NASA TEMA i AKTUALNO Krvodajalstvo premaguje pandemijo str. 12-13 Za upokojence zmanjkuje kartic str. 3 TV SPORED Tadej Pišek ičeval bo v gledališki šoli Mini teatra! STOP novi tednik k jffiL TeTenovele n*J» Priljubljena serija I LiP0('ajmiBhoje if M. končno vracaii Vesna Milek Predstavila Ogledala in pričarala čaroben večer! Tednik za Savinjsko regijo / št. 39/ Leto 75 / 24. september 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Čudovito vzdušje na spektaklu leta Za vas, zveste bralce in poslušalce, smo minulo soboto na celjskem sejmišču pripravili veliki koncert naše medijske hiše. Nastopajoči so poskrbeli za fantastično energijo, k izjemnemu vzdušju ste prispevali tudi obiskovalci. Hvala vsem, ki ste ta dan z nami praznovali 66. rojstni dan Radia Celje in 75 let Novega tednika, prav tako hvala tudi vsem, ki nam pošiljate voščila po navadni in elektronski pošti! str. 36-37 SPORED 'i ■ " y • s ■J vO , mn- iT USR3E "J Foto: SHERPA INTERVJU ROGASKA SLATINA Bober za varovanje narave 2 AKTUALNO ZADETKI »Razmišljanje, da je kolesarstvo izključno garaški šport, je daleč od resnice. Če nimaš pravih genov, kot jih imata Tadej in Primož, lahko garaš kolikor hočeš, pa ne boš prišel na vrh.« Tone Tiselj, rokometni trener in poznavalec kolesarstva »Nenehne izboljšave so naše vodilo, saj konkurenca nikoli ne spi. Imamo veliko kupcev in tudi veliko konkurentov, ki jih spoštujemo, po drugi strani pa poskušamo narediti vse, da bi bili boljši od njih.« Sebastijan Suhovršnik, direktor podjetja TRO »V času epidemije koronavirusa so ponekod v družinskem okolju nastale še večje stiske. Medtem ko smo ponekod dobili dojenčke, je drugod razpadel marsikateri zakon.« Andreja Tisel, sekretarka RKS OZ Šentjur »Odzivnost krvodajalcev je kljub trenutni situaciji odlična. Ni se še zgodilo, da kdo ne bi prišel ali da bi kdo imel težave s tem, da podjetja krvodajalcem ne bi omogočila odsotnost z dela zaradi darovanja krvi.« Janja Pajk, dr. med., predstojnica Transfuzijskega centra Celje »Mora nam uspeti nekaj podaj in lahko smo hitro pred njihovim golom. Priložnosti ne bo veliko, zato jih bo treba izkoristiti. Z Moldejem smo jih imeli nekaj na začetku, a smo zadeli le enkrat.« Dušan Kosić, trener NK Celje pred tekmo v Armeniji ČETRTEK 1 1 PETEK Jf \\/ 23 O" • • • • t 21 15 fP • • • / • • • SOBOTA I I NEDELJA f \\/ 13 11 f \ 1 / 16 8 o C/3 S5 ENOTNA TOČKA ZA TESTIRANJE NA■ . ШШШШВШШШШЈИ^ШЗНИ AMBULANTA t Wt Kam na odvzem brisa? Vstopne covid točke prevzemajo zdravstveni domovi Zdravstveni domovi in postaje na Celjskem so v teh dneh uredili - ponekod še urejajo - covid vstopne točke za odvzeme brisov. Do zdaj je bila vstopna točka pri Splošni bolnišnici Celje, kjer je delo organizirala bolnišnica, ki bo zdaj brise odvzemala samo bolnišničnim bolnikom, medtem ko bodo družinski zdravniki oziroma pediatri osebe s sumom okužbe napotovali v območne zdravstvene domove. SIMONA SOLINIC V Laškem je takšna vstopna točka za občane Laškega in Radeč že od ponedeljka. »Na parkirišču je organizirana covid cona, kjer so v treh zabojnikih obravnavani bolniki s sumom na koronavirusno bolezen. V zabojniku 1 je vstopna točka za odrasle, v zabojniku 2 za otroke, v zabojniku 3 je točka za odvzem brisov. V vstopno točko bol- nike lahko napotijo izključno izbrani oziroma nadomestni zdravnik, pediater ali dežurni zdravnik, ki pokriva Zdravstveni dom Laško ali Zdravstveni dom Radeče,« je zapisano na spletni strani laškega zdravstvenega doma. Obvestila o spremembi delovanja na vstopnih točkah objavljajo na spletnih straneh posamezni zdravstveni domovi. Celjski zdravstveni dom bo brise odvzemal v vstopni točki, ki bo še vedno pred celjsko bolnišnico. Splošna bolnišnica Celje se še naprej pripravlja na povečano število obolelih. V pripravljenosti ima pet navadnih postelj za obolele, dve postelji za intenzivno nego in šestnajst postelj v tako imenovani sivi coni. Slednje pomeni, da bodo na teh šestnajst postelj namestili osebe s sumom okužbe z novim koronavirusom, ki bodo potrebovali bolnišnično obravnavo. Pet postelj za obolele je zasedenih, medtem ko na intenzivni negi zaenkrat ni nobenega bolnika s korona-virusno boleznijo. Foto: Andraž Purg - GrupA AKTUALNO 3 Zaradi trenutnih epidemioloških razmer celjska bolnišnica išče predvsem študente zdravstvene nege za pomoč v vstopnih točkah v bolnišnico in za spremstvo bolnikov ter delo na oddelkih. Stanje v domovih se umirja V Pegazovem domu v Rogaški Slatini je potrjenih 19 okužb pri stanovalcih in šest pri zaposlenih. Šest stanovalcev ostaja na zdravljenju v bolnišnicah po Sloveniji, v rdeči coni doma, ki so jo uredili v kletnih prostorih, imajo trenutno nameščenih 13 okuženih oseb. »Ob vsakem simptomu ali spremembi stanja pri stanovalcih takoj opravimo testiranje in obvestimo svojce. Vsi ostali stanovalci v domu so zaenkrat še vedno v svojih sobah, kjer jih oskrbuje osebje doma,« je na spletnih straneh doma objavila direktorica doma Kristina Kampuš. V domu imajo 130 stanovalcev, od tega se dva že nekaj časa zdravita v bolnišnici, zaposlenih je 75 oseb. Dobra novica po preteklem tednu prihaja iz Doma sv. Jožefa Celje, kjer po dodatnih testiranjih v domu novih okužb niso ugotovili. Kot je znano, je bila pred dnevi okužena oseba, zaposlena v domu. Enako kot v Celju je dobro novico svojcem oskrbovancev sporočil direktor Doma Nine Pokorn Grmovje Tomaž Lenart: »V skladu z navodili NIJZ smo konec prejšnjega tedna ponovno izvedli testiranje pri stanovalcih in zaposlenih. Vsi testi so bili negativni, razen pri eni stanovalki, kjer je bila potrjena okužba. Stanovalka je bila brez znakov okužbe in je bila takoj premeščena v rdečo cono. V domu bomo še naprej ravnali skladno z navodili NIJZ, pristojnih ustanov in ukrepi, opredeljenimi v našem kriznem načrtu. Ukrep prepovedi obiskov do nadaljnjega še vedno velja.« SŠol Vozovnice prispevajo h kakovosti življenja upokojencev Razmere vpliva podaljšanje soc Da so imeli do zdaj v celotnem sodnem okrožju Okrožnega sodišča v Celju glede na opravljene teste dve okuženi osebi, so potrdili na celjskem sodišču. Karantena, predvsem zaradi bližnjega stika z okuženo osebo, je bila za zdaj odrejena enajstim zaposlenim. Zaradi karantene je bilo v celotnem celjskem okrožju odpovedanih tudi nekaj glavnih obravnav. »Delo na sodišču je v sedanjih razmerah precej spremenjeno. Zaposleni, tako sodniki kot ostali uslužbenci, morajo upoštevati vse ukrepe (nošenje mask, razkuževanje rok, upoštevanje varnostne razdalje), kar je pri delu s strankami tako za nas kot tudi za stranke precej obremenjujoče. Trenutne razmere moramo upoštevati že pri razpisovanju obravnav, kjer moramo upoštevati velikost dvorane glede na število udeležencev, časovni razmak med obravnavami, da se dvorane prezračijo in razkužijo in podobno, a tudi med obravnavo, kjer je živčnost običajno že brez tega nekoliko višja,« pravi predsednica Okrožnega sodišča v Celju Petra Giacomelli. o tudi na nih postopkov Strožji so tudi ukrepi pri vhodu na sodišča za stranke. »Sodišča smo prejela tudi termometre, navodila za uporabo so v pripravi,« dodaja Giacomellijeva. V posamezni dvorani zdaj manj obravnav Sodni postopki so se razumljivo zaradi vsega podaljšali, pravi predsednica sodišča: »Predvsem zaradi razglašene epidemije, ko so bile preklicane vse zadeve, ki niso bile nujne. Do podaljšanja je na ta način lahko prišlo na vseh pravnih področjih, izjema je le tam, kjer so zadeve reševali kot nujne. Sicer pa se postopki podaljšujejo tudi zato, ker vse naše dvorane niso primerne za obravnave. Zaradi izvajanja ukrepov je lahko v istem dnevu v isti dvorani manj obravnav. Zal to velja za vsa pravna področja, kjer je reševanje zadev vezano na izvedbo glavne obravnave. Kljub situaciji, ki je za vse neprijetna in zato še dodatno stresna, upamo, da bodo stranke še naprej pokazale vsaj toliko razumevanja za našo obvezo spoštovati ukrepe, kot je bilo to doslej.« SŠol Savinjska regija sledi Osrednjeslovenski in Podravski po številu okuženih z novim koronavirusom. Na našem območju je bilo v začetku tedna 134 okuženih, v zadnjih dneh je bilo največ novih primerov, kar pet, v Slovenskih Konjicah. Na železnici je zmanjkalo kartic »Od uvedbe brezplačnega medkrajevnega potniškega prometa za upokojence in nekatere druge skupine je minil zelo kratek čas. Prvi podatki nakazujejo, da bo imel ta ukrep na spodbujanje javnega potniškega prometa v Sloveniji izredno ugodne učinke,« pravi Matjaž Polanič iz družbe Nomago. Ob tem se je našemu uredništvu javila ogorčena upokojenka, ki je želela pridobiti kartico na železniški postaji v Celju. BRANEJERANKO Na celjski železniški postaji njene vloge prejšnji teden niso sprejeli. »Na ministrstvu za infrastrukturo so me napotili na klicno številko 02/292 73 89, kjer sem izvedela, da vlog tudi ministrstvo do nadaljnjega ne sprejema. Ne sprejema jih, ker je kartic zmanjkalo,« nam je pisala bralka. »Na spletni strani ministrstva in tudi na strani Slovenskih železnic ni o tem do trenutka, ko to pišem, nobenega pojasnila,« je še jezilo bralko, ki težko razume, da je kartic zmanjkalo. »Zato ne, ker je podatek o številu upokojencev in starejših občanov evidentiran,« si je odgovorila. Vprašanje naše bralke ki ni mogla pridobiti kartico na železniški postaji v Celju, smo naslovili tudi na Slovenske železnice. »Ko bodo vozovnice oziroma kartice spet na voljo, bomo vloge za celoletne brezplačne vozovnice v medkrajevnem potniškem prometu sprejemali,« je v ponedeljek odgovorila služba Slovenskih železnic za odnose za javnostmi. Kot smo izvedeli, je prišlo do slabe komunikacije znotraj SŽ, saj je ministrstvo za infrastrukturo trdilo, da so prejele železnice nove kartice že konec prejšnjega tedna. V torek so SŽ potrdile, da so res prejele dodatnih dva tisoč kartic ter jih namenile vsakemu prodajnemu mestu po 40. »Žal so ponekod že pošle, saj je povpraševanje po njih izjemno veliko,« so nam v torek odgovorile železnice. Za odgovor smo se obrnili na ministrstvo za infrastrukturo, kjer nam je Boštjan Lajovic povedal, da informacija, da je kartic zmanjkalo, ni točna. »Kartice imajo in jih izdajajo na vseh prodajnih mestih na avtobusnih postajah, to sta prevoznika Nomago in Arriva. Prav tako jih je mogoče dobiti na ministrstvu, res pa je, da jih je trenutno zmanjkalo na prodajnih mestih na železniških postajah,« nam je že prejšnji teden odgovoril Lajovic. »Pričakujemo, da bo to urejeno v najkrajšem času, saj nove kartice, ki smo jih dobili, trenutno testiramo, preden jih pošiljamo na prodajna mesta. Ravno danes bomo poslali prevoznikom Nomagu, Arrivi in Slovenskim železnicam po dva tisoč kartic, približno toliko jih imamo na ministrstvu,« je prejšnji teden napovedal Lajovic. Pravi, da ministrstvo želi, da kartice delujejo brezhibno, da ne bi med uporabo prihajalo do zapletov. »Glede na trenutne epidemiološke razmere upokojencem, imetnikom evropske invalidske kartice, vojnim veteranom in vsem, ki so stari nad 65 let in niso v delovnem razmerju, svetujemo, naj vlogo oddajo po elektronski ali navadni pošti. Upokojencem prav tako svetujemo, naj svojih poti ne načrtujejo v času glavnih jutranjih in popoldanskih prometnih konic,« nam je odgovorila družba Nomago. Po zadnjih podatkih je bilo izdanih 140 tisoč brezplačnih vozovnic. Od skupnega števila jih je bilo 131 tisoč izdanih upokojencem, približno pet tisoč starejšim od 65 let, 2.793 invalidom ter 1.169 vojnim veteranom. »Gre za veliko vozovnic, na kar smo tudi računali. V začetku junija smo podpisali pogodbo za dobavo dodatnega števila kartic. Nekoliko se zapleta pri njihovi inicializaciji, saj gre pri novih za novejše serije čipov, katerih inicializacija je drugačna kot pri dosedanjih karticah,« je še odgovoril Boštjan Lajovic ter omenil potrebna dodatna testiranja. Med prvimi izkušnjami omenja, da so upravičenci projekt brezplačnih vozovnic ugodno sprejeli ter da bo, kot kaže, povečal uporabnost in priljubljenost javnega potniškega prometa. Možnost njegove brezplačne uporabe prispeva tudi k dvigu kakovosti življenja upokojenk in upokojencev ter drugih skupin upravičencev. Temeljni kamen za novo kočo Na Okrešlju so pred tednom položili temeljni kamen za novo kočo, ki naj bi do konca leta 2022 nadomestila v lanskem požaru uničen Frischaufov dom. Kamen so položili predsednik vlade Janez Janša ob prisotnosti ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Poči-valška, podpredsednika Planinske zveze Slovenije Mira Eržena in generalnega sekretarja PZS Mateja Plan-ka ter predsednika PD Celje - Matica Franca Povšeta. Za Planinsko društvo Celje - Matica je bil požar velik šok, saj je pred tem pogorela že koča na Korošici. Društvo je dalo prednost pri prenovi dobro obiskanemu in lažje dostopnemu Okre-šlju. Novogradnja bo velik finančni zalogaj, saj bo stala več kot milijon evrov. Avgusta je bil objavljen razpis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za podporo planinski športni in večnamenski rekreacijski infrastrukturi. Na razpis se je prijavilo tudi PD Celje - Matica s projektom nove koče na Okrešlju. »Letos bomo iz tega naslova pridobili 200 tisoč evrov. Verjamemo, da bomo lahko preostanek do obljubljenih 400 tisoč evrov za nadaljevanje gradnje doma porabili v naslednjem letu. Planinsko društvo bo zagotovilo 200 tisoč evrov lastnih sredstev. Planinska zveza Slovenije bo prispevala približno 100 tisoč evrov. Računamo, da bomo 200 tisoč evrov zbrali z donacijami in s prispevki sponzorjev. Pri tem ne smemo pozabiti na prostovoljno delo članov matičnega planinskega društva in planinske organizacije ter na Slovensko vojsko, ki bo nudila brezplačne prevoze materiala s helikopterjem. Vsem se za opravljeno delo iskreno zahvaljujemo,« je dejal Franc Povše. Pritličje novega doma bo grajeno iz lahke opeke na armiranobetonski plošči, vsa naslednja nadstropja bodo grajena v lesenem skeletnem montažnem sistemu. Ostrešje bo leseno. Objekt bo energijsko varčen. Vgrajen bo sistem za ločeno uporabo sanitarne vode in imel bo vse potrebne sisteme za čiščenje odpadnih voda. V sedmih sobah bo 28 postelj, nekaj bo tudi skupnih ležišč. Večnamenski skupni prostor bo na voljo za različna predavanja, predstavitve in usposabljanja. Osrednji prostor doma bo svetla jedilnica v pritličju, v kateri bo 80 sedežev. TC, foto: Andraž Purg - GrupA Če bi želeli pomagati pri novogradnji, lahko to storite z nakazilom na TRR: 0510 0801 6743 162 ali s SMS-sporočilom na 1919 (geslo OKRESELJ5), s katerim boste darovali pet evrov. MODRI TELEFON Čez mejo k zobozdravniku Bralka namerava obiskati zobozdravnika na obmejnem območju, na Hrvaškem in to zaradi zahtevnejšega medicinskega posega. Zanima jo, kako je trenutno z možnostjo prehoda meje. Ali bo morala v karanteno? Služba za odnose z javnostmi ministrstva za notranje zadeve nam je odgovorila: Zaradi velike čezmejne povezanosti prebivalstva velja za prehajanje meje s Hrvaško širši nabor izjem, ko karantena ob vstopu ne bo odrejena. Tako lahko mejo brez odreditve karantene prestopi oseba z dokazilom o načrtovanem zdravstvenem pregledu ali posegu na Hrvaškem, če se vrača čez mejo v istem dnevu ali neposredno po končanem zdravstvenem pregledu ali posegu, če je ta pregled ali poseg trajal več kot dan. Dodatne informacije o prehajanju meje: https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/ prehajanje-meja/. BJ novi tednik rad io celje 4 GOSPODARSTVO Letošnji dobitnik gospodarskega oskarja tudi Celjan Sebastijan Suhovršnik V sedmih letih med največje proizvajalce industrijskih nožev v Evropi Med dobitniki nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke je letos tudi Sebastijan Suhovršnik. Zgornjesavinjčan, ki že malo več kot deset let živi v Celju, je direktor vedno bolj uspešnega prevaljskega podjetja TRO, ki izdeluje industrijske nože. V utemeljitvi nagrade je zbornica med drugim zapisala, da podjetje nenehno vlaga v posodobitev strojne opreme, informacijsko tehnologijo, razvoj človeških zmogljivosti, izobraževanje zaposlenih ter v raziskave in razvoj ter spodbuja inovativnost. Vodilo direktorja pri njegovem delu je, da imata etično in moralno poslovanje prednost pred kratkoročno dobičkonosnostjo. JANJA INTIHAR Sebastijan Suhovršnik je poklicno pot začel v nazarski tovarni BSH Hišni aparati, kjer je delal malo več kot 15 let, nato ponudbo sprejel. Upam, da bo država čim prej zgradila tretjo razvojno os, da bo moja pot v službo in iz nje, za kar vsak »Ljudje na Koroškem so me prijetno presenetili. So izjemno pridni in zvesti podjetju. Uspešni smo, ker smo njihovo znanje in pridnost združili z lastnikovo strategijo in mojo vizijo.« je bil v velenjskem podjetju Fori, zdaj že sedem let vodi TRO, Tovarno rezilnih orodij, ki je drugo največje podjetje na Prevaljah in sodi med največje evropske proizvajalce industrijskih nožev. »Tovarna bo čez šest let praznovala 100-letnico delovanja. TRO, ki je bil včasih del Skupine Prevent, je leta 2013 kupil Boris Pipan. Izkazal se je kot pravi strateški lastnik, saj v podjetje nenehno vlaga in skrbi za njegov razvoj,« pojasnjuje Sebastijan Suhovršnik. Na Pre-valje je prišel skupaj z novim lastnikom, pri čemer odločitev, da bo prevzel vodenje podjetja, ni bila lahka, pravi. »Tovarna je bila v zelo slabem stanju in pred stečajem, pomisleke sem imel tudi zaradi slabe cestne povezave. Ker rad delam in mi ni ničesar težko narediti, sem dan porabim dve uri in pol, lažja in hitrejša.« V 54 državah po vsem svetu V TRO je trenutno zaposlenih 150 ljudi, še trideset jih dela v njegovem podjetju v Srbiji. Izdelujejo industrijske nože za recikliranje in predelavo vseh vrst materialov, surovin in odpadkov, od plastike in kovine do odsluženih ribiških mrež. »Smo torej pomemben člen trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva. Poznajo nas predvsem proizvajalci strojev za recikliranje, prisotni smo tudi v kovinskopredelovalni industriji, predelavi plastike, lesa, embalaže in drugod. Najpomembnejša industrija za nas je reciklažna industrija,« pravi Suhovršnik in poudarja, da bo izdelovanje nožev za reciklira- Sebastijan Suhovršnik, direktor podjetja TRO »Pripravljamo digitalno strategijo. Digitalizacija je postala zelo moderna beseda, vendar je treba skrbno razmisliti, kaj podjetje potrebuje in mu bo koristilo, kaj pa je le marketinška zgodba. Digitalizacija je koristna za sodelovanje z obstoječimi partnerji, a ne more nadomestiti pogovorov za mizo in neposrednih stikov na poslovnih dogodkih, kot so na primer sejmi.« nje tudi v prihodnosti ostalo njihovo osrednje področje dela. Izdelujejo sicer še mehanske dele za stroje, vendar ta program predstavlja le 5 odstotkov celotne proizvodnje. »Skrb za čisto okolje postaja prednostna naloga vedno več držav, zato je tudi naša prisotnost na svetovnem trgu vedno večja. Južna Amerika na primer varovanju okolja do zdaj ni namenjala velike pozornosti, a se je tudi to začelo spreminjati. Ko smo izvedeli, da bodo začeli graditi obrate za reciklažo, smo se usmerili tudi na ta trg, čeprav je oddaljen in ga je težko obvladovati, v sedanjih časih, ko ne moremo potovati, še toliko bolj,« pojasnjuje Suhovršnik. Prevaljsko podjetje kar 92 odstotkov prihodkov, ki so lani znašali 14,2 milijona evrov, komuniciranja dobrih poslov ni mogoče sklepati,« je prepričan Suhovršnik. Vodilo podjetja nenehne izboljšave Podjetje TRO je v zadnjih štirih letih prihodke od prodaje povečalo za 4,5 milijona evrov, v naslednjih štirih ali petih letih želi zrasti še za 30 do 40 odstotkov. To mu bo omogočilo tudi vlaganje v avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnje. »V sedmih letih smo v novo opremo in stroje ter v izboljšanje delovnih pogojev vložili deset milijonov evrov. Prevent namreč ni skrbel za tovarno. Stavbe so stare in ko jih je prevzel nov lastnik, so bile v zelo slabem stanju, zato je bilo treba vse obnoviti. Trenutno imamo že dva robota, ki ju vključujemo v delovni proces, kjer je to možno. Proizvodnje namreč ne moremo popolnoma avtomatizirati, saj imamo kar nekaj manjših serij z zahtevnejšimi izdelki, kjer je še vedno potrebna človeška »Ko sem prišel v TRO, so bili v njem zastareli stroji in oprema, prodaja na tujih trgih je bila šibka, podjetje je zaostajalo za konkurenco. Do danes smo večino konkurentov dohiteli in marsikoga tudi prehiteli. Zlasti na področju reciklaže.« ustvari s prodajo na tujih trgih. Izvaža v 54 držav po vsem svetu. Njegovi glavni trgi so Nemčija, Avstrija in ZDA, ki so letos po obsegu izvoza celo na prvem mestu, sledijo Francija in ostale države. »Evropa je naš najpomembnejši trg, na drugem mestu so ZDA. Na vseh teh trgih se trudimo deleže še povečati ter hkrati osvojiti tiste, na katerih še nismo prisotni. Lani na primer smo začeli poslovati z Afriko, kjer že izvažamo v Južnoafriško republiko in Etiopijo, letos smo se osredotočili na Južno Ameriko. Gre sicer počasi, a smo vztrajni,« pravi Sebastijan Suhovršnik. TRO dobro posluje tudi letos. V zadnjih dveh mesecih je sicer imel upad naročil, vendar ne velik. »Prvi val epidemije smo preživeli brez prask, tovarna ni obstala niti za en dan. Zaenkrat ostajamo optimisti in upamo, da težav ne bo tudi v prihodnjih mesecih in da bodo razmere kmalu spet postale normalne. Neposredni stiki s partnerji so nujni, saj brez tega kljub različnim orodjem roka,« pojasnjuje Suhovršnik in poudarja, da se v podjetju ves čas trudijo biti inovativni. »Nenehne izboljšave so naše vodilo, saj konkurenca nikoli ne spi. Imamo veliko kupcev in tudi veliko konkurentov, ki jih spoštujemo, po drugi strani pa poskušamo narediti vse, da bi bili boljši od njih.« Na prvem mestu spoštovanje sodelavcev Na vprašanje, po katerih načelih vodi podjetje, Sebastijan Suhovršnik odgovarja, da je na prvem mestu spoštovanje vseh sodelavcev. »Uvajamo participativni način vodenja, kar pomeni, da se veliko pogovarjamo, preden sprejmemo kakšno odločitev. Na koncu sem sicer jaz tisti, ki mora sprejeti odločitev, vendar pri tem spoštujem mnenja ostalih sodelavcev. Zato nagrada Gospodarske zbornice Slovenije ni samo moja, ampak pripada vsem zaposlenim.« Foto: arhiv podjetja TRO Podjetnike podpirajo že 11 let Sodelavke MPI Vrelec z direktorico Branko Aralica (druga z leve) Mrežni podjetniški inkubator (MPI) Vrelec v septembru obeležuje 11 let delovanja. Sedanja in nekdanja inkubirana podjetja so po podatkih iz letnih poročil leta 2019 skupaj ustvarila 25 milijonov evrov prihodkov, zaposlovala so 280 delavcev. Direktorica MPI Vrelec Branka Aralica, ki inkubator v Rogaški Slatini vodi od ustanovitve, je povedala, da je delovanje te ustanove preseglo vsa pričakovanja. Slednja je doslej organizirala več kot 800 dogodkov, sklenila je več kot 200 partnerstev za pospeševanje podjetništva v Sloveniji in tujini, pomagala je več kot sto podjetjem ter opravila približno šest tisoč ur svetovanj in mentoriranja. Mrežni podjetniški inkubator je uspešen tudi s prijavo projektov na razpise. Leta 2018 je pridobil sredstva v višini 200 tisoč evrov, leto kasneje sredstva v vrednosti skoraj 450 tisoč evrov. Organizacija, ki letos praznuje 11 let delovanja, je konec leta 2018 od ustanoviteljice Občine Rogaška Slatina v upravljanje prevzela nove prostore. Gre za Podjetniški center Vrelec, ki ima 1.282 kvadratnih metrov površin. Inkubator podjetnikom tako skupno nudi 2.283 kvadratnih metrov poslovnih površin. »Vesela sem, da imamo kljub krizi zasedenih približno polovico poslovnih površin v Poslovnem centru Vrelec, medtem ko je inkubator v Prvomajski ulici v celoti zaseden. Prostori so na voljo po subvencionirani ceni najemnine, ki je odvisna od starosti podjetja,« je dejala direktorica. Ob praznovanju je inkubator pripravil srečanje inkubiranih podjetij in poslovnih partnerjev z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom. Slednji je na srečanju izpostavil pomembno vlogo podjetniških inkubatorjev za zagon in razvoj podjetniških idej ter ohranjanje delovnih mest v domačem okolju. TS Foto: Rok Mlinar GOSPODARSTVO 5 Celjski proizvajalec strelovodne opreme kljub krizi optimističen Hermi »lovi« lanske poslovne rezultate Med podjetji, ki uspešno kljubujejo koronačasu, je tudi celjski Hermi, ki izdeluje strelovodno opremo, kabelske police in konstrukcijske sisteme za sončne elektrarne. Na trgu je prisoten že več kot trideset let in je v svoji dejavnosti največji v Sloveniji. Izdelke, ki so večinoma plod lastnega znanja, prodaja v več kot dvajset držav. Podjetje že ves čas delovanja zaznamuje visoka, a stabilna rast. Letos rasti ne bo. Direktor in lastnik Miran Rauter pričakuje, da bo Hermi dosegel vsaj približno takšne rezultate, kot jih je lani. JANJA INTIHAR »Kriza se je dotaknila vsakega, tudi nas. Delamo sicer dobro, na nekaterih trgih celo zelo dobro, vendar je že jasno, da letošnjega poslovnega načrta ne bomo mogli izpolniti. Lovimo lanske rezultate. Kakšni bodo, bo odvisno od tega, kaj se bo dogajalo v prihodnjih mesecih. Če bo vlada uvedla še trše ukrepe, bo to za gospodarstvo zelo slabo in tudi posledice bodo dolgotrajnejše,« opozarja Miran Rauter. V podjetju Hermi v času epidemije in tudi kasneje niso ustavili proizvodnje niti za en dan, seveda ob izvajanju vseh ukrepov za varovanje zdravja, poudarja Rauter. Kot pravi, je bilo na začetku med zaposlenimi veliko negotovosti, a so bili že po tednu vsi veseli, da podjetje nemoteno obratuje in lahko prihajajo v službo. Nemčija na čakanju Lani je Hermi, ki v Celju zaposluje 70 ljudi, še približno dvajset jih dela v njegovih hčerinskih družbah v tujini, ustvaril 6,8 milijona evrov prihodkov. V preteklih letih je prodajo povečal na vseh trgih, tako domačem kot Miran Rauter: »Lovimo lanske rezultate. Naše poslovanje je bilo v nekaterih mesecih zelo dobro, do konca leta bomo morali nadomestiti drugo polovico marca ter april in maj. Ali nam bo uspelo, še ne vem.« tujih. Uspešen je bil v Sloveniji in državah nekdanje Jugoslavije, kjer je najdlje prisoten, a tudi v zahodni Evropi. V zadnjem času se je usmeril zlasti na avstrijski in nemški trg. Prodajo v Avstriji je občutno okrepil, zato je tam ustanovil tudi hčerinsko družbo. Letos je poslovanje s tema dvema trgoma dokaj ohro-mljeno, pravi Miran Rauter. »V drugi polovici marca in potem še v aprilu in deloma v maju se je prodaja v Avstrijo, ki je naš vedno bolj pomemben trg, povsem ustavila. Na tem trgu smo za letos načrtovali velik skok, a smo zdaj za pol leta v zaostanku. Od sredine maja z avstrijskimi partnerji spet kolikor toliko normalno poslujemo, Nemčija, za katero pričakujemo, da bo postala naš pomemben izvozni trg, je trenutno na čakanju. Naročila so sicer začela počasi prihajati, vendar bo očitno za ponovno vzpostavitev normalnega poslovanja treba kar nekaj časa.« Miran Rauter še ne ve, ali bo podjetju uspelo ponoviti lanske poslovne rezultate. Slabo kaže tudi na Hrvaškem, kjer so občutno znižali ali celo zaustavili svoje naložbe v turizmu, Hermi pa je sodeloval v mnogih projektih. »Poiskati bomo morali nove,« pravi Rauter, ki veliko priložnosti vidi na srbskem trgu. V tej državi namreč začenjajo velik investicijski cikel. Digitalizacija in nove zaposlitve Kljub težkim pogojem poslovanja so v He-miju optimistični. »Kriza je za nas tudi velik izziv, saj je po drugi strani marsikaj pospešila. Na primer digitalizacijo poslovanja, ki smo jo začeli uvajati pred približno letom, v teh mesecih pa smo z njenim uvajanjem pohiteli. Čeprav pomeni velik strošek, kar v času >korone<, ko je treba paziti na vsak evro, ni najbolj smotrno, se nam bo to v prihodnosti povrnilo. V krizi smo tudi začeli iskati nove trge, zato smo zaposlili tri nove sodelavce. Tudi to je dodaten strošek, ki se nam bo prav tako obrestoval,« je prepričan Rauter. Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) Šola za vlagatelje tudi v Velenju Saša inkubator, klub Poslovni angeli Slovenije, KIKštarter in Katapult so zasnovali prvo Šolo za vlagatelje v zagonska podjetja v Sloveniji. Cilj šole, ki jo financira Slovenski podjetniški sklad, je približati vlaganje v zagonska podjetja večjemu številu zainteresiranih vlagateljev in spodbuditi razvoj trga tveganega kapitala pri nas. Predavanja v okviru prve stopnje Šole za vlagatelje so bila minuli četrtek tudi v Velenju. Predavanja so namenjena vlagateljem, ki so že vložili ali želijo denar vložiti na trgu tveganega kapitala in s tem pomagati svežim idejam ter podjetjem pri razvoju. V šoli razvijajo investicijska znanja, s katerimi vlagatelji lažje izbrejo prave poslovne priložnosti. Predavata izkušena podjetnika in vlagatelja Matjaž Jug in Tilen Travnik, ki v svojih nastopih podrobno predstavita, kako delujejo zagonska podjetja in v čem je njihov življenjski cikel poseben, kako pomembni so posamezniki in ekipe, ki razvijajo poslovne ideje, ter kateri so mehanizmi investiranja tveganega kapitala. Zakaj vlagati v zagonska podjetja? »Zagonska podjetja ženejo ambiciozni posamezniki in ekipe, ki želijo nekaj več. Trdno so odločeni, da bodo svoje cilje dosegli, in v to vlagajo vse svoje znanje in energijo. Ni prav, da dobra podjetniška ideja ne pride na trg ali pride na trg prepozno, ker za njen razvoj zmanjka denarja,« je prepričana Karla Sitar, direktorica Saša inkubatorja, ki ob tem dodaja, da je dobro, da morebitni vlagatelji najprej dobro spoznajo ekipo v zakonskem podjetju in se šele nato odločijo za finančno podporo. »Poslovni uspeh je namreč v veliki meri odvisen od pripadnosti in angažiranosti ekipe ter iskrice v očeh sodelavcev,« pravi Sitarjeva. LKK 40-60 % CENEJE KOT DIZELSKO GORIVO ALI BENCIN 4cng STISNJEN ZEMELJSKI plin WWW.ENERGETIKA-CE.SI ENERGETIKA CELJE 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Ptice miru spet vzletele Pahor z učenci o miru, odgovornosti in vrednotah Predsednik republike Borut Pahor je minuli četrtek obiskal Osnovno šolo Lava v Celju in se z učenci predmetne stopnje pogovarjal o aktualnih temah. Učenci in zaposleni so predsednika na pogovor povabili v okviru mednarodnega dneva miru, ki ga na pobudo Združenih narodov obeležujemo 21. septembra. Osnovnošolci so ptice miru pod nebo pospremili v soboto v središču mesta. LEA KOMERICKI KOTNIK Predsednik Borut Pahor se je v okviru mednarodnega dneva miru udeležil pogovora s celjskimi osnovnošolci. V okviru projekta Ptice miru je Pahor, ki je tudi sicer častni pokrovitelj akcije, knežje mesto obiskal že drugič. Tokrat je mladim odgovarjal na številna zanimiva vprašanja. Na nekatera vprašanja bo moral predsednik z najvišjimi predstavniki vladajočih služb še poiskati ustrezne odgovore. Vodstvo in učitelji Osnovne šole Lava veliko energije vlagajo v dejavnosti, ki otrokom pomagajo odkrivati osebnostne lastnosti, kdo so, kakšni so, kaj želijo postati. S pomočjo različnih programov spodbujajo vrednote, ki so pogoj za zadovoljno bivanje. »Naša deklica z Rastočo knjigo otroke dnevno nagovarja, naj bodo dejavni, vedoželjni, dobri ljudje, humani drug do drugega. Nagovarja jih k temu, da znajo izkoristiti čas in ustvarjati dobro, pozitivno vzdušje,« je dejala ravnateljica Marijana Kolenko. Celjska ravnateljica je prepričana, da je pogovor z najvišjim predstavnikom države pomembna dodana vrednost za vse, ki se trudijo otroke pripraviti na samozavestno in zadovoljno življenje. Vprašanja, ki terjajo razmislek Pred šolo so s pesmijo predsednika Pahorja najprej pozdravili prvošolci, nato se je gost v avli šole sproščeno pogovarjal z učenci od 5. do 9. razreda. Mladi so predsedniku zastavili kar nekaj zanimivih vprašanj, ki terjajo razmišljanje vseh nas. Zanimalo jih je, kakšne so lastnosti dobrih voditeljev, kakšne vrednote mora zagovarjati dober državljan in kako uspeti. So pa predsednika izzvali tudi z vprašanji socialne narave. Mlade je zanimalo, kaj država naredi, da bi učencem in mladim nasploh pokazala in dokazala, da je delo še vrednota. »Ob tovrstnih razgovorih vselej ugotovim, da so to zelo zreli otroci. Seveda z vsemi porednostmi, ki sodijo v otroštvo, a vendar zelo zreli otroci, ki razumejo, v kakšnem svetu živijo. Vedo, kaj je potrebno, da uspejo in hkrati ohranijo solidarno in relativno pravično družbo,« je po srečanju s celjskimi osnovnošolci dejal Borut Pahor. Predsednik Pahor je celjsko osnovno šolo obiskal v okviru mednarodnega dneva miru, ki ga na pobudo Združenih narodov obeležujemo 21. septembra. Osnovnošolci pod vodstvom mentorjev in ravnateljice Marijane Kolenko so tudi letos pripravili tradicionalno, že 15. prireditev Ptice miru, s katero širijo pomen in zavedanje o miru in odnosih. Prav slednji so v teh časih še posebej na preizkušnji. Tudi v luči trenutnih razmer so ustvarjalci projekta in nosilci miru letošnjo temo naslovili Bodimo skupnost harmonije in zdravega razuma. Foto: Andraž Purg - GrupA Razpis za zlato vrtnico in metlo 2020 CELJE - Turistično in kulturno društvo Celje je objavilo razpis za podelitev priznanj zlata vrtnica in metla 2020. Z razpisom želijo pridobiti kandidate za javno podelitev priznanj za lepo urejeno okolje, stavbe, vrt in cvetlice. V razpisu lahko sodelujejo mestne četrti in krajevne skupnosti v Mestni občini Celje ter posamezniki, društva, podjetja in druge organizacije s sedežem v celjski občini. Predloge za zlato vrtnico je mogoče oddati za več tekmovalnih kategorij in sicer za individualno in večstanovanjsko stavbo, javno stavbo in površino, poslovno stavbo in kmetijo. Kategorija Metla je namenjena predlogom za neurejene ali zanemarjene stavbe in površine, ne glede na obliko lastništva, ki bi si si zaslužili javni opomin ali grajo. V Turističnem in kulturne društvu Celje zbirajo predloge do vključno 2. oktobra, javna prireditev s podelitvijo priznanj pa bo predvidoma 19. novembra v Celjskem domu. RG Stanovalci bi radi živeli v bolj urejenem bloku CELJE - V ulici Pod gabri 17-19 stanovalci opozarjajo na dotrajanost in zanemarjenost bloka. Lastnik 52 stanovanj je družba Nepremičnine Celje, ki ima sicer visok delež etažne lastnine v celotni soseski Pod gabri. Najemniki stanovanj opozarjajo, da je blok vedno bolj zanemarjen in da bi potreboval celovito prenovo. Skupni prostori so že leta neprebarvani, okna so v vedno slabšem stanju, a so jih Nepremičnine zamenjale le nekaterim, stanovalci bi želeli tudi bolj varna vhodna vrata, a niso uslišani. Fasada je na nekaterih delih razpokana, še najbolj nevarne so trenutno luknje v tlakovcih okrog bloka, kjer ni varno hoditi v temi. V približno 25 letih, odkar je bil blok zgrajen, Nepremičnine niso opravile večjih vzdrževalnih posegov, razen prenove strehe, pravijo najemniki, ki za enosobno stanovanje mesečno odštejejo približno 150 evrov najemnine in bi vsaj nekateri radi živeli v bolj urejenem okolju. Nepremičnine: nekaj prenov je bilo V Nepremičninah odgovarjajo, da so v zadnjih petih letih vendarle opravili nekatere posege, med drugim so celovito prenovili osem kopalnic, v desetih stanovanjih zamenjali stavbno pohištvo in štiri stanovanja v celoti prenovili. Pred tremi leti je bil z javnim naročilom izbran upravnik, to je podjetje PUN Nepremičnine Ljubljana, ter oblikovan in sprejet hišni red. Nato so Nepremičnine poskrbele še za novo varnostno razsvetljavo in nov domo-fon, lani še za prenovo dimnikov in toplotno izolacijo podstrešja ter zamenjavo strešne kritine. Lani so v Nepremičninah dosegli tudi ureditev problematike odlaganja odpadkov v soseski in v sodelovanju s podjetjem Simbio postavili zaprte smetnjake za ločeno zbiranje odpadkov. Novi tlakovci letos, okna prihodnje leto Junija so se sestali predstavniki družbe in Mestne občine Celje ter pregledali kraj in dosegli dogovor za ureditev tlakovcev na parkirnih prostorih, njihovo talno označbo in talno označbo požarnih poti. Ureditev je predvidena za letos. »Družba ni lastnik zemljišč ob večstanovanj-skih objektih Pod gabri, te vzdržuje Mestna občina Celje,« pojasnjujejo v Nepremičninah, kjer za prihodnje leto načrtujejo prenovo šestih kopalnic in dveh stanovanj v celoti ter zamenjavo stavbnega pohištva na fasadnem obodu (okna in balkonska vrata) za vsa svoja stanovanja v bloku. V Nepremičninah odgovarjajo tudi na očitke glede barvanja stopnišč: »Pobudo za to morajo podati najemniki. Letos so to predlagali stanovalci Pod gabri 31, kjer je bilo beljenje tudi izvedeno. Pobudo morajo posredovati upravniku objekta, ki nato pridobi ponudbe in naroči izvedbo. Ponudbe lahko pridobijo tudi najemniki sami. Navajamo, da je skladno s Pravilnikom o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj beljenje strošek najemnika.« TC, foto: Andraž Purg - GrupA ■ * . . ■ ' ~vit- z.* ~ ; -.5 -„ „rf . ■ :.r . - ... i тшшшш IZ NAŠIH KRAJEV 7 Ljudje danes informacij ne beremo radi na tablah, ampak skušamo naravo doživeti, jo slišati, vonjati, občutiti in tipati. Tako si lažje zapomnimo pridobljene informacije. Prav to je prednost Bobrovega centra, ki skuša nagovoriti predvsem mlajše. »Želimo jim pokazati, kaj nam daje narava, da se bodo v njej znali obnašati in jo bodo znali opazovati. Le tako jo bodo lahko spoznali in spoštovali,« je povedala Tanja Košar Starič iz Zavoda RS za varstvo narave, ki je s svojimi kolegi pomagala pripraviti interpretacijo vsebin v centru. Sogovornica je pojasnila, da je bil evrazijski bober pred več kot 200 leti v Sloveniji iztrebljen. Ljudje so njegovo meso uporabljali za prehrano, iz njegovega krzna so izdelovali bobrovke, iz njegovih žlez so delali parfume. Ta žival, ki lahko po nekaterih podatkih prepotuje tudi 250 kilometrov, je v Slovenijo spet prišla iz Posavine. »Bistveno je, da je pri nas našla primerne pogoje, kjer zdaj živi in se širi,« je dodala Košar Staričeva. Center sicer opozarja na celotno biotsko raznovrstnost reke Sotle, na meandre, vodo, obrežno vegetacijo, poplavno ravnico, mokrotne travnike. Izobražuje tudi o pticah, ki se tja vsako leto vračajo s selitvenih poti. Opozarja na vidro in ribe. Najpomembnejše sporočilo je, da je vse našteto povezano v en sistem. Narava je povezana, na kar opozarja tudi naslov projekta Vezi narave. Pritegniti želijo mlade Medtem ko so obiskovalci Bobrovega centra v minulem tednu že lahko obiskali kavarno in informacij sko točko v pri- tličju, si bodo lahko od konca tega tedna ogledali tudi vse vsebine o naravi na območju Sotle. Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič je povedal, da je imela ureditev centra več ciljev. Prvi cilj je bil turistični ponudbi občine dodati nov produkt. Drugi cilj je bil območju Vonarske-ga jezera, ki naj bi ga nekoč spet napolnila voda, z novo infrastrukturo dati večjo veljavo. Tretji cilj je bil turistični destinaciji Rogaška Slatina in Podčetrtek, ki sta že povezani s kolesarsko stezo, povezati še z novo vsebino. Naložba, umeščena v naselje Nimno, v neposredno bližino omenjene kolesarske steze, je vredna 1,4 milijona evrov. Od tega je bilo sto tisoč evrov namenjenih za sonaravne ukrepe na pritokih reke Sotle za boljše življenje vidre in drugih živalskih vrst. Šlo je za ustvarjanje mrtvih rokavov reke, ureditve brežin in zasaditve z vegetacijo. Veliko pozornosti in denarja je bilo namenjenega tudi interpretacijski opremi centra, ki je po besedah Kidriča eden od glavnih vsebin projekta. »Z njo želimo privabiti otroke v vrtcu, osnovnošolce in dijake ter jim na izviren način predstaviti Posotelje in širšo regijo.« Poosebljenje narave Center sta zasnovala arhitekta Andrej Strehovec in Robert Potokar iz podjetij Strehovec arhitekt in Ravnikar Potokar biro. V pritličju je poleg kavarne in info točke še delovna soba. V nadstropju sta dva večja interpretacijska prostora, razdeljena v štiri sklope. Prikazana sta relief Posotelja in zanimiva panorama, kjer je nekoč že bilo Vonarsko jezero, danes pa je vidna zaraščenost. »Nadejamo se, da bi tukaj kdaj lahko spet bila voda. Vendar je Bobrov center zasnovan tako, da lahko deluje samostojno,« je dejal slatinski župan. Občina, ki je za projekt pridobila 616 tisoč evrov sofinanciranja, je sicer že pridobila tudi idejne zasnove, da bi ob centru uredila rekreacijske površine, športna igrišča in sprehajalne poti. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je povedal, da je ureditev centra pokazatelj, da se pobudniki korak za korakom bližajo končnemu cilju - ponovni ojezeritvi Vo-narskega jezera. »Pogoji za to so ustvarjeni. Jez je obnovljen, prav tako infrastruktura, povezana z njim. Proti koncu gredo raziskave dna in iskanje načinov, kako ga očistiti. Še vedno verjamem, da bo v jezeru spet voda.« Bobrov center po prepričanju Počivalška pooseblja odnos do narave s svojo vsebino in načinom gradnje, kjer je v veliki večini zastopan les. Ker je center umeščen med dva pomembna turistična centra, bo po prepričanju ministra z jezerom še utrdil pomen celotne destinacije. »Verjamem, da slednja ne bo le matematično največja, ampak tudi vsebinsko najmočnejša,« je še dodal minister. Foto: Andraž Purg - GrupA V centru so poudarek dali interpretaciji vsebin, da bi tako pritegnili čim več mladih. ROGAŠKA SLATINA - Z Bobrovim centrom pripravljeni na ojezeritev Vonarskega jezera Bober bo osveščal o varovanju narave Bober je pred 200 leti izginil z območja Slovenije, pred 20 leti pa je pri nas spet našel dobre pogoje za življenje. Že nekaj časa kot vodni inženir upravlja tudi bregove Sotle. O njem in biotski pestrosti Posotelja nasploh bo obiskovalce odslej osveščal Bobrov center v Rogaški Slatini. TINA STRMČNIK Župan občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič je v družbi ministrov Zdravka Počival-ška in Zvonka Černača ob odprtju centra posadil drevo. Septembra v šolo s »pešbusom« ŠMARTNO OB PAKI - Da bi spodbudili učence, da bi se v septembrskih dneh v šolo odpravili peš, so v OŠ bratov Letonja že drugo leto zapored organizirali »pešbus«. Učenci so tako prvih 14 dni pouka v spremstvu »voznikov«, katerih delo so opravljali učitelji, prostovoljci in člani Športnega društva Gavce, v šolo pridno in varno pešačili. Letos so organizatorji dobro znanima progama iz Rečice ob Paki in središča Šmartnega priključili še pot iz Paške vasi. V šolo je redno pešačilo približno 20 učencev. Kljub temu da je »pešbus« za to šolsko leto zaprl svoja vrata, si mnogi želijo, da bi učenci pešačili tudi v prihodnje. LKK, foto: Jerneja Žagar Prenovljen trg čaka na dogodke ŠOŠTANJ - Občina je skladno s cilji celostne prometne strategije v tem letu dokončno prenovila Trg bratov Mravljakov. Prenovo je v sodelovanju z arhitekti in urbanisti zasnovala v želji po oživitvi mestnega središča. Šoštanjska občina je za uresničitev projekta prenove trga iz evropskega Kohezijskega sklada uspela pridobiti približno 800 tisoč evrov denarja. Skupna vrednost investicije, ki bo veliko doprinesla tako lokalnemu gospodarstvu kot občanom, je sicer znašala malo več kot 1,3 milijona evrov. S prenovo je občina dobila lep, sodoben, mestni prireditveni prostor. Že ves čas pa je cilj občine, da poleg prireditev in enkratnih dogodkov v središče pripelje več življenja. Želijo oživiti tudi tamkajšnje lokale in v mestno jedro privabiti nove ponudnike, ki bi s svojimi storitvami doprinesli k izboljšanemu in sodobnemu utripu mestnega središča. Že med načrtovanjem prenove so občane povprašali, kakšno ponudbo bi si na trgu želeli. »Daleč največ podpore je imel oddelek knjižnice v kombinaciji s čitalnico in kavarno. Pogosti predlogi so bili še restavracija s plesno glasbo, trgovina z živili, obrtniške delavnice s trgovino, letni kino, zobozdravnik ali zdravnik ter drogerija,« so želje občanov povzeli v šoštanjski občini. Poleg tega so si ljudje zaželeli, da bi bilo na trgu več dogodkov na prostem, da bi se obstoječe dejavnosti iz objektov razširile na trg, da bi se uredile izložbe in da bi se v program dejavnosti vključili tudi znani Šoštanjčani. Ljudje so, kot še pojasnjujejo v občini, trg prepoznali tudi kot najprimernejši del mesta za prikaz bogate zgodovine Šoštanja. Kaj vse od naštetega bo občini in ponudnikom uspelo uresničiti, bo pokazal čas. Bo pa občina pripravila odlok o finančnih spodbudah dejavnosti v centru mesta. LKK 8 IZ NAŠIH KRAJEV VELENJE - Pikasti konec tedna Pikin festival bo in pika! Pikina dežela bo vrata odprla v soboto in nedelj o, 26. in 27. septembra, med 10. in 18. uro. Pike in gusarji ter njihovi spremljevalci bodo za ogled predstav in prireditev potrebovali brezplačne vstopnice, ki jih bodo na dan dogodka prevzeli na petih informacijskih točkah v mestu. odrih v središču mesta, vrata bodo konec tedna na široko odprli tudi številni javi zavodi (knjižnica, muzej, galerija), kjer bo organiziran samostojen Pikin program. Osrednji prireditveni odri bodo ograjeni, obiskovalci bodo morali za vstop na prizorišče na dan dogodka prevzeti brezplačne vstopnice. Te bodo na petih informacijskih točkah delili do zapolnitve mest. Če bo organizatorjem konec tedna ponagajalo še vreme, se bodo Pike ni mogoče kar tako ugnati. Ker je izjemno trdoživo dekle, se v boju s koronavirusom in številnimi ukrepi, ki jih narekuje, ni predala. Tudi letos, že 31., bo prišla v Velenje. Čeprav Pika ne mara pravil, bo letos naredila izjemo. Obljublja, da bo nekoliko bolj poslušna in manj poskočna, a zato nič manj pikasta. LEA KOMERICKI KOTNIK »Pika se ne da. Odločena je, da bo vsaj košček čarobnosti Pikinega festivala kljub okoliščinam pričarala tudi letos,« pravi direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. Priznala je, da so morali vsi, ki sodelujejo pri organizaciji festivala, pokazati veliko mero strpnosti, iznajdljivosti in poguma, da so v trenutnih razmerah lahko zagotovili izvedbo 31. Pikinega festivala, ki so ga zaradi okrnjenosti programa tudi nekoliko preimenovali. »Zavestno smo letos festival poimenovali Mini Pikin festival, saj želimo že s tem povedati, da bo letos res vse drugače. Srčno si želimo, da tudi pričakovanja obiskovalcev ne bodo previsoka, izvedli bomo namreč to, kar nam razmere omogočajo,« pojasnjuje Pokornyjeva in pravi, da so organizatorji za izvedbo pripravili kar sedem različnih scenarijev. Naposled so se odločili za serijo predfestivalskih dogodkov in zgoščeno dogajanje ob koncu tedna. »Letos bomo vsi skupaj nekoliko več sedeli, malo manj migali in migetali. Ogledali si bomo več gledaliških in plesnih predstav. V mestu nas bodo obiskali tudi čarodeji. Tudi Pika bi si želela bolj razigran in radoživ festival, a vendar mora spoštovati navodila za varno druženje. Prav je, da se ji pri tem pridružimo tudi mi,« je še povedala Barbara Pokorny, ki obljublja, da bo kljub omejitvam tako v soboto, kot v nedeljo med 10. in 18. uro v Velenju veselo, pikasto in zanimivo. Štiri osrednja prizorišča Organizatorji bodo Pikine predstave in koncerte pripravili na štirih večjih »Letos bomo malo manj nagajivi in bomo malo bolj poslušali odrasle. Malo manj se bomo družili in malo več sedeli. Malo manj bomo ustvarjali, a si bomo ogledali več predstav. Malo manj se bomo fotografirali in si nekoliko več mahali. Ceprav bo festival mini, bo veselje maksi. Da bomo le vsi pazili drug na drugega,« sporoča Pika. dejavnosti preselile v dvorane doma kulture, glasbene šole in hotela Paka. Pokornyjeva ob tem vse obiskovalce prosi za dodaten koš potrpežljivosti, da ne bi bilo med ljudmi preveč slabe volje, če bodo morali kakšno prizorišče preskočiti in počakati, da se mesta izpraznijo. »To je vse, kar lahko letos ponudimo, in veseli smo, da lahko ponudimo vsaj to,« zaključuje direktorica. Pika ima vsako leto vsaj eno najboljšo prijateljico - izjemno žensko, ki navdihuje ljudi, predvsem pa otroke in mladino. Letos je glavna Pikina prijateljica in s tem tudi častna pokroviteljica 31. Pikinega festivala pesnica, pisateljica in pripovedovalka Anja Štefan. Ta se je z malimi in velikimi ljubitelji pikastih dogodivščin srečala in pogovarjala že v torek. Na pogovornem večeru v Galeriji Velenje se je častni pokroviteljici letošnjega festivala pridružila tudi ilustratorka Marjanca Jemec Božič, ki septembra razstavlja v velenjski galeriji in je ilustrirala tudi veliko del Anje Štefan. Bogato predfestivalsko dogajanje Tudi sicer so organizatorji Pikinega festivala pripravili zanimivo in pestro dogajanje v dneh pred uradnim začetkom festivala. Že v ponedeljek so na različnih prizoriščih po mestu odprli številne razstave. »Obiskovalce tudi letos vabimo v Galerijo Velenje, na Velenjski grad, kjer je razstava fotografij najmlajših, in v velenjsko knjižnico, kjer so pripravili kar pet razstav. Ena razstava je tudi v mladinskem centru, z izdelki, razstavljenimi po mestu, se predstavljajo tudi vrtčevski otroci. Po mestu se v teh dneh skriva še kar nekaj manjših presenečenj,« o dogajanju še pravi sogovornica. Foto: arhiv NT (SHERPA, GrupA) V avli šole uredili moderno knjižnico VELENJE - V Osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda so v času poletnih počitnic v avli uredili novo moderno knjižnico za osnovnošolce. S tem so v šoli ob večanju števila vpisanih učencev pridobili nove prostore za učilnico. Ker je avla osnove šole zelo prostorna, je vodstvo sprejelo odločitev, da bodo novo knjižnico uredili znotraj avle. V želji, da bi prostor še naprej ostal zračen in svetel, stranic knjižnice niso zapirali do vrha, ampak zgolj do višine omar. Lesena okrogla okna so umeščena na različnih višinah in vabijo k ogledu dogajanja v knjižnici. Med okni so postavljeni leseni okvirji z različnimi spodbudnimi nagovori. V notranjost knjižnice so umestili večji del opreme stare knjižnice, ob oknih, ki nudijo čudovit pogled na ozelenjen atrij, so uredili bralni kotiček, ki je organiziran kot odprt, dinamičen sistem knjižnih regalov s tremi oblazinjenimi okvirji za sedenje in branje. Prostore zbornice so preselili v prostore nekdanje knjižnice, nekdanjo zbornico so preuredili v novo učilnico. Mestna občina Velenje je za šolski projekt ureditve knjižnice prispevala 30 tisoč evrov proračunskega denarja. LKK, foto: MOV Nova knjižnica v OŠ Mihe Pintarja Toleda, ki so jo uredili v prostorni šolski avli, nudi dovolj prostora za hrambo gradiva in tudi kotičke za branje. IZ NAŠIH KRAJEV 9 LAŠKO - Izvedba prireditve ob upoštevanju ukrepov in priporočil NIJZ Po Touru kolesarski vzpon na Šmohor Kolesarski klub Laško bo to soboto pripravil tradicionalni, že 14. kolesarski vzpon na Šmohor, katerega izvedba bo v času koronavirusa in veljavnih zaščitnih ukrepov poseben izziv. Še zlasti če upoštevamo, da so mnoge rekreativne prireditve letos že odpadle. ROBERT GORJANC »Uspešna izvedba letošnjega 14. kolesarskega vzpona Pivovarne Laško Union na Šmohor je bila v središču naših klubskih dejavnosti, zlasti v poletnih mesecih. Poleg soglasij ostalih ustanov smo pridobili pozitivno mnenje inštituta za javno zdravje (NIJZ),« je povedal Luka Pi-cej, predsednik Kolesarskega kluba Laško. »Dokažimo, da smo kolesarji disciplinirana druščina, ki vedno pomembneje gradi slovensko družbo. Skrbimo za zdravje svoje zdravje in s tem prebivalcev Slovenije. Kdor ne kolesari, ni Slovenec,« so še pomenljivo zapisali na spletni strani Kolesarskega kluba Laško. Soglasje NIJZ je povezano z izpolnjevanjem določenih zahtev za varno prireditev, zato bo način izvedbe tega rekreativnega dogodka nekoliko drugačen kot v minulih letih. »Udeleženci bodo pred vzponom morali nositi maske, a minuto pred štartom si jih bodo lahko sneli. Prav tako jih bodo morali nositi po vzponu, ob zaključku prireditve in na slovesni podelitvi priznanj, tako je bilo tudi na letošnjem Maratonu Franja. Vsi udeleženci prireditve bodo morali biti pozorni na razdaljo najmanj 1,5 metra, na štartu in cilju bodo imeli na voljo tudi tekočino za razkuževanje rok. Ob prijavi bo treba predložiti izpolnjen vprašalnik o zdravstvenem stanju udeleženca. Vzpona se lahko udeležijo samo povsem zdrave osebe,« je nekaj ključnih zahtev in pogojev nanizal predsednik laškega kolesarskega kluba. Nekoliko drugačen bo tudi postopek prijav na štartu: slednji bo obdan s trakovi, ki bodo preprečevali nenadzorovano gibanje. Za zagotavljanje spoštovanja covid ukrepov bo skrbela redarska služba, nanje bodo opozarjali tudi plakati na prizorišču. Štart vzpona bo ob 10. uri na parkirišču pred dvorano Tri lilije v Debru. Prijave bodo na dan dogodka mogoče še od 8. ure do 9.30. Organizator Kolesarski klub Laško svetuje, naj se udeleženci prijavijo na spletu in se tako izognejo zamudnim postopkom na štar-tu, ki bodo zaradi spoštovanja ukrepov najbrž daljši. Prijavo in obrazec o zdravstvenem stanju udeleženca je mogoče najti na spletni strani KK Laško. Prijavnina znaša deset evrov, vsak udeleženec bo prejel tudi majico. »Mnogi kolesarji so željni tekmovanj, saj je veliko tovrstnih prireditev v tem letu odpadlo. Dogodek bo v vsakem vremenu, upam tudi, da bo udeležba številna. Na prvih vzponih je bilo od 80 do sto udeležencev, potem se je število približalo že 170 tekmovalcem. Ob nekaterih podobnih dogodkih v bližini se je potem število prijavljenih zmanjšalo in se v zadnjih letih ustalilo pri približno sto kolesarjih,« je povedal Luka Picej, predsednik KK Laško, ki mu je letos v zahtevnih pogojih, ob močnem dežju, že uspelo izpeljati tradicionalno prireditev Laški krog. Predsednik laških kolesarjev je pritrdil, da utegne vzpon na Šmohor letos pritegniti precej udeležencev tudi zaradi izjemnega uspeha naših kolesarjev na Dirki po Franciji. »Roglič in Pogačar sta navdušila Slovenijo, ki diha za kolesarstvo. Za ta šport je zdaj pri nas prava energija in verjamem, da se bo to pokazalo tudi na našem dogodku,« je še sklenil Luka Picej. foto: arhiv NT Ob izvedbi 14. kolesarskega vzpona na Šmohor, se bo v soboto s pohodniškim vzponom na to planinsko točko končala tudi letošnja akcija Gremo v hribe, ki je prav tako tradicionalna, saj traja že enajsto leto. Cesta je prenovljena VOJNIK - Občina je pred kratkim prenovila odsek ceste Pristava-Bezovica, ki je na območju krajevne skupnosti Vojnik. Prvi del prenove je bil opravljen že pred dvema letoma, ko je bil prenovljen 1,5 kilometra dolg odsek. Letos je bilo na vrsti še 1,2 kilometra cestišča. Prenova je stala več kot sto tisoč evrov. Dela je opravila družba Remont. Po zaključku je bila v kraju manjša slovesnost. Trak sta prerezala najstarejši in najmlajši krajan, Alojz in Taj Preložnik. BJ Plazova sanirajo VOJNIK - V občini trenutno sanirajo dva plazova. Prejšnji teden so začeli sanacijo plazu, ki je pod cesto Socka-Čreškova. Gre za plaz, ki ogroža cesto ter stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Država in občina bosta v sanacijo vložili približno 60 tisoč evrov. Dela naj bi bila opravljena v enem mesecu. Občina bo prav tako poskrbela za sanacijo plazu v Dolu pod Gojko v KS Frankolovo. Tamkajšnji plaz ogroža cesto, nad katero je kmetija. V Dolu pod Gojko bo treba vložiti več kot dvesto tisoč evrov, dela naj bi bila končana oktobra. Tudi tam jih sofinancirata država in občina. BJ Vodovod za Trnovlje VOJNIK - Občina je začela graditi približno kilometer vodovoda v Trnovljah pri Socki. Poskrbljeno bo tudi za črpališče in vodohran. Naložba bo stala več kot tristo tisoč evrov. Dela naj bi bila končana prihodnje leto marca. Projekt je zamišljen tako, da bi bilo pozneje poskrbljeno za kakovostno oskrbo z vodo še za višje ležečo vas Selce. BJ Po novem letu pomoč drugače V Zgornji Savinjski dolini bo storitev pomoč na domu urejena na novo. Sedanji koncesionar, center za socialno delo, od novega leta storitve ne bo več opravljal, zato sprejemajo občinski sveti nov odlok o podelitvi koncesije. V odloku je posebej predvideno, da mora prihodnji koncesionar prevzeti sedanjih šest socialnih oskrbovalk. Te so zaposlene v centru za socialno delo za nedoločen čas. Center poudarja, da so te delavke za svoje delo že primerno usposobljene, uporabniki pomoči na domu pa so nanje navezani. Odlok o podelitvi koncesije je nazadnje sprejela Občina Luče, v Gornjem Gradu bo ta točka na dnevnem redu 24. septembra. Po načrtu, ki so ga sprejeli direktorji zgornjesavinjskih občinskih uprav, naj bi bil skupni javni razpis o podelitvi koncesije objavljen prihodnji mesec, oktobra. Za objavo je zadolžena gornjegrajska občina. Nove cene pomoči na domu, ki bodo veljale po novem letu, naj bi bile določene do konca novembra. Obstoječa ekonomska cena, ki znaša od lani 16,42 evra na uro, po novem letu naj ne bi bila povišana. V gornjegrajski občini znaša občinska subvencija trenutno deset evrov, uporabnike stane ura storitve šest evrov. BJ Letos brez Guštfesta LAŠKO - Prireditve Laško Guštfest 2020, ki bi morala biti minuli konec tedna in ki je lani privabila tisoče ljudi v središče mesta in tako navdušila, letos žal zaradi korona časov ni bilo. Letošnja odpoved pa organizatorjem ni odvzela volje in poguma. Upajo, da jo bodo prihodnje leto znova lahko izvedli. »Laško Guštfest 2020 smo pred kratkim odpovedali zaradi razmer. NIJZ za mnenje nismo zaprosili, saj ne bi mogli zagotoviti primerne razdalje med obiskovalci prireditve. Odpoved je vsekakor posledica skrbi za zdravje sodelujočih na prireditvi in tistih, ki bi prireditev obiskali,« je povedal Boštjan Vrščaj, predsednik Turističnega društva Laško, ki je glavni organizator prireditve. Laško Guštfest 2020 je bil zasnovan kot celodnevni dogodek, kjer bi bile v dopoldanskem času zagotovljene vsebine za otroke v okviru Pisanega balona (organizator društvo ŠMOCL), v popoldanskem času pa bi ulice Laškega zaživele v spominih na preteklost. Za kulinarične užitke bi tako kot lani skrbeli priznani »chefi« ter laški gostinci, ki bi za ta dogodek pripravili posebno jed. RG, foto: arhiv NT 10 KULTURA V Gledališču Celje jutri nova premiera O vadbi in igranju komedij v koronačasih Gledališče Celje bo jutri uprizorilo novo premiero v jubilejni, 70. gledališki sezoni. Na sporedu bo komedija, Laž, Floriana Zellerja in v režiji Jerneja Kobala. Medtem so v gledališču že izvedli nekaj uprizoritev prve predstave v novi sezoni, prav tako komedije -Marjetka, str. 89 - ki smo jo predstavili v prejšnji številki našega časopisa. V okviru predstavitve te komedije sta Renato Jenček, glavni igralec v eni od dveh zasedb, ki uprizarja to delo, in režiser predstave Andrej Jus spregovorila tudi o tem, kako je delati in se pripravljati na predstave v koronačasih. ROBERT GORJANC Vsebina predstave Marjetka, str. 89 v dialogih med igralci, v katerih jim je režiser dopustil nekaj avtorske svobode in »intermezzov«, kot se je izrazil Jenček, tudi deloma naznanja, da živimo v koro-naobdobju. Prvak celjskega gledališča je izrazil zadovoljstvo, da lahko spet delajo na pravem odru, hkrati je na podlagi pregledne vaje orisal tesnobno stanje duha, ki mu je igralec izpostavljen v času raznih ukrepov, napetosti, strahu in psihoze. »Kot konferansier v napovedi uprizoritve imam nalogo, da gledalcem povem, da smo igralci veseli, da jih vidimo v gledališču, na naši predstavi. Nakar mi je po vaji upravnica rekla: >Ampak daj poskusi veselo povedati, kako zadovoljni smo, da lahko spet igramo.< In sem pomislil, kako naj to povem veselo, če je v dvorani dvajset ljudi, jaz pa kričim, kot da jih je dvesto,« je bil slikovit Renato Jenček. Ob tem je nazorno prikazal, v kako zahtevnem položaju so v teh časih igralci, ki jim je stik z občinstvom eden največjih izzivov. »Seveda smo zelo veseli, da se je spet začela produkcija in da bo gledališče, kot kaže, preživelo. Upam, da bodo ti ukrepi počasi postali vsaj sorazmerni tej grozi, ki nas obdaja, sploh če upoštevamo ostale zavode in organizacije, ki imajo milejše ukrepe kot gledališče in umetnost nasploh. Upam tudi, da se bo kdo spomnil, da moramo tudi mi shajati, in bo spremenil ukrepe. Da ne bo takšnih absurdnih stvari, kot so se dogajale v Drami, kjer so iz dvorane umikali cele vrste in podobno. Upam, da so politiki te sarkastične stvari vzeli v opomin, če so jih sploh razumeli. Največja groza je napol sprazniti dvorano s stoli, to je tragedija tega trenutka,« je Renato Jenček že kar dramatično in nazorno prikazoval trenutni položaj gledališč. Upravnica Gledališča Celje mag. Tina Kosi je v odzivu na Jenčkovo razmišljanje dejala, da mora gledališče kot javni zavod slediti vsem predpisanim ukrepom in da se glede tega pač ne da veliko storiti. Zdravje gledalcev in ustvarjalcev predstav je na prvem mestu. Poudarila je, da je gledališče z zaščitnimi ukrepi, ki jih morajo izvajati v primerjavi z drugimi mesti, precej bolj varno okolje. Andreja Jusa, režiserja predstave Marjetka, str. 89, smo vprašali, kako občuti delo in ustvarjanje v takšnih razmerah. In ker gre za komedijo, ali so igralci, v teh okoliščinah lahko primerno sproščeni, ali jih lahko navdihuje tudi (sa)moironija ... »Res je, nekaj je v zraku, seveda vsi čutimo neko ner-vozo zaradi >korone<. Ampak treba je vedeti, da smo pred časom imeli gledališča zaprta. Bilo je zelo negotovo, ali jih bomo sploh in v kakšnem času spet lahko odprli, da bomo spet prišli na vaje, začeli delati. Ob tej skrbi in ne- Harlekin se predstavlja v Citycentru V avli nakupovalnega središča Citycenter v Celju so na ogled fotografije našega fo-toreporterja Eda Einspielerja - SHERPE, na katerih predstavlja delovanje Društva za umetnost plesa Celje - Harlekin. »Fotografiral sem letno produkcijo Harlekina, in sicer, ko pokažejo občinstvu, kaj so se naučili oziroma kaj so pripravili. Gre za tradicionalni letni dogodek. Fotografiranje plesa je izredno hvaležno, predvsem kadar so dobri plesalci. Boljši kot so, boljše so fotografije. Fotografiranje gibanja v vseh oblikah mi je zelo blizu, veliko bolj kot statične, nastavljene fotografije,« je o razstavi povedal Edo Einspieler. RG, foto: SHERPA Renato Jenček (levo) in Andrej Jus sta spregovorila o komedijskem stanju duha v »koronačasih«. prijetni situaciji je bilo v nas tudi neko veselje, vznemirjenje, da se spet vidimo. Zato pri pripravah na to predstavo nisem imel občutka, da bi šlo za neke depresivne vaje, češ, zunaj je vojna, mi pa vadimo. Seveda, zunanje življenje vpliva na vzdušje, ampak ko smo se potopili v besedilo, v svoje anekdote, nas je zelo hitro potegnil komični naboj, zavedanje, da ustvarjamo komedijo. Ampak treba je tudi vedeti, da ustvarjanje komedije ni način, kjer smo vsi samo veseli in se ves čas smejimo,« je Andrej Jus razmišljal o stanju komedijskega ustvarjalnega duha v času »korone«. Podelitev pesniške nagrade in predstavitev revije Vpogled ŽALEC - V dvorcu Novo Celje bodo nocoj podelili pesniško nagrado Fanny Haussmann in ob tem predstavili tudi 22. številko revije za književnost in kulturo Vpogled. Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec je že tretje leto zapored razpisal natečaj za pesniško nagrado Fanny Haussmann, poimenovano po domnevno prvi slovenski pesnici, ki je živela v prvi polovici 19. stoletja, krajši čas tudi v dvorcu Novo Celje pri Žalcu. Odziv na razpis za pesniško nagrado je bil po mnenju organizatorjev zelo dober, saj je prispelo kar 56 ciklusov pesmi s poljubno tematiko. »Sodelujoči avtorji prihajajo iz vse Slovenije, nekaj prispevkov je prišlo celo od v tujini živečih slovenskih pesnikov, kar pomeni, da je glas o pesniški nagradi prešel državne meje.« Strokovno komisijo so sestavljali slo-venistka Lidija Koceli, slovenistka Marija Končina, prevajalka in lanska prejemnica pesniške nagrade Maruša Mugerli La- vrenčič in pesnik ter literarni kritik Zoran Pevec. »Na razpis je prispelo veliko zelo kakovostnih ciklusov pesmi, tako da je bila odločitev za pet nominiranih razmeroma težavna. Ciklusi pesmi so bili motivno-te-matsko precej raznoliki, za vse nominira-ne pesmi pa je značilna stilna uglajenost, uporaba sodobnega besedišča, natančnost upovedanih misli in dobra povezanost zunanje z notranjo formo,« je v obrazložitvi zapisal član komisije Zoran Pevec. Žirija je za pesniško nagrado Fanny Haussmann tako nominirala pet avtoric in avtorja: Cvetko Bevc, Tanjo P. Hohler, Sašo Pavček, Andraža Poliča in Katjo Šu-šteršič. Nagrajenko oziroma nagrajenca bodo slovesno razglasili nocoj na prireditvi v dvorcu Novo Celje. Ob tem bo urednica revije za književnost in kulturo Vpogled, Marija Končina, predstavila novo številko revije, ki jo ZKŠT Žalec izdaja že 16 let. LKK KULTURA 11 Knjiga in film o rečiški lepotici Vabilo k ogledu cerkve in zgodovine Ob 20-letnici prve Slomšku posvečene cerkve v Sloveniji, to je v Rečici pri Laškem, je izšla knjižica o tej cerkvi. Nastaja tudi film. Jubilej so v tem kraju minulo nedeljo zaznamovali tudi s slovesno mašo. ROBERT GORJANC Knjižica govori o zgodovini in gradnji te imenitne cerkve, v knjižici med drugim pišeta dekan Rok Metličar in župnik Klemen Jager, v njej je objavljen tudi kronogram, ki ga je pripravil pomožni škof dr. Jožef Smej, posve-čevalec rečiške cerkve. »V knjižici je mogoče izvedeti, kakšne težave so spremljale gradnjo cerkve, kdo so bili ključni ljudje, ki so pripomogli, da cerkev danes stoji, o tem, katera dela so bila opravljena v zadnjem času in kako cerkev živi danes. Razlagamo, kako je Nikolaj Šergan dal pobudo za gradnjo, opišemo mojstra Plečnika, ki je delo prevzel in za cerkev narisal skico, in Janeza Valentinčiča, ki je izdelal načrt za cerkev. Tudi Matko Curk, ki je cerkev gradil, je bil zanimiv mož. Pišemo tudi o kronistu Viktorju Jeranu, ki je v svojih zapisih skrbno popisoval vremenske in druge pojave v Rečici in okolici, in sicer vrsto let. Knjižica s fotografijami, posnetimi prav za to rabo, vabi bralca, naj pride in si cerkev ogleda ter jo doživi, njeno notranjost in okolico,« je povedala Boža Herek, avtorica Rečiške lepotice, novinarka in urednica produkcije TV Krpan, kjer so posneli tudi istoimenski film. Tega so nameravali obi- skovalcem predvajati po slovesni maši, a zaradi ukrepov, povezanih s koro-navirusom, to ni bilo mogoče. »Če ne prej, ga bodo Rečičani in vsi, ki jih rečiška cerkev v gibljivih slikah zanima, videli čez leto, torej ob 21. obletnici posvetitve cerkve. V njem nastopajo vsi, ki so s cerkvijo povezani ali skrbijo zanjo danes. Med drugim vnuk Nikolaja Šergana, pobudnika gradnje te cerkve, Tone Dornik, izvrsten igralec in domačin Rok Matek. Za glasbeno opremo so poskrbeli zdajšnji reči-ški župnik Klemen Jager, na harmoniko igra Dejan Kuser, pojejo tudi cerkveni pevci družine Žagar. Ko smo se lotili projekta, smo rekli: Če so predniki zmogli postaviti cerkev, bomo še mi izdali knjižico in posneli film o njej,« je še pomenljivo dodala Boža Herek. Foto: Bojan Herek V M • i зкз* I шГ. Izbirajte med več kot 70 % slovenskih izdelkov. © \ v www.tus.sM И tusslovenija Vir: Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, 2018 Doma v Sloveniji 12 NAŠA TEMA Krvodajalstvo zaradi novega koronavirusa ni klonilo Darovanje krvi je varno ne glede na trenutne razmere. Vsak krvodajalec opravi najprej pogovor s strokovnjakom, izpolni poseben vprašalnik o zdravstvenem stanju, opravi tudi pregled pri zdravniku. Če 14 dni po darovanju krvi opazi pri sebi znake morebitne okužbe, mora to javiti v transfuzijski center. A doslej takšnega primera ni bilo. V strokovnih člankih zaenkrat ni nikjer omenjeno, da bi se respiratorni virusi prenašali s krvjo, ampak se prenašajo kapljično. Covid-19 in strdki V tujini že od februarja poročajo o določenih zapletih pri ljudeh, ki so preboleli covid-19. Pri njih naj bi obstajalo večje tveganje za možgansko kap, srčni infarkt ali pljučno embolijo. Na tem področju bo treba opraviti še ogromno raziskav. »Predvsem vpliv te bolezni na koagulaci-jo krvi. Takšne raziskave bodo morali opraviti večji centri na podlagi več podatkov in vzorcev, kar pomeni ogromno dela in ogromno študij. Koagula-cija krvi je zelo zapleten sistem, na katerega vpliva veliko dejavnikov. Zato morajo imeti raziskovalci dovolj primerov in pri tem upoštevati ogromno parametrov. Ponavadi takšne raziskave terjajo kar nekaj let dela,« pravi predstojnica Transfuzijskega centra Celje Janja Pajk, dr. med. o, Da v Sloveniji zadostijo potrebam zdravstva po krvi, naša država vsak dan potrebuje od 300 do 350 krvo-dajalk in krvodajalcev. Na leto darujejo 42 tisoč do 45 tisoč litrov krvi, kar zadošča potrebam. V Sloveniji daruje kri približno pet odstotkov prebivalcev, od teh je tretjina žensk, ostalo so moški. Rdeči križ Slovenije organizira krvodajalske akcije že od leta 1953. Vsako leto pripravi program krvodajalskih akcij, ki je usklajen z zdravstveno službo in neposrednimi organizatorji. Rdeči križ Slovenije je tudi v programu dela opredelil krvodajalstvo kot eno temeljnih nalog. ki premaguje pandemijo Vsak je možni prejemnik krvi. Vsakomur se lahko v naslednji sekundi zgodi nekaj, zaradi česar brez krvodajalcev ne bi mogel preživeti. Medtem ko cel svet razžirajo in delijo različna mnenja o novem koronavirusu, se na krvodajalce pogosto pozablja. Oni so vedno tu. Za vse nas. Čeprav v ozadju, še vedno plemenito opravljajo nalogo - darujejo kri. Malo je besed v javnosti o tem, da je krvodajalstvo tisto področje v zdravstvu, ki je bilo zaradi epidemije močno na prelomnici. A je zmoglo zaradi poguma in vztrajnosti krvodajalcev. Slovenija, predvsem naše območje, slovi po tem, da je krvodajalcev ogromno, da jih ne ustavi strah zaradi virusa, ampak jih naprej žene želja po pomoči sočloveku. Medtem ko iz vseh informacijskih kanalov »špricajo« novice o preobremenjenosti zdravstvenega sistema, le malokdo ve, da so v začetku epidemije delo v Transfuzijskem centru Celje zaradi razmer čez noč popolnoma reorganizirali, da so lahko omogočili eno najpomembnejših oskrb bolnikov - oskrbo s krvjo. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA, Andraž Purg - GrupA, splet Delo reorganizirali čez noč V Transfuzijskem centru Celje do zdaj primera okužbe med zaposlenimi ali med krvodajalci ni bilo. Zaščitni ukrepi so na izredno visoki ravni, upoštevajo jih tudi vsi krvodajalci. Enako je na terenskih krvodajalskih akcijah, kjer so zaščitni ukrepi še toliko bolj pomembni. »Na področju krvodajalstva si ne moremo privoščiti, da bi kdo od zaposlenih zbolel ali bil v karanteni,« pravi predstojnica transfuzijskega centra Janja Pajk, dr. med., specialistka transfuziologije. Krvodajalstvo je bilo - sicer v senci vseh ostalih tem, ki so povezane z novim koronavi-rusom - eno najbolj izpostavljenih področij dela že prve dni pojava okužb v Sloveniji. »Čez noč smo morali reorganizirati delo,« pravi Pajkova. V centru so potrebovali še dve osebi, ki sta morali odgovarjati na telefonske klice, se pogovarjati s krvodajalci, da bi presodili, ali so zaradi pojava novega koronavirusa primerni za darovanje krvi. Če je obstajal najmanjši sum okužbe ali stika z okuženo osebo, so krvodajalce morali izločiti zaradi tveganja okužb. »Uvedli smo vstopno točko, kjer merimo temperaturo, izvedemo razkuževanje, zapišemo podatke o krvodajalcih ... Skrbimo, da jih sprejemamo individualno, pri čemer strogo upoštevamo varnostno razdaljo,« razlaga sogovornica. Čut za sočloveka je zmagal nad strahom Zaradi vseh varnostnih ukrepov, ki so bili uvedeni, se je prve dni med epidemijo število krvodajalcev najprej prepolovilo. »V prvem mesecu epidemije smo slišali od krvodajalcev, da jih je strah priti v bolnišnico, kjer zdravijo tudi obolele s covidom-19. Bilo je kar nekaj pogovorov in pojasnil, da ima naš center popolnoma ločen vhod, da prihajajo vanj samo zdravi krvodajalci in da imamo visoko raven zaščite. Tako da je po teh pogovorih strah izginil,« dodaja Pajkova. V prvih tednih epide- Predstojnica transfuzijskega centra Janja Pajk, dr. med., specialistka transfuziologije (Foto: arhiv NT) mije je imela bolnišnica dovolj zalog krvi. Ko se je pokazala nujna potreba po dodatni količini krvi - predvsem redkih krvnih skupin - so iz centra še dodatno klicali krvodajalce, se z njimi pogovorili, da so prišli na odvzem. Brez izjemnega občutka za sočloveka na področju krvodajalstva ne gre. »Ne glede na vse razmere sem izjemno hvaležna vsem, zaposlenim, Rdečem križu in predvsem »Moram reči, da me žalosti, da ljudje spremljajo nestrokovne članke ali neresnične informacije o covidu-19. Ob tem je treba poudariti, da je znanje slovenskih strokovnjakov o infektologiji in mikrobiologiji na visoki ravni. Dvomljivci imajo svoj glas v socialnih omrežjih, a mi vemo, da delamo po načelih stroke. Od prve noči, ko smo morali delo popolnoma reorganizirati, da bo stopnja varnosti glede na razmere na najvišji ravni. Vsak dan spremljamo, kaj je novega, se o tem pogovarjamo.« krvodajalcem,« dodaja predstojnica. Prav tako v času epidemije je bil zastoj pri terenskih krvodajalskih akcijah, ki so sicer zelo dobro obiskane. Za terenski odvzem krvi je bilo treba pripraviti posebne varnostne protokole. Med epidemijo bi morali biti tovrstni akciji v Šmarju pri Jelšah in Laškem, a sta bili, razumljivo, odpovedani. Znano je, da ima celjska bolnišnica praviloma najboljše urejeno transfuzijsko dejavnost v Sloveniji in da je celjski center tisti, ki z oskrbo krvi pomaga drugim bolnišnicam. Kri lahko daruje: V Celju med najboljšimi »Vsak dan v tednu bdimo nad tem, koliko enot krvi določenih krvnih skupin imamo, in nad tem, koliko je bolnikov, ki kri potrebujejo. Vse zaloge preverjamo trikrat na dan, in sicer v fizični obliki in informacijskem sistemu,« dodaja Pajkova. To je nujno tudi zato, da center zagotovi dovolj zaloge krvi. »Največ krvi potrebujejo internistični bolniki, hemato-onkološki bolniki in žrtve prometnih nesreč,« pojasnjuje strokovnjakinja. In ko so potrebe večje, center pokliče krvodajalce takoj, da pridobi kri. Bolnišnica mora zagotoviti vsaj enotedensko zalogo krvi, da »preživi vikende«. To pomeni, da se ob sobotah in nedeljah zgodi tudi največ najhujših prometnih nesreč, kjer poškodovani nujno potrebujejo kri. Celjska bolnišnica je na krvodajalce lahko ponosna. »Njihova odzivnost je odlična. V času, ko smo klicali, da potrebujemo kri, se še ni zgodilo, da kdo ne bi prišel ali da bi kdo imel težave s tem, da delovne organizacije krvodajalcem ne bi omogočile darovanja krvi, ker bi morali biti takrat odsotni z dela,« dodaja Pajkova. Pri tem poudarja, da Celje slovi po tem, da je to na našem območju najbolje urejeno. oseba med 18. in 65. letom, oseba, ki tehta vsaj 50 kilogramov in je dobrega zdravja, moški vsake 3 mesece, ženske vsake 4 mesece. Trenutno niste primerni za darovanje krvi, če: ste bili v zadnjih 14 dneh v državah, ki niso na seznamu epidemiološko varnih držav, ste prehlajeni, kašljate in kihate, imate povišano telesno temperaturo, prebolevate nalezljivo bolezen, ste bili v stiku z obolelo osebo, ste v zadnjih 28 dneh preboleli nalezljivo bolezen. Kdo ne sme nikoli darovati krvi? Osebe, okužene z virusom HIV, in njihovi spolni partnerji. Osebe, ki so si kadarkoli vbrizgavale droge. Moški, ki so imeli spolne odnose z drugimi moškimi. Osebe, ki za spolne odnose prejemajo plačilo ali drogo. Osebe, okužene z virusom zlatenice (hepatitis B in C). NAŠA TEMA 13 Ponosen pogled na krvodajalce »Zadnjo krvodajalsko akcijo smo imeli 20. avgusta v Osnovni šoli Vojnik. Potekala je po pravilih in navodilih pristojnih služb, Ministrstva RS za zdravje in NIJZ,« pravi sekretar celjskega območnega združenja Rdečega križa Selimir Ćopić. Vsak krvodajalec je pred akcijo pravočasno dobil SMS--sporočilo Rdečega križa, nato je moral poklicati v Transfuzijski center Celje, kjer je podal informacije o svojem zdravstvenem stanju. Tam so mu določili točno uro odvzema in datum, če je oddal kri v centru in ne na lokaciji terenskega odvzema krvi. Tako potekajo vse krvodajalske akcije v zadnjih mesecih predvsem zaradi varnosti. »Gre za navodila, ki jih moramo spoštovati, ob vsem tem krvodajalci izpolnijo poseben vprašalnik o zdravstvenem stanju. Tudi pri terenskih krvodajalskih akcijah medicinsko osebje izmeri temperaturo, kri odvzamejo posamično, da je stika čim manj. Vsi se zave- damo, da okužba pri ljudeh lahko poteka asimptomatsko, zato moramo biti še toliko bolj previdni,« pravi Ćopić. Prelomnica Pravi, da se ljudje zavedajo, da se je družba znašla na prelomnici. »In ta je za krvodajalstvo zelo pomembna. Nikoli ni težave ali primera, da se krvodajalci ne bi odzvali. V začetku je bilo nekaj nejevolje, a smo se z ljudmi pogovorili in pojasnili, zakaj so protokoli odvzema toliko bolj strožji,« dodaja sogovornik. Meni, da je pogovor ključen. »Krvodajalci, ki darujejo kri že leta in leta, zaupajo medicinskemu osebju, vedo, da že od nekdaj svoje delo opravlja profesionalno,« dodaja sogovornik. Glede na to, da so se epidemiološke razmere v zadnjih tednih spet poslabšale, Ćopić na vprašanje, ali bo morda na terenu manj krvodajalskih akcij, zaenkrat ne more odgovoriti. »Te zadeve je težko predvidevati, saj se situacija lahko spet spremeni od danes do jutri. Terenske krvodajalske akcije morajo biti, ker je potreba po krvi takšna, da bolniki kri potrebujejo vsak dan. Kljub virusu in slabšim razmeram je še vedno veliko nesreč, bolezni in kri je potrebna.« Ćopić pravi, da je izredno ponosen, da se v zadnjih mesecih ni pokazal upad števila krvodajalcev. »Pomembno je, da ljudi obveščamo o akcijah, da se pogovarjamo z njimi in da nas lahko kadarkoli pokličejo, saj tako vedo, kako lahko pomagajo in kakšna so navodila pri tem. Zavedati se moramo, da so krvodajalci prostovoljci in da moramo biti zanje vedno tu. Tudi oni v teh razmerah potrebujejo besedo, podporo,« pojasnjuje Čopič. Vedno se odzovejo Kako pomembno je upoštevanje vseh zaščitnih navodil, poudarja tudi sekretar žalskega območnega združenja Rdečega Križa Matjaž Črešnovar. »Med nami, ki krvodajalske akcije organiziramo, in Transfuzijskim centrom Celje je dobra komunikacija in to se odraža v tem, da je zalog krvi vedno dovolj. Priprave na terenske akcije od- Ko darovanje krvi preide v kri »Veš, da je tam nekje nekdo, ki potrebuje pomoč. Veš, da s tem lahko rešiš življenje,« odgovori Damjan Žagar iz Savinjske doline na vprašanje, zakaj se je odločil za krvodajalstvo. Kri je daroval že stokrat. In ob »okroglem« odvzemu krvi je isti dan v začetku septembra kri prvič daroval tudi njegov sin Nejc. Poslanstvo krvodajalstva je v družini prisotno že od nekdaj, pravi Žagar. OB ROBU Tam nekje je nekdo ... Prostovoljnost, neplačanost in anonimnost so v skoraj 70-letni tradiciji temelj krvodajalstva v Sloveniji. Biti krvodajalec je ena najlepših vrednot, poslanstev. Krvodajalec daje del sebe. Drugemu. Daje kri, ki reši življenje in rodi nov dih. Nekomu omogoči, da se spet zbudi v novo jutro. Z upanjem. Tam nekje je nekdo, ki v nekem trenutku nemočen, morda priključen na aparate ali onemogel zaradi bolezni čaka na odgovor: »Ali mi bo uspelo...?« Tam nekje je nekdo, ki bo sedel v vozilo, vesel, da bo čez nekaj minut videl svoje najdražje, a mu načrte prekriža nesreča... Čez nekaj minut bo namesto objema dragih čakal na pomoč drugega. Tam nekje je nekdo, ki premore čut za sočloveka, ki je dal del sebe, da pomaga. Ob tem ne ve, komu bo njegova kri namenjena. Ne ve, komu bo z njo rešil življenje. In ...tu je sekunda. Ko se dve usodi nevede križata. Postaneta eno. Zato je krvodajalstvo eno najlepših poslanstev. Brez vprašanj, dvomov in strahu. Samo z eno željo: pomagati. Ne glede na razmere in virus, ki razjeda celotno družbo. F krvodajalce virus strahu ne more zasaditi. Morda bi se vsi morali zgledovati po njih. SIMONA SOLINIČ vzema krvi začnemo že 14 dni prej. Takrat analiziramo, po katerih krvnih skupinah je največ potreb, zagotovimo prostore za odvzem, kličemo in obveščamo krvodajalce. Na dan akcije transfuzijski center izvaja tudi triažo,« dodaja. In celjsko območje je bilo tudi med strokovnjaki s področja krvodajalstva vedno izpostavljeno kot primer dobre prakse. »Zadovoljni smo, saj ugotavljamo, da se krvodajalci na našem območju na splošno niso ustrašili pandemije. Celo nasprotno, ko smo jih prosili za udeležbo na krvodajalskih akcijah, so se vsi odzvali. Na nekaterih območjih znotraj našega združenja smo celo opazili porast števila krvodajalcev. Ljudje so plemeniti,« razlaga Črešnovar. Omenja, da se mnogi krvodajalci odločijo in sami pokličejo transfuzijski center ter odidejo kri darovat neposredno tja. Torej če se nek krvodajalec ne udeleži terenske krvodajalske akcije, to še ne pomeni, da krvi ni daroval. Kot hvalevreden podatek Črešnovar navaja primer Vranskega, kjer ugotavljajo, da se vedno več ljudi odloča za krvodajalstvo: »Tudi mladi, kar je še posebej spodbudno.« »Za darovanje krvi me je navdušil oče. Ko je daroval kri 107., se mu je prvič pridružil moj prvi sin, danes star 34 let,« razlaga zanimivo družinsko vez s krvodajalstvom. Mlajši sin je Žagarja od četrtega leta spremljal na vse odvzeme. Tako je ves ta čas lahko opazoval, kako darovanje krvi poteka, zato je razumljivo, da mu je v vseh teh letih darovanje krvi enostavno prešlo v kri. Žagar dodaja, da nima strahu pred darovanjem krvi v teh časih, ki jih zaznamuje novi koronavirus. Zaveda se, da bolezni in nesreče ne izbirajo časa in da je potreba po krvi povsod velika. Gre za posebno poslanstvo, dodaja. »Vesel bi bil, če bi se tega vedno bolj zavedali mladi. Na njih svet stoji,« še pravi. K darovanju krvi pozvali tiste, ki so okrevali Zavod RS za transfuzijsko medicino Slovenije je poleti objavil poseben poziv osebam, ki so prebolele covid-19. »Na podlagi dosedanjih izkušenj zdravljenja drugih koro-navirusnih okužb (SARS, MERS) je prebolevniška plazma možno in učinkovito zdravilo tudi za covid-19, saj skrajšuje čas hospitalizacije in zmanjšuje umrljivost. Samo z darovanjem plazme/krvi, ki vsebuje specifična protitelesa in jo imajo osebe, ki so prebolele covid-19, lahko pridobimo to zdravilo,« so zapisali na svoji spletni strani. Zbiranje plazme oziroma krvi je za transfuzijsko službo reden in utečen postopek, priprava krvnega pripravka je standardna storitev. »Program zbiranja plazme izvajamo v skladu z vsemi načeli in postopki, ki veljajo pri krvodajalcih, kjer so v ospredju skrb za varnost darovalca in varen odvzem krvi kot tudi zagotavljanje varne in kakovostne komponente krvi za prejemnika. Pri tem so potrebne le dodatne preiskave, ki bodo določile vsebnosti protiteles SARS CoV-2 in omogočile spremljanje prebolevnosti in njihovo analizo. Plazma bo uporabljena za zdravljenje bolnikov s covidom-19 ali za nadaljnje raziskave, povezane s tem obolenjem. V primeru, da protiteles SARS CoV-2 s testi ne bomo potrdili, bo plazma uporabljena za druge bolnike,« je še zapisano na spletnih straneh zavoda. »Iz strokovne literature je razvidno, da je plazma pomagala marsikomu ob prvih zgodnjih težavah ob morebitni okužbi. Vse, ki bi v ta namen želeli darovati kri, napotimo v Ljubljano, kjer se o tem individualno dogovorijo. Vendar je pri tem pomembno, da morajo imeti darovalci v krvi dovolj protiteles, zato vsi, ki so preboleli covid-19, če protiteles nimajo dovolj, ne bodo prišli v poštev za darovanje,« pojasnjuje predstojnica transfuzijskega centra Janja Pajk, dr. med., specialistka transfuziologije. 14 KRONIKA Policija: vrnitev radarja bi bila smotrna Krožišče umirilo promet, a stanovalci opozarjajo na nočne divjake Pred kratkim je Mestna občina Celje odstranila stacionarni radar, ki je bil postavljen ob Ljubljanski cesti v Celju, in sicer v neposredni bližini celjske policijske uprave. Vozniki so to spremembo hitro zaznali in nas na njo opozorili. A hkrati tudi na to, da je bil radar odstranjen ob začetku šolskega leta, ko je na tem delu več šolarjev in dijakov. Bralci so nas ob tem opozorili še na divjanje osebnih vozil, domnevno prestižnejših znamk, ki naj bi se pojavljalo vzdolž Ljubljanske ceste v večernih ali nočnih urah. Ali je torej odstranitev radarja pametna odločitev? SIMONA SOLINIC V celjski občini pravijo, da so radar odstranili zaradi novega krožišča, ki je znatno prispevalo k povečani prometni varnosti na tem odseku ceste. Pri tem se sklicujejo na statistične podatke izmerjenih prekoračitev hitrosti v zadnjih treh mesecih, odkar je krožišče urejeno. »Od 1. junija do 1. septembra je bilo na radarskem merilniku hitrosti, ki je deloval 24 ur na dan, zaznanih 27 kršitev prekoračitev hitrosti, torej devet na mesec oziroma 0,3 na dan. Glede prekoračitev, kot kažejo pokazatelji, so se hitrosti od ureditve krožišča bistveno zmanjšale,« pravijo v Mestni občini Celje, kjer divjanja voznikov v večernih urah, kar naj bi opazili Celjani, ki živijo ob Ljubljanski cesti, ne komentirajo. Stacionarni radar je bil na tem odseku postavljen od junija 2012. V vsem tem obdobju je zaznal 8.231 prekoračitev hitrosti. In kje je zdaj ta radar? »Radarske merilnike hitrosti (imamo tri na stacionarnih mestih) prestavljamo z mesta na mesto, kjer imamo nameščena ohišja. Ta je bil začasno prestavljen na Cesto na Ostrožno v bližino trgovine Mercator. Ko se bo promet na tej cesti umiril, bomo radar prestavili nazaj na Ljubljansko cesto,« še do- dajajo v občini. Na Policijski upravi Celje so s prestavitvijo radarja seznanjeni: »Septembra smo policisti na tej lokaciji prisotni več kot običajno, najprej zaradi dejavnosti, povezanih z začetkom pouka, ter tudi zato, ker smo zaznali, da so po odstranitvi radarja posamezniki z osebnimi vozili v večernih urah vozili s prekomerno hitro- stjo. Na to so nas opozarjali tudi občani in predstavniki mestnih četrti. Tudi v prihodnje bomo tako v večernem kot tudi dnevnem času na tej lokaciji pogosteje nadzirali promet.« Na policiji se sicer strinjajo, da novo kro-žišče promet umirja, sploh iz starega mestnega jedra, manj pa v smeri proti križišču Ljubljanske ceste in Čopove ulice. Ljubljanska cesta naj bi bila nevarnejša tudi zato, ker je ravninska in mnogim ni težko pritisniti na plin predvsem v smeri proti Medlogu, kar je zaradi okoliških stanovanjskih naselij in osnovne šole ter s tem več otrok izredno nevarno. Nesreče niso redke »Ljubljanska cesta je izjemno prometno obremenjena. Dnevno jo na prehodih za pešce prečka več dijakov, ki obiskujejo bližnje srednje šole, in drugih občanov. Zato menimo, da bi bila smotrna ponovna namestitev radarja, morda malo bliže h križišču s Čopovo ulico,« dodajajo na policiji. V preteklosti je bilo na prehodih za pešce (med trgovinama Spar in Tuš) ter v križišču Ljubljanske ceste in Čopove ulice, že več hujših prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi tudi pešci. »Letos na srečo prometnih nesreč s hudimi posledicami vzdolž Ljubljanske ceste nismo zabeležili. Od začetka leta do danes smo na tem mestu obravnavali deset prometnih nesreč z lažjimi posledicami. Odkar je zgrajeno novo krožišče, na tem delu Ljubljanske ceste nismo obravnavali nobene prometne nesreče,« še dodajo in pozivajo, naj občani pokličejo takoj, ko zaznajo morebitno divjanje voznikov. Sodba za umor zdaj pravnomočna V začetku septembra je postala pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Celju, s katero je bil Jaka Ulčnik spoznan za krivega, da je v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti na zahrbten način vzel življenje Milenku Penavi v Bosni in Hercegovini. Obsojen je bil na 15 let zapora. Upoštevajoč že izrečeno kazen 30 let zapora zaradi umora brata in poskusa umora bratove partnerice nekaj mesecev po obravnavanem umoru v Bosni in Hercegovini, mu je bila izrečena enotna kazen 30 let zapora. »Sodišče je s tem v celoti sledilo očitkom iz obtožnice Okrožnega državnega tožilstva v Celju in v celoti tudi s strani tukajšnjega tožilstva predlagani kazni,« pravi mag. Simona Kuzman Razgoršek, višja državna tožilka in vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju. Ulčniku je bilo očitano, da je 22. marca leta 2005 v kraju Vitina v Bosni in Hercegovini z lovsko puško z nameščenim daljnogledom ustrelil v glavo družinskega znanca Milenka Penavo, da je ta umrl na kraju. Nanj je streljal po tem, ko si je prejšnji večer iz avtomobila ogledal hišo in okolico in ugotovil, da je žrtev doma, nato pa ga je zjutraj čakal v zasedi ob reki, skrit v grmovju ter ga z razdalje slabih 50 metrov ustrelil takoj, ko je stopil skozi vhodna vrata, da bi šel v službo. Obsojeni je nato puško odvrgel in zbežal do avtomobila ter se odpeljal v Slovenijo ter na ta način skušal prikriti, da je on storilec umora. Z nožem ga je zabodel v prsi Celjski policisti preiskujejo kaznivo dejanje poskusa uboja. Do dogodka je prišlo minuli petek pozno zvečer v Celju. Okoliščine primera še niso povsem znane, saj policija še ni končala preiskave. 55-letni moški je prišel na obisk k 37-letnemu znancu v njegovo stanovanjsko hišo, nato naj bi ga zabodel. Kaj je razlog za takšno dejanje, še ni povsem jasno. Po neuradnih podatkih naj bi najprej kriminalisti sumili, da gre za kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe, a so informacije nato pokazale na hujše kaznivo dejanje. 55-letnik naj bi mlajšega znanca zabodel z nožem v predel prsi. Ali sta bila moška v času kaznivega dejanja morebiti pod vplivom substanc, bo pokazala nadaljnja preiskava. So pa kriminalisti 55-letnika privedli tudi k preiskovalnemu sodniku na zaslišanje. Ta je zanj odredil sodno pridržanje. Pijana zapeljala s ceste V četrtek so policisti kaznovali pijano voznico, ki je povzročila prometno nesrečo na cesti Vojnik-Brezova. Ženska je zapeljala s ceste in trčila v odbojno ograjo. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imela v krvi malo manj kot 1,4 promila alkohola. Zoper voznico bo sledil obdolžilni predlog. V Celju so policisti ustavili voznika kolesa z motorjem. Zaradi suma, da je bilo kolo z motorjem predelano, so za vozilo odredili izredni tehnični pregled. Ker so pri tehničnem pregledu potrdili, da je vozilo predelano, so ga policisti zasegli. Zoper dva voznika, ki naj bi vozila pod vplivom drog, bodo policisti spisali obdolžilni predlog. Hitra testa sta namreč na kraju potrdila, da obstaja sum, da sta vozila pod vplivom mamil, sta pa oba odklonila strokovni pregled. Policisti so obema tudi zasegli manjšo količino konoplje. Prijeli tri skupine ilegalcev Minuli petek je na policijo poklical občan in povedal, da je na območju Rogatca opazil skupino ilegalnih prebežnikov. Kmalu po obvestilu so policisti izsledili pet državljanov Afganistana, ki so ilegalno vstopili v našo državo. Vsi so po izvedenih postopkih zaprosili za azil. Dan kasneje so policisti v Nimnem izsledili še štiri državljane Iraka, ki so prav tako zaprosili za azil. V Kunšperku so v nedeljo prijeli osem državljanov Bangladeša in dva državljana Pakistana. Po postopkih so jih policisti predali hrvaškim varnostnim organom. Podjetje Voc Celje je od novembra lani do sredine maja letos gradilo krožišče. Najvišja priznanja tudi gasilcem s Celjskega Gasilska zveza Slovenije je podelila najvišja gasilska odličja. Slavnostna seja ob tej priložnosti je vsako leto spomladi, a je letos te načrte prekrižala epidemija, zato so podelitev odličij izvedli ta teden. Med prejemniki najvišjih gasilskih priznanj so tudi trije gasilci, ki so člani prostovoljnih gasilskih društev na našem območju. Plaketo gasilca za leto 2020 je tako prejel Ivan Derča, ki je gasilstvu zvest že 53 let. Deluje v Prostovoljnem gasilskem društvu Kapla-Pondor. Sedem let je bil tudi poveljnik Civilne zaščite Občine Tabor. Bil je tudi mentor različnih tekmovalnih enot - od najmlajših gasilcev, članic, članov in vse do starejših gasilk, s katerimi je začel tekmovalno pot in je še vedno njihov zavzet učitelj. Prav tako je dolgoletni sodnik gasilskih in gasilsko-športnih disciplin. Ki- pec gasilca je prejel Anton Hlastec, ki je član PGD Slovenske Konjice od leta 1955. Leta 2005 je kot poveljnik prevzel operativno vodenje GZ Slovenske Konjice in zvezo vodil do leta 2013. Polnih 50 let - do leta 2013 - je deloval v članski desetini, še vedno pa je zelo dejaven v desetini veteranov. Priznanje Matevža Haceta pa je šlo v roke Vekoslavu Špilerju, ki je dejaven v gasilstvu v Laškem. Kar 32 let je bil poveljnik Gasilske zveze Laško. Pripravil je dolgoročni program razvoja gasilstva v občini, ki je bil v celoti uresničen. Ves čas je bil član štaba CZ Občine Laško, zadolžen za področje požarne varnosti in reševanje ob poplavah ter drugih naravnih nesrečah. Priznanje, ki ga je prejel, je najvišje priznanje v gasilstvu, ki ga podelijo za življenjsko delo na tem področju. Foto: GZSlovenije ZA ZDRAVJE 15 Previdno pri nakupu razkužila Pomembna je vsebnost alkohola V zadnjem času so na policah trgovin številni izdelki, namenjeni razkuževanju rok. Zveza potrošnikov Slovenije je letos na test poslala petnajst naključno izbranih razkužil. »Vsi preizkušeni izdelki razen enega ob pravilni uporabi ustrezajo smernicam Svetovne zdravstvene organizacije. A vsi ne uničujejo nekaterih drugih, tudi pogostih virusov, za uničevanje katerih je potrebna višja vsebnost alkohola,« pravijo v zvezi. Kaj je pri tem pomembno za potrošnika? Preverjanje zapisanega na embalaži, predvsem vsebnosti alkohola in vode. Cene razkužil niso nizke, pri čemer označevanje izdelkov ni vedno vedno najbolj jasno in razumljivo. Zato pozornost kupca pomeni tudi osveščenost. SIMONA ŠOLINIČ Kaj in kako kupovati? »Kljub temu da je naš test pokazal, da navedbam o vsebnosti alkohola lahko zaupamo, izbira ni enostavna. Na trgu je namreč veliko izdelkov, ki nosijo oznako >dezinfekcija<, >razkuževanje< in podobno, a pogled na seznam sestavin razkrije, da alkohol ni na prvem mestu. To pomeni, da je alkohola v izdelku manj kot 50 odstotkov. Če želite, da bo razkužilo učinkovalo le proti virusu SARS-CoV-2, zadostuje izdelek z najmanj 60 odstotki alkohola,« pravijo pri Zvezi potrošnikov Slovenije. »Ker prihajajo jesenski in zimski meseci, ko zdravstvene ustanove vsako leto beležijo velik porast okužb tudi z drugimi virusi - najpogostejši so virusi gripe, respiratorni sin-cicijski virus, tudi adenovirusi - je priporočljiva uporaba razkužila z najmanj 80 odstotki alkohola,« še dodajajo. Nujno je torej treba preveriti, ali je alkohol zapisan med vsebnostmi razkužila na prvem mestu. Če je na prvem mestu zapisana voda«, potem ne gre za učinkovitejše razkužilo. Poiskati je treba tudi podatek o vsebnosti alkohola. Med testom razkužil so strokovnjaki zasledili različne načine označevanja vsebnosti alkohola. Nekateri proizvajalci navajajo odstotke mase na volumen, drugi volumske odstotke, tretji težo alkohola v stotih gramih izdelka. »Alkoholi imajo izvrstno učinkovitost in najhitrejše baktericidno delovanje od vseh antiseptikov. Posebej pomembno je, da se sušijo zelo hitro in tako omogočijo hitro dezinfekcijo, imajo optimalen učinek na večino mikroorganizmov, za razkuževanje umivalniki niso potrebni, nanos alkohola ne povzroči mikrobnega onesnaženja okolice,« pravijo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Geli Strokovnjaki omenjajo, da se je že ob sezonah gripe izkazalo, da je umivaje rok z vodo in milom učinkovitejše od uporabe hidroalkoholnih gelov, ki temeljijo samo na alkoholu ali na alkoholu in tako imenovanem klorheksidinu. Hidroalkoholni geli ob pogosti uporabi koži tudi bolj škodijo kot milo. »Alkohol v razkužilu lahko kožo draži, še posebej če razkužilo nanašamo več- krat na dan in če je koža na rokah poškodovana (ekcem). S pretirano uporabo razkužil tudi uničujemo naravni zaščitni plašč kože, ki se zato hitreje izsuši,« pravijo v zvezi potrošnikov. Pri vsakdanjih opravilih zadostuje, da si roke temeljito umijemo z milom in s tekočo vodo, dodatno razkuževanje ni potrebno. Toda miljenje mora trajati najmanj minuto, celotno umivanje rok od dve do tri minute. Ob tem je treba vedeti, da razkužilo ni in ne sme biti nadomestilo za umivanje umazanih rok. »Če si rok pred nanašanjem razkužila ne umijemo, na koži ostane umazanija, tudi mikroskopska, ki je gojišče za viruse in bakterije,« opozarjajo v zvezi. Na trgu je kar nekaj anti-bakterijskih mil, in sicer v tekoči in trdni obliki. Mnogi proizvajalci navajajo, da imajo tudi antibakterijske učinke. »V kozmetičnih in higienskih izdelkih so v omejenih vseb- nostih dovoljene nekatere snovi, ki delujejo protibakte-rijsko, na primer triclosan. A voda in milo zadostujeta za odstranjevanje umazanije, bakterij in virusov, zato tovrstni izdelki niso potrebni. Še več, njihova dolgotrajna uporaba povzroči razvoj odpornosti mikroorganizmov proti vsem antibakterijskim učinkovinam ali snovem, kar dolgoročno povečuje tveganje za okužbe,« še dodajajo v zvezi potrošnikov. Pravilna raba razkužil Najprej odstranite z rok prstane, zapestnice in drug nakit. Preberite navodila za uporabo. Proizvajalci učinkovitost izdelkov za razkuževanje preverijo po natančno določenih pogojih (količina in čas). Ni redko, da je predpisana količina 3 ali celo 4 mililitre ter priporočeni čas drgnjenja 30 sekund ali celo minuto. To je veliko in zelo dolgo, a le v tem primeru razkuževanje res doseže namen. Razkužilo vtirajte toliko časa, da se na rokah posuši. Če se posuši prej kot v predpisanem času, nanesite dodatno količino. Razkužila po uporabi ne brišite in ne izpirajte. Vlažilni robčki priročni, kaj pa učinek? Če uporabljate vlažilne robčke preventivno zaradi zaščite pred koronaviursom, je treba vedeti, da največkrat ne uničijo novega koronavirusa. Teoretično bi lahko delovali kot sredstva za dezinfekcijo, če bi v ustrezni količini vsebovali kemikalije, kot so alkohol ali protibakterijske sestavine (ki ne delujejo proti virusom). V praksi imajo zaradi oblike in vsebnosti aktivnih sestavin manjši učinek kot tekoča razkužila. Poleg tega sestavine s protibakterijskim učinkovanjem uničujejo bakterije, in sicer ne glede na to, ali gre za »dobre« ali »slabe«. Razkužilo je najprimernejše za uporabo v javnem potniškem prometu ali javnih prostorih. Doma sta na voljo tekoča voda in milo. Trenutno še ni znano, kako dolgo lahko koronavirus preživi na različnih površinah. Po nekaterih podatkih ostane dejaven največ en dan na kartonu ter tri dni na plastiki in kovini. Kljub vsemu previdno Pogosta in dolgotrajna uporaba razkužil lahko škodi koži na rokah. Na nekaterih izdelkih je navedeno, da vsebujejo tudi negovalne sestavine, a naj vas to ne zavede, saj niso namenjeni za nego kože. »V razkužilih mora prevladovati alkohol, kar pomeni, da so snovi, ki ščitijo kožo na rokah, v manjših količinah, premajhnih za resen učinek negovanja. V izdelkih, ki smo jih preizkusili, smo zasledili aloo vero, katere učinek ni potrjen (razen za blaženje razdražene kože po manjših sončnih opeklinah). Nekateri izdelki vsebujejo tudi dišave, ki spadajo med pogoste povzročitelje alergij, zato se jim je bolje izogniti. Če že, na seznamu poiščite glicerin,« dodajajo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Da bi preprečili negativne učinke razkužil na kožo, je treba upoštevati pravila. Alkohol naj ne bi bistveno dražil kože, povzroča le pekoč občutek na tistem delu, kjer je morda koža poškodovana. Težava se pojavi pri tistih, ki že imajo kožna obolenja, na primer luskavico, ali katero vrsto dermatitisa. A je treba vedeti, da ravno pri teh pogosto in dolgotrajno umivanje rok z mili oziroma dolgotrajno nošenje rokavic poškoduje kožo bolj kot razkužila. V primeru alergij pri uporabi razkužil se je treba o pravilni uporabi oziroma morebitni zamenjavi razkužila posvetovati z zdravnikom. Pred temeljitim umivanjem (ali razkuževanjem) se ne dotikajte ust, nosu ali oči. Na splošno bi bilo dobro, da bi se te razvade za vedno znebili. Upoštevajte navodila proizvajalca glede uporabe (količina in čas učinkovanja), saj je drugače uporaba razkužila nesmiselna in neučinkovita. Temeljito umivanje rok z milom in s toplo vodo (strokovnjaki priporočajo 2 do 3 minute) je temelj higiene in zaščite pred številnimi okužbami, tudi pred okužbo s koronavirusom. Roke po umivanju posušite na zraku ali s papirnato brisačo, nato se ne dotikajte več problematičnih površin (pipe, kljuke, tipkovnice ...). Nakit in dolgi nohti so dober prenašalec mikroorganizmov. Pred razkuževanjem z rok odstranite nakit. Razkužilo temeljito vtrite v dlani, hrbtišče roke, medprstne prostore, palec in na konice prstov. Uporaba sušilcev za roke v zdravstvenih ustanovah je strokovno odsvetovana, tudi za javne prostore ni najboljša izbira, ker gre za obsežno kontaminacijo prostora z mikroorganizmi na rokah. Umazanija zastaja v umetnih nohtih in poškodovanem laku za nohte. To predstavlja idealno gojišče za bakterije, viruse in glive. Doma naj ima vsak družinski član svojo brisačo za roke. Perite jih na temperaturi 60 stopinj Celzija. Po razkuževanju se morajo roke posušiti na zraku, ne brišite jih. Razkužilo uporabite zgolj v primeru, ko nimate možnosti uporabe vode in mila. Ne nanašajte ga na umazano kožo. Otrok naj uporablja razkužilo pod nadzorom staršev. Če zaide v oči, lahko zaradi velike vsebnosti alkohola povzročijo opekline. Potrebno je takojšnje izpiranje z vodo. Izberite razkužilo na osnovi alkohola, ki ga vsebuje vsaj 60 odstotkov, še bolje, da je alkohola več, denimo 80 odstotkov, da uniči tudi druge viruse (in bakterije). Tudi če uporabljate rokavice, si morate roke temeljito umiti, takoj ko jih snamete. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuD aJlodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Drobna darila, ki se dotaknejo srca Kaj je najlepše darilo? Verjamemo, da je bila minulo soboto to zabava, koncert leta Novega tednika in Radia Celje. Darilo za vas, dragi naši bralci in bralke, poslušalke in poslušalci, je bila prav ta »hrana« za ušesa in srce, ki smo je v zadnjem času še kako željni. Radio je glasba in naši glasbeni prijatelji so se prav tako znašli v negotovih časih, a vztrajno delajo naprej. In tudi vsi tisti, ki so skriti v zaodrju in so nam pomagali pripraviti dogodek zares izjemen, z odličnim prizoriščem, odrom, ozvočenjem, »videowallom« in seveda nepozabno vodno simfonijo. Zato njim in vam najlepša hvala! Darilo za naš 75. rojstni dan Novega tednika in 66. rojstni dan Radia Celje pa ste vsi vi, ki ste bili v soboto z nami, ki berete časopis in ki nas poslušate. Verjamemo, da ste se razveselili tudi darilc, ki so vas pričakala na vaših sediščih Marko Škugor je bil navdušen nad elegantno zapakiranimi prigrizki podjetja Hrib Dobje. Še posebej ga je očaral okus praženih indijskih oreščkov s sirom in čilijem, ki so na voljo v vseh bolje založenih trgovskih centrih ali na njihovi spletni strani www. hrib.si. marko SßJGO^ Jesenska nega trate COMPO Travno seme za dosejevanje in obnovo COMPO Jesensko gnojilo za trato COMPO Gnojilo za trato z uničevalcem mahu •i metrob* ^^^ Jamstvo izvorne kakovosti Bralci Novega tednika in poslušalci Radia Celje že dobro vedo, da poskušamo organizirati številne zanimive dogodke in izlete. Tako vse vabimo, da se nam pridružite tudi na martinovanju, ki ga pripravljamo 14. novembra. Med drugim nas bo pot zapeljala do znamenitega srca na Špičniku. Prijave zbirajo v turistični agenciji M&M tours v Laškem. Z nami lahko greste vsi. Naročniki imate ugodnejšo ceno - med vsemi zvestimi bomo tudi izžrebali tri, ki boste potovali brezplačno, prav tako je izlet brezplačen za nove naročnike Novega tednika. Več o tem najdete na naši spletni strani in na str. 48. мШШ novi tednik radio celie PRENESI APLIKACIJO TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI gsm: IZDELAVA FASAD SALON KERAMIKE GRADBENI MATERIAL 041 703 373 Marko Hrovats.p., Dobriša vas 41a, Žalec RIBOGOJNICAM®®? Qajetije in piadaja tCadkaaadnifi Delovni čas: pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00 i 1 J 1 m i 1_ K bit F* «i J? DiGJjj&ALIZIRAJTE POSLOVANJE Ш www.birobit.si 1 -i Po sveže ribe v domačo ribogojnico! ZAPOSLOVANJE/NASVETI 17 Trgotur Monter (m/ž) (Petrovče, teren) Zaposlili bomo nekoga, ki bo odgovoren za prevzem in pripravo elementov za montažo, prilagoditev objekta za montažo, pravočasno in strokovno montiranje naročenih elementov v skladu s tehnično in komercialno dokumentacijo, prevzem blaga, materiala ali izdelkov in pripravo potrebne dokumentacije. Pričakujemo vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe tehnične smeri (zaželeno elektro- ali strojne smeri), vsaj dve leti izkušenj na podobnem delovnem mestu, prednost imajo kandidati z izkušnjami pri montaži stavbnega pohištva in izpit B-kate-gorije (prednost imajo kandidati z izpitoma C in E). Prijave zbiramo do 30. 9. 2020. Hörmann Slovenija, d. o. o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si. Serviser (m/ž) (Petrovče, teren) Zaposlili bomo nekoga, ki bo odgovoren za vsa elektroservisna dela iz programa delodajalca, opravljanje diagnosticiranja, nastavljanja, vzdrževanja in odpravljanja napak na delih in sklopih ter celotnemu sistemu, vodenje dokumentacije o servisnih storitvah in intervencijah (delovni nalogi, poraba materiala in opravljene delovne ure) in podobno. Pričakujemo vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe elek-trosmeri, izkušnje na področju servisiranja - zaželeno garažnih vrat (izkušnje niso pogoj), izpit B-kategorije, pasivno znanje tujega jezika (nemščina in/ali angleščina). Prijave zbiramo do 30. 9. 2020. Hörmann Slovenija, d. o. o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist prodaje (m/ž) (Petrovče, Ljubljana) Pričakujemo vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri, vsaj tri leta izkušenj na podobnem delovnem mestu, izpit B-kategorije, aktivno znanje tujega jezika (nemščina in/ali angleščina), razvite pogajalske, organizacijske in prodajne sposobnosti, sposobnosti, samoiniciativnost ter iznajdljivost. Ponujamo takojšnjo zaposlitev, delovno razmerje za določen čas enega leta s 6-mesečnim poskusnim delom in z možnostjo podaljšanja oziroma sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Prijave zbiramo do 30. 9. 2020. Hörmann Slovenija, d. o. o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja/pomočnik vodje laboratorija (m/ž) (Velenje) Od kandidata pričakujemo univerzitetno izobrazb s področja naravoslovja, aktivno znanje angleškega jezika, odločnost, samostojnost, sposobnost dela v timu in razumevanja skupinske dinamike dela, odlične organizacijske sposobnosti za vodenje dela v laboratoriju in usklajevanje morebitnih dejavnosti na terenu, poznavanje dela in izkušnje v akreditiranem laboratoriju, poznavanje standardov ISO 17025, dobre komunikacijske vešči- ne. Prijave zbiramo do 9. 10. 2020. Eurofins Erico Slovenija, d. o. o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja prodaje (m/ž) (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo ustrezne izkušnje s področja prodaje (gre za 30 produktov), izobrazbo s področja ekonomije, minimalno 2 leti delovnih izkušenj, komunikativnost, dobro razvite veščine uporabe osebnega računalnika, željo po pridobivanju dodatnega strokovnega znanja, sposobnost dela v timu, znanje angleškega jezika, izpit za avtomobil B-kategorije. Prijave zbiramo do 9. 10. 2020. Eurofins Erico Slovenija, d. o. o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja projektov (m/ž) (Velenje) Od kandidata pričakujemo ustrezno izobrazbo s področja kemijskega inženirstva, kemijske tehnologije ali drugih sorodnih profilov (VI/1. ali VI/2. stopnjo izobrazbe), minimalno 2 leti delovnih izkušenj, dobro razvite veščine uporabe osebnega računalnika, željo po pridobivanju dodatnega strokovnega znanja, sposobnost dela v timu, znanje angleškega jezika, izpit za avtomobil B-kategorije. Prijave zbiramo do 9. 10. 2020. Eurofins Erico Slovenija, d. o. o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja digitalnega marketinga in razvoja spletne trgovine / kupibarve.si (Žalec) Opis delovnih nalog: priprava predlogov in izvajanje optimizacije spletne trgovine, spremljanje in analiziranje podatkov Google Analytics, vodenje in optimizacija AdWords kampanj, urejanje vsebine spletne trgovine in dodajanje novih izdelkov v spletno trgovino, generiranje novih idej in razvijanje novih marketinških kanalov, nadziranje in vodenje zunanjih sodelavcev digitalnega marketinga, vodenje in izvajanje email marketinga. Kaj nudimo: zaposlitev za določen čas. Kandidat, ki se pri delu izkaže in se vklopi v kolektiv, ima možnost zaposlitve za nedoločen čas, dobi dobro plačo v skladu z znanjem in rezultati, IT-opremo po želji. Imel bo prijetno, dinamično in sproščeno delovno okolje v mladem kolektivu. Prijave zbiramo do 2. 10. 2020. Spekter, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52/a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Pomočnik vodje p/oizvodnje (m/ž) (Šmartno ob Paki) Od kandidata pričakujemo srednješolsko izobrazbo strojne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, zaželeno poznavanje strojev za brizganje plastike, znanje uporabe MS Office paketov, izpit B-kategorije, sposobnost vodenja, presojanja in dela v timu, komunikativnost, inovativ-nost, samoiniciativnost. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen delovni čas s 6-mesečnim poskusnim obdobjem, 3-izmensko delo. Prijave zbiramo do 7. 10. 2020. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Električar (m/ž) (Žalec) Pričakujemo vsaj 1 leto delovnih izkušenj, srednjo splošno, strokovno izobrazbo smeri elektrotehnika in energetika ali drugega relevantnega področja, natančnost, odgovornost, inovativnost, timsko osebo, ki je zanesljiva in dokonča projektno delo. Nudimo pogodbo za nedoločen čas s preizkusnim ob- dobjem, zaposlitev za poln delovni čas, dopoldanski delavnik. Prijave zbiramo do 7. 10. 2020. Vi-Ja, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir (m/ž) (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 8. 10. 2020. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja proizvodnje (m/ž) (Šoštanj) Od kandidatov pričakujemo najmanj triletno srednje poklicno ali strokovno izobraževanje in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali štiriletno srednje tehniško ali strokovno izobraževanje, 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, poglobljena znanja s področja proizvodnje procesov, znanje za delo z računalnikom (Windows, Office), vozniški izpit B-kategorije, osebo z osebnimi lastnostmi: natančnost, zanesljivost, samoiniciativnost, inovativnost, inventivnost, zmožnost presoje, vestnost, zmožnost dela v timu, tolerantnost, doslednost, poštenje, smisel za organiziranje lastnega dela, pripadnost delodajalcu. Prijave zbiramo do 17. 10. 2020. Jaken, d. o. o., Primorska cesta 6b, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Kdaj vam lahko podjetniško udejstvovanje zagreni Furs? Z razmahom uporabe svetovnega spleta se je pojavil porast ponudnikov blaga in storitev - prodaja različnih produktov za gospodinjsko rabo, igrač, ličil, kozmetike, oblačil, orodja, zaščitnih sredstev, produktov za dojenčke in malčke, vse do osebnih vozil in nepremičnin. Tovrstna prodaja pogosto poteka v okviru zasebnih skupin znotraj socialnih omrežij ali v spletnih oglasnikih, kjer se ponudba in povpraševanje srečata. Kupci običajno ne razmišljajo o t. i. »po-prodajnih storitvah«, v času nakupa je pomembno le to, da je dobrina najhitreje v njihovi posesti (danes naročim, plačam s pomočjo spletne banke, jutri že lahko uporabljam). Podobno kot kupec razmišlja o pridobitvi dobrine v posest, dobavitelj na drugi strani (običajno) razmišlja zgolj o izvedbi čim hitrejše dobave ter prilivu sredstev na tekoči račun (ali v fizični obliki preko poštne nakaznice). Misel, da bi ob predpostavki pogostosti izvedenih transakcij (dobav) in izvajanju prodaje z namenom ustvarjanja dobička morali dobavitelji imeti oblikovano pravnoformalno obliko poslovnega subjekta, je nemalokrat podrednega pomena. Nemalokrat se (potencialne) stranke na nas obračajo z zanimivim vprašanjem: »Koliko nepremičnin lahko v enem letu kot fizična oseba (pre)prodam, da ne bom imel težav z >davčnojugo romantike<. Prepričan sem, da je predla-ganec oseba, ki nenehno daje izjemen prispevek k ohranjanju in razvoju košarke in je primerna za nagrado ob visokem jubileju KZS. S svojo prisotnostjo bo plemenitila spoštovani zbor prejemnikov nagrad!« Foto: arhiv NT, JURE GODLER Tri desetletja od prelomnega dogodka Točno pred tednom je minilo trideset let od podpisa o sodelovanju med Rokometnim klubom Celje in Pivovarno Laško. Izkazalo se je, da je šlo za zgodovinski dogodek. Klub sta zastopala predsednik izvršnega odbora Andrej Šušterič in sekretar Vlado Privšek, laško podjetje direktor Tone Turnšek in Jože Sadar. Sadovi takratnega dogovora so vidni še danes. Najprej dveletna pogodba Po besedah Toneta Turnška, takratnega direktorja Pivovarne Laško, so se leta 1990 odločili, da bodo zaradi večje prepoznavnosti svoje blagovne znamke v Sloveniji in Jugoslaviji finančno podprli tudi slovenski vrhunski šport. Odločali so se med jeseniškimi hokejisti in celjskimi rokometaši ter na koncu izbrali slednje; predvsem zaradi večje razširjenosti, priljubljenosti in kakovosti takratnega jugoslovanskega rokometa in vedno boljših rezultatov Celjanov, ki so takrat nastopali po vsej za Pivovarno Laško tržno zanimivi Jugoslaviji. Posebno težo pri odločitvi pivovarjev je imelo to, da so želeli podpreti in razviti vrhunski šport tudi in predvsem v svojem lokalnem okolju. 17. septembra 1990 so s takratnim vodstvom kluba podpisali dveletno pogodbo o generalnem pokroviteljstvu, ki so jo nato obnavljali in zadržali vse do danes. Takšna odločitev ni pripomogla le k rešitvi kluba, ki je bil leta 1990 v hudi finančni stiski, ampak je prispevala tudi k večji prepoznavnosti Pivovarne Laško na slovenskem in nekdanjem jugoslovanskem trgu. Kozorog roko-metaš je v Sloveniji in Evropi kmalu postal pojem kakovostnega in dobro organiziranega kluba iz Celja. Višek leta 2004 S pomočjo dotedanjega preizkušenega vodstvenega in strokovnega kadra je Pivovarna Laško ustvarila klub evropskih razsežnosti. Poleg naslovov državnih prvakov (24) in naslovov pokalnih prvakov (21) v samostojni Sloveniji so celjski rokometaši osvojili naslov evropskih prvakov (2004) in takoj zatem še naslov zmagovalcev prestižnega superpokala. Ob praznovanju petnajste obletnice Evropske rokometne zveze je bil RK Celje Pivovarna Laško proglašen za drugi najboljši evropski klub za slovito Barcelono v letih 1993-2007. Brez podpore Pivovarne Laško vsi ti uspehi ne bi bili možni. DŠ Pri omizju v celjskem gostišču v sredini sedi Tone Turnšek. Desno od njega so Andrej Šušterič, Mile Zupančič in Marko Jugović, levo Jože Sadar, Janko Remic in Slavko Ivezić. ŠPORT 19 Bitka v Armeniji za Crveno Nogometaši Celja po vzpodbudni predstavi v Mariboru znova na evropski sceni Obračun tretjega kroga kvalifikacij za evropsko ligo Ararat-Armenia - Celje se bo danes v Erevanu začel ob 16.00. Armenski prvak je v drugem krogu na svojem štadionu po pravi drami izločil predstavnika Luksemburga Folo Esch s 4:3. Gostitelji so že v prvem polčasu ostali z igralcem manj. Fola Esch je v 90. minuti vodila s 3:1. V sodnikovem podaljšku so Armenci izkoristili obe enajstmetrovki in izsilili podaljšek. V 113. minuti je predložek z odličnim udarcem z glavo izkoristil Vakulenko. zvezdo Filip Dangubić je bil zelo opazen na najboljši tekmi Celja v novi sezoni v domači konkurenci. OB ROBU Kdo je ustavil vodilnega? DEAN ŠUSTER V primeru, da Celjani danes uspejo zmagati, se bodo čez teden dni na svojem štadionu pomerili z beograjsko Crveno zvezdo. Tehtnica v eno in drugo stran V 4. krogu 1. SNL so se od gostov le Celjani in Koprčani izognili porazu (Bravo - Koper 0:0, Maribor - Celje 2:2, Domžale - Tabor 3:1, Aluminij - Olimpija 1:0 in Mura - Gorica 1:0). Bili smo v Ljudskem vrtu, kjer so Celjani dvakrat vodili. Pokazali so zobe. Uresničila se je napoved, da bo na Celje (4-2-3-1): Rozman - Marandici, Stojinović, Zaletel, Brecl - Štravs, Vr-banec - Kerin, Lotrič, Božić - Dangubić. Igrali so še Novak, Benedičić, Pungaršek, Kuzmanović. Lestvica 1 . SNL MURA 1 0 6: 0 10 MARIBOR 2 0 10: 4 8 DOMŽALE 1 1 7: 5 7 BRAVO 1 1 7: 6 7 TABOR 0 2 5: 7 6 KOPER 2 1 5: 4 5 OLIMPIJA 3 0 2 1 1:2 2 CEDE 4 0 2 2 3: 6 2 ALUMINIJ (-2) 4 1 1 2 2: 6 2 GORICA 3 0 0 3 3: 9 o NA KRATKO Ob koncu najhitrejši Rim: Slovenski rekorder v teku na 400 metrov Luka Janežič je na diamantni ligi med deveterico tekačev s svojim izidom sezone 45,78 sekunde zasedel šesto mesto. Po torkovi zmagi v Zagrebu se je član Kladivarja vrnil domov in se nato z avtom odpeljal v Italijo. Kljub temu mu je uspel najboljši izid sezone, ki jo je sedaj zanj konec. Državni rekord Robnikove Verona: Celjska ultramara-tonka Nataša Robnik je zelo uspešno nastopila na 24-ur-nem teku v Italiji. Navkljub štiriurni krizi je izboljšala državni rekord, saj je pretekla 218 kilometrov. To je zadostovalo za četrto mesto v absolutni konkurenci in za drugo mesto med ženskami. Bila je vztrajna, namreč med krizo je hodila med 16. in 20. uro, nato pa tekla štiri ure. (DŠ) s po"rt@ n t-rcT si plan prišla kakovost, ki jo premorejo in ki jo je zagotovilo klubsko vodstvo. Ko je prvič po veličastni zmagi govoril Tadej Pogačar, sta imenitno akcijo izpeljala podajalec Filip Dangubić in strelec Mitja Lotrič. Od 25. minute pa je pokalo pred celjskim golom, a je blestel vratar Matjaž Rozman. Vijoličasti so premoč kronali v drugem polčasu. V 78. minuti se je zdelo, da se bo stoti štajerski derbi končal s celjsko zmago. Jakob Novak, ki je zamenjal kapetana Lotriča, je z dvojno podajo z Dangubićem vrgel iz igre celotno obrambo tekmecev. Le dve minuti kasneje je prekrasen zadetek za izenačenje uspel Kronavetru in pred vrati štadiona je bil ognjemet. Tudi v končnici je bil Maribor boljši, toda ... Miču Kuzmanoviću se je ponudila priložnost za tri točke, ki je še dolgo ne bo pozabil. Proti močnim napadalcem Odsotnost Vizingerja se ni poznala, saj se je Dangubić že ujel z ekipo, z dvema asistencama je bil med najboljšimi na igrišču. Vratarju Rozmanu se ni pripetil spodrsljaj kot z Trening? Ne, tekma lige prvakov. Moldejem (samo da se mu ni z Olimpijo), nasprotno, reševal je svoje soigralce. Lotrič je dal gol »iz nič«, Matic Vrba-nec in Lan Štravs sta morala opraviti veliko umazanega dela, štoperja sta bila nezanesljiva. A kritike so odveč; ko pogledamo spisek domačih rezervistov, je dokončno jasno, s kom je imelo Celje opravka. Kaj pa današnji tekmec? »Ararat ima nekaj odličnih posameznikov. Morda pešajo glede discipline v igri. Zato jih je možno premagati. Dostikrat se poslužujejo dolgih podaj proti napadalcem, ki so pravi hrusti. Če ne bomo trdni, bomo imeli težave. Tudi mi imamo svojo kakovost, s hitrimi prehodi v napad se da izkoristiti prazen prostor. Podobno kot v Mariboru bomo morali biti zelo natančni pri podajah in zbrani v trenutkih, ko se nam bodo ponudile priložnosti,« je razlagal trener Dušan Kosić. »Zelenica je odlična« O nogometaših Ararata je Kosić dodal: »Ti fantje so izkušeni in dobro plačani, sposobni narediti višek s preigravanji. A so tudi ranljivi. Mora nam uspeti nekaj podaj in lahko smo hitro pred njihovim golom. Priložnosti ne bo veliko, zato jih bo treba izkoristiti. Z Moldejem smo jih imeli nekaj na začetku, a smo zadeli le enkrat. Treba bo preživeti tudi kočljive trenutke in se nadejati da bo nato to dovolj, ob kančku sreče, za napredovanje v naslednji krog. Sem optimist. Naša podoba na igrišču bo morala biti optimalna. Fantje si želijo uspeha in prepričan sem, da so ga tudi sposobni doseči.« Kosić je še izpostavil: »Klub je star tri leta. Jasno je, da je v krajšem času zbiral igralce. So zelo kakovostni, toda ni jih enostavno sestaviti v homogeno ekipo. Mi delujemo drugače. Naša moč je v organiziranosti, enotnosti.« Kakšna se mu zdi travnata površina na štadionu FFA Akademije? »Odlična je. Ovira nas lahko visoka temperatura zraka, tudi vlažnost. Takšnih pogojev nismo vajeni. Želimo prikazati zrel obraz. Morda se lahko zgledujemo pri Muri, ki je izločila na papirju močnejšega tekmeca. Sicer ne mislim, da je Ararat boljši od nas!« je zaključil Kosić. Foto: NK CELJE Slovenija, imamo problem. Imamo sladke težave. Ker smo tako dobri. Po odzivu javnosti ni zmagal »ta pravi«. Primož se je ljudem pač usedel v srca. Pustimo čustva. »Pogačar je izničil zaostanek in že povečuje prednost,« je kriknil nekdo od kolegov v Ljudskem vrtu, še preden se je začel sobotni štajerski nogometni derbi. Takrat ko so Celjani igrali najbolje, je dvajset akreditiranih predstavnikov medijev buljilo v zaslone računalnikov, tablic, telefonov... Z mano vred, seveda. Kako je možno, da ne bo zmagal Ro-glič, če so nas vsi strokovnjaki in poznavalci prepričevali, da se kaj drugega sploh ne more zgoditi? V sobotnih občilih so se komaj zadrževali, da niso rekli ali napisali: »Pa saj je konec, vse je znano, le >Pogi< naj se potrudi, da bo ostal drugi .« Približno dva tedna nazaj me je s svojim poznavanjem vrhunskega kolesarstva prijetno presenetil Tone Tiselj, ko je gostoval v nacionalki-nem studiju. Potem je v zaključku dejal: »Primož Ro-glič je trenutno najmočnejši kolesar na svetu. Razmišljal sem, kdo je njegov največji nasprotnik. Največji nasprotnik je covid-19. Potem sledijo naravne katastrofe. In toča, sneg, poplava. Nato promet, se pravi avtomobili, kolesa, živali na cesti ter še poškodbe in bolezni. Potem šele pridejo ostali kolesarji. Jaz v to močno verjamem ...« Eden najboljših slovenskih trenerjev doslej je šel predaleč. A ne gre mu zameriti, kajti »ki-ksali« so tudi profesionalci: v izdihljajih nogometne tekme med Jugoslavijo in Bolgarijo v Splitu (1983), v zadnji minuti košarkarske tekme na SP med DEAN ŠUSTER Jugoslavijo, ki je vodila za devet točk, in Sovjetsko zvezo (1986), po vodstvu slovenske nogometne reprezentance proti jugoslovanski s 3:0 na EP (2000), po prednosti hrvaških rokometašev za osem golov proti slovenskim na SP (2017) ... Ves čas sem imel občutek, da »Rogla« preveč taktizira, da enostavno noče nepreu-darno predčasno odločiti dirke. Največji med vsemi Eddy Merckx se je oglasil in taktiko Jumbo Visme označil za neumno, češ da bi morala tako vrhunska ekipa vse skupaj že zdavnaj zaključiti sebi v prid. Menda je slutil Pogačarjev nepozabni izbruh. Priznam, tudi sam sem v pretežni meri »nasedel« Ro-glomaniji in ga že videl na prestolu. Zato sem z Miranom Skaletom spet obujal spomine na leto 2013, ko je organiziral kolesarski vzpon. Tedaj se je na Svetino pripeljal neznan rekreativec »bejbifejs« videza. In gladko premagal vse dobro pripravljene kolesarje. A nasedel je tudi Primož. Tudi on je verjel vsem, ki so ga že vnaprej spraševali za intervjuje, ki so se že vnaprej dogovarjali za sprejeme. Mentalno povsem nepripravljen je začel vožnjo na čas. Pri 30 letih se začenja njegova bitka s časom. On pa nam je hotel povedati zlasti, da je pravkar dosegel svoj največji uspeh v karieri. Odsotnost gledalcev voda na danski mlin Pred rokometaši Celja Pivovarne Laško je druga tekma v ligi prvakov. Prejšnji teden se jim ni izšlo, v praznem Zlatorogu so morali priznati premoč danskemu Aalborgu z 31:29. Trener Tomaž Ocvirk je bil zadovoljen s prvim polčasom: »V drugem smo nerazumljivo padli v napadu, preveč je bilo statične igre, žoga ni tekla in Aalborg je to izkoristil. Nato nas je onemogočil z igro sedmih proti šestim. Naša predstava ni bila gledljiva.« Tadej Kljun je presenetil s šestimi zadetki, nenadejano pa se je v Celje (iz Zagreba) vrnil Žiga Mlakar. Danes »pivovarje« čaka gostovanje v Barceloni. Na Pirenejski polotok so odpotovali z mešanimi občutki, njihova edina želja je, da se ne ponovi lanska tekma. DŠ, foto: SHERPAs 20 MALI OGLASI / INFORMACI JE VODOVOD KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PRAZNJENJAMALIHKOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV2020 SEPTEMBER,OKTOBER VOZILA PRODAM KARAMBOLIRANO vozilo Ford fiesta, letnik 2005, prodam za 150 EUR. Telefon 041 926-977. 888 KUPIM OSEBNI avto ali motorno kolo Tomos, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 031 783-047. 930 POSEST Ipavčeva21,3000Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 sport@nt-rc.si PRODAM ZIDANICO na lepi sončni legi, z razgledom na Aqualuno, prodam. Telefon 040 354-633. 909 NA Proseniškem prodam travnik na ravni legi v velikosti približno 6.500 m2. Telefon 041 763-195. 9 24 STANOVANJE ODDAM novi tednik I radio celie Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje ENOSOBNO stanovanje na Proseniškem oddam. Telefon 051 244-813. n PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n BIKCA ls/lim, težkega 280 kg, bikca rj, težkega 200 kg in dve telički ls, težki 180 kg, prodam. Telefon 031 559-820. l 78 TELICO simentalko, pašno, veterinarsko pregledano, brejo 5 mesecev, prodamo. Telefon 070 250-441. 868 www.cinkarna.si ANTON PERKO SLOVENSKI SLIKAR VSLUŽBAH CESARSKEGA DVORA 1. OKTOBER 2020 - 8. FEBRUAR 2021 STARA GROFIJA, CELJE republika slovenija MINISTRSTVO ZA KULTURO MESTNA OBČINA CELJE PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476. p KRAVO, brejo s tretjim teletom, prodam. Telefon 031 790-721. 908 KRAVO za zakol, staro tri leta, prodam. Telefon 041 265-492. 921 BIKCA, starega 6 mesecev, prodam. Telefon 051 425-727. 925 TELIČKO simentalko, staro 10 tednov, prodam. Telefon (03) 5735-119. l 80 TELIČKO simentalko, staro 6 mesecev, težko 240 kg, prodamo. Telefon 031 397-460. 927 TELICE mesne pasme, stare od 13 do 18 mesecev, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Celje, telefon 031 432-811. 928 BIKCA, starega tri mesece in pol in teličko, staro 10 dni, oba simentalca, prodam. Telefon 070 390-914. 933 KOKOŠI jarkice, za začetek nesnosti, bele, grahaste, rjave, črne, prodajamo na farmi Zg. Roje, Šempeter v Savinjski dolini. Piščanci za dopitanje so po naročilu. Telefon (03) 700-1446. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p BREJE, pašne telice prodam ali menjam za kravo za zakol ali dopitanje. Telefon (031) 533-745. p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + DDV, kupim. Telefon 041 653-286. Š PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p E^Hetijski «PELKI PRODAM GROZDJE belih in rdečih sort prodam. Cena ugodna, možna dostava. Telefon 041 382735. p GROZDJE, mošt, mlado vino, belo in rdeče vino: laški, renski rizling, kerner, modra frankinja, cviček in drugn, prodam. Možna dostava. Telefon04U 407-130. 796 K4ALITETNO belo in rdeče grozdje prodam. Te lefon 0a1 237-1 ee. 859 DOMAČ4 jabolka bobovec prodam. Tolefon 031П37-267. £543 MEŠANO čelo grozdje prodamo. Cena po dogovoru, možna tudi dostava. Tejefnnn 031 ПП8-297, vinogradni okoliš Virštanj. 892 BELO mešano grozdje in mošt prodam. Telefon 031 572-314. 883 NEŠKROPLJENO grozdje jurka, na brajdi, prodam. Telefon 051 621-738. 891 ŽGANJE sadjevec, kakovosten, prodam. Telefon 041 505-832. 907 GROZDJE modra frankinja, žametna črnina, prodam. Eenc po dogovoru. Kraj Dek-munca (oEolica Codčetrtča). Telefon 041 471-910. 914 GROZDJE, mešano, belo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 301-738. 916 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Bolečina je velika in skeli, solza dan za dnem spolzi po licu, ker srce si te videti želi, tebe pa od nikoder ni. V SPOMIN CVETKI PINTAR (1946 - 2005) Minilo je petnajst let, kar je ostalo spoznanje, da resnica je in ne sanje. Tvoja nežna roka in ljubezen odšli sta na potovanje, nam pa pustili večno žalovanje. Hvala vsem, ki upočasnite korak pri njenem prezgodnjem grobu, ji položite cvetje in prižgete svečko v njen spomin. Njeni najdražji i Svojo življenjsko pot je sklenil DANIEL HRIBERSEK naš bivši profesor zgodovine in umetnostne zgodovine Bil je človek vrednot, načelnosti in neomajnega prepričanja. Ljubil je svoj poklic, družino in Republiko Slovenijo. Ohranili ga bomo v spoštljivem spominu. Ravnatelj dr. Anton Šepetavc in sodelavci s I. gimnazije v Celju 913 n V SPOMIN ZVJEZDANI BEVANDIĆ -SUNAJKO (21. 9. 2009 - 21. 9. 2020) Život mrtvih je u sjećanjima živih. Življenje mrtvih je v spominu živih. Jovica Prazen dom in dvorišče, zaman oko te naše išče, nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in tašče IVANE ZUPANC (2. 7. 1936 - 14. 9. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter podarjene sveče in svete maše. Hvala gospodu Gajšku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, govorniku, trobentaču in seveda pogrebni službi Zagajšek. Zahvala tudi dolgotrajni oskrbi za pomoč na domu v času bolezni. Žalujoča: mož Janko in sin Marjan z družino L 79 n LETOŠNJO koruzo in ječmen, nad tono po 0,18 EUR/kg, pod tono 0,20 EUR/kg, prodam. Telefon 041 291-053. 919 GROZDJE belih žlahtnih sort ter neškropljene hruške, jabolka (lahko jih tudi stisnemo) prodamo. Telefon 041 525-237. 922 KROMPIR za ozimnico (cena po dogovoru) in ječmen prodam. Telefon 051 630-807. 932 KRMNI krompir, luščeno koruzo in ječmen prodam. Telefon 041 663-137. 1678 OSTALO PRODAM BUKOVA drva na paletah, dolžina 25 in 33 cm, prodam. Možna dostava. Telefon 031 625-479. p ŽENSKA oblačila, številka 44, ugodno prodam. Telefon 051 418-190. 917 DRVA, bukova, na paletah, dolžine 25, 33 in 50 cm, prodam. Cena 130 EUR. Po dogovoru tudi dostava. Telefon 041 252-132. p. SUHA drva, možna dostava, Celje in okolica, prodam. Telefon 041 442-999. 882 NERABLJENO 500-litrsko vinogradniško kad prodam. Informacije po 19. uri, telefon 031 890-183 ali 031 838-499. 912 CISTERNO Creina, 2.900 l, nakladalko sena, 16 m3, obračalnik pajek 340 in rotacijsko kosilnico, rez košnje 130 cm, prodam. Telefon 041 759-704. 810 novi tednik Vedno? г илтс?ј I radio celie DVE novi peči na trdo gorivo ABC clasic, 25 kw, za centralno kurjavo, možna uporaba peletov, prodam zaradi prehoda ogrevanja na plin. Prodam tudi etažni štedilnik Concept2 mini, z možnostjo centralnega ogrevanja, bež barve, 21 kw. Telefon 040 642-206. 923 SUHA bukova in hrastova drva, metrska ali kratko žagana, z dostavo in bio jabolka starih sort, Šentjur, prodam. Telefon 070 367-257. 929 MEŠANA suha trda drva prodam po 50 EUR/ m3. Telefon 041 505-832. 907 SUHA metrska drva in kravo limuzin, brejo 9 mesecev, staro 5 let, pašno, ekološka reja, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 520-588. 931 CISTERNO, 200 l in cisterno, 100 l, za vino, dobro ohranjeni, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 070 452-705. 935 W3 Ä narodnozabavna TV oddaja / Poroke Laško Poročili so se: Barbara CVERLE in Anton MLAKAR, ob iz Sentruperta, Maja DOL-ŠAK in Peter MESAREC, oba iz Ljubljane, Monika SEITL iz Laškega in Žiga VICOZI iz Loga pri Brezovici, Janja SOTOŠEK in Duško MAKSI-MOVIĆ, oba iz Hrastnika, Simona IZGORŠEK iz Trbovelj in Benjamin MIRNIK iz Trnovelj pri Celju. Žalec Poročili so se: Romana BELE iz Lesc in Matej CEH-NER iz Velike Pirešice, Anja GOLEC iz Košnice pri Celju in Martin MAJER iz Celja, Tjaša DOMA iz Lendavskih MEDTEDNOM SRČNA KRALJICA TELENOVELA 18.00 ARSNA V OMREŽJU VAŠEGA OPERATERJA: T-2 22. TELEMACH 129. EON 700. TELEKOM 688. Al 311. TOTAL TV 22 090 42 24 2,19 €/min. iz omrežja A1, ceno iz drugih omrežij določajo drugi operaterji Tako kot reka v daljavo se izgubi, odšel si tiho, brez slovesa. Za seboj pustil si spomin na naša skupna leta. Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več med nami ni. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil HERMAN ZUPANC iz Razgledne ulice 17a v Celju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter podarjene sveče in svete maše. Zahvala pogrebni službi Veking, gospodu župniku mag. Srečku Hrenu za lepo opravljen obred, medicinskemu osebju ZD Celje in govornici gospe Marini. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi 920 Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo. Po tebi merim starem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) ZAHVALA Zapustil nas je EMIL ZUPANC iz Laške vasi pri Štorah (1944 - 2020) Hvala vsem vam, ki ste bili in ostali njegovi prijatelji. Hvala vsem, ki ste še vedno pripravljeni brezpogojno pomagati naši družini. Hvala vsem, ki ste nam v bolečih trenutkih stali ob strani, nas bodrili in nam pomagali kako drugače. Zahvala tudi osebju oddelka za bolezni ledvic in dializo, osebju kardiološkega oddelka v SB Celje ter oddelku intenzivne terapije UKC Maribor. Vedno boš v naših srcih. Radi te imamo. Žalujoči: žena Darinka, sin Matej, hči Manca, vnuka Larisa in Oskar ter sestra Dragica z družino 934 Smrti Celje Umrli so: Silvestra OMLA-DIČ iz Smartnega ob Paki, 85 let, Štefanija ULAGA iz Slivnega pri Laškem, 87 let, Ivan SELIČ s Prekorja, 82 let, Desa JAHIRI iz Podgorja, 78 let, Branko KRANJC iz Celja, 62 let, Ivan APOTEKAR iz Šmartnega v Rožni dolini, 81 let, Frančišek OVČAR iz Bevč, 89 let, Mira ZAKOV-ŠEK iz Jarmovca, 77 let, Miroslav JEVNIŠEK iz Migojnic, 90 let, Ivan JANČIČ iz Vrha nad Laškim, 66 let, Anton LESJAK iz Žlaborja, 82 let, Milenko AĆIMOVIĆ iz Celja, 60 let, Vera BREŽNIK iz Celja, 72 let, Herman ZUPANC iz Celja, 77 let, Anton ŽLOF iz Gorice pri Šmartnem, 77 let, Zdenka BERK iz Celja, 83 let, Gabrijela PODGORŠEK iz Dolenje vasi, 88 let, Gera Marija ŠMIGOC iz Žalca, 77 let, Frančišek PETEK iz Gornjega Grada, 70 let, Ivan Goric in Samo JAZBEC iz Šentjurja, Nina ŠUEN in Tadej ŽERAK, oba iz Latkove vasi, Mojca MAK in Marjan FOGEC, oba iz Čepelj, Anja DOVEČAR s Polzele in San-di JERŠIČ iz Brežic. Velenje Poročila sta se: Damjana SLADIĆ in Matevž GROBEL-NIK, oba iz Velenja. ŠMARČAN iz Šmartnega v Rožni dolini, 71 let, Helena BOBOVNIK iz Pongraca, 87 let, Božena MLADENOVIĆ iz Velenja, 85 let. Laško: Umrli so: Ljudmila CVEK iz Rimski Toplic, 81 let, Marija KRAMARIČ iz Laškega, 83 let, Vida OJSTERŠEK iz Rifengoz-da, 94 let. Šentjur Umrl je: Miloš CMOK iz Tratne ob Voglajni, 71 let. Žalec Umrli so: Kristina TURN-ŠEK iz Založ, 87 let, Jožef HRUSTL iz Podkraja, 69 let, Matej GOLHLEB iz Gotovelj, 46 let, Albin ZORKO iz Ka-saz, 92 let, Kristina JANČI-GAJ iz Celja, 81 let, Jernej KOŠTOMAJ iz Žalca, 78 let, Milan LEBENIČNIK iz Ločice pri Vranskem, 47 let, Terezija ROVŠNIK iz Kaplje vasi, 91 let, Daniel HRIBER-ŠEK iz Celja, 93 let, Jožefa PEPELNJAK iz Bukovžlaka, 98 let, Ana Kos iz Tabora, 92 let. Velenje Umrli so: Stanislava ŠKOFLEK iz Velenja, 85 let, Stanko SEVŠEK iz Velenja, 70 let, Srečko ŠTEFANČIČ iz Velenja, 86 let, Alojzij PIREČNIK iz Šoštanja, 81 let, Ivan MEDVED iz Florjana, 80 let, Jožef HOZJAN iz Velenje, 63 let, Stanislav VODUŠEK iz Vinske Gore, 91 let. 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Kino CINEPLEXX Spored od 24. 9. do 30. 9. 10 dni brez mame - komedija četrtek, petek, sobota, torek: 18.30 nedelja: 16.20 Besen - triler četrtek, petek, sobota, torek: 20.45 nedelja: 20.50 Mulan - pustolovski, drama četrtek, torek: 17.20, 19.40 petek, sobota: 16.30, 17.20, 19.40 nedelja: 15.50, 17.20, 19.40 Naprej - animirani, komedija, pustolovski četrtek: 17.00 petek, sobota: 16.00 Novi mutanti - akcijski, pustolovski četrtek, torek: 17.50, 20.00, 21.00 petek, sobota: 15.40, 17.50, 20.00, 21.00 nedelja:16.30, 18.40, 20.00, 21.10 Prvič narazen - drama, romantični četrtek, torek: 18.00, 18.50, 20.10 petek, sobota: 17.00, 18.00, 18.50, 20.10 nedelja: 16.40, 18.10, 19.00, 20.20 Tenet - akcijski, drama, triler četrtek, torek: 17.30, 19.15, 20.30 petek, sobota: 15.30, 17.30, 19.15, 20.30 nedelja: 17.40, 18.50, 20.40 Troli na svetovni turneji - animirani, komedija nedelja: 16.00, 17.00, 18.00 torek: 17.00 Vojna z dedkom - komedija, drama, družinski četrtek, torek: 18.15, 20.20 petek, sobota: 15.50, 18.15, 20.20 nedelja: 15.30, 18.30, 20.30 ČETRTEK 19.00 Zadnji in prvi ljudje - fantazijski PETEK 17.30 Milost - drama 20.00 Razbijalka sistema - drama SOBOTA 17.30 Ostržek - fantazijska komična drama 20.00 Milost - drama NEDELJA 18.00 O neskončnosti - drama 19.30 Milost - drama KINO ŠMARJE PRI JELŠAH PETEK 20.00 Tenet - akcijski znanstve-no-fantastični triler KINO VELENJE PETEK 20.00 Prvič narazen - romantična drama NEDELJA 20.00 Besen - triler PONEDELJEK 20.00 Sibyl - romantična drama Pikin kino SOBOTA 10.00 Najlepši slovenski animirani filmi za najmlajše (brezplačno) 16.00 Rocca spreminja svet - podnaslovljena otroško-mla-dinska družinska pustolovščina (brezplačno) NEDELJA 10.00 Najlepši slovenski animirani filmi za najmlajše (brezplačno) 16.00 Ostržek - podnaslovljena otroško-mladinska družinska pustolovščina (brezplačno) Kulturne prireditve ČETRTEK, 24. 9. 17.00 Lapidarij ob Savinjskem nabrežju Celje Alma Karlin - nove kamrice samotnega sveta literarni pogovor, gostja: Jerneja Jezernik, pogovor vodi: Aleš Čeh 18.30 Knjižnica Velenje Odprtje Pikinih razstav in pogovor z Andrejem Šterom predfestivalski dogodek 31. Pikinega festivala 19.00 Dvorec Novo Celje Predstavitev 22. številke revije Vpogled in podelitev pesniške nagrade Fanny Haussmann vstop prost 19.30 Gledališče Celje, Mali oder 19.00 Celjska kulturnica Lutz Hübner: Marjetka, str. 89 abonma po posebnem razporedu in izven PETEK, 25. 9. 19.00 Galerija Račka Festival Račka 2020: Odprtje tretje izdaje Festivala Račka po odprtju skupinske razstave bodo sledili performansi v atriju krčme Tamkoučiri Smeškov petkov večer z Marijano Kolenko 19.00 Klub eMCe plac Velenje Metamorfoza odprtje Pikine razstave Nike Horvat, predfestivalski dogodek 31. Pikinega festivala 19.30 Gledališče Celje, Mali oder Lutz Hübner: Marjetka, str. 89 izven abonmaja 19.30 Gledališče Celje Florian Zeller: Laž premiera SOBOTA, 26. 9. 10.00 in 14.00 Rdeči oder - travnik ob Galeriji Velenje Anika Horvat koncert; v primeru dežja velika dvorana Glasbene šole Velenje 11.00 Celjska kulturnica Fanfest 4 Slovenski festival fantazijske književnosti, delavnica Arhetipski liki 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Živeti v Celju javno vodstvo po stalni razstavi 13.00 in 17.00 Zeleni oder, Titov trg Velenje Challe Salle koncert; v primeru dežja velika dvorana Doma kulture Velenje 15.00 Zeleni oder, Titov trg Velenje Plesna šola Kazina: Oni plesna predstava; v primeru dežja velika dvorana Doma kulture Velenje 16.30 Antika Celje_ Fanfest 4 Slovenski festival fantazijske književnosti, predstavitev letošnjih knjižnih izdaj 19.00 Celjski dom_ Festival Račka 2020: Performansi in razstava delavnica in zvočno-vizualni performansi 19.00 Celjski mladinski center Vzgoja motiviranih, zdravih in odgovornih otok predstavitev knjige avtorja Andreja Pešca; vstop prost 19.00 Celjska kulturnica Fanfest 4 Slovenski festival fantazijske književnosti, uradna otvoritev festivala in kratka (samo) predstavitev gostov 19.30 Gledališče Celje, Mali oder Lutz Hübner: Marjetka, str. 89 abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Gledališče Celje_ Florian Zeller: Laž abonma po posebnem razporedu in izven NEDELJA, 27. 9. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 11.00 in 15.00 Zeleni oder, Titov trg Velenje Plesni teater Ljubljana: Juri Muri v Afriki pleše plesno-glasbeno-gledališka predstava; v primeru dežja velika dvorana Doma kulture Velenje 13.00 in 17.00 Zeleni oder, Titov trg Velenje Bepop ladies koncert; v primeru dežja velika dvorana Doma kulture Velenje 19.00 Dom svetega Jožefa Celje, paviljon in šotor na glavnem dvorišču Glasba na hribu: Slavnostni koncert ob 60-letnici župnije Orkester Slovenske vojske PONEDELJEK, 28. 9. 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: 50 let Filatelističnega društva Žalec 19.30 Gledališče Celje, Mali oder Lutz Hübner: Marjetka, str. 89 abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Gledališče Celje_ Florian Zeller: Laž abonma po posebnem razporedu in izven Ostale prireditve ČETRTEK, 24. 9. 10.00 Ljudska univerza Celje Modri kotiček -podporna skupina za upokojence vodi: Sabina Rožen 17.00 Ljudska univerza Celje Delavnica kaligrafije vodi: Anja Poznič 17.00 Mestna plaža Celje Ključni dejavnik za ekološko preobrazbo posameznika in družbe predavajo: Bogdan Rahten in Ana Kladnik, zdravilec zemlje Aljoša Satler, nastopa Alenka Jovanovski PETEK, 25. 9. 16.00 Celjski mladinski center Magic: The Gathering kartaške igre TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Četrtek, 24. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev) Petek, 25. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev) Sobota, 26. september 6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 27. september 6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 28. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca Torek, 29. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev) Sreda, 30. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 NAJBOLJŠI IN NAJBOLJ POSLUSAN V NASI REGIJI! www.radiocelje.si 19.00 Prireditveni prostor v Solčavi Modna revija Dotik volne, objem dediščine festival ovčje volne Bicka SOBOTA, 26. 9. 8.00 do 13.00 Preddverje Mestne knjižnice Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem rabljenih knjig 10.00 do 18.00 Različne lokacije po središču Velenja in bližnji okolici 31. Mini Pikin festival ustvarjalne delavnice, razstave, igrane, plesne, filmske, čarodejske in lutkovne predstave, koncerti...; vstop prost 10.00 Celjska koča_ Zelena EU-avantura na Celjski koči orientacijski pohod, lokostrelstvo, pustolovski park, ogled doživljajskih zeliščnih vrtov, stojnice; vse aktivnosti so brezplačne 11.00 do 20.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu v viteškem taboru se lahko pomerite z vitezom v lokostrelstvu ali mečevanju, klepetate z grajsko damo in prisluhnete šalam grajskih glumačev NEDELJA, 27. 9. 10.00 do 18.00 Različne mesta v središču Velenja in bližnji okolici 31. Mini Pikin festival ustvarjalne delavnice, razstave, igrane, plesne, filmske, čarodejske in lutkovne predstave, koncerti..., vstop prost 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu v viteškem taboru se lahko pomerite z vitezom v lokostrelstvu ali mečevanju, klepetate z grajsko damo in prisluhnete šalam grajskih glumačev 11.00 Zbirno mesto: TIC Stari grad Celje_ Osvežite spomin na najpomembnejše like Celjskih grofov vodenje po Starem gradu z lokalnim vodnikom ob svetovnem dnevu turizma 15.00 do 18.00 Pri jami Pekel Pozdrav jeseni zabavno popoldne za otroke in odrasle 16.00 Zbirno mesto: kip Splavarja Ali ste vedeli, da se v mestnem gozdu Celje skriva največja Drevesna hiša? brezplačno vodenje z lokalnim vodnikom ob svetovnem dnevu turizma PONEDELJEK, 28. 9. 16.00 Atrij Umetniške četrti Celje_ Socialni eksperiment, predstavitev projekta s kulinaričnimi priboljški 16.00 do 19.00 Športni center Žalec_ Dan s športniki invalidi TOREK, 29. 9. SREDA, 30. 9. 9.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah_ Krepitev zdravja in vitalne energije z gozdom predavanje Tannje Yrska za člane UTŽO_ 17.00 Slovensko društvo Hospic, OO Celje_ Levjesrčna druženja kreativne delavnice, igre, pogovori, ki so namenjeni žalujočim otrokom in mladostnikom 18.00 Ljudska univerza Celje Pomen sočutja v odnosih predavanje na spletu, vodila ga bo dr. Sara Jerebic Ш ШШ] J Ш j 1 i f$| 20 na Radiu Celje 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine z Dragico primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti 18.00 Celjski mladinski center Shekaya tečaj orientalskega plesa 18.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Psihološki večer: Virusi Slovenije predavanje Petre Škarja; vstop prost Občasne razstave Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor: razstava prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega pale-olitika, avtorica Nina Sovdat, do konca leta 2020, razstava Vitraji avtorja Aleksandra Sušnika; do sredine oktobra 2020 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava Čast in slava -Odlikovanja, medalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, avtor mag. Damir Žerič; do oktobra 2020 Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Evolucija nežnosti avtorice Nee Likar; do 30. 9. Krekov trg Celje: panojska razstava ob 15-letnici Zavoda Celeia Celje; do 27. 10. Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec: ekskluzivna retrospektivna razstava lesenih izdelkov Pol stoletja rezbarij; do 29. 9. Muzej Laško: razstava Mojstri piva; do 30. 9. Galerija F-bunker Velenje: razstava fotografij Marjana Klepca, Roberta Klančnika, Gorana Pe-traševića, Jureta Kravanje in Črta Valenčaka z naslovom Subjektivno skozi objektiv; do 24. 9. Galerija Velenje: pregledna razstava ilustracij Razkošje domišljije avtorice Marjance Jemec Božič; do 17. 10. Podhod Pesje: razstava Kopališča v Šaleški dolini; do junija 2021 Knjižnica Rogaška Slatina: društvena filatelistična razstava Slogan, razstavna zbirka obravnava razvrednotenje poštnih pošiljk v Franciji od leta 1748 do danes. Avtor razstave: Zdravko Podhraški, Zbirateljsko društvo Rogaška Slatina; do 1. oktobra v času odprtosti knjižnice. Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Arpada Šalamona, jubilejna razstava ob 90-letnici; do 16. 10. 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vednc? % mm j! Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šu-ster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 FOTO TEDNA Še »chemtrailsi« si niso več podobni, odkar je covid-19 Foto: Andraž Purg - GrupA Iz malega raste veliko Foto: SHERPA IIKOV^ zcxo< Ted ni ko ve fizgodbe Št. 39/ Leto 75 / Celje, 24. september 2020 Prvi kolopark v Spodnji Savinjski dolini str. 34-35 Prostovoljci med Dokončno slovo Ane Ob vitanjski vodni epidemijo str. 30-31 Drev str. 32 učni poti str. 38-39 26 INTERVJU Tone Tiselj, vrhunski rokometni trener, navdušenec in poznavalec kolesarstva »Hm, globalizacija? Tadeju in Primožu je pomagala« S Tonetom Tisljem sva imela kratek pogovor pred dvema letoma na celjskem Starem gradu, na cilju spektakularne etape kolesarske dirke Po Sloveniji, ko je Primožu Rogliču ušla zmaga v zadnjih metrih. Od takrat je »Rogla«, ki je spravil v trans celjsko občinstvo, napredoval do glavnega favorita za zmago na letošnjem Touru, naš sogovornik pa v izjemnega poznavalca kolesarstva, čeprav je kot strokovnjak »doma« v rokometu. Po dirki v Celju se je v tem času pojavil tudi Tadej Pogačar, a na njega pred letošnjim Tourom za končno zmago ni računal nihče. ROBERT GORJANC Intervju sva opravila na Starem gradu, Tone je poskrbel za primerno kolesarsko kostumogra-fijo, z navdušenjem sva obujala tudi spomine na nepozabno etapo pred dvema letoma. Ob Grofovskem pikniku z lokalnimi dobrotami gostilne Kmetec, novem kulinaričnem turističnem produktu Zavoda Celeia Celje, ki vsako leto v knežjem mestu poskrbi za promocijo celjske etape dirke Po Sloveniji, je bil najin pogovor še primerno podmazan. Da ni povsem naključje, da se je Tone Tiselj znašel v kolesarskem svetu, morda potrjuje tudi to, da je minuli ponedeljek praznoval 59. rojstni dan, to je na isti dan, kot sta praznovala tudi Tadej Pogačar, največji junak Toura, in Lora Klinc, življenjska sopotnica Primoža Rogliča. Kako ste doživljali neverjetno epsko športno dramo na kronometru, ki sta jo uprizorila slovenska kolesarja in ki je jemala dih celemu svetu? Takšnega Toura, tako zanimivega in tako napetega, še ni bilo, a še bolj pomembno je, da sta bila v glavni vlogi naša kolesarja. V soboto se naša pravljica ni končala tako, kot bi bilo mogoče bolj prav, ampak stvar je preprosta: Tadej Pogačar je na tem Touru pokazal, da je individualno najmočnejši kolesar, in v soboto ni premagal samo Rogliča, ampak tudi vse ostale. Osvojil je tri majice, kar je nazadnje uspelo Eddyu Mercxu leta 1977. Od leta 1904 oziroma v moderni zgodovini kolesarstva je Tadej najmlajši zmagovalec Toura. V svojem prvem nastopu na To-uru je osvojil tudi tri etape in pri dvaindvajsetih letih dosegel kolesarski vrh. Bil je enostavno najboljši in treba mu je čestitati. Šport zna biti tudi krut in takšen je bil do Primoža in njegove ekipe. Padli junak Lance Armstrong je sobotno vožnjo Tadeja Pogačarja na kronometru opisal kot eno najboljših vseh časov. Se strinjate s tem mnenjem? Zagotovo in mislim, da se večina. Nihče ni mogel pričakovati, da lahko nekdo tretji teden dirkanja naredi takšno razliko in do tal potol-če konkurenco. Tudi v času Armstronga do takšnih preobratov ni prišlo. A spomnimo se, čeprav takrat ni šlo za kronometer, da je Po-gačarju na lanski Vuelti, na zadnji etapi pred Madridom uspel neverjeten pobeg, kakšnih 40 kilometrov pred ciljem, na podobno razgibani progi. S tem se je prebil na stopničke in oblekel belo majico. Takrat sem vprašal Pogačarjevega športnega direktorja Andreja Hauptmana, kako je to mogoče. Dejal je, da ima fant neverjetno sposobnost regeneracije. Po kronometru smo lahko videli izjemno razočaranje Primoža Rogliča. Čeprav smo Sloven- ci navdušeni zaradi Tadeja, bi zmago mnogi privoščili Primožu, ki je starejši, saj morda takšne priložnosti za zmago ne bo več. Je Primož psihično tako močan, da se bo pobral po takšnem udarcu in poskusil ponovno? Primož je šel prvič na Tour s ciljem, da bi zmagal. Kar je doslej naredil z ekipo Jumbo, razen lanskega Gira, se je vse izšlo. V nenormalno kratkem času sta Jumbo in Roglič dosegala izjemne rezultate in cel svet se je čudil, kako je to mogoče. Zdaj se je zalomilo, v športu ni to nič novega in Bi morda lahko sklepali, da je šlo za taktično napako ekipe Jumbo Visma, ker si Primož Roglič pred kronometrom ni nabral večje prednosti, glede na to, da je imel mnogo močnejšo ekipo kot Tadej Pogačar? Za nazaj je lahko biti general. V zadnjem obdobju je ekipa Jumbo Visme razmišljala samo o eni stvari, kako premagati Ineos (prej Sky, op. R. G.), ki je v zadnjih osmih letih osvojil sedem Tourov, Na ta način se je ekipa Jumbo tudi pripravljala in Ineos dobe- »V kolesarstvu igra pomembno vlogo tudi dejavnik sreče: kot nekdo, ki dela v rokometu, ki je dvoranski šport, lahko rečem, da tam dejavnika sreče ni. V kolesarstvu pa je zelo pomemben, lahko si najmočnejši, a lahko na uspeh vpliva še veliko zunanjih dejavnikov.« presenetljivega. Kar veliko kolesarjev je, ki so na-skakovali skupno zmago, a je nikoli niso dosegli. Na primer francoski kolesar Raymond Poulidor, ki je bil vedno le drugi. Tudi Joop Zoetemelk je bil večkrat drugi, preden je uspel zmagati. To je šport. Primož je trdna osebnost in zagotovo se bo pobral. Bo pa zanimivo videti, kakšni bodo bodo odzivi nizozemske ekipe, ki je vse do konca nadzirala položaj, potem pa se je zgodil Tadej Pogačar in je vse, kar so načrtovali, padlo v vodo. Moramo vedeti, da je Primož na zadnjih treh tritedenskih dirkah osvojil tretje, prvo in drugo mesto, kar je izjemen rezultat. sedno povozila. Pri tem so v Jumbu pozabili in mogoče celo malce podcenjevali našega mladeniča Tadeja Pogačarja. Če bi na začetku Toura Pogačar bil ocenjen kot največji možni konkurent, potem bi v nizozemski ekipi zagotovo dirkali drugače. Ampak to je zdaj mimo in vse ostalo so lahko le ugibanja. Slovenska himna na Elizejskih poljanah v čast končne zmage Tadeja Pogačarja, ki je osvojil rumeno, pikčasto in belo majico, Primož Roglič pa je bil drugi, kar dva slovenska kolesarja torej na odru za zmagovalce. Kako vrednotite ta izjemen uspeh v zbirki izjemnih dosežkov slovenskega športa? Ko so me lani v Španiji novinarji intervjuvali, sem rekel, da je zmaga na Vuelti eden največjih Tone Tiselj, ki se je po letih službovanja v Ljubljani in v tujini vrnil v domače mesto, kjer se odlično počuti, je s svojimi dosežki prispeval k prepoznavnost in slovesu Celja kot športnega mesta. »Za Tadeja Pogačarja pred dvema letoma na dirki Po Sloveniji še nismo vedeli, da ima to kakovost. Fant je strahovito skočil, potem ko je pristal v profesionalni ekipi UAE, kjer je dobil pogoje, ki so enakovredni ostalim. Lani je že pokazal, iz kakšnega testa je.« dosežkov slovenskega športa. Mnogi so bili kar malo začudeni, češ, Tone, kako lahko to rečeš, ko smo pa toliko dosegli v drugih športih. Vendar je kolesarstvo res nekaj posebnega. Tour de France morda ni težja dirka kot Vuelta, a je zagotovo, kar se tiče marketinga, organizacije, števila gledalcev ..., najbolj zanimiva in prestižna. Takšna je tudi z vidika medijev in vsega ostalega, kar spremlja dirko, a tudi psihološko je Tour najbolj zahteven. To je res mejnik in slovensko rumeno majico v Parizu ter še drugo mesto na stopničkah je zagotovo mogoče primerjati z največjimi dosežki slovenskega športa in morda je to res celo največji uspeh v zgodovini. Izkazali so se tudi drugi slovenski kolesarji - Jan Polanc, Matej Mohorič, Luka Mezgec. Slovenija je očitno postala kolesarska velesila. Smo si kaj takšnega lahko predstavljali pred nekaj leti? Ne, seveda ne. Noben kolesarski delavec ali zanesenjak si ni mogel predstavljati, da je v Sloveniji mogoče kaj takšnega. Vendar nekoč je bil rek celjske Kovinotehne: »Nemogoče je mogoče.« Kolesarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo, imeli smo že številne kakovostne kolesarje. Mislim, da je tem kolesarjem, ki so zdaj na vrhuncu, pomagala globalizacija. V nekaterih zadevah je mogoče globalizacija slaba, v nekaterih dobra. Treba je povedati, da zasluge ne gredo samo Ro-gliču in Pogačarju, ampak tudi njunima ekipama, ki sta jima omogočili tako kakovostne pogoje. Z globalizacijo so slovenski kolesarji prišli na najvišjo svetovno raven, v najboljše ekipe, v njih so postali tudi vodje. V preteklosti je bilo tako, da so bile ekipe bolj nacionalno obarvane in težko je kakšen tujec, še posebej Slovenec, prišel do kakšne druge vloge kot vloge pomočnika. Včasih so tudi selekcionirali samo na podlagi rezultatov, zdaj je tehnologija tako napredovala, da lahko mlade tekmovalce preizkusijo na vseh področjih, da ugotovijo, kakšne kakovosti so. Generacije INTERVJU 27 »Ni še dolgo, ko sem razmišljal, da je v kolesarstvu treba samo garati, da je to izključno garaški šport in da boš potem uspel. A to je daleč od resnice. Če nimaš pravih genov, lahko garaš, kolikor hočeš, pa ne boš prišel na vrh.« pred današnjimi uspešnimi slovenskimi kolesarji so utirale pot, ti fantje jo nadaljujejo. Če pogledate na uspeh slovenskih kolesarjev kot vrhunski rokometni strokovnjak, ki je žel dosežke na najvišji ravni, kaj je ključno, da se izbrusita takšna šampiona, kot sta Primož Roglič in Tadej Pogačar? Prva in osnovna stvar je, da morata biti talentirana in da morata imeti prave gene. Primož in Tadej to imata. Slovenci smo znani tudi po trmi in oba je premoreta dovolj, sta tudi zelo vztrajna. Stvar je preprosta: vsak športnik lahko ima najbolj kakovostnega trenerja, psihologa, sociologa, menedžerja, mehanika, kondicijskega trenerja ... Ampak če sam ni pravi, mu vse to enostavno nič ne pomaga. Za Primoža vemo, da je zelo ciljno naravnan, da ima to že iz smučarskih skokov, kjer je dobil kar dobro podlago za vrhunskega športnika, to se včasih malo pozablja. V enem pogovoru mi je dejal, da mu je zelo pomagal trener mladinske skakalne reprezentance Matjaž Triplat. Za Pogačarja imam manj podatkov, a on je izrazito, izrazito talentiran. Je pa bil na Touru v nekoliko drugačni vlogi kot Roglič. Primož je šel s svojo ekipo Jumbo Visma na Tour de France s ciljem, da bi zmagal, medtem ko Pogačarjeva ekipa ni imela tako začrtanega cilja in je Tadej šel vozit precej neobremenjeno, v stilu kar bo, pa bo. Oba sta v vseh pogledih vrhunska in zato sta tudi dosegla takšen rezultat. Kako gledate na preobrazbo Primoža Ro-gliča, ki je iz zelo obetavnega skakalca postal superkolesarski šampion? Kako vidite ta fenomen? To so res redke in edinstvene športne zgodbe v svetu. Primož je v tem pogledu res fenomen, vendar je še nekaj vrhunskih kolesarjev, ki so prišli iz drugih športov. Eden, ki bo verjetno ob Poga- Za kolesarstvo se je navdušil pred leti, ko je v premoru med profesionalnim vodenjem rokometnih ekip imel malo več prostega časa. čarju pisal prihodnost, je Evenpoel, ki je igral nogomet. Zelo veliko je cestnih kolesarjev, ki prihajajo iz gorskega kolesarstva, iz kolesarjenja na stezi in ciklokrosa. Kar je zelo pomembno: če si res zelo talentiran, prezgodnja usmeritev ni dobra. Za Primoža je bilo to, da je bil vrhunski skakalec, zelo dobrodošlo. Slovenski skakalni šport je na vrhunski ravni, Primož je tam imel odličen trenažni proces. Če pogledamo konsti-tucijo skakalcev in kolesarjev, je zelo podobna. Močne noge, močan spodnji del, zgoraj pa so zelo drobni. Oboji imajo tudi posebne diete, pri čemer je dieta pri skakalcih veliko bolj zahtevna, saj ne smejo preveliko jesti. Kolesarji morajo več jesti, saj porabljajo neprimerno več kalorij in pri njih je zelo težko vnesti vse to, kar porabijo. S tega vidika zato ni treba biti toliko previden kot pri smučarskih skokih. Pri smučarskih skokih gre za eksplozivnost, to je torej Primož imel, potem je bilo treba natrenirati še vzdržljivost. Tako Pogačar kot Roglič imata v tem pogledu prirojene stvari. Gre tudi za to, da je v smučarskih skokih Primož delal veliko razteznih vaj, da se je ukvarjal tudi z jogo. To, da je zelo gibljiv, pomeni tudi, da je lahko njegova tehnika boljša od drugih, njegov položaj bolj aerodinamičen. Kako je pri vas prišlo do preobrazbe, čeprav predpostavljam, da se še vedno ukvarjate z rokometom, do navdušenja za kolesarstvo? Vem, da veliko kolesarite, hkrati ste postali tudi izjemen kolesarski poznavalec, kar ste dokazali tudi kot gost v studiu nacionalne televizije v času Toura? Moja kolesarska pot se je začela bolj resno, ko sem končal zadnje obdobje pri Rokometnem klubu Celje Pivovarna Laško. Takrat sem si prvič vzel pol leta prosto. Sem pa že prej nekaj malega kolesaril, vendar ni šlo za nič posebnega. Takrat sem imel prvič nekaj več časa in v okolju, kjer sem živel, v Grosupljem, sem spoznal kolesarske navdušence in ti so me potem peljali na ture okrog Polhograjskih Dolomitov, po Notranjski, prvič v življenju sem bil tudi v italijanskih Dolomitih. Takrat sem spoznal, da obstaja tudi življenje izven hotela in dvorane. Ta izkušnja mi je zelo dobro dela in me navdušila. Na ta način lahko bolj skrbiš za svoje zdravje, po drugi strani lahko spoznaš nove kraje, ki jih iz avta, avtobusa ali s potovanj, ki smo jih imeli, ne moreš. S kolesom sem tako spoznal velik del Slovenije in ugotovil, da je lepa ter urejena vsepovsod, kamor se zapelješ. Na podlagi tega, ker so bili v tej družbi tudi nekdanji kolesarji in ker sem imel malo več časa, sem se začel malo bolj podrobno zanimati za kolesarjenje. Ko sem se vrnil v Celje, sem si moral poiskati novo kolesarsko druščino. Tako sem spoznal celjsko, »Ko je Primož vstopil v nizozemsko profesionalno ekipo Jumbo, so bili v Sloveniji nejeverni, češ, kaj bo zdaj smučarski skakalec delal v kolesarskem športu. Vendar so njegovi testi pokazali, da ima izredne sposobnosti, da je njegovo telo prava >mašina<. Mislim, da je celo takrat športni direktor rekel, da so dobili >mašino< od Ferarrija. Treba je poudariti, da je Primož tudi izredno inteligenten fant, da se znajde v okolju in da ga vsi radi sprejmejo, ker je nekakšna dobra duša.« savinjsko, šentjursko »rundo« in Lava team. S Savinjčani sem začel hoditi na velike dirke in z njimi sem si ogledal Giro, Tour in Vuelto. Kako ste vzpostavili stik s Primožem Ro-gličem? Kot sem že omenil, sem s svojimi kolesarskimi prijatelji začel obiskovati velike tekme. Dokler ni bilo virusa, je bilo mogoče priti po tekmi tudi v bokse in se pogovarjati s kolesarji, z mehaniki ... V kolesarskem cirkusu je izredno veliko Slovencev, ne samo kolesarjev, ampak so tudi športni direktorji, mehaniki, kuharji, vozniki avtobusov in vsi so lahko dostopni. Tako sem navezal prve stike. Ampak to, da ste Tone Tiselj, znan in vrhunski rokometni trener, vam je vendarle malo pomagalo, da ste lahko prišli bliže ... Športniki, ki smo v življenju dosegli velike rezultate, se hitro spoznamo, se hitro razumemo in so nam nekatere stvari precej lažje dojemljive. Začel sem tudi pisati o tem kolesarskem dogajanju. Najbolj je vplivala in pomagala še ena stvar, ki je zelo zanimiva. Moja hči je bila na fakulteti z Loro, partnerko Primoža Rogliča, in tako sem prvič prišel v stik s Primožem. Zanimivo je, da ima na isti dan kot jaz rojstni dan tudi Lora, prav tako pa tudi Tadej Pogačar. To, kar sem pisal, sem poslal tudi Primožu Čerinu, nekdanjemu vrhunskemu kolesarju, ki pozorno spremlja Primoževo pot in mu je tudi na tej poti pomagal. Tudi Bogdana Finka, direktorja dirke Po Sloveniji, sem naravnost vprašal, ali to, kar pišem, »pije vodo« ... Oba sta potrdila, da je moje pisanje zanimivo. Tudi Primož Roglič je prejel to pisanje. Potem sem se z njim srečal na vseh največjih dirkah, Giru, Touru in Vuelti in smo vzpostavili stik. Nekoč sem kolesaril tudi z Andrejem Hauptmanom, sedanjim slovenskim selektorjem. Verjetno je res, da se me ljudje, ki spremljajo šport in rokomet, spomnijo iz obdobja, ko smo bili uspešni, ko smo prebijali led v kolektivnih športnih panogah, in tudi to je pripomoglo, da sem prišel do določenih ljudi. Ste bili v času Toura v stikih s Primožem, morda s kakšnim sporočilom? Ne. To ni moj način, da bi počel med dirko. Tudi kot trener sem ob velikih tekmovanjih svojim igralkam in igralcem odsvetoval, prepo- »Zgodba Primoža Rogliča me je navdušila, kot je vse ostale. Kolesarstvo spremljam zelo pozorno, pogovarjam se s številnimi nekdanjimi kolesarji, imam poznanstva v Italiji in na Nizozemskem, od koder mi V • I • • v • • ■••• v I • ■ Ш ■• poročajo, kaj pišejo njihovi mediji. To me zelo zanima. Kar me veseli, tistega se res lotim stoodstotno.« vedati tako ne moreš, stik z zunanjim svetom, razen tistega, kar je nujno, kot so novinarske konference in podobno. Primož je bil povsem osredotočen na dirko, zato ne bi bilo smisla posegati s takšnimi dejanji. Poslal sem pa kakšno sporočilo Lori. Vas je kaj zamikalo, da bi šli v teh dneh tudi v Francijo in neposredno na prizorišču spodbujali naša asa ter ob tem tudi kolesarili? Vse sem že imel dogovorjeno, da bi minuli torek šel v Francijo, kolo in oprema sta bila že pripravljena. Moji kolegi iz »savinjske runde« so že šli, a sam nisem šel iz preprostega razloga, ker me je bolj zanimal potek dirke. Ko namreč greš v Francijo, ne moreš imeti takšnega pregleda kot na televiziji. Tja greš tudi kolesarit, da doživiš vzdušje, da prideš v stik s kolesarji, kar trenutno ni mogoče. Če bi bil v Franciji, bi užival kot kolesar, a ne bi mogel tako podrobno spremljati dirke, kot jo lahko po televiziji. Spremljal sem tudi več televizijskih programov, dogajanje na spletnih omrežjih, res sem želel do potankosti preučiti dirko, česar na prizorišču ne bi mogel. Ali zbirate sličice Tour de Francea? Vas je zajela ta strast? Ne, to pa ne. (smeh) Najbrž bo prav, da ob koncu pogovora vendarle še kakšno rečeva tudi o rokometu. Kako ste trenutno povezani s tem športom in kakšne ambicije še imate v rokometu? Ali boste sledili preobrazbi Primoža Rogliča in se povsem posvetili kolesarstvu? Ne želim več trenirati in tudi ne bom več treniral nobene prve ekipe. Ritem je peklenski, če stvar vzameš resno, pravzaprav nimaš več prostega časa za stvari, ki te še veselijo. Zadeve, ki jih rad počnem in za katere menim, da imam zanje neko kakovost, so strokovno komentiranje, predavanja, pomoč pri mladih selekcijah, skavting, pogovori z igralci, ki odraščajo, ki gredo skozi določene procese. Prav tako v ta okvir sodijo pogovori s starši, oblikovanje pravilnih usmeritev športnega razvoja ... Trenutno zanimanja v slovenskem prostoru za navedeno ni bilo. Se pa zdaj odpira ena možnost in bomo videli, če jo bo mogoče izkoristiti. Če v rokometu to ne bo mogoče, se bom bolj posvetil kolesarstvu. Kdaj ste nazadnje vodili rokometno ekipo? Pred dvema letoma sem vodil žensko ekipo Debrecena v madžarski ligi. Potem smo se razšli in od takrat nisem vodil nobene ekipe. Trenutno sem brezposelna oseba, ki uživa v kolesarstvu. Foto: SHERPA Tone Tiselj (i96i) s svojimi uspehi sodi med najboljše slovenske rokometne trenerje vseh časov. Leta 1991 je Celje Pivovarno Laško ponovno popeljal v prvo jugoslovansko ligo. Zaradi razpada nekdanje države v njej celjski rokometaši potem niso igrali, s Celje PL je potem osvojil prvi naslov državnih in pokalnih prvakov v samostojni Sloveniji. Kot prvi selektor moške državne reprezentance je z njo leta 1993 na sredozemskih igrah osvojil prvo medaljo. Z žensko ekipo Krima je dvakrat postal evropski prvak in zmagovalec superpo-kala, evropski naslov leta 2001 je bila tudi prva evropska klubska lovorika za slovenski šport. Leta 2004 je kot trener moške rokometne reprezentance na prvenstvu v Sloveniji osvojil srebrno medaljo, kar je bila prva medalja naše države v kolektivnih športih na velikih tekmovanjih. Iz omenjenega lahko razberemo, da je kot prvi osvajal največje lovorike slovenskega kolektivnega športa. Pri delu v tujini je z Generalijem iz Trsta postal italijanski prvak, z Budučnostjo državni in pokalni prvak v Črni gori, z ekipo Baia Mare pa zmagovalec romunskega pokala. Tone Tiselj je tudi prejemnik Bloudkovega priznanja, ki je največje državno priznanje za dosežke v slovenskem športu. Ob prazniku občine z županom mag. Markom Diacijem »Na en mah skušamo reševati več problemov« V Občini Šentjur se v zadnjem času vrstijo obiski ministrov. Tamkajšnji župan mag. Marko Diaci je vesel predvsem zagotovil infrastrukturnega ministra, da bo navezovalna cesta Dramlje-Šentjur uvrščena v naslednjo finančno perspektivo kot ena od prioritet. Šentjur, Iii bo kmalu še boHj varen pred poplavami, postaja vedno bolj prijaren tudi kolesarjem. Morda bodo ti v prihodnosti od središča mestaproti Hrušev-cu lahko prišli čez nov nadhod nad glavno cesto in železniško progo. TINA STRMCNIK Šentjurski župan pravi, da je navezovalna cesta na nek način njegov »otrok«, s katerim se ukvarja že od leta 2004, ko je bila pobuda z njegovim prizadevanjem vpeljana v postopke državnega zbora. »Zaradi državnih birokratskih postopkov se vse skupaj premika zelo počasi. Občina je domačo nalogo glede umeščanja načrtovane ceste v prostor naredila že leta 2011.« Direkcija za infrastrukturo trenutno z javnim razpisom izbira projektanta. Ta bo imel leto in pol časa, da bo pripravil projekte, je pojasnil župan. »Vmes bo treba izvesti vse postopke, da se bo gradnja po zelo optimistični napovedi začela leta 2023. Obiska ministra za infrastrukturo sem bil zelo vesel. Dal je namreč zagotovilo, da bo navezovalna cesta uvrščena v finančno perspektivo 2021-2027 kot A-prioriteta. To pomeni tudi, da bo država za gradnjo navezovalke zagotovila denar.« Navezovalna cesta bo dolga le šest kilometrov, njena cena bo več kot 80 milijonov evrov. Zakaj tako visoka cena za tako kratko razdaljo? Vrednost naložbe je bila ocenjena glede na cene iz leta 2015 ali 2016. Cene gradbenih storitev se spreminjajo, zato bomo pravo vrednost ceste vedeli, ko bo na podlagi projekta pripravljen projekt za gradnjo. Vrednost je visoka tudi zato, ker gre za zahteven projekt, kjer so predvideni viadukti, pokriti vkopi, manjši tuneli in še več takšnih objektov. Z državo si prizadevate za ureditev dodatnih krožišč. Najprej naj bi bilo zgrajeno tisto pri OŠ Franja Malgaja. Vesel sem, da je občinska uprava že pred leti pridobila vso dokumentacijo, ki je potrebna za gradnjo krožišč. Pri OŠ Franja Malgaja Šentjur je poleg krožišča predviden tudi dolgo pričakovan podhod. Tako bomo dobili še boljšo povezavo Zgornjega trga in spodnjega dela mesta. Zgrajen bo tudi levi zavijalni pas proti Pešnici. Vso projektno dokumentacijo imamo tudi za gradnjo krožišča pri Resevni. Vsa krožišča so predvidena na državni cesti, zato mora svoj sofinancerski delež zagotoviti država, del občina. Menim, da bosta omenjeni krožišči s pločnikom proti Benjaminovi ulici oz. pomožnemu igrišču zelo izboljšali varnost udeležencev v cestnem prometu. Izvajalec bo začel graditi protipoplavne ukrepe v Hru-ševcu. Se bo podoba pokrajine ob Kozarici močno spremenila? Doslej smo poskrbeli že za veliko protipoplavnih ukrepov in močno izboljšali protipo-plavno varnost občine, a veliko dela nas še čaka. Gre za vsebinsko in tehnično zelo zahtevne projekte, ki so tudi zelo dragi. Za del protipoplavnih ukrepov, ki jih bo kmalu začel izvajati izvajalec, smo morali najprej odkupiti zemljišča in pridobiti projektno dokumentacijo, kar je trajalo nekaj let. Načrtovana dela bodo zajemala gradnjo vi-sokovodnega nasipa in betonskih zidov, kar bo Hruševec, ki je bil že večkrat poplavljen, obvarovalo pred visnkimi vodami. »Krona« nasipa bo podlaga načrtovane obvoznice čez: naselje;. Omenjena obvoznica bo dolgoročno nekoč z mostom novezana s krožiščem pri Aspari. Na en mah tnko rešuj emo vee problemvv. Občina Šentjur se tudi kolesarsko prtbuja.Zdaj je kolesarska pot iz mesta proti Hruševcu jasneje označena. Res sena vesel, da nam je uspelo urediti kolesarsko povezavo od Ulice Miloša Zidan-ška do zdramstvenega doma, kar pomeni, da se ljudje lahko skoti celo mesto rodajo s kolesom ali peš. Kolesarska pot od mestnega jedra proti Hru-ševuu skozi podvoz je siner kratkoročna rešitev. Pridobili smo že idejno zasnovo, kako bi mosto in naselje Hruševec povezali z nadvozom, kjer bi bil prehob čez železnico in cesto omonočen takb pešcem ktt kol esarjem. Nadvoz bi se aečel v bližini novega parkirišču pri zdravstvenem domu in bi vodiš bo obmučja, kjer je sotočje Voglajne, Kozarice in Pešnice. Kaksno je ranimanje za izposojo javno dosSopnih kolesi Zanimanje za izposojo koles v sistemu Kolesce je precejšnje. Menim, tla si bodo ljudje se rajev izpnsojali kolesa, ko bomo uredili državno kolesarsko pot od Šentjorja proti Štoram in Celju, saj je naš ais-tnm izposoje koles združljiv tudš e celjskim sisšemom. Občina Šentjur je za omenjeno kolesarsko pot že pridobila potrebna zemljišča in v to vložila veltko truda. Upam, da basta pri pridobivanju zemljišč uspešni tudi občini Štore in Celje. Načrtujemo še Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci pravi, da bo navezovalna cesta Dramlje-Šentjur močno vplivala na varnost, trajnostno mobilnost in normalno življenje v mestu. ureditev kolesarske steze od Šentjurja proti občini Šmarje pri Jelšah. Izdelano imamo tudi idejno zasnovo krožišča v Novi vasi, in sicer pri industrijski coni. Ko bo to zgrajeno, želimo omenjeno krožišče s kolesarsko potjo povezati proti Šentjurju. Dolgoročno si želimo Šentjur s kolesarsko stezo povezati še z Dolami in s Proseniškem. Od priložnosti za gibanje še k urejenosti mestnega središča. Podoba stavbe, znane kot »blagovnica Resevna«, se izboljšuj«?. So morda kakšni načrti tudi glede ureditve Mestnegatrga? Z zasebnim lastnikom smo rešili vsa odprta vprašanja. Parkirišče pred Resevno je na novo asfaltirano, svoj del je plačala občina, svoj del pa zasebnik. Za ureditev mestnega trga že imamo idejno zasnovo, a čakamo na možnost evropskega sofinanciranja v naslednji evropski perspektivi. Hkrati razmišljamo, da bi posodobili občinsko stavbo. Še ena od črnih točk v središču mesta je nekdanji hotel Žonta. Hotel je v? lasti zasebnega lastnika, ki želi tam urediti manjši hotel, restavracijo in stanovanja. Območje, kjer stoji nekdanji hotel Žonta, je trenutno opredeljeno le za nameneturizma. Investitor z občinsko upravo sodeluje z umeščanjem predvidenih novih namembnosti v občinski prostorski načrt. Zasebnik bo nato imel odprte vse možnosti, da uresniči svojo podjetniško idejo. Občina mu bo pri tem stala ob strani, saj gre za skupen interes. Želi pa zasebni lastnik obstoječo stavbo, ki je v zelo slabem stanju, čim prej porušiti. Po mnogih občšnah so kulturne. dogajanje zaradi koronavirusa pri? stavili na prosto. V Šentjurju so bile mnoge prireditve odpouedane. Zakaj takšen kulturni molk? Žal je veliko kulturnih prireditev odpovedanih, tudi Ipavčšvi kulturni dnevi boVo izvedeni v skladu z ukrepi, ki nam jih nalagata Nacionalni inštitut za javno zdravju in vlada. V Šentjurju imamo veliko okužb, kar je verjetno posledica tokšnih in drugačnih druženj. Dokler se to ne bo umirilo, kulturne prireditve ne bodo v iamšni obliki, kot smo jih bili vajeni pre, ko-rnnakrizo. Trenutne razmere nem niso naklonjene tudi glede priprave programa za Josi-povo letn, Imamo sicermno-go idej za različne prireditve, nenazadnje bomo dobili novo knjigo o Ipavcih. Vsekakor bomo vse vsebine pripravili v skladu z razmerami, ki bodo veljale prihodnje leto. Katere pomembnejše naložbe načrtujete za prihodnje obdobje? Začela se bosta prva dva dela gradnje ceste Dole-Poni-kva, za kar smo z državo že podpisali sofinancerski sporazum. Z direkcijo za ceste se nam obeta tudi ureditev makadamskega odseka na cesti Dramlje-Žiče. Pripravljamo veliko projektov glede novih protipoplavnih ukrepov in dograditve kanalizacijskega omrežja. Pred nami je tudi obnova stavbe Aurea v Gorici pri Slivnici. Imamo še precej načrtov glede posodobitev vrtcev. V prihodnjih letih bomo nadaljevali urejanje industrijske cone v južnem delu mesta, kjer želi zasebni investitor zgraditi veliko novo stavbo. Foto: arhiv NT (GrupA) o •z- •jSE N4 'Svoj Г ^ PRAZNIK OBČINE SENTJLJR Miskupaj, vsenašedelo, ustvarjalnost, idejeinželje, predvsempamedsebojniodnosi, smolokalnaskupnost, Občina Šentjur. Zatoje vsakdansobivanjanašpraznik. Šeposebejvnegotovihčasih, ki odnas terjajoševeč potrpežljivosti, razumevanjainodgovornostidosočloveka Prepričan sem, da bomo zmogli, ostali povezani in predvsem - zdravi. Obeležimo dan naše občine z dobrimi mislimi in pričakovanjem na skorajšnja prijetna druženja. Vsem vam iskreno čestitam. župan mag. Marko Diaci Spoštovaneobčanke inobčaniObčine Šentjur! Odkrijte Šentjur na svoj način TIC Šentjur Ulica skladateljev Ipavcev 17, 3230 Šentjur +386 3 749 25 23, +386 41 660 091 https://www.turizem-sentjur.com/ IG: sentjur.tour FB: Šentjur Tour M Muzejske zbirke v Zgornjem trgu Muzej Južne železnice A. M. Slomšek Vrt Ipavčeve hiše NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 Povezava Zgornjega trga s spodnjim delom mesta Prvi obrisi mestnega parka Občina Šentjur je pridobila idejno zasnovo za ureditev mestnega parka, ki ga načrtuje na zelenih površinah ob Pešnici, in sicer nasproti osrednjega vrtca. Ob uspešno pridobljenem sofinanciranju bi tam najprej uredila sprehajalne poti, balinišče in rokometno igrišče. Idej za dodatne vsebine je še veliko. TINA STRMCNIK Občina je zemljišče, ki je med domačini znano kot Križ, leta 2018 kupila od Družbe za upravljanje terjatev bank. Občinski podrobni prostorski načrt za to območje predvideva zelene povr- šine. »To zemljišče ni predvideno za gradnjo. In prav to je po mojem prepričanju ključno za kakovost bivanja v središču mesta,« je dejal šentjurski župan mag. Marko Diaci. Prepričan je, da je ena od vsebin, ki tvorijo mesto, vsekakor park, zato si takšno ureditev želi tudi za Šentjur. »Ta je zaradi zgodovinskih razlogov na nek način urbanistično razdeljen na zgornji in spodnji del. S pomočjo mestnega parka bi lahko bolje povezali Zgornji trg s središčem mesta. Za uresničitev projekta je ključna tudi gradnja krožišča in podhoda pri OŠ Franja Malgaja Šentjur.« Predstavniki občine so idejno zasnovo že predstavili vodstvu Mestne skupnosti Šentjur. Predloge in pripom- Po podatkih aplikacije Fotovoltaični geografski informacijski sistem (PVCIS), ki jo zagotavlja Evropska komisija, je na območju Šentjurja možno dosegati letno proizvodnjo veC kot 1.100 kilovatnih ur električne energije, za vsak instaliran kilovat moči sončne elektrarne. Kakšen je sončni potencial vašega objekta? Za brezplačen izračun obiščite www.ece.si ali nam pišite na energetske.resitve@ece.si. ENERGETSKE REŠITVE ECE Član skupine: Ц/ Elektro Celje i/j eoren°ska be, ki so jih dali svetniki mestne skupnosti, bo pripravljavec vključil v idejno zasnovo. Župan pravi, da bo, ko bodo razmere to dopuščale, sledila tudi javna predstavitev projekta, saj za ureditev tega prostora želi pridobiti čim širše soglasje. Park le ena od novosti Idejna zasnova predvideva ureditev parka tako, da bi se v njem lahko srečevale in družile različne generacije. Vsebine bi območju dodajali postopoma, odvisno od razpoložljivega denarja. Občina bo sofinanciranje skušala pridobiti na enem od razpisov, ki jih že ima na vidiku. V prvem sklopu sta tam predvidena rokometno igrišče in balinišče. Omenjene vsebine bi iz športnega parka prestavili, da bi tam pridobili prostor za parkirišče. V prvem delu urejanja bi na območju parka najverjetneje uredili še sprehajalne poti. Postopoma bi lahko dodajali nove vsebine, kot so grbinasti poligoni, fitnes in šah na prostem, prostor za piknik. V pobočju je predvidena tudi ureditev kavarne, od koder bo razgled na igrišča in Pešnico. V bližini parka je predvideno parkirišče za avtodome, nad območjem povezovalna cesta. »Moja želja je, da bi nad to povezovalno cesto uredili zemljišče, kjer bi nekoč lahko zgradili nov vrtec, ki bi nadomestil sedanjega. Slednji je dotrajan. Na mestu, kjer je danes enota vrtca, bi pridobili prostor za gradnjo novih stanovanj.« Ipavčeva plaketa Milenku Tanšku Milenko Tanšek je letošnji prejemnik Ipavčeve plakete. Ob občinskem prazniku bo župan mag. Marko Diaci ta petek, 25. septembra, podelil še pisno priznanje občine in pisna priznanja s knjižno nagrado, ki jih prejmejo najboljši učenci. Milenko Tanšek bo Ipavčevo plaketo prejel za uspešno dolgoletno vodenje Prostovoljnega gasilskega društva Slivnica pri Celju. Bil je eden od soustanoviteljev Društva vinogradnikov svetega Urbana, ki ga tudi vodi. Poleg tega je znan po svojem sodelovanju pri dejavnostih v Gorici pri Slivnici, šentjurski občini in širše izven meja Slovenije. Pisno priznanje Občine Šentjur bosta letos za pomoč soljudem v času epidemije koronavirusa, za izkazano požrtvovalnost, humanost ter odlično sodelovanje z občinskim štabom civilne zaščite prejela šentjursko območno združenje Rdečega križa Slovenija in skupina prostovoljcev. Omenjeno priznanje je namenjeno sekretarki in koordinatorki združenja Andreji Tisel, strokovnemu sodelavcu Alešu Štan-cerju ter terenskim prostovoljcem Zdenki Kosaber, Tatjani Lesnika, Rožici Kneževič, Klari Hrovatič, Marjeti Mulej, Alešu Sku-bicu, Majdi Candir, Andrejki Salobir, Magdi Ulbing, Jelki Križnik, Mariji Kukovič, Kristjanu Gučku in Anici Plahuta. Pisna priznanja s knjižno nagrado bodo prejeli učenci šentjurskih osnovnih šol Žiga Polšak, Petra Korenjak, Patrik Završek, Re-beka Virtič, Eneja Turk, Lev Mišo Kolar, učenka Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur Maša Leskovar ter dijakinja Šolskega centra Šentjur Eva Gradič. TS vsak dan sveže malice in kosila prostor za zaključene družbe do 180 ljudi (poroke, obletnice in drugi dogodki) velik parkirni prostor odlična domača hrana 666 726 ali na stisce-bohorc.s 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Prostovoljci med epidemijo v službi ljudi Topla beseda več vredna kot paket pomoči »Zjutraj nismo vedeli, kaj nas čaka. Ko smo šli domov, nismo vedeli, kaj bo sledilo. Svoje sile smo usmerili v to, da smo kar najbolj pomagali ljudem, ki so se v času epidemije koronavirusa soočali z različnimi težavami.« Tako je delo šentjurske območne organizacije Rdečega križa Slovenije (RKS) od sredine marca do preklica epidemije opisala sekretarka Andreja Tisel. Marsikatero plemenito gesto pomoči sočloveku so na svoja pleča prevzeli prostovoljci, ki so z območno organizacijo letošnji prejemniki pisnega priznanja Občine Šentjur. TINA STRMCNIK Epidemija koronavirusa je predstavljala obdobje, ko so telefoni veliko zvonili in je elektronska pošta kar deževala. Šentjursko območno združenje Rdečega križa je bilo ves čas v stiku z občinskim štabom civilne zaščite, vpeto je bilo v dogajanje v regiji. Klice po različnih oblikah pomoči so sprejemali tudi predsedniki krajevnih organizacij po terenu. »Ko so se vrstila opozorila o novem virusu, so ljudje doživeli šok, marsikdo si ni upal nikamor. Zmanjkovalo jim je zdravil. Telefonske linije v zdravstvenih domovih so bile zelo zasedene. Da bi ljudem zagotovili ustrezno terapijo, je bilo najbolj učinkovito napisati elektronsko sporočilo, česar marsikdo ni obvladal. Starejši so se znašli še pred izzivom, kako si zagotoviti želeno hrano.« Tako se naraščajočih potreb po pomoči spominja prostovoljka Zdenka Kosaber iz Gorice pri Slivnici. Dodaja, da so številni ljudje potrebovali predvsem tolažbo in pogovor, saj je med njimi od razglasitve epidemije naprej zavladal panični strah. Vesela je bila, da je lahko priskočila na pomoč, čeprav prizna, da se je morala najprej sama s seboj pogovoriti o tem, v kaj se spušča. Priznala si je, da se lahko tudi sama okuži in nato virus bolj ali manj uspešno premaga. Razmišljala je tudi o tem, kako odgovorno ravnati, da morebitne okužbe ne bi prenesla na koga drugega. »Ves čas sem poslušala poziv, naj ostanem doma. Kot prostovoljka tega seveda nisem mogla. Kar nenavaden občutek je bil, ko sem v času, ko so bile vse ulice prazne, skušala postoriti kaj za ljudi. Ne bom pozabila, kako sem se počutila, ko sem invalidno gospo prvič peljala na pregled v celjsko bolnišnico. Izjemno pozorni sva bili, da sva upoštevali vsa priporočila proti širjenju virusa.« Ne le kruh in mleko, tudi meso Najprej so se prostovoljci in zaposleni v območni organizaciji RKS soočali z dilemo, kako oditi med ljudi, glede na to, da so imeli na voljo premalo zaščitne opreme. Slednje država občinam ni zagotovila v takšni meri, kot bi bilo potrebno, zato so se tudi humanitarna društva soočala z njenim pomanjkanjem. Prostovoljci so skušali karseda poskrbeli za svojo varnost in za varnost uporabnikov, čeprav na začetku opreme ni bilo dovolj, da bi lahko do potankosti upoštevali zaščitne protokole, je pojasnila Tislova. V času epidemije so svoja vrata zaprli šole in vrtci, kjer številnim otrokom brezplačno pripada topel obrok. Za tiste družine, kjer so se po- Od leve: sekretarka šentjurske območne organizacije RKS Andreja Tisel in prostovoljke Tatjana Lesnika, Zdenka Kosaber in Rozika Kneževič trebe po hrani kar naenkrat močno povečale, je pomoči potrebne z dodatnimi paketi hrane oskrboval Rdeči križ. Slednjemu so zaloge iz svojih kuhinj med drugim podarile šole. Šentjurska organizacija Rdečega križa je za družine, ki imajo več otrok in se težko prebijejo čez mesec, s pomočjo šol v trgovinah uredila tudi posebne naročilnice, da so lahko kupili najosnovnejše. »Mama dveh odraščajočih otrok mi je potarnala, da bi rada svojima fantoma pripravila tudi meso. Pa smo uredili tako, da so lahko kupili tudi to,« se spominja Zdenka Ko-saber. Ko so se zaloge zaščitne opreme izboljšale, so občine z njo skušale oskrbeti svoje občane. V občini Šentjur je za razdeljevanje mask skrbelo območno združenje Rdečega križa, ki je sprejemalo klice občanov. Telefoni so takrat skoraj pregoreli, je dejala Andreja Tisel. »Sprejeli smo 1.257 klicev. Vsako gospodinjstvo je lahko dobilo dve maski, ljudje so bili za to gesto zelo hvaležni.« Največ vredna lepa beseda Čeprav je vladalo priporočilo, naj prostovoljci hrano, zdravila in druge stvari dostavijo pred vrata in se izogibajo stikom z ostalimi, so ljudje že s tem, da so jih pričakali pred hišnimi vrati, pokazali, da bi se radi pogovorili, jim potožili in povedali o svojih stiskah. Prostovoljke so spoznale, da je bil za marsikaterega človeka pogovor več vreden kot hrana ali toaletne potrebščine, ki so jih prinesle. Ko so bile primerno zaščitene in so vedele, da v tamkajšnji okolici ni okuženih, so na primerni razdalji posedele pri ljudeh, jim prisluhnile in poklepetale z njimi. Jim obljubile, da bodo še prišle. »Veliko ljudi je potrebovalo psiho- loško pomoč. Spominjam se gospe, ki me je klicala vsak drug dan, saj je v času >ko-rone< skrbela tudi za bolno mamo. Veliko ji je pomenilo, da je lahko svoje težave in skrbi z nekom delila,« je povedala Rozika Kneževič s Planine pri Sevnici. Spet drugi so želeli, da prostovoljci dostavljene stvari pustijo pred vrati in se jim ne približujejo. Pri nekaterih je bil strah izjemen in prostovoljke so za vsakega našle zvrhano mero razumevanja in spoštovanja. To, da so bili ljudje naenkrat vsi skupaj doma za štirimi stenami, je bilo za nekatere dobro, za druge slabo, je dodala Andreja Tisel. »Kadar družina deluje tako, kot naj bi delovala, je vse dobro. A ponekod so prav v družinskem okolju nastale še večje stiske. V tem času smo ponekod dobili dojenčke, marsikateri zakon pa je v tem času razpadel.« Računalniška oprema olajšala delo Ker so nekateri starši delali od doma, računalniško opremo pa so za sledenje pouku na daljavo potrebovali tudi otroci, so se ponekod pojavile potrebe po dodatnih napravah. Tako je bilo tudi pri družini s petimi otroki, ki ji je računalnik podaril šentjurski župan, dodatno je bilo treba urediti še signal. »Otroci so skušali marsikaj postoriti s pomočjo pametnih telefonov, vendar je to mnogo težje kot z računalnikom. Ko sem družini predala napravo, je bilo veselje nepopisno,« je dejala Tatjana Lesnika s Ponikve. Sreča je sijala tudi na obrazih družine s tremi otroki iz Slivnice pri Celju, kjer sta pri dobavi potrebne opreme moči združila Rdeči križ in donator. Sodelavec podjetja, ki je dostavilo računalnik, je napravo pomagal namestiti VODILNI NA PODROČJU INDUSTRIJSKEGA OZNAČEVANJA IZDELKOV, POLIZDELKOV IN EMBALAŽE Vsem občanom in občankam občine Šentjur čestitamo ob občinskem prazniku! ADHEZIV d. o. o., Primož pri Šentjurju 24C, 3230 Šentjur, SLO Tel. +386 3 74 90 740, Mob +386 41 612 610 E: vojko.arzensek@ad heziv.si www.adheziv.si Adheziv d.o.o. Hrvaška, Adheziv d.o.o. Srbija, Interplast d.o.o. Srbija, 4U d.o.o. BiH, IPZ s.r.o. Slovaška Gregorčičeva ul. 4, 3000 Celje PE ŠENTJUR, ulica Dušana Kvedra 6B NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 »Ljudje so svojo zdravstveno kartico pripravili v vrečkico in nas z vsem tem pričakali pred vrati. Pripravili so se na to, da bi nam svoje dokumente predali tako, da bi hkrati ščitili nas. Ko so videli, da prihajamo, je vsak komaj čakal, da bi z nami spregovoril kakšno besedo.« in je člane družine poučil o uporabi osnovnih orodij. Številni pripravljeni pomagati Je bilo težko aktivirati prostovoljce, da so v nepredvidenih razmerah priskočili na pomoč? Andreja Tisel je pojasnila, da so prostovoljci tudi nasploh glavni steber Rdečega križa in da ta brez njih sploh ne bi mogel delovati. »Ni mi bilo vseeno, ko sem jih prosila za pomoč, saj sem se zavedala, kam jih pošiljam in kaj jim nalagam. Ko smo pomagali drugim, smo ogrožali svoje zdravje. Vendar doslej ni bilo težav, da kdo ne bi želel oditi na teren.« Dodala je, da so v šentjurski občini sočloveku želeli pomagati tudi tisti, ki niso člani te človekoljubne organizacije. Ker so ljudje ostali doma, je marsikdo razmišljal, kako bi lahko nekaj dobrega storil za drugega. Tovrstne prijave je sprejemal in koordiniral Mladinski center Šentjur in jih zabeležil približno 70. Na srečo so bile v občinah Šentjur in Dobje razmere takšne, da so lahko vse potrebe po različnih oblikah pomoči zagotovili s pomočjo Rdečega križa. Vrata ostajajo odprta Prostovoljke so opazile, da so se zaradi epidemije socialne razmere še dodatno poslabšale. Nekateri posamezniki so izgubili delo. Varnost, ki so si jo nekateri težko ustvarili, je izginila čez noč. Spremenjene razmere so prinesle marsikaj, so povedale sogovornice. Rdeči križ skuša stiske ljudi blažiti na različne načine. Vrata skladišča so ves čas odprta. Odgovorni upravičence do pomoči vabijo, naj pridejo po hrano. Razdeljevanje hrane je urejeno tako, Prostovoljci so od sredine marca do konca maja pri dostavi zdravil in hrane pomagali 21 posameznikom iz različnih ranljivih skupin. Med pomoči potrebne ljudi so razdelili še higienske pripomočke, ki jih je doniral Rdeči križ Slovenije. da so ljudje naročeni ob točno določeni uri, tako da ne pride do stikov. Uporabniki so osveščeni in se obnašajo samozaščitno. V zadnjem času je šentjurska območna organizacija pomagala nekaterih državljanom Bosne in Hercegovine, ki jim je bila odrejena »Spominjam se zelo izobražene gospe, ki je sicer že v pokoju. V času epidemije je potrebovala osnovne življenjske potrebščine. Zelo hvaležna je bila prostovoljcem, ki so ji prinesli vse potrebno. Sorodniki ji niso upali pomagati, saj so se bali, da bi se kdo okužil.« karantena. Zagotovila jim je hrano, saj so bili tujci poslani v stanovanja, kjer so morali preživeti 14 dni, ne da bi imeli najosnovnejše življenjske potrebščine. Še ena od bistvenih nalog šentjurske območne organizacije Rdečega križa ostajajo krvodajalske akcije. V času epidemije so jih člani organizacije izvajali po terenu. Bolnišnice so tudi v tistem obdobju za bolnike z najrazličnejšimi diagnozami potrebovale kri. Prvo akcijo, kjer so način izvedbe seveda prilagodili razmeram, so izpeljali v Šentvidu pri Planini, za pomoč krvodajalcev tudi zdaj ni treba dvakrat reči, je hvaležna Andreja Tisel. »Na določenih območjih v občini se sicer srečujemo z okužbami in s karantenami. A menim, da so zdravi krvodajalci premagali strah in da se zavedajo, da lahko s svojo krvjo rešijo življenje. Prav zares nikoli ne moremo vedeti, kdaj bomo takšno pomoč potrebovali sami.« Foto: Andraž Purg - GrupA Med epidemijo koronavirusa so prostovoljci Rdečega križa razdelili šest ton hrane. Letno med najranljivejše skupine v občinah Šentjur in Dobje razdelijo 30 ton hrane, 50 družinam pomagajo s plačili položnic, socialno šibkejšim družinam z otroki pomagajo pri zagotavljanju šolskih potrebščin. \atva veterina & trgovina Veterinarska postaja Šmarje prljelšah d.o.o. Rogaška cesta 46 3240 Šmarje prijelšah Tel: 03 818 2770 Tačka Šentjur Orafenikova 3 3230 Šentjur Tel: 03 749 3210 Tačka Rogaška Slatina Prvomajska uLLca 29 3250 Rogaška SlatLna TeL: 03 818 2740 Tačka Kozje Kozje 41 3260 Kozje TeL: 03 809 01 90 21Ш10 DflURSTVO 011613 301 m 1110 (VELIK 1IVMI) DOSTAV* posm hmt, op№it w mvn &ш шш »Vsake nepredvidene razmere so seveda nekaj novega tudi za nas. Vendar je ponavadi tako, da smo ena prvih organizacij, ki se vključi, ko je treba pomagati ljudem,« je o delu šentjurske območne organizacije Rdečega križa Slovenije v času epidemije koronavirusa povedala sekretarka Andreja Tisel. "OPTIKfl FETR PTC Tržnica Šentjur Optika Petra Drofenikova ulica 16 3230 Šentjur Tel. 03/574-01-52 PE Diagnostični center Optika Petra Ulica Dušana Kvedra 27 3230 Šentjur tel: 03/746-25-64 mob: 040/467-657 www.optika-petra.si Optika Petra skrbi za zdrav vid in moden videz! Ekipa Optike Petra pomaga ljudem do dobrega vida že od leta 1998. V dveh šentjurskih poslovalnicah vam opravijo specialistični okulistični pregled za očala, kontaktne leče ter pregled za podaljšanje vozniškega dovoljenja. Nudijo vam široko izbor moških, ženskih in otroških korekcijskih stekel proizvajalcev Hoya, Zeiss, Alcom ter korekcijskih okvirjev in sončnih očal svetovno priznanih znamk: Oga, Koali, Max&Co, Crisma, Carrera, Solano, Charmossas, Lightec, Guess, Disney Frozen, Cars, Ray ban in še številne druge. Svetujejo vam tudi pri izbiri kontaktnih leč (dnevne, mesečne, polletne in letne) nemškega proizvajalca Wöhlk ter dodatkov za nego leč in očal ter povečevalnih lup Schweizer. Spremljajte nas tudi na naši Facebook strani. 32 REPORTAŽA V Šmartnem ob Paki vrhunska smučarka »zadnjič med rdečimi in modrimi količki« Še zadnje, dokončno slovo Ane Drev »Če sem se kdaj počutila tako dobro, da bi lahko osvojila kolajno na velikem tekmovanju, je bilo to leta 2018 v Pjongčangu. Med pripravami na nastop na olimpijskih igrah sem se iz dneva v dan počutila bolje. Samozavest se mi je okrepila z osvojenim petim mestom na zadnji tekmi. V Južni Koreji sem hitro osvojila specifično snežno podlago. Na treningih sem bila povsem v ospredju, tudi ko smo trenirale s tekmicami iz drugih reprezentanc. Na dan tekme sem se odlično počutila. Po prvi vožnji sem verjela, da bom lahko v drugi nadoknadila zaostanek ene sekunde. Bila sem ustrezno psihološko pripravljena. V drugi vožnji sem odlično smučala. Po merjenju zadnjega vmesnega časa sem bila le nekaj stotink oddaljena od odličja ali vsaj boja zanj. Vedela sem, da moram tvegati. To sem storila, a na zadnjem valu pred ciljem plačala ceno za to. Sledil je padec. Konec je bilo tekme, za katero sem verjela, da mi lahko prinese veliko,« je pred časom razlagala Ana Drev, katere kariero so zaznamovale poškodbe. DEAN ŠUSTER V Mladinskem centru Šmartno ob Paki so v petek pripravili prireditev Ana Drev zadnjič med rdečimi in modrimi količki. Izvrstna veleslalomistka je dejala, da je šlo za uro spominov na njeno 19-letno kariero. Zbrala je 146 nastopov na tekmah svetovnega pokala. Dvakrat se je uvrstila na zmagovalni oder, druga je bila v Flachauu in Mariboru. To je bilo v januarju leta 2016. Ob koncu te sezone je osvojila sedmo mesto v veleslalomskem seštevku svetovnega pokala. Trikrat se je udeležila olimpijskih iger, njena najboljša uvrstitev je deveto mesto v Torinu leta 2006. Kar sedemkrat se je udeležila svetovnih prvenstev, najboljši rezultat je dosegla leta 2017 v St. Moritzu, kjer je bila sedma. Pravi, da ji je bilo lažje tekmovati zaradi navijačev, ki so jo spremljali skoraj vsepovsod. Skoraj osemnajst let so jo podpirali navijači iz Šmartne-ga ob Paki. Predsednik Kluba športnih navdušencev - Fan club Ana Drev je Marjan Knez, ki je dejal, da je klub zaključil svoje delovanje. Slovo 35-letne Drevove, ki se že nekaj časa posveča podjetništvu, so s svojo prisotnostjo počastile nekdanje sotekmovalke Ana Kobal, Ana Bucik in Tina Robnik. Menda je bila v bližini tudi Ilka Štu-hec. Prišli so tudi predstavniki Olimpijskega komiteja Slovenije, Smučarskega kluba Velenje, Športne zveze Velenje ... Foto: Andraž Purg - GrupA Če je Ana najbolj znana Šmarčanka, je nekdanji nogometaš, trener in selektor Bojan Prašnikar najbolj znan Šmar-čan, ki je na prireditev prišel z masko državnih prvakov. Prijetno je bilo poslušati klepet Ane Kobal (z leve proti desni), Ane Drev, Ane Bucik in Tine Robnik. Ana Drev s staršema Ob prazniku občine z županom Tomažem Žoharjem »Občina mora poskrbeti za vse ljudi, v vseh naseljih« ObčinaBraslovče velja za še ne povsem odkrit biser Spodnje Savinjske doline. V zadnjem času se turizem v občini prebuja in vedno več ljudi spoznava bogato naravno in kulturno dediščino kraja.A kst poudarja župan Tomaž Žohar, so duša občine še vedno ljudje. LEA KOMERIČKI KOTNIK Življenje v občini je v zadnjih tednih zaradi širjenja koronavirusa nekoliko zastalo, a se razmere vendarle umirjajo. »>Ob prvi okužbiv Podružnični osnovni šoli Trnava smo sprejeli vse ukrepe za zajezitev širjenja. Zadeve smo se lotili resno in danes lahko rečem, tudi učinkovito. Šola je ponoeno v celoti odprta. Povtopoma in v skladu s karantonskimi odločbami se k pouku vračajo tudi učenci in zaposleni,«« trenutno stanje opisuje župan. Kljub zaosVsenim razmeram ste; uspeli izpelj ati kar nekaj večjih in za občane pomembnih paojektov. Bra-slovška obuina je dobila in tudi že oddala prva neprofi-tna stanovanja. Z velikim veseljem ugotavljam, da smo v tem letu uresničili vse zastavljene cilje na področju stanovanjske problematike in tako zagotovili 13 novih stanovanj za neprofitni najem. Devet stanovanj je v prostorih Kmetijske zadruge Braslovče, štiri stanovanja so nad trgovino Jager. Z namenom preglednosti in enakopravne dodelitve neprofitnih sčanovanj sme prvič: v zgodovini občine izvedli razpis in na osnovi točkovanja tee zakonskih okvirjev opredelili prednostno listoupravičenceu. I*o vet letih je obVina uspela zagktoviti vse potrebno tudi za gradnjo prizidka k osnovni šola. Kako napredujejo dela? Širitev matične osnovne šole je zagotovo eden ključnihpvo-jektov. S prizidkom bomo pridobili nove učileiceza potrkbe šole, prvič v. zgodovini pa Ido svoje prostorepridobila tudi Giasbena šola Risča Savina Žaiec, ki jo obiskuje približno 80 naših otrok. Vgradili bomo tudi osebno dvigalo, s čimer sledimo tudi smernicam certifikata Invalidom prijazna občina. Poleg tega bomo razširili jedilni prostor in pred šolo zgradili 60 novih javnih parkirišč. Investicija je vredna malo več kot 1,3 milijona evrov, pri čemer smo približno 200 tisoč evrov nepovčatnih sredstev prejeli od Ekosklada. Kot kaže, sebo šepred koncem leta v izvedbeni del prevesil še en težke pričakovan cestnoikfrastrukeurni projekt, rekonstrukcija mostu v Lečušu z uveditvijo krožišča. Ker gre za državno cesto, naložbo vodidržaoa. Resnično oem vesel, dar jej pristojna direkcija v začetku septembra uspela podpičaVi pogotbo z izboanim izvajalcem del. Vrednost pogodbenih del znaša približno milijon evrov. Dogo-verjamo see, da bi gradbinci za-čelidelati tskoj,naložba pa naj bi bila predvidomakončana v enem letu. To je pomemben dosežek in premik k nujni ureditvi večje prometne varnosti. Vi zadnjih letih beležite rvst števila otrok, kar je tudi po. sledica prisaljevanja. ZaVaj je Občina Braslovče zanimiva za bivanje, kje sv njene glavne prednosti? Vsekakor so glavni »magnet« dobri, prijazni in srčni ljudje. To je tisto pravo zlato naše občine. Pomembni so tudi dobra geografska lega, a tudi bogata naravna in kulturna dediščina ter pestro športno dogajanje, ki vsakemu občanu nudi visoko kakovost življenja in omogoča razvoj talentov. Pred časom ste dejali, da želite občino razvijati enako- merno na vseh ravneh, tako geografsko kot tudi generacijsko. Kako vam uspeva in kaj ste na tem področju že naredili? Z zastavljenimi in nekaterimi že uresničenimi cilji v letošnjem letu zelo uspešno uresničujemo našo vizijo in strategijo razvoja. Ta je zastavljena v treh ključnih točkah. Želimo zagotoviti približno enakomeren razvoj celotne občine, da se postopoma razvijajo vsi kraji v občini. To nam zelo dobro uspeva, seveda pa nas veliko dela še čaka, saj je potreb in želja ljudi izredno veliko. Sočasno želimo ustvarjati in izvajati projekte za vse generacije, od mladih do starejših. Letos smo tako uspeli zgraditi kolopark, ki je namenjen predvsem mlajšim, zaživel je tudi projekt Prostofer, brezplačen prevoz starejših in invalidnih oseb do javnih in druaih zavodov. Poleg tega je1 želja občin sloe uprave razvijati vse penoge, od Ometijstva,go-spodarstva in turizma. Tudi na tem področju uspešno uresničujemo cilje. Širimo poslovno cone, za razvoj kmetijstva in podeželja namenjamo nepovratna finančna sredstva, na voljo je še precej drugih spodbud. V zadnjih letih je občina dobila nov. svež turistični Zlata plaketa gasilcu Minuli četrtek so na slavnostni seji ob občinskem prazniku najzaslužnejšim posameznikom podelili občinske plakete. Najvišje priznanje je iz rok župana Tomaža Žohar j a prejel Janez Rokovnik, ki je svoje življenje posvetil gasilstvu. Širjenje koronavirusa v začetku septembra je močno zaznamovalo tudi letošnje praznovanje občinskega praznika. Da bi varovala zdravje občanov je občina odpovedala večino načrtovanih prireditev, s katerimi je želela počastiti občinski praznik. Tako je v zelo omejenem obsegu izpeljala slavnostno sejo, na kateri so posameznikom, ki s svojim delom že leta pomembno sooblikujejo življenje v občini, podelili zaslužena priznanja. »Vsak je na svojem področju deloval s srcem in z ljubeznijo ter dodal nepogrešljiv kamen v mozaik razvoja naše družbe, zgodovine, kulture, povečanja blaginje in kakovosti življenja naših občanov. Za kar se jim iz srca ter z velikim spoštovanjem zahvaljujem in jim čestitam,« je dajal župan Tomaž Žohar. Ob tem se je zahvalil še vsem občankam in občanom za sodelovanje pri ustvarjanju pogojev za razvoj čudovite občine. »Delajmo dobro in konstruktivno še naprej! Delajmo s srcem, z iskrenim namenom, medsebojno pomočjo, razumevanjem in ljubeznijo. Pri tem ne pozabite, če ne morete drugemu pomagati, mu tudi škodujte ne,« je k prepotrebnemu sodelovanju pozval župan. Tri plakete in dve priznanji Zlato plaketo je braslovški žunan Tomaž Žohar letos iz- ročil dolgoletnemu gasilcu Janezu Kokovniku. Slednji je že 55 let član PGD Braslovče. Kot je v obrazložitvi nagrade zapisala komisija, je Rokovnik svoje življenje zapisal gasilstvu in tako dobro ime občine širil v lokalnem okolju in širše. Srebrno plaketo je za izjemne zasluge na področju socialnega varstva, zlasti na področju varstva starejših in invalidov, na območju celotne Spodnje Savinjske doline Dreiela Alberta Podbresar, ki že 25 let aktivno deluje v Medobčinskem društvu invalidov Žalec. Bronasto plaketo je za dolgoletno predano delovanje v Društvu podeželskih žena Braslovče prejela Amalija Brinovec. Ob tem je Žohar podelil tudi dve županovi priznanji, in sicer PGD Braslovče, ki letos obeležujejo 120 let delovanja, in Jerneji Jezernik za uspešno raziskovanje literarne dediščine Alme M. Karlin. LKK, foto: TT - Utrip S. D. Maske so zakrile iskrene nasmehe letošnjih prejemnikov nagrad ob občinskem prazniku, vendar so bile zato oči toliko boli zoovorne. ^_ Župan Braslovč Tomaž Žohar zagon. Nenazadnje ste letos prejeli tudi nagrado tako imenovane turistične patru-ije. Občina Braslosče je osvojila prvo mesto v kaiegoriji turistom najprijazne-ša občina v Sloveniju S čim ste si po vašem mnenju prislužili to nagrado? Kaj je tisto, za-radioovar ete najprijaznejši? Kot sem uvodoma že omenil, so za ta izjemen dosežek nrdoomno najbblj zaslužni ljudje1 zatimivi in kakovootni .ostiaskiponudniki ter seveda naša bogata aurvvna in kakur-na dediš.ina. Spodnjo Savinjsko dolino so lečos nekajkrat prešla močnejša neurja, Ivi so pav-zročila kar nekaj škode, ste že uspeli vse sanirati? Ima občina dovolj denarja za kritje škode po naravnih nesrečah? Žal smo v res težkih časih in res je bilo ogromno neurij. Občina je najnujnejše, obnovo najbolj poškodovanih cest, uspela sanirati. Seveda smo škodo prijavili tudi na državno raven, od koder pričakujemo finančno podporo za preostalo sanacijo. Nujno bomo morali v najkrajšem možnem času sanirati dva plazova. Pri naravnih nesrečah imajo izjemno pomembno vlogo tudi gasilci. Glede na to, da ste gasilec, se zelo dobro zavedate pomena prostovoljne gasilske dejavnosti v manjših občinah. Braslovški gasilci letos obeležujejo tudi visok jubilej, pred dnevi so prevzeli tudi novo avtocisterno. Kako občina podpira gasilsko dejavnost in kakšno je trenu- tno stanje opremljenosti gasilcev v občini? Res je, v takšmih časih sv moramo še poeebej zavedati pomena enega najpomembnejših stebrov naše družbe -to je steber zvščite in reševanja. Gasilke in gasilci ter vsi pripaduiki (Civilne zaščite Občine Braslovče s svojim neutrudnim in vestnim delom, neizmerno predanostjo in z vsem vreem v svojem paostem času vsakodnevno skrbijo, da je življenje vseh lahko bolj prijetno, z manj skrbmi in v prvi vosti varno. Ljudi združujejo in vzgajajo mladino s plemenitim namenom - po-maguti Uudem o stiski. Biti človek človeku. Poslanstvo gasilcev mora biti podprto z dobro opremo. Skrb za dobro opremljenost gasilskih enot je ena pomembnejših nalog vsake občine, saj je s tem zagotovljena visoka stopnja zaščite lokalnega prebivalstva. Tako smo letos poleg tega, da smo redno financirali gasilska društva in nabavo osebne zaščitne opreme, sofinancirali tudi tri nova gasilska vozila. Za večjo zdravstveno varnost smo v občini vzpostavili sistem prvih posredovalcev, ki so del sistema nujne medicinske pomoči. To so prostovoljci, katerih namen je čim hitrejše nudenje prve pomoči ljudem v primeru nezavesti, srčnega zastoja, popolne zapore dihalne poti ter ob hudih krvavitvah. Varnost ljudi je pomembna in v to občina že vlaga in bo tudi v prihodnje. T7ntn- arhiw 1ЧТТ 34 NA PRAZNIČNEM OBISKU Pumptrack ni le športni objekt. Zaradi edinstvenega in zanimivega videza, širokega nabora uporabnikov in možnosti umeščanja na manjše površine v neposredni bližini uporabnikov poligoni poživijo urbana središča ter soseske in oživijo neuporabljene ali degradirane površine. Prvi kolopark v Spodnji Savinjski dolini Adrenalinska in varna zabava za vse generacije LEA KOMERIČKI KOTNIK Sredi poletja je skupina strokovnjakov iz podjetja Alliance, kjer imajo desetletje izkušenj na področju projektiranja in gradnje akcijskih športnih objektov, začela graditi prvi kolopark v dolini. Čeprav so bili najprej domačini še nekoliko previdni in nezaupljivi, se je izjemno hitro pokazalo, da je odločitev občinskega vodstva, da mladim ponudi dodatno obliko zabave, več kot na mestu. Še preden je bil park v celoti zgrajen in pripravljen na vožnje, ga je želela okoliška mladina preizkusiti. Zato ne čudi, da je na in ob parku venomer živahno. Pumptrack v Braslovčah se s 400 kvadratnimi metri uvršča med večje tovrstne objekte pri nas in je namenjen najširšemu krogu ljudi. Občina je za njegovo ureditev namenila 73 tisoč evrov proračunskega denarja. Umestila ga je na zelenico v neposredni bližini osnovne šole in tako neizkoriščen prostor preoblikovala v zanimivo in vse bolj priljubljeno medgene-racijsko stično točko. Župan Tomaž Žohar je ob odprtju, ki je bilo zaradi znanih razmer precej manj slavnostno, kot bi si želeli, dejal: »S tem sledimo viziji razvoja občine. Želimo si, da se občina enakomerno razvija v vseh smereh, tako prostorsko kot generacijsko. Tako omogočamo tudi razvoj potenciala posameznikov.« Investicija v lokalno skupnost Pumptrack poligoni predstavljajo inovativno športno infrastrukturo, v kateri vedno več občin prepoznava pomembno in dolgoročno investicijo. »Asfaltni pump- track poligoni predstavljajo privlačno, a varno športno infrastrukturo, ki privabi veliko različnih uporabnikov, in so primerni za vse starostne skupine od drugega leta. Zaradi vsega tega so ti poligoni več kot le športni objekt, saj postanejo med- generacijska točka za celo lokalno skupnost. Z ustrezno zunanjo ureditvijo, ki zajema tudi površine za spremljevalce in mimoidoče ter drugo inovativno športno infrastrukturo, tovrstni poligoni postanejo center skupnosti in poživijo podobo kraja,« je prepričan Andrej Žigon, direktor podjetja, ki že deset let gradi inovativ-ne športne objekte po vsem svetu. Kljub temu da so tovrstni poligoni primerni za najmlajše, to ne pomeni, da niso zanimivi za starejše uporabnike. »Nasprotno, konfiguracija pumptrack poligona omogoča varno in zabavno izkušnjo tako najmlajšim in začetnikom, ki se po poligonu le vozijo, kot tudi vrhunskim športnikom, ki večino grbin preskočijo,« pojasnjuje Žigon in poudarja, da edinstvena zasnova in asfaltna vozna površina omogočata uporabo ne le s kolesi, temveč z vsemi športnimi rekviziti na kolesih, kot so na primer skiroji, rolke, rolerji, poganjalci in invalidski vozički. Preživljanje prostega časa na prostem Največja želja investitorjev in izvajalcev projekta je, da bi uporabniki pridobitev sprejeli in jo uporabljali. Vse to se je v Braslovčah tudi zgodilo. A pri tem ne smemo zanemariti številnih na prvi pogled skritih pozitivnih učinkov, ki jih tovrstne novosti prinašajo. Možnost zanimive, drugačne in hkrati varne zabave v bližini doma ljudi, predvsem mladino, spodbuja k bolj aktivnemu preživljanju prostega Pumptrack poligon ali kolopark je sestavljen iz asfaltiranih grbin in zavojev, ki so ritmično povezani v krožno celoto. Razgibanost poligona omogoča zabavno, a varno športno izkušnjo tudi na manjših površinah. V Braslovčah so v začetku meseca uradno odprli in namenu predali najnovejšo športno infrastrukturno pridobitev v občini, pumptrack poligon oziroma ko-lopark. Gre za svojevrsten športni objekt, namenjen celotni skupnosti. Prednosti varne in adrenalina polne zabave na koleščkih so prepoznali že v več kot tridesetih slovenskih občinah, v Braslovčah se lahko pohvalijo, da so kot prvi v Spodnji Savinjski dolini uredili tovrsten park. Po pumptracku se ne premikamo z odrivanjem ali vrtenjem pedal, temveč s premikanjem telesa navzgor in navzdol. Prav inovativen način poganjanja tovrstne poligone ločuje od ostalih objektov in stez. »Varnost je vselej na prvem mestu, tako pri načrtovanju kot pri gradnji in vzdrževanju. Posebej smo se osredotočili na varnost najmlajših, zato so naši poligoni primerni tudi za uporabnike od drugega leta. To izkazujemo s certifikatom o skladnosti z evropskimi in s slovenskimi varnostnimi standardi. Poligoni imajo asfaltno vozno površino, ki je varna za uporabo v skoraj vseh vremenskih razmerah,« pravi direktor podjetja Alliance Andrej Žigon in poudarja, da morajo uporabniki ob obisku parka upoštevati pravila uporabe. NA PRAZNIČNEM OBISKU 35 Kolopark Braslovče je prvi tovrsten park v Spodnji Savinjski dolini. Župan Tomaž Žohar je prepričan, da ni zadnji. čas na prostem. »Tako mladi kot starejši preveč časa preživljamo za računalniki, televizorji, ob uporabi pametnih telefonov. Pomanjkanje gibanja in preživljanja časa na prostem dolgoročno vodi do številnih zdravstvenih zapletov. Kolopark spodbuja gibanje vseh generacij na inovativen način. Predvsem pa je dostopen vsem,« še pove Žohar. Vožnja po zaobljenih grbinah spodbuja tudi vsesplošen razvoj gibalnih sposobnosti naimlaiših: »Za razvoj koordinacije in ravnotežja so ključne gibalne aktivnosti v obdobju do četrtega leta. Razgibanost in organska oblika asfaltnega pumptrack poligona ter inovativen način poganjanja spodbujajo razvoj ravnotežja in koordinacije, uporabniki hkrati krepijo mišice in srčno-žilni sistem. Ker je pumptrack varen za uporabnike od drugega leta, je idealen prostor za moto-rično-gibalni razvoj otrok,« dodaja Žigon. Foto: Andraž Purg - Gr upA Eni v zraku, drugi na tleh Pumptrack poligon omogoča tako učenje vožnje s kolesom ali z drugimi rekviziti kot tudi vadbo vrhunskih športnikov, ker je hitro gibanje po poligonu fizično intenzivno. Iskrene čestitke vsem občankan in občanom ob občinskem prazniku Občine Braslovče. Iskrena hvala iz srca vsem, ki skupaj že 22 let soustvarjamo in delamo dobro....ZA LJUDI in ZA RAZVOJ Občine Braslovče. Delajmo dobro in konstruktivno še naprej! Srečno in vse dobro! Župan Tomaž Žohar Otroci so komaj čakali, da bodo delavci zapustili prizorišče in ga prepustili v uporabo »koleščkarjem«. 36 KONCERT LETA Praznovali smo 66 let Radia Celje in 75 let Novega tednika ;< m ' . . ' Sat'. * t'. ^ ■ t. «f: ... '.i'.; 'J,- • i Ш' »v ' ' ¥ Љ 'Š 'i v гШШ 13 • «t 4' KONCERT LETA 37 38 PO OBČINI TREH ŠKOLJK Iz Vitanja priteče precejšnji del pitne vode za Celjane Gor in dol po vitanjski vodni učni poti »Z vodno učno potjo se ukvarjamo v Osnovni šoli Vitanje že kar nekaj let. Raziskujemo porečje reke Hudinje vse do Rakovca. Lani so opravili študenti filozofske in biotehniške fakultete s profesorji raziskavo,« je povedal o vitanjski vodni učni poti Robert Pritržnik, ki je v vitanjski šoli učitelj. Tako je nastala vitanjska učna pot Od kapljice do reke. Letos je okoljsko ministrstvo sofinanciralo izvedbo učne poti v naravi. Nosilka projekta je občina. BRANEJERANKO »Zdaj z učenci to vodno učno pot označujemo, markiramo. Meri šest kilometrov in ima osemdeset metrov vzpona,« jo je opisal učitelj Pritržnik, ki je v vitanjski šoli vodja projekta. Za natančnejši ogled poti potrebujemo dve do tri ure, saj Markacija vitanjske vodne učne poti podrobneje predstavlja področja hidrologije, geologije, biologije ... Na poti je postavljenih šestnajst informativnih tabel. Spodnji del poti, ki je v obliki osmice, je označen. Drugače je v zgornjem delu, do Rakovca, kjer bodo prav tako dodane nove oznake. Te naj bi bile dokončane do konca šolskega leta. Javna predstavitev poti je bila med Evropskim tednom mobilnosti. »Občane nasploh spodbujamo, naj se čim več gibajo oziroma hodijo ter tako krepijo svoje zdravje. Ob obisku vodne učne poti se lahko še kaj naučijo,« poudarja Robert Pritržnik. »Vsak kraj, ki ima vodno učno pot, na takšen način izboljša kakovost bivanja občanov. Več kot je takšnih poti, bolj so ljudje dejavni in bolj zdravi. V takšen kraj radi pridejo tudi turisti,« je ob našem obisku poti razmišljal Pritržnik Pomembno je tudi opozarjanje na tehniško dediščino, ki je z vodami zelo tesno povezana. Na vitanjski vodni učni poti so tudi mlini in žage. Reka Hudi-nja, ki teče skozi Vitanje proti Celju, je predstavljala v preteklosti pomemben vir energije. Voda za Celjane Vitanje je starodavni trg, ki je pridobil pravice že davnega leta 1306. O nekdanjem pomenu Vitanja in njegovem gospodarskem razvoju pričajo po svoje stare trške hiše. V zadnjem obdobju je Vitanje po vsej Sloveniji znano zaradi supermoderne stavbe vesoljskega centra. Za zanimiv trg si je treba vzeti čas, za njegovo lepo in zanimivo okolico prav tako. Oboje obiskovalcu približa nova vodna učna pot Od kapljice do reke. Prva informativna tabla je posvečena padavinam, saj je bila v kraju postavljena prva padavinska merilna postaja že konec 19. stoletja. Po dolgoletnih merjenjih ima Vitanje največ padavin junija in najmanj februarja. Ena od točk vodne učne poti opozarja tudi na hidrogeologijo in vodohran. Tam izvemo, da kamnine na Pohorju vodo slabo prepuščajo, zato je tam veliko površinske vode. Drugod po vitanjski občini so kamnine, ki lahko shranijo več vode. V vodohranu Tičnica, ki je ob vodni učni poti, je shranjena voda iz Vitanjskega Sko-marja. Na kar dveh tretjinah območja vitanjske občine se oskrbujejo gospodinjstva z vodo iz svojih lastnih zajetij. Tako je šele od druge polovice 20. stoletja, pred tem so jo ljudje prinašali od najbližjega vodnega vira v posodah. Ponekod so jo morali prinašati od zelo daleč, tja so gnali tudi svojo živino. Zagotavljanju kakovosti pitne vode so dandanes namenjena vodovarstvena območja. Eno je ob vodni učni poti. Ob tem je treba spomniti, da je Vitanje že od nekdaj zelo pomembno zaradi oskrbe Celja s pitno vodo. Med vitanjskimi zajetji je posebnost današnje rezervno zajetje Hudinja. To je eno od komaj šestih v Sloveniji, za katere je zajeta voda neposredno iz vodotoka. Zaradi površinske vode in z njo večje nevarnosti onesnaženja opravlja skrbnik zajetja med drugim tako imenovan ribji test. Ko začnejo ribe poginja-ti, je dotok neustrezne vode ustavljen. Voda je očiščena v vodarni tudi s pomočjo oglja in kremenčevega peska. Na učni poti je posebna pozornost namenjena tudi obvodni, vlagoljubni vegetaciji. Najpogostejše takšno drevo je črna jelša, najti je mogoče tudi črni bezeg (iz njegovih plodov je celo mogoče narediti sirup ali palačinke), navadno lesko z lešniki ... In favna? Rak ko-ščak je le v pritokih Hudinje, Slap v soteski v bližini vitanjskega trškega jedra ob vodi leta zaščiteni metulj gozdni postavnež . Hrvačev mlin Na vodni učni poti je komaj kilometer iz trga ohranjen eden od nekdanjih številnih mlinov. »Mimo Hrvačevega mlina je bila v starih časih urejena pešpot, po kateri so nosili ljudje mlet svoj pridelek. Za mletje so plačevali desetino moke,« je povedal Raj-ko, skrbnik Hrvačevega mlina. Odklenil nam je vrata mlina, v katerem so odlično ohranjene mlinske naprave. Med zanimivimi točkami vodne učne poti je še tako imenovano grajsko letovišče ob vitanjski graščini, v kateri domuje občina. V stavbi so bili nekoč graščinski mlin in dvanajst sob za turiste, ki so se kopali predvsem ob graščinskem jezu v Hudinji. Vitanje je nasploh zanimivo. Vse do danes so se ohranile legende Ob informativni tabli. Vodja projekta vitanjske učne poti je učitelj Robert Pritržnik. PO OBČINI TREH ŠKOLJK 39 o tamkajšnjem domnevnem jezeru in njegovem povodnem možu. Celo dve cerkvi imata v svojem imenu dodatek »na jezeru«, vitanjski grb je v znamenju treh školjk. Na vodni učni poti lahko spoznamo, da je voda tako vir življenja kot vir gorja. V središču Vitanja spominja na katastrofalno poplavo v letu 1900 plošča na pročelju stare hiše, ki označuje raven takratne poplavne vode. Poplava je vzela kar dve človeški življenji in povzročila ogromno gospodarsko škodo. V bližini trga je vredna ogleda tudi soteska Dantejev pekel s slapom potoka Žimpret. Ob starih trških hišah je še ena zanimivost vodne učne poti, obnovljen starinski vodnjak na ročico. Prekosmate roke Brez vode ni bilo v starih časih niti mlinov niti žag. »Pred šeststo leti sta bila v Vitanju dva mlina, eden blizu cerkve in drugi izven nekdanjega obzidja,« je o srednjeveškem Vitanju povedal Andrej Kuzman, ki je raziskal preteklost od srednjega veka do začetka druge svetovne vojne. Za mletje je bilo treba nekoč plačevati izredno visoke dajatve, saj so mlinarji zelo lepo zaslužili. Kuzman je eden od štirih soavtorjev knjige Nekoč pomembni ... danes pozabljeni - Mlini in žage ob vodotokih na Vitanjskem. Med drugim je raziskoval priimke iz 15. stoletja, recimo priimek Mlinšek. Leta 1502 se je pojavil še priimek Zagmajster, po Obnovljen vodnjak v vitanjskem trškem jedru Tabla na stari vitanjski stavbi opozarja na raven poplavne vode v letu 1900. Med takratno poplavo sta ugasnili dve človeški življenji, poleg tega je nastala ogromna gospodarska škoda. žagah. V novejšem času so bili številni vitanjski mlini, žage in elektrarne vrisani na avstro--ogrskih in jugoslovanskih vojaških zemljevidih. Nekaterim mlinarjem ni bilo ravno lahko. Na nekaterih kmetijah so imeli tako slab pretok vode, da so morali čakati na deževno vreme. »Kmetje so takrat pustili pri miru vse drugo delo in šli takoj mlet,« je še povedal Kuzman. Prav tako je zanimivo, da so se uporabniki mlinskih storitev bali mlinar-jevih prekosmatih rok. Med grabljenjem moke se je namreč kosmatemu mlinarju na rokah nabralo preveč moke, ki je bila včasih veliko bolj dragocena kot danes. Veliko mlinov je uničila povodenj leta 1954. Pozneje so začeli kmetje bolj sejati koruzo. In žage? »Tisti kmet, ki je imel več gozda, si je postavil žago in je namesto hlodovine prodajal deske. Tako je iztržil več,« pravi Alojz Klokočov-nik, ki je odličen poznavalec zgodovine vitanjskih žag. »Po gradnji železniške proge Dunaj-Trst je les pridobil veljavo, zato so na vitanjskem območju veliko žagali,« je povedal poznavalec. Kmetje so imeli žage venecijanke, v Rakovcu nad Vitanjem, ki je danes opustel, je deloval zmogljivejši polnojarmenik gatar. Klokočovnik, ki je so-avtor knjige, se iz osemdesetih let prejšnjega stoletja še osebno spomni delujočih starih žag. V današnjem Vitanju delujejo žage na električni pogon. Ostankov vodnih žag je na srečo še nekaj. 40 75 LET NOVEGA TEDNIKA Kako smo poročali o spektakularnih »celjskih« etapah dirke Po Sloveniji Napoved zgodovinskega kolesarskega preboja Slovenije Tokratni zgodovinski pregled pisanja Novega tednika bo imel v stalni rubriki, ki jo posvečamo 75-le-tnemu jubileju našega časopisa, verjetno najkrajšo časovno razdaljo do preteklih prispevkov. Ne brez razloga, saj jo posvečamo poročanju z etap dirke Po Sloveniji, ki sta se končali v Celju, lani in predlani. Obe etapi sta imeli spektakularen, nepozaben zaključek, v katerem so glavno vlogo igrali slovenski kolesarji. Tudi s tem prispevkom se poklanjamo izjemnim dosežkom naših kolesarjev na letošnji Dirki po Franciji, še posebej največjima junakoma Tadeju Pogačarju in Primožu Rogliču. ROBERT GORJANC Leta 2018 je bil na celjskem Starem gradu izjemno dramatičen zaključek dirke Po Sloveniji. Etapa je bila ob koncu zelo spektakularna: zadnji del trase je bil v čast Primožu Rogliču speljan skozi Zasavje, kjer je »Roglo« in ostale slovenske kolesarje kot povsod po državi pozdravljalo ogromno gledalcev. V zaključku so se kolesarji najprej iz smeri Laškega povzpeli na Celjsko kočo, potem je sledil spust z nje po pečovniški strani. V njem je pravo »ka-mikaza« vratolomno vožnjo, ki je jemala dih, uprizoril Matej Mohorič (Bahrain Me-rida). Ta izvrsten slovenski kolesar, ki je nastopil tudi na letošnjem Touru, je obdržal vodstvo tudi po vožnji skozi celjsko mestno središče in vse do polovice vzpona na Stari grad, kjer so ga ujeli glavni favoriti na čelu s Primožem Rogličem. Vse je kazalo na zmago zasavskega asa, a ga je v zadnjih metrih prehitel Kolumbijec Rigoberto Uran. »Rogla« je na koncu osvojil tretje mesto. Kljub temu je bilo navdušenje gledalcev na Starem gradu nepopisno. Podobno razburljiv je bil tudi zaključek lanske etape dirke Po Sloveniji, ki se je v Celju tokrat končala v središču mesta. V šprintu glavnine je bil najmočnejši Luka Me-zgec (Michelton Scott), še eden od slovenskih asov na letošnjem Touru, na katerem je v dveh etapah osvojil dve drugi mesti. Lanski uspeh Luke Mezgeca v Celju za dvojno slovensko zmago je dopolnil Grega Bole (Bahrain Merida). V središču Celja se je ponovno zbrala množica gledalcev, ki je navdušeno pozdravila slovensko slavje. Ob predlanski in lanski dirki Po Sloveniji smo v našem časopisu pripravili tudi posebno kolesarsko prilogo. Pripravili bi jo tudi letos, a je zaradi koronovirusa dirka, ki je praviloma na sporedu junija, žal odpadla. V tistem času namreč po svetu ni bilo uradnih dirk, kolesarji so lahko le trenirali. Zato kolesarski navdušenci komaj čakamo prihodnjo leto in upamo, da bodo razmere dovoljevale dirko Po Sloveniji 2021, v okviru katere bo seveda spet tudi etapa s ciljem v knežjem mestu, saj je Celje postalo že stalni partner dirke. Ta ima v svetu vedno večji ugled in se je udeležujejo najboljši kolesarji in ekipe sveta. Upamo, da bomo na njej videli tudi slovenske ase z letošnjega Toura na čelu z največjima, Tadejem Pogačarjem in Primožem Rogličem. 21. junij 2018 Foto: SHERPA Najlepše darilo Primožu Rogliču na cilju na Starem gradu: svojega dragega je pričakala Lora Klinc. Pričakovali spektakel, dobili - velespektakel Zadnji dnevi do začetka jubilejne slovenske pentlje so se vlekli in vlekli, napetost in pričakovanje sta rasla iz dneva v dan. Zlasti ob novicah, da takšne udeležbe s toliko zvezdniki s samega vrha svetovnega kolesarstva doslej še ni bilo. Prvi favorit med njimi je bil naš adut Primož Roglič. Naposled je prišel tudi ta dan. Štart je bil v Lendavi, dan kasneje je karavana že prispela v naše kraje. Pričakali smo jo na Pečici, pri spustu z njenih serpentin. Mimo Celjskega d in železniške postaje 75 LET NOVEGA TEDNIKA 41 Primož Roglič se je med celjskima vitezoma moral preizkusiti tudi kot mečevalec. Gledalci so na velikem zaslonu napeto spremljali, ali bo slovenskemu kolesarju Mateju Mohoriču uspelo prvemu privoziti na cilj na Starem gradu po vratolomnem spustu in pobegu s Celjske koče. 27. junij 2019 Foto: SHERPA Se ena kolesarska pravljica po slikovitih krajih Savinjske regije Z zadnjo etapo od Trebnjega do Novega mesta je 26. kolesarska dirka Po Sloveniji konec minulega tedna za leto dni vzela slovo. Z razburljivimi boji, množičnim obiskom gledalcev, njihovim srčnim navijanjem ter navijaškimi kulisami je ponovno navdušila. Tudi pri nas v Savinjski regiji, kjer je kolesarska karavana preživela približno tri dni ali več kot polovico dirke. Višinski pogled na kolesarsko glavnino v Štorah Tudi v Žalcu so gledalci pripravili imenitno navijaško vzdušje. Gostitelj, župan Bojan Šrot, je slovenskemu asu za etapno zmago v knežjem mestu podelil kipec celjskega viteza. 42 IZ SVETA ZABAVE Kavški so zaljubljeni v pesem Mlada petčlanska dolenjska zasedba Ansambel Gašperja Kavška prihaja iz okolice Novega mesta. Fantje so vsi še zelo mladi in v povprečju stari 20 let. Prihajajo z različnih koncev Dolenjske. Ansambel sestavljajo Jan Alukić (glavni vokal), Primož Drenik (vokal, kitara), Miha Blažič (bas kitara), Gašper Kavšek (vokal, harmonika), po katerem se ansambel imenuje, ter Luka Pirc (tenorist). Fantje so doslej nastopili na kar nekaj obletnicah in porokah ter drugih dogodkih, kjer so jih ljudje lepo sprejeli. Letos so se prvič odločili za sodelovanje na festivalu. Njihov prvi festival, na katerega so se prijavili, je bil Festival pod Pohorjem 2020. Zanje je bil nastop na tem festivalu izjemno uspešen. Fantje pravijo: »Na festivalu smo pre-mierno predstavili svojo novo polko Zaljubljen sem v pesem, za katero je verze spisal Matej Trstenjak, melodijo Poskočni muzikanti se zafrkavajo od m D0DLSLT Razbijalka sistema »Deklica proti vsem.« Medtem ko so nekatere podrobnosti nedorečene - ali morda celo težko verjetne - je v smislu ustvarjanja likov in motivacij to praktično popoln film in z izjemno glavno igralko; nujen vpogled v socialno delo in čustveno pahljačo vseh vmešanih. Prav tako izjemna je uporaba barve. Razbijalka sistema je blizu dokumentarcu, zelo evropski film, a z univerzalnim vprašanjem. Kako naj sistem da edino, kar potrebujejo, tistim, ki tega iz različnih vzrokov ne zmorejo sprejeti? OCENA: 9 / 10 Mulan »Prežeči tiger, skrita Mulan.« Preočitno je film Mulan domišljen s strani zahodnjakov, ki so sicer preverili, kako v scene vklopiti barvno najbolj bleščeče zgodovinske predmete, a kulturno način in tematika pogovorov nimata nobene povezave s staro Kitajsko. Zgodba se giblje med razvodenelo presečno kopijo filma Nekateri so za vroče (Some Like It Hot) in med filmom Prežeči tiger, skriti zmaj (Crouching Tiger, Hidden Dragon), a film briljira le v barvah in občasnih poskusih opol-nomočenja - ki se nikoli ne morejo izogniti zadušenju s strani drugih dejavnikov. Film sloganov in belega antropocentrizma. OCENA: 5 /10 PETER ZUPANC pa naš šef in harmonikar Gašper Kavšek. Besedilo govori o nas. Smo resnično dobri prijatelji, kar daje našemu ansamblu dodano vrednost in nam pomaga na odru ustvariti odlično povezavo z občinstvom. Med nastopom se naša energija in dobro vzdušje le še krepita. Zaljubljeni smo v slovensko pesem in svoja glasbila in resnično ne bi zdržali brez >muzike<.« Foto: Ansambel Gašperja Kavška PRIHAJA Novi mutanti Pet mladih mutantov, zaprtih v vladni ustanovi, začne odkrivati lastne sposobnosti ... Pomembno: film je zasnovan na stripih o Možeh X; med drugim igrata Anya Taylor-Joy in Maisie Williams. Antebellum: Zlo v meni Veronica Henley je pisateljica, ki se nenadoma preseli v suženjsko preteklost. So to sanje, resničnost ali kaj povsem tretjega ... Pomembno: v grozljivki igra pevka Janelle Monae. Poskočni muzikanti so že konec lanskega leta prejeli vabilo za sodelovanje a skupino Kingston, največjimi »žurerji« na slovenski glasbeni sceni, ki svojo neverjetno odrsko energijo prenašajo na svoje oboževalce že več kot 25 let. Ker so tudi sami veliki odrski »žurerji«, jim je bilo to vabilo še posebej pri srcu. Ko so slišali še glasbeno podlago za pesem Zafrkavam se, ki sta jo zanje spisala Zvone Tomac in Dare Kavrič, so rekli: »To je to!« Ob tej priložnosti so posneli tudi videospot, za katerega so izbrali rahlo nenavadno lokacijo praznega bazena v Mariboru, ki je bil prav takrat v obnovi. Snemanje in videospot so popestrile plesalke plesne šole Natke Geržina. Poskočni muzikanti in Kingstoni verjamejo v ta skupen projekt in še eno uspešnico, ki se bo zapisala v zakladnico Kingstonovih zdaj že skoraj »žurerskih evergrinov«. Foto: arhiv skupine Grenlandija: Poslednje zatočišče Kometi letijo po nebu in svet je v peklu apokalipse. Družina Johna Garritiyja se v boju za obstanek poskuša dokopati do menda varne Grenladije. Pomembno: v akcijskem filmu igra Gerard Butler. (PZ) novi tednik PODLISTEK 43 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Ob 130-letnici celjskega sokola Celjsko območje se je s sokolstvom srečalo že v šestdesetih letih 19. stoletja, posebej ob žalskem taboru leta 1868, ko so udeleženci lahko »burno pozdravili« nastop šestdesetih ljubljanskih sokolov. Žal je to bilo tudi vse, kajti huda kriza slovenskega nacionalnega tabora v sedemdesetih letih 19. stoletja v Celju kaj več kot životarjenja slovenske čitalnice ni dovoljevala. Ko so v Mozirju leta 1882 ustanovili Savinjskega sokola, so pri slovesnosti sodelovali tudi nekateri celjski Sloven- ci, vendar kasneje savinjski sokoli telovadnih nastopov v Celju niso pripravljali. Njihov edini organiziran prihod v mesto ob Savinji je bil ob pogrebu velikega narodnjaka dr. Štefana Kočevarja oktobra 1883. Tako se je ideja sokolske-ga gibanja v Celje udomačila in ukoreninila precej pozno, šele ob koncu 80. let 19. stoletja, ko se je v mestu zbralo več mladih narodnjakov. Med njimi je bil tudi dolgoletni sokol dr. Dragotin Treo, ki se je telovadnih veščin naučil pri Dolenjskem sokolu v Novem mestu, kjer je služboval. Njegovih celjskih prijateljev za telovadbo ni bilo težko navdušiti, tudi gostilničarja Košerja pri Belem volu ne. Ta jim je v letu 1889/90 ponudil v uporabo zimski vrtni salon, medtem ko so jim bili v poletnih mesecih za telovadbo na voljo tudi čitalniški prostori v Straussovi gostilni (kasnejšem hotelu Pošta). Dober odziv celjskih Slovencev je dr. Trea pripeljal do sklepa, da bi tudi v mestu ob Savinji ustanovili so-kolsko društvo. Tako so že 4. junija 1890 v čitalniških prostorih sklicali ustanovni shod, na katerem so osnovali ustanovni odbor - dr. Ivan Dečko, dr. Andrej Dominkuš in dr. Dragotin Treo - in mu naložili, da mora izpeljati ustanovitev društva. Najprej so odborniki razmišljali, da bi zadevo enostavneje rešili s preselitvijo Savinjskega sokola v Celje, vendar Mozirjani iz razumljivih razlogov na to niso pristali. Tako jim ni preostalo drugega kot ustanoviti novo sokolsko društvo. Pravila, ki jih je ustanovni odbor sestavil in predložil v potrditev namestništvu v Gradcu, so namreč začela veljati že 16. julija. Prvi velik dan za celjsko sokolsko društvo je napočil 31. avgusta 1890, ko so v prostorih čitalnice pripravili ustanovni občni zbor in na njem izvolili društveni odbor. Prvi starosta celjski sokolov je postal dr. Josip Vrečko. Za njegovega namestnika je bil izbran dr. Ivan Dečko, tajniške posle je prevzel dr. Dra-gotin Treo, blagajniške Josip Georg in orodjarske Franc Lončar, medtem ko sta bila za odborniška namestnika izbrana Dragotin Vanič in Janez Bouha. Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli tudi sklep, da se 7. in 8. septembra 1890 pripravi velika ustanovna slavnost. Dvodnevna prireditev je še dolgo odmevala v mestu in takratnem časopisju. Vendar ne samo zaradi množičnosti in veličastnega izleta sokolov v Žalec drugi dan, ampak predvsem zaradi žolčnih odzivov celjskih Nemcev, ki so slavnost razumeli predvsem kot nesramno izzivanje mirnih meščanov »pranemškega« Celja. Povzeto po: Goropevšek, Branko: »Zgodilo se je v Celju«, http://ook.knjiznica--celje.si/zgodilo/sokoli.htm Pripravil Srečko Maček novi tednik Razglednica Sokolskega doma v Gaberjah (na današnji Mariborski cesti) v Celju, ki jo je izdalo celjsko sokolsko društvo leta 1908. vMnc? 2 iMmüj / Druga vrsta: Jože Cakš, Srečko Šilec, Marija Andren-šek, Marija Šega, Ida Kamplet, Janko Orač, Danica Vr-bovšek, Pavel Došler, Silvo Lorger, Darinka Zupanec, Bojan Akerman, Silvo Putanec. Tretja vrsta: Franci Arzen-šek, Majda Slatinšek, Marta Drame, Cvetko Bratuša, Štefka Užmah, neznan, Cvetka Mestinšek, razredničarka Milka Senica, Slavka Romih, Marta Bratuš, neznan, neznan, Marija Vrešak, Ana Žolger, Anica Arzenšek. Sedijo: Franc Verk, neznan, neznan, Franc Pišek, Slavko Otorepec, Anton Lovrenčak, Zinka Škorjak, Vera Strašek, neznan, neznan, Marjeta Šprajc, Andrej Zagajšek in Janko Koritnik. Spomini Septembra pred šestdesetimi leti sem prvič prestopil šolski prag. Prvi šolski dan je bil petega septembra, vendar sem šel v šolo nekaj dni kasneje. Tisto leto so se oblikovali trije prvi razredi in ker je primanjkovalo učencev, so vključili v šolo tudi nekatere, ki smo tisto pomlad dopolnili šest let. Star sem bil šest let in štiri mesece, zato me je nekaj dni po začetku pouka v šolo spremljal starejši brat. Bil sem v 1.b-razredu, moja učiteljica je bila tovari-šica Milka Senica, ki je učila tudi 1.a-razred, medtem ko je 1.c-razred učila Anka Jur-jevec. Milka Senica je bila legendarna šmarska učiteljica, ki je vedno učila samo prve razrede. Ker je tisto leto učila dva razreda, smo imeli s 1.a-razredom izmenično pouk dopoldne in popoldne. Učiteljica je imela zaradi tega ob četrtkih prost dan. Takrat je bila šola tudi ob sobotah. Poseben vtis name je naredila veličastna šolska stavba, ki je stala na mestu, kjer je danes pošta. Zgrajena je bila leta 1878. Na žalost so jo porušili leta 1981 in Šmarje je izgubilo še eno lepo trško zgodovinsko stavbo. Tej šol- ski stavbi smo rekli spodnja šola, kjer so bile učilnice od prvega do četrtega razreda. Od petega do osmega razreda so bile v zgornji šoli, v kateri je bilo do konca druge svetovne vojne sodišče. Ta stavba na srečo danes še stoji. Prispeval: Jožef Cakš Na portalu www.kamra. si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: srecko.macek@kn-jiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik ALBUM S CELJSKEGA Učenci 1.a- in v l.b-razreda OŠ Šmarje pri Jelšah, šol. leto 1960/61 Prva vrsta zgoraj od leve proti desni: Jože Močnik, Anton Lorger, Janko Romih, Ivan Vizjak, Bogdan Furst, Stanko Šket, Janko Fras, Ferdo Mlakar, Marija Guzej, neznan, Olga Krivec, Majda Cerovšek, Zvonka Cahun, Stanko Nunčič. 44 BRALCI POROČEVALCI Galiarda se predstavlja na različnih dogodkih Za Kulturno-umetniškim društvom Galiarda Celje so pestri tedni. Srednjeveška plesna skupina, ki se že 19 let ukvarja z obujanjem starinske glasbe in plesov, se v zadnjem času loteva veliko različnih stvari in je prisotna na zelo zanimivih dogodkih. Vse to z eno misijo - bori se za obstoj in nadaljevanje poslanstva, to je širjenja zgodovine in umetnosti med ljudi. Člani skupine so sodelovali na slovesnem odprtju razstave cvetja v Arboretumu Volčji potok, kjer je njihov umetniški vodja Alen Kovačič na izredno domiseln način okrasil svoj šotor in ga poimenoval Alica v čudežnem Arboretumu. Člani Galiarde so s svojimi oblekami in plesom popestrili dogajanje. Da so prisotni tudi na domačih tleh in da niso pozabili na kulturo Celja, so nastopili v Umetniški četrti v Celju v atriju krčme Tamkoučiri in se v po-vorki sprehodili skozi mesto. Tudi športne prireditve jim niso tuje, saj so bili častni gostje na športni prireditvi Ultra trail Savinja v Celju, kjer so zaplesali številnim športnikom pred štartom. Vsak teden se vestno pripravljajo in več ur vadijo ter pilijo plese, ki so se jih predvsem naučili v tujini na plesnih delavnicah. Predvsem plešejo plese iz 15., 16. in 17. stoletja, ki so jih plesali na italijanskih, francoskih in angleških dvorih. V zadnjem času jim je poleg širjenja plesa cilj spremeniti tudi svojo plesno garderobo in se čim bolj približati avtentičnosti. In tako so se povezali s strokovnjakinjo za starinske kostume Andrejo Stržinar iz Podnarta. Pravi podvig so izvedli v nedeljo, 6. septembra, popoldne na Starem gradu Celje, kjer so priredili 3. tradicionalni srednjeveški plesni festival Gaudeamus Cilli. Zelo izvirno ime festivala sta jim pomagala izbrati Klemen Košir in Klemen Vrabec, prijatelja iz drugega srednjeveškega društva, iz Gledališke skupine viteza Gašperja Lambergerja z Bleda. Žal zaradi izrednih razmer ni bilo toliko gostujočih skupin, a vendar jih je s svojim obiskom počastila skupina Šaleška gospoda. Turistično društvo Šalek domuje prav pod istoimenskim gradom. V društvu si prizadevajo za ureditev grajskih razvalin, ki so ena prepoznavnejših ve-dut Šaleške doline. Po njem je dobila dolina tudi ime, kar je edinstveno v slovenskem prostoru. Prizadevni člani društva so prepoznali veliko zgodovinsko vrednost ruševine. Ker jim ni vseeno, želijo prebuditi tudi življenje ob grajskem stolpu in tako so leta 2017 oblikovali plesno skupino z imenom Šaleška gospo- da in se podali na odkrivanje oblačilne kulture, plesnih korakov in glasbe dvornega plesa. Koreografije nastajajo pod vodstvom Tanje Lisac. Poleg njih so v goste prišli tudi člani Gledališke skupine viteza Gašperja Lamber-gerja z Bleda. KD IS viteza Gašperja Lambergarja prikazuje zgodovinska obdobja srednjega veka, renesanse in baroka. Deluje približno 30 let na območju Slovenije in tudi Evrope. V Evropi s ponosom predstavljajo Bled in Slovenijo. Sledijo in bogatijo kulturno pot, ki jim jo je pokazal Rado Mužan. Plesalci so ob izkušenem in nabrušenem jeziku napovedovalca Dušana Cafuta preplesovali starinske plese, viteza iz skupine viteza Gašperja Lambergerja sta pokazala tudi nekaj veščin z meči. Članom Galiarde ni tuja niti srednjeveška kuhinja, saj so na odprtem ognju pripravili grajski lonec za obiskovalce in nastopajoče. Kljub vsem izrednim razmeram je srednjeveški festival, poimenovan Gaudeaumus Cilli -Veseli se Celje, izredno uspel, seveda brez podpore Mestne občine Celje in zavoda Celeia to ne bi bilo mogoče. BŠ Obnova vaške kapelice v Žepini Vas Žepina je naselje v vzhodnem delu Celja in šteje približno 105 vaščanov. Ti smo dobro povezani, kar je v teh časih že redkost. Vsako leto pripravimo vaški piknik, kjer izmenjamo mnenja, se poveselimo in preživimo prijetno popoldne. Letos je bilo to druženje drugačno - posebno. Že lani je namreč zrasla ideja, da bi obnovili vaško kapelico. Sestavili smo organizacijski odbor in obnovitvena dela so se začela. Bližala se je zima, zato smo morali obnovo prekiniti, po koncu zime pa jo je zagodel še koronavirus. Ampak ker smo vaščani »trmasti«, se je obnova nadaljevala v maju. Kapelico je pošteno načel zob časa in treba je bilo vložiti ogromno prostovoljnih ur dela posameznikov. Očistili smo okolico, kapeli nadeli novo obleko, obnovili notranjost ter poslikave. Za res čudovite poslikave gre velika zahvala g. Fridu Cokanu. Zahvaliti se je treba tudi vsem ostalim posameznikom, ki so prispevali svoj košček v tem mozaiku. Sledil je še blagoslov, ki sta ga opravila domači župnik Janko Ivančič in župnik Župnije Vojnik Anton Perger. Dogodek je obogatil tudi Cerkveni pevski zbor Ljubečna. V nagovoru, ki ga je imel dr. Jože Avžner, smo slišali kratko zgodovino nastanka kapele. Nastala je približno leta 1895 v spomin na tragično preminulo Johanno Tobel Strauss, ki se je rodila 8. maja 1871 v Celju in se 22. septembra 1894 pri padcu s kočije smrtno ponesrečila. Tako je kapela od takrat v rokah vaščanov, ki skrbimo za njen videz, in je bila zdaj že drugič popolnoma obnovljena. Ker je na strani kapele slika sv. Alojzija Gonzage, naj to pisanje zaključim z njegovimi mislimi: »Nebeški stebri so se v naših dneh zamajali in se zrušili. Kdo mi more biti porok, da bom jaz vztrajal? Svet je v današnjih dneh globoko zagazil v hudobijo. Kdo naj tolaži jezo Najvišjega?« PETRA KRISTAN Ljubiteljski pevski Štore se predstavi zbor V lovskem domu na Svetini je LPZ Štore veselo končal sezono delovanja. Letos maja bi slovesno obeležil 20-letnico delovanja, a je žal »korona« preprečila ta dogodek. Upamo, da bomo lahko to praznovanje izvedli s slavnostnim koncertom vsaj prihodnje leto. Naš zbor je ob prazniku Občine Štore prejel bronasti grb. V imenu zbora ga je od župana Mirana Jurkoška prevzel Tone Rozman, naš predsednik. Ustanovitelja zbora sta bila Radica in Jože Kragelj - Jok iz Laške vasi. Kar deset let so bile vaje kar pri njiju doma. Zbor se je preimenoval iz LPZ Bojansko v LPZ Štore in se tudi večkrat preoblikoval, tako glede pevcev kot tudi vodij. Trenutno vodi zbor strokovna vodja Vesna Tuiičnik - Popovski. Zbor šteje 22 članov, tako moških kot žensk, torej gre za mešani sestav. Že zdaj vljudno vabljeni ljubitelji lepega petja na naš koncert v Kulturni dom Štore, da skupaj slovesno obeležimo praznik. Saj kdor poje rad, slabo ne misli. JOŽICA ZAPUŠEK novi tednik radio celie BRALCI POROČEVALCI 45 Zlato priznanje s pohvalo Letos smo iz gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline na 54. Srečanje mladih raziskovalcev poslali 33 raziskovalnih nalog (18 osnovnošolskih in 15 srednješolskih). V drugi krog se je uvrstilo 18 nalog (11 OŠ in 7 SŠ). V Mariboru smo skupno prejeli 5 zlatih, 13 srebrnih in 15 bronastih priznanj. Mladi raziskovalci so se tudi letos lotili raziskovanja najrazličnejših področij, med katerimi v Šolskem centru Velenje prevladuje tehniško. Zaradi pandemije se je zamaknilo tudi državno srečanje v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije. 54. Državno srečanje mladih raziskovalcev je bilo tako v ponedeljek in torek, 14. in 15. septembra 2020, na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Za svoje zamisli so dijaki prejeli tako srebrna kot zlato priznanje. Zlato priznanje s pohvalo sta prejela Laura Pečnik Budna in Gaber Čuješ za nalogo Uporaba simulatorja letenja v letalski industriji. O nalogi sta povedala: »Raziskovala sva, kako in za kaj (lahko) letalska industrija uporablja simulatorje letenja, poleg tega sva raziskovala, ali lahko sama zgradiva simulator, ki je primerljiv s kupljenimi in profesionalnimi simulatorji letenja. Raziskovalna naloga je sestavljena iz treh delov. Najprej sva simulator zgradila, ga prilagodila za simulacijo letenja ter sproti beležila stroške izdelave, da sva jih lahko kasneje primerjala z že kupljenim simulatorjem in s profesionalnim simulatorjem letenja. Nato sva poklicala izkušene pilote, ki so najin simulator ocenili in preverili, ali je primerljiv s profesionalnim in ali je (in če, koliko) primeren za učenje letenja. Ob preverjanju simulatorja kot pomembnega marketinškega sredstva sva preverjala statistike uporabe simulatorjev ter jih primerjala s številom pilotov v vsakem času, prav tako sva preverila marketinško moč simulatorja, tako da sva zbrala nekaj prostovoljcev ter opravila intervju z njimi pred uporabo simulatorja in po njej.« Srebrna priznanja so prejele naloge: Aplikacija za otroke s posebnimi potrebami avtoric Ane Repas in Lare Kotnik, Zalivalni sistem avtorjev Domna Kuharja in Aleša Dvorjaka, Avtonomen dron za dobavo hrane avtorja Dejana Mežnarca, Predelava RC-avtomobi-la v nizkocenovno napravo za videonadzor avtorja Luke Ramšaka in Domna Stvarnika, Uporaba računalniškega vida za zaznavanje voznega pasu na slovenskih cestah avtorja Luke Laha in Zapisovanje podatkov na DNK avtorja Sama Pungarška Pritržnika. KARMEN HUDOURNIK, koordinatorica gibanja Z Desetaki pomagali družini v stiski Ob začetku novega šolskega leta so v Citycenru Celje ponovno podelili sredstva iz svojega humanitarnega sklada Citycentrovo srce. Na pobudo Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška, enota Velenje, so pomagali enostarševski družini s štirimi otroki. »Z darovanimi sredstvi v obliki darilnih bonov Desetak v vrednosti 500 evrov smo skušali družini nekoliko olajšati življenje. Tovrstne donacije vedno izvajamo v sodelovanju s strokovnimi službami centrov za socialno delo, ki najbolj poznajo stiske družin in poskrbijo, da pride pomoč v prave roke,« je pojasnila center menedžerka Darja Lesjak. »Iskreno se zahvaljujemo Citycentru Celje za izkazan posluh za soljudi, ki so v stiski. Verjamemo, da bodo materi samohranilki s štirimi otroki podarjeni darilni boni Desetak olajšali stisko pri nakupu šolskih potrebščin in jesenskih oblačil ter obutve,« je ob predaji pomoči sporočila strokovna sodelavka velenjske enote CSD Savinjsko-Šaleška Darja Regvat. SD Mini paleta 2020 za mlade likovnike Likovna sekcija Kulturno-umetniškega društva Polzela je letos, kljub temu da je leto zaradi novega virusa nenavadno in polno presenečenj, uspelo pripraviti Mini paleto 2020. Organizatorka Klavdija Sitar, ki je projekt z drugimi člani KUD Polzela pripravila in izpeljala, je ob odprtju razstave mladih ustvarjalcev dejala, da jo neizmerno veseli, da se ustvarjalni duh kljub novim časom ni izgubil ter še vedno živi v mladih likovnikih. Udeležba je bila ne glede na nove omejitve zelo razveseljiva, saj se je letošnje Mini palete udeležilo 25 otrok iz vse Slovenije, ki so skupaj na ogled postavili 32 likovnih del. Ob odprtju razstave, ki je na ogled na gradu Komenda do konca septem- bra, je predsednica likovne sekcije Sonja Jezernik povedala, da je udeležba otrok dokaz, da je projekt na pravi poti. Izbor nagrajenih likovnih del je letos opravil akademski slikar Narcis Kantardžić, ki je imel zelo težavno delo. Kakovost oddanih del je bila namreč izjemna. Priznanja in palete je podelila Klavdija Sitar, ki se je v svojem nagovoru vsem sodelujočim zahvalila za sodelovanje in pri tem povedala, da kultura kali in ustvarja narod ter njegovo identiteto in nanjo ne smemo pozabiti, temveč jo moramo spodbujati in razvijati. Zlato mini paleto 2020 je prejel Nejc Lanišnik iz OŠ Polzela, srebrno je prejela Nika Habjan iz OŠ Prule in bronasto je prejel Jaka Pikl iz OŠ Prebold. TT Izjemen uspeh mladih raziskovalk Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ŠCC se je tudi letos razveselila izjemnega uspeha dveh mladih raziskovalk, ki sta se v šolskem letu 2019/20 prijavili na razpis za 50. Krkino nagrado. Ana Slomšek, nekdanja dijakinja K4a, je v preteklem šolskem letu pod mentorstvom Mojce Drofenik Čerček izdelala raziskovalno nalogo z naslovom Primerjava različnih metod izolacije evgenola iz klinčkov in analiza produktov. Nagrajena je bila s Krkino nagrado. Kot je že praksa zadnjih nekaj let, je tudi letos komisija med več kot šestdesetimi prispelimi nalogami izbrala deset nalog, ki so bile predstavljene na simpoziju 18. septembra 2020 ob 9. uri. Zaradi okoliščin, v katerih smo se znašli, so bile predstavitve posnete v matičnih šolah, simpozij pa je bil predvajan na spletni strani Krkinih nagrad. Na razpis se je s svojo raziskovalno nalogo prijavila tudi Špela Popovič, prav tako nekdanja dijakinja K4a. Za nalogo z naslovom Analiza medu, izdelano pod mentorstvom Irene Drofenik, je prejela Krkino priznanje. Ani in Špeli za izvrsten in pomemben dosežek iskreno čestitamo in jima želimo še veliko raziskovalnih ter drugih uspehov. AL 46 RAZVEDRILO V BOLNICI -Hrano ste prinesli? Da. - Milo, deko, pižamo? Da... -Kdo pa je ta, zraven vas? Zdravnik, v primeru, če ga slučajno nimate. Nasvidenje, poletje! Oven Tehtni ca Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Poroči se z mano! Kolekcija jesen-zima 2020/21 Vsepovsod po svetu so bedaki, a očitno je pri nas centrala ... Lani pred odhodom v šolo: »Copate imaš v torbi?« Letos: »Masko imaš v torbi?« Ko kihne Ljubljančan, enega okuži. Ko kihne Dolenjec, dva okuži. Ko kihne Štajerec, pa jih pet razkuži. Če se ti ponoči sanja o službi, a se ti to šteje v delovno dobo? Današnja generacija ne verjame, da je obstajala telefonska številka, kamor si poklical za točen čas. Ta norija okrog virusa je šla pa čez vse meje! Kihnem pred računalnikom, pa se mi antivirusni program kar sam zažene. Z lahkoto boste izpeljali vse načrtovano. Na zasebnem področju se vam obeta prav poseben dogodek, srečni boste. Mars še vedno biva v vašem znamenju in vam z retrogradnim delovanjem prinaša potrebo, da določene zadeve postavite na svoje, pravo mesto. Energije vam zagotovo ne bo primanjkovalo, pričakujete lahko lepe rezultate. 3\k Lev Prehitevali boste dogodke, kar vam lahko vzame veliko dragocene energije. Mars je v retrogradnem gibanju in vas opozarja, da morate hiteti počasi. Pred vami je prijeten dan, v katerem bo kar nekaj družabnih srečanj, ki so nujno potrebna, da jih izpeljete. Vaša vladarica biva v znamenju leva, zato bo vaše družabno življenje nekoliko bolj izpostavljeno kot sicer. Nikakor ne boste več dvomili v naklonjenost nekoga v vaši bližini. Čas je zacelil določene rane, zato lahko stopite naprej, novim zmagam naproti. V sebi boste občutili močno željo, da uredite zadeve, ki so vezane na preteklost, vendar se vam lahko priložnosti izmikajo. Vaša vladarica v znamenju leva vam bo prinesla novo priložnost, obrnili boste nov list v svojem življenju. škorpijon EU Dvojčka Dobro boste razpoloženi zaradi dogodkov, ki sledijo. Pripravili se boste na velike preobrate in v mislih načrtovali prihodnje poti. Še posebno pozornost morate namenjati svojemu počutju, saj vam v določenih trenutkih zmanjka energije. Dobro je, da se držite določene rutine in ne popuščate pri svojih projektih. Na delovnem področju se vam obetajo pozitivne spremembe. Rak Izogibajte se kritični presoji in predvsem kakšnim ljubosumnim napadom. Zmernost na vseh področjih se vam lahko obrestuje. Strast bo povečana, povečan pa bo tudi notranji nemir, ki lahko postane velika težava. Počasi, korak za korakom pojdite naprej po svoji poti. Nikakor ni priporočljivo, da iz majhnega problema naredite velikega, zato je dobro, da malo govorite in več naredite. Strel ec Poiskali boste nove poti, ki vam bodo pomagale izpeljati načrte, ki ste jih tako skrbno pripravili. Na vaši poti vas ne bo moglo ustaviti nič, zato ohranjajte svojo energijo. Vaš vladarje v direktnem gibanju, omogočal vam bo napredovanje in prinašal novosti v vaše poslovno življenje. Pridni in delovno boste, zato se vam obetajo lepi in dobri rezultati. Nikakor se ne boste mogli odločite med dvema možnostma, ki vam jih ponuja življenje. Priporočljivo je, da počakate, kako se bodo zadeve odvijale in vedeli boste, kaj in kako. Vaša vladarica raste in z njo rasteta tudi energija in moč, da prestopite zadeve, ki vas obremenjujejo. Vpliv retrogradnega Marsa lahko pri vas sproži upad energije, zato se morate boriti za pozitivne pristope. Kozorog Delovna vnema se bo nadaljevala, zato bodo tudi rezultati temu primerni. Čaka vas neka odlična priložnost, na katero ne boste računali. Če boste spretni, ste lahko velik zmagovalec, usklajevali boste nasprotja, ki so se vam postavila na vašo pot v preteklem obdobju. Na zasebnem področju se boste previdno odločali za naslednjo potezo, slabe izkušnje so vam dale modrost. Preveč aktivnosti lahko škoduje vašemu družabnemu življenju, saj je vaša energija razpršena, vi pa pozabljivi in raztreseni. Pokazala se bo odlična priložnost na poslovnem področju. Venera, kraljica ljubezni in posla, se nahaja v vašem znamenju. Prinesla vam bo kar nekaj dobrih priložnosti. Če se počutite brez energije, si vzemite dan ali dva, da se pripravite za naslednje korake. Vodnar Devica Pomembne vesti boste prejeli in se prav veselili dogodkov, ki bodo sledili. Vpliv vašega vladarja v znamenju škorpijona je odlična pozicija, da naredite iz vsega skupaj tisto nekaj več. Prodorni boste in polni energije, zato vam uspeh ne more izostati. Malce bolj skrbno morate popaziti na svoje zdravje, od nenehnega hitenja in prevelikih obremenitev ste občasno brez moči. Privoščili si boste nekaj za svoj dušo in srce, zato se vam bodo obnovile moči. S hrepenenjem boste zrli v preteklost in nekatere ljudi zelo pogrešali, Mars je retrograden v ovnu in prinaša vplive iz preteklosti, istočasno pa zahteva, da se določene zadeve postavijo na svoje mesto. Vaš vladar biva v znamenju bika, prinaša vam potrpežljivost in pridnost na delovnem področju. Ribi Prav posrečeno se boste lotili neke zadeve in s tem zabavali ljudi okoli sebe. Dobra volja se bo aktivirala tudi v naslednjih dneh, zato zavihajte rokave in naredite nekaj zares konkretnega za svojo srečo. Vplivi planetov bodo v tem tednu poskrbeli, da boste razrešili neko dilemo, ki vas že kar nekaj časa obremenjuje. Končno boste naredili korak naprej. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi na 041 519 265, 090 64 30 in na strani Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka POJEDINA PO KONČANEM DELU (POG.) Morda vam bo to pomagalo razumeti vaše glavobole. Recimo, daje ta lubenica vaša glava in daje ta nož... RIŽAM E STAROGRŠKI 8t ugamKe KDOR VELIKO GOVORI (SLABŠ.) SNOV PRIJETNEGA VONJA SIN (EKSPR.) MAJHNA IKONA VPRA-ŠALNICA LIRSKE PESMI USLUŽBENEC, KI SKRBI ZA NABAVO KITAJSKA VEŠČINA: FENG ... SMISEL STVARI 15 SALVATORE (KRAJŠE) PREDUJEM MEDNARODNA OZNAKA ISLANDIJE ČAS, KO PREHAJA NOČ V DAN PREBIVALCI ARNHEMA STOJI OB GLAVNI CESTI KERSNIK: MAČKOVA . NEKDANJI SLOVENSKI POLITIK (GREGOR) ME, VE, . DOBER (NEMŠKO) SPODNJI DEL NOGE NEKATERIH SESALCEV Oprostite gospod, ali bi nama lahko ... KRAJŠE POTOVANJE TROLEJBUS (POG.) LAINŠČEK: LOČIL BOM PENO OD ... 17 J8 OKRAJŠAVA ZA AVGUST 20. IN 13. ČRKA MEHIŠKA PASMA PSOV NAUK O ZGRADBI ČLOVEŠKEGA TELESA PREDPONA, KI OZNAČUJE MILIJAR-DINKO ZVIŠANA TELESNA TEMPERATURA 14 TARZANOVA OPICA UTOPIČNI SOCIALIZEM PREBIVALEC DRAGE PRI ŠKOFJI LOKI 19 ZANIMANJE, POZORNOST OSMA ČRKA GRŠKE ABECDE Povsod z vami DEL KAKE NAPRAVE ZNAMKA SMUČI ... SORTE PTIČI SKUP LETIJO ORANJE (ZASTAR.) STRUPEN IGLAVEC ANDERSEN: KRALJIČNA NA ... GRAHA 16 SLOVENSKA KNJIŽEVNICA PAJK AMERIŠKA IGRALKA ADAMS RENTGEN SLOVENSKI PISATELJ (RUDI) TURŠKO JEZERO ZNAMKA PRALNEGA PRAŠKA ZEMELJSKA JE NAŠ DOM MOJCA MAVEC JANEŽ (LAT.) NEKD. GEN. SEKR. OZN ANAN TERMOEL. ŠOŠTANJ PEVEC JUNKAR SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA BERNARDA OMAN ŠE PES IMA RAD . JEDI MIR KORALNI OTOK A. ŠIFRER: USPAVANKA ZA ... AMERIŠKI IGRALEC ALDA MOGOČNA GORA (EKSPR.) NEMŠKA POP PEVKA VPREŽNI DROG KMEČKEGA VOZA GRŠKI BOG PASTIRJEV 10 VRSTA TROBILA MESNI IZDELEK KAR JE ..., JE V ZLATO JAMO ZAKOPANO 20 IVAN CANKAR TURŠKI VELIKAŠ IVAN TAVČAR OPOMNITI IVANKA MEŽAN 12 POENOTENJE, IZENAČENJE 22 VEDA O ODNOSU OR GANIZMOV DO OKOLJA 13 ZVITE, PREBRISANE ŽENSKE (EKSPR.) VNETLJIV PLIN DOMIŠLJA-VEC, KI SE POVELIČUJE (EKSPR.) SUDOKU 432 9 2 3 8 2 5 9 1 3 4 7 9 1 1 4 3 9 7 5 4 5 6 5 1 3 8 2 SUDOKU123 9 2 3 3 8 1 4 4 6 4 9 7 1 7 4 5 2 3 6 2 7 6 1 3 8 5 9 REŠITEV SUDOKU 431 REŠITEV SUDOKU 122 7 8 1 3 6 9 4 2 5 4 6 9 8 5 2 1 3 7 2 5 3 7 1 4 9 6 8 9 4 6 2 8 1 5 7 3 3 7 8 5 9 6 2 1 4 1 2 5 4 3 7 8 9 6 5 3 7 1 2 8 6 4 9 8 9 2 6 4 3 7 5 1 6 1 4 9 7 5 3 8 2 8 1 5 6 4 7 2 3 9 2 6 9 8 3 5 4 1 7 7 4 3 9 1 2 5 6 8 3 8 2 1 9 6 7 5 4 1 9 7 4 5 8 3 2 6 6 5 4 2 7 3 8 9 1 4 3 6 5 8 1 9 7 2 5 2 8 7 6 9 1 4 3 9 7 1 3 2 4 6 8 5 2 4 7 21 3 UMETNIK 6 5 9 8 MOČ SODO 11 IVAN LENDL novi tednik \fedm г илеиој / Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. 90,6 95,1 95,9 100,3 io cel VMIAC? % цлтсj/ Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 29. septembra. Geslo iz številke 38: Vsi v soboto na koncert Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majico NT&RC, prejmejo: Renata Vipotnik iz Žalca, Darko Černigoj iz Celja in Mojca Janežič z Vranskega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Od sedaj se lahko na svoje najljubše revije ČAS ZA in 3K tudi NAROČITE in prejmete DARILO -knjigo v vrednosti 16,90 eur več na: www.trik.si 48 INFORMACIJE vuMieniXo-wce FZPLftCN°' П ZA NAROČNIKE IN SPREMLJEVALCE 39 EUR REDNA CENA 47 EUR Med vsemi obstoječim naročniki orno izžrebali 3 srečneže, ki bodo potovali brezplačno Cena vključuje: • Prevoz s turističnim avtobusom • Ogled glavnih znamenitosti Maribora • Degustacija vin pri Srcu med vinogradi • Ogled kleti Radgonskih goric z degustacijo vin • Degustacija olj v Oljarni Šaruga • Martinovo kosilo • Krst mošta in animacijski program • Spremstvo harmonikarja na avtobusu • Z vami bo ekipa Novega tednika in Radia Celje novi tednik Vedm t илтгј/ radio celje M&M TOURS TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije na: • tel. 08 305 36 05,051 668 700 • mmtours@siol.net • v agenciji M&M tours, Mestna ulica 2, Laško, vsak delavnik med 8.00 in 16.00. Več na https://www.novitednik.si/postanite-narocnik