NO. 104
Ameriška Domovi ima
r;TiVian
AMCRICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGIMG6 ONLY
SLOVGNIAN
MORNING NGWSPAPGR
CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, MAY 27, 1953
LETO Lm —VOL. Lm
NOVA POGODBA FORD C0. ZU.A.W. ORGANIZACIJO
V
Ford družba je zvišala svojemu delavstvu penzijo od $100 na $137,50 mesečno. — Izvežbanemu delavstvu bodo hkrati zvišane mezde za 10 centov na uro in deležno bo še drugih dobrin.
DETROIT. — Ford Motor Cio., novo plačilno formulo, ki bo te-ln CIO United Auto Workers u- i meljila na vladnem indeksu ži-sta včeraj skupno naznanili, vilski eem. sta dosegli sporazum za spre-j Dalje je Fordova družba pre*-^embo petletnega kontrakta. —fosila General Motors korpora-■^9 sporazum je še celo bolj libe-ralen in bolj širokogruden od o-ki ga je dosegla pretekli petek General Moitors korporaci-
la s svojimi delavci.
No novem sporazumu
bodo
cijo, ko je dovolila tako imenovanim die sinkers in pattern makers delavcem 20 centno zvišanje na uro, upokojenim delavcem je dovolila plačane počitnice in možnost nadaljnega
PN Fordovi družbi zvišane pen- tako imenovanega hospitalizati-'ie delavcev od $100 na $137.50 [on zavarovanja.
Mesečno. Pri sporazumu Gene-Motors korporacije ni bilo v Penzijah nobene spremembe. — arri znaša penzija $100 na me-fe'c- Poleg tega je Fordova dru-dovolila delavcem še druge dobrine.
Pord družba je, kakor Genezi Motors korporacija dovolila vZvežbanim delavcem po 10c zvi-sanja Hral
na uro. Dalje je inkorpo-19c v .sedanji 24-centmi raginj,ski povišek ter se obve-da bo proučila in sprejela
Nova pogodba stopi v veljavo dne 1. junija za približno 150,000 Fordovih delavcev.
Walter Reuther, predsednik UAW, in Ken Bannon, predsednik unij v Fordovem depart-mestu, sta izjavila: — “Kakor je bila Fordova družba pionirka pri ustanovitvi ne - prispevajočega penzijskega načrta, tako je sedaj ta družba spet pokazala pot izboljšanju penzijskega programa.”
? kateri waive Sodb
Sovjeti ja je zavrnila Posvet o avstrijski toirovni pogodbi
®°vjetska zveza ovira že se-dem let podpis pogodbe za Avstrijio, s čemer kaže svojo miroljubnost v dejanjih.
^ONDON. — Sovjetska zveza |.,v Ponedeljek odklonila pova-j^10 Zapada, da bi se udeležila.
nference namestnikov zunan-1 ministrov Velike četvorice, naj bi se izdelale prize sklenitev mirovne po-6 z Avstrijo. a J0skva je sporočila po svojem asadorju v Londonu, da bi Zu ra^ vPraša,njie obravnavati a anji ministri sami. Sovjetski da asa^or Jakob Malik je rekel, hr PreJlagana kopferenca ni bg. l n° zasnovana. Svetoval je, se obe strani poslužita “obi-diplomatskih potov” pri ailju tozadevnega sporazuma. Uradnik britanskega zu-]\/r.'!eSa urada je izjavil, da so kli 1^°vi izgovori “šepavi”. Po-Sov^ v sPomM dejstvo, da je sqj elska zveza izza leta 1946 V.6 avala pri 260 sejah med le 1,0d°rri in Zapadom, kjer se Pravljalo o tem vprašanju, bi nikoli pritoževala nad oduro zborovanja.
I(^j^a lk je med drugim rekel: — ,.a^eSa vzroka ni upati, da bi f^ana konferenca produci-jik kai boljše rezultate kot.so benCo>°dUCirale PreJanie komfe-
Pogajanja jeklarskih družb in delavcev za nove mezde
PITTSBURGH, Pa. — Dne 3. junija bosta United States Steel korporacija in CIO United Steel Workers unija obnovili svoja mezdna pogajanja.
Odmor teh pogajanj traja od 15. maja, ker je jeklarska industrija izrazila željo, da bi rada proučila delavske zahteve.
Oficielno ni unija nikoli izjavila, koliko zvišanja zahteva, toda iz verodostojnih virov poročajo, da najmanj 18 centov na uro.
Prošnja za oprostitev časnikarjev
TOKIO. — Klub inozemskih časnikarjev na Japonskem je naslovil na zunanjega ministra komunistične Kitajske prošnjo, da bi ukazal oprostiti dva ameriška časnikarja, ki so ju aretirali komunisti pred dvema mesecema v Hong Kongu.
V Nevadi so sprožili v ponedeljek velik atomski top
Izstrelek, ki je tehtal tisoč funtov, je bil vržen na sedem milj oddaljeno tarčo.
LAS VEGAS, Nev. — V ponedeljek so na pustinji v bližini tega mesta istrelili ogromni atom-sk top, tako imenovani “Atomic Annie”, s čemer smo stopili v novo fazo atomske artilerije. Izstrelek iz 280-mm topa je bil izstreljen na sedem milj oddaljeno tarčo.
Izstrelek, ki je tehtal 1,000 funtov, je eksplodiral s silo, ki jel bila. enaka 20,000 tonam TNT razstreliva, kolikor ga je vsebovala atomska bomba, ki je porušila japonsko mestoi Hirošimo. železniški tovorni vagoni so bili od sile eksplozije razmetani o-koli kakor škatlice od vžigalic in razklana so bila po 50 čevljev visoka drevesa.
Vojaški voditelji označujejo top kot ogromni napredek v obrambi Zdr. držav .
Admiral Arthur Radford, — novi predsednik skupnih načelnikov gen. štabov, je dejal: “To preizkušnjo smatram za mejnik v zgodovini atomskega orožja in sem popolnioma zadovoljen z njenim uspehom.”
Izstrelek je potisnila v cev po-sebnio za to izviežbana skupina devetih mož od topničar,ske grupe v Fort Shill, Oklahoma. Top' je sprožila s pomočjo elektrike komisija za atomsko energijo, ki se je nahajala deset milj daleč od njega.
Atomski izstrelek je eksplodiral natančno ob času in tako, kakor je bil naravnan za eksplozijo — 500 čevljev visoko nad tarčo. Ob razstrelbi se je pojavila briljantna ognjena krogla, ki so jo natančno videli v Las Vegas, katero mesto leži 65 milj od kraja, kjer je .stal top.
Približno deset minut po eksploziji so zaslišali zamolklo grmenje v Fresno, Cal., kateri kraj je oddaljen 300 milj od mesta, kjer je stal top.
Socialna komisija ZN razpravlja o Mednarodnem skladu za otroke
NEW YORK. V New Yorku se je začelo IX. zasedanje socialne komisije Združenih narodov. Na tem zasedanju bodo proučili vprašanje nadaljnjega dela in obstoja Mednarodnega fonda za otroke. Socialna komisija bo dala priporočilo, končno pa bo o usodi fonda odločile Generalna skupščina OZN na prihodnjem zasedanju. Kakor je pokazala seja izvršilnega odbora, se je večina držav, članic Mednarodnega fonda za otroke, izj avila za nada-Ijevanje in razširitev delovanja te organizacije. Toda tiste države, ki največ prispevajo za fond, se še nisoi izjavile o njegovem nadaljnjem delu.
BARANTANJE 0 USODI KOMUNIST. UJETNIKOV
Zavezniki zavijajo svoje predloge, ki so za Južno Korejo nesprejemljivi, v tajnost. — Po vsej Južni Koreji vlada zaradi teh predlogov trpko in grenko občutje. — Posvet vojaških poveljnikov in posebna seja južnokorejskega kabineta.
laponske komunistke izzivale in sramotile Mrs. Rooseveltovo
SEOUL, Koreja. — Verodostojni južnokorejski viri so včeraj naznanil, da novi pogoji zaveznikov niso sprejemljivi Juž-nokorejcem. “Pogoji pomenijo samo zavezniški poraz od strani komunistov”, so .rekli južnokorejski vladni uradniki.
V Juž. Koreji vlada zaradi teh predlogov zelo grenko občutje. Predsednik Sjmgman Rhee je pozval k posebni seji predstavnike južniokorejske armade, mor-
delegata konsultiralo, preden se je naredilo osnovo novemu načrtu. Južnokorejski delegat general Choi Duk Shin je bil ob veščen c tem načrtu komaj uro preje, preden je odšel iz Munsa' na v Panmunjom, kjer se vrše pogajanja.
Pogajalci so včeraj spet odgo-dili sejo do 1. junija.
Nov zavezniški mirovni načrt ni bil uradno objavljen. Zavezniški delegat j e niso hoteli v pone-
narice in zračne sile. Sklical je 'del j ek niti povedati, če je bil kak
Mrs. Roosevelt v Tokio
TOKIO. — Semkaj je dospela iz Združenih držav z letalom Mrs. Franklin D. Roosevelt. V Japonski namerava ostati do 25. junija.
ženske je vodila v Ameriki dojena japonska komunistka, žena japonskega delavskega voditelja.
TOKIO. — Časopis Yomiurki sporoča, da je v ponedeljek 20 japonskih žensk, ki so nosile, komunistične zastave, izzivalo in zasramovalo Mrs. Eleanor Roosevelt ob njenem prihodu v japonsko glavno mesto. List spo-boča dalje, da je rešila policija Mrs. Roosevelt pred gručo žensk ki jih je viddila žen„ nekega japonskega delavskega vodtelja.
Vdova po pek. predsedniku ]e izjavila, da incident ni važen in je nemudoma nadaljevala s svojim programom, ki ga je zasnovala za svoje potovanje po Japonski.
Mrs Roosevelt je prišla pravkar od neke konference v poslopju delavskega ministrstva, kjer so razpravljali o delavskih problemih.
Zunaj je skupina komunistk zahtevala od nje intervju, in ker jim ga ni hotela dovoliti, so jo pričele zasramovati ter kričati:
“Pojdi nazaj domov!”
Voditeljica žensk je bila v New Yorku rojena Mrs. Hannah predložen v ponedeljek komuni-
tudi specialno sejo svojega kabi net a.
Ti razvoji so sledili včerajšnjemu bojkotu razgovorov v Pan' munjomu, ki jih je bojkotiral južnokorejski predstavnik zavezniških delegatov.
Južnokorejski obveščevalec, ki noče biti imenovan, je rekel, da ima po novih predlogih zaveznikov splošno zasedanje Združenih narodov (kjer ima Sovjetija pravico veta, ured.), odločiti o končni usodi ionih ujetnikov, ki se nočejo vrniti domov pod komunistično oblast.
48,000 nasprofovalcev
Približno 48,000 komunističnih ujetnikov je izjavlo, da se bodo uprli vsakemu poizkusu, da se jih pošlje nazaj domov poid komunistično oblast. Kaj storiti s temi ujetniki, to je bilo že nad leto dni vprašanje, ki je tvorilo zapreko premirju v Koreji.
Predsednik Rhee je od vsega početka naglašal, da njegova vlada ne bo sprejela premirja, ki bi pustilo Korejo razdeljeno na dva dela. Informirani krogi pravijo, da je povedal v ponedeljek generalu Clarku, da je novi zavezniški načrt premirja za Južno Korejo neprejemjiv.
Južnokorejski viri pravijio, da je bil novi zavezniški načrt, ki vsebuje štiri glavne provizije,
nov načrt predložen komunis-tcim.
* * *
Das je vsako sklepanje glede usode ujetnikov, ki nočejo repatriacije, prezgodnje, dokler doženemo dejstev, vendar se lahko že danes sodi, da se za te u-jetnike dela neke vrste kravja kupčija, ki ne pomeni nič dobrega zanje.
"Mrlič" se je zbudil v mrtvašnici in prišel domov; žena omedlela
Reichenberg Fujikava, kije pred letom dni vodila v Tokiju tudi prvomajske protiameriške demonstracije.
-----o------
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev!
isticim na tajni seji.
Rhee ni bil vprašan
Isti krogi dalje naznanjajo, da
Moža je našla njegova zena po vsej priliki mrtvega v kopalnici; poklicani zdravnik ga je tudi proglasil za mrtvega.
BEOGRAD. — Neki starejši mož, ki se je zbudil od navidezne smrti v krsti v mrtvašnici na pokopališču, je zdaj doma in na poti okrevanja od strahu in groze, ki mu jo je povzročila nevarnost, da bi bil kmalu živ poko-ipan. Njegova žena pa je od strahu omedlela, ko je stopil v hišo Ta mož je Čeda Pavlovič, bivši sodnik, ki je bil upokojen zaradi oslabelosti srca. Pred dvema tednoma ga je našla njegova žena v kopalni kadunji, po vsej priliki mrtvega.
Poklicani zdravnik je proglasil Pavloviča za mrtvega ter u-
je bil ta načrt dan Rhee-u v pre-jgotovil) da je podl j oslabel0-gled samo za eno uro preden. sti srca Ker tam trupel ne bal_ -se je sestala zavezniška delegaci
s komunistično, in da se ni:
zamirajo, so položili Pavloviča v
Potreba pravične rešitve tržaškega vprašanja
TRST JE DANES EDINO me- ci in pod zaščito tistega Varnost-
B>Vet Arabske lige
So Se NUT, Libanon. — Tukaj 1.^rali reprezentanti Arable bodo posvetovali l°vanju vojaške obrambe.
	■ Vremenski
	prerok
	J pravi:
!q. p163 geloma oblačno in top-°hoči jasno in mrzlo.	
sto, kjer imajo zapadni zavezniki neposredno oblast nad prebivalstvom slovanskega rodu in mesijo odgovornost za razmere, v katerih poteka njegovo življenje. Morda bo ■ kdo ugovarjal, češ saj žive Slovani tudi v severnih predelih Grčije, obmejnem pasu zapadne Turčije, na Koroškem in v Italiji. Res je. Toda tam jim vladajo tamkajšnji večinski narodi, ki pač ne morejo pokazati veliko drugega kakor pa to, kar smo doslej že videli v zgodovini.
V Trstu je stvar drugačna. — Tam je oblast v rokah zastapni-kov velikih zaadnih sil, ki nimajo namena, da bi si prilastile ta ali oni kos slovanskega ozemlja, katerim ni potrebno, da bi slovanski živelj 'raznarodovale, in jim tudi ne more koristiti, da bi ga zapostavljale Prebivalstvo
nega sveta, ki je izvršni organ Združenih narodov in vseh velikih ter plemenitih načel, ki so jih ti Združeni narodi proglasili, za katera so ljudje v drugi svetovni vojni umirali in jih je tudi zdaj zapadni svet ponovno zapisal na svoje prapore.
Tako je v Trstu.
Na drugi strani pa je velika večina narodov satelitskih držav im Sovjetske zveze, torej večina narodov, ki jih je treba osvoboditi komunističnega jarma, tudi slovanskega rodu. Po izkušnjah, ki so jih ti narodi doživeli z Nemčijo, gledajo zdaj z velikim nezaupanjem na vsakega tujca, ki jim ponuja roko in trdi, da bi jim rad pomagal, da se izkopljejo iz svoje nesreče, če imajo velike svobodoljubne države, posebno velika ameriška Unija, z vsemi pod komunističnim su-
Trsta živi vsaj na papirju v sen-'ženjstvom živečimi narodi iskre-
ne namene, potem morajo paziti, da si zaupanje teh narodov (pridobe in da ga enkrat pridobljenega ne zapravijo. To pa bodo dosegle le, če bodo nad vsak dvom dokazale, da med njihovimi obljubami in dejanji ni razlik, ki bi sprožile in upravičevale morebitne sume.
V teh okoliščinah je Trst edino pozorišče, kjer Zapad danes lahko z dejanji dokaže, da bo1 Slovanom res prinesel svobodo in demokracijo in če ne bo na njhov račun krivično podpiral drugih neslovanskih narodov.
Trst je danes zrcalo, v kate rem vzhodni evropski naredi gledajo, kako se v njem odražajo sicer lepa in svobodoljubna za-padna gesla.
To je politično dejstvo, ki ga me bi smeli izpregledati politiki, katerim ne more biti vseeno, če bodo v primeru spopada s komunističnim svetom stotine milijo-
nov Slovanov pritegnjene na njihovo ali pa potisnjene na nasprotno stran.
Zato hi morali s tega širšega in, če hočete, tudi popolnoma sebičnega vidika dvakrat pretehtati, preden bi dovolili, da se na Tržaškem, pod njihovo odgovornostjo dogajajo slovenskemu življu take krivice, kakor jih ta živelj doživlja že vsa leta.
Tega do danes niso zadostno upoštevali!
ičie bo šel razvoj dalje po tej poti, potem je to kaj slab kažipot za bodočnost in v veliko škodo svobode in demokracije bo, če bo! tudi Zapad, kljub tolikim opozorilom svojih politikov, izgubil tjsto težko in pomembno karto, od katere je odvisen izid spopada svobodoljubnih in totalitarnih ideologij, in kateri se pravi: naklonjenost in podpora večine narodov, nad katerimi gospodari danes komunizem v Evropi.
ja * .uiuu'xx^u,-,	111,krsto ter ga odpeljali v mrtvaš-
mti Rheea niti južnokorejskega^ na pok!orpališče. ponoči je
slišal pokopališki čuvaj v mrtvašnici neko trkanje in praskanje. Odprl je vrata mrtvašnice, kjer je uzrl bledega človeka, sedečega na klopi in mrmrajočega sam s seboj. Na čuvajevo vprašanje, kaj je ž njim, je oni odvrnil: — “Ne vem; vem sarmo: to, da sem se nedavno kopal doma v kopalnici”.
Pavlovič je odšel domov, kjer se je žena onesvestila od strahu ob pogledu nanj.
------o------
Letalski promet med Jugoslavijo in Turčijo
V Carigradu so podpisali sporazum o potniškem letalskem prometu med Jugoslavijo in Turčijo. Na novo vzpostavljeni progi Beograd—Carigrad bo letelo potniško letalo dvakrat na teden. Uvedba te nove letalske proge, ki jo bodo vzdrževala potniška letala Jugoslovanskega aero transpiorta, bo omogočila, da bo trajalo potovanje iz Frankfurta v Zahodni Nemčiji do Carigrada la en dan.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Poroka—
V soboto 30. maja ob 10:30 se bosta v cerkvi sv. Jeroma poročila Agnes Lesar, 15804 Huntmere Ave., hči Franka in Jennie Lesar, ter Gerald Pokren, 468 E. 272. St., sin Bruna in Mary Pokren. Bilo srečno!
Postelja zastonj—
Revna družina dobi lahko zastonj posteljo. Zglasi naj se na 6518 Bonna Ave.
Sovj. letalo strmoglavilo v Jugoslaviji
BEOGRAD. — V bližini Zagreba je strmoglavilo na zemljo neko sovjetsko letalo, ki je priletelo iz sovjetske zone v Avstriji. Sovjetskega pilota poročnika Romana Bondarenka so našli še istega dne blodečega po polju. Rekel je, da je odskočil s padalom iz višine 20,000 čevljev, ko se mu je letalo vnelo.
Ridgway v Kanadi
OTTAWA. — Gen. Ridgway, novo imenovani načelnik ameriških generalnih štabov, je izjavil, da postaja Severnoatlantska obrambna zveza vedno močnejša.
NAJNOVEJŠE VESTI
MOSKVA. — Sovjetsko ministrstvo za notranje zadeve je danes naznanilo, da so bili justificirani štirje vohuni, ki so priznali, da so po naročilu ameriške inteligenčne službe odskočili s padali v Ukrajino v svrho špionaže. WASHINGTON. — Fred M. Vinson, predsednik Vrhovnega sodišča Zdr. držav, je včeraj odklonil zakoncema Rosenberg prošnjo za odložitev datuma njune eksekucije, da bi dobila tako čas za vložitev svojega četrtega priziva na Vrhovno sodišče. CINCINNATI, O. — Sen. Taft je v važnem zunanje-politič-nem govoru izjavil, da naj Združene države kar pozabijo na Združene narode, v kolikor se zadeva tiče korejske vojne. “Storiti moramo vse, kar je v naših močeh, da izposlujemo mir, če pa ne uspemo, dajmo Angliji in ostalim zaveznikom vedeti, da se u-maknemo od vsakih nadalj-nih pogajanj,” je rekel Taft. WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je snoči izjavil, da ne bo noben vojni ujetnik, ki je bil zajet v korejski vojni, nasilno vrnjen. Istočasno je južno-korejski ambasador v Washingtonu izjavil, da so novi predlogi Združenih narodov “popolnoma nezadovoljivi” za njegovo deželo. WASHINGTON. — Christache Zambeti, uradnik romunskega poslaništva, je nagovarjal Valeria Georgescu, ameriškega državljana romunskega porekla, naj vohuni' tukaj za romunsko vloda. Državni department je odredil, da ima Zambeti tekom 48 ur zapustiti deželo.
DETROIT. — Za General Motors korporacijo in Fordovo družbo, ki sta dovolili svojim delavcem višje plače in mnoge druge dobrine, pride zdaj na vrsto tretja velika avtomobilska družba — Chrysler korporacija, ki zaposluje 117,-000 delavcev.
#fH Ameriška Domovina
/1-IVI'I I* I C- f% f%J— B • O >'Vt •

6117 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta
$4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12^.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 104 Wed, May 27, 1953
Varanje se nadaljuje
Zadnjič smo zapisali, da je bil namen uredbe o reorganizaciji kmet. delovnih zadrug varati Zapad, ki se za razmere v Jugoslaviji vedno bolj zanima, čim več mora leto za letom prispevati za pomoč zavoženemu gospodarstvu.
Sedaj se vedno jasneje kaže, kako sijajen načrt so napravili za to varanje, češ da hočejo vrniti kmetom zopet svobodo. Kmetom vrnejo res zemljo, če izstopijo, toda zgradb velikokrat več ni, ker so jih porušili in iz materijala zgradili zadružne hleve, zadružne svinjake, zadružne gospodarske stavbe. Kako naj tak kmet potem začne z gospodarstvom, če pa ni hlevov, ni skednjev, ni svinjakov! In še več, tudi strojev in orodja jim po večini ne vrnejo, ker mora to ostati zadrugi, kolikor še obstoji. Večinoma je že itak bil uničen ves inventar v zadružnem gospodarstvu. In končno tudi denarja nima tak kmet, ki je izstopil. Kako naj začne kmetovati, če ni kaj vzeti v roke? Tak kmet nima drugega izho da, kot da se vrne v zadrugo. Brez denarja in brez inventarja ne more začeti z obdelovanjem zemlje. Saj je postavljen popolnoma na suho.
Drugo, kar je tudi dokaz zahrbtnosti in varanja, je pa to, da je sedaj vlada izdala navodilo (“Borba” 3. apr. 1953) da se morajo terjatve, ki jih ima Narodna banka in morebitni drugi upniki proti delovnim zadrugam, takoj zavarovati z vknjižbo na zemljo in zgradbe, ki jih izstopivši zadružniki jemljejo iz zadruge. Kaj sedaj pomaga zemlja, če pa ta zemlja jamči za vse dolgove zadruge, kar jih je bilo na dan izstopa zadružnika. Vladin razpis pravi, da se s tem zadružna imovina najbolje zavaruje pred “razvlečenjem.” Tisti, ki bi to delali, bodo pozneje prišli v položaj, da bodo morali plačati zadružne dolgove. Toda to je hinavščina. “Razvlekli” bodo zadružno premoženje ne tisti, ki izstopajo, ampak tisti, ki bodo v zadrugi ostati, tisti ravno, ki nimajo česa, s čemer bi jamčili. Oni bodo to delali na račun in v škodo onih, ki gredo z zemljo iz zadruge in njih zemlja jamči za zadrugo.
“Dolgovi delovnih zadrug namreč niso majhni,” kot omenja sam razpis o zavarovanju terjatev. Obstoje sicer ko misije za ureditev premoženjskih odnošajev, toda te komisi-' je so tako sestavljene, da so varovani interesi delovnih zadrug in interesi okrajnih kmetijskih zvez. Predsednik in en član sta imenovana od okrajnega ljudskega odbora, dva člana od okrajne kmetijske zadruge in pet članov od same skupščine delovne zadruge. Taka komisija pač ne bo varovala koristi izstopivših kmetov, vse prej kot kaj takega!
Tretje so pa sedaj posledice, ki jih je vlada že predvidela in ki so bile gotovo glavni namen te uredbe o reorganizaciji delovnih zadrug. Kardelj je o tem govoril pred delavci v Kragujevcu, ko je potekel komaj teden po objavi uredbe. Ker je izstop iz delovnih zadrug sedaj dovoljen, so nekatere zadruge v nevarnosti, da ostanejo brez zemlje oz. z malo zemlje in z večjim številom članov, ki niso imeli zemlje, da bi jo vnesli v zadrugo. Le-tem sedaj grozi nevarnost, da bodo zopet morali postati delavci na posestvih kapitalističnih elementov na vasi. In Kardelj je doslovno izjavil o tem, kako hoče vlada rešiti to vprašanje: “Mar sme socialistična država dovoliti, da bi ti reveži sedaj spet postali hlapci na posestvih bogatih kmetov? Država delovnega ljudstva je dolžna pomagati tem revežem z zemljo. Pomagati jim mora bodisi z obstoječimi zemljiškimi fondi bodisi z ukrepi, s katerimi bo preprečila izkorščanje ubogih v korist vaških bogatašev. “No in sedaj smo že zvedeli, kakšni bodo tu ukrepi. Kakor poroča New York Times 23. maja 1.1., je bil že. sprejet zakon o znižanju kmečkega individuelnega posestva na 10 ha (50 akrov). Ni jasno povedano, ali naj tak ukrep zadene vse kmetije v državi ali samo kmete, zaradi katerih so delovne zadruge postale presiromašne na zemlji. Tudi ni povedano, ali se to nanaša samo na orno zemljo ali na kmetsko zemljo sploh. Naj bo to tako ali drugače, gotovo tak zakon pomeni silen pretres v kmetijstvu. Kmetsko posestvo ni nek mehanizem, ki ga poljubno zmanjšuješ ali povečuješ. To je organizem, ki se je v teku desetletij uravnal z živino, orodjem, poslopji, travniki itd na svojo velikost. Ko je sedaj po novem zakonu velik del kmetij zopet zmanjšan, bodo iz tega za produkcijo velike posledice, občutne posebno v državi, ki s kmečko produkcijo ni na zadostni višini, kakor hitro, se vsled vremenskih vplivov pridelek zmanjša. Ta pretres z novo agrarno reformo bi si mogla dovoliti le zemlja, ki ima obilje kmečkih pridelkov, da taki ukrepi niti najmanj ne bi ogrožali njene prehrane. Verjetno jugoslovanski komunisti že s tako gotovostjo računajo na pomoč zapadnih držav, da si tudi take ukrepe lahko dovolijo. Ali bo res prišlo tako daleč, da bodo zapadne države krile vse poskuse in vsa nasilja komunizma nad kmetom, samo da varujejo ta komunizem pred posledicami njegove slepe politike proti kmetu in pred razsulom? Ali je. Atlantska karta res bila le košček propagande za težke čase, da se narodi ohranijo pri dobri volji?
In še eno naj omenimo. Kardelj je napisal navodila za komunistične aktive že 29. marca, uredba o reorganizaciji je bila objavljena šele 30. marca! Dne 7. aprila je v Kragujevcu že napovedal ukrepe vlade za zaščito malih kmetov in
delovnih zadrug. Kot na povelje so poltem deževali protesti delovnih zadrug na vlado z zahtevo, naj se jim pomaga z zemljo iz splošno-ljudskih fondov in naj se zemljišča individualnih kmetov znižajo na’ 10 ha. Vsa igra je bilo lepo pripravljena in vlada lahko trdi, da je te ukrepe zahtevalo delovno ljudstvo. Pretresov v produkciji se ji pa ni bati, ker ima zaslombo v zapadnih državah, politično močno interesi-rane na obstoju komunistične Jugoslavije.	J. B.
Loramski kotiček
Piše Josephine E.
Iz bolnice so se povrnli na svo- mami, za jutrišnjega pa nihče ne
je domove .sledeči naši farani: Henry Kompare, st., Tony Mejak, Mrs. Liou.ise Matičič in Mrs. Justina Paul. Vsi navedeni so se pred nekaj tedni podvrgli težkim operacijam. Upamo, da se bo vsem ljubo zdravje skoraj povrnilo!
Sledeče mlade družine pa se veselijo novih malih “border-čkov”: Mr. in Mrs. Peter Čelik, ml. Mr. in Mrs. Eugene Miler. Mrs. Miler je hčefka Anton Logarjeve družine. Pri Mr. in Mrs. Andrew Holp so pa dobili kar dva čvrsta in krepka hlačman-čka. Mrs. Holp je hčerka John Svetiovie družine. Vse je zdravo in srečno. Naš poklon in čestitke1 na vse strani! Fantje, sami čvrsti fantje, o, še bo imel cesar Soldatov, še, kot se vidi!
Mlada mamica je prišla iz mesta na počitnice k svojim staršem na kmete. S seboj je pripet Ijala šest let starega sinčka. Takoj ga je začela hvaliti, kako strašno brihten in razumen da je. Da se mu vsi čudijo, ker mu je komaj šest let. Kaj vse že zna: piti vino, kaditi cigare, pozna že ka^te, zna že balinati in ,preklinja kot “ta velki.” Njena mati je komaj prišla dio besede, da jio je vprašala, če zna tudi že kaj moliti?
Kaj pa mislite mati, saj je komaj šest let star. . .
* * *
Veselimo se božjega blagoslova danes, če ga nam je dobri Bog poslal, kajti samo današnji dan je naš, včerajšnji je že za
ve, če ga bo dočakal.
* * *
Pravijo, da se klasje, ki je polno zlatega zrnja pripogne k materi zemlji, prazni klasi pa dvigajo visoko nad žitnim blagosloi-vom svoje prazne in snetljive glave.
* * *
Na našem novcu “niklju,” ki jje vreden pet centov je zapisano “In God We trust” (V Boga zaupamo). Zares prav lep izraz, resnično ni prišel še nikdar do take vej a ve, kot sedaj v teh čudnih in zmešanih časih, zato naj nam bo v opomin drugi lepi ame-riški izraz “United We stand” “Divided We Fall” — v skupnosti bonao zmagali — razdvojeni ibomo padli!
Ko sem nedavno čitala v A. D. življenjepis našega n'ekdanjega Meniševca Maksim Gasparija, po domače Gašparetovega Milana, mi je prišlo v spomin, da je Milan pred mnogimi leti poslal mojemu pokojnemu bratu Fr., s katerim sta bila naj večja mladostna prijatelja, na roko delano in slikano karto ali velikonočni pozdrav, ki se je glasil takole:
Velika noč vesela je petič že prešla,
kar v zadnje sem obhajal Alelujo doma,
poslušal slavospeve, domačih orgelj glas,
kar v zadnje sem vstajenja, procesije gledal kras, kar v zadnje so zvonovi mi iz begunjskih lin, doneli milo tožno, oj
zbogom, dragi sin!
Zadnji klic “Slovana”
Euclid, O. — “Slovan” pojde 30. maja v W. Newton, Pa., kot je bilo že pred časom sponoičemo. Precej naših prijateljev se je že javilo, da. pojdejo z nami. Na busu pa je še vedno nekaj praznih sedežev in se oni, ki bi se nam hoteli pridružiti, še lahko prijavijo. Prijavite se pa čim-prej!
Vsi oni, ki ste se prijavili, da se boste odpeljali z busom, neoi-ziraje se na to ali ste pevci ali ne, poskrbite, da boste najkasneje do pol icismih (7:30) v dvorani AJC na Recher Ave. Bus bo točno ob osmi uri odpeljal.
Kdor ne bo ob času na mestu, bo sam kriv, če bo ostal doma. Pevci moramo biti ob pravem času na mestu, da se pripravimo za nastejp in torej v resnici ne bomo smeli čakati na zamudnike.
Če bi kdo iz kateregakoli razloga ne mogel iti, naj pokliče AJC tel. KE 1-9309, da bomo vedeli in nam ne bo treba tratiti časa z nepotrebnim čakanjem.
Kar zadeva spored koncerta in nastop sam, za to bo preskrbel naš pevovodja Šubelj, ki se bo z nami peljal. Z nami pojde tudi Vera Slejko, naša dobra pi-anistinja.
Pot nas 'bo vodila po cesti št. 91 do Twinsburga, nato po št. 14 ali pa po 91 do Solon, levo: po 43 do Streetsbunol ter na 14 levo skozi Salem na Turnpike. Lahko pa vozite tudi po 14 do Deer-fielda, potem levo po 224 do Poland in po 90 do Turnpike. Po tej lepi široki cesti se bomo vozili o-kojli 75 milj do New Stanton, nato po 31 do West Newton. Ko smo čez most v West Newton, zavijemo takoj na desno in smo po eni milji vožnje na mestu. — Naj omenim, da je cesta 224 boljša od 14.
Frank Rupert.
“Pričarani ženin”

BESEDA IZ NARODA
Izpod stolpa Sv. Križa
Bridgeport, Conn. — Na tako-zvani “Memorial Day,” dne 30. maja t. 1. ob 7:30 uri zvečer priredi Društvo sv. Cirila in Metoda svojo prvo zabavo v novi cerkveni dvorani pod stolpom Sv. Križa v Bridgeportu.
Po razporedu bo prvo nastopil pevski zbor pod vodstvom gosp. Zadravec Martina. Zatem bo pa podana lepa in šajiva igra dvo-dejanka “županova Micka.”
Sama vsebina igre je že mnogim Slovencem dobro znana bodisi iz čitanja ali pa gledanja na odrih v stari domovini, kjer je bila neštetokrat igrana. Igrana je bila pa tudi že po raznih krajih Združenih držav.
Po končani igri bo prosta zabava s plesom in šaljivo pošto.
Za to svrho je preskrbljena dobra godba in za dober prigrizek ter vse ostalo, kar še zraven spada t. j. tudi dobra pijača.
Vljudno ste vabljeni vsi stari in novi od blizu in daleč, da se te lepe zabave udeležite v čim večjem številu v tako lepi in privlačni novi cerkveni dvorani.
Odbor.
Spominsko romanje
Cleveland, O. — V nedeljo, dne 14. junija, se vrši romanje Slovencev k Lurški Materi božji v Euclidu na Chardon Roadu v spomin vseh žrtev komunizma v Sloveniji. Pričetkom junija namreč obhajamo spominsko obletnico, ko je bilo izročenih titovcem 10,690 protikomunistov, borcev in civilistov, ki sc jih potem ti skoro vse kruto pomorili, ob tej priliki se pa vsako leto spominjamo tudi
vseh drugih žrtev komunizma: tisočev pomorjenih tekom volucije, padlih partizanov, ki so bili večinoma nasilno mobilizirani, umrlih Slovencev po raznih, taboriščih, kamor so bili odvedeni po krivdi komunistov. Vseh teh se bomo torej ob tej priliki spominjali in za vse molili.
Pripominjamo, da bo to noma-tnje vsenarodnega in verskega značaja. Vse Slovence v Clevelandu in Ohio vabimo, da se u-deleže tega spominskega romanja.
Spored bo sledeč. Dopoldan bo 10:30 bo sveta maša, ki jo opravi prevzv. škof dr. Gregorij Rožman, ki bo tudi pridigal. Popoldan bedo ob 2. litanije.
Pri sveti maši in litanijah bo ljudsko petje, ki ga bo vodil g. Ivan Rigler. Ob priliki bomo objavili pesmi, ki se bodo skupno pele.
Č. Sestre, ki vodijo zavod pri Lurški Materi božji, so pripravljene za udeležence oskrbeti tudi kosilo. Kdor bi se želel udeležiti skupnega kosila v dvorani, naj se do konca prih. tedna prijavi v Slovenski pisarni. Vsak lahko prinese seboj kosilo, piknik je tam dosti prostora.
Prav lepo prosimo, da bi po možnosti vsi, ki se bodo romanja udeležili, ne opustili nedeljske dolžnosti v svoji fari. Naj bi romanje bilo dodatna žrtev za vse, ki so padli v zadnji vojni.
Romarski odbor SKAS-a.
—Montana je trikrat večja od države New York, zavzema površino, ki je enaka skupni površini Vel. Britanije, Belgije in Nizozemske. Število prebivalcev je pa seveda sorazmerno malo.
Milwaukee, Wis. — Slovenski oder nas je v sc(boto 16. maja iz-nenadil s komedijo “Pričarani ženin”. Točno: ob napovedanem času je udarilo kladivo in zastor se je dvignil.
Ne preštevilno gledalstvo je bilo presenečeno nad lepo scenerijo. Na odru je bila slovenska vas, na levi bajta čevljarja Urha, na desni hiša vdove Neže z nageljni in rožmariniolm. Sredi odra je bilo vaško korito, v ozadju vas z njivami, gozdovi in farno cerkvijo. Pestre barve in domačnost slike soi gledalce, ki že dolgo kaj podobnega niso videli, navdušile.
Zasluga za lepo scenerijo gre arhitektu g. Svetliču, mizarskemu mojsru g. Strušku in električarju g. Butinarju.
Pa ne samo scena, gledalce so presenetili tudi dobri igralci. — Lep jezik, naravna, spretna igra, dobre maske in odgovarjajoča obleka so želi vsesplošno odobravanje.
Neža je bila v začetku nekoliko negotova, pa se je naglo uig-grala. Dobri sta bili tudi Meta, ki je bila tu in tam za vlogo: malo prenežna, in ciganka. Dr. Skazi in Cilki se je poznalo, da odra nista tako vajena kot Lenka in poštar, vendar tudi njuna igra ni bila slaba.
Oder in gledalci so bili ves čas tesno povezani. Smeha in zabave je bilo dovolj. Gledalci so navdušeno ploskali in dajali igralcem priznanje za njih trud.
Res je škoda, da udeležba ni bila večja. Pri nekaterih naših rojakih manjka slovenske zavednosti. Morda se jim zdi celo vse, kar je slovenskega, manjvredno in bi na svoj dom in rod naj raj še pozabili, božji! Slovencem se ni treba sramovati svojega rodu in svoje domovine!
Druge drži doma televizija, toda ta ne daje slovenskih stvarj, ne more tudi nikdar nadomestiti slovenskega odra in slovenske besede.
Jeseni nameravajo igralci pred-
GORIŠKE VESTI
Volilni shodi v Gorici
V Gorici je prebivalstvo precej brezbrižno do volilne kampa-nije. Noben govornik ni do sedaj imel prevelikega uspeha. Za monarhiste je na Vnebohod govoril naj večji itaijanski invalid slepi Delcroix. Hujskal je z novo vojno in prerokoval razdejanje Gorice. Dotaknil se je tudi tržaškega vprašanja in “svetih meja” Italije, tam nekje onstran Snežnika in v Dalmaciji. Precej agilni so MSIovci ali novi fašisti, prav tako komunisti. Tudi slovenski kominformisti so že preplavili mestne zidove s svoj-mi slovensko-italijanskimi frate-lančnimi lepaki. Javljeni so že veliki volilni - shodi, kjer bodo govorili razni onorevoli in senai-torji, kakor Betiol, Almirante, Calamandrei in Terracini.
Odgovor vodstvu CMD v Ljubljani
Vodstvo Ciril - metodijskega društva v Ljubljani se je potom “Primorskega dnevnika” pritožilo, da “Katoliški glas” ni objavi protestnega pisma, ki so ga nekateri duhovniki iz Slovenije poslali Kat.' glasu v Zvezi z njihovo pomilostitvijo iz zaporov. Omenjeni duhovniki so bili ob novem letu amnestirani in so se za to Titu pismeno zahvalili in ob enem priložili priznanje, da so, se pregrešili zoper zakone ljudske oblasti. “Katoliški glas” je ta njihov javni “konfiteor” označil kot moralmo ponižanje za svobodnega človeka, četudi bi bil kriv, tem bolj pa, če je bil obsojen po nedolžnem. Ni pa “Katoliški glas” obsodil izrazov hvaležnosti, ki so vedno hvalevredni, pa četudi na videz ne prihajajo iz srca. Iz teh razlogov omenjenega pisma niso objavili, kajti tako izigravanje ljudi brez obrambe, ki se “prostovoljno” obtožujejo svoje krivde pred vso javnostjo, je nečloveško, za komuniste nečastno, za njih žrtve pa moralno ponižanje.
Videmski sporazum
Na sestanku trgovinskih predstavnikov Slovenije ter goriške in videmske pokrajine je prišla z italijanske strani želja, da bi se dosedanjih 600 milijonov lir za blagovno zamenjavo povišalo na 2 milijardi 400 milijonov lir. S slovenske strani bodo izvažali cement iz Anhovega, opeko, kredo in mineralno vodo, kar do sedaj ni bilo na blagovni listi. Tudi v bodoče bo Jugoslavija v glavnem izvažala les in lesne izdelke. Z Italije pa bodo izvažali tekstil, električne stroje, nadomestne dele za motorje, umetna gnojila, olje in južno sadje. Sporazum bo stopil v veljavo, čim ga bodo pristojni organi potrdili.
Cerkvena razstava
Na praznik Kristusovega vnebohoda so otvorili v škofijski palači v Gorici zanimivo razstavo' cerkvenih del iz zadnjih dveh stoletij goriške nadškofije. Posebno lepe so slike, izmed katerih je več del slovenskega slikarja Tominca. Zanimiva je razsta-
ponoviti. Upamo, da bo odziv njihovemu vabilu
stavo tedaj
v.f
večji.
Slovenskemu odru in vsem Nikari ljudje njegovim sodelavcem k uspehu iskreno čestitamo. Veseli smo, da smo tudi v Milwaukee dobili slovenski oder, kot ga imata Cleveland in New York.
Naj končam z besedami, ki jih je pri koncu predstave izrekel p. Aleksander Urankar: “Pogumno naprej po začrtani poti!
OST.
va cerkvenih knjig, rokopisov, in drugih dokumentarnih listin. Nič manj zanimiva ni razstava cerkvenega oblačila in drugh cerkvenih dragocenosti. Izredne vrednosti so plašči, ki jih je Marija Terezija darovala go riški škofiji. Razstavo obiskuje mnogo ljudi, in je otvorjena v okviru slovesnosti dvestoletnice goriške Inadškofije.
Glasbena šola v Gorici
V	dvorani goriške Fronte je foil v soboto, 9. maja, koncert mladinskih zborov. Kot prvi je nastopil 34-članski dijaški mešani zbor in podal tri Gallusove skladbe. Sledil je nastop 46-članskega šolskega mladinskega zbora, katerega člani so večina še otroci, ki pa je kljub temu žel obilo uspeha. Mnogi izmed njih so gojenci Dijaškega doma. Lepa slovesnost v štandrežu
Ob obletnici evharističnega kongresa v štandrežu so tudi letos slovenski duhovniki organi-izirali lepo slovesnost. Izredno lepa nedeja je privabila v to prijazno goriško vasico lepo' število vernikov iz Gorice in bližnjih vasi. Slavnostni govor je imel č-g. župnik iz Doberdoba g. Kretič. Ob koncu svojega lepega govora je še omenil, kako se je lansko leto prav ob priliki evharističnega kongresa zasnovala zamisel za “Katoliški dom” v Gorici. Sedaj je ta zamisel že lepo prodrla med vse Slovence — katoličane, zato upamo da bo naš Katoliški do® postal tudi skupni dom vseh organizacij. Združeni cerkveni pevski zbori ao nam dovršeno le* po in mogočno zapeli nekaj naših naj lepših majniških pesmi-Sledil je blagoslov z litanijami.
TRŽAŠKE VESTI Novi conski podpredsednik
Z upravnim ukazom ZVU št-36, ki je stopil v vejavo dne D-maja, je bil imenovan za conskega podpredsednika odvetnik dr-Lucijan Peršolja doma iz Pevme pri Gorici. Dr. Peršolja je SlO' venec, a ker je pristaš demokratske stranke, ga slovenski fron-taši ne smatrajo za Slovenca.
Marijin praznik v Trebčah
V	nedeljo, 10. maja, je kij uh
slabemu vremenu prihitelo v Trebče pri Opčinah veliko Ijudh ki so prisostvovali blagoslovitvi novega kipa Matere božje in se udeležili veličastne procesije P0 vasi. Kakor povsod, kjer so Sl°' venci skupaj, tako je tudi tu prišla do izraza naša skupna slovenska pesem, ki je tako razgibala posebno mladino, da se je še p°' zno v noč glasila po vasi naša pesem.	'
BOJ PROTI KOBILICAM
Ustanova za boj proti kobilicam, ki ima svoj center v LoU' donu, je podvojila svoje delo 2 ozirom na napovedbe, da gr0'^ raznim deželam Srednjega vzhoda naval kobilic v velikeh1 obsegu. Strokovnjaki centra v Nairobiju kontrolirajo obširna področja Afrike in Arabije, da pravočasno uničijo ličinke kobilic v inkubacijskih conah. Br*' tanska vlada je letos odobril3 milijon funtov šterlingov za h°l proti kobilicam.
SREDSTVO PROTI GNILOH1 SADJA
Znanstveniki univerze v ^ fayetti, so iznašli nov cenen ua-čin preprečevanja plesnobe ^ trohnobe sadja ter zelenjav^ Gre za nekako kemično prek3 jevanje, ki uničuje glivice pl®^ nobe in trohnobe, ki sicer unicl jo 20% vsega svežega sadja ^ zelenjave. Za vagonski toV^ bodo stale tozadevne kemikal1 je okoli 5 dolarjev.
Dr. Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
NOVI VEK: I. Luteranslvo in cerkvena reforma med Slovenci
Zdravko Novak:
Drama "Rožni venec'
Dočim Trubar v Loki s pr-nastopom ni imel sreče, je našel kmalu ugodnejša tla za razširjanje svojih naukov Ljubljani. Tu je že deloval po njegovih načelih Matija Klomb-iler s krogom svojih privržen-Cev, ki so na skrivnem razširjali Lutrove nemške spise. Tudi v ljubljanskem kapitlju je bilo Več kanonikov naklonjenih no-v°tariji; tako Weiner, Dragolič Li Mertlic. Med temi se je poz-neje proslul zlasti kanonik Pa-Vel Weiner, pod škofom Ravbarji in Kacijanarjem zelo vpliven ^ž, član deželnega zbora in blagajničar deželnih stanov, ki j kmalu za Trubarjem pričel jvno oznanovati Lutrove na-Ti so menda pozvali Tru-arja, naj pride v Ljubljano in ^u izročili službo stolnega pri-^garja (1531). Trubar je obdržal dohodke svoje župnije in ^apelanije in odšel gotovo z Vednostjo škofa Bonoma na svo-j novo mesto.
Šele v Ljubljani se je pričel ‘Utnanist Trubar marljiveje pe-aL z novoverskimi bogoslov-rurni pisatelji in se je oklenil ti-struje, ki mu je bila najbolj s°rodna in jo je zastopal švi-Curski humanist Ulrik Cvin-Proučeval je spise Cvin-Sujevih učencev, BulMngerja Pnllikana, ki so prav takrat kaj ali in iz njih zajemal snov 2a svoje pridige. Qba imenova-ka švicarska reformatorja ime-k.uje svoja duševna očeta in u-jtelja.
. ^voje delovanje v Ljubljani ^ Pričel Trubar s tem, da je Cornel s šenklavške prižnice z°per neoženjenost duhovnikov obhajilo pod eno podobo. j_n°gim je to tembolj ugajalo, er se cerkveni predpisi v teh qdevah po mnogih krajih itak , Is° več izvrševali. Škof Rav-r je sicer tujemu agitatorju Pridige v stolnici kmalu prepo-^kal, pa ljubljanski magistrat i u ie odprl cerkvico sv. Eliza-. v meščanskem špitalu, kjer j6 bilo poslej skozi več deset-e b zbirališče ljubljanskih pro-
estantoV.
^ Trubarjem so potegnili že gonjeni trije kanoniki in ne-drugi ljubljanski duhov-i lj 11 a odločen odpor je zadel
le
Pri fančiškanih.
^	^ *cuii;iSK.amn. Ljubljanski
^ančiškan pater Tomaž iz Sol-^ Srada in Hrvat pater Ivan v s °Vern mestu sta več kot dvaj-p	(1522-1548) neumorno
p trgovala zoper luterane in pt^Lrščevalcej a slednjič oba g rla nasilne smrti.
Or-
Sam Tru-
,r piše 1. 1560. v nekem pismu, Pl a° mu bili nasprotni le arhi-^°ni in frančiškani (“Erzpri-
ester und Bai’fuessermuench”).
Deset let je mogel Trubar v Ljubljani neovirano razširjati svoje nazore in še le 1. 1540. ga je opomnil kraljev odlok na dolžnost, naj biva v svoji župniji. Prihodnja leta nahajamo Trubarja deloma v Laškem trgu, katero župnijo je dobil od škofa Bonoma okoli 1. 1540. deloma pa v Trstu. Kar ga zadene nepričakovano odlikovanje, postal je ljuibljansk kanonik.
To čudno ravnanje duhovske gosposke je v zvezi z izpremem-bo, ki se je izvršila na ljubljanski škofijski stolici po Ravbarjevi smrti (1536). Za diplomatom in plemičem Ravbarjem je dobil ljubljansko škofijo zopet član ugledne kranjske plemiške rodbine. Frančišek Kacijanar (1536—1543), preje prošt pri Gospe Sveti na Koroškem. Vse kaže, da je bil Kacijanar sam zelo naklonjen novi veri in skrit privrženec lutteranstva. Pavla Wienerja, ki je že 1. 1539. javno kazal svoje protestantsko prepričanje in plemiča Sigismunda Weichselbergerja, ki je na od-borniškem shodu v Pragi 1. 1541. v imenu kranjskih stanov zahteval svobodo za luteransko veroizpoved, nahajamo med njegovimi osebnimi zaupniki.
Wiener, dasiravno oženjen, je dobil stolni kanonikat, stolno župnijo, kaplanij o sv. Janeza “pod mostom” in poleg tega še dekanijo novomeškega stolnega kapitlja. Značilno je zlasti, da je Kacijanar 1. 1543. vizitacijo svojih župnij, ki jo je bil kralj Ferdinand ukazal, poveril Wiener ju, o katerem so takrat že na Dunanaju vedeli, da je po-polen luteran. Nov dokaz za josebno Kacijanarjevo zaupanje do voditeljev novoverske-ga gibanja posnemamo tudi iz tega, da je Wienerja in Sigismunda Weichselbergerja imenoval za izvrševatelja svoje oporoke. Ob takih razmerah ni čudno, da je ves tedanji ljubljanski kapitelj, ki je pa štel le pet ali šest članov bil zelo naklonjen luteranstvu in da je tudi Trubar postal stolni kanonik. L. 1542. je Trubar zopet pridigoval v Ljubljani in zlasti pobijal nazore prekrščevalcev, ki so se takrat širili po Slovenskem.
Povod za hude napade na katoliške šege in navade so mu dala romanja na Sv. Goro pri Gorici, ki so prav takrat pričela. Neka pobožna pastrica Uršula Ferligojnica je pravila ljudem, da je imela od 1. 1539. na gori Skalnici nad Solkanom večkrat prikazni Matere božje, kadar je na vrhu pasla svojo čredo.
VAŽNO NAZNANILO IN POJASNILO
Vsem našim cenjenim odjemalcem, kateri imate pri-2nano sočutno zavest do svojcev v domovini, ter jim potom baše tvrdke velikodušno pomagate z neobhodno potreb-j^bii živili ali z drugimi predmeti, katera odpremimo po-svetovno znane in solidne Družbe ‘‘CITRUS’’ v bstU) Sp0r0£arn0) ja prejemniki prejmejo naročila v te-ku 14 do 20 dni.
Pri tem Vam pojasnimo in tudi priporočamo, da ka-r v našem uradu naročite STANDARD PAKET ali dru-— pišite svojcem v domovino, da rudečkast listek, ki Prejmejo s paketom vred, takoj podpišejo ter pošljejo oa2aj na Citrus firmo v Trstu, ne pa da ga zadržujejo ali
'Oalovažujejo aL ce^° zanikajo prejem — to je zelo važ-
°> da se prepreči nesoglasje med poslovnim uradom in
^ročnikom.
POTOVANJE v rojstne domovine v Evropi je letos 6 ° obremenjeno, vendar pa je možno, na eni ali drugi dobiti prostor tudi za Vas. Ako torej želite poto-iz * na °LisL v domovino, se zglasite v našem uradu za Poslovanje proistora in ureditev potovanja.
da
go
ga
Igralci Slovenskega odra Clevelandu so se odločili, da bodo vprizorili 31. maja v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju za zaključek letošnje igralske sezone dramo “Rožni venec.”
Vodstvo Slovenskega odra me je naprosilo!, naj napišem za to priliko, kako je drama nastala, kako je bila sprejeta in s kakšnim uspehom je bila igrana po ,sk> venskih odrih v domovini.
Roman “Rožni venec”
Drama “Rožni venec” ni izvirno delo. Prirejena je bila za oder po istoimenskem romanu tedaj slavne angleške pisateljice Barclay-eve. Roman “Rožni venec” je izhajal v ljubljanskem dnevniku “Slovenec” leta 1936. Četudi je bila njegova vsebina miselno in vsebinsko tuja našemu mišljenju, je bil pri bralcih zelo prijazno sprejet. To potrjuje tudi dejstvo, da je pozneje izšel v posebni knjigi.
Vsak človek gleda vsako stvar s svojega stališča. Pogovor o tem romanu se je načel ob neki priliki tudi med igralci proisvetne-ga društva pri Devici Mariji v Polju. Enodušno so izrazili misel, da bi se dala vsebina romana prikrojiti tudi za oder. Istočasno pa je nekdo izrazil misel, da naj bi podpisani vzel stvar v roke in se lotil dala. Vsebino romana sem sicer poznal, toda strašil sem se, ker je roman vodil bralca po vseh mogpčh krajih in vseh mogočih prilikah, ki jih ni mogoče gledalcu prednosti na odru. V vsem obširnem romanu sem moral najprej poiskati vodilne niti, kaj pravzaprav celotna vsebina hoče bralcu povedati. Na to vsebino je bilo treba nanizati vse dogodke, ostalo vsebino pa gladko' odriniti.
Drama “Rožni venec”
Ko je bila glavna vsebina
zbrana, je šlo pisanje hitro od |n ge]
rok. Iz romana “Rožni venec” je nastala drama “Rožni venec.” -Zavedal sem se šibkosti dela, kajti iz obširnega romana-, ki je vodil braca po slikovitih krajih Anglije in Orienta, nisem mogel gledalcu nuditi skoraj ničesar drugega kor šest slik dolgih dialogov stisnjene med tri oder-ske stene.
V uvodu drame sem zato- za-pilsal” ... je to drama, ki zahteva od igralca in gedalca vso pozornost, da pazita na vsako izgovorjeno besedo in da tako najdeta smisel celotnega dela.
Pesem “Rožni venec”
Drama ima naslov po pesmi “Rožni venec,” katero glavna igralka v igri tudi poje. V romanu pa ni bilo not. Treba je bilo pesmi “Rožni venec” novega napeva in spremljave za klavir. Najprej nisem vedel, kam naj se obrnem, kmalu pa sem
se spomnil mladega nadarjenega domačina visokošolca Lojzeta Martinca. Vsedel sem se na kolo in se odpeljal na drugi konec fare, na Fužine, kjer imajo Martinčevi svoj dom. Lojzeta sem dobil doma. Pokazal sem mu “najnovejšo slovensko dramo” in ga naprosil, če bi mogel dati pesmi “Rožni venec” primeren napev.
Čez kakih štirinajst dni sem se zopet oglasil pri Martinčevih. Lojze je bili na vrtu. Stopila sva v
“hišo1,” kjer je imel Lojze klavir. Najprej je pobrskal po kupu not in privlekel na dan mal sešitek. Vsedel se je za klavir, zaigral in zapel. Kar celo pesem. Stal sem in poslušal. Ko je končal, me je vprašal: “Ali bo do-oro? Si zadovoljen?”
“To je imenitno, Lojze,” sem dejal. Bil sem res zelo zadovo-Ijem.
“Vesel sem, da ti je všeč,” je dejal Lojze.” Veš, vso pesem sem moral najprej vsebinsko predela-da ima sedaj potreben smisel. Nato sem pa čas tolkel po kla-vriju, malo pel in počas pisal note, pa je šlo.”
Ko sem ga vprašal za račun, je dejal, da mora najprej vedeti, kaj poreče publika.
Prva kritika
“Najnovejša slovenska drama” je bila sedaj tu. Mislil sem, da >i bilo najbolje, če bi jo najprej vprizorili doma pri Devici Mar-v Polju, da bi lahko kaj popravil, ako bi se pokazalo za poi-treibno in bi jo dal šele pozneje tudi drugim odrom. Ubral sem najkrajšo pot do vprizoritve — kaplanijo. Povedal sem g. kar planu, da sem z romana “Rožni venec” naredil dramo “Rožni venec” in ga prosil naj jo pregleda in če bi bilo mogoče tudi dovolj, da bi jo v Polju najprej vprizorili. Izročil sem mu knjigo
Bilo je menda zopet čez kakih štirinajst dni, ko sem se oglasil v kaplanij i.
“Ste prebrali, dramo, gospod kaplan?” sem zastavil vprašanje.
“Nisem pa je tudi ne bom. Poznam vsebino iz romana. Si bral zadnjo številko revije “Ljudski oder”?”
“Sem,” sem odgovoril.
“Torej veš, kaj pravita profesor Niko Kuret in kaplan Davorin Petančič o raznih dramatizacijah?”
“Vem!”, sem zopet kratko odgovoril.
“Torej veš vse!” je dejal gospod kaplan in mi vrnil mojo “najnovejšo slovensko dramo.” Tako kratko nisva govorila še nikoli poprej e in nikoli pozneje.
Pozdravil sem in izginil.
Kolikor se spominjam, nisem bil preveč poparjen Dve stvari
4rž
DENARNA NAKAZILA pošiljamo širom evropskih
zav in ravno sedaj Vam nudimo ugodno ceno. (Po-užitese'jo!)
p.v. Za vsa nadaljna pojasnila se zglasite v našem uradu. 1Slte ali pa kličite na:
STEVE F. PIRNAT C0.
16 ST. CLAIR AVE.	CLEVELAND 3, OHIO
Telefon HE 1-3500
sem sklenil: da bom svojo “naj-niovejšo slovensko dramo” lepo vrgel v peč, to je bil prvi sklep, drugi je bil pa ta, da se sličnega posla ne bom nikoli več lotil.
(Dalje prihodnjič)
Prebivalstvo Addis Ababe
V glavnem mestu Abesinije Addis Ababi so imeli nedavno prvi popis prebivalstva. Abesinska prestolnica ima 401,000 prebivalcev in je naj večje mesto Vzhodne Afrike. Tuji obiskovalci pa pravijo, da so se Abe sinci pri štetju zmotili v svojo korist in da Addis Abbaba nima toliko prebivalcev. Največ naj bi jih imela 250,000.
Ženske dobilo delo
Tipkarice za delni čas
The American Gas Association Laboratories sprejme ženske izvežbane tipkarice v delno zaposlitev. Delovne ure po dogovoru. Kličite Mr. Hodgdon, EN 1-0475, Line 3; 1032 E. 62 St.
(106)
MALI OGLASI
Naprodaj
Pohištvo za jedilno sobo, o-rehovo, 8 kosov za kuhinjo, za spalnico iz javora in 3 kose iz orehovega. Zmerna cena. Na 7017 Hecker Ave., ali kličite UT 1-9721 zvečer.
Naprodaj
6 sobna zidana “colonial” hiša na 1840 Beverly Hills Dr., med Euclid Ave. in Chardon Rd. Dobra okolica. Odprto v nedeljo od 2 do 6 pop. ali kličite RE 1-6230.
Nov 6 sobni zidan “bungalow” na 1977 Idlehurst Dr., blizu Beverly Hills Dr. Dobra cena za hitro kupčijo. Kličite RE 1-6230.	(106)
Oglejte si ta lep dom
Moderna hiša za 2 družini, 5 in 5, na 10101 Denham Ave., južno od Union Ave. in E. 101 St. Stanovanjska soba čez celo pročelje, ognjišče, dvojne verande, cementni dovoz, 2 garaži. Stopite notri, lastnik živi zdolej. Hočemo najboljšo ponudbo ali kličite
M. Mahoney Realty VI 3-8744
(may 27,29)
Sobe se odda
Tri sobe, neopremljene se odda odraslim. Nič otrok. Na 14021 Darwin Ave.
(may 27,29)
Stanovanje Ušče Dva ali tri sobno stanovanje po možnosti z garažo v St. Clairski okolici od E. 79 do E. 55 St., išče samski moški. Ponudbe na upravo lista. —(104)
PO POLETU — Lt. gen. Glenn O. Barcus, poveljnik 5. zračne sile na Koreji, sestavlja poročilo o svojem poletu v F-86 Sabre-jet letalu nad sovražnim ozemljem.
Naprodaj
Hiša 10 sob za 1 družino, 2 kopalnici, “recreation” soba, prizidana garaža. V fari sv. Alojzija. Zmerna cena. Kličite GL 1-0491 ali GL 1-1362.	(106)
PRI NAS DOBITE TA TEDEN Sveže doma očiščene piščance po 3 funte težke, 48c funt, sveže očiščene kokoši 40c funt, — sveža jajca 72c doz., izvrstne domače suhe klobase in lepa zaloga doma soljenega mesa.
Se vljudno priporoča
OGRINC’S MEAT MARKET 6414 St. Clair Ave.
Naprodaj
Hiša 6 sob za eno družino blizu E. 140 ceste in Lake Shore Blvd. Vse udobnosti, furnez na plin. Kličite lastnika GL 1-7751.
(111)
Hiša naprodaj
Za 1 družino, 9 sob, ima vse udobnosti, dobra transportaci-ja, v fari sv. Jeronima. Vprašajte na 468 E. 143 St.
(106)
Moikl dobilo delo Molki Nobljo tfelo
Poslavljali kegljev (Pin Sellers)
Delo dobijo mladeniči, 15 let stari ali več, da bi postavljali keglje. Izkušnje ni potreba. Delo je po šoli ali koncem tedna in lahko zaslužijo $50 do $200 na mesec, začenši meseca avgusta. Prijavijo naj se takoj za pojasnila po 6. uri na
GRDINA RECREATION
6019 ST. CLAIR AVE.	(106)
Assemblers
m POTREBNO NOBENE PREJŠNJE PREIZKUŠNJE
TUDI IZKUŠENI
Metal Finishers Gas and Arc Welders Paint Sprayers Torch Solderers Trimmers
Morajo biti pripravljeni delati 1. in 2. šift
SPREJEMAMO PROŠNJE
za zgornja dela od moških, katere zanima delati v produkciji “station wa gon in panel truck bodies”.
VISOKA PLAČA OD URE DELAVSKE PODPORE
Pokojnina, zavarovalnina, bolniška pod pora, plačane počitnice, plačani praz niki.
Oglasite se v našem Employment uradu od pondeljka do petka od 8 zjE do 5. pop.
FISHER BODY
(Euclid Plant)
DIVISION OF GENERAL MOTORS CORPORATION
20001 Euclid Ave.
Euclid, Ohio
____________________(106)
Jeklarna išče delavce
Jeklarna nudi izvrstne delovne možnosti v različnih oddelkih z možnostjo napredovanja. Dobra začetna plača in razne druge ugodnosti. Oglasite se v pisarni na Independence Rd., pod Clark Ave. mostom.
REPUBLIC STEEL
(may 25,27)
Aeronautical
Work
Grinders
(Production, Carboloy and Toolroom)
Inspectors
(Line and Floor)
Tool and Diemakers
Also Operators for: Borematics Automatics (Multi-Single-Spindle)
Tool Room Lathes
Družba preskrbi kosilo, kavo, zava rovalnino, bolniško m zdravniško oskrbo. Liberalni sistem počitnic. Visoka plača od ure in poravnanje živ-Ijenskih potrebščin.
Mora biti pripravljen delati katerikoli šift. 10% bonus za drugi in tretji šift.
Priložni lokal Dobra transportacija Radi boste delali pri
Jack & Heintz
17600 BROADWAY Oglasite se v employment uradu V pondeljek skozi petek 8 zj. do 5 pop V torek do 9 zv.
Da bodo našši zaposljenci imeli prijetne počitnice in težko zaslužen počitek, bo Jack & Heintz employment urad zaprt kocem tedna za praznik.
Prosimo, prinesite izkaz U. S. državljanstva
(m.25,27,29)
MALI OGLASI
Posestvo naprodaj
V Genevi na Rt. 20 velika zidana hiša, pripravna za restavracijo, točilnico ali motel. Velika vinska klet. Tudi stanovanje 7 sob. 6 akrov zemlje. Kličite Broker SU 1-4121.
(m,w,f—x)
TAPC0
ZDAJ IZBIRA IZKUŠENE MOŠKE Z A
THE TEAM
PIPEFITTERS
(l/c)
MILLWRIGHTS
(1/č)
TOOLROOM HELP
TURRET LATHE
TOOLMAKERS
ALL TYPES OF GRINDERS
POWERHOUSE MECHANIC
(mora imeti Ohio State Boiler Operators licenco)
PridružiiTse TAPG0 skupini še DANES
. . . Prilika za napredovanje . . . Dobri delovni pogoji
. . . Delavske koristi
Employment uradne ure: Pondeljek do petka: 8 zj. do 5 pop. Soboto in nedeljo 8 zj. do 3:30 pop.
Prosimo prinesite izkaz državljanstva
Mora biti pripravljen delati
vsak šift	.;
THOMPSON PRODUCTS, Inc.
23555 Euclid Ave.
(C.T.S. Bus 28)
(105)
MATERIAL HANDLERS
(hand trucking)
(ročno vozilo)
55 do 60 let stari 1. in 2. šift
SUPERIOR DIE CASTING CO. 1001 London Rd.
(104)
MACHINE TOOL OPERATORS LATHE
MILLING MACHINE BORING MILL GRINDERS
Dobra plača od ure in dodatek za življenske stroške
Employment urad odprt dnevno od 8 do 5 pop., v soboto 8 do 12. Vprašajte za Mr. Anderson
NATIONAL ACME CO.
170 E. 131 St. at Coit
(107)
Delo za moške
The A.G.A. Laboratories ima dela za splošno oskrbo za moške, katere zanimajo ugodni delovni pogoji in stalno delo. Delavske koristi, 40 ur na teden in nad ure. Oglasite se pri Mr. Sy-kora, 1032 East 62nd St. (105)
HOT INSPECTORS ON DROP FORGING
Izkušeni; plača od ure
STEEL IMPROVEMENT &
FORGE CO.
978 E. 64 St.
(106)
,|l. i .... .11	—	■!!,	|,l
LATHE HANDS Delo na stroj za oblanje.
Plača od ure. Plačane počitnice in druge delavske koristi.
Oglasite se pri
COMMERCIAL FORGINGS CO.
3709 E, 91 St.
(108)
J. Š. BAAR
Golobček
Okoli petih je zašlo zaspano | si čestital, kako lepo si je ure-prosinčevo sonce za Grbe, po dil. Vse dvorišče je ležalo pred
dolini je bril kakor britev oster vzhodnik, na sinjejasnem nebu se je zasvetil že precej visoko srebrni srp prvega krajca, za-mrzla, kakor cink trda zemlja je zvenela pod Franckovimi coklami, ko je tekal s košem na skedenj po seno in nosil v vedrih vodo iz studenca.
Gospod župnik je pri večerji prerokoval: “Nocoj bo pritisnil mraz! O svojih^ petnajst, dvajset stopinj pod ničlo bo zjutraj,” in ukazal je dobro zamašiti o-kenca v kleti, da krompir in jabolka ne bi zmrznila, opomnil je Francka, da ne bi pozabil s slamnatimi kitami obložiti dveri pri staji in je nehote spregovoril: “Nocoj bodo imele roparice žetev! Vse se je potuhnil-lo, jerebice in zajci na polju, strnadi za dimniki in v strešnih linah, vrabci in kosi, vse je premrlo in se da skoraj ha slepo loviti.”
V tem trenutku se je odločil tudi Holoubek: “Danes moram mrho dočakati, čeprav bom moral do polnoči stati ob oknu.” Pravkar je končal pomenljivi del iz moralke ‘de lege”, to bo ponovil in čas bo minul.
Komaj se je vrnil od večerje, se je takoj začel pripravljati, da bi ga potem “na preži” nič ne motilo. Natlačil si je čedro, vžigalico in tobak je položil na o-kno, stol je postavil tako, da bi skozi lino pri oknu videl naravnost na skedenj, oblekel si je zimski plašč, na glavo si je dejal kučmo, ugasil luč, popolnoma odprl notranje okno, zunanje pa samo za ozko špranjo, u-sedel se je za korak od mize in
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC
Rt. 1, Bos 175 Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in pretila J Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drag
15702 WATERLOO RD.
K*
zanesljivo
izkušeno
sočutno
pogrebno
postrežbo
p«
ceni, Id jo SAMI izberete
pokličite
AjGFLDINA^SONS

- ' 1 VV.	•
a;
njim kakor na dlani. Na belem snegu so se risale temne sence župnišča in ograje, nasproti njemu se je dvigal v bledi mesečini osvetljen skedenj, od skednja proti župnišču pa se je vlekel konjski in kravji hlev.
• Nič — niti najmanjši migljaj ni mogel uiti njegovim očem. Vlekel je iz čedre in gledal na strehe, trenutek je prisluhnil, kako je v hlevu konj udaril ob pregrajo, kako je zacingljala veriga, slišal je, kako je gospod župnik ukazal, da naj psa ‘Cigana’ ne pustijo v uti, naj mu marveč dovolijo na hodnik, ker bi v tem mrazu utegnil pogini-titi. Nato je opazil Francka, kako je tiho kot duh pomolil glavo iz konjskega hleva, pogledal na okna v župnišču in, ko je dognal, da je v vseh tema, je obdolžil vrata s slamo, vrnil ga ep se ni nazaj na pograd, kjer je spal, ampak je urno preskočil zidno ograjo in izginil.
“Aha ,gotovo jo je ucvrl v Bu-čine k Betki” je pomislil kaplan. “Bog ve, kaj vse še bom izsledil.’ ’
Ni še dodobra premislil, pa je že zaslišal, kako za voglom nekdo krepko trka na pritlično kuhinjsko okno in pridušeno vprašuje: “Nanica, ali spiš?”
“Zopet kuna,” se je nasmehnil Kqloubek in takoj vedel, koliko je udarila ura.
Sosedov hlapec je prišel želet služkinji lahko noč. “Okno je zamreženo, debelušna Nanica se ne bo potegnila skozi, samo da sestanek ne bi dolgo trajal,” j c zaskrbelo Holoubka, toda po nepotrebnem.
“Pojdj no že domov, sicer zmrzneš,” je čez trenutek čul Naničin nasvet in slišal, kako so ji od mraza šklepetali zobje in se je okence na tihem zapiralo. V župnišču in na vasi je zopet zavladala globoka, mrtva tišina. Niti pes ni zalajal, niti mačka ni zamijavkala. Sleherno bitje so je potuhnilo v zatišje, pod streho, se zakopalo v pernice, v slamo ali v seno. In veličastna zimska noč je razgrnila svoj jasnomodri plašč nad širno pokrajino. Na njem so kakor veliki, dragi kamni trepetala in migljala cela ozvezdja, skupine zvezd čudovitih barv in bajnega leska, bela Rimska cesta, Gostosevci, Orion, Veliki in Mali voz, tako da je Holoubku pogled jemalo.
“Kakšna krasota!” je sklepal roke v toplem žepu župnikovega kužuhastega nanožnkia, ki mu je segal skoraj do prs. “In človek ta čuda prespi! — Toda sedaj ne sedim tu zato, da bi zijal po zvezdah, kuna bi mi pa ušla,” se je Iqvedel in zhovlč uprl oči na streho pri skednju in na strešne line nad konjskim in kravjim hlevom. Tihoma je iztresel čedro, jo spet natlačil, prižgal, vlekel in utihnil ter začel ponavljati prebrano tvarino.
“Večni zakon — to je nujni svetovni red, ki se mu mora vse — tudi proti svoji volji podvreči, nikdo ne more delati proti njemu, čeprav bi hotel; iz njega izvirajo vsi ostali zakoni. Newton, Kant in drugi so imeli to za dokaz bivanja.”
Še preden je prišel s tem do zaključka, je na vasi zdajci je-knil zategnjen, votel glas. Nočni in občinski stražnik v osebi starega dosluženca Vodičke je trobil deseto uro. “Odtrobil in bo šel leč in šele ob štirih zopet zbudi Korila, da bo šel zvonit dan,” je menil kaplan. Njegove misli pa so se spet vrnile
k moralki. “Poleg tega imamo časovne zakone: naravni zakon: božji in človeški. Božji je dvojen: stari in novi. Prav tako človeški: cerkveni in . . .”
Pa ni domislil.
V temnem dvorišču na beli strehi skednja sta zagoreli proti njemu dve iskri, dva žareča oglja, dva zelenkasta satira sta !tam migljala in se lesketala. “To je ona” — je preblisnila misel skozi Holoubkovo glavo, srce mu je zastalo, z roko je pokril čedro, glavo je zravnal, pridržal dih in gledal, kako o-prezno, počasi kakor kača se plazi kor en jaška kuna, previdno se ozira na okrog — zdajci skok — prvi, drugi, komaj je mignila, že je izginila v strešni linici, kjer je nekaj bolestno, kratko zacvililo.
“Najbrž je ujela miš ali ptiča,” sklepa Holoubek in napeto gleda v linico. Komaj bi naštel do deset, je že zopet skočila ven. se plazila ob robu strehe, zginila nad hlevi, preteknila vse line in se tiho kakor duh zazibala preko strešnega čela. Ne več kakor eno, dve minuti je trpel prizor in zopet je nastal krog in krog tihi mir.
Holoubek se je oddahnil. “Tako, na Vodičkovo trobljenje torej čaka,” se je veselil. “Zdaj bom pa počakal, ali se vrne.” Zadovoljno je sedel, spodbudila in razvnela ga je zavest, da ni čakal zaman, da se bo mogel zju|traj pred gospodom župnikom pobahati — in da bo raport popoln, še malo počaka, če se morda še vrne.. Njegove misli so znova romale k naravnemu zakonu, prebiral in razglabljal je njega obveznost, odbijal ugovore, utemeljeval njegovo Ine-spremenljivost in trajnost. Ura je medtem minila, kot bi trenil, na zidu za njegovim hrbtom je tiho odbila enajst. Me-
sec je šel preko zenita, se nagnil nad gozdove, del strehe na skednju je zajela senca, le na kravji hlev je še pošev padala srebrna mesečina. “Do polnoči počakam, potem luna zaide in bo konec,” je sklenil Holoubek. Zdelo se mu je, kot bi škripal sneg pod nogami. Napel je u-šesa, toda bilo je tiho, nič se ni ganilo. Pa vendar! Nekaj je prsknilo, zacvililo in glej —kune — ena, druga, tretja se ženejo v divjem zaletu po grebenu gor, navzdol, sičejo, cvilijo — na mah pa, kakor bi odsekal, so kot okamenele — vse tri so se v hipu ustavile, se skr-
Popravimo ogrodja in fenderje na vašem avtomobilu
e
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
6605 St. Clair Ave.
EN 1-1633
FRANK CVELBAR, lastnik
čile in, kakor bi ustrelil mednje, razpršile na vse strani.
(Dalje prihodnjič.)
------o------
—Na Havajih zraste devet desetin vseh ananas na svetu.
1884
1953
ANGLEŠKO-
SLOVENSKO
BERILO
(DR. KERNA)
je zopet v zalogi.
Po poiti stane $3.25.
Dobite ga v potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A.


JVaznanilo in JZahnJala
žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminula naša dobra mati
Trances Sterle
ki je umrla previdena z sv. zakramenti dne 27. aprila 1953. Pokojnica je bila rojena v Osredku pri Robu pred 69. leti. Pogreb, pokojnice se je vršil dne 30. aprila 1953 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Po sv. maši zadušnici, katero je daroval Father Baznik, smo jo položili k zemeljskemu počitku na pokopališče Kalvarijo.
V dolžnost si štejemo, da se na tem mestu predvsem zahvalimo č. g. Rev. Victor N. Tomcu, ki je pokojno previdel s sv. zakramenti za umirajoče. Rev. Louis B. Baznik-u pa za molitve ob krsti pokojnice in za spremstvo na pokopališče.
Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter pokojnico ozaljšali, ko je počivala na mrtvaškem odru.
Prav tako se iskreno zahvalimo vsem onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojnice.
Iskrena zahvala članicam Oltarnega društva pri fari sv. Vida, ki so prišle molit za pokojnico, društvu Carniola Hive št. 493 T. M. pa za vso pomoč in naklonjenost, ki so nam jo
izkazali ob smrti drage pokojnice.
Dalje zahvala vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile na dan pogreba povsem brezplačno.
Zahvala tudi vsem onim, ki so pokojnico kropili ter molili za mir. in pokoj njene_ duše. Dalje zahvala vsem onim, ki so se udeležili sv; maše, ter potem spremili pokojnico na njeni zadnji poti na Kalvarijo.
Zahvala vsem, ki so nam na ta ali oni način kaj dobrega storili ob priliki izgube drage matere.
Dalje zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba, ter za vso naklonjenost in postrežbo, ki so nam jo dali.
Razpis službe za poslovodjo Doma
Direktorij Kluba zapadnih slovenskih društev, 6818 Denison Ave., naznanja, da oseba, katera želi kandidirati za službo poslovodja Doma zapadnih slovenskih društev na 6818 Denison Ave., naj se priglasi pismeno do 2. junija 1953.
Volitev poslovodja se vrši v četrtek, 4. junija 1953 ob 7:30 uri zvečer na izredni seji v Klubovih prostorih. Kandidat mora biti navzoč na tej izredni seji.
Prošnja naj bo poslana na tajnico
MRS. THERESA STEFANIK,
Secretary Club of West Side Slovene Lodges
6818 Denison Ave., Cleveland 2, Ohio
Vi pa. predraga ljubljena nam mama, počivajte v miru in lahka naj Vam bo ameriška gruda. Naj Vašo dušo sprejme Jezus Kristus, ki naj Vam podeli večno veselje izvoljenih, za vse Vaše trpljenje in skrbi, ki ste jih imeli z nami, bodi torej On Vaš plačnik.
Naj truplo Tvoje, v zemlji stanuje, a duša Tvoja pa se pri Bogu raduje.
žalujoči ostali:
FRANCES por. KAŠE, JOSEPHINE por. QUINN, in MARIE COURT, hčere
JOSEPH, JR., sin
Zapušča tudi sestro MARY JESICK v Berwyn, 111., in syakinjo ANGELA KETNICK v Sharon, Pa.
Cleveland, Ohio, 27. maja 1953.
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO.’S BASEMENT
Deške Boxer stila
modre denim
DUNGAREES
1.29
vsake
ali
2 za 2.49
•	• Za igro	• Za piknike
• Za prosti čas
Te priljubljene, hladne in udobne dungarees v kalifornijskem stilu, iz močnega, trpežnega modrega denima. Krojene, da se lepo prilegajo — največja skrčitev do 1%. Se nosijo izvrstno in tudi cena odgovarja vašemu oblačilnemu proračunu. Mere 4-12.
Sprejemamo pismena in telefonska naročila Kličite CHerry 1-3000 za naročila 2 ali več
The May Co.’s Basement Boys’ Clothing Dept.
Deške regularno 1.79
športne srajce
S KRATKIMI ROKAVI
Vse prvovrstne
Iz raznovrstnega finega blaga, vključno fini broadcloth in cotton plise crepe, katerega ni treba likati. Vse prvovrstne kakovosti v vseh za-željenih vzorcih! Mere 6-16.
žal, pismenih in telefonskih naročil ne sprejemamo

Deške garantirane “Sa-Von”
(ollon Anklets
V gležnju z elastiko, peta in prsti ojačeni z nylo-nom! Jamčimo, da jih boste nosili 4 mesece. 4 pari zapakirani v škatljici zaviti v celofanu. Različni vzorci in barve! Mere 7y2 do 11,
pari
Sprejemamo pismena in telefonska naročila v vrednosti do $2 ali več v soboto do 5:30 popoldne in pondeljek od 9 zjutraj do 9 zvečer. Kličite CH 1-J0U
The May Co.’s Basement Boys’ Furnishings Dept-