znesek 5Din/Oglasi nad Ovrstic se računajo višje.Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrsUca2Din.Na)manjsi . zneseklOOiu. Pristojbina za iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačali prt naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo ie,če jc priložena znamka.Čekovni račun Ljubljana	Telefon 5tev.232S.|
Sbžbciiccjo
Primerne službe
blagajniške ali pisarniške, iščem. Nastopim takoj ali čez en ali dva meseca. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Vestna in natančna 3« št. 6583,
Kuharica in sobarica
ie sprejmeta pri Ivanu O g r i n u — Grubarjevo nabrežje 8, Ljubljana.
Trgovska vajenka
ali vajenec s 3 razredi srednje šole, gimnazije ali realke, v lastni oskrbi, se sprejme takoj. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Trgovina« št. 6606.
Dva čevlj. pomočnika
pridna in poštena, se sprejmeta s hrano in stanovanjem v hiši. Jernej Bertoncelj, Zg. Dobrava, p. Podnart.
Učenko
za strojno pletenje, sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6600.
Čevljarskega vajenca
sprejmem takoj, ki se je že vsaj eno leto učil. r Alojzij Loboda, čevljar, trgovina, Domžale,
Vajenec
ta pilarsko obrt, krepak iant z dežele, se sprejme, Učni pogoji po dogovoru. I. Figar, pilarski mojster, Ljubljana, Voš-njakova ulica 6.
Vtanovanja
Sobo
čisto, zračno, priprosto opremljeno, z elektr. razsvetljavo, v bliž. centra, išče akademsko izobražen uradnik, - Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Miren«.
Stanovanje
dveh sob in kuhinje s souporabo kopalnice in iralnice ter vrtom na Jrinju, odda Pokojninski zavod, Gledališka 8,'IV.
Šoler
24 let star, vojaščine prost, išče službe. Naslov upravi pod št. 6675.
Grobar
išče službo v kraju s
Erostim stanovanjem. — lušič Florjan, Sp. Gor če, p. Braslovče.
Kleparski pomočnik
se takoj sprejme. Justin, Tržaška c. 36, Ljubljana.
Vrtnarski delavec
samski, srednjih let, trezen, marljiv, vešč v cve tličarstvu, zelenjavi in sadjarstvu, strokovne službe ima čez 15 let, išče službe. Cenjene ponudbe prosim na upravo Sloven. ca pod šifro »Dolgoletna praksa« št. 6657.
Gospodinj a-kuharica
z.'"Večletno prakso, išče •talno mesto, najraje župnišču ali pri zaseb ku na Štajerskem, kjer bi lahko imela pri sebi staro mater. Zelo ugodni po-gojil Lastna oprava. Naslov pri upravi Slovenca pod št. 6687.
Sobo
lepo, opremljeno, elektrika, posebni vhod, oddam. Pod Trančo. 2, II. nadstr. I upravi Slovenca pod 6648. 'va Slovenca pod št. 6690.
Vajenec
potrebno šolsko izobrazbo, se sprejme v ma-nufakturno trgovino v Luibljani. Ponudbe pod »Stanovanje in hrana pri starših« na upravo lista.
Učenec
se sprejme v trgovino mešanim blagom. Fr. Prijatelj, Tržišče, Dolenjsko
Dekle
pridno in pošteno, za vsa domača dela, iščem. Ivan Ogrin, stavbenik, Ljubljana, Grubarjevo nabr. 8
Učenko
krščanskih staršev sprejmem za šivanje perila, Škofja ul. 17.
Učenec
se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom z dobro šolsko izobraz* bo. Prednost imajo kmeč, ki fantje. Tvrdka Leopold Senica, Sevnica ob Savi,
Učenec
zdrav in močan, z dobro šol. izobrazbo, se sprej me v trgovini mešanega blaga. Luka Senica, trgo vec, Šmarje pri Sevnici,
Knjigovodstveni
strokovnjak
priznani perfekten bilan cist, bivši večletni revizor velikega denarnega zavoda, administrativni šef tovarniškega podjetja, univerzalen v vseh panogah bančnega in trgovskega poslovanja išče primerno mesto tu ali na deželi. Cenjene ponudbe na upravo lista pod številko 100.000.
Gospodična
želi spremeniti mesto plačilne natakarice. Naslov v upravi Slovenca pod št. 6638.
iluzbodobe
Vajenca
sprejmem v trgovino z usnjem. — Naslov pove uprava Slov. pod št. 6468.
Podjetje v Beogradu
išče mojstra za Raschei, stroj za takoj. Ponudbe na Josip S. Almuly, Beo grad, Cara Uroša ul. 6 a,
Učenca
krepkega, iz boljše kmet ske hiše rabi Anton V a h č i č , trgovec, Le, skovec pri Krškem.
Vajenca
za mizarstvo, sprejmem hrana in stanovanje hiši. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 6652,
Ključavničarskega vajenca
sprejmem takoj. Franc Kosmač, Jeranova ulica štev. 5, Ljubljana.
Služkinjo
pridno in pošteno, iščem takoj ali do 1. avgusta. Maribor, Stritarjeva ul. 5 (Magdalensko predmestje) pri hišnem gospodarju.
Dijake
nižjegimnazijce iz boljših družin sprejme na sta rcvanje dolgoletni vzgo jitelj. Stanovanje na no vo opremljeno. Prijave čimpreje upravi Slovenca pod »Skrbna vzgoja«.
Za november
iščem 4—5 sobno stanovanje, pritikline, kopalnico. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »v centru«.
Stanovanje
v podpritličju, obstoječe u sobe in kuhinje, od-uam s 1. avgustom pošteni stranki. - Močnik, kolonija »Bajtar«, Spodnja Šiška.
Na Vrhniki
prodam enonadstr. hišo poleg sodišča, pripravno za trgovino ali obrt. Več se- izve pri lastnici v glavni tobačni zalogi na Vrhniki št. . 25.
Hiša
dvostanovanjska, v okolici Ljubljane, je naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6702.
Hrastove prage
2-50 m dolge I. in II. vrste, kupim. Takojšen prevzem. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Pragi« št. 6526.
2aga - samica
vodno kolo, ter vse malenkosti, ki spadajo k njej, naprodaj. Poizve se Ljubljana, Stari trg 32 ali Študa pri Domžalah 24.
2 moški kolesi
dobro ohranjeni; dirkalno 1500 Din, drugo' 1100 Din proda Pavlin, vrtnar, Vo-dovodna ces. 275, Ljublj.
Letoviščarjil
V Poljanski dolini se oddajo tri sobe, z dvema	Hi«a posteljama. Dnevna oskr- niša ba in postelja 30 Din. V [enodružinska, nova, ugod-bližini: Blegaš Toplice. | no naprodaj blizu Ljub-Kopanje v Sori. Naslov v ljpne. Naslov pove upra-
• va
Kretnica
7o 30, desna, z železniškim menjalom, sistem Ik 10 južne železnice, malo ali nerabljeno, se kupi. Ponudbe pod Sava 6614 upravo »Slovenca«.
ANT. RUD. LEGATOV v ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ
(Koncesijoniran od ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu)
NOVO!
NOVO!
UEni predmeti:
Enostavno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo; trgovsko računstvo; trgovska korespondeaca in kontoma dela; trgovinstvo in meništvo; blagoznanstvo; trgovski zemljepis; lepopisje; slovenska stenografija; nemška stenografija; strojepisje; slovenščina; srbohrvaščina; nemščina; italjanščina (neobvezen predmet)
Začetek, dne 5, septembra 1928
Prospekti in vpisovanja pri tvrdki Ant Rud. Legat & Co„ Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100
Uvaiujte!
Opozarja se posebuo na to, da je trgovski tečaj Aut. Rud. Legat prvi in edini v Sloveniji, kaleri je državno koncesijoniran. Imenovani tečal se toraj ne sme zamenjati z drugimi oglasi pod ..posamezni pouk" kateri vzbujajo mnenje, kot da so oblastveno dovoljeni. Spričevala enoletnega trgovskega tečaja Ant. Rud. Legat bodo od zastopnika ministrstva podpisana in imajo tora.) državno vrednost.
Hlode
smrekove, jelkove in borove, vsako množino, kakor tudi 2 vagona plohov, 50 mm debelih, smreka, jelka, kupim franco vagon Ljubljana. Plačilo takoj. — Franc Šuštar, parna žaga, Ljublj.
Ročni voziček
dobro ohranjen, štiriko lesni, nosilna teža 100 do 150 kg, kupim. Naslov v upravi lista pod št. 6654
Prodamo
Razpošiljalno
Motorno kolo
»Wnnderer«, z dvema prestavama, 4 HP, prodam. - Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 6627.
Samostojni komerc. uradnik
se sprejme za manjšo tovarno blizu Ljubljane — verziran v knjigovodstvu in korespondenci, z znanjem deželnih jezikov in nemščine. — Oferte na upravo pod »Bilanca«.
Učenec
za špecerijsko trgovino, s potrebno šol. izobrazbo, vso oskrbo v hiši, se sprejme. - Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 6557.
Pianino
skoraj nov, ceno naprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 0683.
V razžaganje
oddam 100 vagonov drv event. kupim dober motor s cirkularko. Ponudbe z navedbo ccne pod »Žaganje drv.< št. 6618 na upravo Slovenca.
Motorno kolo
v dobrem stanju se proda za 2600 Din radi bolezni. Ogleda se Karlov-ska cesta št. 4.
Zastopnike
za prodajo drž. srečk na obroke, iščemo. Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek, Razen izdatne provizije še »posebne fiksno nagrado« za gotovo količino srečk. - Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25.
Družabnika
tihega, s kapitalom Din 100.000, iščem za podjetje v dobrem prometnem kraju. Naslov v upravi pod št. 6645.
Potnik
zi večje inozemsko podjetje s skladiščem v Ljubljani, za galanterijske in v to stroko spadajoče predmete, dobro verziran s Ia ref. ter poznavalec tigovcev teh strok, se išče za takoj. Ponudbe pod »Padova«.
Vinska sesalka
dobro idočo, radi bolezni poceni prodam. Delo prijetno, režija mala. Martin Jančigaj, Ljubljana št. 7.
Najboljši malinovec
in 12 vrst sokov nudi -tudi na drobno - Brezalkoholna produkcija — Ljublj., Poljanski n. 10 a.
, (Weinpumpe), se po niz-trgOVinO | ki ceni proda. Poizve se v pilarni I. Figar, Voš-njakova ulica 6.
Stanovanje
do dveh sob, kuhinje in pritiklin, mogoče z vrtom, išče tričlanska družina v mestu. - Ponudbe pod »Tričlanska št. 6643« na upravo Slovenca.
Stanovanje treh sob
se takoj odda. Ponudbe ped »Mirje« štev. 6612.
Stanovanje štirih sob
se takoj odda. Ponudbe pod »Centrum« št. 6613.
Sobo
zračno, električ. razsvetljava, v bližini centra, iščem. - Ponudbe uprari Slov. z označko »Čisto«
Meblovana soba
se odda dvema gospodoma ali zakonsk. paru. Florijanska ulica 16,
Soba
svetla, zračna, se odda dvema gospodičnama vso oskrbo. - Naslov v oglasnem -oddelku Slovenca pod št. 6673.
Bodoči akademik	Stanovanje
nudi instrukcije iz vseh	3 sob, kuhinje, z vsemi
predmetov. Sprejme tudi	pritiklinami, išče mirna
mesto domačega učitelja	družina za 1. september, v Ljubljani. Ponudbe na j Po možnosti tudi vrt. Po-
upravo »Slovenca« podi	nudbe, na upravo lista
Dober matematik št. 6649.	pod »Solnčno«,
Sobo separaten vhod, elektr. razsvetljava, enemu ali dvema gospodoma takoj oddam. Istotam se odda trgovski lokal. Florjan-ska ulica 31/1.	Lepo vilo z velikim, lepo ograjenim vrtom, velikim gospodarskim poslopjem z lepimi skladišči, pripravno posebno za veletrgovino, proda Martin Jančigaj, Ljubljana, Zg. Šiška.
Skromno sobico suho, v mestu, z zajtrkom, išče miren in soliden gospod. — Ponudbe prosim na upravo Slovcnca pod »1. avgust«.	
	i Krasna parcela 840 m2, za zgradbo eno-nadstropne vile, v centru mesta, pod jako ugodnimi pogoji naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Takoj«.
Stanovanje s 4 sobami in kuhinjo, v pritličju, v sredini mesta Maribor, pripravno za vsako obrt, tudi za pisarne oddam v najem do-tičnemu, kateri mi posedi 15.000 Din; drugo po dogovoru. Naslov v upravi Slovenca Maribor.	
	Hiše vile, gostilne, restavracije kakor posestva, parcele, proda Rea-litetna pisarna Fr. Schan-tel, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 26.
Lepa soba se takoj odda. Ljubljana, Majstrova 14.	1 Kupimo
	Pes-bernardinec se kupi, dober čuvaj, ne star. - Ponudbe: Zorman, Ljubljana, Stari trg.
ITTffffBI HMHBnHiHHi	
Družabnika (co) s kapitalom .30.000 do 40.000 Din za zelo rentabilno trgovino iščem. Ponudbefna upravo pod »Dolenjsko« št. 6573.	Maline, borovnice, brusnice kupuje po najvišji ceni: Podravska industrija sadnih izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica 9.
Gasilski voz
s 16 sedeži, nov, ceno naprodaj. - Franc Iskra, Vič št. 16.
Pisalne stroje
imam naprodaj, nove, prvovrstne, najnovejši model, namesto 6300 Din, samo 4300 Din. - Na zahtevo prospekti. Naslov v upr. lista pod št. 6417.
Pletilni stroj
s štirimi kartami, »Ja-quard«, vse v najboljšem stanju, se takoj proda. -Ljubljana, Pogačarjev trg — pri »Solncu«.
Vrbovega protja
6C0 kg, suhega, prodam. Cena po dogovoru. Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod št. 6599.
Cepanih drv
mešanih, imam 5 vagonov naprodaj. Cena po dogovoru. Luka Senica, trgovec, Šmarje pri Sevnici
Trgovska oprava
za manufakturo se proda. Poizve se: M. Pirnat, Kamnik.
Razno
Je tika
se ozdravi, pri zdravniku dr. Pečniku, zavod Se čovo, železniška postaja Rog. Slatina, Štajersko.
Vliajem

V najem
se odda na več let primeren lokal za trgovino (soba, kuhinja). Informacije: Lipovci pri Beltincih, Prekmurje.
Kovačijo
dajem v najem z vsem orodjem vred in s stanovanjem v Goričah nad Kranjem. Kovačija je v najboljšem stanju in na prav dobrem mestu.
Kovačnico
oddam v najem z vsem pripadajočim orodjem. ■« Ant. Kozjek, Zg. Duplje.
Mešano trgovino
oddam na deželi samski osebi, izučeni trgovki. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6637,
Radio
mm o radfotehnlld
Spisal Leopold Andreč Broširan Din 60'—, veCan Din 76"—
Jugoslovanska Knfigarno v Liublianl.
Drva
suha, smrekova (krajniki in žamanje), imam vedno v zalogi po nizki ceni. -Dostavim tudi na dom kamorkoli v Ljubljano ali bližnjo okolico. Pišite na naslov: Pavel B o ž n a r les. trgovina, Polhov gra, dec pri Ljubljani.
Zahvala
vsem, ki so spremili mojega nad vse dobrega soproga
Cirila kovačiča
mizarske^ mojstra
na katerikoli način počastili, mu poklonili cvetja, ga spremili na njegovi zadnji poti, preostalim pa izkazali svoje iskreno sočutje. V posebno dolžnost si štejem, zahvaliti se čč. duhovščini, zastopni-
Sedmi natis velike izdaje
Priredila S. M. Fellclta KaUnSek
Vsestransko spopolnjena izdaja i mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanib slik). Elegantno vezana 160 Din.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
kom Obrtne zadruge, pev. društvu za častno udeležbo pri pogrebu. Tržišče-Pragersko, dne 18. julija 1928.
Ivanka Kovačič roj. Majcen in ostali sorodniki.
EIIIEIIIEIIIEIIIEmEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIE
) t
(
I
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI:
FRANCOSKO SLOVENSKO
SLOVENSKI SIOVHR.
Sestavil dr. Janko Pretnar. Cena vez. Din 70-—.
FRANCOSKI SLOVAR.
«ss!a»i! dr. Jask« Kotnik. Oens vez. Din 70—.
I 1 f I
1
#
1
illEillEIIIEIIlEillEIIIEIIlEiilElliEIIIEIHElilEHIEIIlEiliElllEill
Vsakovrstno
Ali so lo Členki?
Vdovec
srednjih lat, želi poročiti gospodično ali vdovo, ki ima obrt ali trgovino. -Prednost imajo skromne in varčne gospodinje. — Resne ponudbe s sliko poslati na upravo pod: »Zvestoba«. Tajnost zajamčena.
po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
roke?
noge?
raodroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otornane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU. tapetnikn, Krekov trg 5L 7 (polet Mestnega doma).
V Mariboru
je najugodnejši nakup galanterije - drobnarije -parfumerije - papirja -pletenin - čevljarskih potrebščin - motvoza . vr-varskih in pletarskih izdelkov - na debelo in na dobro - pri DRAGO ROSINA, Vetrinjska ulica št. 26.
zobje? »
glava? -*
bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga
V. SCAGNETTI
v Ljubljani, za
gorenjskim kolodvorom.
Pozor, gospe!
Gospa, ki želi imeti čisto oprano perilo, naj piše meni. Ga pridem iskat na dom. Za izgubljeno jamčim. - Elizi Rožancc, Zgornja Šiška 58.
najfinejše po . . 35 Din fino namizno po 25 Din dobavlja franko po povzetju Franc Kolleritsch, Apače pri Gornji Radgoni.
Volna in bombaž
ta strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana, Gosposvetska c. 7; Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška S.
W jščll
za vsako svrho in za vsakogar, & prestavami, kikstartarjem, kompletnim orodjem franco Ljubljana: 7800 Din, promptno dobavljivi od skladišča generalnega zastopstva:
O. žužek,
Ljubljana, Tavčarjeva 11.
Andrej Uranič
splošno ključavničarstvo -Ljubljana, Trnovska ul. 25. Izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela kakor štedilnike, železne ograje,
okrižja in drugo. Delo solid. Cene zmerne.
bira VBliha! sr^s^^^?
IffiK Šivalni stroji od Din 1400-— naprej.
Otroški vozički od Din 240'— —^ naprej. Motorji prav poceni. /ffi^Ukt,	nakupom si
Oglejte zalogo. — Prodaja na Wf\^P<r	obroke — Ceniki franko.
^^ ^^ „TR!BU W, F.B.I. LJubljana, Karlovska cesta Številka 4.
čč. duhovščini
se priporoča za izdelovanje talarjev in drugih oblek JOSIP TOMAŽIČ, Celje, Na okopih štev. 5.
kjer vlada čistoča, je mir in zdravje. Oboje dosežete s vporabo B E N ZIT-N A D MIL A ki ne čisti samo obleke, perilo in druge predmete, temveč jih istočasno tudi desin-
v-
ficira vsled svojih antiseptjčnih svejstev.
1000 hI sodov
iz novega skalenega lesa, od 1 do 18 hI ima naprodaj Franc Zoreč, so-darstvo, Breg pri Ptuju.
Jožef Oražem ml.
opekarna, Sred. Gameljne, pošta št. Vid nad Ljubljano
proizvaja priznano najboljše
Rabljene avtomobile
osebne, medlem ludi malo vožene, 2, 4 in 6 sedežne tovorne fer moto-cikle solo in s prikolico znanih znamk Vam nudi v največji izbiri O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11. - Prevzamem v komisijsko prodajo rabljene avtomobile in mo-tocikle.
Početek 15. oktobra Inženjerski oddelki 2 in 3 leta, mehanika, elektrotehnika, kemija, industrija, avtomobilizem, trgovina, kolonije. - Istotako tudi pripraven cnolet. oddelek. Ugodna in cena oskrba. Programi na zahtevo. 51 A Quai d'Amer-cocur. Liege (Belgija).
in zarezane
Nobeno drugo milo nima tako učinkovite čistilne moči kot BENZIT-N ADMI LO,
ki opere brez truda navadne in najfinejše tkanine, volno in svilo.
Klavirji 1
Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrst. instrumentov različnih tvrdk, kukor tudi lastnih izdelkov. ■ Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje in popravila za Glasbeno Matico, Konserva-torij in druge institute se izgotavljajo od moje tvrd-ke. Točna postrežba in zmerne cene tudi na obroke. — Izdelovalne klavirjev R. Warbtnek, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5, I. nadstr.
BEJiZIT-liMILO čisti
belo in barvasto perilo, flanal, volno, svilo, čipke, zavese, pre-proge itd.
Nedosegljivo sredstvo proti potenju nog!
Izleči Vas v 24 urah. -Garantirano, neškodljivo zdravju in obutvi. Sredstvo, prospekte, kakor vse informacije se dobiva pri
Milanu Potokar
Ljubljana, Cojzova c, 9/II.
Dobro blago!
Žimnice
(inodroce) predelujem po 35 Din in vsa tapetniška dela po najnižjih cenah. Delati pridem tudi na dom. Slavič Franc, tapet-nik. Delavnica: Žabjak 14.
Nizke cene!
Prijazna postrežba!
Iščem izurjenega
Dobiva eavvsah dro-garijah In trgovinah kolonljalnega blaga po ceni od Din. 5.-za komad.
starega nad 25 let. Fismene ponudbe na družnico »Slovenca« Celju.
Punio sif""0 železje, UlllijC baker, medenino, svincc, cink, papir, glaževmo, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše A. Ar-beiter, Maribor, Dravska ul. 15. Iščem stalne nabiralec in nakupovalce
zajamčeno naraven, doma iztiskan iz domačih gorskih mdfcn in zakuhan le z rafinado sladkorjem. En liter tehta 130 dkg, 1 kg stane 17 Din; mali-nova oceda (succus) 1 kg 10 Din. - Velika zaloga mineral, voda L Rogelj, Vrhnika, filialka v Celju.
Lonene tropine
in druga krmila
nudi najcenejo
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljeva cesta 24 veletrgovinu žita in mlev-sluh izdelkov
Najnov. svetnvnozn. ekspresm- motorne vuleladje
Saiutnia in Vufcanta
24.U00 ton — SI ml 1.1 hitrosti na uro
Brzovozni promet preko Atlantskega oceana iz Trsta v New-York in Južno Ameriko.
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima stalno na zalogi po najnižjih cenah:
vseh vrst špecerijsko in kolonijalno blago, mlevske izdelke, polje delske pridelke, krmila, mesne izdelke, bencin, c:.ment, modro ga lico, žveplo, umetna gnojila, poljedelske stroje itd.
Izključno zastopstvo kisove kisiine za Slovenijo
Županstvi občin Škoija Loka in Zminec razpisujeta oiertalno licitacijo za zgradbo zgoraj navedene brvi Brv je v štirih oddelkih v dolžini metrov 11.90, 21.00, 13,30 in 17.50, slonečih na živi skali. Brv bo delana po sistemu »Haaw« iz hrastovega, oziroma mecesnovega lesa.
Pismeni oferti morajo biti položeni do 31. ju-
ti I a . / *W, IlUbl ,1, J.t UU..U . (U„ ... [. u^vj » .V ,IU 1 fJ\J-
gled v občinski pisarni v Škofji Loki vsako do. poldne med uradnimi urami.
Županstvi Škoija Loka in Zminec.
Zahtevajte tultoj brezplačna ln ločua pojasnila
*«""On nnišieC
zastopnik za Slovenijo in Prekmurje Ljubljana. Miklošičeva cesta št. 13 (Prva cesta desno od kolodvora.)
Sol sv. Roka za noge
naredi nove Vego. Zactoiča. če •• aene m.if mnoti-
u te soli m noga — ki se ,i® Uborno iakazala t tnos^m-• tvu sKoni *olgo dobo — -v uraival-nik tople -»So t« v njej drf> 10—;." ntinu' L ^ ') no p.'.
M Bil	( asom
zgiii" kot na mah ori'kliua noge, oti-ski in nadležne pe-kočiue. Bolečine kijih poveri > če pre-lesni reviji, takoj prn^i anejo
Daljše omehcava-njev tej vodi omehča kurja očesa in otrdelo kožo, da se lahko odstranijo bre« nota ali britve. Prepričani bodite. da sol sv Roka naredi popolnoma novo nogo.
Osvobodi Vas raznih neprilik na nogi. Luko hodite, kolikor •• Tam ljubi. Lahko več ur stojite na enem mestni in ne boste občutili niti najmanjše utrujenosti
Uspeti kopeli nog.
V« lik aaboj soli sv. Roka stane 16 Din. Dobi se t ▼saki lekarni in drogeriji. Ako ni t salogi, obrnite e na tvrdko : drogerija GRB GORI C, Ljubljana.
■■"'■"""'...........""rum
Jima
Jntensantno broluro uspešptm
toffriiffikainnou Uam pošlje brezplačno lekarna pri Odreseniku PiugaZMušehracIska tfi.
iitiiri^iu(mfii/S»rt^'ii7Tiiiiiii
C
Za krojače!	Za krojače!
Nova. veliko
hn|iga krofaftva
n samouke o prlkrojevanju moških oblačil
A.KUNC, Ljubljana, Gosposka ul.7
Zahtevajte opis knjige!
L. Mikuš - Ljubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno
Oradbo moj« rila, katero j« prevzel g. stavbenik Angelo B a 11 • 1 i n o , stanujoč Knezova ulica 32/1, Ljubljana 7, v Izpopolnitev^ in sicer v aelo zamotanem stanju, je izvršil nad vse Izvrstno in ▼ moje največje zadovoljstvo. Radi tega se mu javno zahvaljujem la njegov trud, ter ga vsakomur toplo priporočam kot strokovnjaka in solidnega izvedenca v tej stroki
Za Beiigradom, dne 20. Julija 1928.
ALEKSANDER BAJT.
Zahvala
Za Izkazano sožalje m za mnogobrojno spremstvo na zadnji poti našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda
Karla Počiuavniha
Rodi preselitve
prodajam ure, zlatnino, srebrnlno, brV Ijante, stenske ure, budilke, (hline stoječe ure), Alpaka »rebro, nastavka, s 25£ popusta.
Ivan Pakiž, Ljubljana, Stari trg 20.
vsem najsrčnejše zahvaljujemo. Ljubljana, dne 21. julija 1928.
' Žalujoči ostali.

' v- \
AKO RABITE TISKOVINI:
Tridesetletna izkušnja dokazuje, da ao čaše in aparati znamke za vkubavanje najzanesljivejši in ndl tega najcenejši.
WECK
WECK<
tvrdki
Tovarniika
zaloga
FRUCTUS", Ljubljana, Krekov trg /O/A Celje: josip /agodič. — Maribort KarI Lota,
Ivan Mastnah
CELJE, Kralja Petra cesta 15
priporoča svojo veliko zalogo manu-fakturnega ln konfekcijskega blaga :-: po zelo nizkih cenah. j-i
t,
■/A



„SpectrumM d. d.
inž. Kopista, Dubsky in Krstic
tvornica ogledal In brušenega stekla Ljubljana VIM
Medvedova ulica 38, leletou 343 Zagreb, Heograd, Osijek. Sredtšnjlca: ZABREB Zrcalno steklo portalno steklo, maiinako steklo 5—b mm, ogledala, brušena v vseh velikostih ln oblikah kakor tudi brušene orozorne ^.ipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med Fina. navadna ogledala.
podobna vili, pod Rožnikom, Ljubljana, se proda po prav nizki ceni in ugodnih pogojih. V hili so tri velike delavnice, vinska klet, stanovanje z devetimi sobami in kuhinjami, raznovrstne priti-kline, električna razsvetljava, veranda na vrtu, velik sadni vrt, zelenjadni vrt, senčnat vrt. Stanovanje s petimi sobami takoj na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Dobra kupčija«.
Dr. M. Slavifc
Na Sinaj
In Sli smo is Tora skozi Široko ravno pustinjo Kaa. Za nami je bilo Rdeče morje, na levo in desno aam pesek z drobnim kamenjem vmes, v ozadju pred nami pa se Je v pekoči opoldanski vročini svetlikalo gorovje. V samostanu sem bil prej vprašal, če kaže iti v tej najhujši vročini skozi to radi vročine nepri-
Cj puščavo. P. Teodozij je rekel, da bo že šlo, ker imel kmalu solnčne žarke za hrbtom. Povrh pa je še vlekel od Rdečega morja sem precej močen veter, ne sicer tak kakor tisti, ki je nekoč razpihal vode Rdečega morja, da so šli Izraelci po suhem čezenj, tudi ne tak, kakršnega je naredil angelj Gospodov trem mladeničem v babilonski ognjeni peči, »ki je napravil v sredi peči, kakor da bi veter pihljal ob rosi« (Dan. 3, 50). Ne, ne, tako ni bilo. Ampak rosa je bila le v obliki potu, vendar ne prehuda, tako da se nisem nič bal kake solnčarice, ko sem povrh imel zavarovano glavo in vrat s svojim tropičnim klobukom. Druga reč, ki sem se Je bal, je bila morska bolezen. Pravili so mi, da se dobi na kameli. Prevozil sem se že precej po različnih morjih, pa še nisem imel morske bolezni. Kaj če me bo na kameli prijela ta nezgoda? čakal sem prve pol ure, drugo uro, pa nič ni bilo. Želodec se je počutil prav dobro. Zdelo se mi je celo prav prijetno na kameli. Kamela sicer dela prav nevšečne glasove, ko ji gonjač ukazuje, da se mora sesti, ali ko ji nakladajo tovor in jo prevezujejo sem in tje; še vstati se ji ne ljubi, nič ji ni všeč, če jo človek komandira in jo naprtuje. Ko pa enkrat stoji pokoncu, pogleda prezirljivo na paglavce, ki jo gonijo, in stopa ponosno naprej. Rahel je njen korak, saj je kopito prevlečeno s kožo; tiho stopi, kakor človek z gumijevimi petami, le pesek narahlo za-škriplje, ko stopi nanj. Ker dela dolge korake, saj je visoka dovolj pri svojih dolgih nogah, mora moj go-
njač hitro stopicati pred kamelo, ki jo drži na vrvici, ali pa za njo, če je meni zaupal nedolžno vrvco, saj je kamela ubogljiva žival. Ce se gonjač naveliča hitro hodili, gre seve tudi kamela bolj, ppčasi, kar se je redno zgodilo, če so se spustili moji spremljevalci v živahen razgovor.
Jahanje samo na sebi je bilo torej dokaj prijetno. Seveda se moraš udati tistemu enakomernemu zibanju gornjega telesa, ki ga povzroča kamelina čudna hoja, čemur pa se človek tudi kmalu privadi. A nekaj drugega mi je kmalu postalo neznosno. Pustil sem najprej noge tako doli viseti, kakor pri jahanju na konju. Kmalu sem opazil, da je zato sedlo preširoko. Saj to pravzaprav ni sedlo, kar se da na kamelo, ampak le nekaka lesena priprava za to, da se v ta jarem dene nekaj blaga, na čemer je bolj mehko sedeti. Pri takem jahanju so mi noge kmalu otrpnele. Zato sem pogledal, kako jezdi naš šejk. Tega sploh nisem videl, da bi mu visel noge navzdol kakor jezdecu na konju. Ampak imel je eno nego zdaj visečo, drugo pa je sklju-čil v kolenu in sedel kakor na eni peti. Včasih je tako sključil nazaj obe nogi. Včasih pa ie dal eno nogo kameli na vrat, drugikrat je obe nogi prekrižal na vratu nekoliko nižje vrat noseče kamele. Včasih je prekrižal nogi kar v sedlu pred seboj, ali pa držal obe nogi na eni strani navzdol, kakor pri nas ženske jahajo, pa tudi na drugo stran, kakor pri ženskah ni navada. Za tako spremembo sem začel tudi jaz skrbeti. Kar odpočile so si noge, ko sem jih dal v drugo lego. Zato sem jim večkrat privoščil ia oddih.
Za slovo so nas eno celo uro daleč obletavale drobne ptičke. Potem pa je nastopila pusta enoličnost, pustinjska monotonija. Isti prizor drugo uro, tretjo uro, četrto itd. Ko pa zrem tako v daljavo na južno stran v puščavo brez konca, zagledani naenkrat novo, lepo sliko. Vprašam šejka, kaj je tam. Odgovori mi, da ničesar ni. Pravim mu, da vidim celo vrsto dreves, v ravni črti. To se le tako zdi očem, mi pojasnjuje. Ko pridemo 1.»Iizje., res ni bilo ničesar ko pesek in drobno kamen je — bila je le fata morgana.
Za kratek čas smo se tuintam tudi kaj zmenili,
kakor daleč je segal moj arabski besedni zaklad in fraze, ki sem se jih sproti učil. Arabci med seboj so bil včasih sila zgovorni, šejk je imel posebno rad Hassana. Vedno in vedno ga je klical: >Ja Hassan, ja Hassan!« (0 Hassan!) Ta je rad odgovarjal; če pa je nastal m.olk, pa je momljal svojo monotono pesem. Šejk mi je kmalu ponudil prvi cigareto, ki sem jo seve vzel in pohvalil, da je dobra. Ta šejkova prijaznost je bila, kakor sem še pozneje bolje spoznal, sicer res odkritosrčna, a vendar obenem znamenje, da naj jaz dam tudi njim priložnost, da spoznajo kakovost mojih cigaret. Imel sem jih dovolj, ker sem vedel iz potopisov, da mora potnik s tem ustrezati Arabcem. Šejk je seveda v oriental. superlativih hvalil moje cigarete, ki so bile res dobre pristno egiptske.
Ravno v šestih urah smo imeli ravnino za seboj. Ob pol šestih zvečer smo prišli že v pogorje, ki se je začelo vzpenjati vedno višje in višje. Pot pa nas je vodila po globome, ozkem vadi ju, po soteski, ki jo je izklesal skoz pečine starodavni hudournik, ki je bil v tem času večinoma, brez vode. Na mestih pa je vendarle prihajala voda iz peščenih tal in povzročala tam bujno vegetacijo. Ob pol sedmih zvečer smo prišli do male oaze, kjer je soteska precej razširjena. V tej širini se voda lahko dalje časa ustavlja, nastalo je nekoliko rodovitne zemlje, ki daje rast palmam, akacijam in nižjemu rastlinstvu, seveda tudi travi. Zato je bila tu naselbina beduinske družine. Videl sem nekoliko goveje živine in par osličkov. Ob našem prihodu so si ženske vlekle črne rute čez obraz. Fantiček kakih sedmih let nas je prišel gledat od blizu. Ponudil sem mu kruh, ki ga je rad vzel. Njegovo veliko starejšo setro je zelo mikalo, da bi prišla bližje. A po muslimanski navadi, ki jo je očividno že poznala, si ni upala. Čim bližje je prišla, tem bolj je vlekla po sebi modro ruto, ki je iz radovednosti ni mogla spustiti čez glavo, da ne bi videla, kaj je dobil njen brat. Ta je s kruhom takoj stekel k njej in delil ž njo kruh na potu proti očetovskemu brlogu. Ileduin je prišel samo toliko na spregled, da je videl, kdo smo.
(Dalje prili. nedeljo.)
EillEJIS IUEIIIE
* p?-c
- I c
3 E. ®
» S C
2 W
«	B	r; l,
$	f	5. 5 >
R5	o £
—	o " ST 5
S'	p	£ * 3
I
-o	o
C	>
•e <
1 l	*
3> I
5 5 ~ « fe S 5
I " I i I £ Š
cš 00 < iF C* o| 8So
o _ c O E
2. ■ g" F S
£ S < ®
S-J 1 h
Sri f i
p 5 " I " « o a ^ S
" »K s Cf Z' ^ < CT
M i a (B
i n b
■e a. a> C. — o • tr ••
a ?
5 j*, ss
'J s"
oifg
e i- ^ ?
111=111= IUEIIIE
SPECIIAINA MEHANIČNA DELAVNICA
za popravilo vseh plsnlnlti, raCunsklh, kopirnih, ras-množevalnih strojev in blagajn po konkurenčni ceni
LIID. BARAGA
LJUBLIANA, Ssienbur-gova ul. O/I Telefon St. 2008
PEC ^MONOLIT"
najcenejša, najizdatnejša. Velesejem, ko ju ©70.
Zaloga Lutzovih peči
ING. GU2EL)
Ljubljana VIL. Jeruejeva cesta 5.
Ravnolam Voiihove male lurblne lrt Conz-ovl elektromotorji. — Telefon 8251
ljudska posojilnica
registrovana zadruaa t neomejeno taveso
tanharjeva ulica Si. 4
(popreje pri Belem volu)
Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in je denar pri n;ej najvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv in tastnib hiš vsi člani i vsem svojim premoženjem.
Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogojL
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica.
Hranilne vloge nad Din 52,000.000'-
Špecijalist
za zobozdravništvo in ustne bolezni
dr. France Logar
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 14 ne ordinira do 23. avgusta
A.&E.SKABERNE
Za staube
po znižanih cenah vsakovrsien suh, TESAN IN ŽAGAN LES. Vsaka množina v zalogi Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo.
£1*911 Člljtfoi' lesna Industrija in trgovina, rldll dUMdl parna žaga . LJUBLJANA, Dolenjska cesta ttev. 12.
Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape, noteze, herbarije, odjemalne knjižice, bloke, zvezke i. t d.
nudim po skrajno ugodnih cenah 1 Na debelo!	Na drobno!
Anton
Ljubljana, Florjanska ul. 14.
knjigoveznica In črtalnica trgovskih knjig.
Odda"a se
naprava nove strehe (brez dobave materijnla) pri žopni cerkvi v Starem trgu ob Kolpi, dne 22. 7, ob
16. uri. Ponudbe je staviti do te ure. Prevzemnik se mora izkazati, da ima koncesijo za taka dela. Stavbni odbor si pridržuje pravico oddati delo nc oziraje se na najnižjega ponudnika. Za stavbni odbor: Franc Zupančič, župnik.
Spodnještajerska ljudska posojilnica
V Mariboru Reglstrovana zadruga z neomeleno zavezo
Sprejema vloge | Daje posojila | Izvriuje v«e v denarno stroko spadajoče posle
Obrestuje vloge po 60l« in
iManjev laninshi les
in smrehove Shode oziroma creslo plačujem po najugodnejših dnevnih cenah in takojšnjem, na željo akreditivnem plačilu.
Plarinc Celic. zrinisKeaa ulica st 4
Telefon inlerurban štev. 136.
Za p o 1 o vaino sezo;;di>
priporoča kovčke, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izberi vseh yrst in tudi v vseli cena h
Ivan Kravos, Maribor
Specijalni kovčki in torbice ia potnike in vzorce se izgotove v lastni torbarski deluvniei, na Slomškovem trgu štev. 6.
Cene/še hoi on
RAZPRODAJAH
se dobi osakoorsino manu/a/tiurno blago samo o/i
TRPIN, MARIBOR. Glaon, trg štet,. 17
Tudi Vaša obleka
postane zopet kakor nova, ako pustite isto kemično čistiti, barvati, plisirati in likati v tovarni
Josip Reich
Ljubljana, Poljanski nasip 4—6. Sprejemališče: Selenburgova ulica 3.
Izvršitev v 24 urah. — Postrežba točna. — Cene zmerne. Plisiranje najnovejših vzorcev.
Neki zaljubljenec je porabil vso svojo zgovornost, ko je svoji izvo-ljenki zatrjeval večno ljubezen in zvestobo. Sredi govora pa je naenkrat prenehal, zakaj, njegova oboževanka je zazdehala. »Čemu naj še govorim,« je dejal fant, -<ko ste pa brez srca. Vaše zdehanje mi je to odkrilo.' j.Kaj Janko,c je odvrnilo dekle, »ali sem tako široko zazijala?«
Šivalni stroji
izborna konstrukelta In elegantna Izvršitev iz lastne tovarne - 15 letna garancija - Vezenje se poučuje pri
nakupu brezplačno. PISALNI STROJI ADLER - KOLESA Iz prvih tovarn. Dur kopp, Styrta, VVaffenrad (Orožno kolo! - PLETILNI STROJI vedno v zalogi - Posamezni deli kole« In šivalnih strojev Daje se tudi na obroke	Ceniki fpanko In zasloni
IVAN JAK IN SIN
l.jubllena, Oosposvet»ka cesla Sfev. 2.
Pot v Zagreb zastonj
ker toliko prihranite, ako nabavite svoje potrebščine pri
F«. ). ROSET, „OLERON"
Zagreb, sedaj ilica 6. dvorišče Grand hotela desno.
Vsled nenadne sodne deložacije razprodaja ženskih plaščev, oblek, bluz, plisiranih sukenj, klobukov, solneni-kov, nogavic, kopalnih plaščev, kopalnih kostumov in čevljev i. t. d. in to samo prvovrstno blago, najnovejši izdelki prvih dunajskih in pariških modnih hiš po
znatno znižani ceni
ki velja tudi pri plačilu na obroke.
EIIIEIIIEIIIEIIIEIHEIIIEIIlEHiESIIEEliEIIIEIIiE
Opozarjamo na .Klali oglasnik'
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki
,HEIIfEmEH!~H!EME!ii~mEIIIEiilESi!EinEIII
Zadružna pospoclarslcsi ijariicat ci.ci.
Brzoav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta tO Telefon žt.2057.2470 n 2979
Kapital in rezerve skupno na«1 Din J6.000.000 -, vloge nad Din 300,000.000 —
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2 l/a °/o vojne odškodnine
in vseh vrst vrednostnih papirjev tud na obroke pod zelo ugodn mi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji ?a prodajo sref^I« Državne razredne loterije.
ram
Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani; Kaze) Ceč.
Izdajatelj, df. t*s. &OIOVCG,
Uredniki Franc Iersefilavi