S«. 214 nrntit »a la pada) V Trstu, v nedeUo ». septemora W22 Posamezna steviiKa zu cent. LetniK ALiril Izhaja, izvzemši pondeljek. : ulic® »*• F™nČiika AsiSkega št 20, L nadstrcpje-f>jp!s^^^e pošiijljo uredništvu. Ne rankiranm pisma se ne sprejemajo, rokopfe e ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Oerbec. — Lastnik ti^rna Edinost Tisk tiskarne Edinost. N ; čuh/^ znaSa za mese L 7.—, 3 mesece L 19.50, pol leta L - v * 1 t " J;v ^ _ Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon urer1- B L-JAJl EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo » Sirokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—» oglasi denarnih zavodo* mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi* naročnina ln reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. %*nčiška AsiŠkega Štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Ob odhodu naših fantov Topli, bujni, dolgi in veseli solnčni dnevi Slovanski fantje! Slovanske matere in so za nami. Poletje se poslavlja od nas — j slovanski očetje! Žrtev je dvakrat grozna, se je že poslovilo. Zgodaj ga je letos ■ toda doprinesti jo moramo.. Zakon je izpodrinila jesen resnega obraza in je za- močnejši od najidealnejšega materinskega vladala po naših dolinah, hribih in krših. srca kakor tudi od najbolj vnete očetovske Ljubki spremljevalci našega delovnega skrbi. Pokorni moči zakona izročamo torej ljudstva, simpatične priče njegovega življe- svoje sinove vojaškemu oblastvu. Toda ta _veselja __*»^ č» -mil** m r>r a m n. nri^rpni i ti z resni nja, veselja, žalosti in trpljenja, naše mile naš čin moramo pospremiti z *fsmm ptice, kakor jih priprosto a izborno ime- minom, rekli bi svarilom. Pod rajnko nuje pesem, so utihnile po naših Iogih in Avstrijo so bili vojaki naše slovanske goščavah. Nemo se zbirajo v tihe gruče in narodnosti izloženi raznovrstnemu zamce-o r* ririrvrairliaiA nn v flrndft kraie. da i vantii iti zasmehovaniu s strani višjih, začetku. Nekaj malo jih je morda že težkih telesnih žrtev, ki jih zahteva voja-moralo oditi, druge se še obotavljajo in.ška služba, so morali prenašati nasi odlašajo. Tu pa tam se nam še oglašajo, fantje vsled tega tudi hude moralne muke. Toda to ni več tisti mili glas, s katerim so £)0 nasprotnega dokaza smemo biti prepričaš še pred kraikim razveseljevale pri čani — vsaj tako se nam zatrjuje — da je našem trudapolnem delu. Njihov glas je j postopanje z vojaki v italijanski armadi sedaj otožen, je izraz boli in žalosti. j nesorazmerno bolj človeško in moderno. Revne drobne živalice se gotovo zavedajo, To zatrdilo smo vzeli z zadoščenjem na _ da morajo zaDUstiti gošče, kjer jih je znanje. Kljub temu pa moramo tu naglasiti, ziviji narava poklicala v življenje, kjer so se da bo naše ljudstvo v duhu zvesto spremlja-: sprejeia Jugosl. novinarskega odruženja pripravil resolucijo, ki naj bi jo kongres v Subotici poslal kongresu italijanskih novinarjev, ki se vrši dne 14. septembra v Trstu. Resolucija pozivlje italijanske novinarje na sodelovanje zaradi zbližanja našega in italijanskega naroda. S to resolucijo se želi izzvati diskusija na kongresu italijanskih novinarjev o odnošajih Italije napram Jugoslaviji. zbor na Bledu BLED, 8. Na današnji kmetski zbor na Bledu so prišle velike nmožice ljudstva, ki je zlasti z veseljem pozdravljalo svoje tovariše iz Srbije. Došlece sta na kolodvoru prisrčno in iskreno pozdravila v imenu Bleda g. Kenda, v imenu SKS pa g. Ažman. Popoldanskega zborovanja se je udeležilo do 25.000 udeležencev, ki so napolnili ves prostor v Zaki pri jezeru. Pri Blejskem domu se je uredil sprevod, ki so ga otvorili gorenjski kmetski konjeniki v narodnih nošah na težkih konjih, za njimi pa so se na vozovih razvrstile bujne skupine, predstavljajoče najrazličnejše slike iz kmetske-ga življenja. Množica gledalcev je sprevod z viharnimi pozdravi. učile letati, kjer so prepevale, gnezdile in 1Q isvoje sinove v tujino in da bo pazilo rajale. In zato mora biti revicam težko, nanje in na njihove razmere z isto^vnemo, rato se ustavljajo, se oglašajo in obo- tavljajo, preden odletijo iz rodnih krajev, da se pokorijo nepremagljivemu zakonu. Medtem ko se tako izpolnjujejo okoli nas zakoni narave, ko nas zapuščajo naše krinkovali vse, kar drobne prijateljice in se odpravljajo na.označje nezakonitega kot da bi bili doma med nami. Vojaško disciplino priznavamo, toda ravno radi tega bomo pazljivo zasledovali ravnanje z našimi sinovi in bomo brezobzirno raz- bi imelo na sebi ali nečloveškega daljno pot, se vrši po naših vaseh, trgih in j trpinčenja v telesnem aH duševnem oziru. mestih nekaj podobnega. Od svojih dragih; pri vsej disciplini, ki jo brezpogojno se poslavljajo letošnjo jesen prvi nsši priznavamo, je pa naše ljudstvo prepričano, mora biti dovoljeno, da po svojih močeh lajša svojim sinovom težko vojaško službo. In v tem oziru hočemo opozoriti našo javnost na eno posebno dolžnost, ki jo moramo na vsak način izpolniti. Želja, da bi se obrazovali posebni slovanski polki, ki bi služili v svoji domači deželi, se nam mladeniči, ki morajo zapustiti svojo rodno grudo, da se tudi oni pokorijo neizprosnemu zakonu. Tovariši in tovarišice jim prirejajo poslovilne večere v znak bratskega sočutja, ki je obenem sočutje vsega našega ljudstva. So to prvi naši fantje, ki gredo k vojakom v novi državi, s katero so nas_____ zvezale usoda svetovne vojne in določbe tudi ni izpolnila. Nasi fantje bodo morali mirovnih pogodb. Tudi njim je težko in vsled tega k vojakom doli globoko v Italijo. težko m hudo, ko se poslavljajo od 'svojih dragih, od tiste grude, kjer jim je tekla zibelka, kjer so vzrastli, kjer so prejeli dar božji Tam se bodo nahajali v popolnoma tuji jim sredini, kjer jim bo< vsako razvedrilo dobrodošlo in tudi potrebno. Kakor znano, ni nase lepe slovenske govorice, od tiste j me BERLIN, 8. Agencija «Ruskult» objavlja zanimive podatke o novem verskem gibanju v sovjetski Rusiji, predvsem o novem pojavu «Žive cerkve*. O razmerah v ruski erkvi se doznavajo ti-le podatki, ki označajo položaj moskovskega patriarha. Ruski emigrantski list «£ižnj» v Revalu p«iše; Ni mnogim znano, da je patriarh Tih on stopil v dopisovanje s pokojnim papežem Benediktom XV. zaradi konkordata, želeč na ta način preprečiti ali vsaj ublažiti razkol v pravoslavni cerl^\Vv, razkol, ki so ga zahtevali komunisti Dopisovanje, da bi se na ta način vzdržali ednošaji med patriarhatom in Vatikanom, se je nadaljevalo tudi po smrt Benedikta XV., ki je bil zelo vnet Za sklep patriarha in se je obljubil zavzeti za njegovo osvoboditev. Patriarh Tihon blagoslavlja ljudstvo z okna zapora Iz Moskve javljajo, d!a prihajajo v donski samostan, kjer se nahaja aretirani patriarh Tihon, vsak dan velike množice ljudstva, ki žele sprejeti od njega blagoslov. Nekaj časa so boljževiki branili patriarhu prihod v samostan, toda pozneje, ko so se začele med ljudstvom širiti vznemirljive vesti, da so boljševiki že ubili patriarha, je ljudstvo postajalo vladi 2e boij sovražno. Vsled tega je bilo zaukazano, da se ljudstvo pušča do samostanskih zidov in da se dovoli patriarhu, da nekolikokrat na dan prihaja k oknu blagoslavljat narod. Živa cerkev — Njen poglavar Sotrudnik new-yorškega lista ruskih emigrantov «N ovoje Rus koje Slovo» opisuje slike sedanjih ruskih voditeljev, med njimt tudi sliko glavarja tzv. «2ive cerkve*, škofa Antonina. «Mi smo z nfim večkrat in dolgo govorili, pili čaj, filozofirali ali pripovedovati svoje do£iv|jaje. Jaz bi na-zval Antonina ateista, ker on ne verjame v Boga v treh o—bih, temveč v vlast, silo mogočnega življenja, t morje lepe te in v popolno obnavljanje religioznega kulta. Redovnike, navadne svečenike in Škofe je na žival «iamani». Vršitev liturgije po Savflih Sinodddb obredov je zanj prevć- : trud in on je uvedel, v bogoslužje mnogo novega. član in tajnft «2hre cerkve» znani VI. N. Ljvov je izjavil ▼ pogonom % sovjetskimi novmarft med drugim: «Jaz hočem cerkev temeljito očistiti od vseh reakcionarnih članov, Id so preiti v parohialne sinode. Ven s vsemi protirevcducionarnimi ele- menti! Naj živijo svetovno svečeništvo in nova cerkvena gibanja f» Njen program Program «Žive cerkve» je razložen v «Golosu Rusiji*. Organizacija «2ive cer-kve» bi morala -biti po programu, izdelanem na znanem moskovskem sjezdu takale: na čelu vse uprave ruske pravoslavne cerkve stoji vseruski cerkveni zbor, ki se sklicuje vsaka tri leta. Kot člani vstopajo v zbor škofje, svečeniki, djakoni, psalom-ščiki i «posvetneži». Izvršilni organ zbora je višja cerkvena uprava. Vsa ruska cerkev se deli v cerkvencupravnem oziru na eparhije, a eparhije se zopet delijo na okrožne škofije. Na čelu eparh?; so 4 svečeniki, 1 klerik in 1 posvetnež. V epar-hijah je vsa oblasrt v rokah eparhijalnih skupščin, a ne škofov, ki so samo nominalni predsedniki izvršilnega odbora. Tudi pojem posvetneža (laika) je izpre-menjen. Prej je bil laik, oseba pravoslav. veroizpovedanja, ki živi v mejah svoje parohije in vzdržuje živo vez s svojo cerkvijo. Sedaj pa je laik polnopravni župljan, ki se nahaja v živem stiku s svojim parohom, ohranjuje nasproti njemu kanonično pokornost in udejstvuje načela «Žive cerkve«. Novi škofje se lahko ženijo, a tudi «stari» škofje se rešujejo meniške prisege. V zvezi z odpravo samostanov pomeni to odpravo asketizma iz cerkve. Religioznost pa se je v Rusiji v zadnjem času zelo povzdignila. Sovjetski oficielni list v inozemstvu «Nakanunje», ki izhaja v Berlinu, se pritožuje, da se v Petrogradu zapaža vedno večje zanimanje za verska vprašanja Pri predavanjih o verskih vprašanjih je vedno polno ljudi. «Skoraj vsa predavanja zadnjih dni, izvzemši tri ali štiri — pravi list — so posvečena cerkveno - verskim vprašanjem, in ne more se reči, da bi bilo zanimanje za ta vprašanja v zvezi z zanimanjem, ki izziva «revolucijo» v cerkvi. Predavanje kakor «Usoda vere v Boga», ki ga je imel prof. A. I. Vredenski, nima nikake vezi s cerkvencstjo, in dvorana je bila vendar polna. Očividno obstoja nekaka težnja za verskimi vprašanji in ta težnja je zelo značajna ...» Švica Nastop zastopnikov Italije pri Društvu narodov za Avstrijo ŽENEVA, 9. V včerajšnji seji Društva narodov je nastopil sen. Scialoja. V svojem govoru je povdarjal, da se mere soditi delovanje Društva narodov le, če se upošteva vse okolnosti, ki so v zvezi s časom, v katerem živimo. Za Društvo narodov je znak ponosa dejstvo, da se kliče njegovo posredovanje in njegova pomoč ravno v najbolj težkih slučajih, katere so zaman poskušali rešiti že drugi. Društvo narodov, je nadaljeval govornik, ni ustanova tuja posameznim državam, ampak ono vsebuje vsakega od nas, in vsi smo mu poverili zaščito naših najvišjih interesov. Ono predstavlja vse univerzalno bistvo, kar ga vsebuje danes moderna, civilizirana država. Krasen primer imamo ravno sedaj pri vprašanju Avstrije, kakor je to včeraj na čudovit način izjavil prvi švicarski odposlanec na konferenci z lepimi besedami, katerih odmev še sedaj zveni v tej dvorani. Jaz bi hotel, da se odpravijo še tiste sence dvoma, ki so nažde izraza v govoru avstrijskega odposlanca. V čemu obstoja prav za prav bojazen? Da bi se Društvo narodov zadovoljilo z dobrimi besedami, katerim- ne slede dejanja, ko so vendar potrebna dejanja? Se res lahko trdi, da se je v:ako posredovanje Društva omejevalo na lepe besede? Meni se zdi, da so vsa poročila Sveta in sklepi zbora ob različnih prilikah jasen dokaz za učinkovitost delovanja našega Društva. Tudi besede same na sebi so že dejanja in, da ostanemo pri Avstriji, ali ne bi bilo to važno dejanje, če bi Svet na svojem zborovanju sprejel določen sklep; zakaj tudi če bi se samo ugotovila važnost, ki jo ima uredba Avstrije za vso Evropo in svetovni mir, bi to znalo premagati potež-koče, ki eventuelno zadržujejo nekatere države, da ne priskočijo na pomoč ogroženi republiki. Toda meni se zdi. da zamore Svet, kateremu je danes poverjeno vprašanje, storiti mnogo več. Čim je Svet priznal in potrdil potrebo, da se držijo pogodbe, ki 7aiamču-jejo celoto in neodvisnost Av**nj* v ok viru določenih mej, bo lahko nudU Avstriji saini in vsem, ki pridejo ž njo v dotiko, gotovost njenega mednarodnega obstoja, in s tem da pomaga vladi izvesti notranje reforme, ki »o potihne za preureditev financ, go-sprw?»rstva in varnosti drŽave, bo lahko m&ni tisto zaupanje, brez katerega ni mo-govoriti o kreditih. Na tej trdni podlagi bo Društvo narodov zamoglo tudi nasloviti na države, ki so najbolj interesirane in edine v skupnih namenih, opomin ali nasvet glede podpor in jamstev, ki utegnejo pomagati republiki, če svet smatra to za umestno, lahko pozove nasledstvene države, da udejstvijo principe, ki so bili priznani na konferenci v Portorose, ki bi prinesli in bodo prinesli v bodočnosti mnogo koristi avstrijski trgovini in pfometu; lahko bo tudi pozval te drŽave, da zopet prouče nekatere predloge, Id smo jih mi stavili v Portorose in ki takrat niso bili sprejeti Te opombe, gospoda, nočejo imeti zna- čaja programa ali pa nediskretnega utiska-nja v posle, ki so pridržani društvenemu Svetu. Služijo le v to, da dokažejo, da gre delo Sveta v tem kakor v mnogih drugih primerih lahko daleč preko navadnih besed. In da bi to delo bilo v tem primeru popolno in učinkovito, nihče bolj ne želi nego mi Italijani, ki po dolgi vojni nudimo prijateljsko roko narodu, proti kateremu nimamo več nobenega vzroka za sovražnost in za katerega imamo v miru le globoko in človeško simpatijo po izreku našega velikega pesnika: «Stopi naj nazaj za Alpe in zopet bomo bratje!« Če društvo narodov prestane to težko izkušnjo, si bo končno pridobilo svojo moč in življensko silo; želje vsega sveta ga spremljajo v njegovem plemenitem stremljenju. Govor sen. Scialoja je bil sprejet z velikim odobravanjem; mnogi so mu čestitali. V smislu Scialojevih izvajanj je predložil marchese Imperiali v imenu italijanskega odposlanstva spomenico posebni komisiji, ki ima nalog, da proučava avstrijsko vprašanje. Spomenica pravi, da je treba vprašanje vzeti iz treh vidikov: finančnega, gospodarskega in notranjega. Finančna ureditev se sedaj predstavlja kot najnujnejša potreba. Pri tem morajo sodelorati vse bclj važne države v čim večji meri. V tem oziru Italija priporoča takojšnjo udejstvitev principov sprejetih na konferenci v Portorose. Spomenica govori potem o garancijah mednarodnega in notranjega značaja, ki bi bile primerne, da zagotovijo izvršitev potrebnih ukrepov. Treba bi bilo pred vsem ustanoviti upravni aparat, ki bi imel potrebno polnoinoč, da udejstvi vse finančne in gospodarske ukrepe. Vsaka država bi v njem imela primerno zastopstvo, ki bi odgovarjalo njenemu clokupnemu političnemu, moralnemu in finančnemu položaju. Neobhodno potrebno je, da se izvedba potrebnih reform postavi nad gibanje posameznih strank, ki se morajo vse čutiti solidarne v politiki obnovitve in razvoja svoje države. Ta jamstva morajo biti, če se hoče privabiti mednarodni kapital, ter morajo biti spopolnjena z ukrepi, ki grejo* za tem, da utrdijo notranjo varnost v državi. Grška grozodejstva pred Društvom narodov. ŽENEVA, 9. Dželaledin Arif Bej, glavni pooblaščenec turške vlade v Rimu, je odposlal predsedstvu društva narodov sledečo brzojavko: Uporabljam priliko, iko je v Ženevi zbrana večina zastopnikov kulturnih držav, da opozarjam visoki zbor na izgrede, katere zakrivljajo grške čete pri svojem umiku. Grška vojska se .spozablja do najrazličnejših grozodejstev nad 'mirnim in neoboroženim muslimanskim prebivalstvom v zasedenih pokrajirah s tem, da ubija, pleni, ropa in uničuje Ur pušča za seboj le razvaline. Prijavljam te zločine, ki imajo namen uničiti muslimansko prebivalstvo, ki je bilo po zasedbi predmet nečloveškega in divjega postopanje s strani napadalca, ter upam, da bo visoki zbor svečanostno grajal postopanje grške vojske in to krvavo in razuzdano divjanje. Turčija odklanja vsako odgovornost za posledice, katere bi ta težka izzivanja zamogla povzročiti. . Ista brzojavka je bila poslana tudi osrednjemu odboru Rdečega križa, ki je poslal sledeč odgovor: Mednarodni odbor Rdečega križa je mnenja, da bi bila koristna v Ženevi prisotnost zastopnika vlade, ki bi zamogel dati Društvu narodov potrebne informacije. RIM, 9. Odposlanstvo turške narodne zbornice v Angori, ki se nahaja v Rimu, javlja, da je Hilmy Bej dobil nalog, da Društvo narodov daja vse potrebne informacije o postopanju grško vojske pri umiku. Romunska Madžarska kovačnica atentatorjev PARIZ, 8. Listi poročajo iz Bukarešta, da je iz izpovedi aretiranih zarotnikov razvidno, da je madžarski državni upravnik, admiral Horty zapleten v komplot, ki je imel nalogo, umoriti romunskega in jugo-slovenskega kralja, predsednika Masaryka in dr. Beneša in razne druge uglednejše državnike Male entente, Anglija • „taja y južni Rusiji LONDON, 9. Listom je došla brzojavka iz Kopenhagena, ki piše, da so došle iz Heisingsforda vesti, ki pravijo, da se je pojavila v južni Rusiji vstaja. Sovjetski svet v Odesi je izjavil neodvisnost južne Rusije in Krhnefe. V mnogih krajih so se počele vstaje in prišlo je že do bojev med rdečo gardo in med' vstaši. V Sebastopol je prispelo nekaj vojnih ladij. Upor med vstaši DUBLIN, 9. Čet« svobodne države so udarile z vso silo v okolici Tipersija da bi zadušile vstajo in razpodile vstaSke čet©. Vsled' prevzetnosti dveh svojih poveljnikov so se vstaSi uprli. Vojaštvo se je razdelilo v dva tabora in prišlo je do stra$nega klanja. Reka Priprave za proslavo dveletnice D'Adduji« zsjevega prihoda na Reko REKA, 8. Na Reki se vrše velike priprave za proslavo dveletnice D'Anmmzijeve-ga prihoda na Reko. Proslava se bo vršila dne 12. septembra. Pripravljalna dela, Id obstojajo med drugim tudi v tem, da s* 1; ldje «opozarjajo*, naj razobesijo na ta dan zastave in okrasijo svoje hiše, vodijo fašisti in nacionalisti. Med meščani je zavladal spričo priprav za to proslavo velik strah, ker se ljudje boje krvavih izgredov. Reški avtonomisti trumoma beže iz mesta« »EDINOST» V Trstu, dne 10. septembra 1922 Glasilo avtonomistične 6tranke poziva meščanstvo, naj popolnoma ignorira proslavo dogodka, ki je vrgel mesto v največjo bedo. Te dni je bilo mesto vse po konci. Vršil se je pogreb umrlega De Emilija, enega najbolj odločnih in najbolj izpostavljenih boriteljev za avtonomijo Reke. Takega veličastnega sprevoda, kakor ga je imel pokojnik, ni bilo tako kmalu na Reki Med številnimi venci je vzbujal posebno pozornost venec predsednika reške vlade Zanelle. Grško-t urška volna Smiraa pred padcem — Turški pogoji za premirje CARIGRAD, 9. Položaj grške vojske postaja vedino bo4j obupen, kar ima hude posledice tudi na notranjepolitični položaj. Po vesti o kraljevem begu iz Aten prihaja sedaj vest o demisiji vlade. Sestavo nove vlade je prevzel Kalogeropulos, ki je izjavil, da je ves njegov program rešitev države iz tragičnega položaja v katerega je zašla. Medlem javljajo iz Aten, da tudi vojaški krogi, ki doslej vsaj navidezno niso obupavali, sodijo, da je položaj grške vojake skrajno resen. Smatra se, da je blizu čas, ko se bo morala grška vojska vdati in ko bo Smirna padla. Ker so Grki zažgali vse vasi in vsa mesta, katera so morali zapustiti, je zavladal v Smimi strah, da čaka ista usoda tudi Smirno. Vse, kar more, beži iz- mesta. Zmešnjava je ogromna. Zavezniško brodovje je sicer pripravljeno pred mestom, toda to daja malo upanja, ker vsak ve, da bi v slučaju, da 'o otvori ogenj, trpelo predvsem mesto. Na kako pomoč od grške vojske v Traciji ni upati, ker turška vojska je že pred vratmi ne utrjenega mesta m obvladuje vse dohode z morske strani. Na kako obrambo mesta na suhem v sedanjih razmerah, ki so zavladale v grški vojski, ni upati. Medtem se zdi, da tudi Grki ne nameravajo zbrati svoje vojske v mestu. Včeraj je bilo od!peljamh z ladjami, bržkone v Tracijo nad 6.000 vojakov, ki so pribežali pred Turki. Grčija je pač doživela v Mali Aziji tak poraz, da se posledice ne morejo predvidevati. Gotovo pa je že sedaj, da je njihovemu gospodstvu v kakem delu Male Azije odzvonilo, ali bolje codgrmelo», kajti da so Turki Iz Aidina javljajo, da je poveljnik turške predstraže, ki se nahaja kakih 40 km od Smirne, poslal poveljniku grške pred-straže, ki se nahaja kakih 20 km daleč od mesta sporočilo, v katerem poziva grSko vojsko, ki se nahaja v Smirnt, naj se vda in pusti Turke v mesto ter tako prepreči brezkoristno prelivanje krvi, V proglasu se zagotavlja, da ne bo nobene nevarnosti za prebivalstvo Smirne. V deiell ničel Franjo Cotič. Na Dunaju, septembra 1922. Poletje je minilo ».. Minilo je z vsemi svojimi čari, katere nam prinaša. Pred seboj imamo lahkomiselnega Dunajčana, ki je bil šel na toliko zaželjeni dopust in se je ravnokar povrnil. Tudi avstrijsko poletje 1922 je, hvala Bogu, minilo. Leto-viščar je prepadel, izmozgan, jezen in obubožan. Hotel je zbežati izpred oči mestnim skrbem, valutnim orgijam in zašel je v nedolžni pokrajinski naravi še globlje. Bilo je popolnoma valutno1 poletje, razburljivi odpočitek, urejen po borznih notiranjih, po vsakdanjem stanju avstrijske in češke krone v Ziirichu. V bližini Dunaja, v Salzkammergutu, na Tirolskem, na Koroškem, povsod eno in isto: vsak dan nove cene, vsak dan višje, vsak dan nova iznenađenja, naravno neprijetna iznenađenja. Junija je Ietoviščar zaključil s hotelirjem pogodbo za 15.00C kron dnevno, toda cena je poskočila do dneva leto-viščarjevega prihoda na 20.000, tri <^ni pozneje na 25.000 in v kratkih presledkih je dosegla 40.000 K in še več za en dan, na Semmeringu (Semerniku) celo 100.000 do 200.000 K. Prenočišče pa pri tem ni bilo všteto in uravnano je bilo; po istem ključu. Smehljal se je samemu sebi in svoji sreči Dunajčan, jemajoč s seboj pas miljonov kron in čuteč se neznansko premožnega, toda o nesreča, o razočaranje! Ze čez tri tedne je moral poslati don^v nujno brzojavko, če ni hotel ostati v iedaf njemu sovražnem letcvisču brez sredstev. In ko je dospel slednjič denar, ni že zopet imel iste vrednosti več in je komaj zadostoval za poplačanje zadnjega računa in za vožnjo domov, kajti po 15. avgustu so bile zvišane železniške cene. Toda nazaj na Dunaj, v mesto dobrodušno, v mesto pesmi, nazaj, čeravno so tudi od tara pri- loge (magacine) in potrpežljivo čaka s» čim večjo rast čeSfee kreme. Naj mu bo v kleti lahka posledhja ura! Gospodinje obupujejo, dobri odnočaji med trgovcem in strankami se kar sami odpovedujejo. Kar naenkrat bo Dunaj brez sladkorja! Dunaj, mesto bele kave m močnatih jedil Zato pa zopetni glasovi o upeljavi našim ljudem tako slavno znane živežne «te-iere.» Ni prijetno piti kavo brez sladkorja, toda 5e dosti neprijetnej&e je piti kavo s sladkorno «tešero* v žepu in brez sladkorja. To je šele grenko... Toda to so malenkostne hišne skrbi. Velika politična skrb teh dlni pa se glasi: Kako napraviti iz Avstrije evropsko vprašanje? Vsled tega je žel zvezni kancelar dr. Seipel (ta mož je pomagal položiti staro Avstrijo v grob) na pot, ki ga je vodila v Prago, Berlin, Verono in nazaj. Namesto razglednic pa je pošiljal svojim ljubljenim Dunajčanoro komunikeje in interwieve, v katerih je govora o dobrih zajtrkih, di-nerjih, o prijateljekoterčnfh sprejemih, »o popolni edinosti med državniki v vseh vprašanjih in o veliki modrosti delegatov Društva narodov. Vse to pa temu ljudstvu ne zadostuje več, obljub in sladkih besed pV-pričaH, ako si ogledamo je to ljudstvo že davno sito. Zastonj iščeš i etičnih podatkov. Nemčija dela z vso živahnostjo za ponovno Radi tega se je pojavilo vprašanje rečne plovbe in z zadovoljstvom moramo pozdraviti na-črt Ea zvezo westfalsko-renske pokrajine potom kanala s severnimi pristanišči. Kar se tiče mednarodne prekomorske trgovine, jc znano, da je prenos izseljencev iz vzhodne Evrope, posebno iz Rusije in Poljske, mnogo nesel nemškemu trgovskemu bredovju. Sedaj ni več tako. Ena glavnih krivd tega je politika Zedi-njenih držav, katera je koj po končani vojni o-mejila dohod izseljencev, a Število Nemcev, kateri se želijo izseliti, ni se doseglo dovoljene meje. Naj se pomisli tudi na nasprotstva od strani včerajšnih sovražnikov. Po vsem tem — je zaključil g. Stimming svoja izvajanja — si bo morala Nemčija, ako bo notda zavzeti zopet svoje mesto, sama pomagati, tako glede mornarice kakor vseh dragih v?j svetovnega gospodarstva. Na srečo je bile mogoče vzdržati med pomorskimi delavci duh sodelovanja med kapitalom in delom. Od sedaj naprej bodo nekateri člani Delavskega sveta priključeni k upravnim svetem paroplovnih družb ter na ta način bedo imeli priliko, da se na lastne oči prepričajo, kako majhen zaslužek je pridržan kapitalu. — Tako j- mnenje enega najboljših poznavalcev nemških trgovskih stvari. Njegova izvajanja so jako zanimiva, toda vidi se jasno, da je s svojim sklepanjem hotel podati sliko položaja v bolj pesimistični luči kakor je v resnici. O tem se bomo nekoliko siati- v tem slučaju se da pač reči. s topovi in z bodali raztrgali sevresko po- j hajale vedno slabše vesti. In v iem ra^po-godbo. In kar govore topovi, velja pač • loženju, v tem nenadnem domotožju si je dandanes več, nego kar pišejo pisma... j marsikateri dovolil še avtomobilno vož-Toda Turki se bržkone ne bedo hoteli! nj0 od pestaje domov, kar je zopet stalo omejiti na Malo Azijo. Sedaj, ko se lahko j malenkost 50.000 K. Toliko denarja pa ne opirajo na svoje vojaške uspehe, bodo go- zamore već vseh težav polni, ubogi, iz- ♦ ovfk nrićli 7 7»}llpvflmi kr.ipriil RO se Drei iriA^rfon! lefnvičrgr /^nct in Kil n^čol lrrvt tovo prišli z zahtevami, katerih so se prej morali odreči. In tu bi prišlo na dnevni red vprašanje morskih ožin in Carigrada ter turške meje v Evropi, obenem pa — in lo se ne sme pozabiti — bi stopili v direkten stik z zavezniškimi — topovi. V tem slučaju bi morda Grčija lahko še kaj upala, v nasprotnem slučaju, to je če sc bodo Tinki pogodili z zavezniki mirnim potom, so njeni upi slabi. Pomen grškega poraza v Mali Aziji jc razviden že iz tega, da je ostalo od 200.000 grške vojske v Mali Aziji le kakih Ff) fMV* fm ocnohioma dez- organizirani. Turki razpolagajo tudi s tanki, ki delajo pravo zmešnjavo med Grki. Predstraže Kemailove vojske so že dospele do morja. Močne turške vrsto -So v pohodu proti Smirni od strani Pergama, Odemisa, Ef eza in Aidina. Grški topovi na vojnih ladjah in turški topovi severno od Simpie i i-agneziji so se začeli že pozdravljati z granatami. Govori sc tudi o kancentra-ciji 100.000 Turkov pri IsmkJu. Ta skupina bi imela nalogo stopiti v boj, ko bi Grki pod\zeli kaj proti Carigradu. Turški pogoji za premirje i Zavezniški komisarji, ki so po želji Grčije posredovali pri zastopniku angorske vlade v Carigradu zaradi sklenitve premirja, so obvestili grško ministrstvo vna-njih stvari o uspehu. O pogojih, ki jih bo stavila angorska vlada, se ve v Carigradu le toliko, da bo zahtevala izpraznitev Traci je in takojšnji odhod grških vojaških oddelkov iz Carigrada. Turško časopisje je mnenja, da bi morala Grčija plačati tudi vso škodo, ki jo je povzročila Turčiji LONDON, 9. Carigrajski poročevalec «Daily Telegrapha* javlja: Zastopnik Kemailove vlade je brzojavil v Angoro grško prošnjo za premirje. Smatra se, da odgovor ne pride pred soboto, na dan, ko Ke-malisti upajo, da bodo že v Smirni. Pogoji, ki jih bo stavita angorska vlada, bodo baje sledeči: 1. Popoln sprejem nacionalistov-skega miru; 2. odškodnina za škodo in za grozodejstva, ki so jih povzročili Grki v Anatoltji, 3. čim prejšnji začetek pogajanj med Grki in Turki; 4. vojna odškodnina; 5. jamstva za turške manjšine v Macedoniji; 6. vrnitev Drinopolja Turčiji. 200.000 beguncev v Smerni brez strehe Turki pozivajo Grke, naj se vdajo «Daily Telegraph® pripominja, da so ti pogoji za mir in ne za premirje in da diplomatski krogi smatrajo, da se ne bodo mogli sprejeti. Drugi listi javljajo iz Smirne, da se Grki nahajajo vzhodno od Salitlija, da pa je malo upanja, da bi se mogli tam držati. Be guncev in ubežnikov prihaja na tisoče. V Smirni in okolici se nahaja mnogo angleških podanikov. Vprašanje beguncev bo postalo v kratkem zelo resno, ker ni bilo Se nič ukrenjeno za njihovo zdravje in za živež. Ceni se, da je nad 200.000 ljudi brez strehe. General Dusmanls ni še dat ukaza za izpraznitev Male Azije, ker proučuje načrt sa izpraznitev, ki bo imel najmanj hude posledice. Grški uradni arhivi so bili preneseni iz Smirne mestom. možgani Ietoviščar, dasi je bil odšel kot miljenar! V'hipni zadregi se mora obrniti na hišnega oskrbnika (Hausbeso^ger)'. za pomoč. Umevno je, da zamore t s. to svote, kajti bil je hišni oskrbnik v računanju bolj pretkan od letoviščarja in je ostal raje na Dunaju... Torej na Dunaj! Srečno je dospel domov. Mesto, katero je zapustil julija, stoji še vedno, še ni propadlo, ni zastavljeno al! prodano, toda to mesto je ohranilo samo svoje zunanje lice. V novo igro, ki se pre~ dvaja, se more Ietoviščar le b tetavo vživeti, čeravno je bil vsak dan priča te predstave, vsak dan jo doživljal eko&i par let. Lahko imenujemo ta igrokaz «Nova orgija ničel.» Nobene julijske cene ni več v veljavi. Takrat je še kaka naivna narava verovala na ententno pomoč, danes v vseh teh komunikejih in intervvievih zrna resnice, same navadne diplomatske fraze ... Imamo pa tu ravno sedaj prav bujno konjukfttro raznašalcev raznih, naravnost romantično se gLasečih novic. Eni vedo povedati, da je komunizem popolnoma pripravljen za napad, sedaj je bil« zgrajenih 280 parnikov s 1 % miljonom ton in v gradbi se nahaja drugih 230 parnikov s skoro enako teCino. Premogovna aprovizacija povzroča še vedno velike teŽkoČe. V teoriji se lahko razpolaga, kar se tiče prekomorske plovbe, z okoli 30.000 ton, kar odgovarja komaj eni tretjini resn5čne potrebe. {Skoro bi rekel, da le ta svota obstaja samo na papirju, ker n. pr. ▼ preteklem mesecu jaauarju ni bilo izročenih ▼ resnici več kot 5%. Industrija se nahaja mnogokrat v iluziji, da je prekomorska plovba, ki je naravnost udeležena pri Saoxem»kcca gospodarskem življenju, v moči prenašati cene svetovnih trgov. Nič bolj neresničnega! Pustimo na stran za sedaj cene par vrst železa, ki stane stokrat več kot v predvojni dobi. Važno je sedaj dejstvo, da vsa svetovna trgovska mornarica razpolaga skupno s 58 soiljoni tonske tsžine, medtem ko je pred vojno razpolagala samo s 45 miljo ni. Is tega je razvidno, zakaj fe v inozemstvu ena dvanajsfhta tonaže v brezdelju. Položaj svetovne mornarice ni torei prav nič povoljen. Ako pa hočemo imeti prea seboj še jasnejšo sliko, si moramo poklicati v spomin jiad vse cvetočo predvojno trgovino. V nemških pristaniščih fe splošna trgovina v razmerju Vs ali */t proti a/« ali V* predvojne dobe. V Hamburgu je izraženo to razmerje s številkami 20'195 proti 60'6%t a v Bremenu 2$'3% proti 66*6%. Upoštevati moramo pa tudi dejstvo, da povzroča to zmanjšanje v gotovi meri tudi neredai prevoz v notranjost« dežele. Posebno so državne želee niče mnogo pripomogle do dosedanjega položaja. Zgodi sc n. pr., da ostane eno glavnih nemških pristanišč blokirano za cele tedne, ne morda od sovražnega 1 Ta roma namreč v skrite podzemske za- brodovia amoak od lastna železniške uorave. bila za Nemčijo pogoj za njen pomorski razvoj. Radi inozemske krize je bila v moči ponovno pridobiti 10 parnikov z 26.629 tonami težine, katere ie kupila od Angleške za 300 tisoč Lst. Sklenila je nadalje pogodbo z Zcdinjenimi državami, znano pod imenom Harriman-Ham-burg-Amenca, katera dovoljuje Nemčiji, da nekatere nj>ne peroplovnc družbe vršijo začasno svojo službo z ameriškimi parniki z obvezo, da obdržijo dosedanjo uredbo in dosedanje delavne močt. Tako je bila dana Nemčiji možnost, da lahko izkorišča par prog, ki so zelo važne za razširjanje njene trgovine. Zraven tega so se zavezniki, ker so imeli že itak preveč brodovia v brezdelju, odpovedali v prvem letu tonaži, do katere so imeli pravico po mirovni pogodbi; v ostalem so pa tudi znižali to tonažo 84.000 ton, od katerih je bilo za Italijo 61.000 ton, za Francosko pa 23.000 ton. Nrm ske ladjedelnice so v tem času marljivo proizvajale in število ladjedelnic se je zvišalo za 11 v primeri s številom ob času vojne. Položaj brodolastnikov je ta-Ie: družba Ham-btffg-Amerika je zgradila že eno tretjino svojega brodovja ter ima danes 27 parnikov s čez 70.000 ton težine, v gradbi ima pa 43 poštnih parnikov z okoli 200.000 tonami. Norddeut-scher Lk>yd ima sedaj 13 parnikov z 73.046 t., doseči hoče pa 23 ladij s 232.000 t. V teku leta 1921. fe Nemčija zgradila 71 parnikov z 402.371 t., kupila je pa 18 parnikov od Šved-r'<« s 90.213 t. tolnoma udala delu, in to ne z duhom invidualnega interesa, ampak z visokim idoalom, ki je obnovitev mo-jfočnosti domovine. In že tudi pobira prve- sadove. Nemška mornarica dela brez usmiljenia največjo konkurenco vsem mornaricam drugih držav, nemško blago zavrema vse trge, kjer ni zanjo posebnih xachžkov; povsod, kjer se nemški produkt spravi ^v konkurenco, dobi prej ali slej Vpisovanje v zasebne slovenske otroške vrtce se bo vršilo dae 13.« 14. in 15. 1 m. od 9. do 12. proti predložitvi krstnega lista, spričevala o cepljenju koz in zdravniškega s pri čeda, da tmsfro otroci zdrave oS. Za otročke vrtce pri Sv. Jakobu, Sv. Mar. Magd. zg., v Skednje, Rocota in ■* VrdeH sc bo vršilo vpisovanje ▼ prodorih otroških vrtcev. Za Sv. Ivan, pa ▼ prostorih «Narodaega dom* pri Sv. Ivana. Pflpofočanio stališem, da vpišejo svoje otroke v slovenske vrtca; zavedajo naj se, da slovanski otrok spada v slovenko Šolo. stranka postopati naglo in brezobzirno. K^r je bolnega, se mora zdravili z ogniem in mečem. In kadar pravimo »ogenj m meč-;, mislimo na železo kot orožje, ki seče, in na ogenj, ki čisti rano. Ukori in izgoni so igrače demokratskega pokoljenja, ki se lahko uporabljajo pri lahkih pr stopih. Toda so slučaji, pri katerih ukori in izgoni več ne zadostujejo. Tu ie treba upoštevati dve stvari. Prvič organizacijo fašistovske stranke na vojaški podlagi, s katero mora biti v skladu vse drugo v stranki. Nobena armada pa se ne more omejiti na to, da bi samo izgnala kakega izdajalca ali dezerterja. Potrebni so temjljitejši ukrepi v skladu z Žrtvami naših borcev in naših mrtvih. Df'jJe stranke ne poznajo to Kalvarije. Vsled lega so lahko površne s svojimi kaznimi. Mi nef Kdor onečašča fašizem, kdor ga blati, onečaš»'a in blati na stotine naših mrtvih. Dezertei-je, izdajalce in nevredne je treba udariti s hladno neizprosnostjo.® Tatko nam jc pojasnil pomen fašistovske policije sam Musolini. Kakor se vidi, postaja stvar č zdalje lepša. Doscdaj smo se zgražali nad državljansko gveriljo, nad poboji in požigi. V bodoče pa bomo najbrže slišali in čitali, kako je bil ta ali oni fašist obtožen in-obsojen od sodišča svoje lastne stranke. In ker so fašisti brez dvoma pristaši smrtne kazni, bo mnogokateri obsojen na smrt in ustreljen ali obešen. Vsekakor pa bodo morali, ko sc Že uvedli policijo, organizirati v kratkem vsaj še svoje strankarske ječe, ako že nočejo začeti kar z vislicami! Fašizem postaja v zadnjem času res zanimiv. Otvoritev šolskega K'ta 1922 —23. Tržaško županstvo nam javlja sledeče: Ker so se že v juliju tega leta izvršila uradna vpisovanja onih učencev, ki so obiskovali v šoskem letu 1921 do 1922 kako ljudsko ali meščansko šolo v Trstu, se bodo vršila vpisovanja dne 21., 22., 23. m 25. septembra samo za one otreke, Aci mir lijo letos vstopiti v prvi razred, ^>otem za . tiste šoloobvezne otroke, ki prihajajo iz drugih krajev in ki so že obiskovali kje drugje šolo in slednjič za one, ki so obiskovali kako privatno šolo. Pri vpisovanju je treba predložiti sledeče listine: Izpričevalo o cepljenju koz, izpričevalo o prostosti očesnega vnetja, evenktelno šolsko izprič' valo in domovnico katero bo i/.dajal anagrafski urad (via Sanita 25, IIA. nadstropje, soba št. 61) cd torka 12. septembra dalje. Sta-riši naj si začasno preskrbijo to potrdilo in ostale listine. V m stnili ljudskih šolah, v predmestju in okolici se bo vršilo vpisovanje f ■ ■ t navadno, in sicer: 21., 22., 23., 25. in 26. • -tembra za vse otroke, torej tudi za one, ?nec udaril udarec s ^jučem po čelu tako P" P ■ osebnimi listinami. da se mu je cezpar minut Možu so položili zdravilo na bunko in ga * s » Tr___1.. ___r»n' mesar, mehanik itd.) naj to javi takoj pri prvem vpoklicu, ter naj predloži potrebna spričevala. Ravno tako naj se predložijo tudi že pri prvem vpoklicu prošnje za oprostitev, ozi cdk)g službovanja z vsemi potrebnimi listi: Županstva se opozarjajo, da naj ne pošiljajo let trikov 1899. in 1900 ker bodo ti Še le vpoklicani. — Po «Gor. Straži*. Egiptovski kedive v Trsta. S • Sultan* je prispel včeraj zjutraj egiptovski kedive v Trst Mornarji jahte so s svojimi rdečimi fesi in ovratniki za nekaj ur dali mestu fivo sliko. Kedive bo danes odplul v Benetke. Narodni tabor t Mat en ji vas u Končnove-Ijavno smo odločili, uvidevajoč splošno zanimanje po prostrani Julijski Krajin«, da se vrši danes, v nedeljo, dne 10. sept. narodni tabor v Matenjivasi, katerega smo morali prekiniti dne 3. sept. Spored ostane isti; zabava je zagotov- Kot m poroča^ je neki Skabar SIROTA boljše družine, 221etaa« s poznanjem hrvatskega in italijanskega jezika, bi vstopila v malo družino. Ne reflektira na veliko plato, da je le dobro ravnanje. Naslov pri uprav-niitvu. 1678 Matevž, star 79 let, doma iz Repentabra, vsi-Hiv berač, ki se pogosto zelo arogantno vede. Preji par dnevi je bil aretiran, ker je nadlegoval ljudi z beračenjem, pri tej priliki pa je pil toliko nepreviden, da je žalil armado in Italijo, zato »o ga pridržaE v zapora. Konec fc—rtjfrhrfln trgajo. V sredo popoldne je bil zaključen kmetijski tedaj, ki se je vršil za učitelj&tvo v smeti jaki loli v Gorici. Voditelj tečaja je ▼ lepih besedah zaključi! tečaj, katerega je obiskovalo po veliki večini slovensko učiteijstvo. IzlH ▼ Oglej, ki je bil določen za drugi dan, je moral ŽaHbog odpasti radi nestalnega vremena. Upamo, da se bodo uspehi tega tečaja kmalu pokazali na dežeE, kjer naj ršijo kmetijski tečaji pod vodstvom tistih se vi učiteljev, ki so obiskavali ta tečaj v Gorici. Kronanje Marije. Pretečeno nedeljo so imeli jia Starigori v Slovenski Benečip lepo cerkveno slavnost, vpričo škofov in mnogošteviinega vernega slovenskega in furlanskega ljudstva so kronali oltarno Mater Božjo. To poročamo posebno vsled tega, ker je Staragora sreiH slovenske zemlje m so •« siavnosti vdeležHi Slovenci v obilem številu. Saj piše «11 FriuIU, da je na tisoče ljudi klicalo Mariji «Zivio». Obisk Gorici so napravili te dni dijaki iz Barija, ki so jih z avtomobilr prepeljali po goriški okolici in po vseh znamenitejših krajh, kjer je divjala vojna. Ranjen na roki. Elektricist Petejan Kari, star 15 let, doma iz Gorice, ki je uslužben pri Miz-zaniju, se je ponesrečil, ker mu je padel kos železa na levo roko in se mora zdraviti en tedfn. Tatvine. V Gorici temno mnogo stražnikov in mnogo tatov. Vsak dan .novi slučaji. Neki PRODA SE masivna postelja, nočna omarica, umivalnik. Via Miiraglione 20. 1679 (REICHERTMIKR05KOP* nov, se proda. Informacije v ulici Foscolo 27, III, vrata 14 v nedeljo 10. t. m. od 10—14 in ob delavnikih od 13H—14K. 1670 lite se ki je izvršil 4 meščanske Šole ali 2 gimnaziji. — Pojasnila pri upravitelj^tvu tiskarne. EDINOSTI z dne 23., 24. in 25. novembra 1920 se iščejo. Prinesejo naj se proti nagradi v upravništvo. 1671 PRODAM radi pomanjkanja prostora 3 postelje (dve popolni) po zelo nizki ceni. Via S. Francesco dAssisi 41, stopnjišče II. 1672 1000—3000 BOROV 7 do 14 m dolgih ra 14 do 15 cm debelih na drobnem koncu bo na dražbi v Velikemdolu (Komen) dne 17. t. m. od 12.—15. ure, Vsklicna cena komadu 3 L. Kavcijo 1200 L treba vložiti pred dražbo pri podpisanem županstvu. Županstvo Veiikidol. 1669 PRIVATSCHULERHEIM Meran - Obermais, Pension Mazegger. Internat za dečko srednjih in ljudskih šol. V kraju: gimnazija, realka, višja realka, trgovska šola z nemškim poučnim jezikom ter «Istituto tecnicoa z laškim poučnim jezinom. Tečaji v nemščini, francoščini, angleščini za dijake. Dobra oskrba in strogo nadzorstvo zajamčeno. Ro-__ference in prospekti na razpolago. 1379 «U llilJV^V V« W V # * •--- — ' . # x Matisano Ruggero, 34 let star iz Trsta, sedaj - . r^rJ - x_ U1 -T____Iv«.^ mu rUAUKI stanujoč v Gorici, je bil okraden. Izginilo mu, je dvokolo. 650 Kr in Še par drugih predmetov. O tatovih seveda ni nobenega sledu. Dne 15. L sn. se vrši v „„ ,----------- — , Semenj ▼ Dornbergu nato odslovili. Kmalu po njegovem odhodu je Dornbergu kot navadno živinski in kramarski zaoazil službuiči zdravnik, da mu je izgrml po- semenj. svojo iahto vršnik ki je visel na vratih. Kdo mu ga je i&ra- j g( yiEka gora. Tukajšnja mladina priredi dne i egiptovski del? Nihče drugi nego mož z bunko. Policija ga | g oktoibra ve,eBco. Na sporedu bodo med dru- . . j tfinj Finž^arieva drama: •Razvalina življenj** in Trinajstletna Ana 1 deklamacije. Natančnejši spored se pravočas- da isti dan ne zasleduje. Sreča t nesreči. 1 nnajstietna | deklamacije vit z in nejna desetletna sestra Marija, stanujoči; objaYj v ulici della Corte št 4, sta ^i včeraj zjutraj po Bratska društva so naprošena ulici Giosue Carducci. Nenadoma je pnketel ireja^ veseIic. isker konjiček, upre žen ob koleselj m podrl „ Gostovanje idSno Lyd&e Vfafekove. Spo-obe deklici na tla z vsotio. Lgdfe. fa so^videh Wisiakova o nesrečo, so glasno zskričab Brž )e T>nt«k€l k €|fa gostovanja v Gorici, Idnji m deklicama mustri stražnik. Toda našel fu >e v Slovanski ples ijenaVsakomur. Nadejamo se, da se oni, ki so svojo veliko začudenje popolnoma nepoško-^ SloZart: Menuet Iz Divertisementa nameravali posetiti narodni tabor v nedeljo, i „ odzovejo tudi dne 10. sept. ZMD. Zastrupi »e^e zarafi Danes v Ricmanje Danes priredi pevsko dru- 1 sic, star 60 lrt, stanujoč ijvrt «Slavpc» vrtno vespiico Čudno, danes se jc nahajal v zadnjem vabiti na v tsellce^^co ^e vendar splošna mi-, raj se r Pa naveličal tega trpljenja m se je VateAfc ipere -Faust.;. - ' ....... 1 strupil s karbolno kislino. . ' Koreograf d. Vaclav Vlček. — Pri klavirju g. Tatovi v stanovanju. Včera, pn b^Iem dnevu £ucHan Marija škcrjanc so vdrli neznani tatovi v slanovatrje LuciTe Fur- i-ucijan j lan v ulici Gatteri št. 7 in odnesli nekaj perila in zlatenine v vrednosti nad 1000 lir. Sladkor tatinskega izvora. Pred snočnjim jej bil aretiran v ulici Venti Settembre Aurelio Nujno potrebujem mnogo srebra. Plačam krone in goldinarje po najvišjih cenah. Via Malcanton 7, II. levo. 1594 GROZDJE, bek>, črno in istrski refošk v vsaki množini od 10 do 200 q franko Trst po do- j govorni ceni. Tobakarna Podboj. Vrdela-Boschetto 508. NOVE POSTELJE, vzmeti, zimnice iz morske trave, iz volne in drugo posamezno pohištvo se prodaja po najzmernejših cenah. Fonde-ria 3. 1655 IZKUŠENA SREDSTVA proti izpadanju las, neškodljiva za barvanje las, šampon itd."priporoča lekarna v TL Bistrici- 2812 t a T ' &ti — Chopin: Valček, op. 69, št. 2. --Deli. : bes: Pizzikato iz baleta ^ylvia.( - Odmor. ____. - sianur^ v uhci Ualteri št lJ.; Gri Sonata op. 1% Alia menuett.o — Gneg: danes se jc nahajal v zadnjem času v veHki bedi. V če-, ^^ ^ 43 ^ % __ Erot^a op. 43, PREKAJEVALNICA in mesarija v Mariboru, na prvovrstnem prostoru, sposobna tudi za export, se proda radi preselitve po nizki ceni. Ponudbe na A. Hubner, Maribor, Aleksandrova cesta 8. 34/26 zerja, toliko tisoč brezposelnih. Vendar je namen veselice prevzvišen, da bi zamogli preko njega. Ko gre za «šagre» ne pozna ljudstvo ni-kakih mej. Tu ga nihče ne ustavi. Od komaj dorasle mladenke in mladeniča, do stare ženice In moža, vse pleše, phše, ni pomanjkanja! In kdo si polni žepe pri tem? Par mladeaičev. ki bil aretiran v uitci venu ™ potem z dobičkompijarčufejo ves teden od go- Pavan, star 40 let, sUnugč vuh« (^s ŠL^ An ^r^c ravltaio čas in zdravje. P« so našli namreč nad 30 kjlogramov stilne do gostilne, zapravljajo Čas in zdravje. . Danes se v Ricmanjih nebo plesalo! Društvo sladkorja tatinskega izvora. • Slavec* priredi s sodelovanjem bližnjih društev: «Slave* iz Sv. Mar. Magd., »Velesile* iz Skednja, Prešerna- iz Bol junca in »Zastave* iz Lonjerja vrtno veseheo s petjem, igro, sreč kanjem, šaljivo pošto itd. Užitka bo Vesti 2 GoriSfeegra Vesti z Notranjskega Postojna. (Štirirazredna meščanska Šola v Postojni). Šol. leto 1922-23 se bo pričflo dne 2. oktobra. Vpisovalo se bo dne 27. in 28. septembra od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. Dne 29. oziroma 30. septembra se bodo vršili izpiti. V prvi razred so sprejemajo učenci, ki so z dobrim uspehom de«rršili 5. razred ljudske šole in dovršili 11. leto starosti. Olajšave potom iz- UČENCA za sedlarsko obrt, 14 do 15 let starega sprejme Franc Vičič, Zagorje p ti Sv. Petru na Krasu. 1665 ORKESTRON m vso pripravo za gostilno, se proda. Via Scoglietto 319, gostilna, Anton Potok. ' 1627 GOSTILNA «ALLE TRE ROSE* v via Geppa št. 10, je vedno preskrbljena z dobro kapljico vina in dobro kuhinjo. Za obilen obisk se priporoča Janko Košuta. _1667 Iz Tolmina. V soboto, dne 9. septembra t. 1*'pj{a "v" višje" razrede se ob zadostni predizo-'priredijo tolminski fantje-no^inci zabavno-po- fcra7jji primerni starosti more vstopiti pogotovo slovilni večer s plesom pred svojim odhodom k tom izpjta| fci M razteza črez vso snov pred- — * • - " — , «-!_ \T ----U g}U_ zato priporočamo lice udeleži v čim večjem številu. BARVANJE moških m ženskih oblek (ne da bi se razšile) pranje, likanje oblek, čiščenje v suho, pranje in likanje zaves. Via Udine 49 (prej Belvedere), Via Šalice 2, Ptllizzaro. 1668 Društvene vesti MDP Magdalena. Vsi tovariši in tovarišice, prašanje so dobili kratek m rezeK ou-. jj^ hospitantke. govor: Ne! Lepa vspodbaida mladim fantom! y 4 razred se sprejemajo tisti, ki so dovr-(večina njih so čkni R. B. D.), na težko in za-i£;li mćščansko šolo, ali potom izpita tisti, ki. POZOR! Krone, perle, zlato, platin in zobovje G najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel-i Vita; via Madonnina 10. I. 16 lostno pot. Lep spomin jim ostane na njih soro jake; ko bodo daleč od svojcev mislili, kako KRONE srebrne *n zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15, II. 1° ki se ne udeležijo tabora v Matenjivasi, naj se malo sočutja so imeli za nje.^ t # udeležijo prireditve v Ricmanjih. Zbiranje ob Telovadni nastop v Prvacim. telovadni od-2>5 kakor navadno. Odbor, j sek v Prvačini v nedeljo 17. t. m. ob 3 pow)l. Narodni tabor v Matenjivasi, se vrši danes javno telovadbo s sledečim sporedom: 1. 1Na-z istim sporedom kot zadnjič. Izprememba bo stop članov s prostimi vajami 2. Nastop nara-ed iio le-ta, da ne bo solncc štrajkalo. ZMD. i ščaja s prostimd vajami. 3 Nastop članic s pro-Zavarovrlaica goveje živine na Opcinah pri- j stimi vajami. 4. Orodna telovadba. 5. bkupine redi danes dne 10. sentembra ob 5. uri pope!- naraščaja. 6. Skupine članov na godbo. 7. Sku- &m tombolo na javnem prostoru pred občinsko šolo. . Srednješolska organizacija ima v pondeljek ob 17. uri svoj redni sestanek v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je poleg drutfih važnejših točk tudi predavanje o * Danteju». Pridite točno in polnošt^vilno! Odbor. Šentjakobska Čitalnica« ra-znanja ponovno, ' ' 1 __.AA.tl rt 4 A*4n «M rtAAr TI pine čianov, članic in naraščaja, Ker je dobiček namenjen za popravo sokol-skega doma, se priporoča za obalno udeležbo, V slučaju slab ga vremena, se vrši nastop v sokolskem domu. Odbor. Rekruti. Te dni se je vršil vpoklic naših fantov k vojakom. Nešteto jih je prihajalo dan za dnevom v Gorico s svojimi kovčegi. V vojaš- aifJB.«; :s i-i^šl ■ Hi: K d £-11« 11 J« [ajhvtuu, uimwi t ^ ^ _ . ----- i J j da i- javna knjižnica zopet odprta, in sicer za nicah so jih še enkrat temeljito pregledah, de sedaj vsako nedeijo od 10.—11. ure. Član je loma jim ostrigli lase in hh skopali, potem pa lahkr. vsak. Vpisnina znaša 1 liro. Odškodnina je lahko ostal pri vojakih le tisti, ki je za knUgo znaša mesečno tudi 1 liro. Tem po-' drugi pa so se smeli vrniti na svoje dokažejo enakovredno predizobrazbo. Četrti ------- razred fe splošnega in trgr.vskega značaja; GLASOVIR JE, harmonije m orgije F^pravJja slednietfa vsled učnih predmetov: računstvo, m uglašuje Andrej Pečar, Trst, via Valdirivo ^ ....... ' ' -----k 15. C telefon 14-72. » trgovski zemljepis, knjigovodstvo (dvostavno), tesnopis in strojepis. — Ravnateljstvo._ Mali oglasi m računajo po 20 stotink beseda. — WaJnsaBsU pristojbina L 2'—. Debele Črke 40 stotink b^-»d«. — Niinnjit pristojbina L 4'—. X6ot »č našimi fanti ni bilo nobenega, ki bi bd priprav- s STANOVANJE obstoječe iz sobe in kuhinje dolžnost in povrnejo, kar ni njihovega, ker dru- ljen ostati pri vojakih, zato so jih vse dni zopet ~ gače bodo njihova imena objavljena. Kdor ima vozili na različne kraje domov. Mi sicer res ne kakšno knjigo na razpolago, pa se vljudno vemo, zakaj je to dobro, da fante kličejo dva-prosi, da jo daruje knjižnici. Sedež knjižnice je, krat v vojašnico in £m s tem delajo nepotrebno v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu, Odbor, i izgubo česa in denarja. oddam radi selitve. Naslov pri upravništvu. 1675 BAKER« med se plačuje do L 4.60. Scalinata 3, Fonda. 1676 Gospodinje! Ali zahtevate pri svojem trgovcu vedno testenine „PEKATETE^ ? Ako ne, prosimo, storite to vedno. PODLISTEK bolnikova oporoka Kriminalna novela. Nemški spisal Fridrich Thieme. Poslovenil Slavomir Josipovič. (4 «Prav tako se je zgodilo,« je pritrdila gospica. «S časom sva se pa zopet spravila in tedaj mi je zatrjeval, da gotovo po- ne.*> pravi svoj pogrešek. Toda kmalu ga je potem nenadoma zadela kap. Ko je konec, pa je vendar napisal z desno, še delazmo-žno roko svojo poslednjo voljo, pritisnil na njo svoj pečat in mi velel naj jo podpišem tudi jaz s svojim imenom. Morala sem listino sama zakJeniti v njegovo i jaz omaro. V tej oporoki je postavil za glavno dedinjo mene, med tem ko je svojemu bratu volil le 5000 mark kot zadnjo zapuščino. oporoka na nepojasnjiv način iz zaklenjene omare.» «On sam je ni vzel zopet iz omare?® «Saj ni mogel niti nog premakniti! Poleg tega sem jaz po njegovi želji sama nosila ključ v žepu.» «Je-li kdo drugi, razen vas videl oporoko. Ali ste jo komu pokazal?« «Ne.» «0n tudi ni govoril o njej z nikomer?« «KoIikor vem jaz, v moji navzočnoeti da je «Kolko znaša vsa zapuščina?« je vpra-$al O sto ar, «Okoli 400.000 mark.» «Kdaj je napravil oporoko?» «Ravno en teden pred svojo smrtjo. Obenem z listino mi je dal tudi dovoljenje ca mojo poroko. To je bilo 3. oktobra, 10. istega meseca je pa umrl. V noči po nje-govi smrti, torej danes pet dni, je izginila ♦Kdaj ste se zadnjič prepričali, oporoka na svojem mestu?« «Zvečer, ko je potem izginila. Boinik je ležal v svoji spalnici v prvem nadstropju; zraven v njegovi delavnici sem med poslednjo njegovo boleznijo spala da sem bila lahko vedno takoj pri rokah. Tu je stala tudi omara, v kateri je hranil svoje pisarije in listine. Bila sem žalostna m sem poprej dosti jokala ter nisem mogla zaspati Zato sem urejevala vsakovrstne račune in papirje ter jih spravljala v omaro. Enkrat oem vzela v roke tudi zapečateni zavoj z oporoko in s solzami hvaležnosti sem čitala njegov naslov. Potem sem ga zopet skrbno položila v njegov predal, da ponesem listino prihodnjega jutra in jo oddam sodnemu svetniku Trtniku. Omaro sem zaklenila. One noči nisem Sla v posteljo; spala sem na svojem stolu pri mizi z glavo na mizini plošči. Zgodaj zjutraj, okoli pete ure sem se zbudita; bolela me je glava in bilo mi je mraz. Ležalo je še nekoliko papirjev pred menoj na mizi in spravila sem jih nazaj v predal. Pri tem sem opazila, da oporoke na več.« «Pa, ali je niste morebiti lahko kam založili in za mešali ?» oem povprašal jaz. Osmar je nevoljno odkimal z glavo proti meni. «Ražurne ®e, da ste omaro preiskali?« je vprašal. «Ali ste našli kake «letini dnevnim redora in bo sklepčen pri vsakem Stsvilti upravičenih glasov. ^i) D Tvrdka Ula Mazzin! 38 M s. mm) (prej Via Nuova) naznanja svojim cenj. odjemalcem, da si je priskrbela za prihodnjo sezono veliko izb ero volnenega blaga za moške in ženske, kožuhovin, žameta, volnenih šerp in rut, kakor tudi fuštanja, belega in barvanega ter raznovrstnih okraskov. te po npgfBBjl [eni H •Jb ^5) Dr. fi. GR050UIN specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcioniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 In od 3—7 ure. Oorlca (Plazza grande) Travnik hiša Paternoli. 60) Danes vsi v Matenjovas na narodni tabor IV. ■EDINOST f Trstu« dne 10. septembra 1922. Književnost in umetnost «Vede ž za L 1923.» in «Hišni Prijatelj* (IL let.) Založništvo J. Stoka v Trstu nas opozarja, da izide tudi za 1. 1923. priljubljeni žepni koledar «Vedež» v isti obliki kakor minula leta ter z raznovrstnimi podatki, ki nam rabijo v praktičnem življenju, poleg druge tvarine, ki bo Vedeževe prijatelje gotovo razveselila. Hkrati izide drugi letnik «Hišnega Prijatelja*, ki prinaša izbrano leposlovno in poučno berilo. Obe publikaciji sta že v tisku in bosta čitajočemu občinstvu na razpolago okrog vseh svetih. «Za nori ro4» se imenuje nova knjiga, ki jo izda Naša založba v Trstu. Spisal jo je Stanko Majcen In vsebuje tri onodejanke. Gostovanje gdčne Lvdije Visiakove. Danes prinašamo še 'no kritiko n^še odiične umetnice, prve slovenske plesalke izza njene turneje po Jugoslaviji: cTabor*, 12 maja 1922. Maribor. < Večei baleta in ribnike v našem gledališču. Sinoči je nastopila v našem gledališču pred precej številnim občinstvom Ljubljanska plesalka gdčna Lydi;a Wisiak-ova in si na mah osvojila vse navzoče. Komaj 16 let je stara gdč. Wisiak-ova, toda umetnica je, na katero smo lahko ponosni in od katere pričakujemo še veliko, veliko. Z nastopi v najrazličnejših plesih je pokazala, da ji je pl sna umetnost visokr in resen smoter, kateremu se udaja vsa in popoinoma. Nekateri njeni na-sttr>i so ugajali tako, da jih je morala ponoviti in ko jc izčrpala program, nam }e bilo vsem žal, da je že končala. Upamo, da nas kmalu zopet obišče s svojo očarujočo, svežo gibčno, mladostno umetnostjo. _ G^roodars^io PRESKRBA PRIMORSKEGA KRASA, PIVŠKE, NANOŠKE IN VIPAVSKE DOLINE Z ZADOSTNO PITNO, KAKOR TUDI ZA GOSPODARSKE NAMENE POTREBNO VODO V. Preden prestopimo k podrobnemu opisu posameznih načrtov za rešitev tako pere-čega vodovodnega vprašanja za Kranjski in ^Primorski Kras, moramo k predzgodo-vini navesti naslednja historija dejstva. S praktičnim reševanjem tega tudi za Kranjski Kras (okr. glav. Postojna in Logatec) eminentno važnega vprašanja se je začelo z ustanovitvijo oz. spopolnitvijo agrarskih komisij na Kranjskem. Toda že I. 1888 je tedanji odvetniški koncipijent v Postojni in poznejši agrarni komisar za Notranjsko (Logatec in Postojno) g. Franc Župnek ugotovil pri ekskurzijah na Nanos, Vremenšico itd. 1.) Velike neusahljive studence v Stra-nah in sicer Zgornji in spodnji studenec imenovana pri Skedenci in Cerkvi. 2.) Ugotovil tn premeril je studence v Treslju in Sklavšniku, ki se nahajajo dalje severno proti Šmihelu. 3.) Velike neusahljive studence pod Sv. Bricom, imenovane Globoščak ter končno 4.) Studence pri Ponikvah pod Tisov-rem in nad Zabrlekom, iz katerih se steka voda v Predjamski potek, ki je začetek in pravi izvir Vipave. 5.) Dalje je merrl že tedaj splošno znane studence na zahodnem pobočju Nanosa, izvirajoče na rebemiško državno cesto, Sušet in nad Poštnim koritom, 6.) Istotako je g. 2upnek ugotovil že 1. 1888 na škriljasti formaciji spadajočih višinah Jančarija (712 m) ob izvirkih potokov Ponikve, Sušica rn Slavinskega ali Velikega potoka, ter dognal za rezerviranje velikih vodnih rezerv ugodno ležeče doline oz. grape ob srednjem toku potokov Ponikve in Sušica (višina 620 m). Tedanja dvorna kobilarna v Prestranku je imela vsako poletje in zimo z dobavo vode velike neprilike in stroške in ker je istotako imela tudi južna železnica na križiću v St. Petru vsako poletje in zimo z dobavo vode za obratovanje silne težkoče, se je zasnoval na zahtevo tedanjega najvišjega konjarskega urada (Oberste Stall-meisteramt) na Dunaju projekt za velikopotezen gravitacijski vodovod iz zgoraj pod 1.) in 2.) navedenih stranskih studencev s porabo izvirkov in dolin pod 6.) navedenih potokov Sušica in Ponikve, za Nanoško in Pivško dolino, ter pred vsem za Št. Peter, Prestranek in Postojno. Ta načrt bi se bil dal tem lažje izvršiti, ker je bil tedanji konjarski urad voljan nositi polovico vrseh stroškov preračunjenih na 190.000 gold. Vsled nizkotnega in negospodarskega stališča južne železnice v tem vprašanja se je pa izvršitev zavlekla in je končno zaspala. 7.) Leta 1890. je dognal imenovani g. Župnek na dolomitni višini Smolevca, severno od Gor. Logatca znatne neusahljive studence pri Novinu, ter takoj napravil načrt za gravitacijski vodovod za gornjo in dolnjo logaško občino in za tamkajšnjo železniško postajo. Ker se ti studenci že po preteku par sto metrov zgubijo v kraške kotline, ni hotelo ljudstvo in tudi ne merodajni faktorji verjeti, da je v teh studencih za obe logaški občini in ves železniški obrat logaške postaje več kot dovolj vode. Kljub temu, da je bil ves Logatec v prejšnjih desetletjih dvakrat zaporedoma popolnoma pogorel, je skoraj vse nasprotovalo napravi tega tako koristnega vodovoda, tako, da je moral tedanji okrajni komisar Župnek vse obravn>ve in vse postopanje izvršiti skoraj s silo in vse na lastne, stroške da je zadeve spravil v tek. Tudi glavno ravnateljstvo južne železnice je moralo preklicati vse svoje neutemeljen«? ugovore vsled nastopa imenovanega komisarja, ter je isti potem vse ukrenil, da se je cela naprava izvršila na državne in deželne stroške kot melijoracijsko podjetje. Naprava tega še sedaj brezhibno delujočega vodovoda je postala tako popularna, da so se gradili celo v oddaljeni Bukovini po tem vzorcu in razsodbi gravitacijski vodovodi. 8.) Leto pozneje je ugotovil g. komisar Župnek v stražiškem hribovju severno od Sevščeka nad Cerknico več nusahljivih studencev ter je takoj glede naprave za vodovod za Selšček, Begunje, Bezuljak in Cerknico ukrenil vse potrebno ter zasi-gural izvršitev potom razsodbe. Vodovod za imenovane kraje se je začel takoj graditi ter ie bil dogotovljen že 1. 1893. VI. O priliki gradb« nove državne železnice iz Trsta v Gorico ter dalje na Jeaenice in Celovec se je za postaje Opčine, Dutovlje, Skopo in Štanjel iskala voda za obratne namene te železnice na kraški visoki planoti Gotovi krogi so mislili izpeljati vodo na Kras iz studencev v Stranah. Toda ta načrt je ostal neizpeljan, ker tedaj še ni bilo znano, da se da voda studenca Sušet (570 m viišne) z lastno gravitacijo spraviti čez gorovje Brda na sežansko-komensko planoto. Pri tozadevnih poizvedovanjih pri kranjskih hydrotehniških veščakih so se seznanili dotični krogi z navedenim agrarnim komisarjem g. Fr. Župnekom, kateri je že od 1. 1896. pri geodetičnem merjenju in razdelitvi senodolskih, dolenjskih, veli-kopoljskih in po teških gozdov dognal najnižji prehod iz Mcčilnika čez Brda v dolino Raša ter ugotovil na severnem koncu doline Vozarsko koto 510. Istočasno je pri teh gozdnih razmejitvah in cenitvah dognal na severnem in južnem pobočju Brcta številne neusahljive studence kot Močilnik, prvi, drugi in tretji sLudenec pod Golim vrhom, dalje Črni studenec, studenec Velika grapa, studenec pod Ješnico, dva studenca v Kalinovcu itjd. Na južnem pobočju Brd pa je našel v dolini potoka Bazovjec, Lo-čnik in Vozarsko velike studence, ki samo v Bazovcu ženejo 3 mline. Dalje je vsled položne lege teh treh imenovanih dolii^ osobito pa ob vozarskem in poljanskem potoku omogočena naprava velikih dolinskih zapor (umetnih jezer), v katera naj bi se vsa prekomerna studenčna in drainirana veda stekala ob pomladanskem in jesenskem deževju ter rezervirala za poznejše suhe čase. Načelnik agrarne komisije za Notranjsko g. Župnek je tozadevne kioge, osobito pa namestništvo v Trstu in tamošnje ravnateljstvo državnih in južnih železnic ter tedanji deželni odbor goriški informiral o zgoraj navedenih vodirh zakladih, ter dalje tudi obvestil o celi stvari poslance za Kras in Goriško. Napravil je tudi o celi vodni preskrbi specijalne načrte ter jih na topo-grafični karti (merilo 1:25.000) narisal in izročil potrebne eksemplarje poslancem za primorski Kras in Goriško in g. namestniku v Trstu. G. namestnik knez Hohen-lohe, kateremu je g. Župnek v navzočnosb poslancev gg. Ploja in Gaberščeka vse načrte podrobno razložil, se je za nje izvanredno zanimal, ter izvršitev istih označil kot izpolnitev njegove namestniške in živ-Ijenske naloge. Vzrok, da se jc knez Hohen-Iohe za izvršitev teh načrtov tako intenzivno zavzel, leži pred vsem v tem, ker je uvidel, da se da na podlagi istih na najcenejši način ves primorski in kranjski Kras preskrbeti z neoporečno dobro in zdravo vodo in da se more pri tem pridobiti še veliko tisoč m3 vode ne samo za tržaško okolico, ampak tudi za Trst sam, in to skoraj zastonj. Specialistza OČESNE BOLEZNI perfekcioniran oa dunajski kliniki. Ordinira od 9—11 In od 4—5. (44/17 49 IVAN KERŽE ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine iz ahniiiji. sttMeiiK. In is enailiran« prsti. TRST — Piazza San Giovanni Zaloga poftišfva 54 ANTON BREŠČAK Gorica, Via Carducci št. 14 (prej Gosposka ulica). Doma kar manjka naj pregleda vsak — vse naj napiše si pri dnevni luči — omare mize, stole, posteljnjalc — in vse kar rabi sploh v domaći kcč;. — K^r manjka, to mu preskrbi Breščak — štirinajst števiika ulica Giosue Carducci. 15. septembra L I, ODPEETJE MINERVA v Opatiji. Pojasnita: m Rossinl a 16. tala Klnm Tele ton 47-20. (SO) To in ono Dogodki na jugoslovesko-bolgarski meji. Iz zasebnega pisma, ki ga je pisal neki jugoslavenski bojevnik svojim sorodnikom posnem-ljemo naslednje podatke, ki jim gre tfm večja vera, ker jih piše človek, ki sam sodeluje na dogodkih: Bil sem v boju na bolgarski moji. Sedaj sem prišel v Sisek, da odvedem od tam 88 mladih junakov- Seveda bo nekoliko hudo —- brez strehe in tople hrane. V zadnjih osmih dneh smo se potolkli samo enkrat z bolgarskimi «komiti». Porazili smo jih popolnoma. Clevek ji mne sme priti živ v roko. Ali bi me obesili na prvo drevo, ali pa izpalili revolver v uho. Strašna je smrt md njimi. Niti Turki ne mučijo ljudi strašnejše. Zato se je treba na vsakem spopada boriti — do zmage: ali življenje ali smrt. Boljše je, da si — predno si jim padel v reke — sam končaS življenje. Taka je naša usoda, v neprestani smrtni nevarnosti smo! Ko smo v boju dobivamo 32 dinarjev dnevno. Naia hrana na meji so ovce in tobak. Tudi mleka se dobi pri kmetih. Med Bolgari imajo tudi precej turških lir, ki so jih ugrabili Srbom po vaseh. Taka turška lira velja 38 dinarjev. Morda ne boste vso zimo nič več čuli o meni. Če bi pa poginul, spominjajte se svojega sinu in brata, ki je umrl za domovino. Cvetličarski In vrtnarski zavod M. GERMAN Trst. Via Mlctialangalo Buon. 71», Veliki nasadi v Redipulju pri Ronkih minut od postaje) prodaja 527 rastlina za olapSavanJa, rastlina xa aočivja In vsakovrstno soma« Telefon 4-30 Telefon 4-30 Pazita na inamk©! ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Ulica Roma vogal al. Hazzioi. — Lastna pslafa. Dclnlkka glavnic* In rezervni zaklad K Č. SI. ail.OOT.OM Izvršuje liulatilna m bančas is menjslirćDe transakcij?. —__Uradno uro od S-13 Velika zaloga manifakturnega blaga in iz-gotovljenih oblek z lastno krojačnico za moške in ženske obleke Andrtj fNaurič Via Carducci 11 (Gosposka ulica), Gor ca. Specijaliteta , v^ffEo.fICtfi < (LE\7ANT£ mm mm livante naj&ollJi kutin dodatek izvornega, aromatičnoga okusa. Samo s figovo kavo „LEVANTE pripravi gospodinja izborno kavo brez ali le z malim dodatkom kolonijalne kave, — Vsled tega naj nemanjka ta v nobenem gospodinjstvu. Zahtevajte vedno kavo „LSVJiMTE" z našo znamko. Prva tovarna figove kave „Lev^nte" Loser & Lut a, Trst' Via Carpison 10-12, Telefon 44-06 23 *EVLJA£NICA MICOLICH Trst vta Mine 32 (vosd L' Ariosto) (prej Belvedere) Izbera moškega, ženskega In otroškega obuval« Sprejema naročila In popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cene nizk«. Postrežba točna* ".ga————— — min M H ■ m' »T——" DAROVI Na svatbi gosp. Frana Mozetič in Marije Se-ražin v Kazljah je nabrala vesela svatovska družba 150 lir za «Šolsko društvo*. G. Marušič Franc, bančni iztirj. Trst 5 Dr za «Šolsko društvo*. Vsakovrstna travniška, vrtna in cvetlična semena, prvovrstna in po konkurenčnih cenah prodaja 587 Mko SEVER i Komp. Trst Vin Nacblnvelli it 13. (41 a » ? X i GIno Hozzl dl Enrlco zaloga usnja Trst - Via Gnldo Erunner 4 - Trst J Speclaliteta loskanskega usnja sati-ranega In barvanega. 540 I Listu stolna. ♦♦ (nzMurtiE* ene. ZOBOZDRAVNIŠKI AMBULATORIJ H. BIZJAK sprejema od 9 do 13 in od 15 do 19 ob nedeljah od 10 do 12. 571 Trst, Via Torre blanca 39 Telefon 23-09. Podružnica v Opatiji« -- Srebrne krone m zlato platojem po najvišjih cenah ALOJZIJ POVH Trst Piazza Garlbalđl 11Z s (prej Barriera) Pozor na domačo tvrdko! FRANC SfiUHIG, Gorica, Gosposka ulica seča] Via Carducci it 25, naznanja slavnemu občintvu. da ima veliko zbero šivalnih strojev več vrst za krojače, šivilje in čevljarje lz najboljših nemških tovarcn, Katere jamči 10 let. Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 61 Krone, srebro, zlato, diamante, —■—= briljante in platin - kupujem po najvišjih cenah. 10 ALBERT POVH, Via Hi M (S (prej via tava) ! Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Trstu. UogGl via UfllM ll — Ufa 30 ottobre 11 Izvršuje vse bančne pesle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHS kron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje po 3 3|4 % netto "l^H Urama In zlatarna Lorenzo Hocor Trst. Via Udlne 26.» Velika Izboa v. zlatesise ia sre&reine MjaaH ■ Dirate n sioiiHiceaai. Ob nedeljah se zglasltev v via Udine 33, III. Vloge na tekoče račune po 41 o S vezane vloge obrestuje najugodnejše po dogovoru. Glavni sedež banke: LJUBLJANA. Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novlsad, Sarajevo, Split, Metković. « Delniška glavnica In rezerve: SNS kron 150.000.000.—. Tel. št 5-18. Uraduje od 9 do 12l/2 in od 141/, do 16.