Štev. 171.	V Ljubljani, v ponedeljek, 27. julija 1903.	Letnik XXXI.
Telefon št. 74.
Političen list za slovenski narod.
Naročnina In insorat« sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vraiajo, cefrankovana pisma o« vsprejemajo.
Uredništvo je v Beme-niSkih ulicah St. 2,1., 17
lzha|a vsak dar ,izvzemii nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
/S psitl projeman:
ia
>ftko leto naprej 26 K — h
{•1 leta » 13 » — » »trt . . 6 » 50 » JMiec . 2 > 20»
V apravnlitvu projeman: za
«alo leto naprej 20K — h pol leta > 10 » — » itatrt » . 6 „ — > wet»c . 1 > 70 »
la pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Liberalna farbarija.
„Narodno napredna stranka stoji na stališču slovenskega in slovanskega nacionalizma in vsled tega zahteva za slovenski narod na slovenskem ozemlju gospodstvo z vsemi iz tega izvirajočimi konsekven-cami . . ."
Tako označuje »SI. Narod" v bohotnem uvodniku narodno načelo liberalne stranke.
Nismo skoraj verjeli, da je to v listu, ki je še-le nedavno pisal, da je zveza z Nemci dopustna. Pa je vendar znano, da je v mestnem svetu bil ravno odgovorni urednik .Narodov" dr. Tavčar najgorečnejši zagovornik dvojezičnih uličnih napisov in sploh za najnatančnejo pariteto. Kje je tu absolutno .slovensko gospodstvo z vsemi iz tega izvirajočimi konsekvencami" ? Sploh pa kako se vjema alijanca s Heinom in Schweglom z označenim slovenskim gospodstvom na slovenskem ozemlju, ko sta bai po ti alijanci Hein in Schvvegel s svojo nemško stranko gospodarja v deželi?
In nadalje je znano, da so se v „Na-rodu" ogrevali za kompromis z Luckmanovo nemško nacionalno stranko na Jesenicah. Ali se to vjema z vašim proklamiranim načelom šoviniBtiškega nacionalizma? Deželni odbor nemškutari v prisilni delavnici in deželnih dobrodelnih zavodih, a to dopušča slovensko - nacionalna vest dr. Tavčarja in Grassellija. S tržiško nemškutarsko občino dopiBuje deželni odbor nemški, takisto na vsem Kočevskem. Če stojite na stališču absolutnega gospodstva slovenskega elementa, izvajajte vse konsekvence in dopisujte Bamo slovenski, kakor dela štajerski deželni odbor samo nemški.
In Schweglovo tržiško pismo od 19. avgusta 1901, ki smo ga v našem listu do-slovno objavili, kako se pa tisto vjema b slovenskim gospodstvom in z vsemi iz tega izvirajočimi konsekvencami ? Pojte se solit s takimi neumnimi farbarijami »inteligentnih« Vaših bravcev.
Šovinistiški nacijonalizem je vedno krivičen. Ali ne glede na to, je pa velikanska
larbarija, ako se liberalna kranjska stranka hoče dičiti s takim nacijonalizmom.
Saj je znano, da ta stranka na vseh koncih in krajih nemški stranki.popušSa in se glede taktike v praktičnem nacijonalizmu od mažaronske hrvatske narodne stranke prav nič ne razločuje. Ali pogum ima vendar tolik, da se proklamira za stranko, ki stoji na stališču, da »zahteva na slovenskem ozemlju gospodstvo, z vsemi iz tega izvirajočimi konsekvencami, meff tem ko klerikalci obsojajo nacijonalizem." Tako duSevno hrano nudijo »inteligenci, in ne dvomimo prav nič da ima stranka dosti pristašev, ki bodo to konfuzno farbarijo verjeli. O, »Narod", ta pozna duševno kretenstvo v svoji stranki, za to pa tudi njihovemu duševnemu obzorju primerno piše!
| f Leon XIII. |
Pogreb sv. očeta.
Rim. V soboto zjutraj so napravili pred mrtvaškim odrom sv. očeta električni reilektor, da so tako obraz papežev bolje razsvetlili. Opoludne je občinstvo moralo zapustiti cerkev sv. Petra, nakar so cerkev zaprli. Ob en četrt na 1 uro popoludne je bila cerkev sv. Petra popolnoma prazna, na trgu pa je bilo na tiBcče ljudstva. Vojaki so odkorakali v vojašnice.
Popoludne so truplo sv. očeta prenesli v sredino kapele sv. zakramenta. Mej tem so se vršila dela v »Capella del Coro« in na mestu, ki je po starih določbah določen za provizorično počivališče mrtvega papeža.
Okolu 5. ure v soboto popoludne so prikorakali v cerkev sv. Patra papeževi orožniki in papeževa garda ter pričeli naprav Ijati špalir. Cerkev se?je zasvetila v avitu električnih luči. Kardinali, ki so se zbrali v komi kapeli, so bo v procesiji podali v cer kev. Spremljali so jih dvorni dostojanstveniki in švicarska garc a, ki se je postavila ob obeh straneh paradnega odra. Za njimi se je pomikal dolgi sprevod klerikov.
V kapeli, kjer je ležal mrtvi papež, je dekan kapitelja blagoslovil truplo in je zapel »Miserere«, katerega bo za njim zapeli pevci.
Nato se ie razvil dolg pogreb s" truplom Leona XIII., katerega so nosili šarže nobelgarde. Sprevod se je zavil iz »Cappella
del sakramento« v sredno ladijo cerkve, pomikal se okolu papeževega altarja in vstopil v »uappela del Coro«, kjer so sprevod pričakovali diplomatje in patricijat. Dekan kapitelja je podelil mrtvecu absolucijo ter ga poškropil z blagoslovljeno vodo. Nato je pristopil majordomus monsignor Cagiano ter pokril obraz mrtvega papeža z belo tančico. Ceremonijalni preiekt monsignor Riggi je nato položil preko truplu rudečo svilnato pregrinjalo in preko te konce dragocenega prta, na katerem je truplo ležalo. Nobel gardisti so prijeli na to truplo in je položili v krsto iz cipresnega lesa, obito z rudečim žametom. Predno se je to zgodilo, pc ljubili so grof Pecci, princ Rospigliosi in poveljniki švicarske garde nego papeževo.
V krsto so položili tudi tri svilene denarnice, v katerih je bilo 26 zlatih medalij v vrednosti po 190 lir, 26 srebrnih medalij v vrednosti po 10 lir in 26 bronastih medalij v vrednosti po 2 liri. Na drugo stran s d položili kratek opis papeževega življenja.
Na to so zaprli krsto ter jo zapečatili s pečatom kardinala kamerlenga, pečatom kardinala Rampolla, predstojnika bazilike in majordoma. Nato so položili to krsto v svinčeno krsto, ki ima napis, kakor smo omenili v sobotni številki, ter jo natančno začinili. Mej tem delom, ki je trajalo pol ure, prebral je kapiteljski notar latinski akt o izvršenih formalitetah in ceremonijah. Ko bo začinili svinčeno krsto in jo zapečatili, so jo položili v krsto iz brestovine, na kateri je papežev grb.
Nato je bil še en blagoslov, nakar se je pričal zopet pomikati sprevod v »Capella de Coro«, kjer so sv. očeta provizorično položili k počitku. Na čelu Bprevoda je stopal stolni kapitelj in kardinalski zbor. Prostor provizoričnega počivališča sv. očeta je pri-" prosta dolbina nad vratmi, ki vodijo na levi kor »Cappela del Coro«. Tu bo počivalo truplo sv. očeta, dokler ne bo dogotovljen spomenik in pripravljeno grobišče, katero si ie testamentarično izbral v cerkvi sv. Janeza Lateranskega. Mej tem, ko so pevci peli »Benedictus Dominus Deus Israel«, je bila krsta z vrvmi in vreteni potegnjena do dol-bine in potisnjena v dolbiho. Bilo je okolu 9. ure zvečer.
Slovesnosti so trajale od 7. ure zvečer do en četrt na 10 zvečer. Navzočih je bilo nad 2000 povabljenih oseb.
Priprave za konklave.
R i m. Sedaj je določeno, da se konklave prične 31. julija.
R i m. Z ozirom na razna Benzacijonelna poročila izvenvatikanskih listov je bilo v seji kardinalov konstatirano, da odkar je umrl Leon XIII, ni sploh noben kardinal sprejel kakega časnikarja. Vsa do-tična časnikarska poročila so izmišljena.
R i m. Kongregacija kardinalov je imenovala komanderja Puccinellija life-rantom živil za konklave, dalje ihženerje S w e i d e r j a in Mannuccija arhitektoma in Copogrossija komisarjem konklava.
Rim. Da bi služabništvo, ki bo za postrežbo kardinalov pri konklavu, ne dajalo skozi okna poročevalcem kaka znamenja, so velika okna v prvi galeriji v Vatikanu odstranili in jih prevlekli b kartonom in blagom.
R i m. Sveti kolegij je sklenil na predlog kardinala Mccenni, da ne sprejme odklonitve mnsg. Pilleri in da istega poprosi, naj sprejme nalogo. Na vprašanje kardinala Satolli je kamerlengo kardinal Oreglia izjavil, da se Bveti kolegij zapre v konklave v petek popoludne.
Inženirja Namucci in Schneider hitita z zazidavanjem vrat in oken, da se Vatikan priredi za konklave.
Razna poročila.
Rim. V bližini cerkve sv. Petra je neka gospa prišla pod električni tramvaj, ki jo je hudo poškodoval. Vsled vročine je nekaj oseb v gnječi omedlelo.
R i m. V Braziliji je umrla tašča grofa Kamila Peccija, ki je zapuBtila svoji hčeri 11 milijonov.
L i n e c. Tukajšnji loterijski urad je doživel v soboto silen naskok loterijstovk. Prišle so papeževe številke 3, 4 in 25, namreč rojstva dan, prvotno naznanjena ura smrti in število let vlade Leona XIII.
Rim. Včerajšnje kongregacije kardinalov se je udeležilo 40kardinalov. Zbor seje v tej seji glasom rimskih listov pečal edino le z L0onovo oporoko. — Dela za priprave konklava se marljivo nadaljujejo. Delalo se je tudi včeraj celi dan.
Se eno sožalje našega cesarja.
R i m. Cesar Franc Jožef je posredovanjem poslanika pri Vatikanu grofa Szeczena izrazil še posebno sožalje grofu K a m i 11 o Pecci ter vsem ostalim nečakom papeža Leona XIII.
Sožalne izjave.
Rim. V Vatikan so došle še sažalne izjave portugalske kraljice Ma-
LISTEK.
Papeževo kronanje.
Prvo nedeljo ali prvi praznik po papeževi izvolitvi se vrši papeževo kronanje kar najslovesneje. Že izza starodavnih dni pri tej slovesnosti vse tekmuje, da izrazi veličastnost dneva: godba, krasne oprave, razsvetljava in mnogoteri sprevodi.
Zjutraj že se zbero vsi kardinali v škr-lasto rudeči opravi in z baretom, prelatje ter duhovniki papeževega dvora v sobah novoizvoljenega papeža. Ta se potem usede na bogato pozlačen stol; ki ga pokriva temno rudeč baldahin. Dvanajst duhovnikov nosi stol, na strani stopa še enkrat toliko klerikov, ki imajo pahalnike iz pavovih peres v svojih rokah. Častno spremstvo okoli tega stola, ki se imenuje »sedes gestatoria«, tvori papeževa častna straža v španski noši, ki je s helebardami oborožena, potem švicarska garda: obe napravljate špalir ter delate red mej tisoč in tisoč ljudi broječo množico, ki bc navaljuje, da bi videla novega papeža.
Ko prido slovesni sprevod po Konstan-tinovih stopnjicah do vhoda v cerkev sv. Petr3, zapusti papež nosilni stol ter se poda
na prestol, ki je postavljen pod baldahinom, na obeh straneh pa se posedejo kardinali na nižjih sedežih. Kor začne peti: »Ti si Peter, in na to skalo bom sezidal svojo cerkev!" (Mat. 16, 19.) Nato se vse spremstvo, naj-preje kardinali, papežu poklonijo ter mu poljubijo roko ter nogo. Papež zasede zopet nosilni stol, na katerem ga takoj mej veličastnim petjem ter bučanjem trobent neso v cerkev sv. Petra. Tu obišče najpopreje dve kapeli: Kapelo najsvetejšega zakramenta pa ono sv. Gregorija, kjer opravi Bvojo pobožnost. Takoj potem ga neso k velikemu oltarju, ki je v ozadju cerkve sv. Petra. Tu ga pričakujejo zastopniki rimskega plemstva katoliški zastopniki vseh krščanskih držav ter mnogo tujcev iz celega sveta, ki se mu poklonijo tako, kakor kardinali pri portalu, ter mu poljubijo nogo. Nato moli papež s skcfi, prelati in duhovniki, ki so okoli njega v omenjajočem se koru kanonične dnevnice, kardinali pa se podajo v zakristijo, da spremene paramente. Kmalu se zopet prikažejo v čisti btli obleki: v belih, v široko nagubanih plaščih, katere krijejo gorenje obleke iz brokata, na glavah nosijo bele mfule ali škofovska kape. Mej tem se papež pripravlja da bore prvo sv. mašo na grobu sv. apostolov Petra in Pavla.
Nato prižge ceremonijarij pred pape-ževemi očmi povezek prediva, ki je pritrjen na vrhu srebrne palice ter mej tem zapoje na glas: .Sic transit gloria mundi. Sv. oče — tako mine slava sveta." Ta čin naj opominja glavarja sv. cerkve, da je tudi on umrljiva stvar kakor vsi drugi ljudje ter da je minljiva njegova največja čast. Mej sveto mašo položi en kardinal papežu okoli ramen palij, dolg več prstov širok trak, ki ima šest črnih križev vdelanih, v znamenje, da se mu sedaj izroči najvišja apostolska služba kot pastirja in poglavarja vesoljne svete katoliške cerkve. Sedaj zapoje papež: .Gloria in excel8is Deo". — „Čast Bogu na višavi", drug kardinal pa se poda v spremstvu mnogih duhovnikov v kapelo pod oltarjem, v katbri počivajo kosti sv. apostolov Petra in in Pavla, tor tam opravi glasno molitev za novega papeža.
Po končani sv. maši podeli papež ljud-stvu sv. blagoslov ter se zopet vsede na nosilni stol, da ga poneso v slovesnem sprevodu na kra!, kjer se ima vršiti kronanje.
Prostor kronanja je velika altana zunaj cerkve sv. Petra, okoli katere se razprostira veliki z arkadami obdani trg sv. Petra, na katerem najde prostor mnogo tisoč ljudi. Pol ure so potrebuje, da se prido okoli in
okoli tega vatikanskega trga. Ko pride papež s spremstvom na balkon, nad katerim se razpenja velikanski baldahin, se usede na navlašč zato pripravljeni preBtol. Spremstvo ga obdaja v krogu in papeževi pevci začno peti verz iz psalma: »Corona aurea super caput eius. — Zlata krona venča njegovo glavo." Nato mu prvi kardinal-diakon odvzame škofovsko infulo ter prime za tiaro, ki počiva na rudeči blazinici. Tiara je visoka, zgoraj zaokrogljena kapa iz zlatega brokata, ki nosi tri zlate krone, ki so ena od druge oddaljene dve in pol cole. Te krone so zlati obroči, v katere je vdelanih mnogo dragih kamenov, spodnji obroč je največji. Vrh tiare kinča kroglja, na kateri stoji majhen križec. Od zadnje strani visita navzdol dva z dragocenimi kamni in biseri ozaljšana trakova. Do 9. stoletja so nosili papeži samo eno krono, ki je predstavljala njihovo čast, ki jo imajo kot namestniki Kristovi na zemlji. Papež Bonifacij VIII. je v začetku 14. stoletja pridejal še drugo krono, ki naj bi po-menjala, da jo papež vladar in kralj vseh duhovnikov in glavar vseh katoliških kristi-janov. Papež Urban V. pa je dodal J. 1361 tretjo krono, ki naznanja, da jo papež tudi svetni knei ter kralj cerkvene države, ki nosi ime ^Patrimonium s. Petri — dedŠčina
rije Pim, iniantinje Izabelle španske, prinee-Binje Ane hessenske, prineezinja bourbonske, predsednika švicarske zveze, vlade v Peru, rumunskega ministerskega predsednika.
R i m. Som so dospeli kardinali baron Skrbenski, Richard, G i b b o n s jn B a c i 1 i e r i.
Vsprejem diplomatičnega zastopstva pri Vatikanu
V seboto ob 11. uri dopoldne so došli k vsprejemu vsi pri Vatikanu akreditirani poslaniki. Nagovor na kardinala Oreglia je imel starosta poslanikov španski poslanik Martins d A n t a s. Poslanik je rekel: »Pri sveti stolici akreditirani diplomatiški zastop čuti dolžnost, da izrazi svetemu kolegiju svoje globoko sočutje povodom bridke in nenadomestne izgube, ki je njega in vbo krščanstvo globoko užalostila. Kreposti in visoka modrost Leona XIII. bodo v svetovni zgodovini ostavile neminljive spomine. Di-plomatični zastop prosi Vašo eminenco, naj izvoli sprejeti izraz najglobočje žalosti. Popolno smo prepričani, da bo Bog v svoji ne-doumni modrosti in dobroti razsvetlil sveti kolegij, da izvoli cerkvi poglavarja, ki bo pozvan ohraniti cerkvi sijaj in bo deloval na ublažitev strastij in pomirjenje duhov.*
Kardinal-kamerlengo Oreglia je odgovoril : »Vaša ekscelenca je kot starosta pri sveti stolici akreditiranega diplomatič-nega zastopstva izrazila v plemenitih besedah čutila svojih tovarišev povodom smrti Leona XIII. slavnega spomina. Nenadomestna izguba, ki jo z nami vred obžaluje ves svet, napolnjuje sveti kolegij s posebno bridko žalostjo. S sožaljnimi izjavami, ki so povodom te težke izgube, ki je baš sedaj zadela sveto apostolsko okolico in katol. svet, došle svetemu kolegiju od strani vladarjev in državnih načelnikov, ge čuti sveti kolegij visoko počaščenega, in ta novi dokaz sočutja, ki ga danes podaja diplomatični zastop, nas še posebno gani. Sprejmite, gospod poslanik, zagotovilo, da smo Vaši ekscelenci in vsakemu posamniku Vaših tovarišev za ši-vahno in odkrito sočutje ob naši bolesti izredno hvaležni in da prejema naše užaljeno srce iz sožalja, ki ste ga tako nežno izrazili v ime diplomatičnega zastopstva, prav posebno tolažbo. Sveti kolegij se pripravlja, v izvrševanju svoje najvišje pravice, na volitev onega, ki naj kot Vicarius Christi vodi cerkev, in v tem tako resnem in slovesnem trenutku nam Bog gotovo podeli svojo posebno pomoč in milost, ki je potrebujemo, da moremo izpolniti svojo težko nalogo. S takimi čutili se poslavlja Bveti kolegij na predvečer konklava od diplomatičnega zastopstva, in mu opetovano izreka svojo posebno živahno zahvalo."
Ruska cesarska dvojica
je nekemu ministerskemu rezidentu pri Va tikanu Gubastowu naročila, naj izrazi kardinalu kamerlengo njuno iskreno sožalje ob smrti sv. očeta.
200.000 ljudi pred mrtvaškim odrom.
D} sobote opoludne je prišlo k mrtvaškemu odru s v. očeta v cerkev sv. Petra nad 200 tisoč ljudi. Tudi laški vojaki, ki so stali na trgu sv. Petra, so smeli v posameznih oddelkih v cerkev, ker bo jim dovolili častniki. Truplo sv. očeta je ležalo
sv. Petra" in je nastala iz raznih daril prvih krščanskih vladarjev.
Ko kardinaldiakon položi papežu tiaro na glavo, govori na glas te-le besede: »Sprejmi s tremi kronami ovenčano tiaro, ter vedi, da Bi oče knezov in kraljev — vladar vesoljnega sveta ter namestnik našega gospoda Jezusa Kristusa, ki naj mu bo čast in slava vekomaj. Amen."
a tiaro na glavi se sedaj papež vzdigne ter stopi na najvišji prostor altane, da ga vidijo sto tisoči ljudi, ki napolnjujejo vatikanski trg ter prostore mej arkadami. Opravljen je v belo albo, prepasan je z zlato vrvjo, ogrnjen s pluvialom, velikim plaščem iz belega brokata, na prsih pa ima velik zlat križec.
Nato dvigne oči proti nebu, na široke razprostre roke ter zapoje na glas, da se sliši daleč na okoli: »Blagoslovi naj vas Bog oče, Sin in bv. Duh!« Z desnico pa napravi v znamenje blagoslova trikrat znamenje sv. križa.
Ko daje papež prvikrat svoj slovesni blagoslov „urbi et orbi" — mestu Rimu ter celi sv. katoliški cerkvi, done zvonovi cerkve sv. Petra ter vseh drugih cerkva, ljudstvo pa daje svojemu veselju duška a tisoč in tisoč urnebesnimi klici: »Evviva il papa! Papež naj živi!«
Na večer dneva kronanja sta Vatikan in cerkev sv. Petra razsvetljena: to je prizor, ki napravi čaroben utis.
en meter proč od ograje. Posebno veliko je bilo m«j občinstvom delavcev, ki bo se prišli poslavljat od delavskega papeža.
Prepovedano zvonenje.
Na Bavarskem se za pokojnim svetim očetom ni po njegovi smrti nič zvonilo, avo novi niso slovesno oznanjevali njegove smrti, ker je tako izredno zvonenje, kakor ob smrti kraljevi, od notranjega ministerstva ob Pi-jevi smrti leta 1878 prepovedano, doslej pa ta prepoved še ni bila preklicana. Dovoljeno je samo zvonenje k črnim mašam. Glasila katoliškega centra napadajo vlado, da si dovoljuje se sedaj take prepovedi, ko je katoliško prebivalstvo na Bavarskem tudi pri volitvah pokazalo svoje katoliško prepričanje.
Zadušnica v Novemmestu.
V kapiteljski in mestni župni cerkvi v Novemmestu je dne 24. t. m. ob 8. uri zjutraj opravil slovesno zadušno opravilo za bv. očeta mil. prošt dr. E 1 b e r t ob obilni asistenci. Cerkvenega opravila so se udeležili uradniki okrajnega glavarstva, sodišča, davkarije, pošte, gimnaz. ravnateljstvo, orožništvo, obč. zastop in številna množica vernikov.
Izmišljevanja in ugibanja.
Rim. Listi prinašajo zopet imena novih »papabilov«. Kot take na novo imenujejo kardinale Bacilieri, M a r t i n e 1 1 i in
S a r t o.
Rim. »Voce della Verita« priobčuje besedilo pergamentne listine, ki ga je sosta-vil jezuit De AngeliB. Listina se je priložila, kot znano, v krsto k truplu papeža Leona XIII. V prvem delu obsega listina obširen življenjepis Leonov in kaže obenem na žaloBtni položaj, potem pa nadaljuje: »Mej papeži je težko najti koga, ki bi ga glede dobrote srca, velikosti duha, čistosti življenja, svetosti značaja in popolne požrtvovalnosti za cerkev mogli z Leonom XIII. staviti v isto vrsto."
R i m. V kapeli Giulia cerkve bv. Petra se je včeraj ob prisotnosti velike množice vernikov opravilo četrto zadušno opravilo za pokojnega papeža. Maševal je monsignor C9p-petelli.
B e r o 1 i n. V cerkvi sv. I led vike se je vršilo v soboto zadušno opravilo za svetega očeta, pri katerem je bil cesar Viljem zastopan po dednem princu Hohenzollern, cesarica pa po najvišjem dvorniku baronu Mir-bachu.
Ribičev prstan.
Ribičev prstan nikakor ni napravljen v taki obliki, da bi se nosil, ampak je le simbol papežev kot naslednikov prvaka apostolov, galilejskega ribiča, katerega podobo kažejo še dandanes, ko ravno hoče vreči iz svojega čolna mrežo v vodo. Ta prstan služi že od nekdaj pri pečatenju papeževih odlokov, brev itd.
Prvo poročilo o tej navadi nam podaje neki breve papeža Klementa IV. Kakor je tukaj omenjeno, rabil se je ribičev prstan pri rimski kuriji že davno pred I. 1265. Prstan je iz čistega zlata in zelo velik. Oblika njegove ploščine je ovalna. Novemu papežu ga na dan izvolitve izroči kardinal komornik ob priliki, ko se mu poklonijo kardinali. Papež ga da potem ceremonialnemu prefektu, da naj da napisati v prstan ime novega lastnika. Ako so v prejšnjih časih papeži odpotovali, ostal je ribičev prstan v Rimu pri kuriji v posebni oskrbi kardinala tajnika za papeževe breve.
Ko so 1. 1798. francoski republikanci vdrli v Rim, stopil je nekega dne zloglasni poveljnik Haller v sobo papeža Pija VI. in na sirov načino zahteval, da ss mu prstan izroči. Papež mu je mirno odgovoril: »Prstan, katerega imam na roki, vam dam, a ribičev prstan moram prepustiti svojemu nasledniku." Z raznimi grožnjami in nasiljem je poveljnik vendar dobil pravi ribičev prstan, toda ga kmalu dal nazaj, ker mu je bil premalo dragocen.
Tudi Piju VII. je 1. 1809. francoski general Radet šiloma odvzel ribičev prstan, esele Ludovik XVIII. ga je povrnil papežu.
Znamenit ribičev prstan Be nahaja v vatikanski knjižnici, namreč prstan nasprotnega papeža Klementa VII., in je pravo umetno delo ia takratni čas. Klemen XI, v kojega posest je pozneje prišel, ga je podaril vatikanski knjižnici.
Ribičev prstan umrlega papeža predloži v prvi kardinalski kongregaciji kardinal komornik kardinalom. V njihovi navzočnosti ga potem papeževi ceremoniarji prelomijo (seveda potem, ko je bil v to že nalašč prepariran). Takoj pa se napravi nov ribičev prstan za papeža, ki Be ima izvoliti.
Naš notranji položaj.
Ogrski ministerski predsednik grof Khuen Be neki včeraj še ni podal v Išl k cesarju. Potovanje tje je določeno še le za sredo avgusta. Tedaj bo bival ondi tudi avstrijski ministerski predsednik Koerber in tudi o zunanjem ministru grofu Goluhowskem se govori, da pride one dni tja. Razpravljali bodo o nekaterih nujnih notranjih zadevah, mej drugim pa tudi o načinu, kako bi se mogla z Italijo skleniti provizorna trgovinska pogodba,
vkljub temu, da še ni pod streho carinski tarif. — Mej obestranskima finančnima ministroma so se v soboto v Budimpešti vršili dogovori o sladornem vprašanju, ki je v tesni zvezi ali bolje del dogovora o carinsko-trgovinski zvezi. Ogri hočejo napraviti carinsko mejo mej obema polovicama za sladkor. Pred izvozom iz tovarne morajo uradni organi s posebnimi znamkami označiti avstrijski in ogrski sladkor, čegar transport v drugo državno polovico bi bil izključen. Avstrijski finančni minister se je odločno uprl tej ogrski zahtevi ter ao se prekinila ustna pogajanja. Nadaljujejo se baje tekoči teden pismenim potom. Avstriji preti bržkone nova velika škoda, ker bi sicer Madjari ne želeli izvedbe tega načrta. Carinsko samostojnost hočejo Ogri na ta način polagoma uvesti, a najprej le za take predmete, od katerih bi imeli korist le sami.
Derschatta minister ?
Nemci so, kakor je razvidno iz „Deutsch-nat. Corr.", silno nervozni, ker je poljski list „Gaz. Nar." presenetil svet z novico, da postane dr. Derschatta minister, ter da se je KOrberju posrečilo, pregovoriti Derschatto za sprejem pravosodnega ministerstvB. Ime- 1 novani nemško nacionalni list piše, da je bil poslanec dr. Derschatta že prevečkrat predmet takih miniaterskih kombinacij, da bi se moglo takim vestem pripisovati kako posebno važnost. Treba namreč vedeti, da Derschatta že mesec dni ne biva na Dunaju in torej ni imel nobene prilike, da bi ga bil Korber pregovoril. Pismeno se pa take zadeve navadno ne rešujejo. Po vsem tem se mora soditi, da bi igrali Poljaki zopet radi vlogo voditeljev in si na ta način ugladili pot za koalicijo." — Morda je res, kar piše nemško nacionalno glasilo, nasprotno je pa tudi lahko mogoče, da je gorenje vrste narekovala edino le zavist napram dr. Der schatti.
Kompromis na Ogrskem.
Minuli teden so poročali iz Budimpešte, da hočejo tekoči teden obstrukciji zlomiti premoč ter delati na to, da se v torek ali v sredo završi razprava o vladnem programu. Iz teh poročil se je kazal nekak pritisk na opozicijo, ki si pa kaj takega ne pusti mirno dopasti. V to svrho je prišel v soboto posl. 01ay k Apponyju ter mu zapretil, da opozicija takoj v prvi seji prične s tehnično obstrukcijo, če bi Be res nameraval tak poskus na opozicijo. Do tega pa bržkone ne pride, ker se vedno pogosteje govori o kompromisu, ki bo sploh storil konec vsaki obstrukciji. Temeljil bi na naslednjem dogovoru: Člen večine bi v zbornici stavil predlog, s katerim zbornica poživlja vlado, naj v premiroma najkrajšem času ugodi narodnostnim zahtevam opozicije povodom revizije vojnega zakona. Te želje, ki jih bo razvijal govornik, se bodo v bistvu strinjale z onimi v svojedobni Apponyjevi spomenici. Z vzprejemom tega predloga bi se načelno pritrdilo vsem opozicionalnim zahtevam razun osnovanja popolno madjarskih polkov na Ogrskem in pa uvedbe madjarščina kot armadni jezik. — V jutrišnji seji namerava vladna stranka staviti predlog, naj se takoj v sredo prične razprava o budgetnem pro-vizoriju. seveda se brez koncesij opoziciji ta misel ne bo dala izveBti. — Vest o kompromisu se zanikava z vladne strani, češ da vlada za dovolitev novincev ne da nikakih narodnostnih koncesij.
Kliuenov načrt.
Grof Khuen hoče, kot znano, na vsak način vztrajati na svojem mestu in poizkusiti vse, da zlomi moč opozicije. Najprej hoče podaljšati vsakdanje seje in sicer na ta način, da se podaljšajo dopoludanske seje od 10. do 8. mesto do 2. ure, potem pa uvesti še popoludanske seje. Prvi način ne bo zadel ob nikak odpor, ker to določa tudi poslovni red, drugače pa je z uvedbo popolu-danskih sej. Zato je treba posebnega sklepa poslanske zbornice, v kateri namen bi pa bilo treba zamašiti usta opozicionalcem. Grof Khuen pa meni, da se bo dalo izvesti tudi to in sicer tako, da bo predsednik koncem dopoludanske seje predlagal, naj pride kot bližnja točka na dnevni red uvedba popolu-danskih sej in naj se o tem predlogu razpravlja že popoldne istega dne. Poslovnik pa določa, da smejo k določitvi dnevnega reda govoriti le štirje poslanci. Če se to res posreči, bodo vsakdanje Beje trajale po 8 do 9 ur ter po Khuenovem mnenju kmalu utrudile opozicijo. No, če je opozicija res tako dobro organizirana, kot pravijo, bo seveda zaman tudi ta poBkus.
ltoosevelt in ruski židje.
Česar vkljub silnemu pritisku od vseh židovskih zvez ni storila vlada severo-ame-riških zveznih držav, to je te dni izvel predsednik Roosevelt. Spozabil se je bil tako daleč, da je poBlal protest ruBkemu carju. Car seveda ne bo sprejel protesta, ker nima nihče pravice vtikati se v notranje zadeve njegove dežele in blamaža bo ostala Mr. Rooseveltu. Velik del prebivalstva Združenih držav se ne strinja s tem korakom predsednika in obžaluje, da na tako nespameten
način krši prijateljsko razmerje z Rusijo. »Rusija, pravi, neki amer. list, je bila vselej dobra prijateljica amerik. ljudovladi, čemu bi se ji zamerjali na rovaš nekaterih čifutov? Zidje le žanjejo, kar so sejali 1« Ta Roose-veltov korak je pa tudi pokazal, da je opravičen sum o njegovem židovskem pokolenju.
Vojska mej Busijo in Japanom.
Newyorftki list »New York Evening Sun« dobil je iz Washingtona vest, da se ameri-kanski minister za vnanje stvari, Hiy, trudi, da bi odvrnil pretečo vojno med Japanom in Rusijo. On predočuje obema državama potrebo vzdrževanja miru v vshodni Aziji, ker bi v slučaju vojne med Japanom in Rusijo bile tudi druge velesile primorane aktivno poseči vmes. Zjedinjenim državam se-veroameriškim došle so iz Japana vesti, da Japan ne odneha prej, dokler se Rusija ne odreče Bvojim koncesijam radi sekanja gozdov v Koreji, ker »o baje te koncesije Rusiji le v pretvezo, da more odpošiljati v Korejo svoje vojake. Iz Tokija na Japonskem se poroča londonskim listom, da Japan nakupuje živež in druge potrebščine za vojno in da se pogaja za nakup novih vojnih ladij, s katerimi hoče pomnožiti svojo vojno mornarico pred Vladivostokom. Ruska vojna mornarica v Vladivostoku in japonska pred tem mestom sta popolnoma pripravljeni, da lahko vsak hip zapričneta vojno. Japan se nadeja, da v slučaju vojne stopita Anglija in Francija (?) na njegovo stran. Od 15. t. m. se ruske vojne sile pred Port Arturjem in na drugih važnih točkah v vshodni Aziji neprenehoma pomnožujejo. Dan za dnevom prihaja tja tudi mnogo ruskih priBiljencev, o katerih pa ae zatrjuje, da bo v resnici ruski vojaki, preoblečeni v civilno obleko.
Včeraj so došla nova poročila o pomno-ževanju ruskega vojaštva v Mandžuriji. Čete korakajo preko Niučvanga v Port Artur, kjer jih zbira general Aleksinjev ter bo z njimi skušal pred vsem preprečiti razrušenje železnice na Beverno-mandžurski meji. — V Tientsin so v petek došli iz Niučvanga železniški vlaki napolnjeni z vojaki, ki so na potu v Port Artur. Ti vodijo seboj več težkih topov. Na železnici ima ta transport prednost pred vsem drugim prometom.
Iz brzojavk.
Češki katoliški shod na Moravskem bo v dneh 30.. 31. avgusta in 1. septembra v Brnu. — Turčija naroča nove topove. Turška vlada je pri Škodi v Plznu naročila večje število topov največjega kalibra. Naročilo mora biti gotovo v najkrajšem času. — Sekvesta-cija premoženja armenske cerkve na Ruske m. Ruska vlada je Bekvestirala vse premoženje armenske cerkve na Ruskem in sicer, kakor pravi petroburški »Regierungsbote«, radi tega, ker se z državnega stališča ni mogla odobravati dosedanja uprava tega premoženja in tudi ni bila v prilog cerkvi. Poleg tega se je ustavljala armenska duhovščina že v letu 1897 odrejeni izročitvi cerkvenih šol z vsem premoženjem miniBterstvu za ljudsko izobrazbo. Obresti vporabljenega premoženja bode i nadalje dobivala armensko-gregorijanska cerkev, 5 % dohod. Be pa porabi za plačilo pomož. kapitala. — Revolucija v Venezueli. Zmagoslavni general vladnih čet je brzojavil predsedniku, da je bilo v zadnji bitki pri Ciudad-Bolivaru na obeh straneh ubitih in ranjenih 1500 mož. Zmagovalec je ujel 28 vstaških generalov in 61 polkovnikov ter ugrabil 3000 pušk, 6 topov in 20.000 patron. — Za gradnjo vojaških poslopij in priprav je zbornica angleška dovolila 5 milijonov funtov. — Dalavski kandidat prodrl naAngleškem. Nasproti vladnemu kandidatu je bil v okraju Pernat-Castle izvoljen za državnega poslanca. Nasprotoval bo vladi posebno v zadevi trgovinske politike. — Medvladje v Bolgariji. Za časa odsotnosti kneza Ferdinanda upravlja bolgarske vladne posle ministerski svet s posebnimi pravicami. — Kriza se je pojavila v japonskem kabinetu. Ruska uradniška konferenca je sklenila vse izredne zahteve napram Kini preklicati, nastopila je pa agresivno proti Japonski.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. julija: Kdo bo imenovan ravnateljem goriške gimnazije? Mej kandidati za ravnateljstvo na goriški gimnaziji se imenujeta tudi dva ljubljanska profesorja: realčni profesor znani heilovec B i n d e r in gimn. prof. dr. G r a t z y. Binder meni, da mu bodo nemški politiki to mesto preskrbeli v zahvalo za njegova germanizatorična dela na Kranjskem. Binder hoče sedaj, ko je kranjsko nemštvo precej dobro organiziral in ga sedaj tu lahko nadomeščajo mlajše moči, zbrati tudi Nemeč na Primorskem v vsenemško organizacijo in pripraviti tudi ondi tla za »nemški most do Adrije.« Ime-
no vanj e dr. Binderja ravnateljem goriške gimnazije bi pomenilo, da je vlada z obema nogama v n e m š k o n a c i j o n a 1 -nem taboru in da hoče biti očiten boj proti Slovencem. G r a t z y j a »Soča« proglaša za »klerikalca«. Mi o tem v Ljubljani nič ne čutimo! Čas bi bil, da enkrat pride Slovenec na to mesto!
Osebna vest. ČaBt. pospod Frančišek C a ste 11 iz, profesor na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici, je pomaknjen v osmi razred.
Promovirana sta doktorjem na du najskm vseučilišču izdajatelja bivšega „Juga" dne 21. t. m gospod Niko Zupanič iz Gribelj na Belokranjskem, pisatelj nedavno izišle brošure »Macedonien" (Fr. Gersin), ki se je prevedla in se prevaja v razne jezike, doktorjem filozofije, in 23. t. m. gosp. F r-Derganc iz Semiča na Belokranjskem, znan slovenski literat Kazimir Radič, doktorjem medicine.
Občna zbora. Opozarjamo zopet na občna zbora, ki bodeta v četrtek 30. julija. Zjutraj ob pol 9. bo občni zbor »Leonove družbe.« Na tem zboru bo dvojno znanstveno predavanje. Predavala bota prof. dr. Jan. Ev. Krek in profesor Bogomil R e m e o Popoludne ob 3. bo občni zbor Kat. tiskovnega društva v škofiji.
Veselica podružnice slov. planin, društva na Jesenicah je včeraj sijajno izpadla. Udeležba je bila naravnost ogromna. Nemci, ki so žugali, da bodo na nasprotno stran frank 1'urtarice obesili, so izginili na razne izlete. Trije pevski zbori združeni v eno celoto so izbomo rešili svojo nalogo. Arange-ment na Ferjanovem vrtu je bil izvrsten. Imitirane so bile koča na Golici, na Kredarici in Aljažev Btolp. Obilo gostov je došlo iz Ljubljane, ki so se čudili, da je kaj ta-cega na Jesenicah mogoče. Upamo, da je tudi gmoten uspeh ugoden. Cela veselica je pokazala, da je na Jesenicah vsaka velika narodna veselica brez sodelovanja naših društev naravnost nemogoča. Naši tamburaši so bili središče cele družbe, pevski zbor katol. delav. društva pomnožen s cerkvenim zborom žel je občno priznanje. — Uredništvo »Slovenca« je poslalo na veselico naslednjo brzojavko: „Vsem vdeležnikom navdušen pozdrav. Z združenim delom branimo slovensko poseBt. Zivile slovenske Jesenice in vsi slovenski stražarji pod Golico!«
Spominske podobice z jako lično aliko sv. očeta Leona XIII. in s primernim besedilom se bodo v par dneh dobile v prodajalni »Kat. tiskovnega društva« (H. Ničman) v Ljubljani.
25 letnica Čitalnice v Šiški Be bo
slovesno praznovala v nodeljo, dne 2. avgusta 1. 1903 na Koslerje-vem vrtu ob udeležbi društev: Ljubljanskega »Sokola«, pev. društva »Slavec«, pev. društva »Ljubljane", 'Zidarskega in tesarskega društva« ter slov. trg. društva .Merkur". Sodeluje ljubljanska društvena godba pod osebnim vodstvom kapelnika gospoda J. Novačeka. Vspored : 1. Slavnostni govor, govori gospod Ivan R e s m a n. 2. Izročitev trakov (dar šišenskih rodoljubkinj) čitalnični zastavi po gospej Ani Juvančičevi. 3 Petje treh pevskih zborov. 4 Godba. 5. Olimpiške igre, umetalni ogenj, tehtnica, ples itd. Začetek ob 3. uri popoldne. — Vstopnina 40 vinarjev za osebo. Vstopnine prosti so: častiti člani Šišenske čitalnice, člani sodelujočih društev, v društveni opravi došli gOBtje in otroei do 10. leta.
—	Novo slov. kat. izobraževalno društvo se snuje v Moravčah. Pravila so že predložili vladi v potrjenje.
—	Desetletnico bo dne 15. avgusta obhajala savinBka podružnica slov. planinskega društva.
—	Novi poti v okolici ljubljanski. Odkar je slovensko planinsko društvo otvo-rilo zavetišče na Grmadi, obiskujejo planinci in izletniki prav radi ta lepi vrh in sosedne pogorje. Zato je pa nastala potreba, skrbeti za izboljšanje potnih zvez, posebno proti Škofji Loki. Pot od Grmade na Tolstec (Tošč) in od Tolstca v Škofjo Loko (po Hra-8tenici), je društvo zanesljivo zaznamenovalo ob otvoritvi zavetišča. Sedaj pa je društvo ustanovilo še jako potrebno zvezo od škofjeloške železniške postaje če« Gosteče na Oaoj-nik (Št. Mohor) in od Osojnika po vrhih pod Igalo do sedla pod Tolstcem in do Grmade.
Nova pot naOsojnik je najbližja in tudi naj-prijetnejša m vodi od škofjeloške postaje najprej na levo, potem pa vseskozi v južni smeri črez polje do Lipnice in preko goste-škega mosta v Gosteče, odtod pa po gozdnatem rebru naravnost proti vrhu (hoje ena in pol ure). Pot je rdeče zaznamenovana in označena tudi z napisi. Nadaljnja pot proti Grmadi vodi pod vrhom Igale ves čas zložno po jako slikovitem svetu; od posameznih točk se nudi med potoma lep razgled na Karavanke in Julijske alpe ter njih predgorja (hoje 1 •/, do 2 uri).
—	V Mokronogu je bil v četrtek ogled za novo šolo. Pou goro bo stala. Hitro jo hočejo imeti, a kje naj kmetič hitro dobi denarja. Pa yse bomo potrpeli, da bi bila la pripravno zidana, ne pa kaka moderna spaka, kakor marsikje. Preje pomislite, potem pa zidajte, in slednjič naj bo mir, pa za dolgo časa.
—	Zborovanje slovenskih akademikov v Gorici. Ferijalno akad. društvo » A d r i j a « priredi v prvi polovici meseca avgusta ljudski shod v Gorici v prilog slov. ljudski šoli in slov. gimnaziji v Gorici ter slov. univerzi
—	Poročil je v soboto č. g. župnik jakuševački Stjepan Zagorac v Zagrebu g. Teodorja Crnkoviča, knjigovodjo »Dioničke tiskare« v Zagrebu in odgovornega urednika »Obzora» z gospodično Amalijo Rudolf iz Reke. Najiskre-nejše čestitke vrlemu hrvatskemu domoljubu !
—	Iz Zagreba. Na peti iz ječe je župnik J e m e r š i č bil do svoje župnije v Grubušnjevo polje predmet srčnih ovacij. Na vseh kolodvor h ga je pričakovalo občinstvo, dame so mu metale v voz cvetje, v Pakraou pa so ga čekali Srbi in ga v znamenje hrvatsko-srbske sloge iskreno pozdravili.
—	Uvoz prešičje masti Trgovski in obrtniški zbornici v L ubljani se je naznanilo, da je laška vlada prefekte pooblastila dovoliti uvoz prešičje masti iz Av-tro-ogrske brez zdravniškega izpričevala. Ta olajšava pa Be ne raztepa na uvoz slanine.
—	Gospod župnik J M. Solnce iz Amerike zapustil je dne 22. julija svoj rojstni kraj Smlednik, kjer je bival nad tri mesece. V Hamburgu se l>o ukreal na Indijo »Pen<.ylvanii»n, ki ga popt-lie v Nrw-York, od tam pa pnhiti na mt-sti avoitga službovanja v St. Paul drž**« M nneBSOta.
—	Vožnja z avtomobili na železnicah. Mtgini nugistivi L ubljanski je meseca aprila t. I. vložil pri c. kr. železniškem ministerstvu prošniu za uvedbo avtomobilov v lokalnem prometu na gorenjski progi med L ubljano i,s J senioami in na progi Dolenjskih železi.in t^r obenem prosil Slovensko planinsko diu3t«o, naj to prošnjo podpira. Temu vabilu <•• oarednu odbor ustregel b tem, da je z utemeljeno prošnjo pri železniškem mimsteret' u podpiral prošnjo mestnega magistrata. Osiednji odbor »Slov. plan. društva« je dobil na svojo vlogo od c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Beljaku rešitev z dne 9. julija t. I., št. 18.939, v kateri je povedano, da se po dopisu c. kr. železniškega ministerstva z dne 24. junija t. 1., št. 24.393, vožnja z motornimi vozovi na gorenjski in dolenjski progi iz obratno-tehniskih ozirov sedaj ne more uvesti, da se pa bo o uvedbi voinje z motornimi vozovi na progi L j u b 1 j a n a • K a m ni k pri železniškem ministerstvu razpravljalo.
—	Vlom v planinsko hočo. V kočo na Rodici v Bobiniu so neznani zlikovci vlomili in odnesli več kuhiniike in namizne posode, oprave in perila. Žendarmerija sicer zasleduje tatove, a da si ji posreči jih zalo« titi, je malo upanja.
—	Sneg o sv. Jakobu. Piše se nam: Na bv. Jakoba praznik videli smo na Grin-tovcu prav lepo novo sneženo kapo.
—	Namestu v Ljubljano potoval v Slavonijo. Našli so onega 12 in pol letnega dečka Mirka Herena, kateri je zginil pred 1 mesecem iz Gorice. Našli so ga v Rajici pri Pcžegi v Slavoniji. Od tam so brzojavili v Ljubljano sorodnikom dečkovim, kateri so veselo vest takoj sporočili starišem v Gorico, ki so šli takoj po dečka. Najbrže je hotel deček potovati v Ljubljano, na kar je zgrešil pet ter zašel v Slavonijo. '
—	Poroka. V soboto se je poročil g. Josip Pečenko, veleposestnik iz Pekla pri Rihemburgu, z gospico Heleno Pečen-k o v o iz Gorice.
—	Boj s ciganom Iz Pilštajna se nam piše: V četrtek 23. julija prišla sta v okolico Lesično občine Pilštanj popoldne močan kot hrast cigan in mlada ciganka. Denarja imela sta dovolj ker sta ga vkradla nekje za Savo in sta v prodajalni precej veliko izdala in se potem napotila v bližnji gozd. Kmalu za njima prideta dva orožnika z Zidanega mosta in to poBtajevodja Košar in še jeden tovariš. Ljudje jima povedo za skrita ptička in ona nagloma kreneta v hosto in najdeta oba. Cigan se brani na vse kriplje. Dvakrat ga zgrabi postajevodja, da mu iztrga srajco spredaj in zadaj, da mu ostane ista v rokah. Cigan je mahal proti orožniku z nekim ostrim predmetom iu ga močno ranil na
glavi. Nesreča je hotela, da se je orožniku spodrknilo in padel je čez visoko pečino in ostal nezavesten ves krvav. C gan skoči kot blisk za njim in bi ga gotovo umoril, a pri hiti naglo postajevodji Košarju na pomoč njegov tovariš, ki je ciganko stražil in zahode v glavo in rame cigana. Orožnik hitro priskoči k postsjevodju, ki je vso zavest zgubil. Cgan pobegne, a postajevodjo prenesli so v hišo Janeza Bokalič kjer se je zvečer zavedel in počasu prišel k sebi. Revež ima na glavi rano in v celem truplu čuti bolečine. Cgana bo potem iskali do polnoči, a našli so ga blizo Krivice še le v petek predpoldne. Iskalo ga je več orožnikov in kakih 10 kmetov. Neki kmet ga je vstreiil v noge, a še je bežal. Ko se mu približajo ljudje je še marsikateremu prav gorko prinesel. V tem boju je prišel cigan še ob prst. Vsega ranjenega so potem prepeljali v Kozje. Tudi g. postajevodja se je odpeljal na Zidan most in potem menda v bolnišnico. Skoraj bi postal žrtva težkega poklica, zato mu Bog daj kmalu zdravje.
—	Dve novi vojni ladiji spuste letošnjo ieaen v Pulju v morje.
—	Nesreča župana v Klancu Iz Klanca na Primorskem pišejo: V nedeljo ziutraj se je vozil naš župan, gospod Ivan Metlika, proti Črnotičam. Ko je bil nekoliko oddaljen od doma, se mu je konj splašil in je župan prišel pod voz ter si ob tem zlomil nogo. Ponesrečenca so prepeljali v tržaško bolnišnico. Pravijo, da je gospod župan močno poškodovan tudi po ostalem životu.
—• Vzorni delavski red za dopu ščene stavbne obrte in druga stavbna po-djetia v smislu zakona z dne 22. jul. 1903., št. 155 je izdala in založila tiskarna A. Klein in dr. v Ljubljani. Cene izodu 40 vin. Delavski red ima ob levi strani več opazk, ki dajo pojasnila za različne kraje in razmere.
—	Novosti iz Gorice V Gorici so dobili prvega izvozčka, ki vozi s parom konjjn z gumijevimi kolesi. — Hotel Sudbahn pa je dobil z Dunaja krasen avtomobil-omnibus z električno go nilno silo. Elektromobil vzbuja povsod veliko občudovanje. Vozi tudi tako tiho in varno, da ga je veselje gledati. — Vozil bo med hotelom in kolodvorom. — Petrolejka je padla na tla 14-letnemu Mariju Bavčerju v Dolgi ulici v stanovanju hiše št. 2., ko je nekaj iskal. Svetilka se je razbila. Materi, ki je priskočila na pomoč, pa se je unela obleka ter se je opekla in ožgala nevarno, da so jo morali prenesti v tukajšnjo bolnišnico. Mati je v smrtni nevarnosti.
Ljnbljanste novice.
Petindvajsetletnico mašništva bo v torek dne 28. julija obhajal g. P. Bernard P o 1 a k , subprior nemškega vitežkega reda. Za to bo v križan8ki cerkvi t. d. ob 9. uri slovesna sveta maša z zahvalno pesnijo.
Nestrpnost ljubljanskih Nemcev. Piše se nam: Včeraj zvečer so vstopili v gorenjski vlak v Lescah štirje ljubljanski planinci. V istem vozu je bil ljubljanski trgovec Vinc. Kantoni, kateri je, ko je videl vstopiti slovenske planince, hitro pobral avojo prtljago ter izstopil iz voza, menda zato, da ne bi s Slovenci skupaj sedel. Opomniti moramo, da se je dotična slovenska družba popolnoma mirno vedla. Priporočamo temu nemškemu trgovcu, da se naj tudi slovenskih odjemalcev tako boji ter naj jim obisk svoje trgovine prepove.
Na Gradu bo bile zasačene tri ženske, ki so v gozdišu kradle drva in sekale smrečje.
V	Begunje- Danes zjutraj peljali bo orožniki 6 žensa v kaznilnico v Begunje.
Soc. dem. shod. Včeraj dopoludne vršil se je na vrtu gostilne »pri novem svetu« ljudski shod, katerega bo priredili socialni demokrati. Morda se je udeležilo kakih 150—200 oseb. Na dnevnem redu je bilo: Splošna, jednaka in tajna volilna pravica in delavno ljudstvo. Poročal je sodrug Kopač. Predsedoval je čevljar Breskvar.
Hud pes. Danes popoludne je Krečijev pes napadel nekega otroka in mu razgrizel roko. Poškodbe bo hude.
Otroka v jarku. Ana Gerjol, rejenka Jakoba Zadnikarja, delavca na Karolinški zemlji štev. 50, peljala je 18. t. m. v otročjem vozičku dva Zadnikarjeva otroka na polje za materjo. Med potjo je srečala 131etno po-sestnikovo hči Marijo Babšek, katera je nalašč sunila v voziček in ga z otrokomn vred prevrnila v cestni jarek, ki je bil napolnjen z vodo. Dveletni otrok si je sam pomagal iz vode, sedem mesecev stari otrok pa je obležal v vodi pod vozom in sta ga deklici komaj pravočasno rešili iz vode, da ni utonil.
V	Ameriko in iz Amerike. Danes zjutraj pripeljalo se je iz Amerike 86 Slovencev in 20 Hrvatov. Včeraj zjutraj odpotovalo je v Ameriko 83 oseb.
Krotilki levov Margareti Kerzog, ki se je predstavljala tudi v Ljubljani, je v Budimpešti lev raztrgal reko. Rešil jo je njen mož. sicer bi jo bil ley popolnoma raztrgal.
Razstava cerkvenih oblačil. Piše se nam: Bratovščina vednega češčenja preavetega R. Telesa bo priredila razstavo cerkvenih oblačil prihodnji petek, saboto in nedeljo in sicer, kakor lansko leto, v š k o f i j i, v veliki dvorani druzega nadstropja. Odprta bo razstava vsak dan od pol osmih dopoludne in popoludne od treh do šestih. V razstavo so povabljeni zlaBti udje bratovščine, da vidijo, kaj ee je z nji-hovimi malimi prispevki letos napravilo. Vsa razstavljena oblačila se bodo raznim cerkvam brezplačno razdelila. Vsem udom bratovščine bodi za prispevke plačnik Jezus v presvetem Zakramentu!
Delovanje mestne posredovalnice za delo in Službe, Mestni trg št. 27. Od 18. do 23. julija je dela iskalo 11 moških in 35 ženskih delavcev. Delo je bilo ponudeno 11 moškim in 32 ženskim delavcem, v 28 slučajih je bilo delo sprejeto. Od 1. januvarja do 23. julija je došlo 1605 prošenj za delo in 1509 deloponudeb, v 949 slučajih ee je delo sprejelo. Delodobetakoj,moški: 6 tesarjev, 1 kovač, 12 delavcev k vodovodu, 3 trgovski sluge, 7 konjskih hlapcev, ženske: 4 natakarice, 6 gostil, deklic, 1 orožniška kuharica, 2 sobarici, 3 kuharice, 8 deklic za vsako delo, 5 deklic k otrokom, 1 postrežkinja. Službe iščejo, moški: 2 trgovska pomočnika. 1 Btrojnik, 1 vrtnar, 1 kletar, 1 majar, 1 graščinski sluga, ženske: 2 knjigovodkinji, več bla-gajničark in prodajalk, 1 trafi kantin ja, 2 gospodinji. Stanovanja: Oddati je 2 stanovanji z 2 in 3 sobami, več mesečnih sob, 1 delavnica, 1 pisarniški prostori, 1 klet. Posredovanje dijaških stanovanj. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
Mirozov. Ljubljanska društvena godba priredi v torek dne 28. julija t. 1., ob osmi uri zvečer mirozov. Obhod: Mestni magi-gistrat Spitalske ulice, Marijin trg, Wolfove ulice, Kongresni trg, Gospodske ulice, Val-vazorjev trg, Rimska cesta, Igriške ulice, Gradišče, Šilenburgove ulice, Dunajska cesta, Cesta na južno železnico, Kolodvorske ulice, Prečne ulice, sv. Petra cesta, jubilej« ski most, Vodnikov trg, magistrat. V slučaju neugodnega vremena vrši se mirozov v petek dne 31. julija t. 1. po gori navedenem vsporedu.
Najdene stvari na kolodvoru. V mino-lem tednu so bili na južnem kolodvoru sledeče reči najdene, oziroma oddane: 1 denarnica za svoto 11 K 54 v.; 1 bel slamnik za deklice, 1 ročna torbica, 1 palici, 1 dežnik, 1 slamnik z belo-modrim trakom in 1 slamnik za dame.
Nezgoda v stolni cerkvi. V soboto zvečer se je v stolni cerkvi postrežkinja Ana Kovač, stanujoča v Bohoričevih ulicah št. 28 nezavestno zgrudila na tla. Prišlo jej je bilo naenkrat slabo. Prepeljali so jo v njeno stanovanje.
Napaden trgovski pomočnik. Franc Pi-bernik, pekovski pomočnik brez posla, stanujoč v Hrenovih ulicah štev. 19., prišel je danes ponoči nekoliko vinjen iz Šiške. V Gradišču pred Cenkarjevo gostilno naletel je na štiri gospode katere je začal psovati in jih poditi, naj gredo spat. Trgovski pomočnik Rudolf Zitterschlager, stanujoč v Gradišču št. 8 je Pibernika zavrnil, naj pusti mirne ljudi pri miru in naj se odstrani. Pibernik se je na to zagnal v Zittersohlagerja in ga z nožem sunil v desno stegno, na kar je stekel v Zvezdo Ker Zitterschlager ni takoj opazil, da je ranjen, ni nihče tekel za napadalcem in tako je ušel. Slučajno ga je videl skozi Zvezdo teči policaj, ki ga je potem, ko je izvedel, kaj da je napravil, zasledoval in ga na Mestnem trgu prijel. Rana Zitter-schlaeerjeva je lahka.
V Vodmatu je v soboto ponoči policija zaprla ednajst fantov, ki so s kričanjem, petjem in vriskanjem kalili nočni mir in se pridušali, da morajo ponoči enega nabiti.
Zabave po noči. Danes okoli 4 ure zjutraj so štirje pisarji nekje na Francovem nabrežju vzeli cizo in se vozili drug drugega po mestu, dokler jih ni policaj prijel in jih s cizo odpeljal na rotovž. Mej vožnjo so pisarji vpili tako, da bo ljudje odpirali okna in se pritoževali.
Zidarska dela v Ljubljani. Ometavati so začeli hišo arhitekta Smielowskega v Dalmatinovih ulicah. Pri županovi hiši v Sod-nijskih ulicah so pričeli polagati porfirni tlak, tako tudi pri Weinlichovi vili ob Erjavčevi ceBti. Prihodnji teden prično polagati kame-niti (ploščasti) tlak pri Fr. Cacakovi hiši na Rimski oesti. Hiši št. 15 v Florijanskih ulicah in št. 18 na Krakovskem nasipu so nekoliko prenovili. Švigljevo hišo ob Dolenjski cesti so ometali in osnažili. Na Emonski in Cojzovi cesti bo izvršili nekatera kanalizacijska dela. Pri Urbančevi hiši na Sv. Petra cesti ometavajo znotraj proBtore in izvršujejo se zidarska dela pri strešnih nastavkih zunaj. V Potočnikovi hiši ravnotam so re-konstrukcijska dela dovršili. Mayerjeva vila v Levstikovih ulicah je osnažena. Novo Zupančičevo hišo ob Bleivveisovi cesti so dogradili do prvega nadstropja. Na izpraznjeni Zeschkov svet pred juatično palačo dova-Žajo za park potrebno prst in drug pri-
meren materija!. Pri vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti so temelj izkopali in ge bo zdaj pričelo zidarsko delo in zgradba opornega zidu. lhča »Narodne tiskarne« je pokrita, tiskarsko poslopje še ne, a dobi razen te tudi primerno stekleno streho za potrebno svitlobo. Prvo poslopje bo dokončano do prihodnjega maja, tiskarna pa se preseli že novembra meseca letos v nove prostore. De lavcev manjka povsodi.
Neznan tat na delu. V petek zvečer je nekdo dve uri in pol stikal po Streliških ulicah in opazoval okna. Naposled je ulo-mil v staro strelišče, od koder so ga prepodili. Danes po noči je ukradel ob Tom-čevi hiši od privezanega voza veliko železno verigo, dolgo okolu 5 metrov. Bati se je, da ne poskusi tudi drugod svojih prstov.
Balkan.
Velike vstaje je pričakovati po končani žetvi. Tudi seda) se vrše boji.
Pri Kapari blizu Monastira se je vršil hud boj turških vojakov z vstaši. Pri ubitih vstaš h so našli dinamitne bombe.
Bolgarski knez Ferdinand ostane izven Bolgarije štiri mesece.
„Večema Pošta« poroča, da je novi srbski kralj Peter v Genlu imel zvezo z macedonskim odborom in da ste z vednostjo kralja Petra dve četi vstašev vdrli iz Srbije v Makedonijo in d* take čete iz Srbije na pomoč makedonskim vstašem še slede. List meni, da tiči tu zadaj ruski vpliv.
Sultan je odredil, da se razpusti izredno vojno sodišče, ki se je pod predsedstvom Edih-paše pečalo z dogodki v Solunu.
Nameravan atentat na železnico. V noči minule sobote so našli na prcgi orientalske železnice mej Kulelii Burgas Dedeagač dve patroni, o katerih se pa ni doernalo, če sta bili napolnjeni z dina-mitom. Vlak so pravočasno vstavili in je došel brez nesreče s poldrugourno zamudo.
Dogodki v Srbiji.
Kralj Peter se danes mudi na grobu svojega očeta v Topoli. Pred leti je dejal: Iskreno bi bil hvaležen kralju Aleksandru, ako bi me če tudi v kletki pustil pripeljati v Topolo, da bi mogel poklekniti na grob svojega očeta. Časi so sedaj spremenili. Kralj Aleksander je mrtev — Srbijo vlada kralj Peter.
|[Srbska vlada je sklenila odpovedati trgovsko pogodbo z Avstro-Ogrsko, kateri je potekel rok.
V Belemgradu nikakor še niso končane občinske volitve. Nobena stranka ni dobila zadostne večine. Vsled tega so se včeraj zopet vršile v Belemgradu občinske volitve, katerih vspeh nam pa še ni znan.
Bazne 8trari.
Najnovejša od rasnih strani.
Poljedelski tečaji za vojake so se ravnokar pričeli na Francoskem. — Kongres proučevate-ljev potresov se je vršil te dni v Strassburgu v Elzaciji. Na shodu je bilo zastopanih 2 O d r ž a v. — Ruska carska dvojica se je včeraj podala na božjo pot v takozvano Sarovo puščavo v okraju Nižnji Novgorod, da priso stvuje slovesnemu prenosu preostankov sv. Serafina v samostan Diwejew. Car je daroval za prenos srebrno skrinjo. Slovesnosti se prično 28. t. m. Ze doslej znašajo stroški sv. sinoda v ta namen nekaj milijonov rub Ijev. — Nemški in avstrijski „Alpenverein" je včeraj imel svoj občni zbor v Bregencu. Tudi slovensko planinsko društvo naj bi svoje občne zbore prirejalo raje po leti vsako leto v kakem drugem slovenskem planinskem kraju. — Serum proti pljučnici sta sestavila italijanska zdravnika prcf. T i z z o n i in P a n i c h i. Te dni so ta serum z velikim vapehom poskušali v bolnici v Bolonji. — Svojega moža umorila je v Gesztelyja na Ogrskem kmetica Lapisin. — Rop deklice. V vasi Kumači pri Aradu napadlo je več fantov vdovo Marijo Panič in njeno hčer Danico, katero so hoteli ugrabiti. Ker se je mati uprla, je kmetski fant Bugasky zasadil ji vile v prsi ter ji prodrl srce. Mati je bila takoj mrtva, deklico so pa fantje odpeljali v morilčevo hišo. Orožniki so že vse vtaknili pod ključ. — Spomenik iznajditelju žepnih ur ključavničarju Petru Ilenleinu so postavili v mestecu GlBshtttte na Saškem. — Premeten tat. V okolici pariški so aretirali nekega krošnjarja, ki je pod svojo
vIa8uljo skrival ukradene dragocenosti. Deset let ie tako kradel, dokler so ni te dni vjel. — Stavka kočijaŽev se je pričela v Parizu radi tarila. — Nesreča na ženi t o v a n j u. V Jatnici na Poljskem je moralo 80 svatov preko neko reke. Čoln, v ksterem je bilo 19 svatov, so je prevrnil in 10 oseb je utonilo. — Požar tovarne. V Turnovu jo zgorela tovarna vrvii tvrdke Bohaček & C o. Škoda znaša 200.000 kron. Delavci te tovarne so vsled požara ostali brez dela. — Strela udarila v ar tilerijski oddelek ie na vojaškem vežbališču v Hajmaskerju. En topničar je ubit, eden pa težko ranien. — U m r I je v Gasteinu š k o f W a r r e n iz New Jorka. Truplo prepeljem v Ameriko. — Poroka Leopolda Wolllinga, bivSega nadvojvode z gdč. A d a m o v i č se je izvršila v soboto v Veyrieru v bvici. Poročil ju je katoliški duhovnik B I a n c h a r d iz Ženeve. — Presneti Amerikanci. V Londonu so izvedeli o papeževi smrti iz — Amerike. Poročevalec ne\vjorške »Asaociohed Press« je bil prvi, ki je brzojavil svojemu listu o smrti papeževi in tako je Reuterjeva pisarna v Londonu dobila prvo brzojavko o smrti papeževi iz Amerike. — Za ustanovitev gospodinjske šole v J a s s y na Romunskem je dala 255 000 irankov in hišo princezinja Marija romunska.
—	33 deklic zgorelo je v nekem skednju v donski pokrajini na Ruskem. Čez noč je delavke oskrbnik posestva zaprl v skedenj. Zlobni delavci so skedenj užgali.
—	Umorjena straža. Pred kraljevo palačo v Lisaboni so včeraj zjutraj našli stražo umorjeno. Razburjenje v mestu je veliko. — Radi ponarejanja m e -njicso prijeli v Trientu bivšega ba-varskegs ritmojstra barona H orna. — 6 0 1 e t n i e o svojega rojstva je praznoval pisatelj Rossegger v Gradou.
—	Vlak je povozil voz posestnika Ferdinanda Brannederja na progi Dunaj-Baden. Branneder je ostal na mestu mrtev, tri osebe so težko, tri lahko ranjene. — Štiri otroke umorila je vdova Haugasz v vasi Gullaz. Huda solnčarica ji je zmedela pamet. Razrezaln je otrokom trebuhe. — Rodbinske drame. V Draž-danih je postrešček Klauss ubil svojo ženo, v Burnu pa je ubil svojo ženo posrešček L i n d u s k a.
Telefonska In brzojavna poročila.
Berolill, 27. julija. „Berliner Tag-blatt" poroča, da je radi silne vročine nekaj kardinalov obolelo. Kardinal Cre-toni se bode le z največjo težavo udeležil konklava. Soparica je vedno večja. Konklave torej ne bo mogel dolgo trajati. Z ozirom na bolehne kardinale nekateri predlagajo, da bi se kronanje novega papeža vršilo jeseni ali pa takoj po konklavu.
Rim, 27. julija. Dela za konklave, ki se prične 31. t. m., se nadaljujejo. Damazov dvor je spremenjen v veliko delavnico. Kardinal Oreglia opetovano prihaja mej delavce ter se ž njimi prijazno pogovarja. Pri šesti kongregaeiji je bilo navzočih 43 kardinalov, mej njimi Gruscha, Katschthaler, Puzyna, Kopp. Sedaj je prišel tudi kardinal Skr-bensky.
Bolonja, 27. julija. Tu se je ustanovil mednaroden romarski odbor, ki vabi katoličane na grob Leona XIII. Ob tej priliki bi romarji pozdravili tudi novega glavarja katoliške cerkve. Oklic pravi, naj bi bile zastopane vse države, vse dežele, vse narodnosti.
Rim. 27. julija. Doslej je navzočih 48 kardinalov, 13 jih še manjka. Od 64 kardinalov se bo vdeležilo konklava 62 kardinalov. Kardinal C e 1 e s i a radi bolezni ne more zapustiti Palerma in kardinal M o r a n ne bo pravočasno prišel iz Avstralije, ker je še-le 15. t. m. odpotoval iz Sidneya.
Rim, 27. julija. Papež je za časa svojega pontilikata pridobljeno premoženje zapustil cerkvi, ostalo pa nečaka Ludoviku Pecciju, ker je drage sorodnike obdaril že pri življenju.
Novi skupni fiuančni minister.
Dunaj, 27. julija. (C. B.) Za skupnega tinančnega ministra in upravitelja Bosne in Hercegovine je mesto Kallava imenovan dosedanji avstro-ogrski poslanik v Atenah pl. B u -r i a n.
Budimpešta, 27. julija. Vojaške vaje, pri katerih je 15 vojakov vsled vročine na poti umrlo, so se vršile mej Bilekom in Trebinjem. Ker na okolu ni bilo nič sence, vročina pa je vedno bolj pripekala, ni bilo mogoče rešitve. General je prej prepovedal, da bi čete počakale, da vročina odleže. Polovica polka je na cesti omedlela. Za dopoludne je 70 vojakov obolelo, a kljub temu so se vaje nadaljevale. Nekaj vojakov je v bolnici umrlo v strahovitih mukah. Pokopani so bili v skupnem grobu. Listi soglašajo v sodbi, da se tako vojake niti za časa vojske ni nikdar mučilo.
Bregenc, 27 julija. Tu se je včeraj vršil občni zbor nemškega in avstrijskega „Alpenvereina-'. Članov šteje društvo 55.974, sekcij 291. Proračun za prihodnje poslovno leto znaša dohodkov 31)7.800 mark in istotoliko stroškov.
Carigrad, 27. julija. Turška vlada je pri Škodi v Plznu naročila topove največjega kalibra za obrambo Dar-danel. Naročila je, da naj se dela najhitrejše izvrše.
v Pariz, 27. avgusta. „Matin" poroča, da gospa IJuinbert napram svojemu zagovorniku in preiskovalnemu sodniku molči. Izrazila se je samo, da bo zadeva pred sodiščem v pol ure končana, a takrat bo tako strašen prizor, da nihče ne bo zahteval, da bi dalje trajal. Predsedniku porotnega sodišča je dejala, naj bo miren, kajti ona pri otvoritvi obravnave ne bo bolna.
London, 27. julija. V jeseni se snideta angleški kralj in nemški cesar. Pretekli teden je kralju pisal nemški cesar pismo.
Baku, 27. julija. Delavski nemiri naraščajo. Navzoče vojaštvo je prene-znatno, da bi premagalo stavkujoče. Guverner je v svoji hiši v nevarnosti. Hišo oblegajo stavkujoči delavci. Tudi iz drugih krajev se poroča o delavskih nemirih.
.Vnii^Vui lnlri vsakovrstni: lak za ^pillllll lU/l l, U8nje, lldllnl lak,lak za etikete, lak za tla, naravnobarven in v vseh bojah, dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 524. 25 11—11
Meteorologridno poročile.
Vižinn uac rao.iem iiOS.li m, treanji tračni tlak v46'0mat
Stanje
^ , Cas opn- i baro-3 I zovanja ! metra, j po » mia. ! Celsijn
Tempe ratura
25!~<>~»vnft.T735,l | 1B-1 | si. jvzh. f jasno
g, I t. i)Ilir "b\2 oonol.
736 2
__734 4
26: a. zveč. | /84 2 27| 7. ijuU\ j 2. popol,
134 25-2 17-4
sl. svzh sl jzah. sl. siah. |
734 O I 141 I sl. sever I del. obl. , . . , 7314 | 24-8 | sl. jzah. | del. jasno | Srednja temperatura sobote 17-?°, normale 19-9. Srodnja temperatura nedelje 18 "J, normale, 19-9.
0-0
Dunajska borza
dne 26. julija.
Skupni državni dolg v notah.....100'40
Skupni državni dolg v srebru.....100-30
Avstrijska zlata renta 4% .....120-H0
Avstrijska kronska renta 4%.....100'70
Avstrijska inv. renta 31/9 * .....92'95
Ogrska zlata renta 4%.......12CK0
Ogrska kronska renta 4%......99 35
Ogrska inv renta 3' ,%....... 90 75
Avstro-ogrske bančne delnice.....15'89
Kreditne delnice.........661 59
London vista....................239 15
Nemški drž. bankovci za 100 m nem. drž. v	171-85
20 mark............23-48
20 frankov...........19-06
Italijanski bankovci........9515
C. k r . cekini...........1128
871 1-1

Zahvala.
Ob prerani in pretresljivi smrti srčno ljubljenega sina, brata in strica, gospoda
Jožefa Vdoviča
trgovca na Robu
izražamo tem potom najsrčaeje iz dna svojih žalostnih src najtoplejšo zahvalo vsem spremljevalcem predragega, nepozabnega nam ranj-cega k večnemu počitku, posebno pa se še zahvaljujemo prečast. gospodu Leopoldu Pod-logarju, g. Francu Terdinu za spremljevanje in prelepi venec, gospodom pevcem za prekrasni žalostinki, i. t. d., ki so predragemu tako številno izkazali zadnjo čast in nas s tem potolažili na bridki izgubi.
Rob, dne 23. julija 1903.
Žalujoči ostali.
Mladenič že več let v službi kot
deželni pismonoša
si išče službe pri kakem c. kr. poštnem uradu na Kranjskem ali Primorskem. Na zahtevo pošlje spričevala.
Njegov naslov pove upravništvo „Slovenca".
972 3—1
ALOJZIJ LUZNIK na Vrhniki pri Ljubljani preskrbuje dobre
luirnionije
domačega in amerikanskega sestava, glasovlrje in planine. 264 37
Daji5 se tudi na obroke! Na zahteranje h« pošiljaj« ceniki brezplačno.
Dražbeni oklic.
9 46 3-3
V	četrtek dne 30 julija 1903, popoldan ob 2. url vršila se bode v hiši štev. 37 v Kranju, kokrsko predmestje
ip^ prostovoljna prodaja
te hiše s hlevom, vrtom in njivo.
Na dražbo dana, enonadstropna hiša je
„stara gostilna pri vulgo Tišlerju",
tik c. kr. Franc Jožefove gimnazije na državni cesti, katere lastnica oddala bode tudi naj boljšemu ponudniku objednem koncesijo za žganjetoč
Zidani hlev zraven „hiše" ima prostora za 12 glav.
Vrt je skoraj največji v Kranju, leži za to hišo nad Savskim obrežjem z daleko-sežnim razgledom.
Njiva oddaljena je od Kranja kakih 10 minut, ima 5 mernikov posestva in 3 štantni kozolec.
Pri tej dražbi izklicala se bode hiša s hlevom in vrtom za 24000 K — njiva pa
za 1000 K.
Varščine položiti je pred dražbo 2400 oziroma 100 K.
V	dražbo ponujeni predmeti ogledajo naj se le na dražbeni dan dopoldan. Dražbeni pogoji upogledajo se lahko vsaki čas pri pooblaščencu lastnice, gospodu
Alojziju Čolnar-ju odvet. solicitatorju v Kranju, kateri bode tud dajal vsakoršna zahtevana pojasnila, tikajoča se dražbe.
__Jfaknp ln prodaja
vaakoT r»tnih državnih papirjev, sreč*, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanj-Sega dobitka. — Promcse za vsako žrebanje. Knlantna. izTrSitev naročil na boril.
Menjarlčna delniška družba
„11 M M € U
l,WollzeilejQinl3, Dunaj, l.f Stnbelgasse 2
6*
Pojasnila	v vseh goapodarBklh in finančnih
stvareh , potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in veitnl nasveti za dosego kolikor je mogoče vuocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 224
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik
Tisk »Katoliške Tiskarnet v Ljubljani.