Sl£V. 138. iT tnffinasl, T SOM, me n. jmnia BZSL Posamezna Stevmta stane 1*59 Din LClO LI. \ ma za državo SHS: na mesec......Din 20 sa pol leta..... .120 ca celo leto .... 249 za inozemstvo: mesečno.......Din SO Sobotna izdaja.: celoletno f Jugoslaviji .... Din 6« v inozemstvu. ... > 80 S prilogo „ Ilustriram! Slovenec Cene inseraiom? tinostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 150 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 3-— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—. Pri večjem narožliu popust Izhaja vsck dan izvzemši ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnino plačana v oo* Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništvo 328. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.630 in 10.sM9 (za inserate) Sarajevo 7.363, Zagreb 39.011, Prnga ln Dunaj 24,797. Nek samostojno-demokratski dnevnik je argumentom, s katerimi je nastopil poslanec Sušnik proti vladnemu načrtu ljudskošolskega zakona, posvetil dva članka. Dasi skoraj ni prav vredno, da bi na to prazno besedičenje odgovarjali, se hočemo vendar baviti z izvajanji omenjenih člankov, ker jc njih pisec nekako podzavestno podal nekaj priznavajočih izjav, ki so za nas dragocene. ICo je povzdignil novi ljudskošolski načrt do neba in ga proglasil za najdoslednejše in najtemeljitejše pripravljeni zakon, kar jih pozna naša zakonodaja, trdi, da »gredo mnenja narazen samo v nebistvenih stvareh in še tu samo v tehničnih vprašanjih, kar so baje že priznale velike strokovne organizacije učiteljstva, ki imajo nravno pravico do izpreminje-valnih predlogov«. In slednjič nam pokliče v spomin »da je vsak zakon v svojih sporednih točkah zaključek kompromisa na razne strani, ker si tudi izpreminjevaini predlogi, ki prihajajo od raznih strani, niso na jasnem, kako naj se prav v vseh točkah vzpostavi enotni, vse zadovoljujoči zakon.« Odkrito rečeno, da so zadnje besede tako nekam čudne, skoraj bi rekli »pregloboko« zamišljene, da na podlagi njih nismo mogli razumeti iz njih izvirajoče proglasitve tega načrta za dobrega, prav dobrega, odličnega v bistvenih stvareh. Res ne vemo, čemu ta go-rostasna gradacija, ko čuti vsak, ki zna količkaj citati med vrsticami, da je pisec onih člankov prav resno dvomil pri besedi »dober« in še bolj pri naslednjih, seveda če je novi načrt zakona o ljudskih šolah — prečital in tudi samo površno prečital. In če bi bil zakon še tako dober in odličen, recimo prav tako dober, kakor si ga mislimo in želimo, vendar mora biti vsakemu, ki o šolski zakonodaji kaj razume, dana prostost, da pove svoje mnenje ne samo v nebistvenih in tehničnih stvareh, ampak zlasti v bistvenih, na katerih temelji cel zakon. In to so že povedale in bodo še povedale velike učiteljske organizacije, kakor izjavlja celo zadnji »Učiteljski Tovariš«, ki niso zadovoljne z novim načrtom in niso prepričane o njegovih vrlinah tako kot člankar samostojno-demokralskega dnevnika. Najprej pa bodi povedano, da je marsikatera stvar ali namera logično najdoslednejše zamišljena in najtemeljitejše pripravljena, a iz tega še ne sledi, da bi morala biti vadi tega dobra, prav dobra ali še celo odlična. Koliko je bilo zločinov na svetu, ki so bili logično najdoslednejše zamišljeni in najskrbnejše pripravljeni, ki so ogrožali posameznika in obstoj in bodočnost celih narodov, zlasti manjših narodov! Ali nas ne uči tega vsa preteklost in sedanjost? Da bi pa zakonski načrt pri vsi svoji temeljitosti in logični doslednosti bil tako vzvišena dobrina, da nc bi potrebovala nobene kritike, o tem je dala prav nasproten dokaz javna diskusija, kolikor jo je bilo doslej in pa nezadovoljstvo vseh krogov zlasti učiteljskih, ki so dali tudi že duška tej svoji nezadovoljnosti. Če je hotel prosvetni minister v tem svojem načrtu ljudskošolskega zakona za celo državo ustvariti neko enotno platformo ljudsko-Solskemu pouku, potem naj bi bil napravil nek okvirni zakon, kakor so to storili v drugih državah in dal posameznim pokrajinam v oblastnih skupščinah možnost, da se na temelju takega zakona preustrojijo današnje ljudske šole. S tem bi bil zadostil 16. členu ustave, ki pravi, da sloni ves pouk na isti osnovi, prilfčevaje se okolju, kateremu je namenjen. Tako je povwd na svetu, le pri nas ne, kjer je načelo državniške modrosti, da se mora o vsaki stvari odločati le v Belgradu. Po tem receptu bi bila izključena vsaka samoodločba, vsako udejstvovanje v smislu omenjenega določila ustave, vaaka zahteva po ver-skonravni vzgoji, kakor je zahteva konfesio-nalna šola, katero sine odklanjati po naziranju demokratskega člankarja večina učiteljev, ne pa zahtevati narod, ki izroča svoje najdražje v pouk in vzgojo državni instituciji. Tu ne bi smela ne družina ne občina ne cerkev imeti so odločujoče besede, ampak le sedanja vlada, ki se opira na vladno večino v skupščini, ki jo prešla po svojih volivnih opravičencih do od- ločujoče moči. Tega argumenta res nismo pričakovali, ker se današnja vlada sama ne ponaša s tem, da bi bila pri zadnjih volitvah dobila zaupanje večine naroda za sebe. Naravnost smešno pa je namigavanje, da naj uveljavi katoliška cerkev demokratično načelo sama na sebi. Ali se je zamislil pisec onih člankov v to vprašanje, predno je stavil to zahtevo? Naj gre študirat kanonično pravo ali pa naj vpraša vsaj g. univerzitetnega profesorja dr. KuSeja, pa mu bo takoj jasno, koliko je avtonomije, pravic samoodločbe in široki fcvobode v cerkveni zakonodaji in ustroj-stvu cerkve. Lahko bi pa tudi iz zgodovine našega naroda in iz samoopazovanj vedel, da stoji naše katoliško duhovništvo v službi cerkve in naroda, kateremu služi z vso skrbjo in vnemo in z vso požrtvovalnostjo, tako da v tem oziru prednja?! vsem stanovom. Muri je že pozabljeno, kaj je bila naša slovenska duhovščina našemu narodu v preteklih desetletjih, ko so se bili najljutejši narodni in gospodarski boji'? Nikdar se ji ni bilo ireba bati kontrole, ko je bilo i ji ie vse njeno delovanje javno in vsak trenutek izpostavljeno splošni kritiki »neodgovornih elementov«, kakor imenuje samostojnodemokratski list zastopnike ljudstva v šolskih zastopih, katerim niti na misel ne pride, da bi se vmešavali v uradna opravila učiteljev. Eno pa hočemo imeti, da nam je dana prilika uveljavljati svoje zahteve, kako se naj vzgaja naš mladina. Mi zahtevamo, da se bo učila in vzgajala tako, da bo spoštovala naš jezik in naše versko prepričanje, ki sta nam sveti kot najdragocenejša dedščina naših očetov. Takega pouka in vzgoje pa nam no more dati učitelj, >ki bi bil lutka vsakokratne vlade«, ampak možje, celi možje, ki se čutijo sinove našega slovenskega naroda, ki morejo obrniti hrbet onim, ki so zavedli učiteljstvo v politični tabor, v katerem se zanika samostojnost slovenskega naroda, v tabor, v katerem se omalovažuje naš jezik, naše versko prepričanje in naša kultura. Naj si bodo danes ti možje v kateremkoli taboru, o njih smo prepričani, da se bomo ršli v medsebojnem sporazumu, kar bo na korist slovenski šoli in slovenskemu učiteljstvu. F8.SSC Idffllhitm** je frtZUin«. LJUBA JOVANOVIČ STOPA ZOPET V OSPREDJE. Belgrad, 12. junija. (Izvir.) Pogajanja za lnži-sporazuin med Pašičem in Radičem so zaostala. Pavle Radič jc hotel včeraj govoriti o tej zadevi s Pašičem, pa ni mogel dobiti avdi-jence. Zato je včeraj vladalo v krogih Pavle Radičevih zaupnikov veliko nezadovoljstvo. Pašič noče pristati na to, da bi radičevci že sedaj vstopili v vlado, medtem ko Pavle Radič vztraja na tem. Pašič hoče šc prej izvesti občinske, okrajne in oblastne volitve, da bi videl, kako se bo pri tej priliki ponašala Ra-dičeva stranka. Šele potem bi bil eventualno pripravljen govoriti o vstopu radičevccv v vlado. Radičevci morajo po Pašičevem mnenju ostati nekaj časa državotvorna skupina, potem šele bi smeli na ministrske stolčke. Kakor so danes politične šanse, je izključeno, da bi prišlo samo do laži-sporazumna pred jesenjo. Za bodočnost sc zategadelj ne da nič točnega prerokovati, ker je znano, da Pašic ne uživa več zaupanja pri merodajnih činiteljih. Njegovo stališče je vedno težavnejše. V političnih krogih se zelo opaža, da Ljuba Jovanovič v pr. .l-idnjem čssu bolj energično stopa na plan v aktualno dnevno politiko. Posebno se je opazilo danes, da je Ljuba Jovanovič edini od radikalov glasoval proti predlogu večine za odlaganje verifikacije in za predlog opozicije, da se mora verifikacija v najkrajšem času izvršiti. ESMcIf« NA SEJI RADIKALNEGA KLUBA. — STALIŠČE KRONE. ŠICEVA IZSILJEVALKA TAKTIKA. — PA- Belgrad, 12. jun. (Izv.) Verifikacija anketiranih radičevskih mandatov je odložena. Naše dosedanje informacije o novi zaviačevalni Pašičevi taktiki so dogodki na današnji seji narodne skupščine potrdili. Že včeraj na seji radikalnega kluba je bilo sklenjeno, da ss vrne poročilo verifikaeijskemu odboru in šele ta odbor naj stavi plenumu svojo končne predloge o usodi teh mandatov. Na tej seii radikalnega kluba je Pašič ponovno govoril proti delovanju anketnega odbora, češ da jr prekoračil svoj delokrog, in je vztrajal pri svoji prvotni odločitvi. Proti takemu nastopanju sta govorila Ljuba Jovanovič, ki se je za-vzemnl za najhitrejšo verifikacijo, in dr. Laza Markovič, ki je s pravnega stališča branil delovanje odbora kot pravno. Vendar je Pašičevo stališče zmagalo. S tem je bila izrečena nezaupnica članom anketnega odbor,i, ki pa seveda ne bodo izvajali nobenih posledic. O tem stališču je bil obveščen drugi ustavni činitelj. Kralj se ni vrnil v Belgrad, marveč je iz Topole odpotoval v Skoplje. Pred odhodom sta ga včeraj v Topoli obiskala zunanji minister dr. Momčilo Ninčič in notranji minister Maksi movič. Slednji se je takoj snoči vrnil v Belgrad. Takoj jo obiskal Pašiča ter ga obvestil o uspehih svoje misije — posredovalca za zavlačevanje verifikacije. Vse- kakor jo zanimivo, da so radikali po tem sestanku raznesli vesti, da je njihov sklep glede vračanja poročila v verifikacijski odbor samo formalna zadeva po predpisih in dosedanji praksi, in da se bo verifikacija izvršila v najkrajšem času. V tem smislu je tudi sestavljena izjava, ki jo je v njihovem imenu na današnji skupščinski seji prebral poslanec Drago vič. Čeprav jo morda to po avdienci pri kralju zatrjeval Boža Maksimovič, vendar se obljubam, da se bo verifikacija čimprej izvršila, po dosedanjih izkušnjah preveč ne veruje. Nasprotno se misli, da je to nov način izsiljevanja napram hrvatskim poslancem, in da dosedanja kapitulacija HSS in odnehavanje St.je-pana Radiča Nikoli Pašiču niso zadostna, temveč da hoče Pašič od njega še nadaljnjih poniževalnih korakov. Radi tega prevladuje v krogih hrvatskih poslancev večja borbenost, ki se je zelo opažala na današnji skupščinski seji. Treba je pribiti dejstvo, da so posebno kmetski poslanci na današnji skupščinski seji t, največjim ogorčenjem protestirali proti iz-siljevalni Pašičevi taktiki. V zasebnih razgovorih so dali ogorčenju izraza na drastičen način. Pavle Radič s svoje strani molči in se ne udeležuje kritike takega postopanja. VPRAŠANJE OVEROVLJENJA V SKUPŠClNT. Belgrad, 12. junija. (Izv.) Današnja skupščinska seja se je pričela ob 10. uri. Takoj je bil dan odmor 10 nrinut, ki je trajal celo uro, tako da se je rarprava o poročilu anketnega odbora pričela ob 11. uri. Pred prehodom na dnevni red je skupščinski predsednik Marko Trifkovič obvestil narodno skupščino, da je ministrski predsednik predložil narodni skupščini zakonski predlog o narodnem priznanju kralju Petru I. Osvoboditelju in da zanj zahteva nujnost. Poslanci kličejo »Slava!« Skupščina je soglasno sprejela nujnost tega zakona, nakar je predsednik obvestil skupščino, da jo predsednik vlade predložil tudi zakomski predlog o narodnem priznanju zasluženim Ijii dem, za katerega tudi zahteva nujnost. Za nujnost tega zakona je glasovala samo vladna večina. Da bi se za ta dva zakonska načrta izvoliil potreben odbor, jo bil odrejen odtnor 10 minut. Za časa odmora so bili med poslance razdeljene knjige bivšega demokratskega poslanca Jovana Magovčevičn: »Pašič zida Pantheon-, v kateri se biča Pašičeva namera in prikazuje v pravi luči. Nato je skupščina prešla nn dnevni red. Tajnik Kobasica jo prečital poročilo anketnega odbora z dne 12. maja. Takoj nnto je predsednik dal besedo poslancu D ragoviču, ki je v imenu radikalnega kluba prebT.nl sledečo izjavo in stavil sledeči predkig: >G<*pcdje narodni poidnncl! Ker se prrd • narodno skupščino nahaja poročilo anketnega odbora brez kakršnihkoli konkretnih predlogov, in je sploh za verifikacijo tudi sicer pristojen samo verifikacijski odbor, predlagam, da se poročilo anketnega odbora pošlje verif. odboru, da ga ta oceni in stavi narodni skupščini konkretne predloge v najkrajšem času ali najdalje v roku, ki ga določa člen 7. skupščinskega poslovnika.« Po tej izjavi je nastal v skupščini velik remir. Posebno je bilo opaziti nezadovoljstvo v klopeh poslancev HSS. Besedo je dobil poslanec dr. Polič, ki je takoj v začetku svojega stvarnega govora, katerega je zbornica poslušala z napetostjo, izjavil, da vztraja na svojem stališču, da se morajo vsi mandati verificirati, ker poročilo odbora govori v njihov prid. Poročilo anketnega odbora se lahko re-sumira takole: Ni nobenega sledu, da so anketirani poslanci imeli kakršnekoli zveze s komunisti. Rndilega predlaga po dolgem izvajanju s pravnega stališča, v katerem je pobijal predlogo vir Ine večine in dokazoval njihovo neutemeljeno?! no samo s pravnega, temveč tudi s staliča ugleda parlamenta, da se vsi mandati poslancev HSS, ki so bili 27. marca postavljeni pod anketo, potrdijo. Nato je govoril demokratski poshu: • Gr« ga Angjelinovič v korist predlogu dr. Poliča. V slučaju, da bi večina odbila njegov predlog, predlaga dopolnilno k vladnemu predlogu, da se mora delo verifikacijskega odbora končati 16. t. m., da bo lahko skupščina razpravljala o poročilu verifikacijskega odbora 17. t. m. Poslanec, zemljoradniškega kluba K o * k a no vič predlaga v imenu svojega kluba, da se verifikacija takoj izvrši. Samostojni demokrat Srgjan B u d i s a v » ljevi.6 brani vladno stališče izvajajoč, da ja ta zadeva pravna, ne pa politična. Njegov cinizem je izzval v vseh vrstah poslancev številno medklice in smeh. Bil je zato, da se poročilo iz pravnih razlogov vrne verifikacijske-inu odboru. Za časa njegovega govora so so sestali radikalni ministri v svoji sobi, da zavzamejo stališče k dodatnemu predlogu opozicije. Po kratkem posvetovanju je v imenu ministrov minister U z u n o v i č z znanimi frazami odbil vse predloge opozicije, češ, da itak obstojajo obveze, da se bo vse izvršilo v najkrajšem času. Končno je govoril zajodničar dr. T r u m« b i č. V svojem govoru je zavzel najenergič-nejše stališče proti takemu zavlačevanju vladne večine in zahteval, da se končno vendar postavi rok, v katerem bodo verificirani hrvatski mandati. Izjavi, da je tako postopanje nodostojno visoke hiše in jasno dokazuje tendenco, naperjeno proti Hrvatom, kojih zastopnikom se ne dovoljuje, da bi prišli v skup ščino. Po njegovem govoru je dal predsednik Marko Trifkovič Dragičev predlog na glasovanje. Predlog je bil z večino glasov sprejet. Vsi drugi predlogi so bili odbiti. Na koncu seje je predsednik javil skupščini vest o smrti pokojnega Pavla Marinko-viča. Poslanci so po kratkem govoru predsednika vstali in spominu pokojnega zaklicali >Slava!« Prihodnja seja se vrši jutri ob 10. Za dnevni red je predlagal predsednik sledeče: Razpravo o poročilu odbora za prošnje iu pritožbe in izvolitev odbora za proučavanje zakonskega predloga o priznanju vojvodi Putni-ku in Mišiču. PONESREČENA PAŠIČEVA NAKANA. Belgrad, 12. jun. (Izv.) Pred današnjo se« jo narodne skupščine je Pašič priporočil opoziciji, naj ona sama predlaga zbornici, da verifikacijski odbor konča verifikacijo v najkrajšem času, najdalje pa do 27. junija. To priporočilo je javil opoziciji Pavle Radič, ki je pa odklonila Pašičevo ponudbo, ker je Pašič s tem hotel dobiti odobritev opozicije za odlaganje in zavlačevanje verifikacije. Včeraj sta bila pri kralju v Topoli v avdienci dr. Ninčič in Boža Maksimovič. Maksimovič je prišel poročat, zakaj smatra vlada za potrebno, d s zavlačuje verifikacijo do jeseni. Dr. Nin, čič je poročal o zunanji politiki. Maksimoviče-va a\dien:'a je bila zelo kratka. Minister se je potrt in slabe volje vrnil takoj v Belgrad. dr, Ninoiča pa je kralj pridržnl kot gosta do svojega odhoda v Skoplje. Po vrnitvi Makt-imovi-ča jo Pašič spremenit nakano, da bi se šeie V jeseni verificirali mandati. Zato jo dane« vlada stavila predlog, da se verifikacija izvrši v zakonitem roku. Zato je hotel Pašič imeti tudi od opozicije omenjeno odobrenje, da sme stvar zavleči vsaj do poslednjega zakonitega roka, to je do 27. junija. PRIZNANJE ENERGIČNI POLITIKI DR. KOROŠCA. Belgrad, 12. jun. (Izv.) Na današnji skupščinski seji je v svojem zmešanem govoru minister Uzunovič med drugim omenjal tudi to, da se zelo čudi energičnemu nastopu opozicije, ker radikali vendar vse nudijo in dajejo jamstva, da se bo verifikacija kmalu izvršila; zato da mu je nemogoče razumeti odpor opozicije. Misli, da je za tako energično akcijo kriva politika SLS, oziroma da je ta oster nastop opozicije in čvrsti odpor proti zavlačeval-ni politiki Pašiča izzval dr. Korošcev govor. S tem je Uzunovič priznal, kar njegovi zavezniki neprestano zanikajo, in je priznal tudi veliko važnost dr. Koroščevega nedeljskega govora v Ljubljani. PAVLE RADIČ PREDSEDNIK OD-BORA ZA SPOMENIK KRALJA PETRA. Belgrad, 12. junija. (Izv.) Popoldne ob pol 6 se je vršila seja za konstituiranje odbora za spomenik kralju Petru. Za predsednika odbora je bil soglasno izvoljen Pavlo Radič, za podpredsednika pa Ljuba Jovanovič. Izvolitev je kajpada vzbudila nenavadno senzacijo. Vesti o tem so se raznesle po celem parlamentu. Samostojni demokrati in nepomirljiva skupina radikalov je takoj začela intrigirati, češ da je Radičeva izvolitev neumestna, ker je bil Pasle Radie še pred kratkim republikanec in ker še do danes ni njegov mandat verificiran. Upajo, da bo Pašič zahteval, da se Pavle Radičeva izvolitev za predsednika odbora in v odlx>r sploh razglasi za neveljavno in se izvrši nova volitev. Pomirljivi radikali pa odo bravajo izvolitev Pavle Radiča, češ da se Pavle Radiču, ki neprestano občuje s Pašičem o razvoju parlamentarnih dogodkov, ne more odrekati .sposobnost in moralna kvalifikacija. Razprava o zaKonu. Belgrad, 12. junija. (Izv.) Na današnji seji odseka za ljudskošolski zakon so razpravljali o prvem oddelku tega zakona. Posl. S u š-n i k je kritiziral stilizacijo prvega člena, ki zahteva vzgojo mladine v duhu državnega in narodnega edinstva ter verske strpljivosti. Opozarjal je na nedoslednost, ki je izražena v tem cilju, ker zahteva na isti mati državno in narodno edinstvo, na drugi strani pa kaže glede vere skrajno popustljivost in strpnost. Opozarjal je, da to ne more biti noben vzgojni cilj. Vprašal je prosvetnega ministra, kako si predstavlja državno in kako narodno edinstvo, ker smo država Srbov, Hrvatov in Slovencev in imamo poleg drugih razlik različne jezike. Kar se tiče državnega edinstva, je Pribičevič odgovoril, da se mora to edinstvo ponavljati, kakor ena in ista pesem, vedno in vedno: Država je ena in nedeljiva, kakor se to godi na Francoskem. Kar se pa tiče narodnega edinstva pa je odgovoril, da imamo po njegovem mnenju samo en jezik, da pa sme učitelj med Slovenci učiti otroke, da so Slovenci! Dalje je Sušnik podvrgel kritiki državni šolski monopol, ki, četudi ne tako strogo, kakor je bil vpeljan na Francoskem, vendar skoro onemogoča zasebno inicijativo ali zasebne šo le, ker stavlja skrajno težke pogoje, kakor za primer glede otvarjanja šol, polaganja izpitov itd. Zakon ne omenja zadevne inicijative Dr. Jehart: Z niti pri nenormalni ali nerazviti deci, dasiravno se tu zasebna inicijativa ne more pogrešati in jo je država dolžina podpirati. Monopol je v šolstvu nemogoč in škodljiv, ker duši vsak napredek. Glede ljudskih šol predlaga, da naj bodo državne ali zasebne. Kar se tiče vero-učiteljev, je posl. Sušnik zahteval, da jih postavlja samo in edino cerkvena oblast, plača pa jih država. Po govorih ostalih govornikov opozicije so bili vsi členi prvega oddelka sprejeti z malimi spremembami. — Pri razpravi o drugem oddelku je posl. Sušnik dokazal, da je enotno šolstvo nemogoče. Enotno je pač mogoče organizirati šole. Enotna vzgoja pa je v naši državi popolnoma izključena, ker so pri nas tolike razlike v kulturnem, verskem in socialnem oziru. Ves drugi oddelek je bil vsled ostre kritike pridržan in izročen posebnemu odboru, ki ga naj skuša popra siti in na novo prestilizirati. — Prihodnja seja bo jutri. Zakon o sodnikih. Belgrad, 05. jun. (Izv.) Odsek za zakon o sodnikih je na današnji seji sprejel določbo, da imajo pravico do polaganja sodnijskega izpita tudi oni pravniki, ki so dve leti služili pri upravnih sodiščih ali pri državnem svetu. Vprašanje, kako in pod kakimi pogoji bodo sodniki upravnega sodišča lahko izbrani za sodnike višjih rednih sodišč, je še odprto. V razpravi sta bila sprejeta predloga posl. dr. H o d ž a r j a glede dosedanjih višjih sodnih svetnikov in glede osebja s sodniškim izpitom v ministrstvu pravosodja. Odsek si je pridržal končno rešitev do tedaj, da bo rešeno vprašanje sodniških plač. Ponovno je bil v debati dr. Hodžarjev predlog, da se mariborsko okr. sodišče razbremeni in na njegovem področju ustanovi novo okrožno sodišče, kateremu bi pripadala okrajna sodišča Ormož, Ljutomer, Gor. Radgona, Murska Sobota, Dolenja Lendava. V teh okrajih je nad 150.000 prebivalcev. Mariborsko sodišče je namreč dokazano največje v vsej državi in je z delom preobloženo. Predlog je bil sprejet. Kot sedež novega okrožnega sodišča so določili O rm o ž kot prometno središče, s katerim imajo kraji novega okrožnega sodišča ugodne zveze. Razen tega so okraji pripravljeni žrtvovati potrebno za zgradbe. Na današnji seji so se podrobno določila področja vseh okrožnih in apelacij-skih sodišč. Apelacijsko sodišče ostane za Slovenijo v Ljubljani po vladnem načrtu. Dr. Hodžar je stavil predlog, da se v Sloveniji ustanovi še eno apelacijsko sodišče in sicer v Mariboru, to pa radi tega, ker je Slovenija že itak upravno razdeljena na dve oblasti in ker bi imele stranke od skrajne meje Slovenije predaleč v Ljubljano. Predlog ni bil sprejet z motivacijo, da bi bile težkoče prevelike in ker bo v vsej državi samo deset apelacijskib sodišč. — Prihodnja seja bo jutri. ročil spise, ki se tičejo Stjepana Radiča, državnemu pravdniku. Državni pravdnik mora v roku 8 dni ali sestaviti obtožnico ali zahtevati nadaljno preiskavo ali pa ustaviti postopanje. Če bo šlo vse v redu, je pričakovati, da bo glavna razprava proti Stjepanu Radiču razpisana v poldrugem mesecu. — Danes je prejel Stjepan Radič brzojavko od Pavla Radiča :'n Nikole Preke iz Belgrada, v kateri mu čestitata k 54. rojstnemu dnevu. Strašno neurje na Solno-graškem. Solnograd, 12. jim. (Izv.) >Salzburger Chronik« poroča o strašnem neurju v Lungau v noči na praznik sv. R. T. V dolini Lessach so je utrgal oblak. Voda je odnesla vse mostove. Ogromne lavine prsti in kamenja so zaprle dolino na treh mestih, tako da so nastala tri velika jezera. Škodo cenijo na milijarde. (Konec.l In odslej sem jo gledal, mamečo in goljufivo fato morgano — kako se neki temu po slovensko pravi? — vsake pol ure, in vsaki-krat na drugem mestu in vedno nove slike. .Vsakikrat pa je bilo sinjemodro jezero glavna reč v sliki. In koder sem hodil po Mezopotamiji, povsod me je spremljal ta zanimivi, za puščavo značilni pojav. Vedno sem se veselil goljufivih slik, le eno me je jezilo, fotografirati se niso dale! Enkrat sem poskusil, pa plošča je po razvijanju kazala le — golo puščavo. Hm, tudi značilno. Ob desetih pa sem zares zagledal Eufrat! Kar nenadoma, ko smo pri vozili krog peščenega griča. Vsi smo vzkliknili, najbolj glasno jaz. Stari oče Frat! Rajska reka —. Ne vem, če sem se Nila tako razveselil, ko sem ga pred štirimi meseci prvikrat zagledal. Rad bi bil fotografiral, ta prvi pogled na Eufrat, pa si nisem upal ustaviti avtomobila. Toda sreča mi je prišla na pomoč. Pok! je naredilo in avto je obstal. Luknja v zračni cevi! Dvajset minut! Kakor nalaščl Skočil sem iz voza in hitel ven k reki, komaj petdeset korakov je bilo. Otipal sem vodo, jo poskusil, si umil roke, Bi omočil obraz in fotografiral bregove na dolgo in široko. Star beduin s svojo ovčjo čredo je prišel ob reki navzgor, neprenehoma je polagal roko na čelo in na srce, obstal ter se mi klanjal. Šel sem bliže na osem metrov ter ga fotografiral s čredo vred. Ko pa sem se obrnil KRALJEVI PAR V SKOPLJU. Skoplje, 12. junija. (I. v.) ob 11 sta prispela sem kralj in kraljica. Kraljevski par bo ostal v Sk-aplju 8 do 10 dni, morda tudi več. MINISTROVA SKRB ZA INVALIDE. Belgrad, 12. junija. (Izv.) Danes popoldne ob 5 bi se imela vršili seja odbora za invalidski z ali on. Opozicija je prišla polnoštevil-no, prišel je tudi del vladnih članov s predsednikom dr. Vujičem, ki je zastonj čakal na ministrov prihod. Ker ministra ni bilo, je predsednik naznanil, da se vrši prihodnja seja v pondeljek, nakar so se vladni člani razšli, ne da bi se bilo delo za invalidski zakon na daljevnlo. POSTOPANJE PROTI RADIČU. Zagreb, 12. jun. (Izv.) Po informacijah vašega dopisnika je preiskovalni sodnik iz- da bi šel, se je mož zadri za menoj: »Bakšlš, ja harvadža!« Odslej smo se vozili trdo ob reki navzdol. Pokrajina se je polagoma izpremenila. Kanali so lezli na vse strani iz reke, polja so se začela, tu pa tam palme, zelenje se je prikazalo, srečavali smo spet ljudi, prstene koče so stale ob bregu — potovanja po puščavi je bilo konec. Opoldne smo prišli v Ramadi. v najskrajnejšo angleško postojanko. Pregledali so nam potne liste. Nekoliko me je le vznemirjalo. Saj so me doma različni ljudje toliko strašili, da je le težko priti v IrAg. Pa nič se ni zgodilo. Moj vizum angleškega konzula v Zagrebu je popolnoma zadostoval! Lepa livala gospodu za njegovo prijaznost in za dobri vizum! Iz Ramadija do Feludže smo se vozili dve uri. Pokrajina je postajala bolj in bolj zanimiva. Pa to je že >Irag« in njega bom popisal pod drugim poglavjem. Na pontonskem mostu smo se prepeljali v Feludži čez široki Eufrat, onstran pa smo doživeli kar dve luknji v zračnih ceveh, eno pri tovornem, eno pri osebnem avtomobilu. Spet sem hvalil svojo srečo, ki mi je pošiljala nesreče pri avtomobilih, da sem utegnil fotografirati —. Iz Feludže v Bagdad je 65 km, tu je Mezopotamija najožja. Za to pot potrebuje karavana dva dni, mi smo jo prevozili — natančno v 45 minutah! Seve je kazal števec 90 km brzine in pokrajina je ravna in gladka ko miza. Spet se je pojavila na obzorju temna črta, bagdadski palmovi gozdovi, in tamle više gori sta se bleščali dve zlati kupoli in šop minare-tov, — Kazimeu! Kakor iz topa ustreljeni smo šinili čez neki kanal, mimo sivkastih poslo- »Nacijonalno edinstvo« in učni jezik. Člen 1. govori tudi o >nacijonalnem edin-stvu«, čl. 34. pa pravi, da je obvezen predmet > s rbsko-h r vate k i -slo v enski« jezik. Kakšno je to edinstvo in ta jezik, do danes še nihče ne ve, kajti do danes imamo dejansko tri državne narode in vsaj v Sloveniji uče dva jezika: slovenščino in srbohrvaščino. V pravnem oziru je v tem primeru konflikt s stariši, učitelji in šolsko oblastjo neizbežen, kajti samo ljudje okoli Zaprešiča in Karlovca bi po svojem jeziku vsaj nekoliko predstavljali mešanico, ki bi se nekoliko krila z gornjim pojmom. Kdo bo po novem zakonu vzdrževal šolo? Politična občina in sicer bo morala dati: 1. Pogrebno zemljišče za šolo, šolsko dvorišče in v njem vodnjak in igrališče, na deželi tudi zemljišče za šolski vrt. 2. Predpisano šolsko poslopje s potrebnimi sobami in stanovanji za učiteljstvo. Vsak učitelj ima pravico do dobrega stanovanja od 2 do 3 sob in do vseh pritiklin izvzemši onih sorodnikov, moža in žene, ki lahko skupaj stanujejo. Ako ni stanovanj, ki pa jih mora vsaka občina napraviti tekom petih let po vza-konitvi načrta, mora občina plačevati stanarino, ki jo določi oblastna prosvetna oblast. 3! Kurivo za šolske sobe in po 20 m3 drv vsakemu učitelju, ki ima pravico do stanovanja. 4. Stroški za šolski vrt, od katerega bo dohodke pobiralo učiteljstvo. 5. Druge stvarne šolske potrebščine, med temi se bo moralo kupiti vse, kar bo gospod minister priporočil. 6. Opravilno doklado šolskemu upravi tel ju. 7. Stroške za internat za sirote odnosno za one otroke, ki imajo daleč do šole. 8. Šolske knjige in potrebščine otrokom. 9. Podporo za vsako podjetje, ki imajo namen ljudske izobrazbe. 10. Obleko, obutev, zdravila in hrano siromašnim učencem. 11. Potnine učiteljem za udeležbo pri vsaki učiteljski konfrenci. 12. Šolski sluga. 13. Nagrade blagajniku in poslovodji krajevnega šolskega odbora. Kako stvar izgleda praktično, naj pesve-doči tale nepretiran proračun za šolo nekega cd Ljubljane 20 km oddaljenega trga z 8 raz-rednico in 4 paralelkami, ki še nima učiteljskih stanovanj, razen vodite!jevega in mora tekom 5 lot sezidati zgradbo vsaj za 11 stanovanj, ki bo stala najmanj milijon dinarjev. Recimo, da pokrije stroške tekom 10 let Tako, da prvih pet let letno kvoto nalaga, za polovico pa najame posojilo. Proračun prvih 5 let: 1. Letni prispevek za zgradbo stanovanj ....... 100.000 Din 2. Stanarina za 11 učiteljev a Din 2.000 ...... 22.000 „ 3. Kurivo za 12 šolskih sob, pi- sarno in posvetovalnico po 10 m3 a 150 Din .... 21.000 „ 4. Kurivo za učiteljstvo 12 X X 20 X 150 ...... 36.000 „ 5. Šolski vrt....... 2.500 „ 6. Stvarne šol. potrebščine, ti skovine, razsvetljava, knjiž- njica i. t. d....... 10.000 „ 7. Opravilna doklada šolske- ga vodje, ki ima recimo 7.320 dinarjev osnovne in 6.600 Din položajne plače, 15 % ca....... 2.000 „ 8. Knjige in potrebščine učen- cev, omenjena šola ne bo mogla imeti več nego 600 učencev, če računamo samo 100 Din na učenca in 100 bogatih učencev, ki bedo sami plačali..... 50.000 „ 9. Obleka, hrana in zavetišče za 30 sirot letno a 5.000 Din 15.000 „ 10. Podpore n. pr. onim izobra- ževalnim društvom, ki jih g. minister prizna, da izobražujejo narod) ali druga izobraževalna podjetja, tečaji za analfabete itd. . . 5.000 „ 11. Potnina za okrajne učitelj- ske konference .... 200 „ 12. Vzdrževanje šolske stavbe . 5.000 „ 13. Šolski sluga...... 12.000 „ 14. Zavarovalnina..... 1.000 „ mali izdatki, nagrade blagajniku in tajniku . . . 3.000 „ Skupaj . . . 284.700 Din ali okroglo, ker je proračun zelo nizek, 300 tisoč dinarjev prvih pet let, drugih pet let odpade stanarina. Po 10 letih bo torej pro račun letno nad 175.000 dinarjev. In razen obljube o državnih in oblastnih podporah načrt ne gre politični občini na roko, celo na eventualno razlastitev za šolske namene potrebnih zemljišč je čisto pozabil. Tak način vzdrževanja šol mora vsakdo, ki ima nekoliko vpogleda v šolsko upravo, najodločnejše odklanjati. Če zraven pomislimo, da načrt oprošča mesta od gradbe učiteljskih stanovanj, če pomislimo, da bo treba šolo graditi z vsemi pritiklinami, stanovanji itd. v vsakem kraju, kjer je nad 30 šoloobveznih otrok, ča vidimo, da nosi vse stroške politična občina — kajti v načrtu obljubljene državne in oblastne podpore ne bodo mogle biti takšne, da bi res kaj izdale in se bodo delile v krajih, kjer do sedaj sploh šol ni ali v agitacijske svrhe, — če pomislimo, da bo politična občina krila te stroške, četudi bodo višji stroški nastali le po podjetju, tovarni itd. ker bodo nenadoma prišle delavske in uradniške družine, nam ja vsa nesocialna tendenca zakona takoj jasna. Naša zahteva mora biti, da gradi šolska poslopja vsaj okraj in no politična občina, in da podjetja, tovarne itd. prispevajo oni presežek, s katerim obremenjujejo šolski proračun preko normalnih razmer. Da se pa da okraju časa vsaj 10 let z nalogo, da mora začeti najnujnejše gradbe ter da plačujejo učitelji, ki imajo uradno stanovanje svojo stanarino v okrajni gradbeni fond, ne pa državi nazaj! (Dalje prih.) pij, mimo vozov in ljudi in avtomobilov — in v hipu smo zavozili v sredo najživahnejšega >korso« v zelen palmov drevored. Nepopisno pestra slika! Moški v dolgih kaftanih, snežnobelih, rumenih, pisanih, s tur-bani in tarbuši na glavi, ženske odete od glave do nog v pestre svilene halje zelene, rumene, bele, modre, črne in vseh drugih mogočih barv, nepregledna vrsta kočij in avtomobilov, šum, drdranje, smeh, govoričenje — zdelo se je, da se je ves Bagdad zbral v slovesen sprejem zapadnih gostov! Pa bila je le sobota in vsako soboto je v Bagdadu v palmovem drevoredu slovesen >korso«, mohamedani, kristjani in židje, vsi se ga udeležijo, mlado in staro moško in žensko. Počasi je lezel avto po sredi gneče, palme so odstopile, ospredje se je razširilo, zavozili srno na pontonski most. Široki, mogočni Tigris, mnogo večji ko Eufrat! In onstran — trdo ob vodi, mestoma v sami reki bele enonadstropne palače, zračne verande, vitko stebričje, koničasti arabski obloki, visoke palme z zvezdnatimi vrhovi, in nad vsem tem bajnim orientalskim svetom temnomodro, skoraj zelenkasto večerno nebo — slika iz tisoč in ene noči! Moja vroča želja se mi je izpolnila, dosegel sem Bagdad, zadnjo postajo svojih popotnih načrtov, mesto Hariln ar- Raštda in Zobeide, torišče klasičnega arabskega pesništva, izhodišče za obisk Babilonije in Asirije, — cilj svojega potovanja. Sopotniki so vzklikali ali in oh, jaz pa sem tiho zahvalil dobrotljivega Boga, da me je srečno pripeljal v petmesečnem, dolgem potovanju iz Kaire v Bagdad —. I Ko smo se poslavljali, nam je šofer še povedal, da moramo kazalce na svojih časo-merih pomakniti za uro naprej. Bagdadski čas je za uro naprej pred palestinskim in za tri ure naprej pred srednjeevropskim. Potoval sem na vzhod solncu nasproti in — izgubil eno uro življenja! Zatorej je solnce vzhajalo ob polštirih! Na srečo je imel moj prvi dan po povratkv v Damask 25 ur mesto 24. # * * Dobra dva tedna sem se mudil v Iragu. Pomanjkanje denarja, prof. Perry in huda vročina so me prisilili, da sem se že 3. majnika vkrcal na novodobno >ladjo puščave« ter sa vrnil v Damask. Poiskal sem si prostor na avtomobilu neko arabske prevozne družbe, plačal po prijaznem posredovanju nekega gospoda, s katerim sem se seznanil v Bagdadu, le pet funtov ter se vozil po najkrajši poti čez puščavo naravnost v Damask. Pot Damask-Palmira-Bagdad meri 1200 kilometrov, potreboval sem zanjo s počitkom vred 30 ur. Pot Bagdad-Damask naravnost na zapad meri 850 km, vozil sem se 26 ur. Meseca aprila je vozilo v obeh smereh nad 600 osebnih avtomobilov. Mejna kontrola na obeh ozemljih (Sirija je francoska, Irftg angleški) je kolikor mogoče olajšana, le vizum obeh držav je potreben. Dobi se pri francoskih in angleških konzulatih. Denarja pa je treba precej, ker je Mezopotamija silno draga dežela. Jaz sem porabil v treh tednih 85 funtov —. Če še povem, da lahko prideš iz Kaire v Bagdad v treh dneh, mesto kakor jaz v petih mesecih, sem mislim vse povedal, kar je vestnemu in poštenemu poročevalcu povedali treba. Kongres za proučevanje vzfoofega bogoslužja. Priprave za ta kongres, ki se bo vršil v Ljubljani dne 12. do 16. julija, so v glavnem že končane. Priglasilo se je nepričakovano veliko število udeležencev. Inozemcev se je priglasilo 48, iz naše države pa nad sto, a se še vedno novi priglašajo. Izmed inozemcev je največ Čehov, Francozov in Poljakov. Prišli bodo odlični znanstveniki, a tudi mnogi cerkveni dostojanstveniki; doslej je priglašenih sedem škofov, trije iz inozemstva, štirje pa iz Jugoslavije. — Udeleženci bodo imeli polovično vožnjo na železnicah in na parobrodih. Odbor bo preskrbel stanovanje in hrano za nizko ceno, Vsak udeleženec naj natančno naznani, koliko dni se bo udeleževal kongresa in za koliko dni naj mu preskrbimo stanovanje in hrano. Priglase sprejemamo samo še prihodnji teden. Legitimacije bomo razposlali ob koncu tega meseca. — Vsi dopisi naj se pošiljajo na naslov: Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, Ljubljana, Rožna ulica 11. * * * Nuncij Pelegrinetti odpotoval v Rim. Papežev nuncij Pelegrinetti je odpotoval iz Belgrada na dvomesečni dopust v Rim. »Ilustrovani Slovenec« prinese v jutršnji Številki drugi del naše zadružne organizacije. Posebno pozornost bo pa vzbudila ne samo v Sloveniji, temveč gotovo v vsej državi prva stran, ki prinese faksimile izvirnega koncepta majske deklaracije z obširnim Erjavčevim člankom o njenem postanku, ki je ostal naši javnosti doslej še popolnoma neznan. Zdravje g. poslanca Škulja. Na večstranska vprašanja sporočamo, da se je posl. Škulj prepeljal iz Turjaka, kjer je ležal v grajščini po nezgodi, sedaj v Dolenjo vas, kjer naida-Ijuje zdravljenje, ki napreduje. Težje posledice so za sedaj izključene. Upati je, da gosp. poslanec kmalu nastopi ziopat svoje delo, Kaj jo s 300 milijoni Din? Z onimi namreč, ki so bili že davno postavljeni v državni proračun za izplačilo diferenc uradnikom k plačam po novem zakonu, pa tudi že davno porabljeni v druge namene. Baje za nakup tobaka, kakor se jo izjavil tedanji finančni minister, ki ga tudi sedanji dobro pozna. Ali niste — gospod minister! — sami izjavili, da priznavate ta dolg države njenim bednim uslužbencem? Zato vas, g. minister, nič manj lepo kakor resno in energično vprašamo: Kdaj nameravate sploh začeti razmišljati o tem, da je prokleta dolžnost države, ta dolg končno tudi izplačati in da imamo mi, njeni uslužbenci pravico svoje prejemke z obrestmi vred tudi iztožiti sodnijskim potom? VnebovpijoČ greh je, delavcem zaslužek odtrgovati ali ga zadrževati. Če nimate denarja, pa nam dajte tobak, ki ste ga nakupili za naš denar, da ga bomo vsaj mogli zamenjati za sol in krom-kir. — Državni uslužbenci. Brezobrestna posojila naseljencev. Ministrstvo za agrarno reformo je odredilo, Ljubljana rastla, toliko bolj se bo kazalo, kako nespametno je napravljati športne prostore sredi mesta. Kdor je telovadec in športnik, ima gotovo zdrave noge in hodi poleti lahko na svoje vaje tudi daleč i/ mesta ven. V stanovanjskih zadevah daje v smislu čl. 29 stan. zakona strankam pojasnila, sprejema prijave in tožbe ter vodi evidenco izpraznjenih stanovanj pisarniški šef stan. sodišča. Stranke naj se torej obračajo izključno nanj. Obenem se opozarjajo, da v smislu sklepa stanovanjskega sodišča posamezni člani sodišča v stanovanjskih zadevah ne bodo sprejemali strank in dajali pojasnil. Stranke se tudi opozarjajo, da stanovanjsko sodišče ne sprejema nobene gotovine. V svrho plačila pristojbin, kakor jih predpisuje čl. 70 stan. zakona, se je otvoril čekovni račun. Položnico so strankam na razpolago pri stan. sodišču v šentpeterski vojašnici (vhod iz Lipičeve ulice)' ter na mestnem magistratu (Gospodarski urad, soba št. 12). Poučno in pevsko potovanje pevskega zbo* ra obeh državnih učiteljišč. Poročali smo že, da priredi pevski zbor obeh državnih učiteljišč takoj po sklepu šolskega leta pod vodstvom prof. E. Adamiča poučno in pevsko potovanje v Hrvatsko Primorje in sicer v Baker, Kraljevico, Crikvenico, Senj, Rab, Krk iu Su-šak V svrho kritja potovalnih stroškov je veliki župan ljubljanske oblasti pevskemu zboru z odlokom od 27. maja št. 6695 dovolil nabiralni dan, ki se vrši danes. Ker so taka poučna potovanja zlasti za učiteljski naraščaj velike važnosti in izrednega vzgojnega pomena, dijaki-učiteljiščniki pa so po ogromui večini otroci neimovitih roditeljev, priporočamo nabiralce E. Adamičevega pevskega zbora dobrohotni darežljivosti našega občinstva. Promenadni koncert godbo Dravsko divi-zijo bo danes ob 17.30 v Zvezdi. Spored: & Zaje: Čarovnica, ouvertura; 2. Gleisner: Pot-pouri iz Wagnerjevih oper; 3. Muhvič: Srb. Slovenec i Hrvat; 4. Strauss: Netopir. Mestno kopališče na Ljubljanici se otvori v nedeljo 14. junija ob 8 zjutraj. Mestno tržno nadzorstvo je zadnje časa pregledovalo mleko po večih mlekarnah in krajih, kjer se prodaja in dovaža, ter dognalo, da so nekatere prodajalke mleko ali posnele ali pa zalile z vodo. Pregled mleka se nadaljuje. Vse one prodajalke, Id so prodajale po-kvarjeno mleko, so ovadene sodišču. Občinstvo se opozarja, da pusti lahko brezplačno preizkusiti sumljivo ali slabo mleko pri mest-nem tržnem nadzorstvu na Vodnikovem trgu,- M ESiiffi Ljubljana Iz štajerske, Sv- Krištof nad Laškem. Prav malo je po* vedal dopisnik v »Jutru« dne 11. t. m. v tolažbo naši občini, ko trdi, da je veliki župan določil za gerenta osebo, ki bo 1 a h k o opravljala svoj posel brezplačno in ne bo izrabljala občine niti toliko kot prejšnji župan s svojo plačo. — Malo bo hvaležen gerent dopisniku za dopis v »Jutru«. — Zakaj pa potem hoče gerent, da mu veliki župan določi plačo, seveda višjo kakor jio je imel popred župan7 Ali je res, ali ni? Odgovoritel Da bi lahko gerent opravljal županske posle brezplačno, to je res. Saj je od države plačan, a časa im« dovolj, sicer bi ne bil postal gerent. Čemi/ se potem poteguje za višjo plačo pri občini 1 Sicer bi bil pa moral dopisnik v »Jutru« ž< kaj pametnega povedati na naš zadnji dopis i »Slovencu«, na katerega ne more ničesar reč* če sc noče kregati z rcsnico. Odtod taka puh« lica v »Jutru«. Zato pa pričakujemo, da bo sedaj gerent svojo zahtevo po plači umakn> še danes. Samomor. V Remšniku blizu Brezna še ja ustrelil veleposestnik Ivan Dobnik. Dobnik je bil že več let ločen in je bil pred kratkim ob* sojen na plačilo vzdrževalnine za nezakonskega otroka. Ta obsodba ga je tako pekla, da se je udal pijači in samomor storil najbrže t popolni pijanosti. Našli »o ga v krvi v njego* vem stanovanju. Naložili so ga takoj na voz, da ga prepeljejo v državno bolnišnico v Mariboru, pn jim je spotoma radi izkrvavitve umrl. Sodnija je uvedla preiskavo. IZ MARIBORA. SDS-arji t Mariboru snubijo Nemce. Ko Je slovenska večina mariborskega občinskega sveta v skupni seji dne 20. maja sklenila, da se penzionira več nemških magistratnih uradnikov in nastavljencev, je poslala demokratska skupina takoj po seji svojega zaupnika k nemškim velikašem z »zaupnim« poročilom, kaj l»e je v seji dogajalo. Dasiravno so SDS-arji predlagali znani paragraf v pragmatiki za mestne uslužbence, po katerem ne more noben Nemec — če se tudi popolnoma priuči slovenščine — bili mestni uslužbenec, vendar so SDS-arji govorili Nemcem drugače. Isto je glede penzijoniranja posameznih Nemcev. SDS-arji se laskajo Nemcem, češ, da niso za odpust Nemcev, ampak da so se »klerikalci« in narodni socialisti v zaupni seji slovenske večine najbolj zavzemali, da se Nemce nažene iz magistrata. To je grda igra! Na eni strani hočejo biti zagrizeni orjunaši-nacionalisti, — po svojih somišljenikih v obč. svetu so zahtevali, da se v novo pragmatiko dene paragraf proti Nemcem, v tajni seji slovenske večine zahtevajo odstranitev nemških magistralnih nastavljencev — na drugi strani pa za hrbtom dirjajo k voditeljem Nemcev in jim govorijo: JVidite, taki so »klerikalci«, a mi SDS-arji smo za vas! SDS-arji želijo za prihodnje volitve kompromis z Nemci. Tako se suče cela igra v Mariboru! Lepega dne bomo videli, kako se bodo na posebnem demokratsko-nemškem banketu pozdravljali: dr. Lipold, dr. Kupnik, dr. Snu deri, dr. Orosel, dr. Koderman, dr. Miihleisen, dr. Kukovec, Glaser. Slava onim, ki so pomagali skovati blok Nemcev in SDS-arjev v Mariboru! Bomo videli, kaj še vse pride iz te moke... Na deški meščanski šoli so izpiti za zasebne učence v pondeljek in v torek dne 22. in 23. junija t. 1. Kolek ua prošnji 5 Din, za rešitev je priložiti kolek za 40 Din. Privatni izpiti se morejo polagati v istem terminu za največ dva razreda. Klub kat. akademičnega starešinstva priredi v nedeljo za člane in po članih vpeljane goste družaben izlet k sv. Urbanu. Zbirališče ob sedmih v Samostanski ulici pred zavodom šolskih sester. Sv. maša bo pri sv. Urbanu. Tovariši in prijatelji — točno in v obilnem številu na svidenje! Vsem, ki ljubijo naše Pohorje, bi rad povedal, da skušajmo letos urediti naš hladen, prijeten studenček sv. Antona. Kapelica je razrušena, brez sv. znamenja, ki bi ga bilo še mogoče spoznati, kaj da je. Studenček je odprt, vse mogoče mečejo ljudje notri, vleči se moraš v blato, da dosežeš curek vode, ki teče po zanemarjenem žlebu. Aljažev klub v Mariboru naj stopi v stik z odborom SPD v Mariboru, pa naj nam v soglasju napravi ta tam nekaj priprosiega, a ljubkega. Vsi bomo hvaležni! — Pohorski izletnik. Preložitev dobrodelne loterije doma ubogih. Srečkanje dobrodelne loterije DomR ubogih, ki bi se imelo vršiti dne 10. junija, je bilo preloženo na 1. januar 1926. Vzrok preložitvi je ta, da je bil za razprodajo srečk odmerjen prekratek čas, radi česar se ni moglo razprodati dovolj srečk. Vendar pa je treba z veseljem ugotoviti, da občinstvo, zlasti nižji in srednji sloji, prav pridno kupujejo srečke, in sicer čimdalje bolj. Mi ponovno najtopleje priporočamo to loterijo in pozivamo tudi premožne kroge, da se klicu bratoljubja izdatnejše odzovejo. Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 5. junija 1925 se je pripeljalo 356 svinj in ena koza, cene so bile sledeče: Mladi prešiči 5—6 tednov stari komad Din 45—95, 7—9 tednov Stari komad Din 100—150, 3—4 mesece stari komad Din 225—300, 5—7 mesecev stari kom. Din 850—425, 8—10 mesecev stari komad Din 1625—750, 1 leto stari komad Din 1000—1300; 1 kg žive teže Din 12—14J50, 1 kg mrtve teže Din 15—17.50. Prodalo se je 199 komadov. IZ CELJA. 15 letnico svoje ustanovitve obhaja telovadni odsek »Orel v št. Pavlu pri Preboldu dne 14. L m. Prepričani smo, da bodo vsi prijatelji našega mladinskega gibanja poleteli v nedeljo popoldne v lepo savinjsko dolino, da se tam ob nastopu in veselju naše mladine naužijejo novega življenja in obenem z obilno udeležbo podajo našim fantom dokaz hvaležnosti za njihov trud in delo. Posledice zadnjih poplav se poznajo v našem trgu posebno po tem, da je v poslednjem času popolnoma izginil krompir lanske letine. Kmetje v okolici, katerim je zadnja poplava odnesla celotno setev, so bili prisiljeni svoje poslednje zaloge krompirja porabiti v ta namen, da so nanovo nasadili opu-stošena polja. Pri tem so seveda prizadete najbolj one revne družine, ki si morajo kupovati dnevno svoja živila. Novi krompir pa stane Din 10 za kg. Kmetje v okolici Celja si že željno želijo blagodejnega dežja. Kakor je bilo preje povzročeno ogromno škode po preobilici padavin in direktnih poplav, tako grozi sedaj še suša, da bo tako poleg kmeta občutno udarjeno celotno prebivalstvo. Soparnim in vročim dnem sledijo prav hladni dnevi in skoroda mrzli večeri in take noči, oblake pa, ki se v talcih dnevih zbirajo na obzorju, pa razžene sever. Ako bi prišel v kratkem dež, ki bi poživil polja, bi imeli kmetje lepo žetev, drugače bo za kmeta žalostno, ker davkov ne pobere nobene suša. In davki so ogromni! IZ ptuja. Smrtna avtomobilska nezgoda. V no5i od torka na sredo je peljal ptujski mesar Karol \Veissenstein s tovornim avtomobilom Ignacija Windischa iz Ptuja teleta v Ljutomer. Pri Ivankovcih je začel avto ua hudem ovinku drseti in se je eno kolo zelo upognilo. Vendar sla s šoferjem vožnjo nadaljevala. Ko se pa Weissensteinu vožnja le ni zdela posebno varna, je skočil z vozila, da gre peš ob njem. V tistem hipu je zavozil avto v jarek, se prebrnil in pokopal Weissensteina pod se. Weissen-steinu je zlomilo hrbtenico in je obležal na mestu mrtev. Mož je bil šele 25 lot in le par tednov poročen. \i Premirja, Nova maš«. 19. julija t 1. bo v Črensovcih prvič daroval sv. mašo hogoslovec misijonske družbe g. .Jožef Godina iz D. Bistrice. Državna realna gimnazija v Murski Soboti. Vpisovanje v prvi razred se bo vršilo dne 29. t. m. od 10—12 in 30. t. m. od 8—10 dop. v pisarni ravnateljstva. Sprejemni izpiti se bodo vršili 30. t. m. od 10 dalje. — Soboška gimnazija bi morala s prihodnjim šolskim letom dobiti že VII. razred, kakor pa čujemo, se VII. razred še ne bo otvoril, kčr zanj ni po zakonu določenega števila dijakov. Kam se bodo obrnili jeseni letošnji šestošolci, nihče ne vpraša, le starši gledajo z veliko skrbjo v bodočnost svojih sinov. Merodajni krogi bi pač lahko prihranili to bridko skrb ubogim staršem. Večje kulturne in narodne škode pač ne more nihče storiti slovenskemu Benjaminu-Prekmurju, kakor je oviranje zdravega razvoja murskosoroške gimnazije. »Ssabadsag«, glasilo bivšega madžarskega poslanca Hartnerja, v zadnjem času čimdalje bolj napada vse, kar je slovenskega. Vse uaredbe, bodisi civilnih, vojaških ali cerkvenih oblasti, tolmači v duhu nacionalnega šovinizma, samo da lahko hujska državljane madžarske narodnosti. V binkoštni številki se je ta list sirovo obregnil tudi ob g. škofa Karlina, ker je ustavil madžarske pridige v Murski So- Gledališka umetnost. narodno gledališče v ljubljani. DEAMA. Začetek ob 20 zvečer. Sobota, 13. junija: ROKA ROKO UMIJE, OBE OBRAZ. Red F. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sobota, 13. junija: GLUMACI. CVETICE MALE IDE. Red A. Nedelja, 14. junija: Zaprto. Pondeljek, 15. junija: NIŽAVA. Poslovilni večer baritonista N. Cvejiča. Izven. Drevi je v drami zadnja predstava v tej sezoni in sicer se vprizori za red F španska komedija za lutke »Roka roko umije, obe obraz«. S to predstavo so dobili vsi abonenti v drami po dvajset predstav. V pondeljek 15. junija je v naši operi poslovilni večer priljubljenega baritonista Nlkola Cvejiča. ki odhaja na nov angažma v Zagreb. G. Cve-jič nastopi v operi »Nižava« in sicer v vlogi gospodarja Sebastjana, katero vlogo šteje g. pevec med svoje najboljše. Predstava se vrši kot izven. Matineja dramatične šole se vrši v nedeljo ob pol 11 dopoldne v dramskem gledališču. Spored je zelo pester in se bodo recitirale pesnitve Shakes-pearja, Zupančiča, \Vildgansa, Wedekinda. V drugem delu nastopijo gojenci v ritmičnih študijah prof. Vlčka, ki so nad vse zanimive in specielno za ljubljansko občinstvo novost, ker nudijo vpogled v to panogo umetnosti. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Cene so znatno znižane, da je omogočen vstop najširšim slojem. Turneja ljubljanske drame po Sloveniji Del osebja ljubljanske drame priredi tekom letošnjih počitnic umetniško turnejo po nekaterih krajih Slovenije in bo igral med drugim v Ptuju, Murski Soboti, Dolnji Lendavi, Gornji Radgoni, Ljutomeru, Dravogradu, Prevaljah, Guštajnu, Slovenjgradcu, Šoštanju, Žalcu, Rogaški Slatini, Radečah in Vranskem. Uprizarjala se bodo sledeča dela: Vdova Rošlinka, Tucič »Golgota«, Andrejev »Misel«, Nic-codemi »Scatnpolo«, Strindberg »Smrtni ples«, Hal-be »Mladost«, Knoblauch »Faun«. Osebje: Dame: Rogozova, Juvanova, Rakarjeva in Vida, gospodje: Skrbinšek. Rogoz, Cesar, Drenovec, Jerman, Smer-kolj. Gostovanje se prične že danes. Repertoar za prihodnji teden jo naslednji: Sobota, 13. junija: Vransko »Scnmpolo«, ob 8. — Nedelja 14. junija: Kaplja »Golgota«, ob 3. — Pondeljek 15. junija: Ptuj »Faun«, ob 8. — Torek 16. junija: Murska Sobota »Golgota«, ob 8. — Sreda 17. junija: Murska Sobota >Faun<, ob 8. — Četrtek, 18. junija: Murska Sobota »Smrtni plesr, ob 3. — Četrtek, 18. junija: Dolnja Lendava »Scampoloc, ob 8. — Petek 19. junija: Ljutomer »Mladostc, ob 8. narodno gledališče v mariboru. Sobota, 13. junija? TOSCA. Ab. A. Naznanila. Dr. Ben Ali, znani hipnotizer, ki daje svoje predstave po vseh mestih naše kraljevine, nastopi v Ljubljani v dramskem gledališču in sicer v torek 10 in sredo 17. junija, in ne, kakor je bilo do sedaj javljeno, v pondeljek in torek. Spored je zelo obsežen in raznovrsten ter je dosegei povsod največje zanimanje s strani občinstva. Predprodaja vstopnic v operni blagajni. Frančiškanska prosveta. Jutri se želi polno-številna udeležba pri procesiji. Zbirališče ob 8 pri glavnem stopnjišču. — V sredo ima odbor sejo. Klub trgovskih akademikov r Ljubljani naznanja vsemu svojemu p. n. članstvu, da so vrši v nedeljo 21. junija ob 9 dopoldne v salonu pri Mraku, Rimska cesta, IV. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Navzočnost rednega članstva dolžnost. — Odbor. Prostovoljno gasilno druitvo ▼ Stožlcah priredi dne 14. junija popoldne javno tombolo z bogatimi dobitki na vrtu g. Iv. Pečnika (Urban-čku). K obilni udeležbi vabi odbor. boti. »Szabadsžg« je temu posvetil uvodni članek, v katerem trdi, da Madžari v Prekmurju ne morejo opravljati svojih verskih dolžnosti. Nedopustno je, kako se v članku potvarja in zavija resnica ter vedoma hujska ljudstvo. Ne lrdi namreč, da samo soboški, marveč da vsi prekmurski Madžari ne morejo opravljati svojih verskih dolžnosti. Resnica pa je, da se v vseh cerkvah v Prekmurju, kjer žive Madžari, pridiga in moli v madžarskem jeziku, ker nekateri duhovniki uiti drugega jezika ne znajo. Kako pa je v Soboti? Sobota je bila in je popolnoma slovenska; kar je Madžarov, so iz-raeliti in le ena ali dve družini sta katoliški, oziroma luteranski. »Szabadsdg« je menda že popolnoma pozabil kako so Madžari še do nedavno sistematično gojili svoj šovinizem tudi v cerkvi. V Lendavi, kamor je prihajalo do 8000 slovenskih vernikov, se do 1. 1924. ni čula slovenska beseda. Ravnotako tudi v Dubrovniku in v večjih mešanih farah. Otroci v čisto slovenskih farah so morali pri ranih mašah madžarski peti! >Novine«, iz katerih to posnemamo, pravijo, da bi lahko navedle še nešteto takih primerov. Z Madžari v Prekmurju se danes ne ravna tako kakor so Madžari ravnali svojčas s Slovenci. Slovenci pa so danes le prišli do svojih človeških pravic, katere bi jim pa »Szabadsag«, oziroma njegovi gospodarji, še danes radi prikrajševali. Iz ostale Jogoslavlje. Italijanski monitor v Novem Sadu. V lorek je priplul v Novi Sad italijanski monitor »Del Greco«. Ladja je odplula 6. aprila iz Brindisi in je preko Soluna in Carigrada priplula v Donavo, kjer se je ustavila v Belgradu, sedaj pa je prišla v Novi Sad. Deportacija jugoslovanskega komunista. Kakor poročajo jugoslovanski ameriški listi, je vlada Združenih držav odredila, da se de-portira jugoslovanski komunist Borislav Stan-kcvič, ki je bil v »Zajedničarju« širil komunistično propagando. Tragičen slučaj izseljeniške usede. Čika-ška »Tribuna« poroča o tragični usodi hrvatske izseljeniške družine Božaničeve. Živela je v mestu \Vest Frankfort, IU., v poštenem delu in največji medsebojni ljubezni. Srečo je kalika ie ženina bolezen — jetika. Mož Djuro Božanič je žrtvoval vse svoje prihranke za ženino ozdravljenje in jo oddal v neko zdravilišče. Dne 18. marca letos je pa prihrul nad West Frankfort strahoviti vrtinec in ga porušil. Djuro Božanič je hitel reševat svoji hčerki: 4 letno Desanko in 15 mesečno Dušan-ko. Pri tem je sam našel smrt s svojo mlajšo hčerko vred. Desanko so rešili in jo oddali v tamkajšnje otroško zavetišče. Ubogi materi so vso to nesrečo prikrili, a zlilo se je nad njo še drugo gorje: Ker pok. Božanič še ni bil pridobil ameriškega državljanstva, so oblasti odredile, da se mora jetična žena z otrokom vred deportirati v staro domovino. Proii temu ni nobene pomoči. Samo dete bo moglo ostati v Ameriki, ker se jc takoj oglasilo več družin, da vzamejo Desanko za svojo. Na tem slučaju se vidi vsa krutost ameriških naseljeniških zakonov. Poštni automebilski promet Mostar-Split. V poštnem ministrstvu pripravljajo upostavo avtomobilskega poštno-potniškega prometa na progi Mostar— Split. Novi ravnatelj »Jugoslovenske štampe d. d.« Vodstvo »Jugoslovenske štampe d. d .« in listov »Novosti« in »Zagreber Tagblatta« je poverjeno časnikarju Josipu Lakatošu v Zagrebu. — Nizke cene zgodnjega sadja v Zagrebu. V Zagrebu so cenc zgodnjemu sadju izredno ugodne. Češnje so po 4—8 Din kilogram, najbolj izbrano blago 10 Din. Jagode so po 7 do 12 Din kilogram. Na trg so došle že tudi prve marciice, ki so seveda drage: 30—40 Din kg, lz Primorske. Škof dr, Jos. Srebrnič med goriškimi rojaki. »Goriška Straža« poroča o obisku krškega škofa dr. Josipa Srebrniča med goriškimi rojaki. Dr. Srebrnič sc je bil na povratku svetoletnega rimskega romanja ustavil v Gorici, da obišče grob svojega očeta, pri kale, rega pogrebu ni mogel biti osebno navzoč. Na kolodvoru so sprejeli škofa solkanski dekan Rejec, dr. Brumat in brat Štefan. V nedeljo je dr. Srebrnič daroval sv. mašo v cerkvi sv. Roka na Goriščeku, po sv. maši je imel govor, v katerem je opisal svoje vtise v Rimu povodom romanja. V ponedeljek je škof v spremstvu dekanov Rejca in Beleta in par drugih duhovnikov obiskal Sv. goro, popoldne pa Grgar. Ob vsaki priliki je dr. Srebrnič pozival goriške rojake, naj se preko vseh časovnih razmer tem zvesteje oklepajo Rima. Naglasil je, da zgodovina uči, da še nobeno ljudstvo ni bilo osramočeno, ako se niti v temnih urah ni pohujševalo nad Kristusom in nj-egovo cerkvijo. — V torek zjutraj je škof dr. Srebrnič odpotoval v svojo škofijo na Krk. Poostrena gonja proti knezonadškohi dr. Sedeju. Fašistovsko časopisje je v zadnjem času podvojilo gonjo proti goriškemu knezo-nadškofu dr. Sedeju, Ovajajo ga na zgoraj, češ da je avstrijakant. Napadi izvirajo menda iz nadškofove okolice same. Obnova Goriške. »Piccolo« prinaša izredno rožnato sliko o gospodarski obnovi Gorice in Goriške. Glede kmetijstva pravi, da je z letošnjim letom doseglo predvojno stanje. Blaga za izvoz ie toliko, da mislijo ustanoviti posebno borzo za češnje in sočivje. Doseglo se je, da se osebnim vlakom priklopljajo posebni vozovi, ki prevažajo sadje, zgodnji krompir, špargljc in drugo no vino na Dunaj in na Poljsko. Ti pridelki so vrgli lani Goričanom nad 5 miljonov lir, letos pa pričakujejo, da se ta vsota podvoji. Tudi vinogradništvu se obetajo boljši časi, ker je Jugoslavija v novih trgovinskih dogovorih dovolila uvoz določene količine goriškega vina. Na Goriškem se je dalje uvedlo sajenje tobaka, ki prav dobro uspeva, in zgradi se sladkorna tovarna. narodnih poslancev Franjo Žebota, Janeza Štrcina, dr. Franc Kulovca in tovarišev v zadevi napačnega cepiva zoper prešičjo rdečico. Gospod minister! Iz več krajev Slovenije in sicer iz obeb oblasti smo dobili poročilo, da je poginilo zadnje tedne mnogo prešičev, ki so bili cepljeni zoper kugo-rdečico. Kct vzrok te nesreče se navaja cepljenje z napačnim cepivom, to je s kulturami (serumom) kuge, mesto s kulturami svinjske rdečice. Kakor se je ugotovilo, so v državnem serološkem zavodu v Križevcih, od katerega sb živinozdravniki v Sloveniji dobili cepivo, zamenjali kulture in tako povzročili pogin velikega števila zdravili in dragocenih prešičev. Po zanikernosti drž, j serološkega zavoda je zadela živinorejce v Sloveniji katastrofa, katera bo imela daleko-sežne posledice. Ta katastrofa je bila absolutno nepotrebna in je samo posledica ne-oprost.ljive nemarnosti, ki mora vladati v serološkem zavodu v Križevcih. Po poročilih, ki smo jih dobili, je po cepljenju v par dneh poginilo samo v okraju Krško nad 80, a v okraju Novo mesto okoli 70, v okraju Maribor nad 60 prešičev. Samo er.cmu posestniku v občini Plavč pri Mariboru je vsled napačnega seruma takoj po cepitvi zbolelo na kugi nad 30 svinj, cd katerih je večina poginila. Učinek napačnega seruma je strahovit. Cepljene svinje psdajo druga za drugo ter poginejo v krat« kem času. Najhuje pa je to, da se svinjsk« kuga sedaj širi od občine do občine. Informirani smo, cla je uradna preiskav« ugotovila, da niso bile svinje cepljene s serumom proti rdcčioi, temveč z bacili kuge. Jasno je, da je moglo priti do te dalekosežne nesreče samo vsled tega, ker je nekdo v drž. serološkem zavodu v Križevcih po malomarnosti zamenjal serum proti rdečici s kulturo kužnih bacilov. V zavodu morajo vladati res čudne razmere, da je mogoč tak slučaj. Menda je to prvi slučaj take vrste v Evropi splohl Udarec, ki je vsled te malomarnosti zadel našega kmeta, jc tako velik, da jc nevarnost, da bo v Sloveniji uničena svinjereja in bo trajalo mnogo let, preden bo sedanja nesreča popravljena. Nc glede na ogromno blagovno škodo, ki jo povzroča taka napaka, moramo imeti pred očmi tudi moralno stran cele zadeve, ki bo sigurno zelo omajala zaupanje kmetskega prebivalstva do uspešnega cepljenja zoper kužne bolezni, ki se itak le s težavo, kakor vsaka nova reč, utera pot med ljudstvo. V času, ko se nahaja kmet in sploh vsi živinorejci vsled neznosnih davčnih bremen in vsled splošne gospodarske krize v zelo mučnem položaju, je potrebno, da priskoči vlada težko prizadetim živinorejcem v Sloveniji na pomoč. Državni zavod je povzročil nesrečo, država jo mora tudi popraviti. Vsem prizadetim je povrniti prav vso škodo! Ne samo one na živini, temveč tudi one na hlevih in na izgubi dohodkov! Razširjajočo se kugo je treba v kali zadušiti, sicer bo škod? pri svinjereji v Sloveniji neprecenljiva. Gorostasna pomota, ki jo je zakrivil drž« serološki zavod v Križevcih, ima pa še druge dalekosežne posledice. Bojimo se namreč, da bodo vsled kuge, ki se je razširila vsled te pomote, sosednje države prepovedale uvoz prešičev iz Slovenije in naše države sploh. To bo pomenilo za naše narodno gospodarstvo ogromno škodo. Vprašamo Vas, gospod minister: 1. Je-li Vam znan sluačj, da so iz drž, serološkega zavoda v Križevcih poslali letošnjo spomlad napačne kulture za cepljenje prešičev proti rdečici? 2. Ali ste pripravljeni ugotoviti, koliko znaša škoda, ki je zadela vsled te pomot« živinorejce v Sloveniji? 3. Ali hočete odrediti strogo preiskavo kdo je zakrivil to usodepolno pomoto? 4. Ali ste že ukrenili vse potrebno, d» sc širjenje svinjske kuge v kali zaduši? 5. Je-li hočete preskrbeti oškodovanim živinorejcem, katerim je radi malomarnosti drž. zavoda poginila živina, pclno odškodnino1! 6. Kaj nameravate ukreniti, da radi ku-ge, ki se je razširila vsled usodepolne pomot« s serumom, ne bo trpel izvoz prešičev v Slo veniji? Prosim za nujni pismeni odgovor. Belgrad, dne 9. junija 1925. Franjo Žebot 1. r,, nar. poslanec. Janez Štrcin 1. r., nar. poslanec. — Fr. Krem-žar 1. r., Štefan Falež 1. r., Fr. Smodej 1. r., dr. Gosar 1. r„ Andrej Bedjanič i. r., J. Veae« njak 1. r„ J. Brodar 1. r., dr. Kulovec 1. r., flftar Gcza 1. r., Vlad. Pušenjak 1. r„ Dušan Serncc 1. r.. Jos. Škoberne l r., Sušnik 1. r Gospodarstvo. Državni premogovnik Velenje. Slab položaj številnih ind. podjetij, s kofih normalnim obratovanjem je tesno združen tudi obstoj in razvoj velenjskega premogovnika, ima za slednjega radi občutnega restringiranja naročil premoga težke posledice, ki se kažejo v rastoči nezaposlenosti tukajšnjega delavstva ter postopnem obubožanju okraja, čegar pridobitni sloji so umevno zavisnd od procvita rudnika. — Med ukrepi v zaščito domače industrije premoga je predvsem oimeniti nove železniško-tarifne določbe za prevoz premoga z uvedbo izjemnega in direktnega tarifiranja, kair znatno znižuje poprejšnjo vozarino, ki je bila zelo draga ravno vsled dotedanje klasifikacije premoga in lomljenega tarifiranja. Efekt navedenih tarifnih olajšav znaša n. pr, pri prevozu našega premoga v Ljubljano pocenitev za Din 180.—, v Maribor za Din 200___ v Zagreb za Din 190.— itd. za 10 tonski vagon, kar pada na vsak način močno v kalkil. — V teku je tudi odprava, oziroma vsaj izdatno znižanje dovlačnine, ki znaša od nakladališča v Škalah po industrijskem tiru do prve postaje v Pesjem Din 85.— za 10 tonski vagon. Upirava premogovnika je vrhu tega v svrho pridržanja dosedanjih in pridobitve novih odjemalcev premaga znižala cene istemu do skrajne meje možnosti in uvedla s 1. aprilom t. 1. za prodajo Velenjskega premoga v tuzemstvu sledeče originalne cene: lignit Din 17, kosovec Din 14.50, drobni premog Din 13.50, zdrob Din 12.50 in prah Din 2.—. Na zgoraj obrazložene momente opozarjamo javnost in pripominjamo, da je vsled velike zaloge premoga upravi mogoče strankam vsak čas po-streči s poljubno množino res dobrega, suhega premoga, katerega kurilna vrednost in pa nizka cena dajeta istemu v času potrebnega vsestranskega štedenja gotovo prednost pred drugimi, nerazmerno dražjimi vrstami premoga. — Apeliramo obenem tudi na merodajne faktorje pri drž. in javnih ustanovah, da upoštevajo pri nabavkah premoga prven-stvenost istih iz domačega, tudi državnega podjetja, da se zamore vzdržati neprekinjeno obratovanje največjega državnega rudnika v Sloveniji in prepreči nadaljna redukcija obrata, ki bi imela v gospodarskem in socijalnem oziru nepopravljive zle posledice. — Dočim v lastni domovini ni skoro pravega razumevanja za prosperiteto državnega premogovnika, kakor so isto pokazali n. pr. ob času hude krize i privatniki i industrijska podjetja ter državne in javne ustanove v Češkoslovaški, — je v zadnjem času zaznamovati precejšen porast izvoza v Avstrijo, — dokaz —, da naš premjoig popolnoma odgovarja industrijskim in hišnim potrebam in da konkurira v cenah z istovrstnim inozemskim premogom. Izvozne cene so za lignit Din 17.—, kosovec Din 13.—, drobni premog Din 12.— in zdrob Din 11.—. Dalje ima premogovnik Velenje tudi veliko zalogo izvrstno žgane, strojno napravljene zidne opeke. — V splošnem interesu je torej pričakovati pri oddaji premoga tudi podpore od strani javnosti in se nadejati, da bi bilo pri količkaj dobri volji pomagano i interesom rudnika i tukajšnjega delavstva, ki je vsled nedelavnih dni v naravnost obupnem gmotnem položaju, nasprotno pa bi se z nizkimi prodajnimi cenami premiciga in tarifnimi olajšavami okoristila tudi industrijska podjetja in privatniki. — Naročila in dobave se vršijo lahko direktno potom Direkcije drž. rudnika Velenje v smislu predpisov Zakona o drž. RačunovtodsLvu ali pa potoni glavnega raz-pečevalca: Prometnega zavoda za premog v Ljubljani oziroma njegovega posrednika tv. Oswatitsch & Dejajk v -Celju. Cene živine, telet in prašičev dne 12. junija 1925 ▼ Ljubljani: voli debeli za kilogram žive beže 9.75—10 Din, voli rejeni 9—9.50, voli za vprego po sposobnosti 8—0, krave rejene 7 do 8, krave klobasarice 3—3.50, telice rejene 7—8, biki težji debeli 8—9, biki rejeni 7—8, teleta težja debela 12—12.50, teleta rejena 11 do 11.50, prašiči debeli 13—14, prašiči peršu-tarji 12—13, prašiči zaklani 17—18, teleta zaklana 16.50—17, banaški špeharji 17—17.50. Cene goveje živine so ostale neizpremenjene izvzemši dobro rejene in debele živine za katero je sedaj več povpraševanja in se toraj lažje in dražji proda. Cene teletom so nekoliko nazadovale kakor vsako leto ta čas. Letos pa vlada v tem oziru še nenavadna stagnacija. Cene prašičem pa so postale bolj čvrste. Posebnih sprememb pa ni pričakovati. Naša zunanja trgovina v prvem tro-mesečju 1925. Dosedaj so bili objavljeni podatki o izvtozu iz naše države v prvih štirih mesecih letos. Kakor posnemamo iz belgrajskih listov, je izdelana tudi statistika uvoza za prve tri mesece letos. — V prvih treh mesecih letos je znašal uvoz 315.763 ton v vrednosti 2.128,395.296 dinarjev napram 277.147 ton v vrednosti 2.226,378.256 dinarjev v zadnjem tromesečju lani. Iz tega je razvidno, da je dvig dinarja v januarju letos zelo favoriziral uvoz. Uvoz je po količini narastel, po vrednosti pa neznatno (za ca 100 milijonov dinarjev) popustil, kar je v zvezi z višjo vrednostjo dinarja. — Ker je izvoz v prvih treh mesecih letos dosegel 1,016.968 ton v vrednosti 2,273,481.137 dinarjev, je bila bilanca naše zunanje trgovine za prve tri mesece letos aktivna za 145,084.841 dinarjev. Nacijonalizacija tvrdke Eisler & Ortlieb. Iz Sarajeva javljajo, da je upisana v Travniku v trgovski register tvrdka »Krivaja«, ki je stvorjena z nacionalizacijo zgoraj omenjene družbe. Aport te družbe je cenjen na 90 milijonov dinarjev. Država dobi 93.000 delnic novega podjetja, tvrdka Eisler & Ortlieb pa 266.395 delnic. Neznaten del delnic dobe drugi interesenti. Žetveni izgledi v severno ameriških Združenih državah. Kakor javljajo iz Washingtona, cenijo uradno letošnjo žetev pšenice v sever-no-ameriškiii Združenih državah na 404 milijone bušlov (bušl je nekaj čez 27 kg) napram 590 milijonom lani. Kakor izgleda, bo letošnja žetev izredno slaba, tako slabe žetve ne pomnijo 12 let nazaj. Somborska produktna borza. Občni zbor somborske produktne borze se vrši 14. t. m. Izvozna živina se carini tudi v Ljubljani. Po novi naredbi se more živina namenjena za izvoz cariniti tudi pri ljubljanski cari- nami. borza. Dne 12. junija 1925. DENAR. Zagreb. Berlin 13.775 (13.925), Italija 2.28 (2.31), London 280.59 (283.59), Ne\vyork 57.62 (58.42), Pariz 2.815 (2.865), Praga 1.7080 (1.7320), Dunaj 8.14 (8.26), Curih 11.23 (11.33). Curih. Belgrad 8.85, Pešta 0.007250, Berlin 122.70, Italija 20.35, London 25.03, Newyork 515.10, Pariz 24.95, Praga 15.275, Dunaj 72.62, Bukarešt 2.40, Sofija 3.775. Dunaj. Devize: Belgrad 12.33, Kodanj 133.60, London 34.48, Milan 28.01, Newyork 709.35, Pariz 34.27, Varšava 136.10. — Valute: dolarji 706.10, francoski frank 34.15, lira 28.05, dinar 12.27, češkoslovaška krona 20.995. Praga. Devize: Lira 133.75, Zagreb 58.75, Pariz 163.25, London 164.05, Newyork 33.75. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odst. inv. pos. 61—62.50, vojna odškodnina 194 (den.), Celjska posojilnica 200— 205 (zaklj. 200), Lj. kreditna 225—265, Merkantilna 100—108, Praštediona 798—805, Kreditni zavod 185—195, Strojne tovarne 134 (bi.), Trbovlje 345— 355, Vevče 100—112, Nihag 50 (den.), Stavbna dr. 265—280, 4 in pol odst. zastavni listi 20 (den.), 4 in pol odst. kom. zadolžnice 20 (den.). Angleški spisal Jack London, prevel J. M. Njegovo življenje je bilo nad vse zdraho in naravno. K počitku se je podal zgodaj in spal kakor dete, z dnevom pa je bil zopet pokonci. Dasi je vedno imel delo in tisoč malenkosti, ki so ga vabile, ne da bi kričale, ni bil nikdar preobložen z delom. Vzlic temu so bili časi, ko nista bila z De-do preveč ponosna, da ne bi ob času počitka po sedemdesetih, osemdesetih miljah v sediu priznala, da sta trudna. Včasih, kadar se mu je nabralo nekoliko denarja, in je bilo vreme ugodno, sta zajezdila konja in jezdila daleč čez dolino obdajajočega hriba v druge doline. Ko se je znočilo, sta se ustavila pri prvi ugodni farmi ali vasi, drugo jutro pa sta odjezdila dalje brez gotovega načrla, samo nadaljujoč ježo dan za dnevom, dokler ni pošel denar in sta se morala vrniti. Na takih izletih sta odšla z doma za teden do deset dni ali dva tedna, nekoč celo tri tedne. Neki dan, ko se jima je preveč dobro godilo, sta celo naredila načrt, da pojezdita do Daylightovega rojstnega doma v vzhodnem Oregonu in se spotoma ustavita v Dcdinom rojstnem kraju v Siskiyou. Tisočkrat ju jo navdajala vsa radost pričakovanja, ko sta razmišljala o podrobnem veselju te velike prigod©. Ko sta se neki dan ustavila na pošti v Glen Ellenu, ju je pozdravil kovač. »Čuj, Daylight,« je dejal, »neki mlad človek po imenu Slosson, ti pošilja pozdrave. Vozil se je tod skozi z avtom na potu v Santa Roso. Vprašal me je, ali ne bivaš nekje tu okoli, a njegovi družbi se je preveč mudilo. Tako pošilja pozdrave z naročilom, naj povem, da se je ravnal po tvojem nasvetu in da še dalje pobija svoje rekorde.« Dayliglit je že davno povedal Dedi o onem dogodljaju. »Slosson?« je razmišljal. »Slosson? To mora biti tisti metalec kladiva. Dvakrat mi je potisnil roko dol, ta mladi poba.« Zdajci se je okrenil k Dedi. »Ti, samo dvanajst milj je do Santa Rose in konji so spočiti.« Uganila je, kaj je imel v mislih in kaj so dovoljno oznanjale pomežikujoče njegove oči in abotno, dečasto rezanje, pa se je nasmehnila in prikimala. »Vzameva bližnjico po dolini Bennett,« je rekel. »Je mnogo bližje.« Enkrat v Santa Rosi ni bilo težko najti Slossona. Ustavil se je z družbo v hotelu Oberlin, kjer je Daylight našel mladega metalca kladiva v pisarni. »Poglejte, sin moj,« se je oglasil Day-light, kakor hitro mu je predstavil Dedo, -prišel sem, da se zopet enkrat poskusiva v tisti igri z roko. Pripraven prostor tukaj.« Slosson se je nasmejal in sprejel ponudbo. Postavila sta se drug drugemu na- Zagreb. Hrv. eskomptna 104—105, Kreditna, Zagreb 105—108, Hipotekama 57.50—58, Jugoban-ka 100—101, Praštediona 800-805, Slavenska 70— 71, Lj. kreditna 252—253, Eksploatacija 36—37, Še-čerana 530—5-15, Gutmaun 360, Slavonija 42—43, Trbovlje 370, Vevče 105, 7 odst. drž. inv. pos. 60, vojna odškodnina 198—202. Dunaj. Efekti: Živnostenska 7.66, Alpine 29.6, Greinitz 13.7, Trbovlje 41.9, Hrv. eskomptna 11.9, Leykam 14.9, Hrv.-slav. liipobanka (i.6, Avstrijsko tvornice za dušik 18.2, Gutmanu 42.5, Mundus 8.9, Slavonija 4.95. BLAGO. Ljubljana. Les: Hrastovi krlji, od 40 cm prem. naprej, I. in II. vrsta, fco nakl. postaja 3 vag., _zaklj. 600; bukove parjene deske, 27—100, od 2.50 m, obrobljene, I. in II. vrsta, fco meja 1080 (den.); bukova drva, 1 m dolž., suha, fco meja 25 (den.); čreslo, suho, v ovojih, fco nakl. postaja 33 (bi.). — Žito in poljski pridelki: Pšenica Rosafe, par. Postojna trans. 465 (bi.); pšenica avstralska, par. Postojna trans. 455 (bi.); otrobi pšenični, juta vreče, fco Ljubljana 200 (bi.); ječmen, orig., srbski, 60 kg, fco Ljubljana 325 (bi.); koruza, fco okolica Vinkovci 205 (bi.). Cerkveni vestnik. SPORED procesijo Sv. R. T. v mestni župniji sv. Jakoba v nedeljo, dne 14. junija 1925: Ob 8 slovesna sv. maša. Takoj po sv. maši se začne pomikati procesija po temle redu: 1. Sale-zijanski gojenci na Rakovniku z zastavo. 2. Osnovna šola na Prulah. 3. Osnovna in meščanska šola pri sv. Jakobu. 4. Župno bandero. Za njim: a) moški, b) ženske. 5. Dekliška Marijina družba z zastavo. 6. Marijina družba žena z banderom. 7. Drugo žen-stvo s svečami. 8. Dve mali banderci, za njimi: a) belooblečeni otroci s svečami, b) deklice, ki potresajo. 9. Narodne noše. 10. Salezijanska godba. 11. Orli. 12. Pevci. 13. Duhovščina z Najsvetejšim. 14. Dostojanstveniki. 15. Kongregacija žal. Matere božje. Procesija gre čez šentjakobski most, po Bregu, Starem trgu, Sv. Florjana ulici, Karlovški cesti, po Pri vozu na Prulah in na Sv. Jakoba trg. * Sodalitas ss. C. J. za Mežiško dolino ima svoje mesečno zborovanje na Prevaljah dne 17. junija. Sobratje iz sosednih dekanij se uljudno vabijo. Začetek ob pol desetih. Orlovski vestnik. Triglavski orlovski tabor na Jesenicah s proslavo 15 Ictnice kot I. okrožje 14. junija. Spored: Telovadna skušnja ob pol 8 zjutraj. Ob 9 zbirališče k sprevodu. Ob pol 10 sprevod k sv. maši. Po sv. maši tabor na telovadišču. Ob pol 4 javna telovadba. Po telovadbi koncert. Vabimo vse naše prijatelje iz celega okraja, zlasti vabimo narodne noše. Priglasijo naj se za udeležbo in kosila pri odsekih v svojih krajih, oziroma pri preč. g. župniku vsaj do četrtka. Polovična vožnja dovoljena. Vsak udeleženec kupi na vstopni postaji celo vozno karto, žigosano z mokrim dnevnim postajnim žigom. Karta velja v zvezi s potrdilom, ki ga dobe na mestu prireditve, tudi za vožnjo nazaj. Pridite vsi v obilnem številu, pokažite, da simpatizirate z našo mladino. Bog živi! — Odbor. Knjige in revije! >Vrtec« in »Angelček« št. 11—12. S to dvojno številko je letnik 1925 zaključen. Dobe se pa še vse številke letošnjega Vrtca in Angelčka. Vrtec 1925 stane Din 10, Angelček 1925 Din 6; pridnim učencem za sklep šolskega leta lepo darilo. Pozneje se bodo dobili tudi vezani izvodi obeh listov letnika 1925. — Prihodnji letnik 1925—26 se začne s septembrom in se bo končal s šolskim letom; lista bosta izšla devetkrat (do sedaj šestkrat) na leto; zato je bilo treba dvigniti naročnino, ki je pa še vedno zelo nizka. V letu 1925—26 bosta stala Vrtec in Angelček skupaj Din 22, Angelček sam pa Din 8. Naročnino sprejema upravništvo Vrtca v Ljubljani, Sv. Petra cesta 80, vse spise pa uredništvo Vrtca, Rova, p. Radomlje. »Slovenski učitelj.« Izšla je 6. letošnja številka tega zbornika. V članku »Kino — za in protk vidimo dobre preudarke o solnčni in senčni strani filmskih predstav. Kino uvajajo že v šole, zato je važno, da je javnost, posebno pa starši, o tem na jasnem. — Učiteljica Angela Grčarjeva opozarja na šolske izlete, ki so važen učni in vzgojni pripomoček. Da imajo taki izleti zaželjene uspehe in da jim tudi starši ne morejo oporekati, navaja pisateljica razne dobre pripomočke. — Dr. Fran Jere je predložil sestavek o vzgoji otroka v osebnost ter omenja obsežno sodbo psihiatra dr. Liertza. Ta članek naj dobro pregledajo starši, v njem bodo našli, kaj ovira in kaj pospešuje miren razvoj otroka. — Iz življenjepisa o pok. prof. dr. A. Medvedu opazimo, kako je imenovani znal ceniti dobrega osnovnošolskega učitelja in kako pomenljiv je nje- sproti, s komolci desnic vprta na mizo. Siossonova roka je bila kmalu potisnjena nazaj in nizdol. »Prvi človek ste, ki se mu je to posrečilo,« je dejal. »Poskusiva še enkrat.« »Gotovo,« je odgovoril Daylight.« In ne pozabite, sin moj, da ste vi prvi človek, ki ste mojo potisnili dol. Radi tega sem jo danes mahnil za vami.c Zopet sta sklenila roki in zopet se je Siossonova roka udala. Bil je širokoplečat mlad orjak s silnimi mišicami, najmanj za glavo večji od Daylighta; odkrito je priznal svojo nevoljo in ga povabil na tretjo po-skušnjo. To pot je napel vse sile in za trenutek je bil izid dvomljiv. Zardelega obraza in s stisnjenimi zobmi se je ustavljal nasprotnikovi moči, dokler niso pokajoče njegove mišice odrekle. Kakor razstrel mu je zrak buknil iz napetih pljuč, ko je premagan odjenjal, in roka mu je ohlapno zdrknila nizdol. »Premočni ste za mene,« je priznal. »Upam samo, da se ne boste umešali v metanje kladiva.« Daylight se je nasmelmil in zmajal z glavo. »Lahko se pogodiva in vsak ostane pri svojem. Vi se držite metanja kladiva, jaz pa bom še dalje potiskal roke nizdol.« Vendar Slosson ni hotel sprejeti poraza. »Čujle,« je zaklical, ko sta se Daylight iu Deda na konjih pripravljala na odhod. gov govor »Slava vrlemu učitelju«. — V listku d Ostrovskiju, ustanovitelju ruske drame, spoznamo mnogo posebnosti iz ruskega življenja, kakšne nadi loge se zajedajo med ljudi in kako menjavajo svojq čuvstva. Dobro je očrtana rak-rana družinskega dei spotlzma, koliko kvare napravlja trmoglavost go>. spodarjeva in kako to vpliva na druge. Socialisti imajo tu dovolj gradiva za poskušnjo svojih ideji vidijo pa tudi sredstvo, ki lahko marsikaj razmakne, to je dobra dramatika. — Razne poučne stvari obsega v listu oddelek o kulturi, književnosti iu stanovski kroniki. — List stane letno samo 30 Din in so naroča pri upravništvu v Ljubljani, Jenkov« ulica št. 6. »Ženski svet.« Glasilo slovenskega ženskega dobrodelnega društva v Trstu. — »Ženski svet« iin haja sedaj v okroglo 8000 izvodih. Tolikega uspw ha doslej še ni dosegel noben jugoslovanski žew ski list. Turistlka in šport. Prvenstvena tekma Bačka (Subotica) : Ilirija« Jutri ob 17.45, igrišče Ilirijo. Predtekma Ilirija rez. : Primorje rez. ob 16.30. Moštvo JAD Bačke, prvaki subotiške nogometne podzveze, ki nastopi jutri v; prvenstveni tekmi proti našemu prvaku Iliriji, ja dospelo včeraj dopoldne v Ljubljano. Danes si ogleda Bled in Vintgar ter se povrne zvečer zopet v Ljubljano. Trije igrači I. moštva dospejo iz Suh botice šele tekom današnjega dne, tako da bo na« stopila Bačka jutri s popolnim moštvom, dočim ja morala igrati v Zagrebu proti Hašku z nekolika rezervami. Slika moštva je razstavljena v izložbi trgovine Magdič. Tribunski sedeži se izdajajo v predprodaji pri tvrdki Goreč po nižjih cenah.' VI predprodaji se dobe nadalje navadna stojišča, do* čim se znižane dijaške in mladinske vstopnice m dajajo le pri dnevnih blagajnah. Do dijaških vstop-' nic imajo pravico tudi verificirani nogometaši prod predložitvi podzvezne izkaznice. Rezultati lahkoatlctskega meetinga SK Ilirija dno 11. junija: (Udeleženi klubi: Ilirija, Primorje, LASK (Ljubljana), HAŠK, Marathon, Policijski ŠK, AŠK, Makabi (Zagreb). 100 m: 1. Valtrič (Pr) 11.4 sek., 2. Modec (Hašk), 3. Plchaty (Hašk). — 400 m: 1. Valtrič 52.8, 2. Rosenkranz (Hašk), 3. Boranid (Marat). — 1000 m: 1. Ferkovič (Hašk) 2 min. 46.3, 2. Hoffmann (Hašk), 3. Rotil (II). — 5000 m: 1. Slapničar (Lask) 17:32.4, 2. Kumar (Mar). — Štafeta 200 plus 200 plus 400 plus 800 plus 1500 mi 1. Hašk 8:48, 2. Ilirija 8:59. — Skok v višino: 1. Zgaga (Mar) 173 cm, 2. Jakupič (Hašk) 170, 3. Jam-i nicky (Hašk) 165 cm. — Skok v daljavo: 1. Zgaga 601 cm, 2. Schlesinger (Mak) 590, 3. Stepišnik (Il> 586 cm. — Skok ob palici: 1. Ferkovič (Hašk) 320, 2. Kovačič (Ašk) 300 cm, 3. Gregorka (II) 300 cm. — Kopje: 1. Gašpar (Ašk) 47.03 m, 2. Orehek (II)' 46.78, 3. Narančič (Polic) 45.53 m. — Disk: 1. Zc* raja (Polic) 36.24 m, 2. Plehaty (Hašk) 34.81 m, 3. Bratulič (Polic) 34.28. — Kladivo: 1. Zupan (II) 33.20 m, 2. Gašpar 29.44, 3. Vodišek (II) 23.14 m. — Zanimanje občinstva razmeroma znatno; aranž-ma tekme v splošnem dober, vendar treba v pri-hodnje publiko na vsak način o rezultatih točna obveščati, oziroma sploh obveščati. Rezultati se y splošnem lahko označijo kot povoljni, lahkoatleti za enkrat še niso dosegli svoje najboljše forme. Med ljubljanskimi udeleženci sta manjkala Držaj (11) ia Perpar (Pr). Nogomet. Drugo kolo podzveznih pokalnih te« kem je končalo z rezultati: LASK : Ilirija 4 : 0, Hermes : Primorje 6 : 3. Ilirija je postavila proti LASKu rezervo, ki fizično ni bila dorasla v dobri formi se nahajajočim akademikom. — Hermes ja podal prav dobro, v vseh delih moštva izglajena in ambiciozno igro ter zmagal popolnoma zaslu* ženo. Bačka (Subotica), jutrišnji protivnik našega1 prvaka Ilirije, je zmagal nad HAŠKom v Zagrebu z 2 : 1. Zahvale. Invalidi in šport. Vso dobo po svetovni vojni ni prišlo do tega, da bi se invalidi pojavili na športnem polju kot v nedeljo 7. junija in sicer na kolesarski dirki pri klubu »Sava«. Dirkalo je 1 dirkačev invalidov, t. j. 4 s podlcolensko protezo, 3 pa z nadkolensko protezo, ki so občnistvo naravnost iznenadili in so gledalci vsakemu dirkaču aplavdirali. Ob tej priliki je bilo zapaziti, da med invalidi vlada vroča zavest, da so kljubovali vsem vojnim grozotam, pretrpeli neznosne muke, a sedaj hočejo postati vredni člani človeške družbe. Upamo, da se jim polagoma zacelijo rane, zadete od udarcev bridke usode, da v njihovih srcih požene nova kal, ki jim bo osvežila spomin na pozabljeni šport v človeški družbi in obnovila bratsko ljubezen. Invalidi dirkači tem potom izrekamo najtoplejšo zahvalo celokupnemu odboru kluba »Sava« za izkazano nam naklonjenost. — Fr. Preša, Invalid. Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo se tem potom najlepSe zahvaljuje g. A. Majcenu, hotel Sekovanič na Bledu, za nakazano I ustanovnino in priporoča svojim članom obilen poset njegovega hotela. »Čujte — ali vam je prav, če vas prihodnje leto poiščem? Še enkrat bi se rad poskusil z vami.« »Gotovo, sin moj. Vsak čas ste dobro-, došli, akoravno vas pošteno opozorim, da boste morali še večje sile napeti. Vežbati se boste morali, kajti jaz sedaj orjem, sekam drva in krotim konje.« Domov grede je Deda zdajpazdaj slišala, kako se njeni dečaški mož radostno heheta. Ko sta vrh razvodja Bennettske doline ustavila konje, da opazujeta solnčni zahod, je zajezdil poleg nje in jo oklenil' okrog pasa. »Ženska mala,« je rekel, »gotovo si ti odgovorna za vse to. In jaz prepuščam tvoji soclbi, ali je ves denar stvarstva vreden to* liko kakor roka, kot jo tale, ko se oklepa ljubke male ženke.« Med vsemi vesel ji v novem življenju mu je bila Deda največje. Več kot enkraj ji je povedal, da je celo življenje imel slrah pred ljubeznijo, samo radi tega, da je na koncu prišel do spoznanja, da je ljubezen največja reč na svetu. Onadva nista sama dobro spadala skupaj, ampak sta si tudi ob prihodu na rančo izbrala najboljšo zemljo, kjer jc njuna ljubezen mogla prospevati. No oziraje se na knjige in glasovir je njo prevevala neka zdrava preprostost in ljubezen do prostega zraka in narave, dočim je bi/ Daj light v vsaki svoji mišici bistveno čIo> vek prostega zraka. (Dalie »le« UMDERWOOD pri LucI. Barage, Lfubljana Selenburgova ul. S/I. Telefon štev. ©SO. UMOEf©©©©©S PrimarSJ dr. rentgenolog ne ordlnira do 1. iulifa t.I. 5©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©f KDO HOČE NAJCENEJE ZIDATI? POZOR! — Nov način zidanja, 30 odst. prihranka, majhne hišice od 20.000 Din kompletno izgotovljene. — Naročajte načrte edino le pri Dragotin Korošec, Rečica ob Pakij pišite po pojasnila, priložite 2.— Din za odgovor. 2960 KUPIM OPREMO za košnjo žita h kosflnemu stroju »Cormik«. Škerjanec, Radomlje. Po nizki ceni )e naproda slikarsko orodje šablone in razne barve za slikanje sob in drugih v to stroko spadajočih stvari. — Vodnikov trg, baraka. čitajfe in širite »Slovenec« njeve - in ža- gane. Proda se 500litrov BRINOVCA in 3 VRVI za rvonove. Za odgovor 2 Din priložiti pod: »BRINOVEC« na upravo lista. 3789 HIŠO zidam in dam parcelo za skupaj 60.000 Din — 2 sobi in kuhinja, kleti in pralnica, na Po!|anski cesti. - Naslov v upravi lista pod št. 3850. obleke, plasti, čevlji, brisače v največji Izbiri pri C- J. M A M A. M M Ljubljana, Mestni trg S PAROBRODI 3 hrat m (eden iz Cherbourga - Antwerpena - Hamburga -Liverpoola. Vsa mogoča pojasnila glede potovanja prevoznih cen kakor tudi vse najtočnejše podatke za naselitev izvrstnih poljedelcev na farmah v Kanadi daje brezplačno LJUBLJANA, Jos. Zidar, ©Majsfcffl 31 ZAChKEB, Pefrinisha islica 40 Velenjski premo po izredno nizkih cenah dobavljata: Direkcija državnega rudnika Velenje razprečevalec PrOfilSl U^A U 01^99, LJllMJaiia (isti tudi potom posrednika tv. OSWATITSCH & DEJAK, CELJE). Na zalogi tudi velika množina | OPALOGRAFSkiE.OgSGINAL Ffeat, Preservaft, barva « (POTREBŠČINE PO^anSTcen^d^v^.E »FRANC BAU, UU&DAMA, CmKmmO NABfe. 5i Ad štev. 12.971/25, ref. IX. Mine Hcicije u ikovule psiora pl carlnsM išči aa slavnem kolodvore ter za tlakovanje in asfaltiranje Miklošičeve ceste v Ljs&ljani. Mestna občina ljubljanska razpisuje na podlagi rešenja gospoda Ministra Financ, C. br. 21.763/25 ter oziraje se na zakon o kaldrmini z dne 31. decembra 1911., nadalje z ozirom na zakon o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910 (z izpremembami in dopolnili z dne 27. junija 1921, 22. januarja 1922 in 22. maja 1922) ofertalno licitacijo za prevzem naslednjih del in dobav. a) tlakovanje prostora pred carinskimi skladišči na glavnem kolo-dvoru v Ljubljani z regularnimi kockami in povezniki (iz granita, odnosno enakovrednega materijala) v površini 2781 m5; nadalje tlakovanje strmega dela Miklošičeve ceste istotako z regularnimi kockami in povezniki v površini 700 mJ; b) asfaltiranje (s komprimiranim asfaltom) ravnega dela Miklošičeve ceste (6290 m2), z dobavo in polaganjem potrebnih uvoznih ter širokih ravnih in zavojnih robnikov. Ponudnikom je dano na prosto voljo, da predlože oferto tudi za eno samo izmed navedenih dveh točk a) in b). Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobivajo interesenti pri mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Lingarjeva ulica št. 1. Ponudbe, opremljene s taksno marko za 100 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne 10. julija 1925 v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za prevzem tlakovalnih in asfalterskih del ob carinskih skladiščih in na Miklošičevi cesti v Ljubljani« in sicer neposredno v roke predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro. Licitacija se bo vršila isti dan ob 11. uri v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti in brezpogojno pristoji na gradbene pogoje, ter mora položiti kavcijo 5% (ali 10%, ako je tuj državljan) ponujene vsote. Kavcija se mora položiti pri mestni blagajni ljubljanski (Šolski drevored 2) do 10. ure dopoldne dne 9. julija 1925, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka »B«. Blagajnične položnice mora ponudnik pokazati predsedniku licitacijske komisije. Obenem, toda posebej, je treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada, opremljeno s taksno marko za 20 Din, da so plačani vsi davki, o usposobljenosti za izvrševanje ponujanih del ter uverenje ministrstva gradjevina o dodelitvi udeleževanja pri ofertalnih licitacijah. Mestna občina si izrecno pridržuje pravico oddati delo brez ozira na višino ponudene vsote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi šestdeset dni po licitaciji. Magistrat ieželnega stolnega mesta LMane, dne 9. junija 1925. AFILIRANI ZAVOD: Banke čehoelovažkih legij v Pragi 7. njenimi 21 podružnicami v Čehotlovaški ter delniško glavnico od Kč 70,000.000'— ter rezerv, fondom od Kč 30,000.000-— ter •vlogami nad Kč 800,000.000-— Obevtja vse benfne posle naHtvtontneJe. . v Zagrebu Popolno vplačana del, glavnica Din 5,000.000 — Rezerve Din 750.P00 — Brzojavi: ,'DOBROBANKA" Ljubljana. Telefona: 5 in 720. Prevzema vloge na hranilne knjižice In na tekate rafune ter jih obrestuje kar najugodneje. Izdaja konzorcij >Slovenca«, Odgovorni urednik: Viktor Ccnčič, Jugoslovanska tiskarna v Ljubliani,