Celjski tednik CELJE, 29. APRILA 1959 Leto X., štev. 16, 17 list izdaja in tiska časopisno pod- jetje »celjski tisk. direktor ivan melik-gojmir urejuje uredniški odbor odgovorni urednik tone maslo uredništvo in uprava: celje. titov trg 3 - postni predal 16 — telefon uredništva 24-23, uprave in oglas- nega oddelka 25-23 - tekoči račun pri komunalni banki celje 603-70-1-665 - izhaja ob petkih - letna naroč- nina 500, polletna 250, četrtletna 125 din — posamezna številka 20 din rokopisov ne vračamo PRVOMAJSKE MISLI V JUBILEJNEM LETU Malo katera dežela na svetu praznuje Prvi maj s to- likino radostjo in ponosom kakor ravno naša. Ta radost in ponos sta letos še večja, saj Prvi maj priča- kujemo v prazničnem vzdušju pro- slav v počastitev 40-letnice ZKJ in SKOJ- Se so nam v svežem spo- nUnu besede generalnega sekretar- ja ZKJ tovariša Tita na svečani seji CK KPJ in tovariša Rankoviča, ko je na trgu Marxa in Engelsa v Beogradu govoril dvesto tisočglavi množici o štiridesetletnem revolu- eionarnem boju KPJ. Enako močno in globoko so odjeknile v naših sr- cih besede našega rojaka, narodne- ga heroja Franca Les koška - Luke, ko je pred dnevi govoril množicam v Ljubljani o slavni in težki zgo- dovini KPJ. Tudi povsod okrog nas, u naših podjetjih, v naših mestih ia vaseh se prav te dni vrste šte- vikie proslave v počastitev 40-let- rtiee KPJ in SKOJ. V takem svečanem vzdušju praz- nujemo letos Prvi maj. |U|a/ je tu. Vedno je enak in vendar vsakokrat druga- čen. Za naš Prvi maj je vselej zna- čUno, da ga krase vedno uspehi, rtenehen napredek pa označuje na- šo pot. Se so dogodki, na katere smo prav posebno ponosni in zaradi katerih praznujemo letošnji Prvi maj bolj svečano kot kdajkoli prej. Radostni utrip, s katerim smo spremljali Titovo potovanje prija- teljstva in miru po azijskih in afri- ških deželah, je še vedno v naših srcih. V glavnem mestu Jugosla- vije, v Beogradu, pa še vedno pla- polajo zastave Četrtega kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Glas preko tisoč štiri sto zbranih dele- gatov, svobodnih proizvajalcev iz vseh krajev naše domovine, je moč- no odjeknil širom po svetu. Kako ruis cenijo in spoštujejo v tujini, kako se živo zanimajo za naš raz- voj socialistične demokracije, ki je edina v svetu, morda najbolje po- ve dejstvo, da je spremljalo delo kongresa 35 delegacij sindikalnih •rganizacij z vseh kontinentov. To je doslej največje število tujih pred- stavnikov, ki so prisostvovali kak- šnemu kongresu v Jugoslaviji. Kot država delovnega ljudstva smo uresničili svobodo za delovne- ga človeka. Ta svoboda vključuje razen vseh demokratičnih in člove- ških pravic zlasti pravico, da de- lovni človek, delavec, neposredno odloča o gospodarskem življenju svoje dežele po svojih delavskih svetih, in o vseh drugih vprašanjih, hi danes tako ali drugače pome- nijo vsebino našega življenja. To so potrdili delegati na tem ingresa, ko so izmenjali medse- bojne izkušnje. Sadovi naše socia- Hstične demokracije so takšni in to- likšni, da so vzbudili pozornost tadi po drugih deželah, zavest na- šega delovnega človeka pa se je še bolj dvignila, ker vidi jasno per- spektivo pred seboj. Prav zato nam je letošnji Prvi maj še posebej drag. Se en dogodek se nam je globo- ko vtisnil v srce, ko praznujemo letošnji Prvi maj. Nepozaben do- godek, poln vročih in iskrenih že- lja vseh naših delovnih ljudi, ki so jih pred dnevi ponesle štafete mla- dosti iz krajev našega okraja naj- večjemu sinu domovine — prvemu delavcu, vojskovodji in državniku, tovarišu Titu za njegov 67. rojstni dan, ki že 22 let zmagoslavno in visoko dviga neomadeževan rdeči prapor Zveze komunistov Jugosla- vije novim zmagam naproti. Zato nam je letošnji Prvi maj, ko slavimo 40-letnico ZKJ. še pose- bej drag. ^ežka, toda zmagoslavna je ■ bila pot Komunistične parti- je, ki že štirideset let vodi delav- ski razred od zmag do zmag. Pre- ganjanja, trpljenje, ječe, robija, borba na življenje in smrt s tuji- mi zavojevalci in domačimi izda- jalci, to so bili stalni spremljevalci najboljših sinov naših narodov. Vendar trpljenje je bilo poplačano z zmago, kajti močna volja, bor- benost, revolucionarnost in vera v cilje, za katere so se borili, je bila močnejša od sovraga. Delež naprednih sil in delavske- ga gibanja v celjskem okraju je bil ogromen. Prve partijske ilegal- ' ne celice v Savinjski in Šaleški do- lini, v revirjih, v Celju in drugod. Smiglova zidanica nad Grajsko vasjo, Klavževa sušilnica na Oko- nini, dom Titove tete v Podsredi, »Rdeči mlin« v Medlogu, stavke celjskih delavcev. Zlet Svobod na Glaziji 1935. leta, prvi sodni pro- cesi komunistov v Celju, preganja- nja, zapori, mučenja. .. To je težka, toda ponosna zgodovina komuni- stov in naprednih delavcev celjske- ga okraja. Pozneje, ko je okupator zasedel deželo, so iz partijskih celic s pod- ročja celjskega okraja vznikle Celj- ska, Savinjska, Šaleška in Kozjan- ska četa. Imena Leskošek, Slander, Kraigher, Stante — pa še nešteta druga — so tesno povezana s to zmagoslavno zgodovino, ki je dala deset narodnih herojev. V živem spominu na te revolu- cionarne dogodke nam je letošnji Prvi maj še posebej drag. Un po osvoboditvi? Z nezmanjša- ■ nim poletom smo zavihali ro- kave, obnovili opustošeno deželo, izvršili nacionalizacijo in agrarno reformo ter prvi v svetu izročili to- varne delavcem. Kot gospodarji na svoji zemlji smo izbrali takšen na- čin življenja, kakršen je potreben naši deželi, da bi čimprej prema- gala zaostalost, ki smo jo podedo- vali, in se uvrstila med napredne in razvite dežele. Z ogromnimi na- pori in žrtvami, z lastnimi silami smo industrializirali deželo. Danes smo že tako daleč, da smo že ustvarili materialne pogoje za vse- stranski napredek. Nismo še bogati, toda vsako leto smo bogatejši. Vsi naši napori so usmerjeni v en cilj: izboljšati življenje delovnih ljudi. Na tej poti dosegamo vedno večje uspehe. Kar ozrimo se okoli sebe. Celje iz dneva v dan menja svoje lice. Nekdo, ki po osvoboditvi še ni- bil v Celju, bi ga skoraj ne spo- znal. Ob Savinji, ki jo bodo ukrotili in ne bo več poplavljala naših polj in domov, je zraslo novo nase- lje Otok. V Šaleško dolino priha- jajo občudovat novo rudarsko mesto — Novo Velenje celo iz visoko raz- vitih držav in se ne morejo naču- diti takemu napredku. Kaj takega pri njih, kljub večjim možnostim, ni mogoče. Se bi lahko naštevali. Mre- ža novih objektov po domovini se je razpredla na vse strani. Socialistična demokracija in naš komunalni sistem v največji meri vzpodbujata na široki fronti delov- ne ljudi v naporih, da bi čimprej dosegli blagostanje; ki si ga želimo. V ta namen vlaga družba posled- nja leta ogromna sredstva tudi v kmetijstvo, kajti zaostalo kmetij- stvo je velika zavora napredka in blagostanja. V skladu z revolucionarno prakso se razvija vse naše življenje v zna- menju krepitve socialističnega du- ha, socialističnih družbenih odnosov v znamenju novega humanizma in bratstva ter enotnosti naših naro- dov. Po svojih izkušnjah pri delu smo vsak dan bogatejši. Toda — čaka nas še mnogo de- la. Če hočemo, da nam bo šlo bolje, bomo morali vedno bolje de- lati. V letih po osvoboditvi smo usposobili armado novih proizvajal- cev, ljudi, ki so voljni delati, ker jim je jasna perspektiva. Njim bo treba nuditi večjo pomoč pri kon- kretnem delu. Politične organizacije bodo morale iz načelnih razprav preiti na konkretnejše delo in spro- vajati smernice v življenje, v naših podjetjih, kmetijskih zadrugah, šo- lah in povsod tam, kjer se v prak- si bije bitka za boljše življenje in naprednejše odnose. Le s takim de- lom bomo ustvarili boljšo in sreč- nejšo prihodnost. Vtej želji še posebej iz srca slavimo praznik dela, praznik žuljavih, dobrih rok, praznik tistih, na katerih ramenih je usoda člove- štva. Naši delovni ljudje bodo prav gotovo svojo proletarsko dolžnost izpolnili, saj čvrsto stoje za svojo Zvezo komunistov, ki jih vodi po pravi poti k vedno večjim uspehom. Naša dežela je lahko ponosna, saj v njej žive in ustvarjajo delavni, borbeni, zvesti, neuklonljivi, neod- visni in svobodni ljudje! Ljudje tak- šnih kvalitet pa so najboljši porok, da bomo izpolnili naloge, ki jih stavlja pred nas Zveza komunistov. In prav zaradi tega nam je letoš- nji Prvi maj še posebej drag! -ma^ USPEŠNA LETNA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE CELJSKEGA OKRAJA Dosedanji dosežki - poroštvo bodočih IKIK^IlAli l-^^'^ Socialistične zveze je zajelo U^pCIlUV vse družbenopolitično življenje V prejšnji številki smo poročali o začetku okrajne konference SZDL in objavili v izvlečkih najbistvenejše stvari iz poročila Okrajnega od- bora SZDL o delu organizacij v preteklem letu. Prav tako smo v skraj- šani obliki objavili najvažnejše misli iz poročila predsednika 00 SZDL tov. Franca Simoniča. Danes objavljamo drugi del konference, o delu delegatov po ko- misijah in o zaključnem plenarnem zasedanju konference. Da je letošnja konferenca SZDL je udeležil, popolnoma razumljivo, za celjski okraj trajala dva dni in Vzroki za to so v široki aktivnosti da je bila po svoji vsebini ena naj- organizacij SZDL, le-ta pa je rezul- bogatejših, je za vsakega, ki se je tat vedno širših in globljih nalog Clan CK ZKJ tov. Franc Leskošek je dal delegatom koristne napotke za bodoče delo v našem družbenopolitičnem živ- ljenju. Po izvolitvi organov konference in po poročilu predsednika 00 SZDL tov. Franca Simoniča so se delegati razdelili v štiri skupine, da bi laže in temeljiteje razpravljali o dosedanjih uspehih, o pomanjkljivo- stih in si začrtali program nalog za bodoče delo. Poročilo predsednika ter poročilo odbora, ki so ga dele- gati sprejeli že nekaj dni pred tem, je bilo delegatom v močno oporo za nadaljnjo razpravo. V komisijah so delegati razpravljali o delu v podjetjih, o komunalnih problemih, o kmetijstvu in o ideološko organi- zacijskih vprašanjih. Za delo vseh teh komisij je značilno, da se dele- gati niso ustavljali pri naštevanju uspehov, temveč so dragoceni čas iz- koristili za izmenjavo izkušenj, za razčiščevanje nejasnih vprašanj, za ugotavljanje pomanjkljivosti in za stavljanje predlogov, kako bi v bo- doče bolje in uspešneje delali. Veličasten potek štafete mladosti v celjskem okraju Vsi delovni ljudje celjskega okraja, še predvsem pa mladina in pionirji, so 21. in 22. aprila z največjim navdušenjem sodelovali in spremljali letošnjo štafeto mladosti v vseh krajih našega okraja. Več «li manj je bila povsod ista podoba. Skozi okrašene kraje, odete s cvetjem, zelenjem in zastavami je na stotine mladine v živobarvnih •blačilih prenašalo štafetne palice s čestitkami k 67. rojstnemu dnevu predsedniku republike tovarišu Titu. Povsod jih je spremljala šolska fnladina, pa delovni ljudje iz podjetij, ustanov in zadrug. Skozi vsa večja naselja, še predvsem pa po vseh sedežih občin so tekači obstali za nekaj minut, kjer so bili deležni še posebnih svečanih sprejemov, (^odbe in pevski zbori so poživljali že tako razigrano razpoloženje v»eh udeležencev teh sprejemov. Predstavniki oblasti, političnih in drugih množičnih organizacij so ob navdušenem pritrjevanju vseh zborovalcev precitali svoje pozdrave in čestitke tovarišu Titu. Iz njih je prevevala želja, da bi še dolga leta tako uspešno krmaril doma in v svetu vse naše narode, da bi lahko v miru delali in ustvarjali pogoje za lepše in brezskrbnejše živ- ljenje v socialistični družbi. Vsi so mu želeli še dolga leta življenja, zdravja in osebnega zadovoljstva. Hkrati z željami smo čitali v teh vrsticah tudi svečane obveze vseh naših ljudi — od pionirskih odredov, mladinskih aktivov, aktivov mladih zadružnikov, telesnovzgojnih or- ganizacij, delavskih svetov iz naših podjetij, SZDL itd., da bodo z vsemi svojimi silami pomagali tovarišu Titu pri ustvarjanju zamisli in sklepov našega vodstva. Težko je strniti vse te obljube in želje tisočev in tisočev delovnih ljudi in mladine v ta kratek sestavek. Na progi iz Vranskega do "Celja in njenih 17 priključkih je tekla 1.747 pionirjev, ves čas pa jih je spremljalo veliko število motoristov, kolesarjev in avtomobilov. Posebno lepe manifestacije so bile na Vranskem, odkoder so štafeto poslali, nadalje v Šempetru, Braslovčah in Žalcu. Mladina pa se je zbrala še povsod tam, kjer so se stranske proge zgrinjale na glavno cesto. Mladim ljudem so se pridružili še člani sindikata, gasilci in pripadniki drugih množičnih organizacij s svojimi prapori. Pri organizaciji štafete so sodelovale šole, TVD Partizan, sindikati, organizacije SZDL, aktivi LMS, gasilci, predvojaška vzgoja in drugi. Kdo bi mogel opisati ganljive pozdrave pionirskih odredov, odborov množičnih organizacij, delovnih kolektivov in posameznikov, iz ka- terih veje toliko ljubezni in zagotovil navdušenja svojemu voditelju in učitelju, tovarišu Titu. Letošnja štafeta mladosti je bila vsekakor zopet lep doprinos vseh naših ljudi, vseh naših organizacij ob skupnem hotenju in ob skupni želji, da na pridobitvah naše revolucije gradimo še naprej z vsemi silami zdravo in srečno skupnost vseh naših narodov v enotni FLRJ. Tudi v Žalcu so štafeto pozdravile številne množice ljudi Predsednik Okrajnega komiteja LMS za celjski okraj Tov. Franček Knafeljc govori ob sprejemu štafete v Celju UTRDITEV IN RAZŠIRITEV OR- GANIZACIJ — VZGOJA ŠIROKIH MNOŽIC ZA IZPOLNITEV VELI- KIH NALOG Delo komisije za ideološka in or- ganizacijska vprašanja je vodil tov. Jože Marolt, predsednik občinskega odbora SZDL Šoštanj. V razpravi je sodelovala polovica navzočih de- legatov. Težišče plodne razprave je obsegalo prav tiste naloge, ki so za nadaljnjo rast naše socialistične družbi najbolj potrebne. Največ de- legatov je govorilo o vzgoji naših delovnih ljudi v zavedne gradite- lje socializma, v sposobne uprav- Ijalce našega družbenopolitičnega življenja. Tako so delegati govorili o potrebi še večjih naporov pri iz- obraževanju delovnih ljudi mesta in vasi, predvsem pa o tem, da mora- jo organizacije SZDL nuditi mladi- ni vso pomoč, da bo sposobna pre- vzeti vso težo odgovornosti in na- log, ko bo aktivno posegla v naše družbeno življenje. Razprave o šol- skih skupnostih, o delu vaške mla- dine, o šolski reformi, o potrebi raz- gibanejšega kulturnega, športnega in zabavnega življenja, o pomanj- kljivostih, ki povzročajo, da del mla- dine še vedno ostaja pod vplivom misticizma in nazadnjaštva ter apo- litičnosti, vse to je odprlo vrsto no- vih nalog organizacijam SZDL. Na- dalje so delegati govorili o najraz- ličnejših oblikah vključevanja naših ljudi v aktivno družbenopolitično življenje preko prosvetnih društev, (Nadaljevanje na 2. str.) CELJSKI TEDNIK — Stev. 16, 17 — 2б. aprila 1950 IZ RAZPRAVE KOMISIJE ZA DRUŽBENO UPRAVLJANJE IN KOMUNALNI SISTEM NA OKRAJNI KONFERENCI SZDL Za čim širšo udeležbo delovnih ljudi v upravljanju javnega življenja Komisijo, ki je obravnavala komunalni sistem in družbeno uprav- ljanje, je vodil predsednik okraja tov. Riko Jerman. Tudi v tej komi- siji je v razpravi sodelovala polovica delegatov. v komisiji so delegati razpravljali predvsem o nalogah SZDL pri povezovanju najširših množic državljanov na vseh področjih javnega življenja. Tako so si bili delegati edini v tem, da je treba veliko bolj •krepiti delo in vlogo krajevnih odborov, ki bodo spričo razsežnosti •bčin morali reševati mimo ožjih komunalnih problemov tudi vse druge drobne, toda neposredne probleme državljanov. Precej je bilo govora o nujnosti čimprejšnje ustanovitve stano- vaBjskih skupnosti, katerim je treba dati pravo vsebino, k sodelovanju pa pritegniti čim več državljanov. Razpravljali so nadalje o premajhni skrbi za razvoj in uspešno delo šolskih svetov, svetov potrošnikov ter o tem, da bo treba povečati iniciativo državljanov, zlasti na po- deželju, kjer bi konkretno pri urejevanju zunanjega izgleda vasi ob minimalnih stroških lahko marsikaj storili. Precej je bilo govora tudi o ljudskih odborih. Ugotavljali so, da so stiki med občinskimi in krajevnimi odbori na eni ter med držav- ljani na drugi strani še vedno prešibki. Nekateri ljudski odbori so se preveč zaprli v ozek okvir nalog in premalo skrbijo za nekatere panoge gospodarstva in za delovanje raznih zavodov, ustanov, orga- nizacij itd. Predlagali so, da bi bili stiki z volivci pogostejši. Prav tako pa bo treba resneje upoštevati dobre predloge volivcev. Tudi or- ganizacije SZDL bodo morale globlje posegati v problematiko zdrav- stva, zavarovanja, šolstva. Več pomoči bo treba nuditi tudi okrajnemu in občinskim odborom. V njihovo delo je treba vnesti več sistematič- nosti in perspektivnosti. Ugotavljali so tudi, da v nekaterih indu- strijskih središčih (na primer v Velenju) vsa komunalna aktivnost sloni na ramenih gospodarskih organizacij. Obstaja nevarnost, da bi v taki obliki ne bili vsi problemi enako dobro opaženi, zato so pred- lagali delegati, da bi take naloge čim prej prenesli v pristojnost sta- novanjskih skupnosti. Poleg teh poglavitnih vprašanj je komisija obravnavala še vrsto drugih, sicer nič manj važnih problemov, s katerimi se bodo organi- zacije SZDL morale v bodoče krepkeje spoprijeti, v prvi vrsti pa skrbeti, da bo v našem komunalnem sistemu in družbenem upravlja- nju sodelovalo neposredno in posredno čim več delovnih ljudi, kar je naposled glavni smoter našega socialističnega sistema. Prve priprave na republiški zlet Svobod v Celju V počastitev 40-Ietnice ustanovi- tve Komunistične partije Jugoslavi- je in SKOJ ter v spomin na zlet Svobod, 7. julija 1935. leta v Celju, bo letos, 5. julija v Celju republi- ški zlet Svobod in prosvetnih dru- štev. Ta velika kulturno prosvetna in hkrati politična manifestacija de- lavskega razreda naše republike bo pod pokroviteljstvom organizatorja in govornika na predvojnem celj- skem zletu Svobod tov. Franca Le- skoška-Luke. Čeravno je organizator letošnjega zleta Zveza Svobod in prosvetnih društev Slovenije, pa odpade na prireditveni in tako imenovani teh- nični odbor v Celju veliko breme odgovornosti za najboljšo izvedbo bogatega sporeda. V ta namen so se pod vodstvom predsednika Okraj- nega sveta Svobod in prosvetnih društev Andreja Svetka in v na- vzočnosti tajnika ustrezne republi- ške Zveze tov. Trinkhausa zbrali člani celjskega tehničnega odbora in se pogovorili o nalogah in načr- tih. Po prvih načrtih in zamislih bo v okviru jubilejnega celjskega zle- ta najprej povorka udeležencev ve- like manifestacije, nato pa politično zborovanje. Spričo letnega časa in vročine, bo zborovanje bržkone na prostoru Hokejsko drsalnega kluba v Mestnem parku. Na njem pa bo govoril pokrovitelj zleta in član Iz- vršnega komiteja Centralnega ko- miteja ZKJ Franc Leskošek-Luka. V okviru zleta je predviden še na- stop združenih pevskih zborov ter združeni nastop petih ali šestih naj- boljših godb na pihala. Organiza- torji zleta pripravljajo tudi izdajo posebnega spominskega, oziroma zletnega znaka, nadalje ustrezne brošure itd. V načrtu je še razsta- va slik in drugih dokumentov o predvojnem delovanju Svobod. Dasiravno gre za organizacijo re- publiškega zleta in s tem za udelež- bo članov vseh S-vobod in prosvet- nih društev, kolikor jih dela v na- ši republiki, pa se vendarle največ- ji obisk pričakuje s strani prebival- cev in članov delavskih in ostalih prosvetnih društev z območja celj- skega okraja. Zato naj že zdaj velja geslo: 5. julija vsi v Celje na re- publiški zlet Svobod in prosvetnih društev! Hkrati s tem zaupanjem, ki so ga organizatorji zleta izkazali celjske- mu mestu in njegovim ljudem, pa sprejema Celje še drugačne obvez- nosti. Celjani so že neštetokrat do-' kazali in tako tudi lani ob drugem okrajnem mladinskem pevskem fe- stivalu, da znajo sprejeti goste z največjo ljubeznivostjo in gostoljub- nostjo. Tokrat pa se naj tej odliki pridruži še lepo okrašeno mesto. Ob tej želji pa se poraja še misel po po- spešeni dograditvi in izvršitvi ne- katerih komunalnih del. To še po- sebej velja za ureditev Otoka, na- dalje za čim prejšnjo ureditev Ma- riborske ceste ter za zgraditev ta- ko imenovane promenadne brvi čez Savinjo, ki veže Muzejski trg s par- kom. Poleg tega prevzemajo nase veliko odgovornost gostinski delav- ci in drugi. Ne glede na to pa do- sedanje izkušnje in velika zavzetost članov pripravljalnega in tehnične- ga odbora jamčijo, da bo tudi letoš- nji zlet Svobod in prosvetnih dru- štev Slovenije v Celju najbolje pri- pravljen in izveden. . -mb Obletnica rojstva Yiadimiqa iljiČG-Lenina 22. aprila 1870 se je rodil yelik« ideolog znanstvenega socializma, organizator in voditelj boljševišk« partije ter organizator in vodja pr- ve zmagovite socialistične revolu- cije na svetu, najbolj sposobni in najbolj priljubljeni vodja ruskega in mednarodnega proletariata, Vla- dimir Iljič Lenin Lenin je že zgodaj začel svoje revolucionarno delo, zaradi kate- rega je moral često v pregnafi§tv v Sibirijo in v tujino. Po februar- ski revoluciji 1917 se je vrnil v Rusijo in prevzel neposredno vod- stvo revolucionarnih akcij. Pod nje- govim vodstvom so izvedli Okto- brsko proletarsko revolucijo. Lenin je organiziral novo revolucionarne oblast in Rdečo armado. Po zmagoviti revoluciji je Lenin neuircrnc delal in svetoval, kaka premagali ovire "мп ustvarjanju novt socialistične družbe Zasadili so spominska drevesa Na čast 40-letnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije in SKOJ je mladinska organizacija na prvi osnovni šoli v Celju pripravila lepo slovesnost. V počastitev jubi- lejnega leta so pred šolskim poslop- jem ob Drapšinovi cesti zasadili dve drevesi — magnolijo in jablano. Ob tej priložnosti je imela sekretarka mladinske organizacije na tej šoli tov. Repinčeva slavnostni govor o vlogi Komunistične partije, oziroma Zveze komunistov v borbi za svobo- do in pri graditvi novih socialistič- nih družbenih odnosov. V tej zvezi je tudi poudarila na vlogo mlade- ga rodu. V nadaljevanju lepe pro- slave so sledile še recitacije, pev- ske točke in podobno. Na zaključku slovesnosti pa so se učenci sedmega in osmega razreda prve osnovne šo- le zbrali v telovadnici, kjer jim je ravnatelj zavoda in t)ivši koman- dant Kozjanskega odreda Marjan Jerin pripovedoval o partizanskih borbah na področju med Sotlo in Savinjo. Podobne slovesnosti na čast ju- bilejnega leta Zveze komunistov so pripravili tudi pri drugi osnovni šo- li v Celju ter pri osemletki v Strm- cu. Tu so med drugim zasadili spo- minsko lipo, v njene korenine pa položili dobro zavarovano spomeni- co s posvetilom in podpisi vseh učencev in učiteljev te šole. TOVARIŠ FRANC LESKOŠEK NA OKRAJNI KONFERENCI SZDL V CELJU Zrasli so nam kadri, ki bodo kos vsem težkim nalogam Potem ko so predsedniki komisij podali poročila o delu vseh štirih komisij, se je nadaljevala razpra- va na plenarnem zasedanju konfe- rence. Prvi se je k razpravi prigla- sil član predsedstva Glavnega odbo- ra SZDL Slovenije tov. Jože Rus, ki je pozdravil konferenco in izrazil svoje zadovoljstvo nad vsebino kon- ference. Pri tem je poudaril, da je ves potek konference bogat odraz vsega našega življenja ter da delo daje veljavo človeku. Nato se je k razpravi priglasil član Izvršnega komiteja CK ZKJ in zvezni ljudski poslanec tov. Franc Leskošek-Luka. V začetku svojega govora je tov. Leskošek dejal, da so organizacije SZDL v celjskem okraju v zadnjem letu pokazale velik napredek. Iz po- ročil in razprave je razvidno, da so organizacije SZDL vzgojile veliko število organizacijsko in ideološko močnih ljudi, ki so sposobni izvršiti še tako težke naloge in ki bodo kos nalogam tudi v bodoče. Nato je govoril o delu SZDL v podjetjih. Poudaril je, da je za do- bro delo v gospodarskih organizaci- jah najprej potrebno to, da politič- ne organizacije dobro poznajo pod- jetja, njihove pogoje, proizvodne po- sebnosti itd. Priporočal je, da bi v podjetjih iskali možnosti uvaja- nja širše proizvodnje. Doseči je tre- ba večjo koordinacijo med podjetji sorodne zvrsti in novo proizvodnjo plansko usmeriti. Zaradi slabega so- delovanja je že zdaj prišlo do raz- nih težav, ko v državi nastajajo ka- pacitete, ki presegajo dejanske po- trebe. Za uspešnejše sodelovanje bi po potrebi ustanovili tudi lokalna združenja podjetij sorodnih panog tako zaradi sodelovanja kot zaradi združevanja sredstev pri rekonstruk- ciji in modernizaciji podjetij. S temi sredstvi bo mogoče postopoma ob- noviti in modernizirati vsa podjetja po prioriteti in ekonomski pomemb- nosti proizvodnje. Ko je govoril o dvigu proizvod- nje in s tem v zvezi tudi o dvigu družbenega in osebnega standarda, je dejal, da v nekaterih podjetjih ni več mogoče dvigniti proizvodnje na osnovi zalaganja posameznikov. Dvig proizvodnje je marsikdaj od- visen od boljše organizacije dela, od boljših strojev itd. Na takih de- lovnih mestih, kjer so strojne zmog- ljivosti izkoriščene 90 in več odstot- kov, tam delavec ne more več ni- česar storiti za naraščanje proizvod- nje. Tudi vprašanju tarifnih pravilni- kov je tovariš Leskošek posvetil del svojega govora. Dejal je, da je okoli novih tarifnih pravilnikov vse pre- več hrupa, da pravilniki, pa naj bo- do še tako nadrobni, ne pomenijo ničesar, če kolektivi z boljšo orga- nizacijo dela, rentabilnejšo proiz- vodnjo in podobnimi akcijami ne bodo uspeli ustvariti sredstev za po- večanje standarda posameznikov in komune kot celote. Tu je vprašanje vzgoje kadrov izredno važno. Na vsakem delovnem mestu mora biti delavec strokovnjak za svoje delo. Za to pa ni treba visoko šolanih ka- drov, te kadre si podjetja lahko sama vzgojijo. Nadalje je poudaril, da je treba spremeniti odnos do ljudi. Vsak de- lavec, ki pride na novo v podjetje, mora spoznati v poglavitnih obrisih poleg svojega delovnega mesta ce- lotno tovarno in se seznaniti tako z ožjimi sodelavci kot s celotnim kolektivom. Odnosi med ljudmi v kolektivih pa morajo biti iskreni in tovariški. • Ko je razpravljal o pomanjkljivo- stih, je tov. Leskošek omenil tudi de- lavce, ki so odmaknjeni od kraja za- poslitve. Zgrešena bi bila borba pro- ti tem delavcem z načelnega stali- šča. Poskrbeti je treba, da se bodo delavci naselili okoli svojih tovarn in opustili dvostransko, a malo ko- ristno ubadanje. Tiste polproletar- ce, ki se oklepajo še zemlje, je treba z nagrajevanjem po učinku privesti do spoznanja, da je njihov boljši kos kruha odvisen od boljšega dela in večjega zalaganja v kolektivu. Tov. Leskošek je govoril tudi o delavskem upravljanju in ugotovil, da se je le-to močno utrdilo, da pa bi bilo treba v velikih podjetjih raz- širiti udeležbo pri upravljanju z ustanavljanjem obratnih delavskih svetov. Natančneje je treba določiti pristojnosti v kolektivu, tako v okvi- ru delavskih svetov, upravnih od- borov, uprave podjetja, strokovnega kadra itd. Na koncu se je tov. Leskošek do- taknil še kmečkega vprašanja. Iz- razil je zadovoljstvo, da so se so- cialistična posestva močno okrepila, da so v glavnem vsa začela vzorno gospodariti, pohvalil pa je tudi uspehe v zadružnem gibanju, zla- sti pri sklepanju kooperacijskih po- godb, pri čemer je celjski okraj med najboljšimi v republiki. Hkrati pa je opozoril na to, da bo v bodoče tre- ba začeti s kooperacijo na večjih površinah in s kompleksno ter ren- tabilno obdelavo. Na koncu je spregovoril še pred- sednik 00 SZDL tov. Franc Simo- nič, ki je dejal, da tako bogati raz- pravi delegatov in gostov ne more ničesar novega dodati. Pač pa je izrazil globoko prepričanje, da bo- do aktivisti SZDL vse te številne in koristne smernice ter napotke čim uspešneje sprovajali med članstvom v življenje. Poudaril je, da so orga- nizacije SZDL dosegle ogromne uspehe, da pa le-teh spričo vsako- dnevnih nalog in bližine problemov ne vidimo včasih v tistih razmerjih, kot bi bilo treba. Vendar to ni ta- ka pomanjkljivost, je zaključil tov. Simonič. Ce z uspehi nismo nikoli povsem zadovoljni potem to pome- ni, da gre naš razvoj venomer na- vkreber in da nas kritično ocenjeva- nje svojega dela le vzpodbuja k še večjim uspehom. Ob zaključku konference je bil iz- voljen nov Okrajni odbor SZDL, ki je po številu članov močnejši in po sestavu pomlajen. Potem, ko je bila konferenca končana, se je novoizvo- ljeni odbor sestal k prvi seji, na ka- teri so izvolili predsedstvo 00 SZDL. Za predsednika so ponovno izvolili tov. Franca Simoniča, za se- kretarja pa tov. Staneta Sotlarja. -kr Utrditev in razširitev organizacij (Nadaljevanje s 1. strani) strokovnih združenj. Ljudske tehni- ke, športnih organizacij itd. Raz- pravljali so o vlogi tiska in radia, o potrebi razširitve članstva pred- vsem na podeželju, o tesnejšem so- delovanju z množičnimi organizaci- jami in društvi. Kot v ostalih komisijah, so tudi tu delegati povezovali svoje misli in predloge s konkretnimi izkušnjami in se izogibali načelnega razprav- ljanja. Taka izmenjava mnenj in iz- kušenj med aktivisti-praktiki, ki so govorili o najuspešnejših primerih raznih akcij in se niso izogibali sa- mokritičnega obravnavanja napak, pomeni neizpodbitno dobro osnovo za delo v bodočem delovnem obdob- ju organizacije SZDL. POLITIČNA ŠOLA ZA MLADINCE Pretekli teden je v Celju začela z delom večerna mladinska politič- na šola. To obliko ideološko politič- nega izobraževanja je organiziral občinski komite Ljudske mladine v celjskem mestu. Od 50 prijavljenih, šolo stalno obiskuje okoli 40 mla- dih ljudi, povečini delavcev in va- jencev. Zanimiva je ugotovitev, da to šolo obiskujejo predvsem mla- dinci, nečlani Zveze komunistov; si- cer pa aktivni delavci v mladinskih organizacijah. Učni program obsega osem tem. Delo pa je razdeljeno tako, da ob- iskovalci šole predelujejo vsako te- mo en teden. Tako poslušajo pri prvem srečanju, ob ponedeljkih, pre- davanja; ob četrtkih pa je na pro- gramu razprava. Po tem razporedu bo šola trajala dva meseca. -mb Pogled po svetu Jack London imenuje despotizem plutokracije železno peto, najstraš- nejšo oligarhijo, kar jih je kdaj mračilo zgodovino. V svojem ro- manu »Železna peta« navaja, da ima družbica bankirjev in trustov- skih mogotcev, ki šteje 0,9 % pre- bivalstva ZDA, v rokah 70 % vse- ga bogastva ZDA, medtem ko ima 70 % proletariata komaj 4 % celot- nega premoženja ZDA. Kar pa še ostane, to je 25 % bogastva, to si razdele farmarji, trgovci, mali in- dustrija, srednji sloji. Mislim, da bi tega pogleda na razmerje sil in na mednarodne odnose ne smeli nikoli spustiti izpred oči. Stojimo pred ponovno konfronta- cijo zahodnih in vzhodnih stališč. Glavna naloga zgodovinskega tre- nutka, ki ga živimo, je popustitev napetosti v svetu. Gre zdaj za to. če je na obeh straneh resna volja do popuščanja, do kompromisa, če že ne do širšega sporazuma o po- glavitnih vprašanjih. So zname- nja, ki govore zoper to. so spet, ki nas prepričujejo, da se bo vendar nekaj spremenilo na bolje. Posta- vim, tista konferenca o prekinitvi jedrskih poskusov že ni dober pred- znak za ženevski obračun, pred ka- terim stojimo. Skoraj mesec dni so zborovala počivali, zdaj pa se je ta atomski Pan Mun Jon spet začel, potem ko se mu je v 72 sejah po- srečilo sprejeti komaj 7 členov. Tu- di ameriški pritisk na evropske drža- ve, naj že sprejmejo rampe za ra- kete srednjega dometa, nič kaj pri- da ne obeta. Zakaj sta sprejeli ame- riško ponudbo samo Anglija in Ita- lija, med tem ko so Francija. Grči- ja, Turčija. Norveška. Danska, pa tudi Belgija in Nizozemska še brez teh direktnih znanilcev atom- ske vojne. ZDA bi šle rade na konfe- renco u zavesti, da imajo proti SZ vsaj enake, če ne nadmočne pozici- je, SZ ima namreč dalekometne ra- kete, kakršnih ZDA še nimajo. Sa- mo za italijanska oporišča bodo ZDA dale 300 miljard lir. Tudi nemška siališča glede Berli- na in drugih stvari so taka, da uteg- nejo onemogočiti kakršenkoli spo- razum. Ce bo skupno zahodno stali- šče pod vplivom Adenauerjevih in Pellinih nazorov, potem bo konfe- renca zunanjih ministrov samo me- hanično ponovila dosedanje formu- le svetovne politike. Sicer je prišlo v zadnjem času do velikih sprememb, odstopila sta s svojih položajev Dulles in Ade- nauer. Vendar ni gotovo, da se bo- sta ti dve personalni spremembi od- ražali na kurzu zahodne politike. Priložnost je, da se kurz spremeni, ker ni več dveh protagonistov proti- koniunistične histerije na nekdanjih položajih. Adenauer je svoj sklep o odstopu s kanclerskega mesta za- činil s sveto zaobljubo, da bo zava- roval dosedanjo nemško politiko, vendar javno mnenje govori v prid korekturam, tako da bi opozicija z Ollenhauerjem laže držala za kr- milo. Prizadevanje Macmillana, da bi omehčal Adenauerja, je spravilo na dan protinemška čustva v Angli- ji, češ, država, ki je dvakrat spro- žila svetovno vojno, si težko najde prijatelje, posebno iskrene prijate- lje. Cas je napočil, ko bi Nemčija lahko obrnila hrbet Adenauerju, kaj- ti gospodarski »bum«: je odzvonil, močno se že čutijo znamenja zasto- ja. V Italiji opravičujejo sprejem ameriških naprav, nekateri tudi z ofenzivno utemeljitvijo, češ da s ta- kimi napravami razpolaga tudi SZ oziroma Varšavski pakt. To je res. res pa je — v smislu uvodnih be- sedi — da bi enostranska razoroži- tev na Vzhodu nedvomno sprožila celo fronto zahtev, ki bi ogrožale obstoj socialističnih držav. Italijan- ska KP pa zaradi take situacije v parlamentu nima lahkega stališča. Vatikan se je proti KP zagnal s ta- kim ukrepom, ki krši akt OZN o člo- večanskih pravicah. Upor v Tibetu še ni zatrt. Zaradi njega je prišlo do ohladitve med LR Kitajsko in Indijo, vendar sta Cu En Laj in Nehru izjavila, da do- bri odnosi med obema državama za- radi dogodkov v Tibetu ne smej0 trpeti. Dalajlama je izjavil, da je prostovoljno odšel iz Lhase in se Nehruju zahvalil za azil. Ta izjava je grenka preizkušnja za kitajski CK, ki je z vsemi fanfarami ves čas oznanjal, da so uporniki s silo odpe- ljali Dalajlamo. Resnica je zdaj jas- na, jasno je tudi, da Kitajci ne bodo v Tibetu nič opravili, če se ne bodo popravili s postavk objektivne res- nice. Ni dovolj,,če Cu En Laj ob- ljublja avtonomijo, treba je biti pre- pričan, da se tibetansko vprašanje ne bo rešilo, če Tibet ne bo imel de- janske, resnične avtonomije. Tak* nekako je dejal Nehru in pristavil, da bodo Indijci kljub nevtralnosti povedali vse, kar jim ni prav. LR Kitajska bo torej morala prositi In- dijo za kako dobro uslugo, če b» hotela častno reševati vprašanje Dala j lame. V sosednji Avstriji se tako socia- listi kakor klerikalci težko vživljajo v nevtralnost svoje države. CSR jim je poslala noto s protestom zoper kongres sudetskih Nemcev, ki jih v Avstriji prebiva kakih 40.000. Vse kaže, da se duh nacizma v Avstriji močno oživlja. Zborovanje sudetskih Volksdeutscherjev je opozorilo tudi za nas. Sicer je to na obzorju sve- tovne politike droben dogodek, iz- raža pa z vso silo pomembnost in usodnost nemškega kompleksa, ene- ga najtežjih vprašanj na svetu. V Alžiru inscenira Francija tretje volitve, ki naj bi Alžiru kazale pot 'v bodočnost v smislu idej 13. maja 1958. Ce prebiramo desničarske francoske liste, kako verujejo v in- tegracijo Francije in Alžira, tem z večjo gotovostjo sklepamo, da je re- šitev popolnoma na drugi strani in v drugi smeri. Alžirska osvobodilna vojska šteje 120.000 mož. 600.000 francoskih vojakov ne more prepre- čiti vedno novih upornikov, ki jih je toliko, da jih osvobodilni štak ne more oborožiti. Medtem pa se po Sredozemlju vo- zari VI. ameriška flota, o kateri je »Rjavi maček«:, viceadmiral Charles Brown, izjavil: »Naša flota ima dve orožji: Biblijo in H bombo. Jaz sem žandar Sredozemlja.« Ta »žandar€ je več kot zanimiv in spominja nu mednarodno policijo izza Metterm- chovih časov. Sicer pa ne glede na tega »žan- darja« za zdaj ne kaže na poslab- šanje položaja. ZDA bodo celo vr- nile Mikojanu obisk. Nixon, pod- predsednik ZDA, bo odprl ameriški velesejem v Moskvi. To bo za Roose- veltom najvišji ameriški dostojart- stvenik, ki je obiskal SZ po letu. 1945. T. O. Berlinski lVeste, včasih prisluhnem na stopnjice in si živo predstavljam, kako bo zdajle pri- šel, nekoliko utrujen in smehljajoč, od- prl kuhinjo in zaklical — mama, vidiš pa sem le spet prišel!« Osamljene duše so navadno čudaške — Röckova mama ni med tistimi, ker j se ne čuti osamljene. Vse v njenem sta- j novanju je tako, kot da je sin komaj 1 včeraj odšel. Njegov dnevnik na mizi, peresnica v predalu, knjige na polici, zloženo perilo in obleka v omari. Zato je tako živ spomin na Bibo, ki daje ma- teri življenjsko moč. »Glejte, kaj sem našla včeraj« —mati mi je pokazala orumenelo polo papirja, na kateri si je Biba sestavil govor ob priliki nameravane ukinitve Šoštanj ske- ga športnega kluba. Datum ni na njej, mati pa meni, da je govor verjetno iz leta 1932, ko je bil Biba še gimnazijec. Takole je govoril zbranim šoštanjskim športnikom: Dragi tovariši zborovalci! Predsednik vas je že seznanil, zakaj se vrši današnji izredni občni zbor S. K. Šoštanj. Jaz bi pripomnil le naslednje: nekateri ljudje mislijo, da je naš športni klub s tem, da je izgubil igrišče, obsojen na smrt. To se je zgodilo lik pred Í5-Ielnira jubilejem obstoja društva, ko bi se moral klub pomerili z najmočnejšo enajstorico y Sloveniji. Žalosten je ta dogodek, toda nam jasno kaže, da hoče gospod Woschnagg reševati socialno vprašanje tudi v okviru našega športnega kluba. Vzroki odvzema igrišča so baje lile: da noben član S. K. Šoštanj ni šel za časa štrajka WoschnafTgovih delavcev v tovarno na delo; da so šoštanjski študentje pomagali slavkajoiijim delavcem straziti; (torej, pomoč, ki so jo dali ubogi študentje za kruh se borečim delavcem bode gospoda Woschnagga v oči!) Kot tretji vzrok se navaja, da gospod W. pač ne more podpirati društva, v katerem so ljudje, ki so pred par dnevi liričali »dol z Woschnaggom!« Dejstvo je, da nihče ne more biti prijateljsko razpoložen napram svojemu sovražniku, ki mu ogroža življenje. Nedvomno pa je bilo življenje stavkajočih delavcev ogroženo zaradi prenizkih mezd in so bili obsojeni na počasno umiranje od gladu. I navedenega torej sledi, da je gospod Wosch- nagg podpiral športni klub samo zato, kjer i'e hotel imeti tolpo njemu slepo udanih ljudi, i bi se zanj tudi prodali, in da je, odtegnil društvu svojo pomoč samo zato, ker se to ni zgodilo. Mnenja sem, da naš odbor ni zadel ravno tombole, ko je hotel tega »dobrotnika«, katerega vodijo samo osebni interesi, imenovati častnim članom. Sportniki, presodite! Tovariši z zelenega polja! Našega igrišča ni več. Prostor, ki je nil prič^i toliko lepih zmag, prostor, ki smo ga močili z naišm znojem, bo zdaj rodil travo sebičnežu, ki je veljal za na- šega dobrotnika. Zaman smo se veselili 15- let- nega jubileja — ne bomo ga proslavljali na tem polju, ki je bilo naš drugi dom. Toda dragi dečki, nikar ne obupajmo. Izeuba nas je za- dela v živo, toda udarec nikakor ni — kakor so želeli — smrten. Preboleli ga bomo. Poiskali si bomo drugo igrišče, se s tem maščevali in dokazali, da znamo živeti in delali tudi sami, broz takih »dobrotnikov«, .^e bomo igrali, iz- gubljali in dobivali. Živel S. K. Šoštanj!« Tiho sem odložua orumenelo f>o1o pa- pirja, kjer je Bibina roka z drobnimi črkami napisala te pomembne besede. V duhu sem videla mladega revolucio- narja, ki si je v mestu nemškutarjev in mogočnega kapitalista upal izreči tako odločne besede. In videla sem, kako so mu šoštanjski športniki ploskali in ga na rami odnesli z zborovanja. Po končani vojni v Španiji so v Šo- štanju organizirali literarni večer, ka- terega so se udeležili tudi Miško Kra- njec in še trije študentje iz Ljubljane. Po končanem programu je Biba Rock vstal in zakričal: »Zdaj pojdimo v po- vorki skozi nemškutarski Šoštanj!« Kot na povelje so se vsi v dvorani vzdignili in šli na cesto s pesmijo »Dol z njimi, dol z njimi, nočemo jih več«. (Biba je šel na čelu sprevoda in nesel »štupa ramo« malega dečka, današnjega župa- na šoštanjske občine. Staneta Ravljena). Sprevodu na cesti se je pridružila vsa napredna šoštanjska inteligenca. V DOMAČIJI MARIJE STROPNIK- KA VRELE Röckova mama me je povabila na kratek popoldanski sprehod proti Pes- jem in tako sem se znašla v Lokovici št. 145, v hiši pokojnega Alojza Strop- nika, v kateri se je leta 1925 vršila prva partijska konferenca. Od štiričlanske družine je vojno preživela edino žena in mati Marija Stropnik. Sama gospo- dari in gara na svojem posestvu, toda zgleda, da ji delo in preživeti težki časi niso vzeli vedrine življenja. »Joj, kako sem zadovoljna v tej novi Jugoslaviji in kako dober je tudi krompirček v svobodni domovini«. Tako je začela z uvodom, prej ko je pričela obujati spo- mine na preživele dneve borbe. Mož Alojz Stropnik je bil zidar in je delal v velenjskem rudniku. Že leta 1920 je bil organiziran. Člani celice v Pesjem so bili: Berložnik Rudolf, Lekš Jože, Poiane Jože, Kališnik Polde, Ulej Tone in Stropnik Alojz. Kandidata pa sta bila Tone Mravljak in Ivan Viher. »Skraja nisem nič vedela — pripove- duje mati Kavrela — kam je moj mož zahajal po šihtu in s kom se je družil. Večkrat je izginil od doma in tudi po- noči ga dostikrat ni bilo pozno domov. Ko pa sva neke jeseni leta 1922 šla na sprehod proti Ravnam, je potegnil iz žepa — rdečo legitimacijo. Odslej mi je zaupal vse in me pritegnil v delo. Za- čela sem se živo zanimati za politiko in z užitkom prebirala tudi tovrstno lite- raturo. Na »Rdeči prapor« sem čakala kot žejna žival. Sliko Roze Luxenburg sem imela spravljeno kot svetinjo. Mož je bil v tistih časih za čuda umirjen. Videla sem ga samo delati, ni- koli ni roban tu, preklinjal ali pijance- Stev. 16, 17 — 29. aprila 1959 — CELJSKI TEDNIK POZDRAV CANKARJEVI CETI! Vaš bojcje naš boji milan apin: Na hribčizu nad Grajsko vasjo je bila 17. aprila 1938. leta v Smiglovi zidanici prva konferenca Komunistične stranke Slovenije. Poleg zgodovin- sko važnih sklepov, ki so jih delegati takrat sprejeli z ozirom na bližajočo se nevarnost druge svetovne vojne, so poslali s te konference tudi pozdravno resolucijo slovenskim komunistom-bojevnikom Cankarjeve čete, ki so se bo- rili na republikanski strani v Spaniii. Delegati, zbrani na prvi konferenci KSS, pošiljajo Vam, junaškim in plemenitim predstavnikom slovenskega naroda na španski fronti svobode, goreč bratski po- zdrav! Bolj kakor kdaj koli zna danes de- lavski razred Slovenije in ves slovenski narod ceniti Vašo veliko borbo in Vaše dragocene žrtve v boju za mir, svobodo, kruh in lepšo bodočnost človeštva. Klju- kasti križ je na Karavankah! Sovražnik miru, svobode narodov in delovnega ljud- stva, fašizem, je vklenil Slovenijo od vseh strani v svoje klešče. Nikdar ni bila ne- varnost za slovenski narod tako velika in tako blizu. V zavesti svoje odgovornosti pred svojim narodom smo se komunisti zbrali na tej konferenci, da bi sklepali, kaj naj storimo, da bi čim bolj pomagali v splošnem obrambnem prizadevanju sloven- skega naroda. V tej obrambni borbi je Vaš delež velik in časten. V strelskih jarkih Iberskega pol- otoka se borite proti istemu sovražniku, ki je vzdolž vse meje naperil topove proti slo- venskemu narodu. Vaš boj je naš boj! Va- ša fronta je podaljšana do Karavank! Vaši uspehi so uspehi vsega slovenskega naro- da. Držite visoko prapor, na katerem je za- pisano ime Ivana Cankarja, velikega de- lavskega bojevnika in voditelja. Ko ste za- pisali na svoj prapor ime Ivana Cankarja, ste prevzeli veliko, toda častno odgovor- nost. Obljubili ste nadaljevati veliko delo od Kalandra, Pavla Sterca, Matije Gubca do junakov, ki so padli v boju proti vele- srbskemu fašizmu. Bratje! Pred skupnim sovražnikom bra- nimo skupne meje! Ne dajmo prodreti so- vraga! Naj živi zmagoviti boj španske ljudske republike! Naj živi obrambni boj slovenskega naroda! Naš pozdrav junaškim in slavnim bojevnikom republikanske ar- made! I. konferenca KSS v aprilu 1938. Prvi prvomajski kresovi leta 1935 Ni sicer znano, če so leta 1935 obstajale samostojne organizacije komunistične mladine. Dognano pa je, da so takrat partijske organi- zacije polagale veliko pozornost pritegovanju mladine v revolucio- narne akcije. V partijskih celicah so bili člani zadolženi za stike in vzgojo mladine. Ta mladina je ta- krat delovala v Sokolu in tudi kle- rikalnih organizacijah. Tesno pove- zana s komunisti je mladina do- stikrat nosila breme raznih akcij. Tako je leta 1935 ob veliki stavki v šoštanjski usnjarni mladina ime- la stražo in skrbela za hrano stav- kajočim. Zanimivo je vsekakor, da so le- ta 1935 prvič zagoreli ob prazniku dela — l.maju — kresovi, ki jih je pripravila in zažgala mladina. Tudi rdeče delavske zastave, ki so v nekaterih industrijskih krajih (Šo- štanj) bile ob takih prilikah razo- bešene, so bile delo mladih komu- nističnih mladincev. Spomini revolucionarja - Celjana Bilo je na pustni torek, 6. februarja 1940. Kljub vojni vihri, ki je že zajela Evropo in pretila vsak čas potegniti v svoj vrtinec tudi Jugoslavijo, kljub intenzivnemu par- tijskemu delu, ki so ga narekovale te raz- mere, posebej pa še politični položaj Jugo- slavije pod vlado C vet kovica in Mačka, smo se celjski komunisti zbrali zvečer te- ga dne na zabavi v celjskem Narodnem domu. Ob takih priložnostih smo se najla- že sešli ne da bi zbujali posebno pozor- nost. Tu so bili: Dušan Kraigher, Slavko Slander, Franjo Vrunč, Miloš Zidanšek, Peter Stante in še nekateri. Po opravlje- nih pomenkih smo obsedeli še vsak pri svojih znancih. Ker sem se čutil nekoliko bolnega, sem se kmalu po polnoči poslovil in se odpravil domov. Toda komaj sem dobro zaspal, me je zbudilo močno trkanje na vrata... »Kdo je?«: »Policija! Odprite!« Bil sem nekoliko vajen takih obiskov in sem si mislil, zopet hišna preiskava, nato preiskovalni zapor itd. Sprva sem pomis- lil na beg. Toda moja mansarda je bila nekako v višini drugega nadstropja. Ce bi tvegal, bi lahko skozi okno, ki je bilo obrnjeno na dvorišče, skočil na streho dr- varnice in potem — če si ne bi polomil nog — skočil še na dvorišče. Tam pa bi moral zopet preplezati precej visok zid, da bi prišel na ulico. Ko sem odprl, sta stala pred vrati dva policaja in znan celjski agent. Povabil sem jih v sobo, toda začuda, ostali so kar zunaj. Agent mi je samo izročil kos pa- pirja, na katerem je pisalo, da mi je na podlagi § 12a Zakona o zaščiti države od- rejeno prisilno bivanje v Bileči... Tako torej. Vprašal sem agenta, kdaj moram oditi v novo bivališče. Odgovor, ki sem ga se- veda pričakoval, je bil: takoj! Ponovno sem pomislil na skok skozi ok- no. Toda sedaj je bilo to še manj mogoče. Razen tega pa sem se takoj spomnil, da nisem edini, ki ga hočejo odgnati. Vsi mo- ji tovariši, ki jim gotovo preti ista usoda, so verjetno še na zabavi. Treba jih je na- glo obvestiti! Nalašč sem začel glasno protestirati in zahteval, da zbudimo gospodinjo, da ji iz- ročim svoje stvari. Toda bila je že budna, ' a si doslej ni upala blizu. Z njo vred pa se je prikazala tudi dijakinja Stokova iz Petrovč, ki je tedaj začasno prenočevala v njenem stanovanju. Bila je naša simpati- zerka in je poznala večino mojih tovari- šev. Njej sem izročil v varstvo svojo skromno imovino in ko sem se od nje po- slavljal, sem ji šepnil, kaj mora storiti. Ko so me nato odpeljali v celjske zapo- re in od tam na vlak in sem tam našel sa- mo Korena iz Šoštanja in Vipotnikovo iz Zabukovce. mi je odleglo, ker sem vedel, da se je tovarišici S tokovi posrečilo obve- stiti ostale, da so lahko pravočasno izgi- nili. To so dokazovali tudi obrazi agentov. Bil sem zadovoljen, obenem pa sem, seve- da, sVojim tovarišem, ki so ostali na svo- bodi, čeprav so morali živeti odslej v ile- gali, tudi zavidal... Policiji se je mudilo. Takoj so nas odpe- ljali v Ljubljano, kjer se nam je pridru- žila večja skupina iz Ljubljane, Gorenjske, Notranjske in Dolenjske — in še isti dan naprej preko Sarajeva (kjer smo čez noč spoznali še sarajevske zapore) — v Bileče. Ko smo se čez dva dni pricijazili v Bi- leče, nas je najprej sprejel sreski načelnik — razmeroma mlad gizdalin, režimec, ki nam je sprva zelo samozavestno govoril o hišnem redu. Naš takojšen odgovor, da ne priznavamo nobenega hišnega reda, ampak se uklanjamo le grobi nezakoniti sili, ga je zmedel. Zmignil je z rameni, češ jaz vas nisem interniral in mene se to ne tiče — ter izginil v svojo sobo. Sneli so nam veriga in nas v novem spremstvu štirih ali petih žandarjev z na- sajenimi bajoneti odgnali v taborišče — v obzidan velik kasarniški prostor z več kasarniškimi zgradbami. V eni od teh so nas nastanili. Tam pa je bilo že precej to- varišev iz Srbije, Bosne, Crne gore in Ma- kedonije, ki so prispeli že prej. Med njimi sem našel mnogo starih znancev iz robije v Mitrovici. Tu sta bila tudi Mosa Pijade in Ivan Milutinovic in še polno drugih. A to smo dognali šele pozneje, ker so nas takoj strogo oddvojili. Slovenci smo dobili svojo sobo in še tri tovarišice (Pepea Kardeljeva, Angela Dov- čeva in Anica Vipotnikova) svojo. Sicer pa so imeli svojo sobo še Makedonci, eno pa Srbi. Bosanci in Crnogorci skupaj. Pre- hod iz sobe v sobo je bil prepovedan in tudi pičlo odmerjen dnevni sprehod se je odvijal ločeno za vsako sobo posebej. Po- leg tega — in to je bilo najhujše — je v vsaki sobi noč in dan stal žandar z ba- jonetom na puški, tako da se nismo mogli niti svobodno pogovarjati med sabo. Žan- dar v sobi. žandar na hodniku, žandar pred straniščem, žahdarji pred stavbo in okoli stavbe — kamor si se ozrl, si zagledal ta simbol in edini steber vladajočega režima. Ti žandarji pa so bili še posebno grobi in surovi. Skoraj vsi so imeli mrke obra- ze, kakor bi bili posebej izbrani za to, kar so tudi bili. Vse to in pa še slaba hrana, stroga cen- zura pisem, prepoved obiskov itd., je se- veda še stopnjevala našo nevoljo. To ni bila več internacija ampak najhujši zapor! No, kar nas'je bilo »starih robijašev«, smo vedeli, da to ne bo trajalo dolgo. Tak- le režim se da hitro zlomiti. Toda za to je potrebna pomoč javnosti in torej čas. A ta čas je prišel zelo hitro. Partija je dosegla, da je ljudstvo kar najhitreje iz- vedelo za ta najnovejši fašistični akt in tudi reagiralo. Naslednja skupina Slovencev, ki je pri- šla dva dni za nami v Bileče, je že pripo- vedovala o množičnih demonstracijah v Zalogu in Trbovljah. V Ljubljani si niso več upali voziti in- ternirancev na ljubljansko postajo, ampak so jih vozili s policijskimi avtomobilom v Zalog. Tu pa jih je pričakala množica de- monstrantov, ki je glasno protestirala pro- ti najnovejšemu nasilju bana Natlačena in »demokratske« vlade. V Trbovljah je bilo še huje in so morali eno skupino celo iz- pustiti domov. Toda Bileče je bilo daleč — niso ga iz- brali zaman — in cenzura stroga. Kako naj prodro v javnost vesti o vsakdanjih šikanah in incidentih, za katere je skrbel predvsem zagrizeni in surovi žandarme- rijski poročnik Terzič? Kako naj javnost pravočasno izve za mučenje in pretepanje Mose Pijade in Ivana Milutinoviča (Mo- si so žandarji zlomili tri rebra), kar se je zgodilo že prve dni po našem prihodu. A tudi za to se je našla pot. Tudi v Bi- lečah je bilo mnogo naprednih in borbe- nih prebivalcev, tudi tu je bila doma na- predna mladina, tudi tu je bila navzoča Partija! Prvi spopad je bil razmeroma kratek. Nekaj protestnih gladovnih stavk, nekaj demonstracij in protestov ob sistematič- nem rušenju hišnega reda — vse to je sreskega načelnika in njegove žandarje spravilo hitro ob glavo. Kakor smo izve- deli, je stalno brnel telefon med Bilečami in Beogradom. Od tam pa so prihajala le dvomljiva in nasprotujoča si navodila, kar je bila posledica čedalje hujšega pritiska javnosti in svojcev ter neštetih protestnih not in pritožb na vsa mogoča ministrstva in osebe, ki so jih pošiljali naši napredni advokati in pravniki ter razna društva in ustanove. Temu se je pridružilo še Karde- ljevo odprto pismo Mačku, ki je temeljito razkrinkalo tega prikritega, a toliko bolj zakrknjenega reakcionar ja. Partija je de- lala s polno paro! MILAN API H BUečanka Sredi pušk in bajonetov, sredi mrkih straž, se pomika naša četa. v hercegovski kras. Cuje se odmev korakov po kamenju hercegovskem. Hejaho, hejaho . . . Daleč zdaj si domovina, nas izgnali so, ko da krivi smo zločina, ker te ljubimo. Cuje se . . . Vzeli materi so sina, ženi so moža, lačna je doma družina, dosti je gorja. Cuje se . . . le v Sibirijo gonili brate so nekdaj — pa je prišel konec sili, kje tiran si zdaj? Cuje se ... Ko brez pušk in bajonetov prosta nam bo pot, stopala bo naša četa svobodi nasprot! Cuje se ... Šaleških revolucionarjev val. Ob neki priliki mi je dejal, da ko- munista sï>oznamo po vzornem vedenju. Tako mi je predstavu lik komtmista. Kaj razumljivo, da me je za svoje ideje kmalu pridobil. Kako težko je bilo sa- mo šepetati o tem, česar je bilo srce prepolno. In takrat mi je priš.lo na mi- sel, kako srečni bomo ljudje, kadar bo- mo smeli na glas govoriti. Se danes se spominjam. Korena — Šolnovega Rudija — »Renka«, ko mi je dejal: »Pomisli, Kavrela, kako krasno bo takrat, ko bo- mo lahko sredi ceste zaklicali — danes je partijski sestanek, pridite! Od leta 1922 naprej so se shajali v *aši hiši velenjski komunisti. Spomi- njam se, da je bila leta 1925 v naši hiái partijska konierenca in da so že govo- rili o raznih akcijah. Do tega časa so se Pri nas shajali le domači komunisti. Toda leta 1930 se spominjam, da je pri- jel Jože Poiane, ki je po Berložniku vodil celico v Pasjem, k mojemu možu ^^ ga vprašal, če bi sprejel na hrano in stanovanje nekega človeka, ki je v sti- •^i. Seveda je mož takoj privolil. To je bilo v začetku leta. Toda napovedanega človeka ni bilo ne januarja in ne fe- bruarja. V začetJku marca — bil je rav- no pust — pa okrog polnoči zakliče Po- lane pod našim oknom: »Lojz, vstani, 3 tovariše sem ti pripeljal«. Mož je ta- l^oj vstal, jaz pa nisem smela prej pri- dati svetilke, dokler nisem okna zave- eila. Vstopili so trije lepi mladi možje ^ mi močno stisnili roko. Bil je France *^opčič in še dva druga, ki se jih po imenu ne spominjam več. Trojica je ^tala pri nas od 4. do 17. marea. Pre- Wvali BO v gornji sobi. Klopčič je s 'ovarišem 17. marca odšel in je tako eden ostal pri nas. Toda še tisto •oč so prišli drugi — büo^iih je pet To so bili člani Biroja CK KPJ: Mladen Antic, organizacijski sekretar Viktor Kolesa, 2ika Pecarski, Stanisavljević- Krka ter neki Novic. V spomin na oddaljene, težke, borbene dneve je v zahvalo in priznanje Mariji Stropnik član CK KPJ France Klopčič napisal ob lanskem obisku tole izjavo: »v dobi šestojanuarske diktature in gonje proti komunistom, v najtežji ilegalnosti Partije ■smo našli pri komunistih družine Stropnik za- ne.sljivo skrivališče, tovariško pomoč ter aktiv- no sodelovanje. To zavetišče smo uporabili, ko se Biro Centralnega komiteja Komunistične par- tije ni mogel več zadržati v Ljubljani, kjer je imel svoj sedež od jeseni leta 1929. Rezervni sedež Biroja ck KP je bil v Velenju priprav- ljen že nekaj mesecev prej preko partijske organizacije v Pesjem.« Maja leta 1930 ni bilo nikogar več pri nas — tovariši so odšli vsak po svo- jih dolžnostih. Toda konee maja so se v naši hiši že oglasili dedektivi iz Ljub- ljane. Od vseh tovarišev, ki so bUi pri nas, so imeli slike. Takrat so moža uklenjenega odpeljali v ljubljanske za- pore. Z njim so odgnali tudi Polanea iz rudniškega naselja. Ko je bil mož zaprt, sem preživljala težke čase, zaslužka ni büo, nedorasla otroka, Slavka in Karlek sta stradala kruha. Nikoli ne bom pozabila, ko mi je nekoč 7-letna Slavka dejala: »Mama, zakaj nama s Karlekom režeš tako tan- ke koščke kruha, pa praviš, da se ata bori za boljši kos kruha! Drugi otroci nosijo v šolo tako debele kose kruha, pa se njihovi očetje ne borijo 2ia »boljši kos«. Oči so se mi napolnile s solzami in hudo mi je bilo, ko otroku še nisem mogla pojasniti, zakaj je lačen. S tolaž- bo, ko boš velika, boš imela večji in boljši kos kruha, pa se otrok seveda ni zadovoljil. Toda oba otroka sta kmalu Mama Angelca Rock (levo) in Marija Stropnik (desno) razumela, zakaj se moramo boriti in za- kaj moramo prenašati tudi pomanjka- nje, saj sta se še kot mladinca vključila v to skupno borbo. Kaj vse mati ne stori za lačnega otroka! Ko je že vsega zmanjkalo pri hiši — mož pa je bU še vedno zaprt — sem uklonila svoj ponos in se znašla na občini, da bi mi pomagali s kakšno pod- poro za lačne otroke. Ne vem, ali je imel župan Anton Novak le slučajno na mizi kladivo, ali paje bilo to njegovo stalno orožje. Ko sem izrekla željo za podporo, je zahrulil nad mano, da za komuniste ne da niti toliko, kot je črnega za nohtom ter me s kladivom z močjo udaril po čelu, da se mi je stem- nilo. Prišla sem k lačnima otrokoma z dvojno rano — ona druga, v srcu, je bila bolj boleča ... Od leta 1930 naprej so büe v naši hiši neprestane preiskave. Imeli smo pod podom ogromno literature, ki je po ilegalni poti prihajala sem iz Kotel na Koroškem. Umaknili smo jo pravočasno. Ko se je mož vrnil iz zapora, ni več dobil dela na rudniku in je tako bil priložnostni delavec-zidar, da smo se tako za silo skromno preživljali. Leta 1943 so ga šoštanjski hitlerjanci ustre- lili. Karlek je bil sekretar SKOJ in je svoje mlado življenje končal v tabo- rišču Mauthaiosen leta 1941. Tragično je preminUa tudi hčerka Slavka. Tako sem ostala sama in se s partizani borila do osvoboditve.« S ponosom mi je pokazala vrsto odli- kovanj — dve medalji za hrabrost, Or- den zasluge za narod in še nekatere. V bolečih spominih se je vedra ženica v solzah nasmehnila: »Hudo je bilo, mnogo smo pretrpeli, mnogo žrtvovali, toda za ljubo svobodo nam ne sme biti žal trpljenja in žrtev!« Občudovanja vredna izjava močne matere, močne slovenske žene. V. S. Režim ni pričakoval takega pritiska in je začel popuščati. Toda samo toliko, koli- kor je moral. Dosegli smo, da so žandarji izginili iz sob in izvojevan smo tudi svo- boden prehod iz sobe v sobo ter skupen in daljši dnevni sprehod. Tudi cenzura je popustila in lahko smo dobivali obiske in si kupovali dodatno hrano itd. Tudi zloglasni in osovraženi Terzič jr moral oditi. Premestili so ga v Nikšič. T& nam je še posebej dvignilo ugled pri žan- darjih, ki niso mogli doumeti, kako smo mogli mi, internirana, doseči premestitev njihovega komandanta! Začeli so tudi počasi izpuščati tovariše. Vsak teden je odšla kaka manjša skupina domov. Vendar se je taborišče obdržalo še do konca oktobra, ko nas je odšlo zadnjih dvajset. Ves ta čas pa se je naš boj seveda na- daljeval. To je bil sedaj boj za že pridob- ljene pravice, ki bi nam jih bili odvzeli (kar so tudi večkrat poizkušali), kakor hi- tro bi le malo popustili in čim bi se jav- nost prenehala zavzemati za nas. V takih razmerah smo seveda takoj or- ganizirali sistematično šolo — študij mar- ksizma in leninizma ter aktualnih partij- skih materialov, katere smo dobivali redno, preko bileške organizacije. Prejemali smo redno pisma CK in še posebej tovariša Kardelja, z navodili glede naših akcij pa z analizami položaja na terenu in v svetu, da smo bili v vsem na tekočem. Tako smo se učili in izpopolnjevali in se pripravljati za nadaljnje revolucionarno delo, ko bomo zopet zunaj. BOGDAN SALEJ: Starec s svetinj ico Pljunil je na cesto, pogledal na- okoli, prijel dežnik in odšel dalje. Gledal je naprej, nato stisnil gla- vo med ramena in hitreje stopil. Ljudje so ga začudeno ogledovali, nič jim ni bil po volji. Hodil je med njimi, ki so bili lepo oblečeni, sta- rec v starih, rjavih hlačah, ki so raztrgane visele iz umazanih škor- njev; na zadnjici so bile zakrpane z velikim zaplatami čisto drugega blaga. Na glavi je nosil klobuk z najrazličnejšimi značkami, ki se že davno niso več svetile. Izpod klo- buka so štrleli rjavkasti lasje, tu pa tam kak pramen sivih las. Okoli vratu je nosil obešeno svetinjico iz srebra in bila je tudi očiščena, saj se je lepo svetila. Samo svetinjica je bila tisto, ki je povzročalo, da so ljudje strmeli vanj. Na zagore- lem, neobritem obrazu je bila vidna brazgotina. Videti je bilo, da je le malo skrbel zase. Crn površnik s potemnelimi medeninastimi gumbi je bil oguljen. Dežnik je bil tak kot vsi dežniki revnih ljudi. Velik, da bi podenj spravil celo družino, z močno palico in z nepogrešljivimi luknjami na »strehi«. Ljudi, ki so vse preveč radoved- ni, je pojava starca z dežnikom za- nimala, čeprav se starec ni zanimal zanje. Hodil je svojo pot z glavo med rameni, včasih je pogledal na levo ali na desno, pa potem skoraj zaničljivo pljunil na tlak pred sabo. Sam ni vedel, kam gre. Prišel je do parka, tam sedel na klop, stisnil glavo še bolj med ramena, zatisnil oči in začel premišljevati. Ljudi je bodla v oči njegova oble- ka, sploh njegova pojava. Odmikali so se od njega z zaničljivim zmr- dovanjem, otrokom pa so govorili, da je to tisti divji, hudi mož, ki jih bo vzel, če ne bodo pridni. On se za to ni zmenil; mirno je pre- mišljeval. Majhen otrok, ki je priracal tam mimo, ga je začudeno opazoval z malimi, svetlimi očmi. Starec se mu je nasmehnil, otrok pa je v svo- jem veselju začel plesati in govoriti samo sebi razumljive besede. Nena- doma je padel, obrazek se mu je razpotegnil v jok. Starec je otroka hitro pobral. Neha! je jokati, obri^ sal si je solze in spet veselo pogle- dal starca. Takrat je od nekod pri- tekla otrokova mati, mlada ženska, lepo oblečena, z rdečilom na ustni- cah. Najprej je pobožala otroka, nato pa zaničljivo rekla starcu: »Vi, vi, starec, pustite tuje otro- ke pri miru! Mislite, da morajo tudi oni postati taki kot vi, vi, starec!?« Potem je prijela otročička za roko in hitro odšla. On je gledal za njima brez be- sed, tako kot so tega navajeni lju- dje, ki jim je prezreti krivico ne- kaj čisto vsakdanjega. — Glavo je spet stisnil med ramena, iz oči pa mu je pritekla ena sama solza, ki je povedala več kot sto besed. ^ Odšel je. Med potjo je mrmral med zobmi neko staro vojaško pesem, ki je^ zvenela žalostno in veselo obenem.^ Včasih je pogledal naprej in plju- nil. Stanoval je v predmestju, ki že skoraj ni bilo več predmestje. Nje- gov dom je bil star cirkuški voz. Varoval ga je majhen psiček, ki je veliko lajal. Voz je ravno tako kot starec na vseh koncih kazal svojo starost. Stal je na trhlih tramih. Pobarvan je bil nekje z rjavo bar- vo, na drugih koncih pa je bil pre- lepljen s kričečimi plakati, ki so vsaj malo skrivali razpoke v ste- nah. Starec ga je imel rad, voz je bil del njegovega življenja. V vozu je bilo vse razmetano, vendar prijetno. Pred njegovim domom je srečal skupino otrok; igrali so se. S stra- hom so se mu umaknili, potem pa je za njim priletel kamen. Otroci so kričali: »Pasja svetinjica! Pasja svetinji- ca! Kaj boš, sirota!? Norec! Pasja svetinjica!!!« Se so metali kamenje za njim in še so vpili. On je spet molčal, ni se niti poskušal braniti. Samo trudoma se je ozrl nazaj, po- gledal z očitkom otroke — kakor ujeti so obstali in so nehali kričati. Po licu sta m,u spolzeli dve solzi, veliki in svetli, tako da so bili otro- ci še bolj začudeni. Obrnil se je in odšel dalje k svojemu vozu. Ni več pljuval in se ni več menil za otro- ke, ki so se spet začeli igrati. Vstopil je v voz — s solzami v očeh, ves star in ubog, z zakrpani- mi hlačami in s preluknjanim dež- nikom in s srebrno svetinjico, ki jo je v vozu snel, poljubil in si jo spet del okrog vratu. Pogledal je skozi okno in ni videl in slišal ni- česar drugega kot ljudi, ki so kri- čali »pasja svetinjica!« in ki so metali kamenje vanj. Niti rož na poljii ni videl, niti sonca, otrok s smejočimi očmi, samo ljudi, ki so kričali, je slišal — in njegova sve- tinjica mu je ležala na prsih ... mladim sodelav- cem. ni namenjena samo mladini. temveč vsem križanke in branja za naše naj- mlajše objavljamo na tej strani sestavke cla- a celjski gimnaziji. ti samo zanimivi zaradi tematike, gledajo mladi ljudje na ííwn seveda tudi zato. EMIL SPEC: Dogodek T pekarDi »Pomislite, gospa,« je vpila pro- dajalka in se poleg kremžila kot gledališka igralka. »Celo dopoldne se je sprehajal po pekarni, celo dopoldne! Nazadnje je ukradel, po- glejte, zemljo, pravo zemljo!« Neka njena prijateljica se je pre- rinila v ospredje. »Zemljo je ukra- del? Smrkavec! — Zemljo? Zemlja je last pekarne — pekarna .je last skupnosti. Skupnost je okradel, smrkavec!« Zemljo je prodajalka še vedno kazala radovednim kupcem. »Kakšna ugotovitev?« je posmeh- ljivo pridal cestar, ki je pravkar vstopil. Prodajalka pa je nadalje- vala: »Poslušaj, prijateljica! Zemlja je bila iz testa, testo pa ne raste po grmovju. In, zemlja je bila vredna najmanj osem dinarjev. Kaj pa mi- sliš, kdo bo plačal? Pekarna? Ne! Jaz bom plačala! Jaz!« »Dajte no! Nehajte vendar!« se je oglasil cestar. Tista zemlja pa res ne stane mnogo. Saj vam dam jaz tistih osem dinarjev.« »Kaj, da ne stane mnogo? In razbojnik je lahko odnesel še kaj drugega, ne samo zemljo! Vi ga še zagovarjate!? Nič boljši niste od njega, da boste vedeli!« »Res je,« se je oglasila še njena prijateljica. »Povsod krade. Danes sem ga videla pri mesarju. Pred no- som, veste, pred nosom mu je od- nesel kos mesa.« Cestar je spet skušal opravičevati dečka, vendar mu je ženska zabru- sila nazaj: »Bodite tiho, saj ne ve- ste, kako je bilo! In rajši pometaj- te ceste!« — Potem je odšla k vra- tom, se obrnila k prodajalki in re- kla: »Boš šla danes v kino? Ti ku- pim vstopnico?« »Da! Denar ti bom dala pozneje. Šestdeset dinarjev. Spredaj med berači ne bom sedela!« Ženska je odšla. »Joj, joj,« je stokala stara žen- ska, ki je radovedno poslušala. Po- znalo se ji je, da je precej pobož- na. »Današnja mladina je vsa po- kvarjena, saj sploh ne ve, kaj je greh. Kaj bo z nami? Bog nas je zapustil. V poboljševalnico mora!« je sklenila in takoj ji je odleglo. Kupci so pritrjevali »Glejte, kako sameva v kotu, hi- navec!« V najbolj temnem kotu pe- karne se je stiskal k steni majhen deček. Gledal je plaho kot zasledo- vana žival, ki se ne sme in ne sme skriti pred sovražniki. Oblečen je bil v staro, preveliko obleko, ki je kar v cunjah visela z njega. Videlo se je, da nima najboljše preteklosti. Jokal ni, le tu in tam se je zvil v dve gubi in se krčevito stresel od strahu, če je postalo v pekarni preglasno. Prodajalka je stopila k njemu in ga udarila po licu. »Gospa, gospa, prosim .. .« je za- ječal. »Molči, baraba! Prosiš za zem- ljo? Na jo!« Dečku je priletela v obraz trda pekovska žemlja. »Le čakaj, ko pride upravnik! Ta ti bo že pokazal!« Tedaj je vstopil skozi stranska vrata mož srednjih let. »Kaj pa imate, da je tak direndaj?« »Gospod direktor,« se je priliz- nila prodajalka, »ta mali smrkavec dela nemir. Dajte mu jih nekaj okoli ušes!« »Ta, ki tako prestrašeno gleda?« »Da, gospod direktor, kradel je v naši pekarni žemlje.« »Samo eno žemljo sem vzel, go- spod,« je planil vmes deček. »Go- spa laže.« »Ne segaj v pogovor starejših!« se je zadrta prodajalka, »počakaj, da jaz končam!« »Odstranite se,« je rekel direktor prodajalki, dečku pa je pomignil, naj stopi bliže. Bil je plah, boječ, toda ubogal je; gospod je bil pri- jazen. »Gospod, gospa je hudobna,« je rekel deček. »Si res kradel žemlje?« ga je vprašal. »Samo eno sem vzel, gospod,« je odgovoril deček in se trudil, ал ne bi jokal. »Pa ne veš, da se krasti ne sme?« »Vem, gospod, pa saj še nisem nikoli kradel.« »Zakaj si pa potem vzel pri nas žemljo?« »Lačen sem bil, gospod.« »Kaj nisi jedel doma?« »Nimam doma, gospod,« dečku je šlo na jok. »Kaj nimaš staršev?« »Mamica mi je umrla, očka рл je kmalu potem postal živčen in je začel piti.« Cez dečkov obraz st* stekli dve solzi. Pekarnar ga je to- lažil. »Nikar ne joči! — Pa saj si pri njem doma?« »Ne, gospod, očka me je nagnal. »Sedaj si že dovolj star, je rekel, pa si sam služi kruh! Ko sem bU jaz toliko star, sem mislil na 'ženi- tev in ne na igranje — je rekel. Ljudje pravijo, da je nor. Ne vem, če je res, toda iti sem moral. Vidi- te, gospod, pa sem mislil.. . Izbruhnil je v jok. Mož je dolgo gledal skozi okne. Zamislil se je. — Tudi jaz sem bit sirota, brez staršev, brez doma, pri- jateljev — pa sem vendar uspel. — V zdramil ga je deček: »Gospod, ali lahko grem? Saj ne bom nikoli več . . .« »Počakaj, fant! Nič se ne boj! Ničesar ti ne bom storil.« »Ste res tako dobri, gospod?« — Hvaležno je pogledal direktorja. Tako prijazen ni bil še nihče z njim, razen mamice. Uboga mamica! Ka- ko lepo bi bilo, če bi še živela. »Kje si pa potem doma?« ga je vznemirjeno vprašal direktor. »Pri stricu, ampak on je še bolj hudoben kot oče. Pri njem same spim. Včasih mi da skorjo kruha, potem pa me nažene. — Mi še niti sami nimamo, reče, pa bi drugim dajali! Ce bi imeli, bi ti že dali, tako pa... Potem se zareži, da me je strah. Vsi smo reveži, reče. Po- tem me brcne, da zletim čez prag. Pa misli, da je svetnik.« »Kje pa stanuje tisti tvoj stric? Govoril bom z njim!« »Sedma hiša je od Gregorčičeve kmetije.« Potem je direktor pograbil üelik\ hleb kruha in ga potisnil dečku v umazane roke. »Zaupaj!« je rekel, nato pa se je obrnil in odšel skozi zadnja vrata. Dečkove zahvale ni slišal. Direktor je jokal. Deček je z začudenim obrazom, polnim hvaležnosti, odšel iz pekar- ne. Prodajalkinega pogleda, ki ga je spremljal ves čas, še opazil ni. Morda je tudi v tem pogledu bil* malo dobrote, vsaj malo — in ne usmiljenja. VIDO KORAR Praví¡ica Bela sonca nosim v dlaneh. Cvetovi se odpirajo in si ponujajo težke, zrele prašnike. V njihovih srcih trepečejo bela rojstva. Pričakovanje. Bela sonca nosim v dlaneh, bele cvetove zrelih hrepenenj. Stopam nekje po cesti iz jutra v večer, z belimi sonci po cesti časa. Trudni popotniki se nasmihajo, vsak hoče pobožati moje cvetove. Bele cvetove nemirnih rojstev. Bela sonca nosim v dlaneh. In zlati prašniki jablanovih cvetov. Mladinska nagradaa križanka Tudi za naše mlade bralce smo za prvomajske dni pripravili na- gradno križanko. Izžrebani reševal- ci bodo prejeli 5 lepih knjižnih na- grad. Rešitve pošljite na uredništvo ali j.h pa osebno oddajte v nabi- ralnik pred uredništvom najkasneje do 6. maja dopoldne. Na kuverti označite: »Mladinska nagradna kri- žanka«. Ce pošljete več rešitev v eni kuverti, je treba to na omotu navesti. Upoštevali bomo le tiste rešitve, ki so napisane na odrezku križanke iz časopisa, ali pa mora biti k rešitvi priložen tudi odrezek križanke. Izid žrebanja bomo objavili v prihodnji številki 8. maja. 1 2 3 4 5 6 7 !8 1 9 10 jll j m 12 ¡13 14 15 16 Ш 17 1 i ш 18 Ш 19 20 21 ш 22 S 23 Ш 25 ; S 27 28 29 Ш 31 S 32 S 33 Ш 34 S 36 37 Ш 38 i ¡ 3 39 S" 42 43 ш 41 ш 45 46 sr ш 48 49 Ш 50 i m 51 S 52 m 53 ј54 m 55 j i 5ö S 57 58 59 1 1 sr S 61 62 i Ш 63 m 64 i SP 66 1 В 3 67 ш 68 S 69 S 74 7Ü ! sr S 73 S S m 75 Ш 76 s 77 78 S 79 80 81 |ш 82 84 85 ■ 1 1 ш 86 \ш 87 Vedoravno: 1. Slovenski dnevnik, ki se s 1. majem združi v nov časopis »DELO«; 12. Ime predsednika izvršnega sveta LR Make- donije (Naumovski); 16. Zdravilna teko- čina; 17. Določena toč'ka v vojaškem po- gledu; 18. Roman: Sončni ... I; 19. Na- sprotno od: suha; 20. Učenje; 21. Zelo znan kraj na Primorskem; 22. Ponos; 23. Čuvaj čred; 24. Psevdonim padlega sekretarja CK SKOJ; 25. Celovečerni slovenski film; 26. Znan roman Gorkega; 27. Začetnici Mestnega komiteja. 28. 2ensko ime; 30. Psevdonim slovitega brazilskega nogometaša; 31. Kraj pri Zidanem mo.stu; 33. Moško ime; 54. Ime znane zagrebške pevke (Hohnjec); 35. Nasprotno od: ima; 36. Tega si želi vse človeštvo; 38. Oče; 39. Ločila; 40. Drobi drva, pripravlja jih; 41. Sosed; 43. Pred- log: 45. Indonezijski otok; 47. Poseben način dela; 48. Začetnici našega najviš- jega oblastnega organa; 50. Merilo — dvojina; 51. Znana znamka ruskih to- vornjakov — dvojina; 52. Kratica za: opomba; 53. Danes, srbohrvatsko; 55. Pred.stavniki publike; 57. Vsi, srbohr- vatsko; 58. Pokojni predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije. 59. Pokrit; 60. Potem, italijansko; 61. Še več kot, sre- brn; 62. Prebivalec naroda, ki je živel ив naših tleh; 53. Clan ženitbene dru- ščine; 64. Del teniške igre; 65. Borišče; 66. Konec šahovske igre; 67. Začimba; 68. Zračna meja; 69. Predlog; 70. Vzklik bolečine. 71. Vrsta športa; 72. Inštru- ment; 73. Kratica za: pripis (prvi dve črki); 74. Osebni zaimek; 75. Preizkuš- nja; 76. Nasprotno od: pameten. Tudi ne- umen; 77. Vodna riba; 79. Začetnici pro- tiavijonske organizacije; 80. 2ensko ime; 82. Mlečni izdelek; 83. Pojavljate, pred- stavljate se; 85. Deli obraza; 86. Svo- jilni zaimek; 87. Naša država ga gradi. Navpično: 1. Večje mesto v Sloveniji; 2. Izraz žalosti; 3. Del telesa; 4. Psevdonim na- rodnega heroja Petra Stanteta; 5. Ime državnega sekretarja za zunanje zadeve; 6. Clan družine; 7. Veznik; 8. Hunski poglavar; 9. Žensko ime; 10. Kraj pri Opatiji; 11. Začetnici največjega slov. pisatelja (Hlapec Jernej); 12. Deli obra- za; 13. Spis; 14. Vadim; 15. Partizansko ime podpredsednika ZIS, tov. Rankovića; 19. Film, ki smo ga pred kratkim gledali v Celju — prvi del (glav. vlogo je imela Greta Garbo). 21. Ime znanega jugoslo- vanskega nogometaša (Mihajlovič); 22. Zjutraj, rano; 23. Pritok Savinje; 24. Psevdonim podpredsednika Zvezne ljud- ske skupščine (Leskošek); 25. Del mesta Beograda; 26. 1ше državnega sekretari« za delo. 29. Skupina ptic; 50. Pritisk; 51. Pokrajina v Hrvatski, zelo znana iz čas« NOB; 32. Hrvatsko moško ime; 34. Nai otok; 35. Proti volji; 36. Žensko ime; 37. Srbsko moško ime; 40. Drugi del imena znane londonske ulice, kjer ima angleška vlada tudi svoj sedež (DouwUing), fone- tično; 41. Pripravlja testo; 42. Režim, nasprotno od socializma; 44. Denarna enota balkanske države; 46. Športnik; 47. Žensko ime; 48. Dobro rejen, tudi polit; 49. Veznik; 51. Denarna enota evropske države; 53. Tibetanski verski poglavar, ki je pred kratkim zaprosil za politično zatočišče v Indiji; 56. Poziv; 57. Nevidljiv; 58. Sekretar OK ZKS za okraj Celje; 59. Konjska hrana; 61. Za- četnici, takoj po vojni množičnega tek- movanja (za značko); 63. Pije po slamici; 64. Klic na pomoč; 65. Ploskovna mera; 67. Vrsta gozdnega drevja; 68. Dvojica; 69. Jed, posebna poslastica; 71. Del ko- palnice; 72. Gozdno drevo; 73, Del tele- sa, dvojina; 74. Dalmatinsko moško ime; 75. Brezžični prenositelj, posredovalec; 76. Mesto v Srbiji (Jugoslavija B — Madžarska B 1:0); 77. Začetnice znanega celovškega kluba; 78. Glej 68 vodoravno; 79. Protiavionska zaščita, začetnica; 81. Osebni zaimek; 82. Srbski predlog; 83. Narodni odbor; 84. Avtomobilski znak za Filipine. Dragi mladi ljudje! Letošnji 18. april bo brez dvoma ostal v neizbrisnem spo- minu skupini pionirjev, ki jih je v okviru proslav 40-letnice KPJ in SKOJ povabila v Celje Okrajna pionirska komisija pri Zvezi prijateljev mladine. To so bili najboljši učenci in vzorni pionirji osemletnih šol vseh občin našega okraja. Sončno lepo de- ževno soboto so preživeli po programu: obisk v Joštovem mlinu, sprejem in pogostitev pri sekretarju OK ZKS tovarišu Simoniču in ogled nekaterih celjskih znamenitosti. V zgodovinskem Joštovem mlinu so pionirji z veliko dov- zetnostjo in zanosom poslušali prisrčno pripovedovanje Darinke Joštove, ko je mlademu rodu obujala spomine na revolucionarno borbo naših herojev, ki so prav v tem »Rdečem mlinu« v naj- burnejših letih pred drugo svetovno vojno našli varno pribe- žališče in delovišče. Pionirji so se tovarišici Darinki za lep in poučen sprejem zahvalili s šopkom rdečih nageljnov. Prej ko so zapustili »Rdeči mlin«, je mladim pionirjem v imenu Okrajne zveze pionirjev tov. Cušek »položil na srce« še nekaj vzpod- budnih besed. Sprejem pionirjev pri tovarišu Simoniču je bil nadvse pri- srčen. Prav »očetovsko« je pozdravil vzorne pionirje in jih v slapu mladini najdojemljivejših besed bodril k poštenju, delu in zdravi zabavi. Ko jih je ob zaključku pozval, naj tudi oni povedo kaj o svojem življenju in delu, so bili skraja sicer malce plahi, potem pa so se začele kot za stavo dvigati mlade roke in vsak je hotel nekaj povedati o delu pionirskih krožkov na svoji šoli. »Mladi govorniki« so kar pozabili na mizo, bogato obloženo s slaščicami, in so — za čuda — nekateri krožniki ostali skoro nedotaknjeni. Mladina je »med razpravo« tovarišu Simoniču v znak hvaležnosti in ljubezni podarila nekaj prav lepih lastnih ročnih izdelkov. Po sprejemu v mali dvorani Narodnega doma je tovariš Simonič povabil pionirsko mladino še na skupno kosilo, kjer so se prisrčni razgovori še nadaljevali. Iskreno se je tovariš Simonič ob zaključku zahvalil še po- žrtvovalnim vzgojiteljem, bodreč jih, naj tudi v bodoče vztra- jajo v skrbi za mladino, saj bo njihovo najlepše plačilo v tem, da bodo domovini vzgojili zavedne in sposobne ljudi. Jarček in žabe Tam sedi ob mlaki žaba, zre iz trave naokoli in smehlja se, tole pravi: — Zal mi pač ne ho nikoli, da živim na temle svetu, ki mi prav zares ugaja. Zlasti draga mi je mlaka, lepšega od nje ni kraja. Ce bi se še kdaj rodila, žaba bi hotela biti in se v tejle ljubi mlaki spet življenja veseliti. V travi ležal je naš Jurček. Cul je žabo govoriti in je vzdihnil: — Dobro tebi, treba ni se ti učiti! Nihče te ne sili v šolo, kjer so zame hude brige. O, kako smrde mi zvezki, še strašnejše pa so knjige! Prav imaš, ostani žaba, naj krepko rastó ti kraki, misli name, siromaka, srečna bodi v svoji mlaki! — Ti zares si pravi Jurčeh! žaba se je zasmejala. — Takšen fant, pa brez pogmna! na ves glas je zaregljala. Druge žabe še prišle so in se zbrale okrog njega, cméravca, ki solze kisle zdajle so oblile vsega. V jezi je zakričal Jurček, to so žabe se smejale! Hitro je domov pobegnil. Zobe so za njim regljale. Fran Ro* Stev. 16. 17 — 29. aprila 1959 — CELJSKI TEDNIK stran 7 IZ ŽIVLJENJA SINDIKALNIH PODRUŽNIC TESNO SODELOVANJE Z DELAVSKIM SVETOM Predsednik sindikalne podružnice Martin Razboršek pri Metki Celje Uredništvo našega lista je zaprosilo nekaj sindikalnih podružnic v rtmiih podjetjih, da nam odgovorijo na naslednja vprašanja: Í. Kako sodeluje sindikalna podružnica pri sestavljanju tarifnega prmwilnika in na kakšne probleme je naletela pri tem delu? 2. Kako se je sindikalna podružnica odzvala akciji takozvanih »dveh tretjin«? 3. Kakšen vpliv ima sindikalna podružnica na delo delavskega sveta in v čem je čutiti njen vpliv izven podjetja v komuni? Tokrat objavljamo odgovore sindikalnih podružnic pri Železarni Store, Metki Celje in TKO Zreče na zgoraj postavljena vprašanja. Sindikalna podružnica Železarne Štore Naša sindikalna podružnica je tesno sodelovala pri izdelavi tarif- nega pravilnika. To sodelovanje se edraža predvsem v tem, da je član komisije za tarifna vprašanja pri sindikalni podružnici redno prisoten pri vseh obravnavah centralne ta- rifne komisije podjetja. 2e prve pri- prave tarifnega pravilnika smo ob- ravnavali na seji upravnega odbo- ra podružnice, kateri so prisostvo- vali tudi predsedniki in tajniki ebratnih sindikalnih odborov. Ves áelovni kolektiv je bil na sindikal- nih sestankih seznanjen z gospodar- skimi in političnimi načeli, na pod- lagi katerih se je sestavljal tarifni pravilnik za letošnje leto. Pri sestavljanju tarifnega pravil- nika smo zastopali v glavnem na- čelo, da se da pravilno stimulacijo visoko kvalificiranim in kvalificira- Bim delovnim mestom, ki so bila áoslej v primerjavi s sorodnimi pod- jetji doslej prenizko nagrajena. Kolektiv je pri zaključnem računu podjetja razpolagal z 267 milijoni dinarjev čistega dohodka. Ta števil- ka je sicer visoka, če pa upoštevamo potrebe podjetja, se niti sindikalna podružnica niti delavski svet nista mogla odločiti, da bi angažirala dve tretjini dohodka za družbeni stan- dard. Med večjimi potrebami podjetja naj navedemo le enega: Valjarna, ki daje letno polovico družbenega produkta (nad 3,5 milijarde din), je najbolj zastarel obrat črne metalur- gije v državi. Zato je nujno potreb- na rekonstrukcija, h kateri bomo le- tos pristopili. Za ta dela potrebuje- mo okoli 90 milijonov lastnih sred- stev. Kljub tem težavam pa smo prispe- vali eno tretjino sredstev za druž- lieni standard. Največ sredstev bo- mo porabili za izgradnjo stanovanj, kar predstavlja v Storah še vedno resen problem. Sindikalna podružnica je skupaj s tovarniškim komitejem ZKS or- ianizirala veliko delovno akcijo, ki o dala kolektivu tiste objekte, ka- terih podjetje ne more finansirati. S prostovoljnim delom bomo zgra- dili športni stadion, uredili naselje, vodovod, klubske prostore za Ljud- sko tehniko in izvršili še druga manjša dela. Kolektiv je to pobudo z razumevanjem sprejel, saj dela povprečno vsak dan 150 do 200 čla- nov kolektiva na predvidenih ob- jektih. Sindikalna podružnica redno 4>remlja delo delavskega sveta. Tu- di predloge podružnice delavski svet upošteva, da se je disciplina članov delavskega sveta prav v zadnjem času znatno utrdila. K temu je predvsem pripomoglo tekmovanje, ki ga je organizirala sindikalna po- družnica. Povezava med delavskim svetom in kolektivom se odraža v tem, da člani delavskega sveta iz posamez- nih obratov poročajo na množičnem sestanku v svojem obratu o delu in zaključkih delavskega sveta, hkra- ti pa na sestankih sprejete sklepe in predloge posredujejo na sejah delavskega sveta. Sindikalna podružnica je aktiv- no sodelovala pri sestavljanju ta- rifnega pravilnika na več načinov. Na obratnih sestankih smo se teme- ljito pomenili o načelih nagrajeva- nja po učinku dela ter sploh o vpra- šanju bodoče tarifne politike. V našem kolektivu je že doslej delalo po normi 33 odstotkov zapo- slenih. Z novim tarifnim pravilni- kom bomo normirali še več delov- nih mest, ponekod pa bomo uvedli skupinske norme. Sindikalna po- družnica se zalaga, da čim več de- lavcev dela po učinku, kajti naj- slabše merilo je še vedno boljše kot pa urna postavka. Tarifni pra- vilnik predvideva poleg dohodka po učinku tudi premije in nagrade. Na- grade bodo stimulacija za večjo sto- rilnost, premije pa izključno za pri- zadevanje, da se zniža polna lastna cena. Pri sestavljanju tarifnega pravilnika smo težili, da bi uvedli medfazno obračunavanje po eko- nomskih enotah, kar bi bilo zelo efektno in edino pravilno. O akciji »dveh tretjin« je sindi- kalna podružnica razpravljala na obratnih sestankih in s celotnim ko- lektivom. Prav tako je sindikalna podružnica sodelovala pri razpore- ditvi sklada skupne porabe. Ob tej priliki so člani sindikata poudarili, da je treba upoštevati v prvi vrsti potrebe podjetja, saj so nekateri stroji, ki so za proizvod- njo nujno potrebni, že dotrajali in jih bo treba obnoviti. Člani našega kolektiva se zavedajo, da bodo dvig- nili življenjski standard le z večjo storilnostjo. Zato se v kolektivu za- vzemajo predvsem za najnujnejše potrebe v sami tovarni, da bi na ta način dvignili proizvodnjo in s tem življenjski standard. Sindikalna organizacija in delav- ski svet sta v počastitev 40-letnice ZKJ in IV. kongresa ZSJ organizi- rala tekmovanje v proizvodnji in v športnih panogah. Sindikalna podružnica aktivno so- deluje v delavskem svetu in v vseh komisijah. V vseh teh telesih ima svojega predstavnika. Sklepe de- lavskega sveta in komisij obravna- va najprej upravni odbor sindikal- ne podružnice na svojih sejah, na- kar jih pojasnjujemo in z njimi se- znanjamo članstvo na obratnih se- stankih. Predsednik sindikalne podružnice TKO Zreče Slavko Burja Pri sestavljanju tarifnega pravil- nika za letošnje leto je sodelovala tudi sindikalna podružnica. Obrav- navala je planirani čisti dohodek podjetja in razdelitev na sklade Slavko Burja podjetja in sklad osebnih dohodkov. Pri tarifnih postavkah je sindikal- na podružnica predlagala dodatek na delovni staž delavcem in usluž- bencem. Sindikalna podružnica je stalno v stiku s komisijo, ki sestav- lja predlog tarifnega pravilnika in daje svoje pripombe ter predloge. Glede nagrajevanja po učinku meni podružnica, da bi tako nagra- jevanje stimulativno vplivalo na de- lavce. Seveda bi za tako nagrajeva- nje bilo treba predhodno najti ustrezna in pravilna merila, kar pa zaradi specifičnosti naše proizvod- nje v celoti še ne moremo uveljaviti. V akciji »dveh tretjin« naš ko- lektiv zaradi pičlih finančnih sred- stev v letošnjem letu ni mogel so- delovati. Podjetje ima namreč velike obveznosti v plačilu anuitet. . Sindikalna podružnica obravnava in tolmači sklepe upravnih organov članom kolektiva, na njihovo delo pa vpliva s svojimi predlogi preko vodilnih članov sindikata, ki so hkrati tudi člani organovdelavske- ga samoupravljanja. -ma -Priznanje koroškim borcem Preteklo soboto je bila v mali dvorani Narodnega doma v Celju svečanost, na kateri so podelili 61 koroškim borcem in borcem za se- verno mejo po prvi svetovni vojni v znak priznanja spomenice. Sveča- nost je odprl predsednik sekcije ko- roških borcev pri Okrajnem odboru ZB tovariš Stane Mavric, nakar je predsednik Okrajnega odbora ZB, narodni heroj Ivan Kovačič-Efenka razdelil koroškim borcem spomeni- ce, ki jih je izdal Okrajni odbor ZB v Mariboru ob priliki odkritja spo- menika borcem za severno mejo la- ni, ko je poteklo 40 let, odkar je bil Maribor pripojen Jugoslaviji. Tovariš Kovačič je ob tej priliki koroškim borcem čestital in pouda- ril njihov velik delež, ki so ga s svojo borbo prispevali v zgodovini slovenskega naroda, čeprav se nji- hove težnje niso v celoti uresničile, kar nam pričajo prav v sedanjem času vse bolj pogosti šovinistični iz- padi avstrijskih oblasti napram naši narodni manjšini onstran avstrijske meje. V imenu koroških borcev se je za podeljena priznanja in prisrčen sprejem zahvalil tovariš Fran Roš, nakar so se koroški borci še nekaj časa zadržali v prijetnem pogovoru, obujajoč spomine na borbo za pra- vice Slovencev na Koroškem. OB PRAZNIKU DELA — PO SLEDOVIH .TRADICIJE Da v prvomajskih dneh, za praz- nik delovnega ljudstva naši delovni ljudje tako radi odhajajo v naravo, se vzpenjajo na planine, prirejajo skupne izlete, ni slučajnost brez globljega vzroka. Polnih petindvajset let nenehnega preganjanja naprednega delavskega gibanja, je tudi prvomajskemu praz- niku dalo svoj pečat. Delavski raz- red je od strani protiljudskih reži- mov bil stalno nadzorovan, stalno preganjan, zato so se delavci ob svo- jem prazniku raje umaknili iz indu- strijskih in mestnih središč, kjer je gomazelo policije in žandarjev. Za- to so se raje podajali v naravo, proč od omražene bližine kapitali- stov, buržujev, od bližine ječ, ka- sarn, policijskih in žandarmerijskih postaj. V tem času so se delavcem priljubila nekatera izletniška mesta, kot je Mrzlica, Smohor, Gora Oljka in podobni izletniški kraji. Ti kraji pa niso bili obiskani samo ob prvo- majskih praznikih, postali so zbira- lišča delavskega razreda, postali so tudi prizorišča mnogih partijskih in skojevskih konferenc. Tradicija tudi po vojni ni osla- bela. V prvomajskih dneh zaživijo pobočja okoli teh planinskih posto- jank. Letos, v jubilejnem letu, or- ganizirajo sindikalni sveti Celje, Ža- lec in Trbovlje srečanje delovnih ljudi na Mrzlici. Podobno kot ne- koč, le da sedaj svobodni in vlada- joči delavski razred. Tudi tradicionalna smučarska pri- reditev na Okrešlju, ki je že dolga leta prvomajsko zbirališče športni- kov in delovnih ljudi, bo letos po- novno organizirana. Mnogi delovni ljudje pa bodo izkoristili proste dni in popotovali tudi kam dlje, na mor- je, na Gorenjsko, na Plitvice itd. Od tam se bodo vrnili okrepljeni telesno in duševno, kajti spomini na težko preteklost, spoznavanje domo- vine v razcvetu — to lahko samo krepi duha in telo. MIETIJSKO GOSPODARSTVO Loka pri ZiismH razpisuje nesto traktorista za traktor iSteier«. Plača po tarifnem pravilnika. RAZGOVOR Z DELEGATOM ZA KONGRES KPS TOVARIŠEM IGNACEM KOROŠCEM Med delegati za letošnji kongres Zveze komunistov Slovenije je tudi tovariš Ignac Korošec, topilec iz livarne v Železarni Store. Tova- riš Ignac je komunist od leta 1949, tri leta pa je že sekretar tovarni- škega komiteja Zveze komunistov. Tovariš Korošec je sicer preprost človek, ki se dan za dnem spoprijemlje s težkim delom v livarni, kot politični delavec pa presenetljivo razgledan, izredno sposoben praktik. Vse te kvalitete si je pridobil kot dober in predan komunist v desetih le- tih aktivnega partijskega dela. * V kratkem razgovoru, ki ga v izvlečkih objavljamo, se nisem spo- znal samo z delom komunistov v Storah, temveč tudi s človekom, ki kot delavec temeljito obvlada vse politične probleme na svojem pod- ročju. Z okna njegovega stanovanja na Lipi se vidi na gradbišče ene naj- večjih prostovoljnih delovnih akcij v našem okraju. Velik športni ob- jekt, ki tu nastaja, gradijo v poča- stitev 40. obletnice Partije. Poleg tega športnega parka urejujejo še naselje, društvene prostore, gradijo vodovod iñ priključek od bodoče ce- ste skozi Svetino na kočo ... Pri tej akciji, je povedal tov. Ko--^ rošec, se je angažirala predvsem partijska organizacija. Od januarja sem so tekle priprave, a 30. marca se je prostovoljna delovna akcija začela. Vsak za delo sposoben član kolektiva se je zavezal za 40 pro- stovoljnih ur, komunisti pa za 70. Poleg delavcev in uslužbencev to- varne sodeluje pri akciji tudi mla- dina in prebivalci Stor. Ko sva se pogovarjala o delu ko- munistov v tovarni, je povedal, da štejejo organizacije, ki jih je v to- varni devet, okoli 180 članov ZK. Med temi je 58 novih, ki so bili sprejeti v letošnjem letu. Ti novi člani so zaenkrat v posebnih osnov- nih organizacijah, kajti njihovo de- lo je v začetku posvečeno predvsem ideološki vzgoji. Pozneje bodo te organizacije razformirali in nove člane priključili tistim osnovnim or- ganizacijam, kamor po svojem delu spadajo. Sprejemanje novih članov še ni končano in bo število le-teh gotovo doseglo sedemdeset novo- sprejetih. Za razliko od mnogih partijskih organizacij po podjetjih, se komuni- sti v Storah poleg notranjih proble- mov tovarne nadvse uspešno udej- stvujejo v družbenopolitičnem živ- ljenju celotnega kraja. Tovariš Korošec pravi o tem ta- kole: »Lahko trdim, da se je orga- nizacija spojila s svojo okolico. Pre- težni del prebivalcev v Storah in okolici zaposluje Železarna. Kako zelo je to povezano, potrjujejo pri- Ignac Korošec meri, da se celo sestanki nekaterih hišnih svetov sklicujejo kar v obra- tih. Tako je pri vsem ostalem. Naj bo to SZDL, Rdeči križ. Mladinska organizacija, sindikat, krajevni od- bor ali kakršna koli politična orga- nizacija ali društvo, vse se medse- bojno prepleta v okviru tovarne. To lahko povzroči nekatere pomanjklji- vosti. Zato bo treba v bodoče okre- piti stanovanjsko skupnost ter v okviru le-te razviti vso to obširno politično in društveno življenje. Zanimivo je, kako so v Storah re- šili preobremenjenost nekaterih ko- munistov in hkrati nedelavnost ne- katerih drugih. Na letni konferenci je bil sprejet sklep, ki so ga tudi že izvršili in sicer, da nihče med ko- munisti ne sme imeti več kot dve. in nihče tudi ne sme ostati brez ka- kršne koli zadolžitve. Studij programa je v Storah spri- čo delovne akcije prenehal, nadalje- vali pa bodo z njim na jesen. Ta- krat bo treba začeti tudi z intenziv- nim študijem med novosprejetimi člani ZK. Zato bo treba poiskati pri- merno metodo in dober predavatelj- ski kader. Do sedaj se je študija po- leg članov udeleževalo tudi okoli 70 nečlanov, ki spričo svojih služ- benih dolžnosti morajo poznati tudi to gradivo. Tako je delovanje komunistov v Storah, kjer kolektiv uspešno izpol- njuje svoje proizvodne naloge in kjer se je močno razvila vsestran- ska politična dejavnost celotnega kraja. Na eni izmed oglasnih desk sem videl napis: »Sodelovanje v skupnih naporih — merilo sociali- stične zavesti!« Kako sledijo temu geslu, naj ilustrira samo en poda- tek. Od začetka aprila so opravili okoli 14.000 prostovoljnih delovnih ur. Člani Zveze komunistov ob otvoritvi prostovoljnega dela OB ^0-LETNICI KPJ it: OB 40-LETNICI KPJ ^ OB 40-LETNICI KPJ -^ОВ 40-LETNICI Besede kot legitimacije... (Iz dni ilegalnega dela) V LETIH ILEGALNEGA DELA SO SOVRAŽNIKI PARTIJE ZE- LO POGOSTO IZVAJALI KRVAVE POGROME V GIBANJU. NE- VARNOST IZDAJE JE BILA VEDNO VELIKA. ZATO SO PARTIJ- SKI DELAVCI V ILEGALNEM DELU UPORABLJALI GESLA, KI SO NADOMESTOVALA PISMENA POTRDILA O TEM, DA JE TO- VARIŠ, KI SE JE ZGLASIL NA JAVKI, ZARES POSLAN OD ME- RODAJNE SKUPINE. POSEBNA PREVIDNOST PA JE BILA PO- TREBNA V MEDVOJNEM ČASU, ZLASTI PA V ZAČETKIH ORGA- NIZIRANJA OSVOBODILNEGA GIBANJA. Od začetka okupacije je nastalo v Celju več javk, kjer so se sestajali komunisti in kamor so kurirji pri- našali pošto. To so bili taki kraji, ^jer je bila spričo vrveža možnost *uma manjša, nevarnost izdaje pa toliko večja. Zato so se vsi. ki so po nalogu Partije ali osvobodilnega gibanja imeli na javkah kak opra- '^ek, morali posluževati raznih ge- sel. Med javkami v Celju je bila tudi ^taščicama RU-GO. Kdor je prišel *em in vprašal: »Ali imate neko pe- f^vo, kakor gobice?«, je dobil zve- zo. Javka na petrovškem mostu je imela tudi zanimiv stavek za geslo. navadi je kdo tam »postopal«. 'Tisti, ki je iskal zvezo, je po navadi prijazno pristopil in vprašal: »Ali *e kaj zelo koljejo. Xli je kaj leto- oiščarjev?« Ce je bil »postopač« pravi, je odgovoril: »Letoviščarjev po. ni!« Ce je bil odgovor tak, sta odšla oba na skrit kraj in se pome- nila, če pa je vprašani debelo po- gledal, je tudi iskalec zveze vedel, da ni kaj početi z njim. Na javkah pri Stibelju in Dolarju v Gaberju so se oglašali z vpraša- njem: »Prišel sem po termos ste- klenico.« Namesto termos steklenice je seveda dobil zvezo. Tudi v trgovini pri Starem piskru je bila pri blagajni zveza. Zvezo je dajala Marica Frece-Zorko. Sem so hodili aktivisti »poravnavati račun za prejšnji mesec«. V Grižah so v trgovino »Cilka« hodili povpraševat, če »imajo na zalogi medeninasti kavni mlinček«. Pri Kranjčevih v Grižah so kurirji in aktivisti »prina- šali pozdrave iz Ljubljane«. Ce je prišlek naletel na pravo osebo, je le-ta začudeno vprašala »Ali pisma ni nič bilo?« Ta dva stavka sta bila legitimacija za zaupanje. Seveda so ta spoznavna gesla po- gosto menjavali, zlasti takrat, ka- dar je sovražnik aretiral katerega izmed aktivistov. Poleg besed so uporabljali tudi razne znake, ki so jih nosili na poseben način itd. Pri geslih so morali zelo paziti na vrst- ni red besed, ki so bile včasih ravno zaradi vsakdanjosti pomena zelo čudno sestavljene. Toda kljub temu se je nekajkrat zgodilo, da so za- sledovalci dobili gesla, vendar je bil ta način »legitimiranja« še naj- bolj zanesljiv. PROSLAVA 40-LETNICE KPJ V SLOVENSKIH KONJICAH V nedeljo popoldan so tudi v Slo- venskih Konjicah na svečan način proslavili 40. obletnico KPJ. Slo- vesnosti sta se udelež la tudi ljud- ska poslanca tovariš Riko Jerman in Franc Lubej. V zgodnjih popoldanskih urah so Konjičani poslušali koncert godbe na pihala pred Kulturnim domom, nakar je sledila svečana akademija. Dvorana Kulturnega doma je bila nabito polna ljudi, ki so z zanima- njem spremljal, pesler spored kul- turno prosvetnih društev iz Sloven- skih Konjic, Zreč, Vitanja in Loč. O 40-letnem revolucionarnem boju KPJ je govoril najstarejši član ZK v konjiški občini, inž. Ivo Tavčar. CELJSKI TEDNIK — Stev. 16, 17 — 29. aprüa 195f M srîne kulture! s prijateljem sem sedel v dvorani. Bila je velika in lestenci 2 lučmi so nudili videz bogate baročne dvorane. Govorniki na odru so se menjali. Kar pristopi postaran in osiveli možakar s trdo nogo. Poleg naju prav tako sedi mlajši vojni invalid. Ne vem, kaj je tisti trenutek obšlo prijatelja, ko je pripomnil: »Danes je dosti tvoje ,žlahte' v dvorani!« Tisti trenutek, ko je sosed prebledel in ni našel besed za odgovor, se mi je zdel prijatelj zloben, tuj in grd. Ali se je sploh -zavedal, kaj je re- kel, sem se spraševal. Ali je videl njegov bledi obraz, opazil bolečino, ki se mu je kot oster nož znova vrezala v srce? Po- mislimo na vojne invalide! Pa sem čez nekaj dni srečal dva otroka, stara 14 let. Pri- sluhnem razgovoru razposajenih. »Zakaj imaš ti, Jožek, krivo nogo, da tako racaš?« vpraša temnopolti Ivan. Jožek skloni glavo, zar di in molči. Tako so mu rekli še drugi in vedno bolj se sramuje sebe, se skriva, zahaja v samoto. Le kdo je kriv njegovi prirojeni nesreči?! Toda mnogi so prav zaradi brezvestne in brezsrčne družbe ostali zagrenjeni in v njih se je kot bohoten plevel razrasel občutek manjvrednosti. Brezobzirnost je nelepa čednost človeka. Taki so starši — in taki so otroci. Skrbna in čuteča mati z otrokom sreča inva- lida. Pozdravi ga. Otroku pove, da je izgubil roko. Revež je! Prav zato ga moramo spoštovati in mu niti z besedo dati čutiti, da je revež. Ne bi bilo »enotačnikov«, »kriplov« itd., če bi starši poskrbeli tudi za to stran vzgoje. Po svetu tavajo ljudje z najrazličnejšimi prirojenimi ali pri- dobljenimi napakami. So in bodo. Naša humana dolžnost je, da jih kljub temu vrednotimo in spoštujemo. Da ob njih vzbu- jamo v naših otrocih sočustvovanje in jih navajamo tudi na tisto fino obzirnost, ki je potrebna vsakemu članu v naši dru- žbi. Vse to lahko dosežemo le z estetsko vzgojo otroka. Kdaj pa bo obziren, kdaj bo sočustvoval? Takrat, kadar mu bomo v srce vlili dovolj topline in ljubezni do soljudi! Lepe besede, naš zgled, izrabiti sleherno priliko za vrednotenje ljudi z na- pakami, vse to bo tudi našemu otroku oblikovalo tako srce, s katerim bo dokazal, da je obziren, takten in da mu je tudi človek s tako ali drugačno napako enakovreden in ga spoštuje! Več srčne kulture — je dolžnost nas vseh! Vzgojimo našo mla- dino tako — in vsakdo je bo veseli —S— ZAKAJ V CELJU PRIMANJKUJE MESA? v zadnjem času smo v naše uredništvo prejeli več pisem, v kate- rih nas naši naročniki in bralci sprašujejo, zakaj v celjskem mestu pri- manjkuje mesa. Da bi dobili kar najbolj točen odgovor, smo to vpraša- nje zastavili predsedniku sveta za blagovni promet pri ObLO Celje Ri- ku Rižnarju, nadalje tajniku Trgovinske zbornice za celjski okraj Rista Gajšku in direktorju podjetja »Mesnine« Tonetu Gabriču. Ne glede na odgovore teh treh tovarišev, pa pričakujemo, da bodo v naslednji šte- vilki našega lista na isto vprašanje še odgovorili predstavniki kmetij- skih zadružnih organizacij. Predsednik Sveta za blagovni pro- met pri Občinskem ljudskem odbo- ru v Celju Riko Rižnar je na zastav- ljeno vprašanje odgovoril takole: V zadnjem času je otežkočena na- bava telet in goved zaradi preveli- kega izvoza živine, ki je v tem času najugodnejši. Zmanjšana ponudba živine spo- mladi je naraven pojav. Letošnje stanje pa je poslabšano zaradi pre- cenjene situacije glede razpolož- ljive živine. Kmetijske zadruge so namreč računale, da bo možno kriti potrebe za pitano živino, ki se naj izvozi in potrebe domačega trga, ter so zato soglašale s predvidenim planom izvoza. Ob realizaciji pa se je pokazalo, da pitane živine ni do- volj, zato je odkupljena za izvoz tu- di živina nekoliko slabših kvalitet (nepitana). To je imelo neugodne posledice na veljavne odkupne cene za živino za domači trg. Na osnovi povečanega povpraševanja so pro- izvajalci začeli zadrževati živino in zahtevajo višjo ceno. Cena pitani goveji živini za izvoj je namreč 150 do 170 dinarjev, cena za ostalo ži- vino pa do 135 dinarjev. Za višjo ceno je še možno goveda dobiti, vendar bi v tem primeru bile pre- koračene dogovorjene cene, kar bi imelo za posledico zvišanje malo- prodajnih cen, mesarska podjetja pa bi bila tudi kaznovana za prestopek. Poseben problem nastaja v zvezi s preskrbo telečjega mesa, ker po veljavnih predpisih ni dovoljeno klati pasemskih telet mlajših od 3 mesecev (moških) in 6 mesecev (ženskih). Po tem terminu pa pro- izvajalci ne bodo prodali teh telet, pač pa jih bodo raje vzredili, ker dosežejo tako ugodnejšo vrednost. Svinjskega svežega in prekajene- ga mesa je dovolj ter ni nevarnosti za pomanjkanje. Rib trenutno ni zaradi burje na morju. Vendar lahko v kratkem pri- čakujemo ponovno redno založenost ribarnice. Kritično stanje v preskrbi z go- vejim in telečjim mesom bo trajalo predvideno do konca junija. V tem času bo možno kriti 80% normalnih potreb iz pogodb sklenjenih v Sla- voniji. Za prvomajske praznike so zagotovljene zadostne količine me- sa. Tajnik Trgovinske zbornice Risto Gajšek: Pomanjkanje živine je v po- sameznih obdobjih splošen pojav. Običajno pade ponudba v razdobju od marca do junija. Sezonska giba- nja je mogoče premostiti z vskladi- ščenjem mesa v hladilnice, ki jih pa zaenkrat še ni dovolj. Za pre- skrbo celjskega okraja so bile do- ločene količine vskladiščene v hla- dilnici v Mariboru, vendar je po- manjkanje živine nastopilo prej, kot je bilo mogoče nabaviti potrebne količine za hlajenje. Vzrokov, da je letos prav poseb- no pasivno stanje, je več. V celj- skem okraju je izvedena reorganiza- cija odkupa, tako da se odvija ves promet z živino izključno preko kmetijskih zadrug. V ostalih okrajih pa niso sledili temu načinu in do- voljujejo proste sejme, kjer še ved- no dominirajo prekupčevalci in se i cene prekoračujejo v korist indivi- dualnih proizvajalcev. Živino iz na- šega področja odganjajo na druga in tako se zmanjšujejo možnosti za .kritje potreb domačih predelovalnih in mesarskih obratov. Razen tega plan izvoza ni vsklajen s proizvod- njo. Zato izvozna podjetja kupuje- : . jo tudi živino, ki ne izvira iz po- godbenih odnosov. Cene za izvoz so mnogo višje in jim domači kup- ci zaradi dogovorjenih odkupnih in - določenih prodajnih cen ne morejo slediti. Tudi sistem dogovarjanja o cenah je negativno deloval na za- loženost tržišča, ker ne upošteva v ■ zadostni meri zakona ponudbe in povpraševanja. Znano je, da je nadzorstvo nad poslovanjem celjskih mesarskih podjetij zelo ostro in so bila pod- jetja v preteklem letu kaznovana z občutnimi kaznimi. (Najbolj v ce- li državi, opomba uredništva.) Vsa poročila pa pravijo, da podjetja iz- ven našega območja hudo kršijo si- stem dogovorjenih cen, kar seveda ruši celotno politiko odkupa. Ce iz- beremo takšno pot, da vztrajamo nri rpnah in Ì7V07I1. notem lahko pričakujemo vecjo ponuODo v za- četku junija. Direktor podjetja »Mesnine« Tone Gabrio: Z občutkom globoke vzne- mirjenosti in spričo odgovornosti, ki jo imam do potrošnikov, mi je zelo neprijetno odgovarjati na vpraša- nje o obstoječem stanju glede pre- skrbe z mesom. Vzrokov za sedanje stanje je več. Gotovo je, da mesa ni, kljub temu, da pomanjkanje go- veje živine ni tako občutno. Del krivde za to je v zakonito določe- nih odkupnih cenah za notranjo po- trošnjo in mnogo višje dovoljene cene za izvozno živino. Največja napaka pa je v tem, ker izvoznikov nihče ne kontrolira, medtem, ko so podjetja za domačo preskrbo vsak čas dosegljiva tržnim organom in gospodarskim sodiščem. Za nastale posledice in neurejenost trga z go- vejo živino naš celjski okraj ne no- si nobene krivde, niti naše Poslov- ne zveze. Pač pa bremeni vsa odgo- vornost za sedanje stanje naše so- sednje okraje, ker niso pristopili k ureditvi trga z živino z isto res- nostjo, kot pri nas. Tu mislim na prepoved sejmov. Ker so živinski sejmi v našem okraju ukinjeni in odkupujejo vso živino izključno za- druge, in si seveda s tem ustvarja- jo ustrezno razliko v ceni, odganja- jo živinorejci za prodajo določeno živino iz našega okraja na sejme izven celjskega področja (okraja), kjer se zadruge in občine zadovo- ljujejo samo s tržno pristojbino in dopuščajo prosto trgovino. Tako je nastala razlika šla v korist proda- jalcev. Ker smo v našem okraju že lani v drugi polovici leta zaostrili to vprašanje, se je cena živini sta- bilizirala na nivoju določenih cen. Ker pa tega niso izvedli tudi na področjih ostalih okrajev, je šlo več živine ven, kakor bi je šlo sicer, če bi bile razmere povsod enake. Zato so te posledice sedaj pri nas občut- nejše, kakor drugod. Sicer pa je po- manjkanje mesa povsod. Ko je tov. Gabrič v nadaljevanju opozoril na znano stanje v izvozu je še dejal: Posebno občutljiva toč- ka tega vprašanja pa je neobjek- tivnost in neskladnost statističnih poročil naših poslovnih zvez in kmetijskih zadrug glede planske vzreje živine. Po planu za vzrejo goveje živine bi morale naše kme- tijske zadruge vzrediti na podlagi pogodbenega pitanja v letu 1958/59 pet tisoč pet sto glav govedi. Zato jim je tudi določena znatno višja odkupna cena ter premija. Na pod- lagi tako postavljenega plana, ki so ga po mojem osebnem prepričanju poslovne zveze in zadruge sprejele administrativno, a ne realizirale, so^ bili postavljeni tudi plani izvoza ter sklenjene pogodbe zanj. Ker pa je bilo treba pogodbo o izvozu tudi re- alizirati, se je pojavilo znano vpra- šanje. Seveda so zdaj izvozniki po- segli tudi po živini, ki je bila na- menjena za domači trg in jo kupo- vali po istih cenah, kakor pitano. Spričo tega trpi domači trg. Tudi pomanjkanje telečjega mesa ima svoje vzroke. Temu se bomo morali delno podrediti in zato ne- koliko spremeniti naše jedilne liste. Podlaga za to je prepoved klanja telet plemenitih pasem in zelo ugod- ne ter visoko določene odkupne ce-, ne za mlado živino izpod dveh let.< Prvomajska nagradna križanka Našim naročnikom in bralcem smo za prvomajske praznike pri- pravili nagradno križanko. Križan- ka ni težka in prav gotovo jo bo rešil vsakdo, ki bo pokazal pri re- ševanju vsaj nekaj vztrajnosti. Za pravilno rešene križanke, če bo hkrati reševalcem naklonjena še sreča, smo namenili 9 denarnih nagrad. Rešitve pošljite na uredništvo Celjskega tednika ali jih osebno oddajte v nabiralnik pred uredni- štvom najkasneje do 6. maja do- poldne. Na omotu označite »Prvo- majska nagradna križanka«. Upo- števali bomo le tisti rešitve, ki so napisane na odrezku križanke iz časopisa. V kolikor pošljete več rešitev v eni kuverti, je treba to na omotu navesti. V poštev za na- grade pridejo vsi, neoziraje se, če so naročniki našega lista ali ne. Izid žrebanja bomo objavili v prihodnji številki 8. maja. Prva nagrada Dve nagradi po Šest nagrad po 2.000 din 1.000 din 500 din Med najboljšimi w šentjurski občini Aktiv mladih zadružnikov v Sliv- nici pri Celju je med najbolj de- lavnimi v šentjurski občini. Aktiv šteje 40 mladih fantov in deklet. Vso pozornost so posvetili izobra- zbi članov ter so pridno obiskovali kmetijsko šolo. Z vso vnemo so se lotili tudi obnove sadovnjakov, na svojih posestvih pa uspešno uvaja- jo tudi nasade jagodičevja. Mladi zadružniki so z udarniškim delom gradili tudi gozdno cesto Jelce in sodelovali pri gradnji zadružnih skladišč. Letos so se mladi zadružniki uspešno uveljavili pri akciji setve hibridne koruze in lanu, ki ga bo- do na področju zadruge vsejali 30 ha. Izvedli bodo tudi akcijo škrop- ljenja sadnega drevja v poletnem času, uvedli pa bodo tudi poskusno škropljenje žita s herbecidi. V po- mladanskem času bodo organizira- li traktorsko-strojni tečaj, s čimer bo kmetijska zadruga pridobila po- treben tehnični kader za svojo me- hanizacijo. Vsekakor so mladi za- družniki v Slivnici pomemben čini- telj pri uvajanju naprednejšega go- spodarjenja in se uspešno uveljav- ljajo tudi v vodstvu zadruge, saj jih je 6 v zadružnem svetu, 7 čla- nov aktiva pa je bilo izvoljenih tu- di v upravni odbor. FRANKOLOVO Mladi igralci prosvetnega dru- štva v Frankolovem so se pred kratkim predstavili z Meškovo dra- mo »Pri Hrastovih«. Dokaj zahtev- ne vloge so igralci podali zelo le- po, za kar so želi tudi zasluženo priznanje. V okviru praznovanja 40-letnice ZKJ bo dramska sekcija tega društva uprizorila tudi Klop- čičevo dramo »Mati«. Predstavo bodo združili s proslavo krajevne- ga praznika. BRV V CELJSKI PARK... pravijo, da bo zgrajena do jeseni in bo baje zelo lepa kulturni obzornik Akordi samorastnika savinjskega plana Prav za prav ni moj namen pi- sati o glasbenem delu BLAŽA ARNICA, ki zavzema danes kot skladatelj eno med najvidnejšimi mesti v slovenski glasbeni litera- turi. To so že in bodo še opravile spretnejše roke poklicnih glasbe- nih kritikov. Verjetno pa bo naše Čitalce bolj zanimala edinstvena življenjska pot tega samoniklega glasbenika, tega popolnega samo- rastnika, katerega so pojoči lučki gozdovi in pečine Raduhe kot svo- jega otroka — pastirčka in »hol- carja« bruhnile iz svojih nedrij, da bi kot izbranec in izvoljenec ponesel zvoke matere narave v glasbeni svet. Ljudje lučkih hribov so že od nekdaj radi peli in igrali. Skoro v vsaki hiši so se našle citre, go- sli ali harmonika. Tudi v hiši kmeta Zalesnika v Strmčkem vrhu so domači muzikant j e dosti- krat zaigrali kako poskočno. Pa- stirček Blažek je zgodaj spoznal, da se da v »viži« izraziti razna občutja in je s tankim posluhom prisliüinil melodijam v hribov- skih kočah. Ko je od pastirčka napredoval v poljskega delavca in zatem v gozdnega dninarja, je že dobro poznal domače inštru- mente in zlasti spretno ubiral gtunbe harmonike. Seveda so fantje v tej gorski pušči igrali samo po posluhu in not, kajpak, niso poznali. In zadovoljili so se s pol- kami in valčki, ki so jim jih zapustili predniki. Blaža pa te >tradicionalne vi- ze< niso nasitile. Bil je občutljivejši in zahtevnejši od svojih tovarišev. Slišal in občutil je več: nevihto v gorah, grmenje in sikanje strel je doživljal sicer z mrzlično bledico na obrazu, toda z veli- častnim odsevom v duši; v zorenju žita je čutil zvoke, vijoličaste skale Raduhe so pele, gozdovi so ječali in tulili. Vsa ta govorica narave je povzročila v no- tranjosti Blaža kaotično zmedo. Hotel bi izraziti to, kar je v njem pelo in kri- čalo. Zahrepenel je po izobrazbi. Na koga bi se ta gorski orlic obrnil, da bi mu pokazal zlet preko planin tja v me- sto, kjer bi se naučil čitati in pisati note! Slišal je odmev samorastniškega srca: stopi na pot in pomagaj si sam! Z drzno odločitvijo je stopil pred svo- jo mater: >5el bom v Ljubljanoc! »Ne vzdiha, ne očitka, niti presenečenja ni bUo iz njenih nemih ust. Z milim po- gledom se je zazrla v sinove vročiČ4e oči, vzela v svojo suho roko Blaževo, pobožala žuljavo dlan in poljubila smol- niite madeže. Razumela je Blaževo hre- penenje in tako blagoslovila roko, ki bo pisala kantate in simfonije . . . Se tisti dan (oktobra leta 1920) je 19- letni Blaž Arnič šel preko hribov Volov- leka in Crnilca v Ljubljano. Njegova popotnica je bila skromna: 2 srajci, luč- ki »obrnjenek« in nekaj drobiža. Mladiča navadno popelje prvi- krat v svet skrbna roka matere ali pa očeta. Blaž je s svojo skromno bisago sam izstopil na ljubljanski postaji. Nič ni vedel, kje bo spal, kje se hranil, kje učil. Njegove oči, vajene malih lesenih koč in zelenih gričev so zastrmele v lepe, visoke hiše pred kolodvo- rom. »Tu ne bo nič — tu ne bodo sprejeli reveža«, si je mislil. In- stinkt ga je vodil na periferijo k skromnejšim hišam, k skromnej- šim ljudem. V Udmatu je začel kljukati na vrata. Marsikatera gospodinja je brezčutno odslovila čudnega prošnika za stanovanje. Toda Blaž ni odnehal in ni obu- pal. Končno je našel v Jenkovi ulici gospodinjo, ki se ga je usmi- lila in ga vzela pod streho. Bil je res samo »pod streho«, kajti le- žišče mu je bila klop, vzglavje pa čevlji in suknjič. Naslednji dan je po trgovinah izpraševal za šolo, kjer bi se lahko naučil orglanja. Neki trgovec mu je povedal ime učitelja in skladatelja Premrla in Blaž je pogumno stopil v njegov razred kar med poukom.^»Za or- ganista sem se prišel učit*i.« Čud- nega popotnika s savinjskim na- rečjem je pozdravil krohot učen- cev. Učitelj ga ni odslovil. Spra- ševal ga je to in ono in končno preizkusil njegov posluh. Blaž mu je kar vnaprej pel tone. »Izvrsten posluh« — je zaključU profesor. »Si že igral kak inštrument?« »Sem — lemonike.« (Lučki hri- bovci pravijo harmoniki lemoni- ka). Razred je spet zarezgetal v smehu. Blaž je bil sprejet na preizkušnjo v orglarsko šolo. Učitelj je zahteval roj- stni list in izpričevalo. Izpričevalo? Kje naj ga dobi, ko osnovne šole kot hri- bovski otrok še od znotraj ni videl. To je seveda učitelju zamolčal in obljubil, da bo pozneje predložil šolsko izpriče- valo. Pisati in brati je znal, ker ga je naučila sestra Mica, ki je bila prav tako samouk. Pozneje mu je dobri učitelj Žemljic tudi napisal izpričevalo. Dve oviri je že premagal: sprejet je bil v orglarsko šolo in imel je preno- čišče. Toda kje in s čim se bo hranil? Treba je bilo spet potrkati na dobra človeška srca. Tudi tu je imel srečo. Pek Ničman mu je dal vsak dan hlebec kruha, doma pa si je skuhal čaj. To je bila vsa njegova prehrana, toda od časa do časa mu je njegova mati iz daljnih hribov v košu prinašala domače pri- boljške. Blaž je bil tovarišem v razredu dolgo časa v zabavo. Zavedal se je, da ne zna nič, da ne zna niti govoriti kot oni, niti hoditi kot oni, ne zna se vesti za mesto. Svojemu cilju je tako jasno gledal v oči, da je kmalu premagal vso plahost, pre- žal kot jastreb na vse okoli sebe in kaj kmalu ogladil lučko robatost. V treh mesecih je bil enak z drugimi, ob koncu šolskega leta pa je bil že prvi v raz- redu. Ko je Blaž Arnič absolviral 3- letno orglarsko šolo, je dobil me- sto organista na Bučki pri Novem mestu. Tam je priredil svoj prvi koncert. Tamošnji župnik se "je zmrdoval nad njegovim »zano- som«, češ, kaj boš ti, revše, drži se kora, koncerti so za gospode, ki imajo konservatorij. Bistro oko gorskega orlica se je razgledalo v višino iznad cerkvenega kora — in že je sklenil: ne bom hlapče- val — torej konservatorij! Takoj je odpovedal službo organista in se leta 1925 vpisal na ljubljanski konservatorij. Tudi tu se je sam vzdrževal in neumorno študiral, pozneje odšel še na Dunaj, kjer je bil učenec znamenitega prof. Niliusa, diplomiral in zaprosil za službo. Spet se je znašel pred oviro — zahtevali so maturo. Za- gnal se je v študij, v kratkem ča- su opravil privatne izpite za vse gimnazijske razrede in položil maturo. Hrepenenje po še širšem znanju ga je znova pognalo na pot — v Varšavo, Pariz. Eno leto pred izbruhom druge svetovne vojne je dobil dekret za izredne- ga profesorja na Glasbeni akade- miji v Ljubljani. Med okupacijo ga je zajel val vojne, vključil se je aktivno v politično delo in se tako znašel v Dachau. V 30 letih neumornega dela je ustva- ril čudovite bisere glasbene umetnosti in priklical brez števila hvaležnih obču- dovalcev v koncertne dvoraoe. (Ko sem ga vprašala o njegovih načrtih za v bo- doče, mi je zanimivo odgovoril« »O teh sem raje tiho. Imam občutek, da sem šele na začetku svoje poti, kajti v meni je še vse polno želj za izražanjem«). Prvo Amičevo večje delo je na- stalo leta 1929 in nosi naslov »Simfonija zmagi«. II. Simfonija se nanaša na tekst »Babilonski sužnji«, III. »Prebujenje in vsta- jenje«, IV. simfonijo po Zupanči- čevi »DUMI« je Arnič zasnoval že na Dunaju in dokončal v Ljub- ljani šele po 10 letih. »Duma je moj opus, v katerega sem položil največ truda« — pravi sam. V. simfonija nosi naslov »Vojna in mir«, VI. Simfonija pa je Arničev opus, ki je krvno in življenjsko povezan z avtorjem (avtobiogra- fija). Pisan je v 4 delih: Prebuja- nje, Čustvovanje, Razigranost in Zanos. Drugi stavek se nanaša na zadnje srečanje s Prežihovim Vo- rancem, ko je le-ta imiiral v ljub- ljanski bolnišnici. Arnič in Prežih sta bila velika prijatelja. »Prežih je mene klesal — pravi Arnič — njegova smrt pomeni zaime še po- sebno izgubo. »VII. simfonija je »Delovna simfonija«, ki se nana- ša na karakteristično delovno okolje (Ljutomer). VIII. Arničeva simfonija »Na domači grudi« pa je nedavno doživela krstno pred- stavo v Ljubljani. Poleg 8 simfonij je Blaž Arnič, ki je danes redni profesor na Glasbeni akademiji v Ljubljani, napisal še kup simfoničnih in drugih pesnitev. Ob slovesu mi je Blaž Arnič naročil, naj pozdravim Celjane, ki so mu ob zadnjem obisku v Celju znali tako toplo in iskreno poka- zati svojo naklonjenost (njegov opus »Kladivarji novega sveta« bo v letošnjem poletju v okviru pro- slav 40. obletnice KPJ doživel v Celju krstno izvedbo), posebej pa je pozdravil še svoje Savinjčanez naročilom, da živi z dušo in srcem v objemu z rojaki ter v objemu Savinjskih Alp in dolin. Vera Stermecki MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL V CELJU V okviru celjskega mladinskega pevskega festivala bo koncertiral v soboto, 9. maja ob 20 v Narodnem domu Mladinski pevski zbor France Prešeren iz Celja. S svojim 12. rednim letnim koncertom ga lahko brez pridržkov štejemo med najstarejši in naš najboljši mla- dinski zbor. S sistematičnim delom vzgaja nove pevske kadre, ki jim je pesem globoko v srcu. Zbor vodi vseh 12 let eden naših najvidnejših mladinskih pevo- vodij Jurče Vreze, ki zna iz pevskih grl in posebno iz mladih src iz- vabiti pesem, polno resnice, borbenosti, miline in otroškosti. Program koncerta ima dva dela. V prvem delu je partizanska pesem, predvsem partizanska lirika. V drugem delu pa so, razen Gal- lusa, pesmi, nastale v letu 1958, in bodo mnoge prvič izvajane v Slo- veniji. Prodaja vstopnic je v Glasbeni šoli. Okrajni svet ra prosveto in • kulturo je zasedal Svet za prosveto in kulturo OLO Celje je imel pred dnevi sejo, na kateri je obravnaval problematiko Slovenskega ljudskega gledališča ter celjskega tiska. Slovensko ljudsko gledališče uva- ja z novo sezono novo sistemi- zacijo mest, ki v glavnem ohranja sedanji personalni status, dovoljuje pa si nekaj manjših korektur. Pri višini umetniškega dodatka, ki bo enakega razpona kot doslej, bo igra- la v bodoče selektivnejšo vlogo kva- liteta igralca, to je njegova umetni- ška zmogljivost in uporabnost, nje- gov odnos do kolektiva in razmerje do ustanove. Zato bo v bodoče tudi norma bolj upoštevana pri oceni igralca kot kulturnega in javnega delavca, kot je bila doslej. Problem celjskega tiska je prav- zaprav problem kadra, vendar bi Celje zmoglo lastno založbo, kot jo imata Maribor in Koper, če bi jo le znalo pravilno negovati. Lokal- nemu časopisu se čuti pomanjka- nje korektorske službe, zato bi bilo koristno povečati uredništvo z no- vo močjo, ki bi skrbela za čistoto jezika. Kazalo bi tudi združiti no- vinarsko redakcijo časopisa in radi- ja ter posvetiti več pozornosti kva- litetnemu nivoju leposlovnih oddaj radijskega programa. TEN kot gla- silo Kluba kulturnih delavcev naj z novo redakcijo dobi tudi novo ime ter se naj usmeri bolj na obravnavo kulturne problematike celjskega jav- nega življenja kot doslej. Celjski zbornik slej ko prej opraylja važno nalogo aktivizacije lokalnih znan- stvenih delavcev ter si je že prido- bil tako trden krog sotrudnikov, da njegovo uredništvo lahko mirno zre v bodočnost. Stara slabost amater- skih likovnih razstav je pomanjka- nje kvalitete (seveda z izjemami!), i zato bi morala tudi tu v bodoče de- i lovati ostrejša strokovna žirija kot doslej. Svet ponovno priporoča za- ostritev kvalitete na vseh področjih celjskega kulturnega življenja, po- globitev njegove problematike ter toplejši odnos do njegovih strem- ljenj. Živahna seja se je zaključila z ugotovitvijo, da se kulturno živ- ljenje v Celju polagoma razvija ter pridobiva na aktivnosti, kar je pred- pogoj za ustvaritev kulturnega cen- tra v njem, da pa ta proces vendar zaostaja za splošnim ekonomskim in družbenim razvojem mesta in njegove okolice. C. J. Napotnikova dela v Narodni galeriji v Ljubljani Spomladansko sonce je mojstra Napotnika, ki je zadnje čase precej bolehal, izvabilo pred hišo. Zgleda, da bo kmalu spet prijel za dleto — v novem ateljeju. Mojster lesne plastike, akadem- ski kipar Ivan Napotnik je v de- cembru preteklega leta praznoval 70-letnico svojega rojstva. Rojstno mesto Šoštanj se mu je takrat od- dolžilo s prisrčno slovesnostjo, na kateri mu je podelilo tudi častno ob- čanstvo. Mojstrovo 70-letnico pa smo praz- novali še enkrat — v republiškem merilu, ko je Narodna galerija v Ljubljani pred dnevi odprla v svo- jih razstavnih prostorih retrospek- tivno razstavo njegovih del (o ka- teri bomo še poročali). Gledališki list VI. Te dni je zasedal umetniški svet. Po željah občinstva in ansambla je brisal iz letošnjega načrta »Glo- boko sinje morje« in namesto tega angleškega dela uvrstil v zaključni turnus letošnje sezone znano ame- riško dramo mladega pisatelja Ro- berta Andersona (ki ga ne kaže zamenjavati z nedavno umrlim slavnim Maxwellom AndersonomI) C a j in simpatija. To igro o mladoletnikih bo režiral Andrej Hieng. Nato se bo sezona končala — kot je bilo predvideno — z Nu- šičevo komedijo Kaj bojo re- kli 1 j u d j e ? v režiji Herberta Grüna. Na isti seji je umetniški svet tu- di pretresel dosedanje repertoarne predloge za leto 1959/60. Predlogov je bilo dovolj, saj je svet detajli- rano pretresel nad trideset naslo- vov. Po zelo skrbnem preudarku in vsestranski eliminaciji del, ki zaradi raznih kriterijev (okus ob- činstva, stroški, pokretnost, ansam- belske potrebe, vsebinsko ravno- vesje) kljub tej ali oni želji niso mogla priti v poštev, je za zdaj predložil upravnemu odboru tale provizorni seznam: 1. Kreft, Kranjski komedijanti 2. Vladimir Levstik, Kastelka (Gadje gnezdo) 3. F. Garcia Lorca, Dom Bernarde Albe 4. Obrenović-Lebović, Nebeški odred 5. Marcel Aymé, Grof Cléram- bard 6. Goldoni, Prebrisana vdova (ali Moliere, Učene ženske) 7. Van Druten, Spominjam se mame 8. še ne določena slovenska na- viteta 9. še ne določena zabavna sodob- na komedija 10. še ne določena otroška igra Glede zadnjih treh »točk« v tem provizornem okviru je treba še marsikaj prepustiti času in možno- stim. Kot lahkotna sodobna kome- dija bi lahko prišla v poštev Grau- toffova »Nimfa na suhem«, lahko Vidalov »Izlet na neznaten planet«, Herbertova igrica »Vsakih sto let«, Manzarijevi »Naši ljubi otroci« ali kaj novega, kar bi še odkrili v sve- tovnem fondu besedil. Glede otro- ške igre se je umetniški svet moč- no zavzemal za kako dramatizacijo »Winnetouja« — a seveda le s po- gojem, da bo dosegljiva kaka res : dobra dramatizacija. Doslej doseg-; Ijive dramatizacije namreč ne ustre-• zajo kvalitetnim potrebam. i Vrsta repertoarnih predlogov ']e v umetniškem svetu odpadla kljub: želji sveta, da bi ta dela uprizoril.: Odločilni so bili zlasti materialni, in ansambelski pomisleki. Za proslavo štiridesetletnice KPJ je Slovensko ljudsko gledališče ob- novilo Potrčev Zločin in slav- nostno predstavo 29. aprila prepu- stilo organizacijam ZK in SZDL. Uprizoritev je tako preurejena, da lahko z njo obiščemo tudi podežel- ske odre in jim damo priliko za gledališko počastitev jubileja. RDitnrni festiTal V ŠENTJURJU PRI CELJU Občinski svet Svobod in prosvet- nih društev v Šentjurju pri Celju je v počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ priredil od 20. do 26. aprila Kulturni festival pod pokrovitelj- stvom predsednika Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev, tov. Andreja Svetka. Prireditve so se vrstile ves pre- tekli teden v prosvetni dvorani za- družnega doma v Šentjurju. Lepo okrašena dvorana je bila nabito polna zlasti na uvodni svečanosti 20. aprila zvečer. Kulturni festival je odprl predsednik Občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev tovariš Martin Urleb. Slavnostni fovor o zgodovini KPJ je imel se- kretar občinskega komiteja ZKS tovariš Jože Mrevije. Na otvorit- veni svečanosti so nastopili pevski zbori prosvetnih društev iz Sliv- nice, Ponikve, Šentjurja in Dobja. V naslednjih dneh so nastopili ^ramska sekcija Prosvetnega dru- štva Šentvid pri Planini s Potrčevo dramo »Pernjakovi«, dramska sek- cija PD Ponikva pri Grobelnem z Nušičevo komedijo »Navadni člo- vek«, dramska sekcija PD Dobje pri Planini z Nušičevo komedijo »Dr«, instrumentalni kvinteti PD Dobje pri Planini, Prevorje in Šent- jur, trio PD Ponikva pri Grobelnem in tamburaški zbor PD Prevorje, dramska sekcija PD Šentjur s Can- karjevo dramo »Kralj na Betajno- vi«, za zaključek festivala pa so v nedeljo gostovali harmonikarji in tamburaši celjskih Svobod. Kulturni festival v Šentjurju pri Celju je pokazal, da se kulturno- prosvetno delo v šentjurski občini v zadnjih letih vedno bolj uveljav- lja. Uspel festival je najlepše pri- znanje kulturno prosvetnim delav- cem in mladim prosvetnim društ- vom v šentjurski občini, ki so nu- dili Sentjurčanom ves pretekli te- den lep kulturni už.tek, in dokaz, da se da z dobro voljo in prizade- vanjem marsikaj doseči. Kulturni Spomeniki okW' Celjska okolica se odlikuje po iz- redno razgibani pokrajinski sliki, katero živahni talni relief z drznim vencem svojih kontur skoraj kora- koma spreminja. Od nižinskih na- plavin, poraslih s travniki in njiva- mi, ki se spletajo v mozaik življenj- skega dela generacij, preko idilič- nih gričev s sadovnjaki in gozdiči, po katerih so razsejani kmečki do- movi, do strmih vulkanskih, često- krat skalnatih gorskih hrbtov, na katerih rasto gozdovi kot stražarji neba in njegovih fantastičnih toda bežnih prebivalcev — oblakov, je razsejana lepota, katero človek zlah- ka najde, če le zna prisluhniti na- ravi. Med to lepoto je živel, delal in umiral skozi stoletja naš človek ter v posvečenih trenutkih ustvaril dela, ki so iztrgana iz koneksa vsak- danje utilitarnosti ter se s svojimi estetskimi in drugimi vrednotami dvigajo v ponosno vrsto nacional- nih kulturn;h spomenikov. O kultur- nih spomenikih v širši celjski okoli- ci hočem v naslednjih vrsticah prav na kratko poročati ter opozoriti Ce- ljane na nekatere izletniške točke, ki jim bodo nudile poleg prirod- nih tudi kulturne užitke. Svetina je etnografsko izredno za- nimiva naselitvena eno.a koi pri- mer slovenske gružaste vasi, ki se je grupirala okoli svoje arhitekton- ske dominante Marijine cerkve. Ve- čina vaških hiš je lesenih in po- membnih po svoji preprosti toda učinkoviti tesarski okrasbi. Ker je današnja Svetina nastala po poža- ru leta 1714, jo lahko v celoti da- tiramo v 18. stol. torej v dobo ba- roka. Sliko vasi dopolnjuje stara »turška« lipa, tako da je repertoir nekdanje slovenske vasi popoln. Cerkev, katero je nekdaj obdajal ta- bor, je izreden primer cerkve-trdnja- ve, zgrajene v 2. pol. 15. stol., ko je slovenski narod vodil borbo za svoj nacionalni obstoj. Njena glavna ar- hitektonska vrednota je v impozant- ni zunanjščini, mogočnem stolpu ter kamnoseško bogato dekorirani notranjščini. Vzhodno od Svetine leži Mrzla planina, kjer je v 2. pol. 18. stol. de- lovala glažuta. Nanjo še spominja kapela z zelo kvalitetnimi freskami iz lela 1754, ki stilno odgovarjajo delavnici mojstra novoceljskega in petrovškega freskantskega cikla. Pod Mrzlo planino se razteza na- selje Prežin. Na mestu, kjer stoji danes Janezova cerkev iz konca 15. stol., je nekoč stal grad Prežin, ki se večkrat omenja med leti 1158 in 1346. Tedaj so ga kupili Celjani ter ga podrli, ker jim je bil preblizu Celja. Na grad še spominja umetna obdelava skalnega platoja ter za- padni jarek, ki ga ločuje od gorske- ga hrbta. Lovrencovo cerkev v spodnjem naselju so zgradili vitezi Saiffnerji v 2. pol. 14. stol. Stavba hrani na fasadi dve plasti fresk iz sredine 15. in začetka 16. stol. V Teharjih, ki slove po svoji zgo- dovini kot plemiško-kmečka občina, je omeniti zvonik podrte sodne cer- kve teharskih plemičev iz začetka 18. stol. ter Anino cerkev na Vrheh, lepo gotsko stavbo iz 2. pol. 15. stol. Bežigrad, katerega odlikuje izred- no lepa lega nad nekoč zamočvir- jenima Cretom in Bukovžlakom ima velike podzemne prostore ter sega baje še v dobo Celjskih grofov. Kaj točnejšega o tem ni mogoče reči, ker grad ni raziskan. V Smarjeti stoji že omenjeni Smrečji dvor iz konca, v Dobravi pa dve lepi kužni znamenji iz sre- dine 18. stol. Rožno dolino obvladu- je grad Prešnik, ki je v jedru iz 1. pol. 17. stol, obe zapadni krili pa je dobil šele leta 1885. Posebno za-1 nimiva je grajska kapela, ki hrani baročne freske iz 2. pol. 18. stol. Nad dolino Ložnice se dviga grad j Zalog, ki se omenja že v 15. stol. i ter je bil vedno sedež velike gospo- | ščine, ki je obsegala tudi do 16 j občin. Sedanjo klasicistično obliko je dobil v 1. pol. 19. stol. Po zad- nji vojni simpatična stavba naglo propada, kar je velika kulturna ško- da. V Levcu in Drešinji vasi je ome- niti oba »turška križa«, kameniti znamenji iz 1. pol. 16. stol., v Pe- trovčah pa filialo, ki slovi po svo- jih umetninah, arhitekturi, plastiki, freskah in slikah, ki so jih ustvarili znani umetniki Plainer, Schifferl. Königer in predvsem slavni Floren- tinec Andrea del Sarto. Koseze južno Savinje so znane kot stara svobodna kmečka občina, Liboje pa kot eden najstarejših za- metkov savinjske industrializacije ob koncu 18. stol. Končno se ustavimo še na gor- skem hrbtu med mogočnim Gozdni- kom, ki je včasih slovel po svojih pragozdovih in tajinstvenim Mali- čem, kjer se je nahajal Mitrov tem- pelj ter se spočijmo na prijaznem Smohorju, katerega odlikuje lep planinski dom, filiala iz 15. stol.. Nestlovd oskrbovalna baza iz dobe NOB ter tri mogočne »turške« lipe, v katerih šumenju polagoma zamira večstoletna povest o naši veliki, pa tudi bridki preteklosti. Kratek obhod je končan, bežna skica nacrtana in glej, koliko kul- turnega bogastva, v sredi katerega živimo in delamo za srečnejšo bo- dočnost. Jože Curk CELJSKI TEDNIK — Stev. 16, 17 — 29. aprila 1959 Iz življenja na naši vasi Povečati moramo iimetijslio proizvodnjo IZ RAZGOVORA S PREDSEDNIKOM SMARSKE OBČINE JO- SKOM LOJENOM — NAJVEČ INVESTICIJ V KMETIJSTVU — V TEKOČEM LETU 6 NOVIH SKLADIŠČ PRI KMETIJSKIH ZADRU- GAH — ROG. SLATINA DOBI NOVO ŠOLO — KONČNO CESTA VIRSTANJ—DRENSKO REBRO — IZSUŠEVANJE IMENSKEGA POLJA Prav lep sončen dan je bil. Šmar- ski trg se je belil in visok spomenik padlim je bil kot srebrn. Pokrajina rahlo valovi s holmiči tja proti Obso- telju. Kot rahli akordi se prelivajo že zelena žitna polja s travniki, kr- pami brstečega gozda, vinogradi in sadovnjaki, preko njih pa brne žice električne napeljave, ki nosijo belo energijo že skoraj do najbolj odda- ljene kajžice pod Veternikom. Na prvi pogled vidimo, da je to pristna kmečka pokrajina, saj kjer ni videti visokih tovarniških dimnikov. Tam na komaj opazni vzpetini je videti mlad hmeljski nasad, na drugi stra- ni orje traktor, počez pa si utira pot nova železniška proga, ki bo še letos prerila skozi hrib proti Šentvi- du. Tako je Šmarje z okolico, sredi njega pa se dviga poslopje občin- skega ljudskega odbora. Tam sem našel predsednika Joška Lojena, ki poleg napornega vodstva občine še študira, vendar se je učasil in mi povedal marsikaj zanimivega. /. Kmetijstvo je tukaj temeljna gospodarska panoga. Kaj ste v le- tošnjem letu pokrenili v tej smeri? Da, pretežni del gospodarstva slo- ni na kmetijski proizvodnji, vendar imamo tudi nekaj industrije. Naj- važnejša je steklarna v Rog. Slati- ni, kjer bo letos zagorela tretja peč in se bo s tem proizvodnja precej povečala. Vseh investicij, ki jih bo- mo mogli dobiti, je 768 milijonov, od tega je predvidenih 402 milijona za gospodarske, 42 odstotkov pa za negospodarske investicije. Skušali bomo povečati narodni dohodek za 22 odstotkov, kar pomeni precejšen skok. V kmetijstvu si obetamo po- večanje proizvodnje s kooperacij- skim obdelovanjem, kjer smo doseg- li prav lep odziv predvsem v trav- ništvu, pšenici in hmelju. Letos bo- do donosne posebno še industrijske kulture: hmelj, lan, ribez, ki so se že dobro usidrali pri nas. Načrtno požlahtnujemo tudi govedo in bomo letos nabavili 400 komadov plemen- skih krav. Osemenjevalna služba je dokončno urejena. Jasno je, da ima- mo ob vsem še velike ovire, ki jih predstavlja predvsem razdrobljena malolastniška posest. Lepo rodo- vitno površino pa nameravamo pri- dobiti z izsušitvijo prostranega Imenskega polja, za kar se že pri- pravlja Obsotelska vodna skupnost. S pomočjo investicij OZZ Celje gradimo letos pri KZ Imeno, Polje, Lesično, Kozje, Kristan vrh in Rog. Slatina velika zadružna skladišča, ki bodo povečala odkupno zmoglji- vost. 2. Ceste v vaših krajih so ob- upne. Vem, da glavne ceste niso v kompetenci občine, vendar so tja skozi Obsotelje take, da do obisti pretresejo vsakega motori- sta in avtomobilista. Kako pa je z občinskimi? Za komunalo predvidevamo precej investicij. Predvsem pa bomo nudili pomoč krajevnim odborom, da bodo popravljali vaške ceste. Končno na- meravamo dograditi cesto Virštanj —Drensko rebro in tako skleniti zvezo tistega dela Kozjanskega z železniško postajo v Imenem. Za to cesto bomo predvidoma letos inve- stirali 4 milijone. Nadalje v teko- čem letu gradimo cesto Sodna vas —Vonarje, ki bo po najkrajši poti vezala Podčetrtek z Rog. Slatino. Kot tretja bo na vrsti še cesta Šmar- je—Vinski vrh, kamor vodi zdaj pot le po velikem ovinku preko Šentjur- ja. Podprli bomo tudi urejevanje ko- munalnih objektov v naseljih, ki so pomembni za razvoj turizma. Tako gradimo vodovod v Rog. Slatini in V Podsredi, povečali bomo kapaci- teto vodovoda v Kozjem in Rogatcu. Vsako leto se trudimo, da bi čim- bolj elektrificirali pokrajino. Letos predvidevamo 33 milijonov za elek- trifikacijo obrobnih naselij, pred- vsem partizanskih krajev kot so: Osredek pri Podsredi, Log pri Le- sičnem, Rudnica in drugi. 3. Bivša kozjanska otícina je bila zelo naklonjena prosveti. Za- nima me, kako je s šolstvom in prosveto v sedanji večji občini in kako ste vskladili delo vseh treh? Prav lepo. Zdaj smo se že utirili. Občina je res velika, saj meri preko 40.000 ha in v njej živi okrog 32.800 prebivalcev. Na prosveto pa mora- mo vsekakor gledati, saj moramo posebno mlademu rodu nuditi mož- nost izobraževanja. V 26 osnovnih šolah imamo 4865 otrok in 157 uči- teljev. Za šolstvo štejemo 92 mili- jonov, kar je 36,9 odstotkov celot- nega občinskega proračuna. Seveda, če pomislimo, da samo za osebne izdatke odpade 74 milijonov, potem za materialne izdatke ne ostaja do- sti. Pač pa smo prav zdaj nabavili za vse šole učila in ozkotračni ki- noprojektor v čezmilijonski vredno- sti. Stipendiramo pa tudi 81 štipen- distov, od tega precej učiteljiščni- kov. Letos gradimo novo šolo v Rog. Slatini, moramo pa misliti še na gradnjo v Lesičnem, v Rogatcu Imenem in Mestinju. V Rogatcu imamo dvojezično šolo, hrvatske in slovenske oddelke, učencev bo vsa- ko leto več, prostorov pa ni. Tako sem zvedel skoraj vse, kar sem želel. Občina sicer ni gospodar- sko ne vem kako močna, toda ljudje so prizadevni. Kmečko Obsotelje je združeno v eno občino, pred njimi je enoten cilj: povečati kmetijsko proizvodnjo, kot je zaključil kram- ljanje predsednik Lojen. Sotelski Za hitrejši razvoj sociaiističnili odnosov na podeželju DROBCI IZ RAZPRAVE KOMISIJE ZA KMETIJSKA IN ZADRUŽ- NA VPRAŠANJA NA OKRAJNI KONFERENCI SZDL Kako pomembno vlogo ima v na- šem družbenem življenju naše kme- tijstvo se je odražalo tudi na redni letni konferenci SZDL za celjski okraj, ko je med štirimi komisijami, v katere so se razdelili delegati, bi- la tudi komisija za kmečka in za- družna vprašanja. Ta komisija je razpravljala o vseh perečih vpraša- njih našega kmetijstva in zadružni- štva. Tako so v razpravi ugotovili, da so naši kadri na podeželju še vedno idejno šibki in da jih je tudi premalo. Nadalje so ugotavljali, da je razmeroma še vedno premalo ob- delovalnih površin vključenih v ko- operacijo in da bo treba začeti uva- jati kompleksno kooperacijo. Za ti- sto manjšino, ki noče sodelovati, pa bo treba uporabiti tudi administra- tivne ukrepe za zagotovitev sklad- nega razvoja proizvodnje določenih panog na rajoniziranih področjih. Razpravljali so tudi o tem, da se v okraju najslabše razvija živino- reja, ki najbolj odstopa od planov. Zato so predlagali, da bi naj razvoj živinoreje postavili pred krajši rok. Razpravljali so o pomanjkljivo- sti vzdrževanja obstoječih objektov, sadnih in drugih plantaž. Nadalje so predlagali, da bi vse kmečke že- ne in mladino nad 18 let vključili v članstvo kmetijskih zadrug, pose- bej pa tiste proizvajalce, ki še so- delujejo v kooperaciji. Nadalje so delegati priporočali večjo skrb za splošno in strokovno vzgojo kmeč- ke mladine in nakazali pomanjklji- vosti v sedanjih učnih programih kmetijskih šol. Na široko so razpravljali o vlogi kmetijskih zadrug in o nalogah strokovnega, tehničnega ter gospo- darskega značaja. Komisija je na plenarnem zase- danju konference predložila zaključ- ke, ki vsebujejo (v izvlečku) na- slednje naloge za bodoče delo: SZDL je odgovorna za gospodar- ski razvoj in utrditev socialističnih odnosov na vasi. Povečati je treba število članstva SZDL na podeželju. Politično teritorialne enote morajo vzporedno s petletnimi in letnimi na- črti izdelati konkretne akcijske pro- grame. Treba je pospešiti koopera- cijo na širši fronti in na višji rav- ni. Kmetijska gospodarstva naj bi jemala v zakup zemljo od zaseb nikov in na njej organizirala sodob- no proizvodnjo. Za razvoj živino- reje je treba ustvariti vse pogoje, krmsko bazo, doseči večji stalež pe- semske živine in uvesti tudi admini- strativne ukrepe, če so potrebni za pospešitev proizvodnje Se naprej je treba krepiti in širiti kmetijsko mehanizacijo in izpodri- vati zaostala proizvajalna sredstva. V članstvo zadrug naj bi vključili tudi vse kmečke žene in mladino, za vzgojo najmlajših pa ustanavIjaH šolske zadruge. Tudi kmetijsko šol- stvo naj bo v skrbi SZDL. Premalo kmetov v organizacijah Ljudske tehnike v zadnjih dveh letih se je število članov v organizacijah Ljudske tehnike povečalo za 2496. Podatki tudi kažejo, da se je število najbolj povečalo na račun delavcev in teh- nikov. Slabše in nezadovoljivo je članstvo kmetov, saj jih je v orga- nizacijah Ljudske tehnike komaj 247, kar gotovo ni odraz potreb in želja kmečkih prebivalcev v zvezi s prizadevanjem po povečanju in zboljšanju kmetijske proizvodnje. To dejstvo hkrati narekuje nalogo, da bo treba v gospodarsko zaostalih krajih ustanavljati organizacije Ljudske tehnike in da se bo pri tem treba nasloniti na kmetijske zadru- ge- Pregled članstva po občinah ka- že, da bo treba v prihodnje več skrbi vlagati za izpopolnitev organizacije Ljudske tehnike v občini Laško. Mo- zirje^in Šentjur. Komisija za oiepšanje vasi Sladka gora je kraj blizu Šmar- ja, z raztresenimi hišicami, ki se skrivajo med vinogradi in gozdo- vi. Tovarišica Mlakarjeva že ne- kaj let upraviteljuje v lepo obnov- ljeni šoli. Življenje je našlo pot iz šolskih sten tudi široko med mladino. Pionirji so zasadili 6 г ribeza, na 4 a pa goje zelenjave za svojo mlečno kuhinjo. 20 mla- dink je opravilo tečaj RK. Posne- manja vredno pa je, da je mladi- na ustanovila komisijo za oiepša- nje vasi. Njena naloga je, da skr- bi za snago ob hišah po vasi, a kot največjo nalogo so si zadali ure- ditev pokopališča tik ob cesti, ki je v žalostnem stanju. _ Ustanovitev šolsl(ili zadrug Na mnogih šolah žalske občine je učiteljstvo že doslej vzgajalo učen- ce tako, da so se seznanjali z druž- benim upravljanjem, pomagali pri delovanju šolske kuhinje, obdelovali šolski vrt, izvajali razne nabiralne akcije ipd. Zato le-tam ne bo težko ustanoviti šolskih zadrug. Svet za šolstvo je ugotovil, da so dozoreli pogoji za ustanovitev šol- skih zadrug v Braslovčah, Letušu, Taboru, Lokah, Šempetru, Žalcu, Vranskem in morebiti še kje. V na- vedenih šolah imajo potrebno zem- ljišče, ljudi, ki bi jo bili pripravljeni voditi in že nekaj dobrih izkušenj pri izvenšolskih aktivnostih učencev. Poleg učitelja-vrtnarja, ki bo vodil šolsko zadrugo, bodo pritegnili tudi zadružne kadre, t. j. kmetijske teh- nike in inženirje. Hkrati pa je treba pripomniti, da naj se šolska zadru- ga ustanovi le tam, kjer so pogoji in kjer imajo ljudi, ki jo bodo ho- teli in znali voditi. Za pomoč pri ustanavljanju šol- skih zadrug je svet za šolstvo ime- noval tričlansko komisijo, ki jo vodi tov. Pejovnik Stane, šolski upravi- telj iz Šempetra. Komisija bo ob- iskala vse tiste šole, ki so javile, da pripravljajo ustanovitev šolske za- druge in jim bo pomagala z nasveti. Kruh, muzilca in zavzetost OSNOVNA SOLA V LAŠKEM razpisuje mesto TAJNIKA Pogoji: srednješolska izobrazba ali nižješolska izobrazba s prakso. Plača po ZJU, nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje sprejema ravnateljstvo šole do 10. maja. Na poti v Medžurečje SPOMINI NAPREDNEGA CELJANA IZ 1940. LETA V času, ko proslavljamo 40-let- nico ustanovitve ZKJ, se spominja- mo tudi naporne poti, ki jo je pre- hodil naš delavski razred, pa prav tako tudi fašističnih predpriprav za nadvlado sveta, ko je »višja« nem- ška horda krenila na svoj osvajal- ski pohod. Proti koncu leta 1940, po skleni- tvi sporazuma med takratno jugo- slovansko vlado in fašistično Nem- čijo, so z veliko naglico izdelali strogo zaupne spiske komunistov, za katere so v naglici postavili tudi koncentracijska taborišča, da bi ta- ko onemogočili vsako protifašistično delovanje in upor ljudstva. Vsi pro- tiljudski zakoni, žandarji, vohuni in plačani agenti niso zadoščali, da bi obvarovali oblast pred padcem. Po- služiti so se morali drugih sredstev — komuniste in njihove somišljeni- ke so pozivali »na orožne vaje« — v koncentracijska taborišča. ALI SE NOCETE REŠITI? Tudi iz Celja nas je bilo precejš- nje število. O tem, da sem na spi- sku, me je prvi obvestil pokojni Slavko Slander, ki mi je dejal, da so pred nami težke borbe. Nato so me poklicali v takratno klerikalno trdnjavo celjskih mogotcev »Ljud- sko posojilnico«, kjer so mi takole pojasnili vso zadevo: V Ljubljani na banovini so ugotovili, da je vaše delo docela komunistično, saj dela- te z roko v roki z njimi ter sodelu- jete pri raznih stavkah, sami pa prav tako organizirate stavke, nad katerimi notranja uprava še nima pregleda. To so potrdili tudi vaši ljudje. Ali se nočete rešiti, saj ste poročeni in imate otroka! Glejte, iz- gubili boste službo in stanovanje, in v Sloveniji vam bo vsaka zapo- slitev onemogočena. (To se je tudi zgodilo — po povratku iz taborišča do začetka vojne sem bil službeno premeščen na Hrvatsko.) V bližnji prihodnosti vas bomo poklicali na orožne vaje, kaj bo z vami, ne ve- mo. Bil sem nervozen, zato sem krat- ko odgovoril: »To, kar sem, bom ostal še naprej,« ter brez pozdrava odšel. Nato sem odšel v kavarno in prebiral časopisje, nakar je pristo- pil natakar ter mi šepnil na uho, da želi govoriti z menoj neki ak- tivni kapetan iz vojašnice v Gaber- ju. Ko sem ga zagledal, mi je le-ta dal znamenje, naj stopim v vežo. Tu mi je obrazložil, naj pridem na- slednjega dne na Savinjsko nabrež- je, češ da mi ima sporočiti važno zadevo. Ko sva se sestala, se mi je predstavil kot Beograjčan, ni pa po- vedal imena. Povedal mi je, da je njihova komanda dobila spisek lju- di, ki jih bodo poklicali na orožne vaje, v resnici pa da jih bodo po- slali v Srbijo v Ivanjico in oddalje- no samotno Medžurečje. ČUDNE PONUDBE Pred kolodvorom v Celju me je ustavil znani kulturbundovec, ki je vodil Kolodvorsko restavracijo, ter me povabil na »Pošto«, češ da me bo rešil. Rekel je takole: »Močno se mi mudi, vendar je zate dobro, da sva se srečala. Sinoči smo v Razlagovi ulici razpravljali o tebi. V kratkem boš sprejel pozivnico za orožne vaje, v resnici pa te bodo kot ostale komuniste poslali v kon- centracijsko taborišče, od koder ne vem, če se bo kdo vrnil. Dobil sem nalogo, da te rešim. Zato predla- gam: Spravi še danes vse svoje re- či v kovček ter pridi ob sedmih z družino na postajo, kjer bo vse pri- pravljeno za tvoj odhod v Maribor. Jutri zjutraj boš že v Avstriji, kjer je že pripravljena vila. Tu boš ostal samo nekaj mesecev, da se boš se- znanil z močjo nemške vojske. Ko bodo napadli Jugoslavijo, se boš z našimi vrnil kot zmagovalec, saj vemo, da si pošten in ti delavci za- upajo. Presodiš pa lahko sam, da bo zmagal nemški narodni sociali- zem in ne komunizem.« Pripomnil sem, da bom dobro premislil ter se pogovoril s svojo ženo, dodal pa sem, da se mi taka ponudba zdi čudna, saj me kultur- bundovci vodijo na spisku kot svo- jega sovražnika št. 1. Zvečer sem v kavarni izrekel nekaj ostrih besed v zvezi s to zadevo, nakar so me naslednjega dne poklical na Magi- strat in komandanturo mesta. Tu so me opozorili, naj se vsake kritike vzdržim. MINISTER NAJ BI ME REŠIL »OROŽNIH VAJ« Zadnje opozorilo sem prejel od organizacije četnikov v Celju. Do- stavili so mi prazno člansko pri- stopno izjavo, naj jo takoj podpi- šem, ker me hočejo rešiti taborišča; da bodo brzojavno posredovali pre- ko Beograda, da me bodo črtali iz seznama. V primeru, da bi bilo pre- pozno, bi se moral javiti pri njiho- vem ministru ,v Beogradu, ki me bo rešil orožnih vaj. Vse ostalo bomo uredili mi. Ko sem tudi to ponudbo odklonil, so me vprašali, zakaj sem tako trmast. Vse življenje delaš za druge, so rekli, sam pa boš trpel do smrti. NA POTI V MEDŽUREČJE V začetku januarja 1941 smo kre- nili proti Beogradu in od tod v Ivanjico, od tod pa peš v Medžu- rečje. Tako smo po dolgem maršu iz Ivanjice prispeli v Medžurečje, v zapuščeno blatno kotlino, ob prepe- vanju »Bilečanke« in z dvignjeni- mi pestmi. Tu je že bilo mnogo po- dobnih obsojencev iz Makedonije. Kmalu so nas razvrstili po bara- kah, v katerih je bilo prostora za več tisoč ljudi. V nekaj dneh so nam dodelili krampe in lopate ter dolo- čili delo: kopali smo jarke in po- dobno. Uprli smo se, češ da si bo- mo uredili samo pota do barak, kjer je bilo blata do kolen. Sledila so razna predavanja in igre izven barak. Pri komandi smo se pritoževali nad slabo hrano in podobnim. Ustanovili smo tudi ko- lektive po barakah, da smo pošiljke s priboljški razdeljevali kolektivno. Važnejše kot hrana so bila poro- čila iz Beograda, ki smo jih dobi- vali redno, tako da smo b li na te- kočem. Prihajale so različne vesti, med njimi tudi te, da nas namera-^ vajo takoj po prihodu okupatorja pobiti. Toda to se ni uresničilo. Vla- da je padla in taborišče je bilo raz- puščeno. SPOMINI NA POTRČA IN KAJ U HA V spominu imam tudi še dr. Jože- ta Potrča, ki se je zavzel za zdrav- ljenje pripornikov ter sam pomagal nositi težko bolnega tovariša na za- silno zbitih nosilih iz Medžurečja preko gozdov v Ivanjico. Tudi ne- mirnega pesnika Karla Destovnika- Kajuha nismo nikoli našli, da bi po- čival, saj je vseskozi dvigal moralo nas vseh. Vsem jugoslovanskim narodom, poi-ebno ie celotni Sumadiji in Iva- njici je lahko v ponos, da je pravič- na ljudska volja, njena enotnost in revolucionarnost zmagala že s pad- cem vlade ter da ni nastal tam grob zvestih sinov Jugoslavije. Zemlja Ivanjice — Medžurečje je ostala ne- okrvavljena m čista. V. J. Pri ol(usno urejeni mizi jed bolje telcne Okusno urejena jedilna miza ne pomeni razkošja, temveč potrebo vsakega gospodinjstva. Dobra go- spodinja bo znala z malo truda tu- di z manjšimi izdatki jedilno mizo tako urediti, da bo družina z vese- ljem sedla za njo in s tekom po- spravila še tako skromno kosilo ali večerjo. Ne smemo namreč pozabiti, da igra estetika važno vlogo pri mizi — posebno še pri osebah, ki sicer nimajo teka in so slabi jedci. Ni važno, da je na jedilni mizi sre- brni pribor in dragocen porcelan s kristalnimi čašami. Gospodinja z estetskim okusom bo lahko tudi s tem, kar ima, dala jedilni mizi top- lino in svečanejši izgled. Nizka ke- ramična vaza s svežim cvetjem, ki jo postavijo v sredino pogrnjene mize bo že pričarala veselejše vzdušje. Serviet bi morala imeti vsaka ose- ba pri jedilni mizi. Ker se beli prtič- ki hitreje mažejo pa tudi teže pere- jo, bo praktična gospodinja uporab- ljala platnene v skladnih barvah z namiznim prtom, ali pa tudi papir- nate, ki so poceni in prav lepi. Prav tako mora vsak član družine im.eti pri jedi svojo čašo. Roditelji mora- jo strogo paziti, da otroci ne pijejo iz njihovih čaš (kar se pogosto do- gaja), pa četudi so povsem zdravi. Poleg lepo pripravljene mize, okusno servirane in dobro priprav- ljene hrane je pri obedu ali večerji neobhodno potrebno tudi dobro raz- položenje. Dobro ra2£oJoženje j?rav tako veča apetit. Iz izkustev vemo, da če pri jedilni mizi zvemo nepri- jetno novico, ki nas kakorkoli raz- burja, v trenutku izgubimo tek do jedi. Na gospodinji leži tudi ta skrb, da ohranja dobro razpoloženje pri mizi. Truditi se mora, da zbere pri jedi take teme razgovora, ki bodo pri družini ali gostih ustvarili pri- jetno razpoloženje. Ce ima žena mo- žu povedati vznemirljive vesti, je bolje, da počaka primernejše ure po obedu ali večerji, da ne bo pokvari- la razpoloženja sebi in družini. Pogosto se dogaja, da mati ravno pri kosilu ali večerji »servira« mo- žu-očetu »grehe« svojih otrok z na- menom, da jih oče okrega in kaznu- je. Otroci v takih primerih pri mizi izgubijo tek, ker so preplašeni m se boje kazni — prav tako pa mine tek tudi očeta, ki je slišal slabo novico. Dobra mati in dobra žena si bo za take »tožbe« že znala poiskati pri- mernejši čas — pri mizi pa bo skr- bela za dobro razpoloženje. Mnogi zakonski možje imajo grdo razvado, da radi pri obedu ali ve- čerji čitajo časopise. Ta nekulturni pojav prav tako deluje negativno na tek in dobro razpoloženje dru- žine. Gospodinja lahko tudi to mo- ževo razvado ozdravi, če zna pri mizi ustvariti tako razpoloženje, da mož ne bo utegnil čitati časopisa. Sicer pa tudi tukaj velja: ne samo žena, tudi mož mora odstopati od svojih razvad, da bo ustvarjeno pri- jetno vzdušje v družini. Sodobno gospodinjstvo« Izšla je drusa letošnja številka »So- dobnega gospodinjstva« s poživljeno zu- nanjo in notranjo opremo, kakor tudi pestro vsebino člankov, ki se lotevajo najrazličnejših vprašanj gospodinjstva ▼ okviru stanovanjskih skupnosti. Uvodni članek o letošnjem sejmu in modni reviji govori v imenu delovnih žena o zgrešenosti pojmovanja modnega oblačenja. Prispevek iz Konjic priča, kako zelo so se konjiška podjetja za- vzela za dvig življenske ravni na svo- jem področju. Zanimiv je članek iz se- rije o električni kuhi, ki je pri nas že zelo razširjena. v tej številki najdemo tndi lepe pre- mične police, kombinirane z omaricami in mizico, ki skupaj s kavčem, fotelji im servirao mizico tvorijo prijetem ko- tiček t stanovanju. Načrt za take lice je na razpolago pri upravi revije. Zanimive so zamisli o povečanju prosto- ra v majhnih stanovanjih pod naslovom »Za tesna stanovanja«. »Domača popravila« je naslov serije člankov, ki izhajajo v letošnjem letnike revije in prinašajo navodila za popra- vila, ki jih je treba izvesti doba brez obrtnikove pomoči. Članek »Sončenje in še kaj« daje na- vodila in nasvete za pravilno sončenje, s katerim bomo kmalu pričeli. Mamice bedo rade prebrale tudi nasvete o nego- vanju otroških las. v tej številki je napovedano tudi žre- banje za naročnike »Sodobnega gospo- dinjstva«. Za izžrebane so pripravljeue lepa, praktična daril«. Stev. 16, 17 — 29. aprila 1959 — CELJSKI TEDNIK Ф Ocenjevanje prosvetnih delavcev Pomembna novost, ki jo predpi- suje zakon o javnih uslužbencih je vsakoletno ocenjevanje javnih usluž- bencev. Medtem ko je ocenjevanje uslužbencev v državni upravi za- ključeno, pa bo ocenjevanje pro- svetnih delavcev šele pričelo. Pred kratkim je izšel Pravilnik o ocenje- vanju in potrebne vprašalne pole. Ocenjevanje se mora izvršiti vsa- ko leto od 1. aprila do 31. maja za tekoče šolsko leto. Pohiteti bo treba z ocenjevanjem tistih prosvetnih de- lavcev, ki bodo prosili za premesti- tev, kajti prošnji morajo predložiti tudi ocene, rok za prijave pa je 30. april. Svet za šolstvo ObLO 2alec je na svoji zadnji seji imenoval 9 komi- 5ij za ocenjevanje uslužbencev na večjih šolah. Nadalje je imenoval komisijo za ocenjevanje vzgojnega osebja v otroških vrtcih in domo- vih. Učno osebje na manjših šolah, kjer je zaposlenih manj kot 5 usluž- bencev, pa bo ocenjevala posebna komisija. Ta bo ocenila tudi vse šol- ske upravitelje. Vprašalne pole, na podlagi kate- rih se bo ocenjevalo, izpolnjujejo za učno osebje upravitelji, zanje pa šolski inšpektor. Na večjih učnih ustanovah bo vprašalne pole izpol- njevalo učno osebje samo, potrdil pa jih bo upravitelj. Ker je ocenje- vanje izredno važno in jako odgo- vorno opravilo, je Svet za šolstvo sklenil sklicati posvetovanje šol- skih upraviteljev in članov ocenje- valnih komisij. Pionirska organizacija na osemletid v Dobrni je zelo delavna Pionirji so v okviru praznovanj 40-letnice ZKJ sestavili tudi pester program, ki so ga že pričeli uresni- čevati. Tako bodo prevzeli oskrbo vseh partizanskih spomenikov in grobov padlih borcev na področju Dobrne. Na šoli so ustanovili tudi partizanski pionirski krožek z na- menom, da zbira zgodovinsko gra- divo iz NOB. Obiskali bodo tudi sa- motno šolo na Paškem Kozjaku, kjer bodo za tamkajšnje učence priredili pester program, z učenci na hribo- viti šoli v Šentjanžu pa se bodo po- merili v streljanju in šahu. Vseka- kor bo to lepa gesta za povezavo med pionirskimi organizacijami. Na osemletki deluje tudi folklorna sek- .cija, ki bo sodelovala na okrajni akademiji v Celju s simbolično fiz- kulturno vajo s puškami. Dramska sekcija bo za zaključek šolskega le- ta naštudirala mladinsko dramo iz NOB. Najbolj delaven je na šoli krožek mladih tehnikov, ki izdeluje pod vodstvom prof. Strmčnika razne elektrotehnične aparate, v načrtu pa ima tudi izdelovanje spominskih predmetov za goste in popravilo električnih aparatov. Nižji razredi izdelujejo otroške igrače. Tehnični krožek bo ob zaključku šolskega leta priredil tudi razstavo svojih izdel- kov. Pionirska organizacija na šoli pripravlja tudi ustanovitev šolske zadruge, ki bo v kratkem začela delati. Brez denarja je težko Pred dnevi je bilo v Šmarju pri Jelšah posvetovanje predsednikov prosvetnih društev in Svobod ter i poverjenikov Prešernove knjižnice, j Ugotovili so, da bodo težko iz-j polnjevali naloge, ki jih imajo prosvetna društva, ker so na pre- težno kmečkem področju in nimajo potrebnih denarnih sredstev. Za, dvajset prosvetnih društev, ki so' v občini, je predvideno 200.000 di- narjev, kar je kaplja v morje. Dru- štva sama niti nimajo možnosti, da bi sama dobila potrebna sred- stva, ker z uprizoritvami ene ali dveh iger krijejo komaj sedanje režijske stroške. Kulise, oprema, prostori, česar je že tako zelo ma- lo, ostajajo nepopravljeni in pro- padajo. Kljub vsemu pa prosvetna dejavnost ne pojenjuje, čeprav je brez denarja težko. Večinoma uprizarjajo društva odrska dela, v Pristavi in Polju ob Sotli delujeta mladinska pevska zbora, pionirsko prosvetno delo pa je razvito pri vseh šolah. Posveto- vanje je sprejelo sklep, da se v okvir prosvetnih društev sprejmejo že mladinci iz šol, ki običajno po končani šolski obveznosti zgube stik s smotrnim prosvetnim izo- braževanjem. Uspešno delujeta tu- di izobraževalna centra v Rogaški Slatini in Šmarju, pri čemer pa igra pomembno vlogo tudi Radio LT Šmarje pri Jelšah, ki redno pri- naša širokemu krogu državljanov kratka predavanja iz različnih znanstvenih področij. Sedaj bodo skušali organizirati čim več šol za starše, kjer bi roditelji prejeli v ciklusu predavanj nekaj osnovnih pedagoških in psiholoških ter tudi socialnih in zdravstvenih pojmov. Ena pomembnih nalog društev je priprava na šmarski kulturni teden, ki ga nameravajo izvesti v čast 40- letnice KPJ pred 8. avgustom — občinskim praznikom v Šmarju pri Jelšah. Takoj si bodo prizadevali razširiti tudi članstvo Prešernove knjižnice. USTANOVITEV PETEGA RAZRE- DA V ŠEMPETRU Svet za šolstvo ObLO Žalec je na svoji zadnji seji potrdil predlog o ustanovitvi 5. razreda v Šempetru v Savinjski dolini. Tu je namreč do- slej delovala le 4-razredna osnovna šola. Učenci petega razreda so se vsako leto vpisali v osnovno šolo Žalec in se tja vozili z vlakom ali s kolesi. Sedaj pa so dozoreli pogoji, da se v Šempetru ustanovi še en odde- lek. Sola ima 4 učilnice, v novem zadružnem domu pa je dobila pro- stor za delavnico tehničnega pouka. Novi učni načrt predpisuje tudi za peti razred še razredni pouk, kar -doslej ni bilo NAPAD NA ŠOŠTANJ PO PRIPOVEDOVANJU PRVOBORCA ZUPANCA LUDVIKA-IVA Konec septembra enainštiridesetega leta so se na Dobrovljah zbrali partizani iz Savinjske doline in okoliških revirjev. Bilo jih je okoli petdeset. Nekega jutra se je v taborišču pojavil prav zanimiv človek. Bil je majhne postave, izpod čela so sijale žive, a prijazne oči. Nosil je pumparice, kožnat površnik in klobuk. K^do je ta človek? Toliko ve povedati o bojih v Španiji, o tamkajšnji revoluciji, o drugi svetovni vojni, ki bo težka in neizprosna, o jugoslovanskih partizanih, ki jih je vsak dan več in jih bo čez leto ali dve že toliko, da jim okupatorji ne bodo kos. Ampak treba bo borbe, trde in krčevite borbe, potreben bo krvavi boj. »To je tovariš Stane!« je povedal Skala, ki je poznal Franca Roz- mana že izpred vojnih let. »Prišel je, da zbere štajerske partizane in jih seznani z novimi nalogami!« je šlo od ust do ust. In res. Tovariš Stane je bil v taborišču samo nekaj dni in že je izdal nekega večera povelje: »Zbor! Čakajo nas nove naloge!« Bilo je v noči od 4. na 5. oktober 1941. Borci so se pripravili in se uvrstili v kolono. Krenili so iz Do- brovelj v smeri Letuša. Tam so prekoračili Savinjo. Bila je že hladna, a nič zato. Partizanov niso ustavile še tako težke zaprek^. Hodili so po skrivnih poteh, največ po gozdovih. Med pohodom so levo in desno skovikale sove. Nato je skovikala samo še ena. In ko so prišli do nje, je bila ta sova Božo Mravle iz Šoštanja. Izvrsten terenski delavec! Ni se ustrašil še tako tveganh naloge. »Vse za svobodo domovine!« je bilo njegovo geslo. In to takoj v prvih dneh okupacije. Organiziral je mrežo zaupnih obveščevalcev. Bili so to sami domovini zvesti ljudje. Po varnem potu so prišli na Grmado nad Šoštanjem. Postavili so straže, drugi so se zarili pod goste smreke in zaspali. Ko so se zjutraj prebudili, so od začudenja razpotegnili obraze. V bližini je stalo nekaj šotorov in pred njimi je stala četica parti- zanov. Dobro so bili oblečeni in še bolje oboroženi. Imeli so kar tri zhrojevke; dobroveljski partizani pa niti ene. Kdo so ti novi tovariši? »To je junaška Pohorska četa!« je povedal Stane. Toledo, ki je bil njen komandir, je zaklical: »Zdravo, fantje!« »Zdravo!« se je slišalo iz petdesetih grl. Tako so se 6. oktobra zbrali nad Šoštanjem vsi štajerski partizani. Razdelili so si orožje. Vsaka četa je imela po en mitraljez. Lepo je bilo videti zbor vseh prvoborcev Štajerske. Ponosno vzravnan je stal v vrsti I. štajerski bataljon, ki ga je ustanovil tovariš Stane in mu postal prvi komandant. Tovariš Kmet je bil njegov namestnik. Silas, Toledo in Lado so bili komandirji čet. Ko bi smeli, ko bi ne bili sredi nemškega jeklenega obroča, bi v znak veselja in ponosa kriknili v en glas: »Hura! Hura! Hura!« Toda ne. Niso smeli tega storiti. Slavje je potekalo tiho. Vse se je moralo izvršiti v najstrožji tišini. Ves dan se je v štabu nekaj pripravljalo. Komandant in koman- dirji so imeli posvetovanje še pozno v noč. Ponoči so v gozdu skovikale sove. In to na različnih krajih. Bili so terenci z Božom Mravletom na čelu. Prinašali so pošto. Prinašali so novice iz Šoštanja in okoliških nemških postojank. Sedmega oktobra. Nebo je bilo rahlo oblačno. V taborišču je bilo veselo razpoloženje. Borci so se brili, strigli, krpali obleke in čistili orožje. Pozno popoldne je bil zbor. Komandant in komandirji so pregle- dovali borbeno sposobnost borcev. Ko se je zmračilo, so krenili v dolino. V smeri — Šoštanj. Bila je že noč, ko so prišli v dolino. Tam so jih čakali terenci. Komandant Stane je imel z njimi posvetovanje. Nato še s koman- dirji. Komandirji so razvrstili borce in komandant Stane jim je za- upal nalogo. »Tovariši! Nocoj bomo napadli Šoštanj!« Povedal je celoten potek napada. Razložil vsako podrobnost in zahteval od borcev največjo previdnost. Žrtev ne sme biti! Naloga napada: likvidirati izdajalce, minirati most čez Pako, zažgati žago, izprazniti nemške trgovine, uničiti kažipote in napisne table, ustraho- vati nemško žandarmerijo. Konec napada bo naznanil plat zvona v farni cerkvi. Proti poštenim ljudem se obnašati strogo dostojno. Med borci je vladala nestrpnost. Komaj so čakali trenutka, ko je komandant Stane zapovedal: »Borci, naprej!« Razdelili so se v šest skupin. Vsaka je dobila nalogo in zaupnega vodiča. Malo pred enaindvajseto so bile skupine na mestu. Vse so delale v mrzlični naglici. Točno ob enaindvajseti je partizan Mirko prižgal zažigalno vrvico. Zagrmelo je, kakor da je hkrati udarilo sto strel. Most preko reke Pake se je prelomil na dvoje. Deske in kamenje je letelo po zraku. Na hišah so žvenketale šipe. »Kaj se je zgodilo?« je bilo vprašanje stoterih. »Partizani so v mestu!« so se slišali odgovori. Po ulicah je zaropotalo. Tu se je oglasil mitraljez, tam so zalajale puške. Streli so odmevali in se odbijali od bližnjih vrhov. » .. .drrr . .. pok, pok .. . drrr .. .« Zagorela je velika žaga. Nad mestom se je pojavil strašen, a ob- enem veličasten sij. Po mestu se je razlegala partizanska pesem. Šo- štanj je bil v rokah partizanov! Dih zlate svobode! »Naprej v borbo, za pravdo in svobodo...« Nemiurji in petokolonaši so potuhnili glave. Se včeraj zakrknjena in neusmiljena srca so trepetala kakor krhka trepetlika v neurju. Pa niso bile to nedolžne trepetlike, bili so nevarni izdajalci! Iskali so pomoč na žandarmeriji. Toda tudi pred žandarmerijo je zaropotalo. Partizan Lojze je žgal s svojim mitraljezom. Na žandarmeriji se je odprlo okno in preplašen žandar je zaklical na ulico: »Kameraden! Ne streljati, ne streljati!...« »Svinja! Zapri mavelj!« je siknil Lojze in še krepkeje pritisnil na sprožilec. Razglasne deske, kažipota, vse, kar je bilo napisanega v nemškem jeziku, je letelo v zrak. Praznile so se nemške trgovine, blago so od- našali partizani in njim naklonjeni Soštanjčani. Nemčurji in peto- kolonaši so se nemo spraševali: »Je mar sodni dan? Ali zares ne bo pomoči iz Celja, iz bližnjega Velenja?« Kako neki! Se prej, ko se je začel splošen napad, so partizani porezali telefonske žice. Zastonj so trepeta je dvigali telefonske slu- šalke. Klic: na pomoč — partizane imamo v mestu! je letel v prazno. Nakazovalo se je hladno oktobrsko jutro. Posamezne skupine se se na glas zvona začele zbirati na dogovorjenem mesta. Mnogi so nosili težka bremena. Porazdelili so si jih in pregledali, koliko je žrtev. Nobene. Kolona se je uvrstila in padlo je povelje: »Nazaj na Dobrovlje!« Kolona štajerskih partizanov je krenila na pot. Med borci je vla- dalo veselo razpoloženje. Utaborili so se v prostranem gozdu nad Be- limi vodami. Borci so polegli, nekateri so šli na stražo, kuharji so pripravljali kosilo. Tokrat okusno in mastno. Popoldne je prišlo obvestilo, da jim je na sledi močno oborožena nemška patrulja. Borci so se dvignili in krenili naprej. Hodili so skoraj vso noč. Ko se je izza vzhodnih vzpetin prikazalo sonce, so štajerski borci stopili v skrito taborišče pri Creti na Dobrovljah. »Eh, te zlate Dobrovlje!« so si oddahnili borci, odložili tovore in se zleknili pod goste smreke. Tako je bila opravljena ena izmed velikih in drznih akcij I. štajer- skega bataljona. Cankarjev literarni večer - revolucionarna manifestacija V letih 1936 in 1937 so v Šale- ški dolini pogosto organizirali raz- ne večere. Na takih večernih zbo- rovanjih z določenimi revolucionar- nimi programi je takrat začel brati svoje pesmi Kari Destovnik-Kajuh. Ena najveličastnejših prireditev pa je bil gotovo literarni večer, ki so ga pripravili komunisti in sko- jevci. Na tem večeru so nastopili najmočnejši napredni pisatelji in pesniki tedanjega časa — in sicer Miško Kranjec, Klopčič, Ivan Po- trč, Ingolič. Nabito polna šolska dvorana se je po programu sprevrgla v močno demonstracijo, ki se je potem raz- širila tudi na ulice in ceste Šošta- nja. Po tem dogodku so bili iz vrst Sokola vrženi nekateri najrevolu- cionarnejši mladinci, med njimi tu- di Biba Rock. Iz protesta so iz- stopili iz te organizacije tudi vsi drugi skojevci. Toda za obletnico Cankarjeve smrti so ponovno organizirali lite- rarni, večer Cankarjeve besede. Ker v Sokolskem domu niso imeli več vstopa, se je večer vršil v kino- dvorani. Bila je nabito polna, saj so prišli v trumah tudi rudarji iz Velenja. Tik pred začetkom je v dvorano prišel žandar in sporočil, da je pri- reditev od oblasti prepovedana. V tem hipu je skočil na oder Biba Rock in zavpil: Glas naroda je več kakor glas postave! To je bilo olje na ogenj revolu- cionarno razpoložene mladine. Na desetine rok je zgrabilo žandarja in ga vrglo iz dvorane. Dvorano so nato zaklenili in začeli s pro- gramom. Ko je bil program zaključen, je množica v povorki šla skozi mesto. Vzklikali so revolucionarna gesla ter demonstrirali proti nacizmu. Se poprej so v dvorani skojevci zbi- rali denar za pomoč zasužnjeni Cehoslovaški, ki so jo takrat Nem- ci že okupirali. Komisija za delovna razmerja pri AUREA Celje razpisuje naslednja delovna mesta: mlajšega komercialista srednje strokovne izobrazbe z zna- njem strojepisja. Zaželeno je znanje v grani 115. dva poikvalificirana delavca kovinske stroke, ali nekvalifici- rana, ki imata veselje do priučitve, vojaščine prosta. Pismene ponudbe je poslati do 10. V. 1959. Nastop je možen takoj. Iz celja in zaledja otok od daleč in z bližine... otok je postal nekak simbol sta- novanjske izgradnje v Celju, je pravzaprav prvi primer strnjene gradnje — no, še več takih epiteto- nov bi lahko našteli v zvezi z Oto- kom. Kakšen je pravzaprav ta naš Otok (naj ga začenjam pisati z veliko, kajti tega imena se bržčas ta pre- del ne bo nikoli iznebil in čemu tu- di)? Od daleč je pogled nanj kar prijeten. Nove stavbe med Trubar- jevo ulico in Ljubljansko cesto nu- dijo videz prave četrti, stolpnica pri- tegne na Otok vsak pogled, le vrstne hiše se še zgubljajo v svojem ne- urejenem okolju ... Neurejeno okolje! To je Otoku tu- di še vedno lastna značilnost. Ure- ditev okolja ne dohiteva naglice gradnje. Vrstne hiše so na primer že več let tam, toda njihovo okolje še vedno neurejeno. Grede za hiša- mi so pravi odraz estetskega čuta vsakega lastnika. Enotnost vrstnih hišic je v pravem nasprotju z ne- enotnostjo okoli njih. Za nameček še na prostoru med vrstnimi hišami in stolpnico najdemo pravo žabjo mlako z bičevjem, močvirsko travo in bržčas tudi žabami ... Koliko dragocenih sredstev, ki bi jih naša mestna skupnost porabila lahko še za veliko bolj nujne stvari, porabi taka ureditev okolice novo- zgrajenega naselja, naj ilustrirajo samo stroški za bager, ki koplje zemljo za nasipanje. Dnevno stane bager 40.000 dinarjev. Za ta dela pa dosedaj dela že 16 dni, kar pomeni 640.000 dinarjev, morali pa ga bodo najeti še za 5—6 dni. Z zemljo, ki jo ta bager izkoplje, pa bodo zrav- nali le pas ob Trubarjevi ulici. Na prostoru med Ljubljansko ce- sto, in Trubarjevo ulico v zadnjem času zasipavajo in izravnavajo te- ren. »Smetiščni« jarki se ob velikih blokih umikajo bodočim zelenim ploskvam. Ta dela pa izvaja občina iz proračunskih sredstev, kar pa na- ravno stane veliko denarja. Misliti moramo na to, da bodo vsi ti blo- ki, vse skupine vrstnih hiš, morale v kratkem dobiti še ceste, ulično raz- svetljavo, nasade, pločnike in po- dobno. Za taka dela bo treba veli- ko sredstev, naši »otočani«, naj mi oprostijo, pa gledajo od strani kdaj bo vse to gotovo. Velenjčani se v takem primeru čisto drugače obna- šajo ... Za zaključek bi pristavil. Otok kli- če prostovoljce! K prijetnemu domo- vanju spada tudi prijetna okolica. Svečanosti ob jubilejnem letu v dneh okoli datuma, ko je pred 40. leti bila ustanovljena Komuni- stična partija, je vso našo domovino zajelo praznično vzdušje. Enako vzdušje daje pečat letošnjemu ce- lotnemu jubilejnemu letu, vendar je okoli 18. aprila dosegel svoj višek. 18. in 19. aprila je bilo v Beogradu slavnostno zasedanje Centralnega komiteja ZKJ, podobne proslave in manifestacije pa so bile tudi po vseh drugih mestih, na primer v Ljublja- ni, kjer je govoril član CK ZKJ tov. Franc Leskošek-Luka. Tudi v našem okraju je bilo več velikih proslav, akademij in zboro- vanj. V Celju je mladina priredila tek z bakljami, v teh dneh je šla skozi Celje tudi »štafeta mladosti«. V velikih izložbah trgovine »Volna« je že več kot teden dni razstavljeno zanimivo slikovno, dokumentarno in ponazorilno gradivo, ki prikazuje rast in razvoj Partije ter SKOJ na našem področju. Ta razstava, ki jo je organiziral oddelek za NOB pri mestnem muzeju, je v središču po- zornosti Celjanov in obiskovalcev. V soboto je bila pred spomeni- kom na Slandrovem trgu in pred ploščo na Trgu svobode skromna komemorativna svečanost. Ob tej priliki so zastopniki političnih in družbenih organizacij položili ven- ce v počastitev spomina padlim ju- nakom revolucije. Istega dne zvečer je bila v Na- rodnem domu svečanost, na kateri je o zgodovini in boju Partije go- voril sekretar Občinskega komiteja ZKJ tov. Cveto Pelko. V svečanem programu pa so sodelovali godbeni- ki tamburaškega orkestra, moški zbor »Svobode« in mešani zbor z učiteljišča. Proslave v počastitev 40. obletni- ce Partije pa so bile tudi v drugih krajih, v podjetjih in ustanovah. Ta- ko so podobne proslave z orisi zgo- dovine Partije in kulturnim progra- mom organizirala domala vsa pod- jetja v Celju, podobno pa tudi v ostalih krajih celjskega okraja. Z LETOŠNJE ŠTAFETE MLADOSTI Tovarišu Titu za rojstni dan Dragi naš Maršal! K Vašemu življenjskemu prazniku Vam iskreno želimo še mnogo srečnih in zdravih let. Ravno letos, ko proslavlja naša slavna KPJ, katere umni voditelj ste Vi, 40. obletnico svojega obstoja, slišimo o Vaših herojskih podvigih pri revoluciji in borbi za mir še več. Vašo ljubezen in skrb do nas čutimo na vsakem kora- ku. Radi bi Vam jo vračali, vendar vemo, da smo še pre- majhni in prešibki. Obljublja- mo Vam pa, da se bomo prid- no učili, da bomo, ko bomo dorasli, sposobni nadaljevati delo v naši socialistični do- movini. Za domovino s Titom — naprej! Pionirji osnovne šole na Polzeli Rogaški steklarji so dostojno proslavili 40-letnico KPJ Preteklo nedeljo je bila vsa Ro- gaška Slatina praznično odeta v partijske in državne zastave vse do steklarne »Boris Kidrič«, kjer je bi- la glavna svečanost v počastitev 40-letnice KPJ. Ob tej priliki so v steklarni od- krili spominsko ploščo, ki bo spo- minjala sedanje in poznejše rodove, da je bila na tem mestu ustanovlje- na 1927. leta prva partijska celica. Hkrati z odkritjem plošče pa je mar- ljivi kolektiv rogaških steklarjev slavil še eno pomembno zmago — spuščanje v pogon nove topilne pe- či, ki bo povečala proizvodnjo za 40%, hkrati seveda tudi dohodek, in omogočila zaposlitev nad sto novim delavcem. Svečanost so začeli s povorko. Na dvorišču steklarne se je zbralo okoli dva tisoč ljudi. Navzočim je najprej spregovoril predsednik sin- dikalne podružnice v steklarni tova- riš Hinko Drnovšek, ki je v daljšem govoru orisal borbeno zgodovino KPJ in njene uspehe, nakar je pred-- sednik 00 SZDL iz Celja, tovariš Franc Simonič odkril spominsko ploščo. V svojem govoru je dal pri- znanje rogaškim steklarjem za nji- hove uspehe v razvoju steklarne in kraja, hkrati pa jih opozoril na na- loge, ki jih še čakajo v prizadeva- nju, da bo življenje še boljše in lepše. Tovariš Simonič je še posebej pozval doraščajočo mladino, ki ni izkusila trpljenja in tegob starejše generacije, da bo pri svojem delu sledila idealom, za katere so se bo- rili komunisti. Slovesnost so obogatili pionirji osnovne šole in učenci industrijske šole s kratkim kulturnim progra- mom, prepevanjem borbenih pesmi in recitacijami. Po odkritju spominske plošče so se navzoči podali v poslopje ste- klarne, kjer je predsednik OLO Celje, tovariš Riko Jerman prižgal novo topjlno peč, ki bo začela obra- tovati 25. maja. Se bolj slavnostno vzdušje temu dogodku pa je prispevala svečana seja delavskega sveta in osnovne organizacije ZK v dvorani Zdravi- liškega doma v Rogaški Slatini. Na tej seji so bili navzoči tudi predsed- nik OLO Celje, tovariš Riko Jer- man ter predstavniki političnih in oblastnih forumov iz šmarske obči- ne. Na seji je tovariš Beno Jugovar, ki je bil prvi sekretar partijske celi- ce v steklarni pred 32 leti, orisal razvoj celice, obudil spomine na tež- ko, toda zmagoslavno pot prvih ko- munistov, hkrati pa je seznanil na- vzoče o razvoju steklarne, o njenih uspehih, ki so bili zlasti veliki v po- vojnem obdobju, ko so steklarji pre- vzeli tovarno v' svoje roke, ter po- udaril, da je bil kolektiv rogaških steklarjev 1950. leta najboljši ste- klarski kolektiv v Jugoslaviji. Ob tej priliki so se spomnili tudi revolucionarja, pokojnega Borisa Kidriča, ki je že 1927. leta ob usta- novitvi partijske celice delal v njej in kot človek ter revolucionar bil za vzgled ostalim. Niso pozabili tudi na velike žrtve rogaških steklarjev v narodnoosvobodilni vojni, saj ni majhno število tistih, ki so padli kot borci v partizanih, bili ustreljeni kot talci ali pomrli v taboriščih. Stare- mu revolucionarju iz Hrastnika, tov. Francetu Klopčiču, ki je pomagal ustanoviti prvo partijsko celico v Steklarni, so v znak hvaležnosti po- darili brušeno vazo. Nedeljska svečanost rogaških ste- klarjev je pokazala, kako globoka je bila njihova revolucionarna za- vest v preteklosti, hkrati pa kako velika so njihova prizadevanja v se- danjosti pri graditvi boljšega živ- ljenja, saj dosegajo iz dneva v dan večje uspehe. -ma- BABICE SO ZBOROVALE Pred kratkim je bil v dvorani Zdrav- stvenega doma v Celjn strokovni sesta- nek babic celjskega okraja, ki ga je sklicalo Slovensko babiško društvo — pododbor Celje, skupno z dispanzerjem za žene pri Zdravstvenem domu. Poleg babic iz vseh občin okraja Celje so se- stanku prisostvovali še predsednik sveta za zdravstvo pri OLO Celje, dr. Ivan Kopač, sekretar OK ZKS tov. Franc Simonič, šef Zdravstvenega doma dr. Janez Lovšin, upravnih dispan- zerja za žene dr. Peter Marinko, zastopnica republiškega odbora ZŽD Slo- venije, zastopnica republiškega sveta za socialno varstvo, zastopnica Slovenskega babiškega društva iz Ljubljane in drugi. Predsednik Sveta za zdravstvo dr. Ivan Kopač je govoril o pomenu strokovnih sestankov za babice ter poročal o uspe- hih, ki smo jih dosegli v našem okraju na področju preventivne zdravstvene službe glavne zaščite žena in otrok. Po govoru tovariša Simoniča so sledili refe- rati o prehrani dojenčku in noseče žene ter o kontracepciji. BLIŽA SE PIONIRSKI DAN POMLADI v nedeljo, 10. maja bo na celjskem letališču v Leven pod pokroviteljstvom predsednika Okrajnega odbora SZDL tov. Franca Simoniča velika pro- slava Dneva pomladi. Več tisoč pionirjev in mladine se bo že v jutranjih urah napotilo proti Levcu, posebna skupina pa bo spremljala Ze- lenega Jurija v okrašenem sprevodu. Pri proslavi bodo sodelovali JLA z raz- stavo modernega orožja, celjski Aero- klub z letalskimi poleti, Taborniška or- ganizacija, Klub za konjski šport in Klub za vzrejo športnih in službenih psov ter godba na pihala KPD France Prešeren. GOSTIŠČE »NA GRIČKU« ZOPET ODPRTO Pred dnevi je začelo zopet obra- tovati Celjanom dobro znano go- stišče »Na gričku« (bivši Petriček) v Liscah. Gostišče je obnovilo Olepševalno in turistično društvo, da bi ugodilo željam številnih Ce- ljanov, ki radi ob nedeljah in praz- nikih pohite v naravo bližnje celj- ske okolice. Olepševalno društvo namerava gostišče postopoma še izboljšati in zgraditi nekaj weckend hišic za tu- riste. Da je bilo to gostišče več kot potrebno, potrjuje obisk v zadnjih dveh nedeljah, ko se je zbralo »Na gričku« toliko ljudi, da je zmanj-i kalo kruha, čeprav ni bilo vremtì preveč lepo. Ta lepa izletniška toč- ka v neposredni bližini mesta je dobila večji pomen z mostom v Li- scah, ki povezuje desni breg Sa- vinje z novim naseljem Otok. Za prvomajske praznike bodo Celjani prav gotovo v velikem šte- vilu obiskali gostišče »Na gričku«, saj lepše izletniške točke tako bli- zu mesta skoraj ni. RAZPRAVA O DRUŽBENEM PLANU V BRASLOVČAH Na seji Krajevnega odbora Bra- slovče so obravnavali družbeni plan Urediti nameravajo kanalizacijo vo- dovodov, gnojišč in greznic. Sani- tarna inšpekcija Žalec je poslala vsem krajevnim odborom odlok z zahtevo da se uredijo pravilni od- toki gnojnice. Prav tako bodo po- pravili cesto II. reda ob podpori za- druge, ki jim bo dala v ta namen 1,500.000 din. PARTIZANSKA CESTA DOBROVLJE Delo na Partizanski cesti Dobrov- Ije je ponovno pričelo. Ta dela vodi Poslovna zveza za lesno in gozdno gospodarstvo Celje. Pri tej gradnji je zaposlenih 30 delavcev. Letos bo- do zgradili 4 km cestišča, zgrajene pa je že približno tri četrtine celot- ne ceste. Tako bo Dobrovljčanom znatno olajšan dovoz lesa, hkrati pa bo cesta služila turističnim na- menom. Kdor pozna Dobrovlje, se bo lahko spomnil na prelep razgled, ki se nudi turistu iz vrha Dobrovelj po vsej Savinjski dolini vse do Ce- lja. V načrtu imajo tudi zgraditev hotela ter bo tako v kraju nepozab- nih let partizanske borbe nastala prelepa turistična točka. LJUDSKA KNJIŽNICA BRASLOVCE Sodobno urejena čitalnica v Bra-; slovčah ima dosedaj že 1124 knjig,; rednih čitateljev pa 153. Izposojni-i na za knjige je minimalna, saj zna-: ša na knjigo povprečno le 8 din.' Bralci kažejo največ zanimanja za^ lahko pripovedno čtivo. Od domačih pisateljev se zanimajo najbolj za dela Jurčiča in Tavčarja, od tujih pisateljev pa za dela Jack Londona, Julies Verna in Johna Knitla. V či- talnici imajo tudi televizijski spre- jemnik. V času od 11. do 18. aprila 1959 je bilo rojenih 33 dečkov in 36 deklic. Poročili so se: Stanislav Polenik, delovodja in Eliza- beta Voh, gosp. pomočnica, oba iz Pe- čovnika. Leopold Šmon, kemični laborant in Irena Siter, uslužbenka, oba iz Celja. Martin Pilih, zasebnik in Marija Ples- nik, kuharica, oba iz Celja. Edvard Per- solja, krojaški pomočnik in Frančiška Weisenbach, gospodinja, oba iz Celja. Anton Krajne, uslužbenec in Ana-Marija Kozole, računovodkinja, oba iz Celja. Franjo Hohnjec, delavec in Marija Trav- ner, kurirka, oba iz Celja. Alojzij 2ib- ret, delavec in Kristina Galuf, delavka, oba iz Štor. Bernard Tratnik, fotograf- ski mojster in Ana Godlar, natakarica, oba iz Celja. Ladislv Hace, krojač iz Celja in Zofija Dimec, delavka iz Strm- ca. Franc Novak, delavec in Marija No- vinek, kuharica, oba iz Celja. Umrli so: Neža Verdel, upokojenka iz Gomilske- ga, stara 65 let. Franc Štirn, frizerski mojster iz Zaloške gorice, star 58 let. Helena Mlakar, družinska upokojenka iz Zepine, stara 57 let. Franqiska Var- močnik, gospodinja iz Lipe, stara 70 let. Peter Kumer, otrok iz Celja, star 1 me- sec. Rudolf Ograjenšek, otrok iz Belega Potoka, star-6 dni. Antonija 2agar, upo- kojenka iz Prebolda, stara 80 let. Anton Ahačič, upokojenec iz Celja, star 71 let. Filip Zupane, prevžitkar iz Celja, star 80 let. Jožef Umek, upokojenec iz Rog. Slatine, star 47 let. Jurij Vajdič, upo- kojenec iz Celja, star 74 let. Ivan Tan- šek, otrok iz Javorja, star 4 mesece. Alojzija Cilenšek, gospodinja iz Celja, stara 73 let. Ana Cijan, upokojenka iz Celja, stara 69 let. Adolf âeligo, urar- ski pomočnik iz Celja, star 34 let. Viktor Podgoršek, klepar iz Celja, star 47 let. Ivan Podergajs iz Pristave pri Ljubečni je padel z motorjem. Nezavestnega so prepeljali v bolnico. Pri padcu je dobil notranje poškodbe Jože Trnovešk iz Železnega pri Žalcu. Stanko Turnšek iz Rogaške Slatine si je pri padcu poškodoval glavo in pre- tresel možgane. Pri padcu s kolesom si je poškodoval nogo Franc Založnik iz Lipe pri Fran- kolovem. Alojz Kumerc iz Vezovja pri Šent- jurju si je pri padcu s kolesom poško- doval glavo. S kolesom je padel Marijan Planinšek in si zlomil nogo. Pri Vojniku se je zvrnil avto, v ka- terem se je peljala Frančiška Cer iz Vižmarjev pri Ljubljani. Poškodovano so prepeljali v bolnišnico. Jožefa Drofenik iz Krtine pri Podplatu si je pri padcu poškodovala nogo. Pri streljanju z možnarjem si je po- škodoval roko Konrad Repas iz Hudinje pri Vitanju. V pretepu je bil zaboden v roko Franc Perkovič iz Zlak pri Rogate«. Tudi Peter Mijač iz Velenja je bil poškodovan ▼ pretepu. Pri padcu si je zlomila nogo Erna Štorman iz Polzele. Pri prometni nesreči na Mariborski cesti je bila poškodovana Jožica Zmaher iz Tovarniške ulice. Z motorjem se je zaletel v neko ogra- jo Rafael Medved iz Zabukovce. Neza- vestnega so prepeljali v bolnico. TUDI V DOBRNI SE USPEŠNO RAZVIJA ZADRUŽNO ŽIVLJENJE Tudi v Kmetijski zadrugi v Do- brni poteka sklepanje pogodb za za- družno sodelovanje zelo uspešno. Predvideni plan je zadruga dosegla in v posameznih panogah celo pre- segla. Ker obsega področje zadru- ge tudi hribovit predel Paškega Kozjaka, je na tem področju skleni- la pogodbe za pridelovanje lanu. Pri hibridni koruzi je zadruga do- segla plan 170 odstotkov, pri lanu 100 odstotkov, pri travniških povr- šinah 127 odstotkov in pri hmelju 98 odstotkov. Vsekakor so k temu uspehu dosti pripomogli sestanki in razgovori s posameznimi zadružni- ki, ki jih je kmetijska zadruga or- ganizirala v vsakem tudi najbolj oddaljenem zaselku. Precejšnjo pomoč pri sklepanju pogodb je nudila tudi vaška organi- zacija SZDL v Lokovini. V delova- nju zadruge je vedno močneje ču- titi vpliv zadružnega sveta ter so prav člani le-tega v posameznih va- seh bili pobudniki za zadružno so- delovanje. KONČALI BODO Dela v ljudskem parku v Velenju se bližajo koncu. Vse grede so že uredili, postavili kovinsko omrežje za vzpenjalke, povsod posejali travo in posadili lepotično drevje. Sedaj bodo postavili še glasbeni paviljon. Vseh 120 klopi je že nameščenih, prav tako so urejene tudi svetlobne naprave. Več kot 10.000 delovnih ur je bilo opravljenih in 1. maja bodo park lahko izročili svojemu na- menu. DR. ERVIN MEJAK — ŠESTDESETLETNIK Naš jubilant je študiral gimna- zijo v Celju, v Ljubljani pa končal pravno fakulteto in promovirat leta 1925. 2e kot gimnazijec je sodelo- val pri naprednem gibanju, v Ljub- ljani pa je bil ustanovitelj AD »Tri- glav« in tudi njegov večletni pred- sednik. Bil je odličen telovadec in vaditelj pri celjskem kot ljubljan- skem »Sokolu«, pozneje pa stare- šina Sokolskega društva v Konji- cah in Gornjem gradu. Po končani prvi svetovni vojni je odšel z Malgajevo četo na Ko- roško, se kot borec udeležil osvo- boditve Maribofa in osebno s svojo četo razorožil nemškutarsko »Zele- no gardo« v Križevem dvorcu v . Mariboru. Kot udeleženec vseh ko- roških bojev ter plebiscita na Ko- roškem je leta 1934 izdal tudi knji- go »V boju za našo severno mejo«. Najprej je služboval pri sodišču, pozneje pa kol odvetnik v Konji- cah in Gornjem gradu, kjer ga je tudi zajela okupacija. Bil je z dru- žino vred izseljen v Srbijo, kjer je vse do konca vojne sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Po osvoboditvi se je vrnil v Celje, kon- čno pa spet odprl svojo odvetniško pisarno. Jubilant tudi še danes ak- tivno dela v raznih društvih in množičnih organizacijah. Prijatelji in znanci mu želimo še mnogo plodnih let. ZLATA POROKA NA POLZELI Debevc Alojz, star 76 let in nje- gova življenjska družica Frančiška stara 71 let sta v krogu svojih otrok, sorodnikov in okoliških kme- tov na Polzeli praznovala zlato po- roko. Oba sta se kot delavca s skromnim zaslužkom prebijala sko- zi življenje. Jubilantka je mati 15 otrok, od katerih jih danes živi še pet. 2e leta 1942 je bila vsa družina ! izseljena v Slavonsko Požego, od j tam v Grubišno Polje in v Zagreb, i Dva sinova sta padla kot talca, i hčerka pa je zaradi izčrpanosti kot ; kurirka umrla. Najstarejša hčerka i še danes boleha zaradi trpljenja vj zloglasnem logorju Banjica, kamor- so jo odpeljali po ustrelitvi njene-^ ga moža. Kljub temu, da je bilo njuno živ- ljenje dokaj grenko, kar se je odra- žalo zlasti v času NOB zaradi izgu- be 2 sinov in hčerke, sta jubilej praznovala še vedno zdrava in krepka. Za njun jubilej so jima okoliški kmetje pripravili pravo preseneče- nje. Priredili so jima lep sprejem, ju slavnostno spremili k poroki in s prostovoljnimi prispevki priredili pravo praznovanje. Za svoj jubilej sta prejela od Občinskega LO Zalee in Društva upokojencev Polzela pri- znanje v obliki diplom. Pridružuje- mo se jim tudi mi in jima k jubile- ju iskreno čestitamo. 29. aprüa 1959 — Stev. 16, 17 — CELJSKI TEDNIK |к| NAVODILA o Macinu in postopkm priznanja časa iz NOV v delovno dobo т razdobju od i. aprila 1941 do 15. шаја 1945 udeležencem narodnoosvobodilne vojne ter sodelavcem narodnoosvobodilnega gibanja. Splošna navodila Zakon o pokojninskem zavarovanju loči ude- ležence narodnoosvobodilne vojne ter udeležence španske državljanske vojne od sodelavcev v na- rodnoosvobodilnem gibanju. Posebne ugodnosti predpisuje samo za udeležence narodnoosvobo- dilne vojne ter udeležence španske državljanske Tojne. Za sodelavce v narodnoosvobodilnem gi- banju pa veljajo splošni predpisi. Zato je po- trebno opredeliti predvsem, kdo se šteje za ude- leženca narodnoosvobodilne vojne po Zakonu o pokojninskem zavarovanju, ker od tega zavisi obseg pravic po tem zakonu. Za udeleženca narodnoosvobodilne vojne se štejejo tiste osebe, katerim je štet čas ude- ležbe v narodnoosvobodilni vojni v razdobju od fc. aprila 1941 do 15. maja 1945 dvojno, ob po- goju, da je štet dvojno čas udeležbe od določe- nega dne nepretrgoma do 15. maja 1945. Oseba ki je bila udeleženec narodnoosvobodilne vojne samo nekaj časa, pa je z delom prenehala in ga ni več nadaljevala, se ne šteje za udeleženca narodnoosvobodilne vojne. Oseba, ki ima preki- nitve v udeležbi, se šteje za udeleženca na- rodnoosvobodilne vojne od tistega dne dalje, ko je ponovno začela z delom in ga nadaljevala neprekinjeno do 15. maja 1945. Potemtakem se oseba, ki je bila udeleženec narodnoosvobodilne vojne leta 1941, pa je njena udeležba prenehala t letu 1942 in je ponovno postala udeleženec leta 1944, šteje za udeleženca narodnoosvobo- dilne vojne od leta 1944, ne pa od leta 1941. Udeleženci španske državljanske vojne so izenačeni z udeleženci narodnoosvobodilne vojne od leta 1941. Dvojno štetje časa т razdobju od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945 V delovno dobo, oziroma za pokojnino se šteje dvojno čas do 15. maja 1945, ki ga je prebil zavarovanec: a) v partizanskih odredih Jugoslavije, v Na- rodnoosvobodilni vojski Jugoslavije in v Jugo- slovanski armadi; ta čas se šteje, če tudi udele- ženec še ni bil star 15 let; b) na aktivnem in organiziranem delu v na- rodnoosvobodilnem boju; c) v zaporih, taboriščih in internacijah, če je bil kot pripadnik revolucionarnega gibanja leta 1941 ob kapitulaciji v zaporu ali taborišču, ob pogoju, da je takoj ob prihodu iz zapora, tabo- rišča ali internacije aktivno in organizirano de- lal za narodnoosvobodilno gibanje; č) v zaporih, taboriščih in internacijah, če je bil ujet, ali prijet zaradi tega, ker se je boril, ali izvrševal naloge narodnoosvobodilnega gi- banja. Za dvojno štetje tega časa morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer: da je zavarova- nec nadaljeval z aktivnim delom za narodno- osvobodilno gibanje v zaporu, taborišču ali in- ternaciji in da se je po prihodu iz zapora, ta- borišča ali internacije stavil na razpolago na- rodnoosvobodilnemu gibanju in nadaljeval aktivno in organizirano delo za gibanje. Cas, prebit v zaporu, taborišču ali internaciji, se šteje dvojno ob pogoju, da je dvojno štet čas neposredno pred zaporom, oziroma pred odho- dom v taborišče ali internacijo. Dvojno se šteje za pokojnino tudi čas, prebit v bivši španski republikanski armadi. Enojno štetje časa v razdobju od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945 Osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za dvojno štetje, se šteje v delovno dobo, oziroma za po- kojnino v dejanskem trajanju čas do 15. maja 1945, ko je aktivno sodelovala v narodnoosvo- bodilnem gibanju in dalj časa stalno opravljala posamezne naloge, oziroma dolžnosti ali zadeve v odborih, zavodih ali organizacijah narodno- osvobodilnega gibanja ali je to delala po njiho- vih nalogah, ne glede na to, ali je opravljala to delo na osvobojenem ali neosvobojenem ozemlju. Ta čas se pa šteje le tisti osebi, ki je stopila т delovno razmerje do konca leta 1946. Ce ni sto- pila v delovno razmerje do konca leta 1946, šteje ta čas za pokojnino le, če ima delovno dobo najmanj 15 let. Posebna naTodila Postopek pri uveljavljanju dvojnega ali enoj nega štetja let za čas iz NOV v delovno dobo oziroma za pokojnino je naslednji: Z zvezno uredbo o organih in o postopku za ugotovitev posebne delovne dobe (Ur. list FLRJ, št. 45/58) ter dopolnitvami in tolmačenjem Se- kretariata za delo FLRJ (Ur. list FLRJ, št. 1/59) se določa, da posebno delovno dobo priznavajo v teh primerih občinski ljudski odbori, odnosno njihove komisije. Tako bosta v bodoče prizna- vala posebno delovno dobo za čas med NOV ko- misija pri občinskem ljudskem odboru in okraj- ni zavod za socialno zavarovanje; oba pa ob so- delovanju organizacije Zveze borcev NOV in republiško komisijo v primerih, ko gre za ugo- tavljanje pokojninske dobe predvojnim revolu- cionarjem, internirancem, deportirancem, zapor- nikom, vojnim ujetnikom itd., ki jih navaja 172. člen Zakona o pokojninskem zavarovanju. Osebe, ki uveljavljajo posebno delovno dobo, morajo napisati vlogo, ki ji priložijo izjave prič in ostala dokazila. Kaj mora vsebovati vloga? V vlogi je treba podati življenjepis, v kate- rem mora posameznik, poleg osnovnih podatkov (generalij) o sebi, natančno in izčrpno opisati delo za NOV od leta 1941 do 15. maja 1945. Na- vesti je treba tudi točen čas. Navesti je treba dan začetka dela za NOV, če je bil organizirani aktivist, kaj je delal in kje je delaL imena oseb, s katerimi je delal za NOV in njihove funkcije, ki so jih te osebe vršile, in funkcije, ki jih je sam vršil v odborih, komisijah, orga- nizacijah itd. na terenu. Dalje je treba nave- sti dan vstopa v NOV in v katero vojno enoto (četa, bataljon, brigada) in kje je vstopil ter vse ostale enote, v katerih se je nahajal, in funkcije, ki jih je vršil v teh enotah itd. Za dokaz udeležbe v enotah NOV zadostuje prepis vojaških dokumentov (vojaške knjižice ali uverenja o demobilizaciji), iz katerih je ta udeležba razvidna. V ostalih primerih pa se mora delo za NOT na terenu in udeležba v NOV dokazati po izja- vah najmanj dveh prič za vsako posamezno obdobje dela za NOV. Kaj mora vsebovati izjava prič? Priče morajo v svojih izjavah poleg svojih osnovnih podatkov (generalij) navesti natančno in izčrpno delovanje za NOV tiste osebe, za ka- tero podajajo svoje izjave, nadalje, kaj je ose- ba delala, kje in kakšne dolžnosti je vršila im kakšne funkcije je imela. Poleg obširnega in izčrpnega opisa dela za NOV, osebe, za katero se daje izjava, mor« priča opisati tudi svoje delo za NOV, ter dolž- nosti, ki jih je vršila, in funkcije, ki jih j* imela. Izjave prič morajo biti pisane vsaka za sebe, v dveh izvodih, podpisane in potrjene pri orga- nizaciji Zveze borcev NOV, katere član je priča. Kdo je lahko priča in komu? Priče so lahko samo tiste osebe, ki so z oiebo, za katero dajejo izjavo, skupaj delale za NOV, kot organizirani aktivisti na terenu, ali bile sku- paj v enotah NOV. Izjave svojcev ali izjave oseb iz tujine niso veljavne. Priče morajo imeti čas iz NOV že pri- znan v delovno dobo in to vsaj od tistega časa dalje, ko oseba, za katero dajejo izjavo, zahteva priznanje za sebe. Ce zahteva nekdo dvojno šte- tje let, mora imeti tudi priča priznano dobo vsaj za tisti čas dvojno. Izjave se lahko dajo samo za čas, oziroma obdobja, ko sta delali za NOV tako priča kakor tudi oseba, ki uveljavlja posebno delovno dobo, skupno na terenu, ozi- roma v enotah NOV. Kam je treba vlogo vložiti? Vloga se vloži pri tistem občinskem odbora Zveze borcev NOV, na katere teritoriju je pro- silec za NOV organizirano delal. To pomeni, da se vloga ne more vložiti pri občinskem odboru Zveze borcev NOV, na katerem teritoriju ima danes prosilec stalno prebivališče, če na tem teritoriju ni za NOV delal. Vloga z izjavami prič in ostalimi dokazi se mora vložiti v dveh izvodih, ker je en izvod po- treben organizaciji Zveze borcev NOV za zgo- dovinski arhiv. Organizacija Zveze borcev NOV bo po konča- nem delu na vlogi, to vlogo odstopila v dokon- čno rešitev zavodom za socialno zavarovanje, ozi- roma komisijam pri občinskih ljudskih odborih, od katerih bodo prosilci prejeli tudi odločbe o priznanju posebne delovne dobe. Celje, dne 11. februarja 1959. Okrajni odbor Zveze borcev NOV Celje Razpis Republiški svet sindikatov za Slovenijo razpisuje vpis v prvi letnik dopisne ekonoiviske srednje šole Pogoj za sprejem je uspešno opravljena osemletna osnovna šola ali njej po stopnji odgovarjajoča splošnoizobraževalna šola. Kandidati se lahko prijavijo tudi za sprejem v И. ali 1И. letnik: a) če so uspešno zaključili predhodni razred ekonomske sred- nje šole; b) če so uspešno dokončali predhodni razred gimnazije ali ustrezne strokovne šole. Ti kandidati morajo opraviti diferen- cialni izpit, ki se določi za naravo šole, za kar je treba vložiti posebno vlogo. Za diferencialne izpite se lahko vsakdo pripravi na dopisni način. Vpis ni časovno omejen. Prijave in nadrobna navodila dobite na občinskih sindikal- nih svetih. Prijave pošljajte na Dopisno šolo, Likozarjeva 3, Ljubljana, kjer dobite tudi natančnejše informacije (telefon 30-043). VSEM DELOVNIM LJUDEM j SIROM NASE DOMOVINE -:( CESTITA K PRAZNIKU DELA 1. MAJU; i KOLEKTIV KOVINSKEGA PODJETJA j „Klima" Celje ! vodnikova ulica 6 i CELJSKI TEDNK — Stev. 16, 17 — 29. aprüa 1959 29. aprüa 1959 — Stev. 16, 17 — CELJSKI TEDNIK telesna vzgoja in šport O Tonetu Kosu - špomuku, шоМопаЦи! Odmaknjen je že čas, ko je Tone ^os, odlični predvojni atlet Celja in telovadni delavec s svojo vedri- no, družabnostjo in smislom za do- brovoljno delo povezoval celjsko mladino in jo navduševal za teles- novzgojno in športno življenje. 2e v prvem letu nemške okupacije je bil namreč ustreljen kot talec v Mariboru. Tone Kos, je bil rojen v Celju 8. ¡unija 1923, je izhajal iz številne ¿jelavske družine. Njegov oče je bil delavec TEP, kamor je kaj zgodaj vpeljal tudi svojega sina, kjer je bil med delavci — varilci. V tem okolju je pod silo tedanjih razmer j(aj kmalu doumel težave delavske- 44 povečalo na 472. V društvu sedaj de- lujejo sekcije za nogomet, namizni tenis, kegljanje, odbojko, judo in boks. Naj- bolj popularna in številčno najmočnejša je nogometna sekcija, saj so nogometaši ▼ zadnjem letu pokazali največ uspe- hov. Namiznoteniška sekcija bi se znat- ло okrepila, če bi imela na razpolago večje število miz. Zelo dobro se razvi- jata novo ustanovljeni sekciji za judo in boks, ki pa se obe trenutno borita še s pomanjkanjem dragih rekvizitov. Sek- cija za odbojko ni zadovoljiva s svojim delom v zadnjem letu. Tudi kegljaška sekcija je napram prejšnjim letom ne- koliko nazadovala, vzroke pa je iskati v tem, da nima svojega kegljišča in je vezana na vadbo na drugih kegljiščih, ki so že prezasedena. Določene slabosti pri delu posameznih sekcij so se pojav- ljale zaradi pomanjkanja dobrih sek- cijskih odborov, še v večji meri pa za- radi pomanjkanja strokovnih inštruk- torjev. Brez dvoma pa izredno ovira raz- voj društva pomanjkanje lastnih dru- štvenih prostorov, ki si jih društvo ob skromnih dotacijah in lastnih dohodkih ne more postaviti! Le kako takšne stva- ri zmorejo v drugih industrijskih krajih, kjer imajo manj podjetij ali pa celo eno samo — so se vpraševali na skupščini člani med seboj in v razpravi . . • Osvetlili so še druge aktualne pro- bleme v zvezi z zaključki kongresa te- lesne kulture. Tako na primer so se za- vzemali, da bi bilo treba nekoliko bolj gledati na učne uspehe aktivnih šport- nikov v šolah, slabim pomagati z in- strukcijami, vzporedno s športno vadbo bi naj v večji meri skrbeli tudi za vzgojna vprašanja, za izpopolnjevanje čilanstva v športni izobrazbi in podobno. Na skupščini so sprejeli tudi vrsto po- membnih sklepov. Tako bodo tudi letos organizirali športni teden Olimpa, kjer boido demonstrirali pred javnostjo delo v vseh sekcijah, s prostovoljnim delom bodo odpravili vrsto del na stadionu in na gradnji društvenih prostorov, poživili propagandno delo, delo z mladino, skr- beli za boljšo disciplino pri vsem član- stvu, utrdili bodo sekcijske odbore, omo- gočili boksarjem nastope na prostem in dokončali gradnjo garderob. Obveznosti so velike in prepričani smo lahko, da jih bo novi odbor s pre- danimi športnimi delavci in ob pomoči naših podjetij, oblasti ter ostalih mno- žičnih organizacij lahko tudi obvladal. Pri tem delu pa želimo športnim delav- cem iz Gaberja kar največ uspehov. SLOVENSKI REKORD V ŠVEDSKI ŠTAFETI Ob svečanem sprejemu štafete mla- dosti v Ljubljani je bil na stadionu 2AK Ljubljane tudi pester športni program, na katerem so nastopili tudi celjski atleti. Cajhen, Lorger, Lešek in Kolnik so v švedski štafeti 400 X 300 X 200 X 100 m postavili nov slovenski rekord z 1 : 59.6. Stanko Lorger je najstopil tudi na visokih ovirah, kjer je za začetek se- zone postavil prav dober rezultat — 14.4. Naraks Franc je bil v teku na 1000 m drugi z istim časom 2 : 31.4 kot zmagovalec Hafner. I. IN m. OSNOVNA ŠOLA - PRVAKA V ROKOMETUI Pred dnevi je bilo v Celju obdinsko prvenstvo Celja osemletnih šol v roko- metu. Vse nastopajoče šole so pokazale kar solidno znanje. Pionirji so bili raz- deljeni v dve grupi. V I. skupini je III. osnovna šola iz Celja premagala Štore z 21 : 1 in II. osnovno šolo s 4 : O, dočim je II. osnovna šola premagala Štore z 12 : 2. V II. skupini je I. osnovna šola iz Celja premagala Vojnik z 11 : O in Dobrno z 9 : 4, Dobrna pa Vojnik z 8 : 1. V finalu je po dramatični borbi zmagala I. osnovna šola pred III. osnovno šolo s 6:5 (2:3). To je bila vsekakor naj- lepša tekma na tem prvenstvu, kjer je tehnično mnogo boljša ekipa III. osnov- ne šole po krepkem vodstvu s 3 : O konč- no klonila pred fizično močnejšim in iz- držljivejšim pionirjem I. osnovne šole! V borbi za 3. do 4. mesto je druga os- novna šola komaj premagala Dobrno s 5 : 4, za 5. — 6. mesto pa je Vojnik pre- magal Štore s 6 : 3. Pri pionirkah so nastopile le 3 šole, kjer so predvsem presenetile z lepo kombinatorno igro učenke iz Štor. Zmaga je pripadala III. osnovni šoli, ki je le s težavo z 1 : O premagala Štore in s 5 : 1 II. osnovno šolo, na drugo mesto pa so se uvrstile Store z zmago 5 : 2 nad II. osnovno šolo. Zmagovalne ekipe so prejele v dar od Sveta za telesno vzgojo celjske občine kompletna športna oblačila in pokale v prehodno last. Odlične atletinje na ESŠ športni dan na ESŠ v Celju je potekel ^ atletskem tekmovanju v osnovnih at- letskih disciplinah. Mladinke so poka- rale znatno boljše kvalitetne storitve od mladincev. Tako je bilo na 60 m dose- ženih kar 6 rezultatov pod 9 sekund, najboljša časa pa sta bila 8.4 in 8.5 j^'lan in Л'anošek), v skoku v daljino 1^ Cokanova preskočila 4.60 m, vrsta j^'adink pa preko 4.20 m, v metu krogle ?*iagala Krofličeva z 11.65, v skoku .„'"'^ino pa Debeljakova in Krofličeva s -. ^4i. Mladinci so bili precej slabši, '"^i ni nihče nad 1000 m dosegel časa pod 3 minute, v skoku v višino le trije 150 cm, v metu krogle in v teku na 100 m pa je bil najboljši Dragan z 12.70 m in z 12.4 sekunde. STAFETNI TEK Z BAKLAMI PO CELJSKIH ULICAH ■ ^ počastitev 40. obletnice ZKJ in SKOJ ! Mladina celjske gimnazije pred dnevi •'ganizirala štafetni tek z baklami po Celjskih ulicah. Udeležba je bila kljub ezevnemu vremenu nadvse razveseljiva, ui* "a startu mladinci iz Zagreba, ubijane, Trbovelj. Maribora, Murske eofiote, Žalca, Rogaške Slatine in domala ÎZ I .''t'J.skih šol. Zmagala je ekipa TSŠ t, V¿""Uane pred gimnazijo iz Celja, il r i'"™' ^al«^^™' Mursko Soboto, ESŠ T.-'^v"' 'i- eítipo celjske gimnazije, '••grebom itd. MLADINSKE TEKME V OSPREDJU Slabo vreme je preprečilo celotno iz- vedbo IV. kola mladinske podzvezne nogometne lige. Na igrišču Olimpa je domače moštvo premagalo Celje s 3 : O (1 : 0). V ligi celjski šol je bila odigrana le tekma med učiteljiščem in MIŠ Štore, ki se je končala s 3:1 (0:1) za učite- ljišče. NOGOMETNI TURNIR NA OLIMPU Pod pokroviteljstvom OK ZKS bo т nedeljo ŠD Olimp organiziralo na svo- jem igrišču zanimiv turir med kvalitet- nimi enajstoricami celjske občine. Do- poldne se bodo spoprijeli Olimp : Celje in Kladivar : Kovinar, popoldne pa pre- maganca in zmagovalca dopoldanskih srečanj. Zmagovalno moštvo in najbolj disciplinirano moštvo bosta prejeli še pokal v trajno last. ^ ŠPORTNI DAN NA VRANSKEM Osemletna šola na Vranskem je svoj aprilski športni dan izkoristila z« »Jur- jevanje«, ki je po lepem obredu razve- selil vse otroke nižjih razredov. Po pro- gramu se je razvilo rajanje, terenske igre z žogo, višji razredi pa so se po- merili na igrišču za šolo v osnovnih atletskih disciplinah. Na improviziranih napravah so bili doseženi prav dobri rezultati. Pri pionirjih se je najbolje izkazal Leskovšck s skokom 5.30 m v daljino, 133 cm v višino in 7.5 sekund n« 60 m, pri pionirkah pa sta bili najboljši Kladnikova in Grutschreiberjeva s 13» centimetrov v skoku v višino. TEKMOVANJE V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO T počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ je strelska družina Avtoobnova Celje organizirala v času od 13. do 18. aprila 1959 športni teden v streljanju z zračno puško. Tekmovanja so se udeležili čla- ni organizacij sindikalne podružnice, mladine. Ljudske tehnike, žena in strel- ske družine. Tekmovalo je вкшрај M članov in članic. POZIV Krajevni odbor ZB Šempeter v Savinj- ski dolini namerava v letošnjem letu odkriti spomenik padlim borcem, talcem, žrtvam fašističnega terorja in osebam, ki so izgubile življenje v letih 1941 do Í945 zaradi sodelovanja z NOB. Ker pri- pravljalnemu odboru za postavitev spo- menika niso znana vsa imena, pozivamo svojce padlih, da pismeno ali ustno spo- roče imena padlih in umrlih Krajevne- mu odboru ZB Šempeter v Savinjski do- lini. Pripravljalnemu odboru znana imena: COKAN Avgust, CMAK Leopold, DE- ŽELAK Matevž, DIVJAK Ivan. JELEN Franc. JUGOVIC Artur, KOZMELJ Šte- fan. KRNOVŠEK Ivan, LOCICNIK Bru- no, BENETEK Ivan, MAHNIC Franc. OZIR Anton, POLAK Mihael, TAVCER Vladimir, UDRIH Štefan, UDRIH Andrej, UDRIH Marta, TRAVNER Marjeta, ZA- GORICNIK Ivan, ŽOHAR FRANC. Pripravljalni odbor OBVESTILO Uprava za ceste LRS, Ljubljana, spo- roča, da bo v soglasju z Drž. sekretaria- tom za notranje zadeve LRS cestni od- sek I 10 Prevoje—Trojane—Ločica zaprt za ves javni promet od 22. aprila 1959 do nadaljnjega, predvidoma do 30. sep- tembra 1959. V času zapore se preusmeri promet takole: Promet Celje—Ljubljana po cesti 1/10 Ločica — III/1244 Loí|^a—Motnik—Kam- nik — 11/323 Kamnik—Trzin — 1/10 Trzin obojesmerno brez omejitve. Promet Ljubljana—Zagorje po cesti I/IO Zelodnik pri Prevojah - 1П/1243 Želodnik—Moravče—Izlake — 11/336 Iz- lake—Zagorje obojesmerno z omejitvijo v odseku Moravče—Kandrše—Izlake, kjer bo vozni promet enosmeren v časovnem presledku po dve uri, in sicer bo v tem odseku možen vozni promet v nasled- njih časovnih presledkih: vstop v odsek vstop v odsek Smer Moravče Smer Izkake proti Izlakam proti Moravčam •,00- 0,1* 1,M- 1,1« 2,00— 2,1» 3,00— 3,10 4,00— 4,10 5,00- 5,10 6,00— 6,1» 7,00- 7,10 8,00— 8,19 9,00— 9,1» 10,00—10,10 11,00—ll,lt 12,00—12,10 13,00—13,1« 14,00-14,10 15,00-15,1« 16,00—16,10 17,00—17,1» 18,00-18,10 19,00-19,10 20,00-20,10 21,00—21,1» 22,00-22,10 25,00-23,10 Zapornice bodo postavljene: — na cesti I/IO v Ločici in v Prevojah, — na cesti 11/536 na Trojanah pri pri- ključku na cesto I/tO, — na cesti III/1243 pri Moravčah in v Izlakah. Priporočamo vsem voznikom oprezno vožnjo na obvoznicah, sicer pa upošte- vanje opozorilnih znakov in navodil slnžboj(>r)>ga osebja. ирпта u ceste LBS Ljabljua POSLOVANJE TRGOVIN OB PRVO.MAJSKIH PRAZNIKIH Občinski ljudski odbor Celje obvešča potrošnike na območju celjske občine (v sporazumu s Trgovinsko zbornico za okraj Celje), da bodo ob »PRVOMAJ- SKIH PRAZNIKIH« odprte naslednje po- slovalnice: V ČETRTEK, dne 30. aprila 1959: Vse prodajalne nepretrgoma — ves dan — NON-STOP. V PETEK, dne 1. MAJA 1959: Prodajalne mleka: od 6. do 9. ure. V SOBOTO, dne 2. maja 1959. Prodajalne mleka: normalno kot ob de- lavnikih. Prodajalne kruha: »Mestne pekarne«, glavna pekarrte v Stanetovi ulici — celi dan. Prodajalne mesa: Podjetje »Mesnine« vse poslovalnice — celi dan. Podjetje »Planina«, vse poslovalnice — celi dan. Prodajalne sadja in zelenjave bodo poslovale ob delavnikih. Špecerijske trgovine: »Rio« bo poslo- vala non-stop, »Enotnost« v Gaberju bo odprta dopoldne. Trafike: normalno kot ob delavnikih. Tržnica: normalno kot ob sobotah. Trgovsko podjetje na veliko »Merx« bo imelo dopoldne odprto prodajno skla- dišče. V NEDELJO, dne 3. maja 1959. Prodajalne kruha: »Delavske pekar- ne«, prodajalna »Ada« od 6. do 11. ure. Trafike: nedeljski delovni čas. Tržnica pa bo poslovala kot običajna ob nedeljah. SLUŽBO dobi starejša gospodinjska po- močnica. Plača dobra. Prelog, Celje, Zvezna c. 18 (Jožefov hrib). PRODAM kompletno spalnico iz mehke- ga lesa. Naslov: Berglez, Celje, Gre- gorčičeva ulica 7. PRODAM takoj v.seljivo hišico v Šmarju, njivo in travnik. Naslov v upravi lista. PRODAM poceni moped »TOMOSc. Ni- količ Milan, Liboje 86, Petrovce. PRODAM malo rabljen kavč z omarico. Vzamem tudi ček. Jazbinšek, Celje, Drapšinova 22. PRODAM mlado kravo (bohinjko). In- formacije: Zerovnik Ivan, gostilna Ivenca, Vojuik. PRODAM visoko brejo kravo (simen- talka). Naslov v upravi lista. PRODAM malo posestvo v bližnji okolici Celja. Naslov v upravi lista. PRODAM šivalni stroj in ga zamenjam za smrekove deske 25 m. V poštev pri- dejo tudi stare. Repič, Celje, Mari- borska cesta 36. PRODAM novo zidno opeko in les. Robič Celje, Cesta na Dobravo 56. PRODAM velikega črnega nemškega ov- čarja. Naslov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjeno spalnico (trd les) dva fotelja in polkavč. Sibli, Ce- lje, Partizanska cesta 4. PRODAM posesitvo z inventarjem za 550.000 din, 15 minut od železniške po- staje Store. Ogled 1., 2.. 3. maja na Vrhah št. 7. v Storah pri Celju. ODDAM v najem garažo v vrstni hiši na Otoku. Naslov v upravi lista. KUPIM motorno kolo, novejše. Plačam s čekom ali v gotovini. Naslov v npravi lista. ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Ra- dovljici za enosobnega v Celju. Po- nudbe na upravo lista pod šifro >Go- renjskat. KLJUČE, izgubljene od Ceste na grad proti Skalni kleti ob novi progi do Polul, vrnite, prosim, proti nagradi. Naslov v upravi lista. ZAHVALA Ob težki izgubi najinega dragega moža in ateka ŠELIGO DOLFIJA se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi prerani zadnji poti. vsem darovalcem vencev in cvetja. Po- sebno se zahvaljujem društvu Avte- moto »Šlander«, pevcem »Ivan Cankar« za spremstvo in ganljive besede in pesmi ob odprtem grobu. Iskrena hvala vsem, ki so z nama sočustvovali in nama iz- rek li sožalje. Žalujoča žena Danica in hči Marjanca SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Sreda, 29. aprila ob 16. uri — Shakes- peare: Romeo in Julija — III. šolski abonma (Julija: Breda Pugljeva, Ro- meo: Marjan Bačko): ob 20. uri — Potrč: Zločin — v počastitev 40-letnice ZKJ Torek, 5. maja ob 20. uri — Zupančič: Situacije — Gostovanje v Velenju Sreda, 6. maja ob 20. uri — Zupančič: Situacije — Gostovanje v Šentjurju Četrtek, 7. maja o 15,30 uri — Shakes- peare: Romeo in Julija — I. šolski abonma (Julija: Vera Perova, Remeo: Janez Eržen); ob 20. uri — Zupančič: Situacije — Gostovanje v Vojniku Petek, 8. maja ob 15,50 uri — Shakes- peare: Romeo in Julija — II. šolski abonma (Julija: Breda Pugljeva, Re- meo: Marjan Bačko) Sobota, 9. maja ob 20. uri — Zupančič: Situacije — Gostovanje v Slov. Konji- cah Nedelja, 10. maja ob 15,30 in ob 20. ari — Zupančič: Situacije — Gostovanje v^ Kranja KINO UNION Od 30. IV. 1959 — 4. V. 1959 »Sedem n»- vest za sedem bratov«, ameriški barvni film. Od 5. V. 1959 — 8. V. 1959 »Lepe toda siromašne«, italijanski film. KINO METROPOL Od 29. IV. 1959 - 4. V. 1959 »Prijatelj- sko prepričevanje«, ameriški barvni film. Od 5. V. 1959 - 8. T, 1959 »Nenavadna MATINEJA: pravljica«, francoski barvni film. 3. V. 1959 »Stotnik in njegov janak«, italijanski film. ____ . Zanimivosti PR VI MAJ 1941 Zastava na „Rdecem mlinu" Kraljevina Jugoslavija se je se- sula kot hišica iz kart. .. Nacistič- ni škorenj je neusmiljeno pritisnil na izdano ljudstvo. Ohola hitlerje- va soldateska je triumfirala ... Ce- lje je bilo navidezno ne samo po- raženo, temveč celo nemško mesto, kot da je že od nekdaj okvir u •»tretjega raj ha«. V resnici pa so tisoči trpeli po ječah, prvi transpor- ti so bili na poti v pregnanstvo... Ljudje so bili zmedeni, na skrajni meji brezupnosti. Kdo bo rešil tr- peče ljudstvo? Slabe tri tedne po zlomu je na- počil najtesnobnejši delavski praz- nik. Nacizem si je z največjo ne- sramnostjo lastil tudi ta praznik, vendar le zato, da je slepil delav- ske množice lastnih in zavojevanih narodov. Kakšna ironija! Največji sovraž- nik delavskega razreda je s pom- pom zapovedal praznovati prvo- majski praznik in na najbolj bru- talen način omadeževal dan med- narodne proletarske solidarnosti. Celjske ulice so odmevale od grozečih koračnic zavojevalskih hord. Slovenski živelj, oropan naj- osnovnejših pravic, oropan mate- rinščine, je onemel nad tolikšnim onečaščenjem. Komunisti, ki so leta poprej za- čeli pripravljati delovne množice na tragični dogodek, ki je napo- sled le zadel naše ljudstvo, so bili izpostavljeni popolnemu brezzako- nju. Ljudje so vedeli, da so edino komunisti sposobni dvigniti ljud- stvo v obrambni boj. Se pred tedni so polagali vse upe na Sovjetsko zvezo in Rdečo armado. Zato so bili preprosti ljudje toliko bolj zme- deni, kajti nenapadalni pakt med Hitlerjem in Stalinom ni v tem ča- su kazal še nobenih razpok. V tistem času naši ljudje še niso slutili, da ravno v teh najbolj brez- upnih dneh Partija najbolj mrzlič- no dela in pripravlja osvobodilno vstajo. Dober mesec za tem so po- čile prve puške. Proglas Partije je bil kasneje balzam olajšanja in smrtna obsodba hkrati, če bi Nem- ci zalotili bralca.. Joštov mlin, ki so ga Nemci med prvimi vzeli posebno na piko, je bil prve dni še vedno zatočišče komu-^ nistov, med njimi je bil tudi Vrunč — Buzdo. Pozneje so se vsi umak- nili v Savinjsko dolino, toda za Prvi maj je bil Buzdo še v mlinu. Ker je morala vsaka hiša razobesiti hitlerjevsko zastavo, ki so jih pod pritiskom šivale vse mestne šival- nice, se je Vrunč odločil zagosti Nemcem prvo dobrodošlico in hkra- ti opozoriti ljudi, da se bo boj šele začel. Iz rdečega blaga je sešil dol- go rdečo zastavo, katere mere niso bile v skladu z okupatorjevimi predpisi. Na to zastavo je prisil tako mikroskopsko majhen kljuka- sti križ, da ga je človek lahko vi- del le, če je prišel popolnoma bli- zu. Na razdaljo stotih korakov pa je bila zastava popolnoma rdeča — in to je bil Buzdov namen. Na »Rdečem mlinu« je plapolala rdeča zastava in vsak zaveden človek, ki jo je videl, je lahko vedel, da je tisti majhni, zanikrno zašit znak le krinka... Nekaj tednov za tem je plapolala v rokah borcev prve celjske čete zastava svobode, zastava nepomir- Ijivega sovraštva in brezkompro- misnega boja zoper fašizem. In od takrat je t rob o j nica z rdečo zvezdo drugovala proletarski zastavi. Osta- la je razvita vse doslej in bo ostala tudi v bodoče ... Kurir Marjan v ženskem krilu Iz Rudnice je vodila nevarna ku- rirska pot skozi Sodno vas preko Sotle v Vonarju na Hrvaško. Ta- krat je bilo drugače kot danes. Str- mi Pičev breg onkraj Sotle in tesna dolina pod Sv. Emo, to je bilo prav tako, le ob vijugasti Sotli se je vle- kel širok pas bodeče žice, pod katero so prežale smrtonosne mine na žrtve. Toda to ni smelo ovirati par- tizanov, ki so morali imeti zvezo s partizani onkraj Sotle. Kurir Marjan ki mu danes že spet lahko vsi re- čejo Franc Jakopina, je znal takrat mojstrsko onesposabljati mine. To- da zato je potreboval svoj čas. Nem- ški graničarji so nenehno patrulji- rali in eden med njimi, širok dedec z očali, je skoraj vedno vodil s se- boj velikega ovčarskega psa, ki je zavohal vsako sled ter vedno znova in znova odkrival luknje v žici. Mar- jan pa je vendar moral svoje oprav- ljati. Večkrat se je skrival pri Kajbeto- vih, pri Ivičevih, naenkrat pa se je spomnil, da bi se lahko tako prele- vil, da ga Nemci ne bi mogli takoj spoznati. Videl je, kako so ženske trgale koruzo ob meji, pa se je spomnil, da bi bilo dobro, če bi še sam bil ženska. Rečeno, storjeno! Dekleta so se navdušila in hitro našle zanj primerno obleko, na gla- vo so mu zavezale veliko ruto in bil je — ženica. »Ja, Marjan, pa še nisi Marjanca. Kam boš pa brado skril, saj je kar črna od tvojih kocin,« se je zasme- jala ena. Marjan je zaskrbljeno nagubal če- lo, potem pa se je široko nasmejal: »Tristo zelenih, babnice, nekaj šmin- ke boste že nekje našle; sem z njo. Boste videle, deklic in pol bom, da se bodo še Svabu sline pocedile.« Hitro se je gladko obril, dekleta pa so ga našminkale, da je bil rdečeli- čen in mladosten; pravo zardelo dekle. No, in šel je z njimi na njivo trgat koruzo. Dekleta so se smejala, Marjanca pa je bila začuda bolj ti- ho. Le včasih se je nasmejala, dru- gače pa kar naprej škilila proti po- ti, koder so običajno prihajali nem- ški graničarji. In res! Prišli so trije. Dekleta so zavrisnila in kar čuden je postal njihov smeh. Pričele so hi- treje trgati. Nemci so jih opazili in stopili k njim. Smejali so se in ti- sti z očali, ki je vodil psa, se je na- potil kar v koruzo. Vsem je postalo tesno pri srcu, Marjan se je kar po- til. Nemci so se smejali in zdaj je ta ali oni hotel pobožati dekle po licu. Očalar se je namerih k Marja- nu, ga prijazno ogovoril in ga ho- tel pobožati. Marjan je zbežal, pla- ho in sramežljivo je tekel in se z visokim glasom hihital. Se danes se smeje, kako je bik) takrat, ko ga je hotel Nemec božati. Bil pa sem dekle, pravi, dekle in pol da me še pes ni spoznal. Ko bi se na samem srečala, bi ga pa poljubil, da bi vedel, kaj se pravi kurirja za- menjati z ljubico. Zvečer pa sem vseeno odnesel pošto na Hrvaško po poti, ki sem si jo napravil. Mine pobirati pa so me Nemci sami na- učili. Danes kurir Marjan kmetuje v Olimju, predseduje šolskemu odbo- ru in je tudi okrajni ljudski odbor- nik, vedno nasmejan. Sotekki Za reševanje na vodi Navzlic vsem težavam, ki jih ima poklicna gasilska četa v Ce- lju spričo pomanjkanja tehnične opreme za gašenje, pa se splošna reševalna služba pri tej enoti spo- polnjuje iz leta v leto. Tako so v •| zadnjem času na lastno pobudo ~i sestavili posebno prikolico in nanjo j namestili dva gumijasta čolna ter j vse mogoče priprave za reševanje I utopljencev, pa tudi za iskanje I predmetov, ki jih storilci kaznivih I dejanj navadno odvržejo v vodo. I Pri tem delu so dosegli izredne uspehe na račun tako imenovanih tipalk za iskanje utopljencev in drugih predmetov. Tudi te tipalke so proizvod njihove zamisli. Kon- strukcijo prikolice pa so zahtevale še lokalne okolnosti — predvsem pa pogoste poplave na celjskem področju. Kot pravijo, je konstruk- cija prikolice in ostalih naprav, ki jih potrebujejo pri reševanju иа vodi, edinstven primer pri nas sploh. Na sliki prikolica ter iskanje utopljenca s »tipalkami«. mb In spet konjiček več Zbiralci vžigaličnih škatel iščejo stikov Na svetu imamo neverjetno dol- go vrsto zbiralcev. Ljudje zbirajo znamke, zbirajo nože, slike filmskih zvezd, denar, dragocene slike in druge umetnine, petičniki zbirajo dra'go kamenje in med zbiralci ek- sotičnih predmetov ni malo takih, ki imajo poleg črnskega ščita, in- dijanskega loka in bojne sekire tudi kak najdragocenejši plen lovcev na človeške glave. Predaleč sem zašel pri zbiranju raznih vrst zbirateljev. Nimam za bregom nič posebnega, vendar je zbirka, ki sem jo videl, zelo zanimiva. Videl sem namreč album vžigaličnih etiket, domala vse serije, ki jih je v zadnjih letih izdala naša industrija vžigalic, in še nekaj tujih povrhu. Na straneh albuma so zapovrstjo živalske se- rije, ptiči, narodne noše, zastave raznih držav, kraji, prizori z »avto- puta«, serija, posvečena 40. oblet- nici ZKJ in SKOJ, in še razne dru- ge serije. Zbiralec pa vendar ni popolnoma zadovoljen s svojo zbirko. Manjka mu nekaj primerkov. Vsak, ki sam zbira ali zbiralce pozna, bo razu- mel, da so taki ljudje prav nesreč- ni, če je v njihovih zbirkah vrzel, če kaj manjka. Zato bi lastnik tega zanimivega albuma rad prišel v stik z raznimi drugimi zbiralci vži- galičnih etiket. Na kak organiziran klub sicer še ne misli, toda zame- njava etiket med ljudmi, ki »jaha- jo« na istem konjičku, bi koristila obojestransko. No, predolgo skri- vam ime tega zbiratelja, ko da je neka prav posebna redkost. Tovariš Stane Kitak, strojni sta- vec pri »Celjskem tisku«, stanujoč v Kersnikovi ulici 36, že dve leti zbira škatlice vžigalic, s katerih nad paro odlepi etikete, jih sortira in vlaga v svoj album. Poleg zbir- ke v albumu ima še okoli 100 eti- ket raznih serij, ki bi jih zamenjal. Pa recite, če industrija vžigalic ni poskrbela za novega konjička. Slika je iz Žalca. Gospodar je odšel po opravkih, vtem ko je na vozu ostal kot čuvaj velik volčjak. Vsekakor razumevanje, kî Sfa ne srečamo na vsakem koraku. MED ZAKONCI On: »Povej, zakaj se pravzaprav jeziš name?« Ona: »Saj sama ne vem več, am- pak, oprostim ti pa ne, da veš!« OBROKI, OBROKI... Sparovič je izgubil denarnico s 1500 din gotovine. Našel jo je Ne- manič in napisal Sparoviču pismo: »Našel sem Vašo denarnico. Pri- lagam 500 din in Vas obenem vljud- no prosim, da mi dovolite vračanje ostalih 1000 din v obrokih. — Ne- manič. NOVODOBNA VLJUDNOST V avtobusu prepusti nek tovariš starejši ženi sedež. Nanj se v hipu vsede tovariš, ki je stal v bližini. »Prosim vstanite, svoj prostor sem odstopil tovarišici!« »Ze prav,« odgovori drugi, »ta tovarišica je moja žena.« NEŽEN MIGLJAJ Gost se noče in noče posloviti. Naposled reče: »Pri vas je res prijazno.« »Da res je,« odgovori smehljaje gostiteljica, »posebno kadar sva sa- ma z možem.« TUDI DEFINICIJA »Kaj je deficit?« »Deficit je, kadar ima človek še manj kakor je imel, ko ni ničesar več imel!« SANJČEK NA DIVJEM ZAPADU (konee)