taudek www.caudek.it '■A IT 40 let... Brulc imenovan za podpredsednika komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu >/23 Ob martinovanju vodnik o tradicionalnih proizvodih na Tržaškem Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski TOREK, 11. NOVEMBRA 2008 št. 268 (19.358) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Problem tabel je treba rešiti Aljoša Gašperlin Problem dvojezičnih tabel oz. smerokazov je treba rešiti. Tega se zavedajo domala že vsi, ker je to neodtujljiva pravica slovenske narodne skupnosti. Zaveda se ga tržaški župan Dipiazza, ki pa je pod velikim političnim pritiskom, zaveda se ga deželni predsednik Tondo, ki napoveduje skorajšnji podpis odloka o vidni dvojezično-sti. Zavedajo se ga tudi v Rimu in kaže, da so v ta namen že večkrat stopili v stik s tržaškim prefektom Balsamom. Premaknila se je nenazadnje tudi slovenska vlada, ki je že stopila do italijanskega veleposlanika. Da je zadeva sila pomembna, ugotavlja seveda tudi in predvsem manjšina, ki je s tem v zvezi nastopila enotno in ne namerava popustiti. Zato je temeljnega pomena dogovarjanje z javnimi institucijami, ker so lahko preuranjene in še zlasti neusklajene pobude le v škodo interesom manjšine. V tem okviru je ključna vloga prefekta, s katerim se bosta v ta namen v kratkem srečala pokrajinski tajnik DS Cosolini in deželni tajnik SSk Ter-pin, medtem ko se bo senatorka Blažinova z njim pogovarjala v imenu omizja, ki združuje krovne organizacije in izvoljene slovenske predstavnike. Še teden dni je namreč do odprtja novega odseka hitre ceste. Balsamo je včeraj zagotovil, da bodo vsaj vzpostavili pred začetkom del obstoječe stanje. V prihodnosti se bo postavilo vprašanje vidne dvojezičnosti na širšem območju. V zvezi z dvojezičnimi tablami na hitri cesti pa je nujna jasnost. Nedopustna je namreč izjava družbe za avtoceste Anas, da bodo table le v italijanščini, ker se drži »načela doslednosti«. zda - Pred dokončno predajo poslov 20. januarja prihodnjega leta Bush sprejel Obamo v Beli hiši Govorila sta o vseh aktualnih temah, zlasti o finančni krizi VIDEM - Srečanje z župani Nadiških dolin Predsednik FJK Renzo Tondo želi dialog s slovensko manjšino VIDEM - Predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo si želi dialoga s slovensko manjšino. To željo je izrazil na petkovem kongresu stranke Slovenske skupnosti v Gorici in jo je potrdil na srečanju z župa- ni Nadiških dolin (na sliki). Tondo ni pojasnil na kakšnih temeljih hoče dialog s Slovenci in tudi ne o kakšnih konkretnih zadevah. Dežela podpira radikalno reformo lokalnih uprav. V Nadiških doli- nah bi bili po Tondovem prepričanju dovolj dve občini, predlagal pa je tudi ustanovitev t.i. skupnosti dolin, ki naj bi nadomestile sedanje gorske skupnosti. Na 3. strani WASHINGTON - Novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama je imel včeraj priložnost, da se v novi vlogi prvič pobliže seznani z Belo hišo, kamor se bo uradno preselil 20. januarja prihodnje leto. Obamo in njegovo soprogo Michelle sta pred Belo hišo slovesno sprejela predsednik George Bush s soprogo Lauro, sledil pa mu je pogovor predsednikov o aktualnih temah. Predsednik Bush in prva dama Laura sta zakonca Obama pozdravila pred Belo hišo. Njun prihod je bil podoben obiskom predstavnikov tujih držav, vendar pa brez slovesnega pozdrava vojaške godbe, slovesnih nagovorov ali ostalega pompa. Na 29. strani Deželni odbor odobril osnutek proračuna za leto 2009 Na 4. strani V Trstu srečanje upraviteljev in krovnih organizacij o dvojezičnih tablah Na 6. strani Med Goricama snujejo Eurokampus Na 23. strani Maša hvaležnica slovenskih vernikov v katedrali sv. Justa Na 8. strani RONKE - Sinoči nekaj kilometrov pred letališčem Turistično letalo zaradi okvare alitalia Nenapovedana 24-urna stavka □ vsoddoranjuz EX 8LDVENBKI IZOBRAŽEVALNI zasilno pristalo sredi travnika upornih pilotov RONKE - Na travniku, le nekaj kilometrov oddaljenem od ronškega letališča, je sinoči okrog 19.20 zasilno pristalo enomotorno turistično letalo. Zaradi nenadne okvare se je motor naenkrat ustavil, pilotu pa je nato uspelo usmeriti letalo proti travniku, na katerem ni bilo ovir. Pri zasilnem pristanku so se pilot in njegovi trije potniki iz kraja Ca-stelfranco Veneto lažje poškodovali, dobili so udarce v noge in glavo, vendar njihovo zdravstveno stanje ne zbuja skrbi. Osebje službe 118 je dva poškodovanca prepeljalo v goriško bolnišnico, dva pa v tržiško. Na kraju nesreče so posredovali gasilci, policisti in karabinjerji. Na 24. strani RIM - Da bi bila mera polna, se je problemom Alitalie pridružila še nepričakovana 24-urna stavka, ki je povzročila kaos na rimskem Fiumi-cinu in tudi na obeh milanskih letališčih. Do odločitve za stavko je prišlo na pobudo manjšine zaposlenih na včerajšnji skupščini, ki so jo sklicali avtonomni sindikati, ki so zavrnili podpis nove kolektivne pogodbe z družbo CAI. Vlada je na stavko odgovorila s sproženjem prisilnega vpoklica na delo, medtem ko se je iz Bruslja izvedelo, da bo Evropska komisija jutri odobrila operacijo CAI. Na 28. strani Slavoj Žižek Kaj se zgodi, ko pade meja: film in ideologija 20.11.2008 HH Kulturni dom Ul. Brass 20 - Gorica info@slovik.org - tel. +39.334.28 25 853 2 Torek, 11. novembra 2008 MNENJA, RUBRIKE ISTRSKI ZORNI KOT Tudi v Istri o ameriških sanjah Miro Kocjan_ Te dni je dogodkov na pretek. Nad vsemi seveda dominira novi ameriški predsednik Barack Obama. Nedvomno je, sodi velika večina medijev, da so se v Združenih državah uresničile določene sanje in da bi podobno novost morali doživeti marsikje po svetu, tudi v Evropi. Niso redka stališča, da bi zdaj ustrezalo, če bi se naša celina hitreje povezala z Združenimi državami in pričela z njimi voditi dogovorno politiko; Združene države namreč kot novejša, Evropa pa kot najstarejša celina. Dobrodošle so novice, da utegne kmalu priti do srečanja med Evropsko unijo in ustrezno ameriško institucijo. Tudi v Istri je zapihala ta novejša sapa z druge strani Atlantika. Seveda medijo opozarjajo na razmere, v katerih živimo na našem planetu, v prvi vrsti na finančno in gospodarsko krizo. Komentarji poudarjajo, da je izmenjava stališč še kako potrebna, ker so se pojavili novi nosilci finančnih in gospodarskih stebrov na svetu: Kitajska in Indija. Skratka, vrsta vprašanj, ki so se še nedavno zdela povsem lokalna, so zdaj mahoma postala mednarodna, celinska in celo svetovna. Prihod Obame ni samo pojav afroameriške osebnosti na ameriškem kontinentu, marveč tudi korenita novost, ki nakazuje nove možnosti mednarodnega sodelovanja z bolj poštenim socialnim ciljem. V tem je bistvu teh sanj. In to zadeva tako male kot velike države, pa tudi navsezadnje regije, ki začenjajo biti vse bolj upravno pravno-središče razvoja. Istrsko in kvarnersko časopisje prinaša vrsto zapisov, ki ugotavljajo, da naj bi korak naprej, ki ga je zdaj storila Amerika, storili tudi v naših ožjih medsebojnih odnosih. In časniki seveda pišejo o najnovejši blamaži, ki jo je doživel Berlusconi, ko je o ameriškem predsedniku zafrkljivo dejal, da je Obama mlad, lep in zagorel. Italijanski vladni predsednik, trdijo mediji, ima abonma na neravno omikane izjave. Seveda pa tukajšnja občila ne zanemarjajo domačih dogodkov, ki jih je tudi veliko. O potrditvi Boruta Pahorja za predsednika slovenske vlade pravijo, da mu je slovenski parlament priznal to funkcijo z veliko večino, seveda pa dodajajo, da se bo Pahorjevo delo šele začelo, vlada še ni sestavljena naključje pa je, da je tudi v Sloveniji že opazna finančno-gospodarska kriza. Nasploh se izrekajo naklonjeno o novem predsedniku, čeprav nekateri časniki, pa tudi uradni predstavniki Hrvaške, sodijo, da z njim najbrž ni pričakovati novih stališč v zvezi s Hrvaško, še posebej, kar zadeva mejo. Časniki v italijanščini pa tudi pišejo, da je manjšinski poslanec Battelli podprl novega predsednika in s tem koalicijsko programsko listino. V Istri so tudi pozorni na novejše odnose med Evropsko unijo in Hrvaško. Tako navajajo, da je predsednik Mesič bil zaprepaden, ko je zvedel, da je Hrvaška doslej črpala vsega pet odstotkov sredstev, ki jih ima Unija na razpolago za predvstopni čas, prizadelo pa ga je tudi, ker Hrvaška tako zamuja z reformami. V Istri pa italijanska skupnost (pa ne samo ona) slavi 40. obletnico ustanovitve Centra za zgodovinske raziskave v Rovinju. Med tistimi, ki jim je skupnost tedaj priporočila, da preučijo pogoje za ustanovitev tako pomembne ustanove so bila znana imena, med njimi Luciano Giuricin, Giovanni Radossi, Claudio Radin, Riccar-do Giacuzzo, poleg njih pa še Aldo Bressan, Arialdo Demartini in drugi, podpis o ustanovitvi pa je pozneje dal Antonio Borme, ki je dolga leta uspešno in aktivno vodil Italijansko unijo. Ob tej priložnosti »La voce del popolo« prinaša posebno, nadvse zanimivo prilogo, ki pa zajema še druge zgodovinske datume, na primer 90.to obletnico konca prve svetovne vojne ter nekatere dogodke, povezane z njo. Po svoje so do določene mere zgovorni / že naslovi, recimo »Razpad avstro-ogrske države in jadranska ozemlja, nekateri mednaslovi, denimo »Velika Slovenija«, pri čemer avtor, ki je Kristjan Knez, navaja kako in kdaj je nastala ta zamisel, na koncu pa zasluži omembo mednaslov »Upoštevati vse odtenke«, ki v bistvu opozarja, da zgodovina ne sme biti enostranska. Pozornost vzbuja tudi zadnji del te priloge, ki pa zadeva knjigo o zgodovini vzhodne meje, ki ima didaktične namene, izdal pa jo je zgodovinski zavod »Odpor in sodobni čas« iz Grosseta. Delo je financirala dežela Toskana. V bistvu sodi med zadnje napore, da marsikje v Italiji skušajo prikazati zgodovinska dogajanja tako kot so bila, ne pa revizionistično. Tudi v tem primeru je posrečen mednaslov »Poskušati razumeti - Cercare di ca-pire«, kar v bistvu pomeni, da zgodovinska razlaga ne more biti monopol ene strani. V to tematiko pa sodi tudi poročilo o 90. obletnici Italije v Trstu, povezano z bogato razstavo, ki razkazuje ta čas. Gradivo so prispevali mnogi in številne institucije. Skratka, te dneve so zaznamovale vidne obletnice. Med nje pa brez dvoma sodi tudi Kučibreg, kraj na slo-vensko-hrvaški meji, kjer je novembra 1944 leta v spopadu z nacifašističnimi enotami žal izgubilo življenje veliko partizanov, tudi iz Milj. Glasilo italijanske skupnosti v Istri in na Kvarne-ru posveča pripravam na to slovesnost viden zapis priporočilom, da tedaj padli tovariši opozarjajo, da je treba danes živeti v miru in solidarno, ta cilj pa naj uresničujejo zlasti občine ob meji. Dokaj optimistično pa istrsko časopisje piše o srečanju slovenskih predstavnikov v zamejstvu s predsednikom Furlani-je-Julijske krajine Tondom, pri čemer ugotavlja, da je Tondo prevzel nase nalogo, ki jo italijanska in seveda deželna zakonodaja zaupa deželi. Hkrati pa mediji v Istri poročajo o resnem namenu predsedniku Furlanije-Julijske krajine, da bi obudili politiko in cilje skupnosti Alpe-Adria. Organizacija zadnja leta ni bila nič kaj aktivna, zadnje poudarke nanjo je že dolgo tega posredoval Riccardo Illy. O samih dogajanjih v Istri in na Kvarneru pa na kratko zaslužijo vsaj omembo firma »Energo«, ki bo poskrbela za dobavo plina Kvarnerski obali in Krku. Evropska komisija je opozorila, da je treba praviloma pri-vatizirati ladjedelnice seveda po tržni ceni in tako, da zaposlenost ne bi bila v nevarnosti. Na seji deželnega sveta na Reki so se seznanili s tem, da bodo nove centrale na veter nastale v Fužinah, Jelenju in Bakru. Energetska moč naj bi dosegla 136 megavatov, investicija pa naj bi stala 68 milijonov evrov. Vse kaže, da je odločitev za to vrsto energije že pred durmi. In še prav tako na kratko o pulj-skih novostih. V glavnem mestu Istre deluje, in to uspešno, tako imenovani Center za mlade, katerega namen je predvsem ta, da dijake srednjih šol ali pa študente usmeri na bodočo zaposlitev tam, kjer so v deželi, objektivne možnosti in perspektive. Na sedežu deželnega sveta, pa tudi drugje, so te dni razpravljali o problemu varnosti, ki vznemirja Hrvaško. V bistvu so menili, da posebnih težav v Pulju ni, vzbuja pa skrb kriminal, ki se žal širi med mladimi. V prvi vrsti gre za kar pogoste napade na nedolžne starejše osebe in za mamila. Javnost pa je z zadovoljstvom sprejela program o doslednejšem urejanju parkov v Pulju. Bilo bi skorajda nerazumljivo, če ne bi končali s sv. Martinom in vinom. Istrski časniki naglašajo zlasti dve središči, ki sta se odrezali kajpak ne le s pijačo (in še to omejeno), marveč z vrsto kulturnih in tradicionalnih prireditev, ki sodijo v ta praznik: Koper in Momjan. Druge kraje časniki omenjajo v manjšem obsegu, to pa najbrž, trdimo mi, zavoljo pomanjkanja prostora. BOGATIMO SVOJ JEZIK Vsak dan se ob prebiranju naših medijev, pa tudi poslušanju naših poročil, spomnim na našo staro resnico »navada železna srajca«. Včasih ne mine niti nekaj tednov od moje razlage ali pojasnila, zakaj nekateri izrazi niso primerni, pa naj gre za kalke iz italijanščine ali pa tudi za pomensko neprimerne besede. Čeprav sem 7. in 14. oktobra precej natančno obrazložila razliko med zaporom, ječo in kaznilnico, sem dober teden pozneje spet brala, da v Gorici osumljence aretirajo in jih kar takoj odpeljejo v kaznilnico. Že beseda sama bi morala pisca poročila opozoriti na pomen, ki ga skriva v sebi kaznilnica, saj izhaja iz besede kazen in kaznovati. Osumljeni aretiranec pa še ni bil kaznovan, zanj so odredili šele pripor, ki ga bo, dokler ne bo obtožen, prestajal v zaporu ali celo na prostosti, če ne bo razlogov za njegov pripor. Za kaznilnico je najprimernejši prevod casa di pena, kar gotovo tudi naši pisci ne bi zapisali, kadar policija koga zaloti pri kaznivem dejanju in ga pospremi v zapor. Kaznilnice ni ne v Trstu ne v Gorici, kolikor vem imamo tukaj samo zapore, v njih pa so priporniki (pred sodnim procesom) in (po procesu) zaporniki ali obsojenci. Do l. 1945 je bila v Sloveniji moška kaznilnica v Mariboru, ženska pa v Begunjah na Gorenjskem. V Italiji je po zaporih znana Perugia, kjer so med vojno, pod italijansko okupacijo Slovenije do l. 1943 prestajale kazen tudi iz političnih razlogov v Ljubljani obsojene ženske. Bil pa je v tamkajšnjem zaporu tudi marsikateri naš primorski obsojenec. Tisti, ki niso prišli pred sodišče, so hirali in umirali najprej v italijanskih, pozneje pa v nemških uničevalnih taboriščih. Zanje uporabljamo izraz taboriščnik. Med njimi je najbolj znan Slovenec prav gotovo Boris Pahor, ki ga danes pozna vsa Evropa po literarnem delu Nekropola, ki ga je posvetil tej tematiki, in je prevedeno v več jezikov. Poleg obsojencev, zapornikov in nekdanjih kaznjencev, taboriščnikov in internirancev smo pod fašizmom, tudi še med zadnjo vojno, večkrat slišali kaj o konfinirancih, oziroma, da so politično nezanesljivi ljudje konfinirani. Največ jih je bilo na Liparskih otokih, kjer je bil z drugimi italijanskimi antifaši-sti konfiniran že l. 1928 tudi dr. Dor-če Sardoč. Nekateri slovenski anti-fašisti, tudi Ferdo Ferjančič, so bili konfinirani na otoku Tremiti, nekateri na otoku Ventotene ali še kje. Konfinacija it. confinamen-to izhaja iz besede confine, (torej meja, omejitev) in pomeni prisilno bivanje na nekem kraju, medtem ko pomeni internacija in interniran, bivanje znotraj nekega prostora, tudi taborišča. V italijanščini ima beseda širši pomen, zato velja tudi za sprejem v bolnišnico, nekdaj tudi prisilno v psihiatrično. V konfinaciji so politični kon-finiranci lahko prejemali od doma pakete, njihovo gibanje na otokih ni bilo strogo omejeno. Kdor se je lahko sam vzdrževal, je bil konfi-niran v kakem kraju, kjer si je najel stanovanje, redno pa se je moral javljati na policiji. Že poleti 1940 je bil dr. Sardoč z več drugimi na ta način konfiniran v Grade-žu. Konfinacijo omenjam zato, ker večkrat berem, da je bil v internaciji kdo, ki je živel v kakem kraju v konfinaciji, taborišča pa ni nikdar videl. Upam, da sem s tem pojasnila še zadnje dvome in da tudi v Gorici odslej ne bodo pripornikov zapirali v kaznilnico, ampak v zapor. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Odgovor senatorju Spetiču Pravzaprav na pismo senatorja Spetiča o delovanju paritetnega odbora odgovarjam samo zaradi moralne obveze, da zaščitim odbor pred namigovanji in natolcevanji, ki škodijo njegovemu ugledu, predvsem pa škodijo manjšini kot celoti. Ko sem bil predlagan za predsednika paritetnega odbora (in sen. Spetič je bil med tistimi, ki so moji kandidaturi do zadnjega nasprotovali), sem se obvezal, da »spravim pod streho« nekatera vprašanja, ki so bila ključna za izvajanje zaščitnega zakona. Potrdili smo seznam občin, kjer se uveljavlja zaščitni zakon, in objava odloka predsednika republike v uradnem listu je to vprašanje dokončno zapečatila. Tega seznama nam ne more vzeti nihče! Sprejeli smo tudi prvi seznam občin oziroma delov občin, kjer naj se izvaja vidna dvojezičnost. Roki so bili dogovorjeni s takratnim predsednikom deželne vlade Riccardom Illyjem, ki bi jih spoštoval, če se tudi Dežela ne bi odločila za predčasne volitve in tako je zmanjkalo časa. Volilni čas je postopke zaustavil in številne krajevne uprave, tudi nekatere slovenske občine, niso odgovorile na Illyjevo pismo in izrekle mnenja o odloku, ki je po zakonu obvezujoče. Predsednik Tondo je, na predlog tajništva paritetnega odbora, ki sem ga seveda aktiviral jaz, ponovno poslal vsem krajevnim upravam zahtevo, naj izrečejo mnenje, in glavnina je doslej odgovorila. Po mojih informacijah manjkata samo dve občini in sedaj jih bomo zopet opozorili, naj pohitijo. Pričakujem, da bo, ko prejme ti dve mnenji, predsednik Tondo odlok tudi podpisal; navsezadnje z njegovo vsebino soglašajo tudi zainteresirane krajevne uprave. Od sen. Spetiča se razlikujem predvsem po nečem: jaz skušam probleme reševati, in večina paritetnega odbora mi je v tem v oporo. Sklicevanje paritetnega odbora »na slepo«, samo zato, da bi se nekateri člani lahko izkašljali, konstruktivnih sklepov pa ne bi bilo, ni sodilo in ne sodi v moj način dela. V zadnjem času sem sodeloval na sestanku, ki ga je v zvezi z dvojezičnimi napisi na tržaškem Krasu sklical tržaški prefekt in upam, da je bilo tam vsaj nekaj doseženo, v Špetru pa sem govoril o zaščitnem zakonu in vtis sem imel, da je bil pristop publike, ki je bila seveda razdeljena na dva tabora, vendarle konstruktiven. Sožitje in sodelovanje je treba graditi z majhnimi koraki; v teh odnosih je manjšina vselej šib- kejši člen in potrebno je veliko tihega dela tudi za dosego skromnih rezultatov. Tako sem vedno delal in tako delam tudi naprej. Kar zadeva ogorčenje sen. Speti-ča, češ da me je italijanska vlada povabila k sodelovanju, naj ga potolažim, da sem v svojih dolgoletnih prizadevanjih za izboljšanje statusa manjšin v Evropi sodeloval z vladami Češke, Estonije, Finske, Irske, Madžarske, Nizozemske, Poljske, Slovaške, Švedske, poleg seveda Italije in Slovenije, ter s številnimi deželnimi oblastmi. Sodeloval sem tudi z Evropsko komisijo, Svetom Evrope in Visokim komisariatom za manjšine Organizacije za sodelovanje in varnost v Evropi. Vse to sem počel, ker verjamem v vrednotenje kulturne in jezikovne različnosti v Evropi, vedno poleg svojega rednega dela (izkoriščal sem svoj dopust), in vedno brezplačno; prejel sem le povračilo potnih stroškov, pa še to z veliko zamudo. Nikoli mi ni nihče očital neskladnosti; to si je izmislil sen. Spetič, ki je že septembra lanskega leta, preden sem po zaključku dela v Primorskem dnevniku sprejel zadolžitev v Sloveniji, nekatere člane paritetnega odbora o tem prepričeval. Zadnjo sejo paritetnega odbora sem sklical, ker sem ocenil, da je koristno, da pri posegih pri državnih in deželnih oblasteh izrecno poudarim, da gre za stališča odbora in ne za moje osebno mnenje. Članom odbora, ki so prišli na sejo (od slovenskih članov je manjkal samo sen. Spetič) sem hvaležen za bogato razpravo, ki bo zagotovo okrepila učinek mojih posegov. Kakšen bo, seveda še ne vem, pa tudi ne bom sproti obveščal javnosti o vseh korakih; glede tega sem bil vedno zelo skop in tak bom tudi naprej; jaz si prizadevam za rezultate in ne za omembo v časopisu. Kar pa zadeve razčiščenje, ki ga sen. Spetič predlaga v zadnjem odstavku svojega pisma, sem vedno na razpolago; seveda tistim, ki so me podprli in ne onim, ki so mi od vsega začetka metali polena pod noge. Predsedovanja paritetnemu odboru mi ni predpisal zdravnik in če bo večina ocenila, da je kdo drug primernejši za to mesto, mu ga bom rad prepustil in ga tudi kasneje podpiral v njegovem delu. V tem sva si s sen. Spetičem zelo različna. Bojan Brezigar Temnopolti predsednik Ha in Lipova vejica Dragi Primorski dnevnik! Nisem povsem prepričan, da si je odvetnik Damijan Terpin v uvodnem poročilu na petkovem deželnem kongresu svoje stranke izbral kdo ve kako - navajam tvojega dopisnika - »učinkovito prispodobo«, ko se je skliceval na izvolitev prvega temnopoltega predsednika v ZDA. Močno dvomim namreč, da bi Barack Obama kdaj prestopil prag Bele hiše, ko bi svoj politični ugled in uspeh - po zgledu Damijana Terpina - zaupal »zbirni stranki« Afroameriča-nov ... Zmagal je, ker je prepričljivo nagovoril sodržavljanke in sodržavljane. Afroameričani pa so nanj lahko še bolj ponosni prav zato, ker se je uveljavil kot predsednik republike in ne kot poglavar plemenske skupnosti. Ravel Kodrič Moteč oglas v PD Res nisem bil najbolj vesel, ko sem v Primorskem dnevniku v nedeljo, 9.t.m. prebral, na 9. strani, reklamni oglas potovalne agencije, ki vabi v Klagenfurt in Villach. Ko se dvakrat ali trikrat na leto odpeljem proti koroškemu glavnemu mestu, zmeraj rečem, da grem v Celovec, ker me je tako naučila že mama, ki je, tudi zaradi prve svetovne vojne, uspela dokončati le tri razrede takratne ljudske šole. Podobno velja za Beljak, drugo največje mesto na Koroškem. Ne vem, kaj si ob spodrsljaju lahko mislijo slovenski rojaki na Koroškem, ki si, prav tako kakor mi, prizadevajo za ohranitev slovenščine. Ne gre zgolj za kritiko zaradi kritike. Skoraj tri desetletja sem pomagal soustvarjati edini slovenski dnevnik v naši deželi, zato mi tudi ni vseeno, kako to vlogo opravlja danes in jutri. Posebej glede jezika, ki je veliko več kakor samo sredstvo, način, sporazumevanja. S spoštovanjem, Vlado Klemše Pripis uredništva: Tudi v Primorskem dnevniku vedno pišemo o Celovcu in Beljaku. Na žalost pa nimamo možnosti posegati v oglase, za katere je zadolženo drugo podjetje. Vsekakor smo na problem odgovorne že opozorili. (Ur.) / ALPE-JADRAN Torek, 11. novembra 2008 3 podutana - Izjava na srečanju z beneškimi župani Tondo si želi dialoga s slovensko manjšino Dežela podpira združevanje občin in računa na davčne olajšave za nerazvita območja VIDEM - Renzo Tondo si želi dialoga s slovensko manjšino. Predsednik Dežele je to željo izrazil na petkovem kongresu Slovenske skupnosti v Gorici, ponovil pa jo je dan kasneje na srečanju z župani in upravitelji Nadiških dolin. V obeh primerih je bil Tondo še kar splošen. Na srečanju v Sv. Lenartu je Tondo dobesedno dejal, da ga zanima dialog s slovensko narodno skupnostjo, tudi zato, ker je zanj čezmej-no sodelovanje bistvenega pomena. Več ni povedal in tudi beneški župani niso načeli tega vprašanja. Drugače je bilo na srečanju govor predvsem o gospodarskem razvoju Nadi-ških dolin. Sestanka s Tondom so se udeležili župani Tiziano Manzini (Špeter), Lorenzo Cernoia (Sovod-nje), Lucio Paolo Canalaz (Grmek), Piergiorgio Domenis (Podbonesec), Claudio Garbaz (Srednje), Giuseppe Sibau (Sv. Lenart), Paolo Marseu (Ta-vorjana), Tarcisio Donati (Dreka) in Gerardo Marcolini (Praprotno). Na srečanje sta prišla tudi občinska svetnika Riccardo Ruttar (Dreka) in Stefano Predan (Sv. Lenart). Upravitelji so predsedniku deželne vlade orisali posamezne probleme in težave, s katerimi se soočajo ljudje v krajih vzhodno od Čedada. Posebno pozornost so namenili prispevkom za kurjavo v goratih in odmaknjenih območjih, prometnicam, čezmejnim odnosom, davčni politiki, okolju in krajevni demografski situaciji, ki je vse prej kot spodbudna. Tondo je napovedal, da Dežela v prihodnjem letu ne bo krčila prispevkov za lokalne uprave, glede gospodarstva pa se je pripravljen srečati s podjetniki, ki bi radi investirali v teh dolinah. Na tem področju bo treba smotrno izkoristiti evropske čez-mejne projekte. Glede davkov Tondo precej računa na t.i. davčni federalizem (o tem je govoril tudi na kongresu Slovenske skupnosti), ki naj bi vseboval precejšnje davčne olajšave za gorata in nerazvita območja naše dežele. Predsednik Dežele je prepričan, da bo treba v kratkem korenito reorganizirati sistem lokalnih uprav, ker sedanji po njegovem ne funkcionira, kot bi moral. Tondo je navrgel predlog, da bi v Nadiških dolinah po novem bili le dve občini ali t.i. dolinski skupnosti, kar predpostavlja ukinitev sedanjih gorskih skupnosti. TRIPCOVICH Koncert konservatorija Tartini V dvorani De Banfield -Tripcovich bo drevi ob 20.30 otvoritveni koncert ob odprtju akademskega leta tržaškega Konservatorija Tartini 2008 - 2009. V programu bo kot prvi nastopil ansambel Henqueleth Brass Ensemble, ki je nastal v razredu trombonov leta 2007 in ga sestavljajo Alessio Cristin, Alessandro Maras, Corrado Moratto in Valentina Pieri, vodi pa ga Mauro Ferrari. Sledil bo nastop plesalke in koreografinje Sarah Taylor, večer pa bo zaključil orkester študentov Konservatorija Tartini, ki ga vodi Stojan Kuret. Orkester bo zaigral Vivaldijev koncert za dve trobenti in godala, kjer bosta solista Mitja Bobič in Dejan Mar-kovich, in dve suiti Georgesa Bizeta. Po prvem delu programa bodo tudi nagradili najboljše diplomante konservatorija. Vstop na koncert je prost. Župani Nadiških dolin skupaj s predsednikom deželnega odbora Renzom Tondom trst - Po ostri predvolilni polemiki Družba Illycaffe umaknila tožbo proti Nacionalnemu zavezništvu TRST - Na osnovi izvensodnega dogovora je družba Illycaffe včeraj formalno umaknila tožbo proti Nacionalnemu zavezništvu in bivšemu deželnemu svetniku te stranke Sergiu Dressiju. Novico je sporočil prav Dressi na dan, ko bi se morala na tržaškem sodišču pričeti obravnava o tej zadevi. Tožba, ki jo je sprožila znana družinska družba, je vezana na nedavne deželne volitve. Nacionalno zavezništvo je na spletni strani z naslovom illyflop.net zelo ostro napadalo kandidata za predsedniško mesto Riccarda Illyja, v polemiko pa vpletlo tudi družbo s kavo, ki se je čutilo oškodovano. Prav zaradi teh napadov naj bi družba Illycaffe v volilnem obdobju prodala precej manj kave, da ne govorimo o moralni škodi, ki naj bi jo utrpela. Od tod prijava in sodna ovadba proti desno usmerjeni stran- Riccardo Illy ki in Dressiju, ki je očitno uradno odgovarjal za vsebino spletne strani. Nekdanji deželni svetnik je včeraj sporočil, da je v pismu svetovno znanemu podjetju s kavo pojasnil, da spletna stran ni hotela na noben način prizadeti ali žaliti Illycaffeja in tudi ne Riccarda Illyja, kot družinskega člana in podjetnika. »Šlo je za po mojem povsem legitimno kritiko ne na račun podjetnika, temveč Illyja kot Sergio Dressi politika in v tem primeru kandidata za predsednika Furlanije-Julijske krajine,« je pojasnil Dressi. Dodal je, da ne spletna stran in tudi ne Nacionalno zavezništvo nista nikoli hotela prizadeti priznane tržaške družbe in tudi ne njenih voditeljev. »Illycaffe je in ostaja cvet v gumbnici v tržaški gospodarski stvarnosti,« je novinarjem včeraj še povedal Dressi. koroška Glavar noče več odnosov s Severno ligo TRBIŽ - Novoizvoljeni koroški deželni glavar Gerhard Dörfler noče imeti nič skupnega s Severno ligo. Haiderjev naslednik je užaljen, ker se je deželni tajnik Lige za Fur-lanijo-Julijsko krajino Pietro Fonta-nini pred kratkim na Trbižu srečal z državnim vodjo avstrijske svobodnjaške stranke Henzom Chri-stianom Strachejem, ki je politični nasprotnik koroškega deželnega glavarja, čeprav se njuni stranki uvrščata na skrajno desnico. Dörfler je na srečanju s trbi-škim županom Renatom Carlanto-nijem dal jasno razumeti, da je on edini uradni zastopnik Koroške in da s to deželo Strache dejansko nima nič. Fontanini, ki je tudi predsednik videmske Pokrajine, se je z vodjo ene od dveh avstrijskih desnih strank srečal prav na dan svečanosti ob koncu prve svetovne vojne v Redipuglii, na katero je prišel tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. KOROŠKA - Ob 70. obletnici Kristalne noči Slovenci zaskrbljeni zaradi neonacističnih akcij CELOVEC/DUNAJ - Ob 70. obletnici zloglasne Kristalne noči od 9. na 10. november 1938, s katero se je v Nemčiji in tudi v Avstriji začel holokavst nad židovski narodom, je Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) opozoril na zaskrbljujoč razvoj v Avstriji, tudi spričo najnovejših neonacističnih mazaških akciji v Šentjakobu in v Celovcu. NSKS je v ob tem poudaril, da se v javnosti zmanjšuje pomen nacističnih zločinov, da se ne upoštevajo zakoni o prepovedi neonacistične dejavnosti, vidni politiki pa uporabljajo nacistično izrazje in celo hvalijo dosežke v nacio-nalsocialističnem Tretjem rajhu. Zato je nujno, da se avstrijska družba kar se da odločno zavzame za ohranitev ter utrditev demokracije in pravne države ter se upre vsem poskusom oživljanja nacizma, vsakršna neonacistična dejavnost pa zatre v kali. Za Enotno listo (EL) pa je tajnik Adrian Kert kritiziral molk deželnega glavarja Gerharda Dorflerja in drugih Adrian Kert visokih političnih predstavnikov dežele Koroške v zvezi z najnovejšimi neonacističnimi akcijami na Koroškem. Kot je znano, so se v dnevnih pred letošnjo obletnico pojavila nacistična znamenja na stanovanjskih objektih na Koroškem. »Od deželnega glavarja bi pričakovali, da takšne primere nedvoumno javno obsodi,« je poudaril Kert in pristavil, daje celotna politična elita Koroške ponovno pokazala pomanjkanje volje, da Koroško dvigne na nova duhovna obzorja. (I.L.) kongres Novo vodstvo SSk PODBONESEC - Na sobotnem deželnem kongresu Slovenske skupnosti v Podbonescu so - kot smo poročali - za tajnika potrdili Damijana Terpina, za predsednika stranke pa Rafka Dolharja. Deželno tajništvo sestavljajo še Andrej Berdon in Hadrijan Corsi, deželni svetnik Igor Gabrovec, Sergij Mah-nič, Silvan Primožič, Miha Koren, Peter Močnik, Julijan Čavdek, Ful-via Premolin, Mara Černic, Marko Milkovič, Dario Bertinazzi, Maja Lapornik, David Grinovero, Marko Pisani in Ivo Jevnikar. V tajništvu je tudi predsednik oziroma predsednica mladinske sekcije Slovenske skupnosti. Deželni svet SSk - poleg naštetih - sestavljajo še Mirjam Bratina, Manuela Quaranta Špacapan, Edvin Forčič, Matevž Čotar, Ales-sandro Quinzi, Karen Ulian, Marij Maver, Peter Černic, Igor P. Merku, Milko Di Battista, Aljoša Novak, Aldo Jarc, Sergij Pahor, Karlo Mucci, Tomaž Petaros, Gabrijela Vidmar, Ivan Peterlin, Ales-sandro Počkaj, Bernard Špacapan, Boris Slama, Božidar Tabaj, Primož Šturman, Drago Štoka, Kristjan Tommasi, Danijel Šuligoj, Marilka Korsič, Albert Tul, Marjan Dru-fovka, Livij Valenčič, Aljoša Jarc, Walter Bandelj, Zoran Sosič, Igor Švab, Lovrenc Peršolja in Mario Brescia. V nadzornem odboru in razsodišču so Erika Jazbar, Marjan Terpin, Marko Šavron, Štefan Bu-kavec, Robert Petaros in Alojz Tul. Reka: Morilskemu paru 62 let zapora REKA - Reško sodišče je včeraj obsodilo mater in sina na skupno 62 let zapora zaradi naklepnega umora sinove partnerice leta 2006. Mater Anko Lambert so obsodili na 32 let zapora, na 30 let pa njenega sina Alena Lamberta zaradi umora Tanje Brnelic, ki sta jo pred tem najmanj štiri leta psihično in fizično trpinčila, je ob branju sodbe povedala sodnica Durda Jovanic. Čeprav je trpinčenje pokojnega dekleta trajalo od začetke njene štiriletne zveze z Alenom Lam-bertom, je bilo zadnjih 17 dni njenega življenja prava nočna mora, je zapisano v obrazložitvi razsodbe. Mati in sin sta dekle privezala na posteljo s pasom in trakovi, jo trpinčila z žejo in lakoto, vsak poskus upora pa sta preprečila s pretepanjem s palicami. Za kako strahovito obliko mučenja je šlo, najbolj jasno pričajo ugotovitve iz obdukcije, kjer so zapisali, da si takšnega konca ne zasluži nobeno živo bitje, je povedala sodnica. V obrazložitvi je sodišče tudi zapisalo, da sta dekle zadrževala zaklenjeno v manjši neprezračeni sobi, okna pa so bila zatemnjena s črnimi zavesami. V sobi so našli tudi dva samolepilna trakova, pas in dve palici. Brneliceva je imela rane po celemu telesu, tudi od ležanja. Kot je še zapisano v obrazložitvi, sta dekletu zaradi sestradanosti in dehidrirano-sti odpovedali ledvici, v temni in vlažni sobi naj bi dobila pljučnico in za njenimi posledicami je nato umrla. Sodnica je ob izreku sodbe poudarila, da sta se storilca zavedala svojih brezčutnih dejanj. Njuna odvetnica je že napovedala pritožbo, saj po njeni oceni v sojenju ni bil dokazan motiv, ni bilo niti dokazov, temveč gre zgolj za indice. 4 Torek, 11. novembra 2008 GOSPODARSTVO DEŽELA FJK - Nedokončna odobritev osnutka proračuna za leto 2009 Za zdravstvo približno polovica proračunske porabe Zadolževanje se bo skrčilo na sto milijonov evrov - Denar za infrastrukture VIDEM - Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo je deželni proračun za leto 2009, ki ga je včeraj na zasedanju v Vidmu predhodno odobril njegov odbor, opredelil za »previdnega«. Z načrtovanim manevrom ob koncu leta bo namreč proračun uravnovešen na ravni 4,5 milijarde evrov. »V tem trenutku ne moremo vedeti, kakšna gospodarska in politična pomlad nas čaka, zato smo si rezervirali manevrske prostore, ki jih lahko aktiviramo tudi z najemom dodatnih posojil. Seveda po tem, ko smo zagotovili varnost strateškim sektorjem in transferjem lokalnim upravam,« je povedal Tondo. S pomočjo dveh omejevalnih manevrov, skrčenju rasti zadolževanja in omejevanja javne porabe, bi lahko finančni zakon 2009 označili tudi za zglednega, je nadaljeval Tondo. Prihodnje leto se bo dolg Dežele po predsednikovih besedah povečal za sto milijonov evrov, potem ko je letos znašal 149 milijonov, leta 2007 pa kar 295 milijonov evrov. Skoraj za polovico se bo skrčila tudi proračunska poraba, s temi operacijami in z ohranitvijo postavk za posamezna poglavja (nekatere so celo povečane) pa je po Ton-dovih besedah omogočeno proračunsko ravnovesje. Povečale se bodo proračunske postavke za zdravstvo, delo in družino (v primeru dela celo za 50 odstotkov). Poleg vlaganj v prometne infrastrukture (samo za Za zdravstvo gre skoraj polovica deželne proračunske porabe; na posnetku bolnišnica na Katinari arhiv tretji avtocestni pas je predvideno 1,6 milijarde evrov), ki so potrjena, je deželni odbor včeraj odobril tudi financiranje športnih gradenj (v glavnem za prilagoditev obstoječih struktur), drenaže morskega dna v lagunah in še nekatere druge naložbe. Po Tondovih besedah za prometne infrastrukture velja, da je pogoj za vlaganja ta, da so projekti strateškega značaja in da jih je mogoče začeti uresničevati takoj. Če bomo ugotovili, da pomembna sredstva, ki smo jih namenili, niso uporabljiva do konca leta, bomo ta denar premestili na druge postavke, je opozoril Tondo. OKUSI KRASA - Pred nedavnim v Gostilni Sardoč Dvojna razstava lesnih mojstrovin in fotografij s Krasa PREČNIK - Z vižami nasmejanih Malih kraških muzikantov se je pred dnevi začel lep kraški večer v gostilni Sardoč v Prečniku. 15-letni Rok je vnuk umetnostne obrtnice Bogomile Doljak, ki ima te dni v kraškem lokalu razstavo ob 30-letnici delovanja, z njim pa so igrali še Kristina, Enrico, Kristjan in Matija. Po poskočnem uvodu je tajnik gostinske sekcije SDGZ Davorin Devetak predstavil Okuse krasa in povedal, zakaj je prišlo do te posebne razstave v imenitnem, s kraškim kamnom obloženem in obenem toplo domačem salonu Sardočeve gostilne. Tam so namreč od-prliantološko razstavo lesnih umetniških kipov in znanih, v tradicionalnem kraškem mizarskem slogu izklesanih skrinj Bogomile Do-ljak in družinskega podjetja Lesnina Bor, ki sta ga skupaj z možem Albertom ustanovila pred 30 leti. Doljakova je med pionirji, ki so več desetletij nazaj postavili temelje ohranitvi obrtne tradicije značilne kraške pohištvene kulture, skupaj z drugimi prvinami bogatega etnografskega izročila, ki se obnavlja po zaslugi Kraške ohceti in raziskovalnega dela Marte Košuta, Vesne Guštin in številnih ljubiteljev, obrtnikov, krojačev narodnih noš, kuharic kraških štrukljev, pustarjev, pevcev, glasbenikov, pekov, gostincev, vinogradnikov in še vrste drugih, ki imajo zaslugo, da se naše ljudsko blago ne praši po muzejskih policah, ampak še vedno živi z novimi potenciali in vsebinami. To sta pokazala številnim gostom in prijateljem Bogomile in fotografa Miloša Zidariča (navzoča je bila tudi podpredsednica SDGZ Sonja Skabar) kritik Claudio H. Martelli in Vesna Guštin. Prvi spremlja delo in ustvarjanje Bogomile Doljak od vsega začetka, od prvih razstav umetnostne obrti v sesljanski letoviščarski ustanovi do tistih skupaj s kolegi obrtniki SDGZ na Kraški ohceti, do njenih samostojnih razstav zadnjih letih, na katerih so dobili posebno mesto njeni v črnem Večer dobrot v Sardočevi gostilni so razgibali Mali kraški muzikanti kroma orehu izbrušeni poduhovljeni kipi, njene primitivno stilizirane ikone, ki kažejo na posebno lepoto in moč kraških žena. Martelli je povedal, da včasih ni povsem jasna meja med vrhunsko obrtjo in umetnostjo in pri tem navedel slovite Cellinijeve saliere. Vesna Guštin je prebrala doživete misli o prijateljici Bogomili in njeni ljubezni do dela z lesom, ki jih je že objavila ob razstavi o orehu na Opčinah. Nato je predstavila domačega fotografa Miloša Zidariča, ki je stalni gost razstav Okusov Krasa pri Sardočevih in v drugih bližnjih lokalih. Gre za posnetke, ki spremljajo naravo, ljudi in dogodke Krasa, na ogled je na primer tudi zibelka, ki jo je pripravila Lesnina Bor za darilo lanske kraške ohceti. Na koncu se je za razstavo v imenu družine Doljak zahvalila Bogomilina hči Nadja. Bogomila je bila žal iz zdravstvenih razlogov odsotna, podjetje Bor pa sta zastopala sin Pavel in vnuk Ivo. Po kar dolgem dvojnem odprtju je bil končno na vrsti jedilnik Okusov Krasa, ki sta ga pripravila Satko in sestra Joži Sardoč, z Jo-žinim sinom Kristjanom (in podporo staršev Silve in Fernanda). Skupaj z Vesno Guštin so pripravili izrazito tradicionalen koncept. Po hišni dobrodošlici in mehkem siru kmetije Vidali z oljčnim oljem in koromačem, ki ju je spremljala teranova penina Čotar iz Gorjanskega oz. svetla penina KK Kante, je bila na vrsti kokošja šupeta s kruhovimi njoki in majaronom, s teranom Ladija Miliča. Glavna jed, divji zajec na krompirju z žajbljem in repo, obogaten s teranom soseda Benjamina Zidaricha, je bilo lepo presenečenje, ravno tako orehovi štruklji z domačim žganjem. Krožnike je spremljal izvrsten kruh Davorina Starca s Proseka, ki še posebno v tem času, ko se bliža vaški patron sv. Martin, peče številne vrste kruha, z mandeljni, korenčkom, oljčnim oljem ipd. Ob koncu res posrečenega večera sta se predstavila še prisotna proizvajalca Rado Milič in Davorin Starec. (D.D.) EVRO 1,2891 $ +1,06 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 10. novembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 10.11. 07.11. ameriški dolar japonski jen 1,2891 127,89 8 8002 1,2756 124,29 8,7066 kitajski juan ruski rubel 34,6841 74465 34,5055 7,4455 Ual IJKCI MUlla britanski funt 0,8165 9,9747 0,8084 10 0545 JVCUJKU MUlla norveška krona 8,6890 25,273 8,7210 25,092 LCJIVO IVI Ul Id švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,5133 15,6466 265,51 3,6450 1,4983 15,6466 269,00 3 6615 UUIIjM ¿.1UL kanadski dolar av/cfralcU nAlar 1,5110 1,8641 1,5224 1 9096 avjLIaljM UUIC1I bolgarski lev rAmi in^Ki IA\/ 1,9558 3,7415 1,9558 3,7330 IUI 1 IUI OM ICV slovaška krona II1Y\\/CK i ifac 30,425 3,4528 30,394 3,4528 IILUVjM 11 LCli latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,7094 2 7315 0,7091 2,7851 UIOLIIIJM Itrcii islandska krona ti lira 200,00 1 9625 200,00 1,9799 LUI jNg lila hrvaška kuna 7,1446 7,1421 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 10. novembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 1,53875 2,235 2,62125 2,7925 LIBOR (EUR) 3,98375 4,39125 4,4575 4,52875 LIBOR (CHF) 1,33167 2,27333 2,46 2,69 EURIBOR (EUR) 4,015 4,436 4,475 4,532 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.791,58 € +299,84 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 10. novembra 2008 Osnutek deželnega proračuna za prihodnje leto, ki ga je deželni odbor odobril včeraj v prvem branju, bo jutri predmet analize sveta lokalnih avtonomij, Tondov odbor pa ga bo dokončno odobril dan pozneje, v četrtek. Proračunski dokument bo nato romal v deželni svet na razpravo in odobritev pred koncem leta. Dopolnilna blagajna v podjetju trikotnika stolov Calligaris VIDEM - Kriza, ki je zajela področje lesnopredelovalne in pohištvene industrije v furlanskem trikotniku stolov, je prizadela tudi enega najbolj znanih in mednarodno uveljavljenih proizvajalcev pohištva, podjetje Calligaris, ki ima 700 zaposlenih in ustvari 166 milijonov evrov letnega prometa. Vodstvo družbe je včeraj obvestilo sindikate, da bo postavilo v redno dopolnilno blagajno izmenično 80 zaposlenih v tovarnah v Man-zanu in v San Giovanniju al Nati-sone. Režim dopolnilne blagajne bo stekel 17. novembra in bo trajal 13 tednov, do 28. februarja 2009. Vmes, od 20. decembra do 2. januarja, bodo ustavili proizvodnjo za praznični odmor. Cariparma in FriulAdria podpisali s Coldiretti »pakt« za kmetijstvo PORDENON - Cariparma in Friu-lAdria, banki iz skupine Credit Agricole, so z deželnim stanovskim združenjem kmetov Coldi-retti oziroma njegovim konzorcijem za kreditna jamstva CreditA-gri podpisale operativne konvencije za lažji dostop do kreditov in do bančnih storitev. V bistvu gre za racionalizacijo naložb v zanesljive projekte s takimi lastnostmi, kot jih predvideva sporazum Basel 2. Obe banki sta s sodelovanjem Coldiretti pripravili tudi paleto produktov, ki so strukturira-ni po meri realnih potreb kmetijskih podjetij, kot npr. poseben vseobsegajoči tekoči račun, agrarno srednjeročno posojilo, ad hoc financiranja za vinogradništvo in sadjarstvo, za nakup kmetijske mehanizacije, za žensko podjetništvo in za mlade podjetnike. Posebna skupina produktov bo na-menjrna financiranju spodbujanja proizvodnje energije z alternativ- vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 16,85 IMTTIDCI IDADA 1 3 flC +1,57 -0,53 KRKA 1 1 IKA KOPER 67,37 33,40 +1,72 -1,12 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 202,30 349 12 +0,32 -1 33 TELEKOM SLOVENIJE 180,94 +2,08 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 43,38 DELO PRODAJA -rrm i7?nn -4,87 _L 1 7Ä ISKRA AVTOELEKTRIKA -' -' ICTD A D CM "7 Afi. A~> .1 13 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 13,98 -0,78 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIUBI IANA 53,71 16,92 -1,88 +1,26 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 263,18 -0,12 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 134,40 24,80 +3,54 0,12 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 10. novembra 2008 +°,86 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,56 5,435 1457 -1,45 +0,74 -0,21 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 9,20 1512 -1,10 +1,14 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,77 1 242 -1,91 +0,00 EDISON ENEL ENI 5,455 1823 -0,82 +2,44 FIAT FINMECCANICA 6,26 9,605 +2,00 -1 60 FINMECCANICA GENERALI IFIL 20,12 2,55 +0,80 +0,67 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,025 191 +0,10 +1 33 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 15,99 4,42 +0,76 +2,79 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 9,21 1321 +0,55 +0,23 PIRELLI e C PRYSMAN 0,306 9,95 -0,26 +041 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 15,63 4 1825 +0,94 -0,25 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 6,44 0,99 -1,12 +1 39 TENARIS TERNA 8,645 2,455 +3,78 -0,81 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,8395 12 49 -0,64 +0,86 UNICREDIT 2,09 +1,06 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 62,25 $ -0,26 IZBRANI BORZNI INDEKSI 10. novembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 5.078,22 1.163,10 +0,17 +0,50 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Banialuka 2.216,99 1.172,32 +1,20 -0,53 DII\J, Dal llalUKa FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 2.249,27 692,67 +1,28 +1,18 DCICA 1 -J, DCUUI Cl*_l SRX, Beograd BIFX Sarajevo 338,71 2.602,80 +0,86 -1,15 Dir a, Jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 11.761,55 2.939,98 +0,87 -0,96 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.870,54 1.616,74 -0,82 -1 86 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 919,21 939,279 5.025,53 4.403,92 -1,27 +1,53 +1,76 +0,89 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.505,75 2.071,58 +1,06 -1,232 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 903,6 2.625,84 +1,11 +0,90 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.081,43 1.885,02 14.744,63 1.874,80 10.536,16 +5,807 +1,155 +3,518 +9,144 +5,74 / ALPE-JADRAN Torek, 11. novembra 2008 5 SLOVENIJA - Oblikovanje nove vlade praktično zaključeno Borut Pahor zelo zadovoljen s sestavo ministrske ekipe Toda imena ministrov bodo znana šele danes pozno zvečer ali jutri dopoldne LJUBLJANA - Mandatar za sestavo nove slovenske vlade Borut Pahor je v včerajšnji izjavi za medije dejal, da je oblikovanje nove vladne ekipe v sklepnem delu. Danes se bo Pahor sestal s predsednico in predsednikoma preostalih treh koalicijskih strank in z njimi dokončno uskladil ministrsko ekipo. Jutri in v četrtek se bodo po Pahorjevih besedah sestali še organi vseh štirih najverjetnejših koalicijskih strank in se seznanili s kadrovskim delom koalicijskega sporazuma. Ob tem mandatar pričakuje, da bodo organi strank še zadnji del koalicijskega sporazuma potrdili, takoj zatem pa ga namerava poslati v državni zbor. To se bo, kot je povedal, zgodilo v četrtek v poznih urah. Pahor pričakuje, da bi bila lahko nova vlada imenovana do konca prihodnjega tedna. Po Pahorjevih besedah je bilo včeraj do večera odprto le še eno ministrsko mesto, odločitev pa naj bi padla že včeraj pozno zvečer. O tem, za katero ministrsko mesto gre, ni želel govoriti, prav tako tudi ni želel povedati nobenega imena ministrskih kandidatov. "O tem boste v obveščeni v torek pozno zvečer ali v sredo zgodaj zjutraj," je dejal. S predlagano ministrsko ekipo je sicer Pahor izredno zadovoljen. Po njegovem so dosegli tisto, kar so si od vsega začetka želeli, "to je, da bo nova vladna ekipa kom-petentna in da bo imela tudi močno politično avtoriteto". Od opozicije pa si Pahor želi, da bi vladi do božiča omogočila, da se vlada konsolidira, po novem letu pa se odpoveduje stotim dnem miru, ki naj bi jih po tradiciji opozicija dala vladi. Glede seznama bodočih ministrov je Pahor med drugim povedal, da bodo ti "vodili resorje v vladi Republike Slovenije in ne v koalicijski vladi štirih strank, kjer so slepo zavezani k temu, da izpolnjujejo koalicijsko sporazum". Slednji je namreč po Pa-horjevih besedah le "neka usmeritev za njihovo delo", pri svojih odločitvah pa morajo ravnati po svoji vesti in s tem prevzeti nase odgovornost za svoje odločitve. Pahor je omenil še, da bodo na zaslišanjih ministrskih kandidatov upoštevali pripombe opozicije. Na vprašanje STA, ali to pomeni, da pričakuje bolj konsenzual-no sprejemanje odločitev, je premier spomnil, da so že sedaj "zelo korektno" sodelovali z odhajajočo vlado ter "dosegli zavidljivo raven dialoga" glede vprašanj reševanja finančne in gospodarske krize ter odnosov s Hrvaško. Glede državnih sekretarjev je Pahor menil, da morajo imeti pri njihov izbiri prednost ministri, da pa se morajo držati načela, da gre za kompetentne ljudi. "Me- KOROŠKA ne ne zanima, katere politične barve so, važno je, da so konceptualno usklajeni z glavnimi stremljenji nove vlade. To, da morda razmišljajo s svojo glavo, je samo koristno," je dejal ter dodal, da si ne želi, da bi državni sekretarji po pravilu prihajali iz iste stranke. Glede direktorjev direktoratov pa je izrazil željo, "da bi ministrice in ministri dali ljudem, ki vodijo sedaj direktorate, priložnost, da pokažejo vse, kar znajo, in da se ne odločajo takoj za zamenjave". Po njegovem se tudi večina državnih uslužbencev ne sme bati. "Če in kolikor bi kdo od njih bil šikaniran, sem pripravljen osebno take pripombe sprejeti in jih tudi upoštevati pri svojem ravnanju," je pojasnil Pahor ter nadaljeval, da "kdor dela dobro, bo na-prošen, da delo opravlja tudi naprej". Za število državnih sekretarjev v kabinetu premiera pa Pahor želi, da bo to število "kolikor mogoče omejeno". Ob tem je napovedal vestno in varčno ravnanje z državnimi sredstvi: "Vsako udobje in ugodje, ki ni potrebno za delo države, zdaj ne pride v poštev". (STA) Borut Pahor je z ministrsko ekipo zelo zadovoljen, in sicer tako zaradi kompetentnosti kot zaradi politične avtoritete arhiv KOROŠKA - Deželna politika Splošna »mobilizacija« proti gradnji drugega bloka Je Krško CELOVEC - Potem ko so partnerji bodoče slovenske vlade v koalicijski pogodbi zapisali referendum o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško, se je na Koroškem vnovič vnela razprava, kako z zunanjim pritiskom na Slovenijo preprečiti gradnjo drugega bloka nuklearke. Obenem predstavniki koroške deželne polite upajo, da bodo prebivalci Slovenije - kot Avstrijci leta 1978, ko je šlo za nuklearko Zwentendorf - rekli ne. Drugi namestnik koroškega deželnega glavarja Reinhart Rohr (socialdemokratska stranka - SPO) je zahteval podporo avstrijske zvezne vlade za preprečitev gradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško in tudi podaljšanja obratovanja za nadaljnjih 20 let. V zameno Rohr predlaga vlaganja v ekološke projekte. Predsednik poslanskega kluba zavezništva BZO v koroškem deželnem zboru Kurt Scheuch pa je dejal, da je treba gradnjo drugega bloka in podaljšanje Reinhard Rohr obratovanja »na vsak način preprečiti« in dodal, da gre za varnost Koroške. Namestnica deželnega govornika koroških Zelenih Zalka Kuchling pa je izrazila upanje, da bi referendum o drugem bloku JE Krško postal „dru-gi primer Zwentendorf". Kot je znano, so Avstrijci 5. novembra 1978 na referendumu preprečili zagon jedrske elektrarne Zwentendorf. Izid je bil izredno tesen, toda obvezujoč: proti zagonu edine avstrijske nuklearke se je izreklo 50,4 odstotka. Kot je opozorila koordinatorka Zelenega foruma Alpe-Jadran Kuch-ling, so predstavniki foruma že leta 2006 in tudi v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji v prvi polovici letošnjega leta zahtevali uresničitev scenarija za umik iz jedrske energije, prepričani, da je treba koristiti možnosti obnovljivih virov energije. Svoje nelagodje je namestnica deželnega govornika Zelenih izrekla tudi koroški deželni vladi, ki je šele v zadnjih dneh postala aktivna v boju proti gradnji drugega bloka JE Krško. (I.L.) V Ljubljani konferenca o evropski kulturni dediščini LJUBLJANA - V Ljubljani se je včeraj začela 8. evropska konferenca o evropski kulturni dediščini. Konferenca je odlična priložnost za izmenjavo mnenj različnih strok, prispevala pa naj bi še k izboljšanemu dialogu, k usklajenosti raziskav s potrebami politike in praktičnimi potrebami konservatorjev, je dejal evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik. Konferenca z naslovom Raziskovanje kulturne dediščine v praksi je po Potočnikovem mnenju pomembna tudi zato, da bi rezultati raziskav dosegli čim širši krog končnih uporabnikov kulturne dediščine. Potočnik je spomnil, da je Evropa lahko na svojo bogato kulturno dediščino upravičeno ponosna, saj se kar tretjina znamenitosti naravnega in kulturnega pomena na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine nahaja v Evropi. Konferenca je razdeljena na dva dela. Torek in sreda bosta namenjena strokovni razpravi o kulturni dediščinah, v četrtek in petek pa bodo letos prvič organizirali sedem praktičnih delavnic. Na ogled bo tudi razstava, na kateri bo mogoče več izvedeti o novih tehnoloških dosežkih na področju kulturne dediščine. Konference naj bi se udeležilo 350 delegatov iz 34 držav. Na Martinov vikend slovenska policija pridržala 176 vinjenih oseb LJUBLJANA - Na Martinov vikend, v času poostrenega nadzora nad psihofizičnim stanjem voznikov, je policija zaradi vožnje pod vplivom alkohola nad dovoljeno mejo pridržala 176 oseb. Najvišja zabeležena količina alkohola med vozniki v preteklem vikendu je bila 2.31 mg/l izdihanega zraka, policija pa je štirim večkratnim kršiteljem zasegla osebno vozilo. Med 7. in 9. novembrom se je na slovenskih cestah zgodila ena prometna nesreča s smrtnim izidom, pet prometnih nesreč s hudo telesno poškodovanimi osebami, 29 z lahko telesno poškodovanimi osebami in 50 z materialno škodo. Alkohol v organizmu ostane še več kot 12 ur po zaužitju, zato "naslednje jutro po uživanju alkoholnih pijač še vedno nismo popolnoma sposobni za varno udeležbo v prometu, pri preizkusu alkoholiziranosti pa je lahko stopnja alkohola v organizmu še vedno nad dovoljeno mejo". Sicer pa se je na slovenskih cestah v minulem tednu zgodilo 144 prometnih nesreč, v katerih so trije ljudje izgubili življenje. Poškodovalo se je 190 ljudi. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je bila neprilagojena hitrost. Slovenske ceste so letos zahtevale 191 smrtnih žrtev, v enakem obdobju lani pa 257. slovenija - Pobuda Koordinacijslkega združenja kraških vasi Upepelili truplo »Župani Kopra, Ljubljane in Sežane naj podprejo Jorga Haiderja postavitev dvojezičnih tabel na tržaški avtocesti« CELOVEC - Skoraj točno mesec dni po smrtni prometni nesreči blizu Celovca so včeraj zjutraj v krematoriju v Beljaku upepelili truplo umrlega koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Vest je včeraj zvečer kot prvi avstrijski medij objavil dnevnik Österreich. Časnik citira poslovodjo beljaškega krematorija Andreasa Waldhera, ki je dejal, da so včeraj zjutraj iz Celovca pripeljali v Beljak krsto s posmrtnimi ostanki Haiderja in jih takoj potem upepelili. Žaro so nato odpeljali na Haiderjevo posest na Rutah (Bärental) v Karavankah, kjer so jo postavili v zasebno kapelico Haiderjeve družine. Kot je znano, je sredi oktobra, po uradni poslovilni slovesnosti v Celovcu, avstrijsko javnost presenetila vest, da Hai-derjevega trupla niso - kot napovedano - takoj upepelili. Razlog zato naj bi bil dvom o rezultatih preiskave glede vzrokov za smrt koroškega deželnega glavarja. Preiskava avtomobila je namreč pokazala, da se je Haider s svojim službenim avtom ponesrečil pri hitrosti najmanj 140 kilometrov na uro, v njegovi krvi pa so na inštitutu za sodno medicino v Gradcu ugotovili kar 1,78 promila alkohola. Haiderjeva vdova Claudia je nato zanikala, da bi truplo njenega moža še enkrat obducirali, prav tako je nedvoumno zavrnila vse teorije o zaroti, po katerih naj bi bil Haider žrtev atentata tujih tajnih službe. Mdr. se je večkrat omenila izraelska tajna služba Mossad. (I.L.) LJUBLJANA - Koordinacijsko združenje kraških vasi je v soboto v Kopru, Sežani in Ljubljani opozorilo na problem dvoje-zičnosti na novi tržaški avtocesti, ki jo bo- do uradno odprli v sredo, 19. novembra. Izbrali so tri občine, katerih župani tako ali drugače vzdržujejo dobre odnose s tržaškim županom Robertom Dipiazzo. V Ljubljani jih Pobuda v Kopru za postavitev dvojezičnih tabel na novi tržaški avtocesti foto z.primozic/fpa je sprejel župan Zoran Jankovic, ki jim je obljubil poseg pri Dipiazzi, v Sežani pa je njihovim stališčem prisluhnil podžupan Božo Marinac. Koprski župan Boris Popovič zamejcev ni sprejel, njegov kabinet pa jim je izrazil podporo koprske mestne občine. Pobude v treh slovenskih občinah so se udeležili tudi zastopniki društva Edinost in predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič. Ljubljanski župan je gostom iz Trsta, kot rečeno, obljubil, da bo posegel pri Di-piazzi, svetoval pa jim je, da o tem problemu opozorijo novega predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja. Sežanski podžupan Marinac je prepričan, da samo enojezične cestne table in smerokazi pomenijo kršitev zaščitnega zakona za slovensko manjšino in zakona o pravici do rabe manjšinskih jezikov. Koordinacijsko združenja kraških vasi bo o problemu dvojezičnih tabel najbrž opozorilo tudi predsednika italijanske in nemške vlade Silvia Berlusconija in Angelo Merkel, ki se bosta srečala v Trstu v torek, 18. novembra, dan pred uradno otvoritvijo novega avtocestnega odseka. 6 Torek, 11. novembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it manjšina - Srečanje o dvojezičnih tablah Za rešitev problema nujno enotno nastopanje V Dolini bo družba Anas iz »načela doslednosti« postavila table le v italijanščini Prihodnji teden bodo uradno odprli nov odsek hitre ceste, vprašanje dvojezičnih tabel pa ostaja še odprto. Zato je nujno srečanje s prefektom Giovan-nijem Balsamom, ker ni jasno, kaj namerava javna uprava pravzaprav storiti. Od nedavnega srečanja na prefekturi, ki so se ga udeležili krovne organizacije in slovenski izvoljeni predstavniki, se ni nič spremenilo. Zato bo senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina v njihovem imenu stopila v stik s prefektom, z njim pa se bosta sestala tudi pokrajinski tajnik DS Roberto Cosolini in deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti Damijan Terpin. Omizje, ki združuje krovne organizacije, izvoljene predstavnike in zastopnike Koordinacijskega združenja kraških vasi, bo zato o prihodnjih korakih odločalo na srečanju, ki bo v četrtek popoldne. Pred tem bo med drugim na dolinskem županstvu srečanje županov, na katerem naj bi tekla beseda o dvojezičnih tablah tudi s tržaškim prvim občanom Robertom Dipiazzo. To je izšlo s srečanja o dvojezičnih tablah, ki sta ga sklicali včeraj popoldne Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij in ki je bilo tokrat razširjeno tudi na lokalne stranke. Srečanja so se ob navzočnosti predsednikov Skgz Rudija Pavšiča in Sso Draga Štoke med ostalimi udeležili senatorka Tamara Blažina, dolinska županja Fulvia Premolin, repentabrski župan Aleksij Križman, deželni svetnik Igor Gabrovec, pokrajinski svetniki Massimo Veronese, Zoran Sosič, Mariza Škerk in Elena Legiša, občinski svetniki Iztok Fur-lanič, Igor Švab in Štefan Ukmar, predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič in koordinator Agrarne skupnosti Karlo Grgič. Na srečanju je prevladalo mnenje, da je nujno skupno nastopanje v odnosih z javnimi institucijami v znamenju dogovarjanja, čeprav so se predstavniki KZKV ogrevali za morebitne demonstracije. V tem smislu je Pavšič opozoril, da je treba stopiti v stik s prefektom in izvedeti, kaj namerava javna uprava storiti glede vprašanja dvojezičnih tabel, tudi ker - je dodal Štoka - zadobiva s prihodom nemške kanclerke Angele Merkel že mednarodno razsežnost. Blaži-nova je povedala, da je včeraj dopoldne Srečanje o problematiki dvojezičnih tabel kroma govorila s prefektom Balsamom. Slednji je potrdil, da bo izvršeno, kar je bilo dogovorjeno na zadnjem srečanju na pre-fekturi, in sicer da bodo vsaj vzpostavili pred začetkom del obstoječe stanje. Dalje je poudarila, da problem zadeva ves demokratičen Trst, v dolgoročnem obdobju pa bo treba v problematiko vidne dvojezičnosti v tržaški pokrajini vključiti tudi avtocesto. S tem v zvezi je Premolinova naglasila, da so ji pristojni organi odgovorili, da bodo v dolinski občini postavili dvojezične table »povsod«, kot je sicer to občinska uprava tudi zahtevala. Toda dvojezičnih tabel ne bo na hitri cesti. Funkcionar družbe za avtoceste Anas je namreč povedal županji, da ne bodo dvojezične, ker se pri družbi držijo »načela doslednosti«. Če dvojezičnih tabel drugod (na avtocestah) ni, jih ne bo skratka niti v dolinski občini. A.G. Srečanjem z Nuhanovicem, ki je preživel Srebrenico Srebrenica je ime, ki v evropski zavesti pomeni sinonim za največji pokol na evropskih tleh po 2. svetovni vojni. Na tisoče pribežnikov se je zateklo v to bosansko mesto, ki je bilo pod zaščito Organizacije združenih narodov: med njimi je bil tudi Hasan Nuhanovic, takrat mlad mehanski inženir. Ko so srbsko-bosanske čete zasedle mesto, je tako kot nekaj tisoč ljudi iskal zatočišče pri nizozemskem bataljonu OZN; slednji so vse ljudi zavrnili in jih prepustili nemilosti srbskih vojakov, ki so večino pobili. Hasan se je rešil, ker je bil v bataljonu zaposlen kot tolmač. Danes je Hasan avtor knjige Pod zastavo Združenih narodov: mednarodna skupnost in genocid v Srebrenici, v kateri je rekonstruiral tiste tragične dogodke, obenem pa je na haaškem sodišču toži nizozemsko kraljevino. Septembra letos je sodišče sicer zavrnilo tožbo, Nuhanovic pa pripravlja pri-ziv. Hasanu Nuhanovic in njegovi pretresljivi zgodbi bo nocoj ob 20.30 mogoče prisluhniti v gledališču Miela; pogovor z njim bosta vodila Marko Gabrijelčič in Marta Ver-ginella z Univerze v Ljubljani. Prav tako v sklopu niza Razseljeni pa bodo ob 18. uri predvajali dokumentarec Come un uomo sulla terra. Režiserja Andrea Segre in Dagmawi Ymer sta ga posnela med afriškimi migranti, ki dnevno prepotujejo ves afriški kontinent in se v Libiji vkrcajo na »ladje upanja«. Predvajanju enournega filma bo prisostvoval tudi Andrea Segre. bazovica - Voznika prijavili sodstvu Podrl kolesarko in zbežal, ■ I • • •• VI• a karabinjerji so ga našli Bazovski karabinjerji so prijavili sodstvu 68-letnika, ki je pred dnevi s svojim avtomobilom trčil v kolesarko in pobegnil, ne da bi ji nudil pomoč. Do nesreče je prišlo pri Bazovici, na državni cesti št. 14, ki pelje proti Pesku. Karavan je silno trčil v gorsko kolo, 62-letna kolesarka je padla in se močno poškodovala, avtomobilist pa je nadaljeval pot. Očividcev ni bilo, kljub šoku in bolečini pa je gospa telefonirala možu in ga seznanila z dogajanjem. Mož se je obrnil na karabinjerje, ki so odhiteli na kraj nesreče. Poškodovanko je rešilec prepeljal v kati-narsko bolnišnico. Domov se je vrnila s 30-dnevno prognozo, po poročanju karabi-njerjev je imela zlome in udarce na obeh rokah. Karabinjerji so na kraju nesreče našli predmeta, s katerima so brezvestnemu vozniku z lahkoto prišli na sled. Ob cesti sta namreč ležala prednja registrska tablica in vzvratno ogledalo, ki sta v trčenju padla s karavana. Slednjega so pozneje pregledali v garaži 68-letnega lastnika, ki karabinjerjem ni razložil, zakaj se po nesreči ni ustavil. Avto in kolo so zasegli, voznika so ovadili zaradi suma pobega in opustitve pomoči. prevozi - Stavka zajela vso državo Za obnovo pogodbe V tržaških mestnih prevozih je bila udeležba med najnižjimi - Stavkali tudi železničarji Včeraj so bili prevozi v Italiji močno okrnjeni, ker so se delavci množično udeležili stavke področnih sindikatov FILT-CGIL, FIT-CISL, UILTra-sporti, UGLTrasporti, ORSA, FAISA in FAST. Sindikalisti so zadovoljno ugotavljali, da je tretja stavka v zvezi z obnovo skupne državne pogodbe zabeležila najvišjo udeležbo. Vlado in delodajalce pozivajo, naj pristopijo k pogajanjem. Po podatkih sindikatov je bila povprečna stopnja udeležbe na državni ravni 84-odstotna, v Furlaniji-Julijski krajini pa 90-odstotna. Drugače je bilo v Trstu, kjer naj bi po podatkih FILT-CGIL dopoldne prekrižalo roke 60%, popoldne pa 80% uslužbencev Trieste Trasporti. Podjetje je omenilo 49-od-stotno udeležbo, tako dopoldne kot popoldne. Težave so nastale tudi v železniškem prometu, saj je po državi potovala le polovica vlakov. BAR ADRIAENERGY pri bencinski črpalki OMV-PROSEK ponuja danes, 11. novembra ob priliki Sv. Martina vsem odjemalcem kozarček vina! TOPLO VABLJENI! NOVINARSKI SINDIKAT - Danes 100 let FNSI Zjutraj slovesnost na županstvu, popoldne okrogla miza Prvi predsednik enotnega italijanskega novinarskega sindikata (FNSI) je bil Tržačan Salvatore Barzilai. Njega in stoletnice ustanovitve sindikata se bodo danes spomnili na slovesnosti v sejni dvorani tržaškega županstva (ob 10.30), na kateri bosta sodelovala generalni tajnik in predsednik sindikata FNSI Franco Sid-di ter Roberto Natale. Predvidena pa je tudi prisotnost župana Roberta Dipiazze in deželnega predsednika Renza Tonda. Popoldne bo v Novinarskem krožku (Korzo 13) ob 15.30 odkritje spominskega obeležja na vse novinarje iz naše dežele, ki so umrli med opravljanjem svojega poklica. Predstavili bodo tudi Sklad Simona Cigana, ki bo ščitil novinarje brez stalne zaposlitve in žrtve izsiljevanj. Sledil bo posvet »Novinar, nadležna priča« (Giornalista, il testimone scomodo), ki ga bodo sooblikovali novinarja in pisatelja Dimitrij Volčič ter Paolo Rumiz, Alfonso Di Leva (tiskovna agencija Ansa), univerzitetni profesor Giuseppe Battelli ter sindikalista Franco Siddi in Roberto Natale. Pogovor bo koordiniral Luciano Ceschia. alpi giulie cinema V četrtek prvo srečanje s filmom Po začetnem srečanju v Gorici se kinematografska prireditev Alpi Giulie Cinema, ki jo prireja združenje Monte Analogo, pomika v Trst. Prvo srečanje s filmom, katerega vezna nit bodo seveda gore, ljudje, ki pod njimi živijo, in tisti, ki nanje radi plezajo, bo v četrtek ob 20.30 v kavarni San Marco (Ul. Battisti 18). Prvi bo na vrsti film »Martha. Memorie di una strega« Giovannija Calamarija; gre za pripoved o pokončnem in hkrati nežnem dekletu, ki išče svojo pot. Zatem bo na sporedu še nemški »Schafskalte« Augusta Pfulgfelderja, ki se poglablja v težko delovanje gorskih koč v avstrijskih Alpah. Teden pozneje, se pravi v četrtek, 20. novembra, pa bo na vrst film o čečenski vojni »Marsho« Murada Mazaeva. Poskrbljeno bo za simultano prevajanje oziroma za podnapise. Vstop je prost. / TRST Nedelja, 9. novembra 2008 7 PROSEK - Kmečka zveza ob letošnjem martinovanju Vodnik o tradicionalnih proizvodih na Tržaškem V nedeljo nadvse uspešna Martinova furenga z novim vinom, kočijo in harmonikami Velika kulinarična zagonetka je zaznamovala predstavitev vodnika Tradicionalni proizvodi v tržaški pokrajini, ki ga je v okviru letošnjega petdnevnega martinovanja v proseški društveni gostilni priredila Kmečka zveza. Zakaj so v vodniku primerno omenjeni kraški pršut, kro-digini, mulce, kozji sir, tropinka, tržaške fave, pinca, presenc, potica, rešeljikov kraški med, kalamar iz šakaleve, kanoča, don-dolo, sardoni na šavor in druge domače okusne poslastice, ne pa fanclji z dušo? Pred uradno predstavitvijo je predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel zelo prijateljsko zastavil vprašanje izvedenki za tržaško-kraške ga-stronomske zadeve Vesni Guštin. Ob brskanju po vodniku se je spomnil na izostale fanclje verjetno zato, ker jih je bil dan prej, v nedeljo, med nadvse uspešno Martinovo furengo, okusil v godbeni osmici v Soščevi hiši v družbi občinskega odbornika za gospodarski razvoj Paola Ro-visa in letošnje kraljice terana za prose-ški novembrski praznik primernega imena (Martina), a vinsko oporečnega priimka (Rebula), s katerima se je na kočiji z konjsko vprego gosposko popeljal skozi vas. Guštinova je na vprašanje odgovorila zelo uradno. V vodniku bi morali biti vključeni »vsi tradicionalni krožniki, a to je bil prvi tovrstni korak v celokupni predstavitvi domačih proizvodov«. Fanclji z dušo so bili sicer na prvotnem seznamu, a vsega ni bilo mogoče »stisniti« v vodnik. S časom bo že prišlo do ovrednotenja tudi fancljev, je napovedala. Tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec je zadevo pojasnil z birokratskega vidika. V vodniku so vključeni »tradicionalni proizvodi, ki so vpisani na seznam ministrstva. Fancljev na njih ni, ker je za vpis na seznam potrebno opisati zgodovino jedi, njene organoleptične značilnosti. Šele potem bodo lahko tudi fanclji »ministrsko priznani«, s tem pa bi bili njegovi »proizvajalci« deležni olajšav za njihovo proizvodnjo in promocijo. Ta, o fancljih, je bil le utrinek s predstavitve publikacije, ki je zanimiva predvsem, ker združuje na skoraj sto straneh najbolj značilne proizvode v pokrajini, od vin in olja, do sirov, meda, slaščic, ribjih proizvodov in školjk. Knjiga je majhna, a bogata z informacijami o domačih produktih, kot je tudi Kras majhen, a poln zelo dobrih, kvalitetnih pridelkov, je poudaril predsednik Kmečke zveze Franc Fabec. Urednik Boris Pangerc je izpostavil enovito predstavitev tipičnih proizvodov Krasa in Brega. Vodnik, izdan v 3 tisoč izvodih, bo namenjen tukajšnjim gostincem, da bodo lahko gostom posredovali osnovno informacijo o jedeh in pridelkih. Direktor kmetijskega pokrajinskega nad-zorništva za Gorico in Trst Roberto Cuz-zi je omenil uspešno sodelovanje s Kmečko zvezo. Vodnik je navsezadnje tudi proizvod tega sodelovanja. Vesna Guštin je povezala Kras in pogrnjeno mizo: če bo Kras lep, obdelan, živ, bodo tudi naši krožniki dobri, ker bodo imeli okus in vonj našega ozemlja. Mario Gregorič je predstavil tukajšnje vinske sorte. V Bregu in na Krasu se zaradi naravnih danosti različno obnesejo, kar le še poveča tukajšnje raznoliko vinsko bogastvo, je zatrdil. Slovenski sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Vladimir Čeligoj je nakazal možnosti sodelovanja na kmetijskem področju v okviru Cilja 3 z novimi projekti in zaželel, da bi ta izdaja vodnika kmalu pošla, tako bi v novi zaobjeli tudi tiste proizvode in okuse, ki so v sedanji izostali. Tam ne bi dobili mesto le fanclji z dušo, temveč tudi zelenjava in povrtnine, o izostanku katerih je potožil nekdanji predsednik Kmečke zveze, vrtnar Alojz De-belis. Urednik Pangerc se je z njim popolnoma strinjal, in pozval tudi ostale, naj posredujejo podobne gastronomske sugestije. Ena od teh se je kmalu nato pojavila na mizah: klobase in krodigine je spremljalo kislo zelje... M.K. Nedeljska Martinova furenga v slikah: zgoraj levo: na vozu so pripeljali sode, polne novega vina; zgoraj desno: kraljica terana Martina Rebula je iz majolike nalila novo vino, ob njej predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in dekleta v narodnih nošah; desno: v čast novemu vinu so svohe mehe nategnili harmonikarji iz Sežane kroma kino cinecity Dirka smrti prvo dejanje festivala Filmski festival znanstvene fantastike Scienceplusfiction se bo v centru Cinecity začel nocoj z italijansko predpremiero ameriškega filma Dirka smrti (Death Race, ob 20. in 22.15). Režiser Paul W. S. Anderson je v preteklosti podpisal serijo Nevidno zlo (Resident Evil) in film Alien proti Predatorju, tokrat pa je predelal produkcijo Rogerja Cormana iz 70. let. Film, ki je že obiskal slovenske kinodvorane, obravnava človekovo strast po ekstremnih športih in resničnostnih šovih: na najnevarnejši avtomobilski dirki nastopajo kriminalci in lepotice, kar zagotavlja prireditvi rekordno gledanost. Filmski maraton se bo začel jutri. Ob 16.30 bodo predvajali indijski Love Story2050 (letnik 2008), ob 17. uri francoski La Cité des Enfants Perdus (1995), ob 17.30 britanski The Damned Director's Cut (1963), ob 19.30 francoski La Science des rêves (2006), ob 20. uri pa ameriški The Mutant Chronicles. Osrednji dogodek bo okrogla miza o Kubrickovi mojstrovini 2001: Odiseja v vesolju (ob 20.15), po katerem bo seveda na vrsti ogled filma (okrog 21. ure). Dnevni spored bosta sklenila francoska Le Pacte des Loups (2001, ob 21.30) in Eden Log (2007, ob 22.15). Priporočen je predčasen nakup vstopnic. univerza - Odziv na Il Sole 24Ore Rektor Peroni: »Primanjkljaja ni« Italijanski ekonomski dnevnik II Sole 24Ore je včeraj posvetil veliko pozornost stanju univerz na Apeninskem polotoku. Časopis je objavil podatke o številu docentov in študentov ter o njihovem porastu v zadnjih letih. V Trstu je bil porast rednih docentov minimalen, krajevna univerza pa je kljub temu druga v Italiji glede na razmerje med številom profesorjev in študentov. Poleg tega je dnevnik opozoril, da naj bi bila Univerza v Trstu ena izmed petih zadolženih vseučilišč v državi. Na navedene podatke se je odzval tržaški rektor Francesco Peroni, ki je domneve o zadolžitvi zavrnil. Po njegovem je Il Sole 24Ore površno obravnaval podatke, saj Univerza v Trstu nima primanjkljaja. V aprilu so sprejeli bilanco, ki je bila aktivna za več kot 1,3 milijona evrov. Peroni je v izjavi za medije dejal, da je proračunska dokumentacija dostopna na spletnem portalu univerze. Po njegovem je prišlo do nesporazuma, ker so stroški za osebje zelo visoki glede na državne prispevke (tovrstni stroški ne smejo presegati 90% prispevkov). Univerza pa je v zvezi s tem že ukrepala, saj je močno omejila nove zaposlitve po upokojitvi docentov in upravnega osebja. Na lestvicah, ki jih je včeraj objavil dnevnik iz Milana, zaseda Univerza v Trstu drugo mesto v Italiji po številčnem razmerju med docenti in študenti: univerza šteje 59 docentov za vsakih tisoč študentov. Več docentov, 65 na tisoč, ima samo Sassari. Po drugi strani je tržaška univer- Francesco Peroni za zabeležila drugi najnižji porast rednih profesorjev: plus 2,4% v osmih letih (za Trstom je samo Pavia z 1,9%). Rektor Peroni meni, da omenjeni podatki sploh niso negativni, ker zagotavljajo odlične razmere za izobraževanje. Dokaz za to naj bi bili številni novi vpisi. Il Sole 24Ore navaja, da na italijanskih univerzah dela za 32,2% več docentov kot leta 2000, medtem ko je število študentov v primerjavi naraslo samo za tretjino (10,6%). Porast naj bi bil posledica nezadržnega razmnoževanja študijskih smeri, ki so lani dosegle rekordno število 5412. V Trstu je število rednih docentov glede na leto 2000 skoraj nespremenjeno (danes jih je 300, 2,4% več kot leta 2000), medtem ko je število ostalih docentov, raziskovalcev in študentov upadlo. Prvih je letos 320 (-3,9%), drugih 280 (-20,7%), tretjih pa 10.579 (12,1%). Univerza v Vidmu zaostaja za slabih 200 študentov, šteje jih 10.383, docentov pa ima vsega skupaj 128 manj. Nova razsvetljava pri Banih in v Gropadi Bani in Gropada bosta dobili novo javno razsvetljavo. Pri Banih bodo namestili 62 novih luči (namesto dosedanjih), v Gro-padi 64. Posega spadata v okvir širšega načrta o okrepitvi javne razsvetljave v številnih predelih tržaške občine,ki ga je včeraj predstavil občinski odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis. Investicija znaša skupno 3 milijone evrov: 2,1 milijona za nove naprave in obnovo starih, 900 tisoč evrov za izredno vzdrževanje. Poseg bo izvedlo podjetje AcegasAps, po vsej verjetnosti v prvi polovici prihodnjega leta. Sv.Martin na Trgu Gioberti Na svetoivanskem Trgu Gioberti (na parkirišču bivše avtobusne remize pred cerkvijo) bo danes od 14. ure veselo marti-novanje, ki ga prireja združenje Pro Loco Sv. Ivana in Kolonje. Vsem, ki se bodo udeležili praznovanj, bodo prireditelji postregli s kostanji, na voljo pa bo tudi priložnostni bolšji sejem, razstava fotografij o delovanju združenja v letu 2008, stojnica združenja za boj proti alkoholizmu As.tr.a., prisotni pa bodo tudi nekateri vinogradniki oziroma pridelovalci olja. Ob Martinovem bodo predstavniki Pro Loco predstavili svoj pogled na bodočo uporabo bivše remize, ki bi se lahko spremenila v družbeni center za starejše občane oziroma središče za mladino. Avtobusne omejitve ob prazniku Sv. Martina Prevozno podjetje Trieste Trasporti sporoča, da bo na Proseku zaradi praznovanj ob Sv.Martinu prišlo do nekaterih sprememb avtobusnih prog zaradi zaprtja ceste skozi naselje. Avtobusi številka 42/, 44 in 46 v smeri proti Na-brežini oziroma Zgoniku bodo vozili mimo Naselja sv. Nazaria do križišča Lanza, nato pa po bivši državni cesti 202 proti Božjemu Polju oziroma Gabrovcu in dalje po običajni progi. Avtobus št. 39/ bo v smeri proti Nabrežini bo po kraški pokrajinski cesti vozil mimo križišča Lanza ter po bivši državni cesti 202 proti Božjemu Polju in dalje proti Nabreži-ni. Avtobus 39/ oziroma 46 v smeri proti Proseku bo vozil po kraški pokrajinski cesti mimo spomenika padlim, linije 42/ in 44 v smeri Proseka oziroma Trsta pa bodo iz Božjega Polja nadaljevali po pokrajinski cesti za Gabrovec, nato nadaljevali po bivši državni cesti 202 do križišča pri križišču Lanza, od tod nadaljevali proti Naselju sv. Nazaria in Trstu. Povratne vožnje bodo potekale seveda po isti poti. Croce, Gentile in 1. sv. vojna V bivši tržaški ribarnici (Nabrežje Na-zario Sauro 1) se nadaljujejo srečanja niza »Come l'Europa cambio volto. Le molte facce di una stessa storia«. Drevi bo ob 18. uri docent sodobne zgodovine na univerzi v Bergamu Roberto Per-tici spregovoril o Crocejevem in Genti-lejevem pogledu na prvo svetovno voj- Plesni večer z Bunno V Trst se danes vrača pevec znamenite glasbene skupine Africa Unite Bunna. Ob 19. uri bo v baru Gabbiano (Nabrežje Grumula 4) poskrbel za najboljšo reggae glasbo, ob 21.30 pa bo v krožku Etnoblog (Ul. Madonna del Mare 4) spremljal zmagovalce letošnjega Rototom Sun-splash festivala skupino Dot Vibes. Vstop je prost. Filmski popoldan V Gregorčičevo dvorano se vračajo filmski popoldnevi v priredbi krožka Krut, Slovenskega kluba in ZSKD. V četrtek ob 16. uri bodo zavrteli dokumentarec Mesto na Travniku, v katerem sta Anja Medved in Nadja Velušček obnovili nastanek Nove Gorice. Claudio Maffei na univerzi Tržaška univerza bo v četrtek ob 17.30 (dvorana A v stavbi H3) gostila Claudia Maffeia, ki bo mladi publiki spregovoril o tem, kako se sestavi učinkovito prošnjo za delo in predstavitveni življenjepis. 8 Torek, 11. novembra 2008 TRST / jutri - V Prosvetnem domu na Opčinah Očarljiv profil kraške hiše Kniga Stanka Renčlja in Ljuba Laha Jutri ob 20.30 bodo v Prosvetnem domu na Opčinah na pobudo domačega SKD Tabor predstavili novo, spremenjeno izdajo knjige Kraška hiša in arhitektura Krasa, ki je izšla pri založbi Libris. Avtorja zajetne in bogato opremljene knjige sta Stanko Renčelj in Ljubo Lah. Prvi je doktor živilsko tehnoloških znanosti, znan avtor že številnih publikacij, slasti o suhih mesninah na Slovenskem. Drugi je doktor znanosti s področja arhitekture, docent arhitekture in urbanizma. O knjigi poleg naslova veliko pove tudi podnaslov Med očarljivostjo in vsakdanom, kajti dejansko gre za celovit prikaz bivalnega okolja kraškega človeka, tako kot se je izoblikovalo skozi zgodovino. Avtorja prepričljivo in strokovno popeljeta bralca skozi vse značilnosti kraške hiše in njene funkcionalne vraščenosti v razmere na Krasu. Poleg strokovnega znanja je v delu očitno prisoten močan element empiričnega poznavanja kraškega prostora, posameznih naselij, kmetij in domačij. To je nedvomno rezultat dolgoletne prisotnosti Stanka Renčlja na teritoriju, ki ga je svojčas dodobra spoznaval kot kmetijski pospeševalec. Spotoma je raslo njegovo zanimanje in zbiranje kopice podatkov o človekovih bivalnih elementov na Krasu. V knji- Zgoraj kraško OGNJIŠČE, DESNO Stanislav Renčelj gi, tako kot tudiv realnosti, dominira kamen, pa ne le kot gol gradbeni material, temveč tudi kot umetniško oblikovana prvina, ki je vtisnila Krasu nepogrešljiv pečat značilnosti. Knjiga zaobjema značilne kraje in domačije s celotnega kraškega območja, od Kraškega roba nad Istro pa vse do Opatjega sela. Bogato je opremljena s slikovnim gradivom, tudi s posnetki iz zraka, ki omogočajo razumevanje strukture kraških naselij. Poleg strokovnih recenzij in celo slovarčka narečnih besed je nedvomno pomemben tudi pogled na prihodnost arhitekture Krasa, ki je zaradi dinamike življenja in sprememb, ki jih to prinaša, danes močno izpostavljena. Od tu potreba in vse večja skrb za ohranjanje značilne kraške tipologije in prav tej skrbi daje knjiga velik prispevek. (du) sv. just - Tradicionalna maša hvaležnica Dolg aplavz slovenskih vernikov za škofa Evgena Ravignanija Mašo je nadškof Ravignani vodil ob somaševanju slovenskih duhovnikov kroma Dolg aplavz, ki se je v nedeljo popoldne razlegel po tržaški stolnici sv. Justa ob koncu tradicionalne maše hva-ležnice, je bil znamenje zahvale slovenskih vernikov tržaške škofije svojemu škofu msgr. Evgenu Ravignaniju za vse, kar je naredil v enajstih letih, kolikor je bil na čelu tržaške Cerkve, kar ga je ga- nilo do solz. Verjetno je šlo za zadnjo hvaležnico, ki so jo slovenski verniki obhajali skupaj z msgr. Ravignanijem, ki je kot znano ob dopolnitvi svojega 75. leta starosti ponudil papežu svoj odstop od mesta tržaškega ordinarija, zato je bilo nedeljsko popoldansko slavje pri sv. Ju-stu tudi nekakšno uradno slovo sloven- dolina Gasilske vaje pri Siotu Simulacija požara in prometne nesreče škedenj - Prevrnil se je tovornjak Tone žita na hitri cesti Šofer izgubil nadzor nad težkim vozilom in treščil v ograjo - Težave v prometu tudi danes in morda v naslednjih dneh Hitro cesto v bližini Škednja je včeraj popoldne nenadoma preplavila velika gmota žitaric. Nek tovornjak je namreč okrog 16.30 treščil v obcestno ograjo, se prevrnil in izgubil ves tovor. Šofer se k sreči ni poškodoval in drugih vpletenih vozil ni bilo. Odsek nadvoza je bil v smeri sedmega pomola do večera zaprt, težave pa bodo tudi danes, saj mora podjetje ANAS popraviti kakih trideset metrov ograje. Po navedbah tržaških mestnih redarjev je tovornjak vozil proti sedmemu pomolu, kmalu po škedenjskem predoru pa je šofer iz še neznanih vzrokov izgubil nadzor in treščil v obcestno ograjo. Težko vozilo je drselo ob ograji in se prevrnilo, iz vrat prikolice pa se je vsul plaz več ton žita (foto Kroma). Redarji so odsek zaprli za promet, vozila so preusmerjali na izvoz pri Ul. Valmaura. Osebje podjetja ANAS je moralo demontirati kakih trideset metrov poškodovane obcestne ograje, z delom pa bo nadaljevalo tudi danes in morda v naslednjih dneh, kar pomeni, da bo promet še naprej okrnjen. Nesreča ni prizadela voznega pasu v smeri proti Dolini. Marsikdo se je včeraj dopoldne najbrž prestrašil, ko je tridesetčlanska ekipa gasilcev pokrajinske postaje pridrvela na gričevnato pobočje pri Dolini in se ustavila ravno pri rezervoarjih družbe Siot. Šlo pa je le za gasilsko vajo oziroma za simulacijo požara pri enem izmed mogočnih rezervoarjev. Vaja je bila dokaj verodostojna, saj je pri njej sodelovalo ob že omenjenih gasilcih tudi osebje rdečega križa, prefektu-re, deželne civilne zaščite, tržaške kvestu-re, cestnega podjetja Anas, državne policije, karabinjerjev, mestne oziroma prometne policije in finančne straže, osebja Občine Dolina, ob vseh teh pa še nekaj članov deželne agencije za varstvo okolja Arpa in Zdravstvenega podjetja. Simulirali so požar, ki naj bi se razširil na zgornjo ploščad rezervoarja št. 41 in, ki bi morda zaradi dima ali toplotnih valov, znal vplivati tudi na bližnjo hitro cesto (odsek Lakotišče-Rabujez), kjer bi se v primeru požara torej lahko ustvarila daljša kolona vozil. Ob tej priložnosti so zato simulirali tudi prometno nesrečo z ranjenci in seveda posledično izpeljali reševalno akcijo. Namen gasilske vaje, ki spada v sklop usposabljanja, je bil preverjanje delovanja načrta družbe Siot za bliskovit poseg v primeru zunanjega požara ter njenih alarmnih sistemov, obenem pa še preverjanje učinkovite skupne koordinacije operacijsko komunikacijskih centrov ter seveda enotnih posegov sil javnega reda in reševalcev. ske komponente tržaške Cerkve od svojega pastirja, ki je ob tej priložnosti med drugim tudi napovedal skorajšen zaključek škofijskega dela postopka za beatifikacijo Jakoba Ukmarja. Tržaško stolnico je tudi letos napolnilo lepo število slovenskih vernikov, med katerimi so izstopale žene in dekleta v narodnih nošah ter skavtinje in skavti v svojih modrih krojih, ki so, skupaj z Združenim zborom Zveze cerkvenih pevskih zborov in otroškim zborom Kraški cvet iz Trebč s pesmijo tudi sooblikovali nedeljsko popoldansko slovesno bogoslužje, ki ga je škof Ravignani vodil ob somaševanju slovenskih duhovnikov. Skavti so tudi pomagali nositi pred oltar k škofu darove slovenskih vernikov. V prvi vrsti je šlo za darove zemlje in dela človeških rok: vino in olje s Krasa in iz Brega, pridelke tržaških in okoliških njiv in vrtnarij, domač kruh, sadje in druge dobrote, ki so bile namenjene, kot je to že nekajletna tradicija, škofijski Karitas. Med pridigo je škof prisotne opozoril, naj, ko se zavedajo koristi tehnoloških novosti, ostanejo tudi zvesti krepostim svojih prednikov in naj zaupajo v Boga, saj človek seje, Bog pa daje rasti. Posebno seme pa predstavlja božja beseda, ki je namenjena vsem kristjanom, da jo sprejmejo v svoje srce in po njej tudi dosledno živijo. Posredovalne izkušnje, ki so se izkazale za vredne, se morajo nadaljevati: majhne skupine so npr. posrečena prilika za premišljevanje o božji besedi, na področju mladinske pastorale pa je treba mladim posredovati božjo besedo tako, kot je, v odkritem soočanju. Ljudski misijon, ki se za prihodnje leto v organizaciji Slovenskega pastoralnega središča (slednje je tudi vsakoletni organizator hvaležnice v stolnici) pripravlja za slovenske vernike v tržaškem mestu, bo po besedah škofa Ravi-gnanija pristni trenutek milosti. Škof je ob tej priložnosti tudi napovedal skoraj-šen zaključek tržaškega dela postopka za beatifikacijo duhovnika in teologa Jakoba Ukmarja, ki se je začel leta 2002. Uk-marjev lik je tržaški škof postavil ob bok blaženemu Francescu Bonifaciu in Miru Bulešicu, umorjenemu leta 1947 v La-nišcu v Istri, ko je bil ob tisti priložnosti hudo ranjen tudi Ukmar sam. Nanje je treba obujati spomin, da se jasno in odločno izpričuje vera v Kristusa. Kot že rečeno, je letošnja hvalež-nica predstavljala slovo slovenskih vernikov od svojega škofa. V njihovem imenu se je zahvalil škofov vikar msgr. Franc Vončina (funkcija se izteka tudi njemu), ki je med drugim poudaril, kako je bil škof Ravignani oče vsem, Italijanom in Slovencem, prav slednjim pa je posvečal veliko pozornost. Preden je zadonela zahvalna pesem, je tudi škof Ravignani vidno ganjen izrekel svojo zahvalo vernikom in poudaril veliko ljubezen, ki jo je do njih vedno gojil. I.Ž. / TRST Nedelja, 9. novembra 2008 9 FOTOVIDEO TRST 80 - Pestra sezona Snovanje članske razstave v Sofiji Marko Civardi novi predsednik - Jutri tečaj fotografije Jutri zvečer se bo začel začetniški tečaj fotografije, ki ga prireja Fotovideo Trst 80. Tržaški fotokrožek je začel z novo sezono že septembra, ko se je članom uradno predstavil novi predsednik Marko Civardi; fotograf, snemalec in državni drugo uvrščeni podvodni snemalec je takrat namreč prevzel krmilo društva in si skupaj z odborom, ki so ga člani izvolili aprila na občnem zboru, zasnoval program nove sezone. Prvi projekt, ki ga je društvo uspešno izpeljalo, je bilo odprtje fotografske razstave Prehajanja (1. septembra) v galeriji Narodnega doma v Trstu. Fotografije velikega formata so razstavili trije slovenski fotografi Gregorič, Salaj in Cvetkovič, pobuda pa je opozarjala na določene tendence na področju avtorske fotografije, ki jo prepoznamo po distancirani, hladni objektivnosti upodobljenega; vse tri fotografe je na prvi pogled družilo zanimanje za »arhitekturno fotografijo« in izbira urbanih motivov. Razstava je nastala v sklopu festivala Triestefotografia ter v sodelovanju z Galerijo Foton iz Ljubljane. Drugi projekt, ki si ga je odbor zamislil, je ravno začetniški tečaj fotografije, ki ga bo tudi letos vodil profesor in član sorodnega društva Žarek iz Sežane Samo Onič s pomočjo sočlana Boruta Hočevarja. Tečaj bo zaobjemal predvsem tehniko fotografiranja, uporabo digitalnega in analognega aparata, pomembnost svetlobe in objektivov ter kompozicijo oziroma zgodovino fotografije. Tečaj predvideva do 6 predavanj ter prakso na terenu. Tečaj se bo začel jutri ob 20. uri na sedežu društva, v Ul. San Francesco 20. Kdor bi se rad udeležil tečaja, ne potrebuje nobenega predznanja. Odbor si je zamislil pestro sezono, polno novosti in odmevnih pobud. Pomemben korak v zgodovini fotokrožka pa prav gotovo predstavlja izlet v Bolgarijo. Cilj izleta ni tokrat fotoekskur-zija, ki jo že vrsto let prirejajo člani fo-tokrožka, ampak odprtje članske razstave v glavnem mestu, v Sofiji. Zamisel se je rodila že leta 2006, ko so se v duhu izmenjave oblikovali prvi kontakti z bolgarskim fotografom Zaferjem Ga-libovom. Februarja letos so ti kontakti privedli do odprtja njegove razstave v Narodnem domu v Trstu; razstava je bila zelo odmevna in kakovostna in požela je svoje sadove, saj so po njenem zaključku postali elektronska izmenjava sporočil z Zaferjem in predvsem s prijateljico Stefko Hrusanovo bolj pogosti ter začelo se je snovati člansko razstavo v Sofiji. Fotovideo Trst 80 se je odločil, da bo nagradil najboljša dela, ki bodo nastala za natečaj Portfolio 2008. Natečaja so se ga lahko udeležili vsi člani tržaškega fotokrožka. Doslej se je prijavilo in oddalo svoja dela 11 fotografov. V komisijo za izbiro del je odbor vključil zunanjega člana, tržaškega priznanega fotografa Paola Cartagine. Dela so bila prejšnji teden izbrana in bodo sodelovala na razstavi, ki jo bo Fotovideo Trst 80 odprl prihodnjega 15. decembra v Sofiji. Predsedniku Civardiju dela prav gotovo ne bo zmanjkalo, saj se je ravno v teh dneh sestal z urednico slovenskih programov na deželnem sedežu Rai Mir- Posnetek z razstave Prehajanja 1 v tržaškem Narodnem domu kroma jam Koren in z njo začel snovati nov pravilnik za video natečaj Ota-Hrovatin, ki ga bo fotovideokrožek v kratkem predstavil. Rok za predstavitev posnetkov se seveda zaradi poznejše objave pravilnika pomaknejo na pomladno sezono. Organizatorji si želijo, da bi sprememba pravilnika pomenila kvalitetnejšo raven predstavljenih posnetkov in da bi postal natečaj še bolj odmeven v Deželi FJK in seveda v Sloveniji, Avstriji in Madžarski. Fotokrožek predvideva v spomladanskem času prirediti predavanja, ki bi omogočila starim in novim članov-te-čajnikom poglobitev v svet fotografije in videosnemanja. Cilj, ki si ga je novoizvoljeni predsednik zadal, je predvsem povečanje števila članov; za uresničitev tega cilja si zato skupaj z odborom prizadeva, da bo fotovideo krožek nudil čim več trenutkov skupnega soočanja in izmenjave idej ter poglobitev v svet fotografije in snemanja, ki se neprestano spreminjata. Za vse informacije o pobudah je Fotovideo Trst 80 snoval spletno stran www.trst80.com ter ima na razpolago še elektronski naslov fotovi-deo_trst80@virgilio.it, s katerim obvešča vse člane o delovanju. slovenski klub Zeleni papagaji in Umor pod K2 V okviru rednega delovanja Slovenskega kluba v Trstu se nam nocoj obeta posebno bogat večer. Prvič v zamejstvu bomo namreč predstavili prodorno založbo Sanje ter dve knjigi, ki ju je pravkar izdala in ki imata neposredno povezavo z našo stvarnostjo: slovenski prevod znamenite svetovne uspešnice ustanovitelja humanitarne organizacije Emergency, kirurga Gina Strade, Zeleni papagaji - kronika vojnega kirurga v odličnem prevodu profesorice in prevajalke Alenke Možine, ter drugo dopolnjeno izdajo romana Dušana Jelinčiča Umor pod K2. Zelene papagaje Gina Strade ni potreba posebej predstavljati. Naj zadostuje podatek, da je knjiga v Italiji doživela preko trideset ponatisov in da je bila prevedena v preko štirideset svetovnih jezikov, opisuje pa pretresljive izkušnje kirurga Gina Stra-de iz Milana, ki se je odločil, da bo povsod tam, kjer divja vojna, zdravil njene žrtve, predvsem otroke. Na nocojšnjem večeru pa bodo naposled še predstavili drugo prenovljeno in prirejeno izdajo nadvse uspešnega romana - kriminalke Dušana Jelinčiča Umor pod K2. Knjiga je prvič izšla pri koprski založbi Lipa leta 2000, a je takoj pošla. Ker pa bralci še po tolikih letih sprašujejo po njej, se je založba odločila za ponatis. Večer bodo sooblikovali direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik, urednica in pesnica Tjaša Koprivec, pisatelj in pisec uvodne besede Zelenih papagajev Dušan Jelinčič ter prevajalka uspešnice Gina Strade Alenka Možina. Na večeru bodo seveda na prodajo predstavljene knjige. Srečanje bo potekalo v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20, pri-četek ob 20.30. Vabljeni! SK DEVIN - Letos v Tržiču Sejem rabljene športne opreme SK Devin prireja v sodelovanju s trgovino Alternativa Sport tudi letos od 11. do 26.novembra že tradicionalni sejem rabljene športne opreme. Tokrat se po dveh letih sejem seli v Tržič: razstavni prostor bo v pristaniškem predelu pri logističnem centru Eurocar v Ul. Grota del Diaul Zot 5. Izbira lokacije predstavlja nov izziv in s tem tudi vabilo vsem novim športnikom ne le iz tržaške, pač pa tudi iz goriške in videmske pokrajine. Tokrat bo na voljo vsa športna oprema, ki zadeva smučanje, kolesarstvo in prosti čas. Poleg rabljene opreme bo na voljo tudi nova oprema po posebnih, znižanih cenah in v outletu. Kot po navadi pride v poštev vse, kar potrebujemo tako pri smučanju kot pri kolesarjenju: oblačila: majice (pile), hlače, kompleti, kape, čelade, rokavice, očala, smučke in smučarski čevlji, oziroma kolesarski kombinezoni, trenirke, čelade, čevlji, hlače, kolesa za gorsko ali cestno kolesarstvo ob Včeraj danes Danes, TOREK, 11. novembra 2008 MARTIN Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 16.38 - Dolžina dneva 9.39 - Luna vzide ob 15.10 in zatone ob 4.39. Jutri, SREDA, 12. novembra 2008 DAVORIN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,5 stopinje C, zračni tlak 1030,2 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 84-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 17,2 stopinje C. M Izleti Prispevki Na lanskem sejmu je bila ponudba zanimiva in kakovostna kroma tem pa tudi vse, kar je potrebno pri športni dejavnosti v prostem času. Sejem je posebno zanimiv za družine, ki imajo majhne otroke, ki kot vsi vemo rasejo in tako je vsako leto potrebno poskrbeti za primerno opremo. Ravno sejem rabljenih artiklov pa tudi zelo prav pride v teh časih, ko si s težavo privoščimo nakup vsega, kar je potrebno za izlet na sneg ali pa za vožnjo s kolesom. Na razstavnem prostoru bodo vsi obiskovalci imeli možnost ogleda, izbire in tudi preizkušnje najrazličnejših športnih artiklov. Sejem SK Devin bo potekal od 10.30 do 19.00 po sledečem programu: od torka, 11., do četrtka, 13. novembra, bo na vrsti zbiranje opreme, od sobote, 15., do nedelje, 23.novembra, bo na vrsti prodaja, medtem ko bo neprodano opremo mogoče pobrati v torek, 25., in v sredo, 26. novembra. Za informacije tel. 333/ 5201854 ali spletni naslov www.skdevin.it oziroma info©skdevin.it.. V spomin na drago mamo Pepko Škrlj vd. Furlan darujeta Pierina in Bojana 100,00 evrov za KD Rdeča zvezda, 100,00 evrov za AŠK Kras, 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Saležu, 50,00 evrov za krožek Krut, 50,00 evrov za Mladinski krožek Bazovica, 50,00 evrov za AŠD Vesna, 50,00 evrov za AŠD Mladina in 50,00 evrov za Novo Delo. V spomin na drago mamo Pierine in Bojane darujejo Marjetica, Magda in Maja 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Pepko Škrlj vd. Furlan darujejo: Janko Simoneta 20,00 evrov, Tamara in Zvonko 40,00 evrov, Jožica Gu-štin 30,00 evrov, Rožeta 30,00 evrov in Zmaga Lorenzi 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Marinota Sardo darujeta Neda in Zmago 30,00 evrov za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na sestro Karlo in brata Ivota Gherlanija darujeta Zoran in Majda 70,00 evrov za MoPZ Tabor z Opčin, 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk, 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Opčinah in 50,00 evrov za SKD Tabor - Opčine. Namesto cvetja na grob Karle Malalan daruje Jušta Lipušček vd. Guštin 20,00 evrov za SKD Tabor - Opčine. V spomin na svakinjo Karlo Malalan darujejo Livia, Bogdan in Marina 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk, 50,00 evrov za MoPZ Tabor - Opčine in 50,00 evrov za CPZ Sv. Jerneja na Opčinah. V spomin na Karlo Malalan darujejo družine Taučer, Mazza, Trinalli in Farina 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk, 25,00 evrov za cerkev Sv. Jerneja na Opčinah in 25,00 evrov za MoPZ Tabor - Opči-ne. V spomin na Karlo Malalan daruje Kristina Podobnik 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Karlo Malalan darujeta Nadja in Pino Perini 30,00 evrov za SKD Tabor in 20,00 evrov za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši na Opčinah. Namesto cvetja na grob Pavle Ravbar darujejo: družina Milič, (Repen 49) 20,00 evrov, družina Guštin (Col 5) 30,00 evrov, družina Seražin - Guštin (Col 12) 25,00 evrov in družina Mi-lič- Ravbar (Col 15) 15,00 evrov za re-pentaborsko cerkev. KRUT prireja v soboto 17. januarja ogled razstave v muzeju Santa Giulia v Bresci »Van Gogh - risbe in slike«. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a v ul. Cicerone, tel. 040-360072. ODGOVORNA ZA UPRAVNO SLUŽBO - SOCIALNO SKRBSTVO obvešča da občine Devin Nabrežina, Zgo-nik in Repentabor organizirajo izlet v Padovo v četrtek, 13. novembra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanje in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan - od ponedeljka do petka od 8.30 do 10.30 (tel. 040-2017389). KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za dvodnevni izlet 7. in 8. decembra »Med jaslicami in sejmi« z ogledom Verone in svetovne razstave jaslic ter sejmov v Trentu in v Levico Terme. Za podrobnejše informacije čimprej poklicati na sedež Krut-a v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELJSKIH ŽENA organizira od 9. do 12. decembra izlet na Dunaj in v Bratislavo. Informacije in prijave na tel. št.: 040-291498 (Daria) in 040-200173 (Flavia). SK0 STALNO GLEDALIŠČE - Hans Magnus Enzensberger HČI ZRAKA Die tochter der luft igra po španskem izvirniku Calderdna de la Barca Režiser JANUSZKICA Produkcija SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA v koprodukciji s festivali: Mittelfest - Čedad,Teatri a teatro - Trst, Primorski poletni festival - Koper _SLOVENSKA PRAIZVEDBA V glavni vlogi SILVA ČUŠIN, dobitnica Borštnikovega prstana. Ob njej: IVO BARIŠIČ, PRIMOŽ F0RTE, ROMEO GREBENŠEK, BRANE GRUBAR, LARA KOMAR, DANIJEL MALALAN, NIKLA PETRUŠKA PANIZ0N, JANKO PETR0VEC, PRIMOŽ PIRNAT,ALEŠVALIČ. I II I I m MM !!■■■ Petek, 14. novembra ob 20.30 - red f Četrtek, 27. novembra ob 19.30 RED K, italijanski nadnapisi in varstvo otrok Sobota, 29. novembra ob 20.30 RED T, italijanski nadnapisi Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 info@teaterssg.it / www.teaterssg.it Vffllw Ulica Petronlo 4 - list slo versko stalno bledaliSCe lnfo@teaterssg.lt - www.taaterssg.lt V spomin ob 11. obletnici smrti moža Karla Milič daruje žena Zofija 50,00 evrov za repentaborsko cerkev. V spomin na moža Romanta Škabar ob 10. obletnici smrti daruje žena z družino 25,00 evrov za cerkveni zbor Re-pentabor in 25,00 evrov za repentabor-sko cerkev. Ob priliki poroke Davida Škabar in Astrid Bastianelli daruje družina Škabar 100,00 evrov za repentaborsko cerkev. Ob 10 obletnici smrti Oskarja Boleta daruje žena Anica 50,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. Gospa Meri Ceh daruje 50,00 evrov za Šentjakobski dom. V spomin na Črtomirja Rapotca darujejo za Društvo prostovoljnih gasilcev Breg: člani TFS Stu Ledi 320,00 evrov, družine Zobec, Slavec in Marc 75,00 evrov, Sergio in Marinka 20,00 evrov, Branka in Vittorio 20,00 evrov ter Paolo in Marina 50,00 evrov. V spomin na drago Pepko daruje Pepka (Salež 91) 25,00 evrov za AŠK Kras in 25,00 evrov za KD Rdeča zvezda. V spomin na Bojanino in Pierinino mamo Pepko darujeta Sonja in Marko 50,00 evrov za KD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Pepke Škrlj vd. Furlan darujejo Dragica Budin 20,00 evrov za oktet Odmevi, Ivanka Peric 20,00 evrov za oktet Odmevi in Milka Milič 20,00 evrov za KD Rdeča zvezda. Ob obletnici smrti dragega očeta Alojzija daruje Anica Daneu 40,00 evrov za knjižnico P. Tomažič in tovariši, 40,00 evrov za MoPZ Tabor, 40,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB, 40,00 evrov za Veselo Pomlad in 40,00 evrov za cerkveni pevski zbor Sv. Jerneja. Tončka in Miro Francin darujeta 50,00 evrov za dom Brdina na Opčinah. 11.11.2000 11.11.2008 Robert Budin Vedno si z nami v naših srcih in mislih. Vsi tvoji najdražji Salež, 11. novembra 2008 Ob izgubi drage mame Marije Keszler vd. Floridan izrekata iskreno sožalje dr. Zdenku Floridanu in svojcem Patronat INAC in Kmečka zveza Torek, 11. novembra 2008 □ Čestitke Družina Gulli se je razveselila obiska štorklje, saj jima je podarila lepega PETRA. Bratec Ivan bo vesel, ker se bo z njim lepo igral. Lepi družini vse najboljše želi Livia Ferluga. Mali PETER se je pridružil Damjanu, Luciani in Ivanu. Pomnoženi družini želimo polno srečnih in nasmejanih dni ter mirnih noči. Družini Kuret in Vannella. Na Martinovo kot vsako leto se bomo zbrali, da bi s teboj rojstni dan praznovali. Kozarček bomo spili in tebi ENNIO nazdravili. Na seje, sestanke, srečanja in smučanje danes kar pozabi, ostani z nami, ker te imamo radi. DUFADAMA. I Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. novembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor San Piero 2 (040 421040) Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor San Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni (040 634144). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ui Kino AMBASCIATORI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Quantum of solace«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »La classe«. CINECITY - 15.50, 16.50, 17.50, 19.15, 20.00, 21.30, 22.00 »007 Quantum of solace«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.15 »High school musical 3: Senior year«; 16.00, 20.00, 22.00 »Giu al Nord«; 17.00, 22.00 »Pride and glory«; 16.00, 20.00, 22.00 »Giu' al nord«; 18.00, 22.00 »Tropic thunder«; 15.50, 17.50, 20.00 »Wall-E«; 20.00, 22.00 »Mamma mia!«. EXCELSIOR - 16.15, 18.10, 21.15 »Vic-ky Cristina Barcelona«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 21.00 »Quel che resta di mio marito«; 18.00 »La banda Baader Meinhof«. FELLINI - 16.45, 22.20 »Wall-e«; 18.30, 20.20, 22.15 »Un gioco da ragazze«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mam-ma mia!«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The burning plain«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.00, 20.00 »Divjakinja«; 16.20, 19.00, 21.20, »Kvantum sočutja«; 19.10, 21.10 »Nevarnost v Bangkoku«; 15.20, 17.10 »Muhice osvajajo Luno«. NAZIONALE - Dvorana 1:16.30, 18.30, 20.30 »High School Musical«; Dvorana 2: 16.15, 18.00, 19.45, 21.30 »Quantum of solace«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Giu al Nord«; Dvorana 4:17.00,18.45,20.30, 22.15 »Si puo fare«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:17.45, 20.00, 22.10 »Quantum of solace«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.10 »High School Musical«; Dvorana 3: 17.50, 20.10, 22.15 »The burning plain«; Dvorana 4:17.45,20.00,22.00 »Giu al Nord«; Dvorana 5:17.45,20.00,22.00 »Lezione 21«. 23 Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (l.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. ŽUPNIJA SV. MARTINA na Proseku vabi vse častilce farnega zavetnika, da se udeležijo sv. maše, ki bo danes, 11. novembra, ob 16. uri. Maševal bo g. škof Evgen Ravignani. Vabljeni k sv. Martinu. »BARVANJE NA SVILO« je naslov novega tečaja, ki bo stekel pri Krut-u danes, 11. novembra, ob 16.30. Vpisovanje in informacije na tel. št. 040360072. SLOVENSKI KLUB vabi danes, 11. novembra, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, ul. S. Francesco 20, na predstavitev založbe Sanje iz Ljubljane, slovenskega prevoda svetovne uspešnice kirurga Gina Strade Zeleni papagaji in druge dopolnjene izdaje romana Dušana Jelinčiča Umor pod K2. Večer bodo sooblikovali direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik, urednica in pesnica Tjaša Koprivec, pisatelj Dušan Jelinčič in prevajalka Alenka Mo-žina. Vabljeni! VAŠKE ORGANIZACIJE v sodelovanju s KZ, Zahodnokraškim rajonskim svetom in Jusarskim odborom Prosek vabijo na Martinovanje 2008 danes, 11. novembra, od 6. do 23. ure bo pokrajinska cesta zaprta zaradi sejma, ob 16. uri v cerkvi sv. Martina slovesna sv. Maša, ki jo bo daroval škof Evgen Ravignani, ob 17.30 na dvorišču rajonskega sveta koncert kvarteta Zavoda Združenega Sveta »Boh Jazz Quartet«, ob 21. uri pod šotorom koncert Kraških Ovčarjev. Osmice: Godbeno društvo Prosek v Soščevi hiši, ŠD Primorje v sedežu na Proseku št. 2, Žarko in Vesna Bukavec »u Ku-tu« na Proseku št. 82. FOTOVIDEO TRST 80 organizira za-četniški tečaj fotografije, ki ga bosta vodila prof. Samo Onič in Borut Hočevar. Odvijal se bo enkrat tedensko ob sredah v večernih urah na sedežu društva, ul. San Francesco 20 in predvideva 5 -6 lekcij po 2 uri ter skupni izhod z delom na terenu. Prva lekcija bo 12. novembra ob 20. uri. Info in vpisovanje: 347-7937748 (Mirna). ONAV (Vsedržavna Organizacija Po-skuševalcev Vin) sporoča, da ANAG, Organizacija Poskuševalcev Žganj, prireja tečaj (5 srečanj), ki se bo pričel 12. novembra v Krminu na sedežu videmske univerze. Vsi toplo vabljeni. Za katerokoli informacijo in vpis tel. 0481/32283 Daniela Marko-vič ali E-mail: daniela_onav@ya-hoo.com. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE krožek Kras vabi v sredo, 12. novembra, ob 19. uri v Kanarsko hišo (I. Gruden) v Nabrežini na aktiv na temo: »Šolstvo, zdravstvo, pravice manjšine, plače, antifašizem, okolje, itd... , ponovno si moramo zavihati rokave«. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja urica letošnjega niza bo na TRST sporedu v četrtek, 13. novembra, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico »Ko luna praznuje rojstni dan« bo pripovedovala Ivana Terčon. Toplo vabljeni! OBČINA DOLINA v sodelovanju z združenjem ACAT (Associazione dei Club degli Alcolisti in Trattamento -Združenje klubov alkoholikov v obravnavi), prireja v četrtek, 13. novembra, ob 18. uri v dvorani občinskega sveta posvet na temo »Promocija in zaščita našega zdravja«. Predaval bo prof. Sergio Cecchi. Toplo vabljeni! SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na izredni občni zbor, ki bo v četrtek, 13. novembra, ob 19.30 v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu, v prostorih srenjske hiše v Gročani. Na dnevnem redu je: izvolitev predsedstva občnega zbora, poročilo o dejavnosti 2006-2008, izvolitev odbora 2008-2010, program dejavnosti 2008-2010 in razno. Vljudno vabljeni! ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA - Spoštovani član, cenjena članica, obveščamo Vas, da bo v petek, 14. novembra, v dvorani KD Ivan Grbec (Škedenjska uli-ca,124) občni zbor ob 18.30 uri v prvem sklicanju, ob 19. uri v drugem sklicanju. Na dnevnem redu so: pregled članstva in pooblastil, imenovanje tajnika občnega zbora in volilne komisije, poročilo predsednika, poročilo blagajnika, poročilo nadzornega odbora, predstavitev kandidatov, volitve za novi odbor, izidi volitev in razglasitev članov novega odbora, razno. Člani so naprošeni, da pred občnim zborom pooblaščenim pokažejo člansko izkaznico (ali prosijo za duplikat). Vsak član ima lahko le eno pooblastilo. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na potopisno predavanje Biserke Cesar - »Uganda, moj afriški biser...«, v petek, 14. novembra, ob 20.30 na sedežu društva, ul. DAn-nunzio 62-Milje. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa Glasilo občine Repentabor. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel. 040 -327122) do 14. novembra. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 14. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah generalka za nastop, ki bo v Postojni v soboto, 15. novembra, ob 18. uri. Odhod avtobusa za koncert v Postojni iz Padrič ob 16. uri. ZSŠDI sporoča, da bo fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger v Narodnem domu (ul. F. Fil-zi 14) ta teden odprta danes, 11., v sredo, 12. in v petek, 14. novembra, od 10. do 15. ure. Možen je tudi ogled po dogovoru na telefonski številki 040635627. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju s konzorcijem »Fhocus« in zadrugo »La Co.s.t.i.er.a.« organizirajo v soboto, 15. novembra, ob 16. uri v športnem centru v Vižovljah brezplačno gledališko predstavo za otroke »Pie' di pancia« - gledališka družina Il Mera-lancio iz Cunea. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE obvešča, da so še v teku vpisovanja na začetni tečaj v standardnih in latino-ameri-ških plesih. Lekcije potekajo vsak ponedeljek, ob 19.30 v društveni dvorani na štadionu 1. maja za vpis lahko pokličete na tel. št. 349-7338101 ali se predstavite direktno na vaji. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na uro latino aerobike vsak ponedeljek od 16.30 do 17.30 v društvenih prostorih na štadionu 1. maj. V družbi koreo-grafinje Mateje Juvan si boste razgibali svoje telo, se spotili, sprostili in ob prijetni glasbi naplesali. Vljudno vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 17. novembra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na predstavitev obsežne knjige »Poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč v mandatu 2005 - 2008«. O njeni pretresljivi vsebini bosta spregovorila njen urednik, sicer pa predsednik Komisije, zgodovinar in direktor Muzeja za novejšo zgodovino v Ljubljani Jože Dežman ter kri- minalist, vodja policijske akcije Sprava Pavel Jamnik. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja tečaj izdelave adventnih venč-kov in božičnih okraskov. Srečanja, ki jih bo vodila gospa Jadranka Sedmak, bodo 18., 20., 25. in 27.novembra (ob torkih in četrtkih) od 10. do 12. ure. Za podrobna pojasnila lahko pokličete na tel. številko 040-415176. OBČINA DOLINA obvešča, da bo tudi letos priredila Božični sejem 2008, ki se bo odvijal na glavnem trgu »Gorica« v Boljuncu od 5. do 9. decembra 2008. Namenjen bo domačim proizvajalcem, obrtnikom in amaterjem. Imeli bomo hišice in stojnice. Glede na veliko povpraševanje in omejeno število hišic, imajo prednost občani. Vpisovanje bo potekalo vsak dan, od danes, 11. do torka, 18. novembra, na občini Dolina (urad za kulturo) od 8.30 do 13.30.Informacije 040-8329 213/282. SC MELANIE KLEIN IN DEŽELNA ZBORNICA KLINIČNIH PEDAGOGOV prirejata tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 8. meseca starosti. Tečaj bo potekal od 21. novembra do 10. decembra. Srečanja bodo ob sredah in petkih zjutraj na Opčinah. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. Mesta so omejena. SC MELANIE KLEIN prireja delavnico draguljev z biserčki Swarovsky. Pripravili bomo čisto osebni nakit primeren za vsak dan ali za posebne priložnosti. Delavnica je namenjena odraslim osebam in bo potekala v soboto, 22. novembra, od 16. do 18. ure na društvenem sedežu. Za prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. RADIJSKI ODER organizira za abonente gledališkega vrtiljaka ogled lutkovne predstave, ki bo v nedeljo, 23. novembra, ob 11. uri v Ljubljanskem lutkovnem gledališču. Odhod z avtobusom s trga Oberdan ob 8.30 in po-vratek ob 15. uri. Vpise sprejema urad Slovenske prosvete na tel. 040 370846 od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. Število mest omejeno! SKD IGO GRUDEN prireja v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina jezikovne tečaje slovenščine in angleščine. Tečaji bodo obsegali 24 lekcij po uro in pol in bodo potekali v Kulturnem domu Iga Grudna v Nabrežini. Vpisnina je 135 evrov z vključeno članarino. Interesenti dobijo informacije in vpisne pole v nabrežinski Občinski knjižnici oziroma v kavarni Gruden ali pri Veri Tuta (040-299632, 339-5281729). DRUŠTVO TAO organizira v soboto, 29. in v nedeljo, 30. novembra, tečaj reiki 1. stopnje. Za informacije pokličite na tel. št.: 340-1607908 (Donatella). SKD FRANCE PREŠEREN - PILATES: vse novinke, ki bi rade poskrbele za boljši mišični tonus, prožnejšo hrbtenico in razgibavanje, se lahko pridružijo k vadbi Pilatesa ali telovadbe za zdravo hrbtenico in razgibavanje na podlagi Pilatesa, ki poteka v telovadnici (Trubarjevi dvorani) nižje srednje šole v Dolini. Ob sredah, od 18. do 19. ure Pilates, od 19. do 20. ure telovadba. Informacije v telovadnici pred začetkom vadbe ali po telefonu na št. 333-3616411 ob sredah od 16. ure dalje. Vabljene. SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. Prireditve SKD TABOR vabi v Prosvetni dom v sredo, 12.novembra, ob 20.30 na predstavitev knjige Kraška hiša in arhitektura Krasa: med očarljivostjo in vsakdanom (1.spremenjena in dopolnjena izdaja). Prisotna bosta avtorja dr.Ljubo Lah in dr. Stanko Renčelj ter predstavnik založbe Li-bris; v petek, 21. novembra, ob 20.30 Poklon Viktorju Parmi. Sodelujejo: Paolo Petronio, sopran Veronica Vascotto, Cristina Santin-klavir in godba Viktor Parma iz Trebč; v sredo, 26. novembra, ob 20.30 srečanje s prof. Zoro Tavčar. Pogovor bo vodila Olga Lupinc; v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri go- -/ stovanje Tkšd Urbanščica iz Famlj s komedijo Toneta Parljiča Krivica boli. Obiščite nas! DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje »110 let rojstva prof. Ivana Rudolfa, Maistrovega borca, tigrovca, politika in organizatorja primorskih prostovoljcev v Afriki«. O liku in delu svojega očeta bo govoril časnikar Saša Rudolf. Večer bo v Marijinem domu v Rojanu (ul.Cor-daroli, 29) v petek, 14. novembra ob 20.30. BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 15. novembra, ob 20.30 na odprtje slikarske razstave Fulvia Cazzadorja Immaginaria. O avtorju bo spregovorila Jasna Merku, glasbena spremljava Color Trio. Razstava bo na ogled do 5.decembra na Opčinah,Pro-seška ul. 131. SKD LIPA vabi v nedeljo, 16. novembra, ob 17.30 v župnijsko kinodvorano v Bazovici na ogled veseloigre »Canta canta che te daro el pignol - 30 anni dopo« v izvedbi skupine »Gli amici di San Giovanni« tekst in režija Giulia-no Zannier. RADIJSKI ODER obvešča, da bo naslednja predstava 11. Gledališkega vrtiljaka na sporedu v nedeljo, 16. novembra, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27), prva predstava ob 16. uri (red SONČEK) in druga ob 17.30 (red ZVEZDA). Lutkovno gledališče iz Maribora bo nastopilo z igrico JAJCE. SKD BARKOVJE (Ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v četrtek, 20. novembra, ob 20.30 celovečerni koncert mešanega pevskega zbora Lipa iz Bazovice, ki ga vodi Tamara Ražem. Vljudno vabljeni. S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi AVTO piaggio ligier nova, 7 let, dvo-sedežni, velik prtljažnik, motor diesel 505 kub.cm, avtomatičen, odlično stanje mehanike in karoserije, edini lastnik, 47.000 km, zadostuje vozniško dovoljenje motornih koles prodam. Tel. št.: 040-200520, v večernih urah. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica dvakrat-trikrat tedensko. Telefonirati v večernih urah na št. 338-4360677. ODDAM takoj vseljivo in popolnoma opremljeno manjše stanovanje v Se-sljanu, v mirnem okolju in z dobro prometno povezavo, tudi za krajše obdobje. Tel. št.: 040-2036748 ali 3391114852. ODDAM v najem 65 kv. metrov veliko stanovanje v Borštu. Tel. 040-228626. PRODAM po ugodni ceni dnevno sobo. Tel. št.: 040-44631. PRODAM NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE (4.000kvm) med Opčinami in Repnom, dostop z avtom. Cena 19.500 evrov. Tel. na št.: 347-6145807 ali 380-3017723. PRODAM rabljen štedilnik na drva znamke loberger v dobrem stanju, za kuhanje z možnostjo centralnega ogrevanja. Klicati ob uri obedov na tel. št. 040-2034293. PRODAM zazidljivo zemljišče na goriškem Krasu; tel. ob večernih urah 3381023477. TOYOTA COROLLA verso 2,2, d4d, letnik 2005, full optional, z vgrajenim navigacijskim sistemom, prevoženih 56.000 km, v odličnem stanju, prodam za 16.000,00 evrov. Tel.: 333-4872311. Id Osmice JOŽKO IN LJUBA CO L JA sta odprla osmico v Samatorci 21. Toplo vabljeni! Tel. 040-229326. NA PROSEKU u kutu sta odprla osmico Vesna in Žarko. OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medjevasi 7. Tel. 040-208375. OSMICO je odprl Renzo Tavčar Repen 42. Tel.: 040-327135. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišču odprla osmico. V SOŠČEVI HIŠI ima ob priliki Marti-novanja odprto OSMICO godbeno društvo Prosek. LIKVIDACIJSKA RAZPRODAJA v trgovini Deborah v Nabrežini. 040-201049 Nino Patrizio: prvi dopisnik našega dnevnika s Športnih iger / 13 Dolinčan Ricky Baldi uspešno pretekel newyorški maraton Bregovi nogometaši po novi zmagi potrdili presenetljivo dober začetek —L I Saša Žužek iz Vižovelj že 12 let igra košarko na Sport ^L torkova priloga P r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika ravni EKIPNE LIGE - Krasovi nogometaši in Bregovi košarkarji meljejo kot stroj »Dream team« Kras ima po 8 krogih prav toliko točk naskoka pred tretjima, Breg zmaguje v povprečju s 30 točkami prednosti V zadnjih letih se je kar nekaj ekip naših društev bolj ali manj uspešno borilo za napredovanje in to v vseh prvenstvih, v katerih nastopamo, razen morda najvišjih, ko gre pač za lige, ki pomenijo razmejitev med amaterskim in (pol)profesionalnim športom. Velikokrat so naše ekipe naposled osvojile prvenstvo, po pravici povedano pa še največkrat napredovale tudi tako, da so se v ligi uvrstile na 2. ali celo 3. mesto in nato izkoristile uspešno igranje v »play-offu« ali celo ugodno prestruktura-cijo prvenstev. Letos - tako vsaj kaže, imamo dve moštvi, prava »dream teama«, ki bosta sodeč po prvih nastopih po-metli s svojimi nasprotniki, kot res malo kdo pred njima. V mislih imamo seveda Krasove nogometaše in Bregove košarkarje. Prvi imajo po osmih krogih promocijske lige že pet točk naskoka pred drugo uvrščenim Cor-nom in kar osem pred Ponziano in Staranzanom, doslej pa so dosegli sedem zmag, enkrat so igrali neodločeno, poraza pa še niso doživeli. Brežani so v šestih krogih D-lige dosegli prav toliko zmag, kar naravnost bode v oči pa je razlika v koših 493:299, kar pomeni, da v povprečju dosegajo zmage z več kot 30 točkami razlike. Nobena skrivnost ni, da sta si vodstvi obeh klubov tak potek tudi močno želeli in v njegovo uresničitev vložili veliko sredstev, kar pri nas, kot znano, ne zbuja vedno samo pohval. Kako se bo sezona končala, pa bo seveda treba še videti. Krasovci (zgoraj) so preteklo soboto nadigrali tudi direktnega tekmeca za vrh Ponziano, Elvis Klarica (desno), velika letošnja Bregova okrepitev, dosega v povprečju več kot 20 točk na tekmo kroma Po 11 letih profesionalne kariere se je poslovil od dirk na način, ki pri njemu ni bil redek: z zmago na šestdnevni dirki v Milanu. 360 Miran Bole VSE NAJBOLJŠE ! SPORT ZA VSAKOGAR /M3 Tržaški košarkarski strokovnjak Matteo Boniciolli je novi trener bolonjskega Virtusa. Na 22. strani POGLED Z VEJE Padalci in plezalci Marij Čuk V svetu oglušujočih glasov je tudi kristjanom težko ohraniti mirne živce. Ponuditi še drugo lice, če te udarijo, je postala nadvse nadležna in celo neuresničlji-va stvar, skregana s človekovim instinktom. V Jeruzalemu smo bili priče neverjetnemu tepežu med armenskimi in grškopravoslavni-mi menihi, klofute, pesti, prerivanje so se lepo prilagajali pljuvanju in psovkam. Sveti možje so si jih dajali kot najhujšipretepa-či v kakšni beznici predmestja Buenos Airesa. In mi se potem čudimo, da se stepejo navijači, da razgreteži zmerjajo sodnike, da pustošijo mestne ulice! Nasilje se je razširilo po vsem svetu kot oljčni madež, kar ni nič čudnega, ko pomislimo, da je zdajšnji čas čas obiranja oliv. Oliva daje olje in ko olje kapne - madež! Kdor je brez madeža naj prvi vrže kamen! Zato je odvečno moraliziranje povsem iz trte izvito, znak nemoči in lastnih slabosti. Padli so vsi parametri dobrega okusa in etičnosti. Joj, kakšen svet! No, vse pa vendarle ni tako črno, pesimizem ni na mestu. Dovolj je nekaj sonca in vsi lahko postanemo lepi in zagoreli kot novi ameriški predsednik, ki igra košarko in poker in je v mladosti prestopil marsikatero mejo. Ni edini. Mnogi prosvetljeni državniki so se radi posvečali športu, bili so dobri skakalci - skakali so čez plot. V tej veščini so rušili rekorde John Kennedy, Fidel Castro, Tito in celo oče sodobne turške države Ataturk. V primerjavi z njimi je bil Clinton pravi nebogljeni vajenec. Najbrž so zaradi tovrstnega treninga Američani in Kubanci dobri atleti, za razliko od Zamejcev, ki se moramo zadovoljiti s spominom na nekdanje igre. Njihov začetek, 50-letnico, smo obeležili v petek v Narodnem domu. Tam smo zvedeli, da je šlo za množično slovensko gibanje, na igrah je v času njihovega trajanja do sredine sedemdesetih let nastopilo na stotine nadebudnih športnikov s slovenskim pedigri-jem, padale so vse ideološke in socialne meje. Zelo lepo. Čudi pa me, da česa takega ne premoremo več in na nobenem področju. Množičnosti namreč. Mogoče zaradi tega, ker imamo nulto demografsko rast, ker moški ne trenirajo več skakanja? Ne bi rekel. Kajti še veliko je takih, ki preskakujejo zdaj na eno zdaj na drugo stran, odvisno od vetra. Ta šport ne bo nikoli usahnil! Zato pa imamo nekaj izvrstnih jadralcev. In padalcev. Padalstvo, plezanje in alpinizem so v genih slovenskega naroda, katerega del smo, če to hočemo ali nočemo priznati. Kar naenkrat se zgodi, da pade z neba, od zgoraj, na kako odgovorno mesto padalec brez padala. Vržen na stol. Takih primerov je sicer vedno manj, ker primanjkuje padalcev (ne stolčkov), ki bi se z oblaka vrgli v neznano. Primer SSG je zgovoren. Svojčas bi se našel cel roj padalcev za predsedniško mesto, danes ni enega, tako da se moramo zadovoljiti le s svetovno prvakinjo v športnem padanju. In z evropsko prvakinjo v dvoranskem plezanju, kajti tudi plazilcev, ki bi priplezali kam daleč, visoko, ni več. Lažje je plezati po vodoravni kot navpični črti. Skratka. Kaj ima vse povedano opraviti s športom? Moj jezik je metafora, kot je šport metafora življenja in obratno. Metafore so zato, da jih razbiramo in se ob njih čudimo, jih skušamo razumeti, razvozlati. Konkretnost je namreč mati otopelosti. Ali ne bi bilo pusto, ko v temni noči ne bi bilo svetlega in v svetlem dnevu tudi pramenov noči? 12 Torek, 11. novembra 2008 ŠPORT / SLOVENCI V DRUGIH OKOLJIH Z novim trenerjem se Mantova prebuja Moštvo Jasmina Handanoviča slavilo v gosteh proti Albinoleffeju Nogomet Vratar Udineseja Samir Handa-novič je v Milanu proti Interju klonil v 91. minuti, ko ga je s kratke razdalje premagal Cruz. Kljub porazu pa so Furla-ni s Handanovičem na čelu (ocena 6, saj tokrat ni nikoli resneje posegel) zadovoljili. Pozitivne posledice zamenjave trenerja občutijo v Mantovi. Moštvo Jasmina Handanoviča, ki si zasluži solidno oceno 6,5, je namreč kar v gosteh premagalo z 2:1 Albinoleffe (odločil je Godeas). Zlatko Dedič tokrat ni povsem prepričal (ocena 5,5) in ni uspel preprečiti domačega poraza Frosino-neja proti Empoliju. V 2.diviziji Cosenza Alena Car-lija (igral je le pet minut, kar je premalo, da bi si prislužil katerokoli oceno)me-lje z nasprotniki. Po novi zmagi (z 1:0 so premagali Igei) je Cosenza seveda prva na lestvici s 27 točkami v 11 krogih, a ima zdaj štiri točke naskoka nad dvojico Catanzaro-Gela. Odbojka V elitni A1-ligi je Montichiari Lorisa Maniaja s 3:1 (21, -24, 21, 16) odpravil Piineto. Mania je 18-krat sprejel žogo z dvema napakama in 56% brezhibnih sprejemov. Manj uspešen je bil Matej Černic, saj je Martina Franca doma izgubila s 3:1 (23, -23, 23, 22)proti Forliju. Černic pa je vseeno bil med boljšimi na igrišču. Servis je dvakrat zgrešil, a dosegel en as, 73% žog je brezhibno sprejel, napadal s 55% učinkovitostjo (29 napadov, 1 napaka, 2 prejeta bloka, 16 žog padlo na tla); v bloku je dosegel dve točki, enkrat pa se je dotaknil mreže. V A2-ligi je Loreto Damirja Kosmine v gosteh z 1:3 (17, -21, 22, 28) premagal Castellano Grotte. Kosmina pa je celi tekmi sledil s klopi za rezerve. Crema Aljoše Orla je po petih nizih trdega boja v gosteh premagala Ca-tanio (2:3 - -21, -20, 22, 22, 11). Orel je igral prva dva niza in dosegel 5 točk. Sprejel je 6 žog (100% pozitivno, 50% brezhibno), napadal pa 14 (1 napaka, 3 prejeti bloki, 5 točk). V moški B1-ligi je Bibione Volley Kristjana Stoparja gladko izgubil s 3:0 (16, 17, 18) v Noceri Umbri proti na- sprotniku, ki je bil objektivno boljši. Po tem porazu je Bibione s šestimi točkami 13. na lestvici. V ženski konkurenci je Atomat iz Vidma Martine Coret-ti pred domačo publiko brez večjih težav odpravil s 3:0 (20, 18, 15) odpravil Villorbo. Z novimi tremi točkami ima Atomat po štirih krogih šest točk, kar Furlankam zagotavlja deveto mesto na lestvici. V moški B2-ligi je Cordenons libera Ambroža Peterlina poražen zapustil igrišče. Silvolley Trebaseleghe jih je premagal s 3:0 (20, 19, 15), po tem spodrsljaju pa je Cordenons peti na lestvici. Med ženskami je nov spodrsljaj doživela Antonveneta iz Tržiča Karin Crissani, ki je v Vicenzi izgubila s 3:0 (20, 17, 21). Z desetimi točkami v osmih krogih so Tržičanke na 12. mestu. Košarka V A1-ligi je kot prva že v soboto igrala rimska dvojica Sani Bečirovič (19 točk) - Primož Brezec (14 točk): Lottomatica je poražena zapustila Videm (končni izid 104:100). Fortitudo Bologna Uroša Slokarja (brez točke) ni imel pravih možnosti na gostovanju v Sieni (poraz s 109:82), Benetton iz Tre-visa Domena Lorbeka (3 točke v 25 min igre) po pravem boju v gosteh odpravil Rieti (končni izid 65:66), nazadnje pa je tu še Air Avellino Marka Tu-ška (8 točk v 28 minutah), ki je v go-steh s 71:78 odpravil Virtus iz Bologne. V ženski B1-ligi je Interclub Milje Jessice Cergol (s 16 doseženimi točkami najboljša med Miljčankami) doživel pekoč poraz v gosteh proti Sarce-du, ki je tako zabeležil šele drugo prvenstveno zmago. Scame Tržič Martine Gantar (4 točke) je s 63:76 izgubil na domačem parketu proti ekipi iz Trevi-sa. Po sedmih krogih ima Interclub 6 točk, medtem ko Tržič s štirimi točkami deli zadnje mesto na lestvici. Tako v moški B2-ligi: Jan Budin je bil ponovno med boljšimi v svoji ekipi, saj je dosegel 15 točk (7:11 za 2 točki, 0:3 za tri točke, 1:2 prosti meti, 4 skoki, 2 asistenci). Brez pohvale ne graje: Daniel Batich je v devetih minutah dosegel 2 točki (2.2 pri prostih metih, 0:2 iz igre). Neocenjen: Peter Sosič tokrat ni stopil na igrišče. (M.O.) a liga dan potem Prosti streli kot tisti Marka Škabarja Dimitrij KriZman Del Piero: njegovi prosti udarci nevarni kot enajstmetrovke ansa Inter, Milan in Napoli na prvih treh mestih lestvice - kot da bi gledali film druge polovice osemdesetih in začetka devetdesetih let, ko je ta trojica (resnici na ljubo z najmanjšim doprinosom koga drugega kot Interja...) krojila vrh A lige! Nasploh pa razpredelnica kaže, da se v razmaku samcatih četvero točk gnete osmerica ekip. Po kakšnem vrstnem redu bo eno ali drugo presenečenje odpadlo iz navideznega boja za najvišje položaje? Bo katero izmed teh celo vztrajalo neslute-no dolgo? Ni nemogoče. Ostajam mnenja, da je Milan sorazmerno skromna ekipa, pri kateri en sam Ronaldinho ne more odtehtati dejstva, da vsako sezono mrkne (vsaj) en član stare garde. Letos je na primer prišel na vrsto Seedorf, kar redči kakovost med rdeče-črnimi. Inter se po začetnem, tudi mojem, velikem navdušenju nad novim vetrom, ki naj bi ga prinesel Mourinho, spreminja v določeno zagonetko. Igra se ne razvija: ko rešilne gole dosega Cruz pomeni, da ni velike razlike, če na klopi sedi "special One" ali So-netti, Giagnoni ali pa celo ubogi pokojni Veneranda, nekdanji specialist za (ne)reševanje ekip iz (pre)dra-matičnih položajev. No, sporočila so nedvomno malce bolj naklonjena Interju, kajti v zadnji minuti srečanja je Morattijeva igračka nad mestnim tekmecem tokrat pridobila kar štiri točke: dve svoji pridobljeni in seveda še tisti dve, ki jih je Milan v zadnjem trenutku izgubil v Lec-ceju. Sicer pa se zadnje čase čudim velikemu številu golov, doseženih iz mojstrskih prostih strelov. Del Piero je v par mesecih dosegel že kar nekaj takih mojstrovin, kakršnih ni že kar nekaj let. Minulo nedeljo je poleg Pinturicchia naravnost v slogu Platinija ali Maradone zadel tudi Zarate. Najbrž imajo pri tem svoje prste vmes tudi vse bolj dodelane žoge, ki naj bi po pripovedovanju mnogih dobesedno letele. Meni je zadeva všeč. Občutek velikega pričakovanja, ko ima ekipa (sicer je najbolje, da gre za tisto, za katero navijaš...) na razpolago prosti strel, ki ga bo streljal ostrostrelec, je namreč odličen. Pride namreč obdobje, ko gre vse po maslu in iz takih prostih strelov goli padajo in padajo. Nogometna literatura izpod peresa Ezia Vendrameja premore zgodbe o mitičnem "Movioli" Juniorsa iz Casarse, ki je proste strele pretvarjal v gole kot za šalo. Sam bom dodal, da sem v časih svojega nogometnega brcanja tudi doživljal podobne občutke, ko je proste strele za nas streljal Marko Škabar. Matematika je bila namreč sledeča: 10 prostih strelov, 9 golov. In to na nemogočih tržaških igriščih in brez samo-lete-čih žog! (dimkrizman@gmail.com) DRŽAVNE LIGE NOGOMET A-liga IZIDI 11.KROGA: Torino - Palermo 1:0; Bologna - Roma 1:1; Catania -Cagliari 2:1; Chievo - Juventus 0:2; Fiorentina - Atalanta 2:1; Genoa -Reggina 4:0; Inter - Udinese 1:0; Lazio - Siena 3:0; napoli - Sampdoria 2:0; Lecce - Milan 1:1. VRSTNI RED: Inter 24, Napoli in Milan 23, Lazio 22, Udinese in Juventus 21, Genoa in Fiorentina 2, Catania 18, Palermo 16, Atalanta 14, Siena in Lecce 12, Torino 11, Cagliari in Sampdoria 10, Roma 8, Bologna 7, Chievo 6 in Reggina 5. KOŠARKA Moška A1-liga IZIDI 5.KROGA: Caserta - Pesaro prel.; Udine - Roma 104:100; Siena -Fortitudo 109:82; Montegranaro -Biella 70:66; Cantü - Teramo 91:88; Rieti - Treviso 65:66; Ferrara - Milano 61:63; Bologna - Avellino 71:78. VRSTNI RED: Siena 10, Roma in Montegranaro 8, Treviso, Avellino, Bologna in Cantü 6, Milano, Teramo, Fortitudo in Pesaro 4, Rieti, Biella, Udine, Ferrara in Caserta 2. Moška B2-liga IZIDI 6.KROGA: Valenza - Gorizia 79:61; Moncalieri - AcegasAps Trst 72:66; Castellanzia - Calligaris 94:88; Novara - Trento 81:83; Varese - Como 70:68; Monfalcone - Riva Del Garda 71:77; Monza - Iseo 66:77. VRSTNI RED: Trst 10, Trento 8, Cal-ligaris, Iseo, Como, Monfalcone in Novara 6, Varese, Gorizia, Moncalieri in Riva 4, Monza in Valenza 2, Ca-stellanza 0. ODBOJKA Moška A1-liga IZIDI 7.KROGA: Piacenza - Perugia 3:0; Modena - Trentino 2:3; Martina Franca - Forli 1:3; Treviso - Vibo 1:3; Montichiari - Pineto 3:1; Macerata -Cuneo 3:0; Verona - Padova sinoči. VRSTNI RED: Trentino 18, Macera-ta 17, Montichiari in Piacenza 15, Treviso 13, Cuneo in Perugia 12, Martina Franca 9, Verona in Pineto 8, Modena 7, Vibo in Forli 5, Padova 0. Moška A2-liga IZIDI 7.KROGA: Castelfidardo - Ca-stello 2:3; Gioia - Isernia 3:0; Manto-va - Roma 3:1; Croce - Bassano 0:3; Cavriago - Bologna 1:3; Catania -Crema 2:3; Castellana - Loreto 1:3; Latina prosta. VRSTNI RED: Bassa-no in Bologna 18, Croce 15, Latina 14, Loreto 12, Crema in Mantova 10, Isernia 9, Castello, Roma, Gioia, Ca-vriago in Castellana 6, Catania 5, Ca-stelfidardo 3. TRIESTINA - Po zmagi v Riminiju je Maran pred težkimi izbirami Brez ali z Allegrettijem? V Riminiju kapetana ni bilo in vezna vrsta se je odlično izkazala - V soboto na vrsti Vicenza Triestina je po štiridesetih dneh popolne suše v gosteh znova zabeležila zmago daleč od domačega Nerea Rocca. V Riminiju so Maranovi varovanci nasprotnika povsem nadigrali, ključnega pomena pa je bila premoč na sredini igrišča, kjer so vsi štirje ve-zisti (Tabbiani in Antonelli po pasovih ter Piangerelli in Princivalli na sredini) igrali na zelo dobri ravni. Postavlja pa se vprašanje, koliko je bil uspešni sobotni nastop Triesti-ne posledica spremembe postave v tržaških vrstah. Po dvanajstih zaporednih nastopih je namreč prvič v sezoni bil odsoten kapetan Riccardo Al-legretti. Slednji je v prvenstvu dosegel že štiri gole in bil večkrat odločilen, a ima zelo različne značilnosti od Princivallija. Medtem ko Allegretti rad zadržuje žogo in tako upočasni igro Triestine, je Princivalli veliko bolj dinamičen. In tudi v fazi obrambe je njegov doprinos večji, kar koristi obrambni vrsti Tržačanov. Težko je reči, če sta stvari povezani, vendar od 6. kroga dalje (26. septembra na domači tekmi proti Mantovi, ki se je zaključila z zmago Triestine z 1:0) je obramba Triestine vselej prejela najmanj en gol. Tokrat je Agazzi ostal ne-premagan. Se je to zgodilo prav zato, ker je bila obramba bolje krita s strani vezne vrste? Ne bi radi bili v Ma-ranovi koži, vendar v tem tednu bo Ü eii > » > s Mfr-Ji \ muh Princivalli, ki je zamenjal kapetana, daje sredini več dinamizma kroma pred zelo težkimi odločitvami: se odpovedati, vsaj še za en krog, kapeta-nu Allegrettiju, ki je bil na zadnjih tekmah vidno utrujen? V primeru nove zmage mu nihče ne bi ničesar očital, če pa računi se ne bi izšli, bi bili kritiki zelo glasni. Isto velja tudi v primeru, da bi Allegretti znova igral. Če bi Triestina zmagala, bi bilo vse v redu, ob porazu pa... Res, trenersko delo je eno izmed najbolj zahtevnih na svetu, saj je nemogoče zadovoljiti tisoče in tisoče navijačev, ki med dru- gim razmišljajo eden različno od drugega. In večkrat o zmagi ali porazu ne odločajo niti trenerjeve (zgrešene ali pravilne) odločitve, temveč dogodek, na katerega trener nima nobenega vpliva. V soboto bo za Triestino na vrsti zelo občutena tekma proti Vicenzi, ki ima na lestvici isto število točk kot Tržačani. Med najboljšimi igralci moštva iz Veneta je prav tisti Alessandro Sgrigna, ki so ga hoteli letos poleti zadržati v Trstu. SIMONE Lenardon KOŠARKA - Državna B2-liga Prvič letos vsi praznih rok Prvič v tem prvenstvu so vse štiri deželne ekipe ostale praznih rok.. Prvi poraz je doživel tržaški Acega-sAps, ki je po podaljšku klonil v Monca-lieriju 72:66. Tržačani so dobro odigrali prvo četrtino, nato pa zaigrali manj zbrano in celo zapravili 4 točke prednosti, ki so jih imeli 18 sekund pred iztekom regularnega dela. Trener Bernardi je z veliko dozo samokritike dejal, da je poraz zaslužen in za ekipo celo koristen, da se zaveda svojih hib. Predvsem je tokrat odpovedala »glava« (beri Lenardon), zato je bilo naprezanje Benevellija (23 točk) in Bocchinija (17) brez uspeha. Falconstar je po izenačeni tekmi izgubil na domačem igrišču z Rivo del Garda 71:77. V 35.minuti je Carcich dosegel zadnje vodstvo za Tržičane, kmalu za tem je Laezza zagrešil 5.osebno napako, brez svojega liderja pa so padovanovi varovanci povsem odpovedali. Ponovn je najboljši strelec bil Acunzo (25 točk), Miniussi in Vidani pa sta jih dosegla vsak po 11. Večino košev je dosegla prva peterka (še Laez-za 10 in Vecchiet 8), klop pa je prispevala borih 6 točk. Goriška NPG je že v soboto doživela poraz v Valenzi z 79:61. Končni izid je prehuda kazen za Mijanijevo ekipo, ki je še v 37. minuti zaostajala le za 4 točke (63:59). Najboljši strelci so bili Bossini (24 točk), Salis (14) in Matteo Nobile (12 točk), slednji pa bo ostal zapisan v statistikah kot eden redkih igralcev, ki so zagrešili 6 oseb- kroma nih napak, saj si je po peti prislužil še tehnično. Rožaški Calligaris Centrosedia je v prav tako izenačeni izgubil v Castellanzi 94:88. Najboljša v Berettovi ekipi sta bila Meneghin (21 točk) in Luszach (14 točk in 10 skokov, skupni učinek 27). 5.osebna napaka Meneghina v 38.minuti pri izidu 84:83 za domačine je bila bržkone usodna. Marko Oblak ROKOMET A1-liga IZIDI 7.KROGA: Cologne - Caste-naso 29:27, Mezzocorona - Meran 29:22, Nonantola - Romagna 27:27, Bozen -Pressano 32:27, Intini Noci - Ancona 24:29, Capua - PallTrieste 25:29. VRSTNI RED: PallTrieste 18, Bozen 16, Intini Noci 15, Ancona 13, Pressano 12, Capua, Me-ran in Cologne 10, Mezzocorona 7, Ro-magna 5, Castenaso 3, Nonantola 2. / ŠPORT Nedelja, 9. novembra 2008 13 50 LET SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER - Prvi dopisnik Nino Patrizio Športna oprema? Najprej gramofon »Za gostovanje na Goriškem so mi dali 100 lir, vozovnica pa je stala 400« Sigla P-zio je za marsikoga prava španska vas. Predvsem za mlajše bralce. Pred petdesetimi leti pa je bil P-zio na športnih straneh našega dnevnika pravi »must«. Predvsem v času slovenskih športnih iger. Prvi dopisnik iger se je namreč na koncu članka podpisoval takole. Za to siglo se skriva nadvse čvrst in mladosten 78-letnik Nino Patrizio (letnik 1930). Brez njegovega vestnega zapisovanja celotnega delovanja danes torej ne bi razpolagali s številnimi podatki o tej manifestaciji. Nino Patrizio, doma iz Škednja pri Trstu, je s Primorskim dnevnikom začel sodelovati v prvi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja. »Dobro se spominjam, kako sem takratnemu odgovornemu uredniku Stanislavu Renku predlagal, da bi poročal o delovanju mladine pri raznih mestnih in vaških društvih. Mladi so se organizirali po raznih skupinah in so dejansko začeli s športnim udejstvova-njem. Renko in Jože Koren, ki je bil takrat odgovoren za šport, sta z veseljem ugodila moji želji in tako se je dejansko začelo moje delo dopisnika. Obiskal sem skoraj vsa naša društva v Trstu, na Krasu in tudi na Goriškem. Resnici na ljubo sem imel od tega skoraj več stroškov kot dobička. Če me spomin ne vara, sem za vsako vrstico prejel 10 lir, še dodatnih 100 lir pa so mi dali za potne stroške do Gorice, kamor sem se peljal z vlakom, ki je stal približno 400 lir. Nekajkrat pa so mi pri Prosvetni zvezi dali na razpolago tudi avto in šoferja. Vozili smo se s 'seicentom multiplo', s katerim bi se nekoč pri Sovodnjah kmalu zaleteli v čredo srnjakov.« Pa se spominjate kake posebne anekdote? Teh je bilo veliko. Vsaka reportaža je bila zanimiva in posebna. V So-vodnjah so namizni tenis vadili kar v hlevu. Kako pa se spominjate slovenskih športnih iger? Slovenske športne igre so bile nekaj posebnega, nekaj izrednega za zgodovino tržaških in goriških Slovencev. Tu so se med seboj pomerile in spoznale cele generacije tukajšnjih Slovencev. Poudariti pa je treba, da brez profesorja Bojana Pavletiča ne bi bilo športnih iger. Zame je bil to veliki dogodek, saj Nino Patrizio je prejšnji petek prejel priznanje kot prvi dopisnik s Slovenskih športnih iger kroma sem imel takrat veliko dela. Tekal sem s tekme na tekmo. Ko mi je uspelo, sem tudi tekmoval. Igral sem namizni tenis, odbojko in nogomet. Bil sem vratar. Zanimivo je bilo, ker so se za te igre angažirale cele vasi in predmestja. Denarja je bilo takrat malo in za nakup športne opreme smo morali organizirati plesne večere itd. Vsako društvo je torej moralo imeti najprej gramofon, na katerem smo vrteli takratne glasbene hite. Najbrž pa slovenske športne igre niso bile nasploh prvi športni dogodek po drugi svetovni vojni. Leta 1947 smo namreč dijaki slovenskih šol, takrat sem obiskoval slovensko gimnazijo v Trstu, organizirali dijaške športne igre. Do kdaj pa ste sodelovali s Primorskim dnevnikom? Do leta 1960 približno. Pisal sem o športnih igrah in imel sem tudi rubriko o avtomobilih, sicer ne cele strani, kot jo ima danes Fischer. Nato sem se za nekaj časa odselil iz Trsta. Živel sem v Pie-montu in v Lignanu. Ko pa sem se vrnil v Trst smo pri Svetem Vidu odprli lekarno, v kateri sem še danes aktiven (Nino Patrizio je pred tem zaključil tudi farmacevtsko fakulteto v Trstu op. ur.). Bil ste tudi aktivni športnik. Ali še sledite našemu športu? V glavnem le po časopisu. Lani sem si ogledal namiznoteniško tekmo Krasa. Nekaj let sem bil namreč načelnik namiznoteniške sekcije pri Boru. Namizni tenis pa sem nato še igral tudi pri zgoniškem Krasu. Ko sem še živel v Piemontu, sem si ogledal kako Krasovo gostovanje v Turinu ali Novari. Spominjam se, da sem bil proti turinskemu CUS-u edini gledalec na tribuni. Vsekakor imamo dandanes preveč športnih društev in zanje potrosimo preveč denarja. Predvsem v nogometu. Jan Grgič ŠPORT ZA VSAKOGAR Zimske aktivnosti: Da bomo uživali ... na teku na smučeh (2) Svetuje prof. dr. Janez Pustovrh S hojo in tekom na smučeh se lahko na varnem terenu in ob ustreznih snežnih pogojih se lahko brez večjih nevarnosti ukvarjamo tudi v pozni starosti. Drsenje po snegu blagodejno vpliva na razbremenjevanje sklepov. Za začetnike se priporoča klasični način teka (klasična tehnika), ki izhaja iz naravnega gibanja človeka. Ko osvojimo klasično tehniko, pa se lahko posvetimo tudi drsalni tehniki. PREDEN STOPIMO NA SNEG ... Pred vsako vadbo na snegu se je potrebno dobro ogreti, še zlasti če vadimo v nekoliko hladnejšem vremenu. Ogrejemo se z lahkotno hojo in tekom ter kompleksom gimnastičnih vaj, s katerimi pripravimo na obremenitve večje mišične skupine telesa. Veliko pozornost moramo posvečati tudi oblačenju. Oblačila za smučarski tek so tanjša od tistih za alpsko smučanje, oblečemo pa jih v več plasteh. Med vadbo jih lahko tako po potrebi slečemo. KAJ PA POŠKODBE? Če upoštevamo osnovne zakonitosti vadbe skorajda ni poškodb pri hoji in teku na smučeh. Izogibajmo se pretežkim tekaškim progam, še zlasti če so proge slabo pripravljene (poledenele). Potrebno je osvojiti osnovno tehnično znanje, tako da tudi v nepredvidenih okoliščinah (npr. v zahtevnejših spustih) ohranimo kontrolo nad hitrostjo drsenja. Po vadbi se je potrebno nemudoma preobleči. KAKOJE S PREHRANO? Že pred samo vadbo moramo pravočasno (nekaj ur prej) zaužiti ustrezno (športno) hrano. Med vadbo pijmo dovolj tekočine (energijski napitki), ki jo lahko v bidonih tudi nosimo za pasom. Če se podamo na daljše razdalje moramo hrano vzeti tudi s seboj (košček čokolade, suho sadje itd.). Prof. dr. Janez Pustovrh je predstojnik Katedre za nordijsko smučanje, Fakulteta za šport OPREMA Pri klasični tehniki uporabljamo vdrti smučini na tekaški progi. Smučki, ki sta od 15 do 25 centimetrov višji od tvoje telesne višine, drsita v smučini, v ravni liniji teka. Izberemo takšne palice, ki nam segajo do višine ramen. Čevlji so lahko nizki ali polvisoki, vezi pa mehkejše zaradi večjega upogiba čevljev. Smuči za drsalno tehniko so krajše, in sicer za 7 do 15 centimetrov višje od telesne višine tekačice, palice pa naj segajo do višine brade. Čevlji naj bodo polvisoki ali visoki, da nudijo popolno oporo gležnju. VSE NAJBOLJŠE Martinovo ni dan, ko bi se rojevali športniki. Očitno gre le za praznik vina in filmskih lepotcev, saj sta se 11. novembra rodila tako Demi Moore kot Leonardo Di Caprio. 12. november pa je precej bogatejši z rojstnimi dnevi športnikov. Jutri bodo namreč ugašali svečke Slogina veteranka Irina Pertot, goriški odbojkar Aljoša Devetak, ki letos igra pri Valu, in mladi košarkar Jadrana in Kontovela Da-njel Zaccaria. Med svetovno znanimi športniki, ki bodo jutri praznovali svoj rojstni dan, pa velja omeniti legendarno romunsko telovadko Nadio Coma-neci in ameriško umetnostno drsalko To-nyo Harding ki se je spomnimo po tem, da je na začetku devetdesetih let s pajdašem in bivšim možem pripravila fizični napad na tekmico Nancy Kerrigan. Slednja je okrevala do zimskih olimpijskih iger leta 1994 v Lillehammerju, kjer je osvojila srebrno medaljo, medtem ko je Hardingova ostala praznih rok. Takratne olimpiade na Norveškem se dobro spominja tudi slovenski smučar Mitja Kunc, ki je v slalomu zasedel 4. mesto le devet stotink za rojakom Juretom Koširjem. Kunc bo ravno tako praznoval jutri, v petek pa bo rojstni dan plesalke Daše Grgič in Konto-velovega košarkarja Jureta Rogelje. (pv) 360 STOPINJ Miran Košarkar, ki se z gorskim kolesom rad mudi po Krasu 21-letni košarkar Bora Miran Bole (rojen, 20. 8. 1987) je že od malih nog zvest svojemu košarkarskemu društvu, sedaj pa uspešno nastopa v državnem prvenstvu C-lige. S člansko ekipo je debitiral v sezoni 2003/04, ko je Bor igral še v deželni C2-ligi. Ob košarki se je preizkusil še v namiznem tenisu (kjer še vedno uspešno nastopa oče Edi): »Ko sem začel, ni bilo družbe, tako da sem raje prestopil k Boru, kjer sem imel prijatelje in sošolce,« je pojasnil Miran, ki živi v Rovtah pod Ka-tinaro. Ukvarjal se je tudi s plavanjem, a pravi, da se tega sicer ne spominja. Krilni igralec Bora uspešno študira fizioterapijo v Trstu: »Obiskujem tretji letnik. Upam, da bom študij dokončal čez leto dni. Nisem še izbral področja, v katerega bi se usmeril. Športno področje me ne mika: tu je veliko konkurence. Izbral bom tudi glede na ponudbe.« Stan: zaseden Ostali športi: gorsko kolesarstvo, plavanje, občasno tudi motociklizem in formula ena Moj mentor: trener Lucio Martini Ostale dejavnosti in konjički: rad poslušam glasbo in se sprehajam po mestu Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Piccolo, Primorski dnevnik ob torkih, internet/ TG1, Slovenski TV-dnevnik/ filmi osemdesetih (Mel Brooks & co.) Spletna stran: www.24se-condi.com Knjiga na nočni omarici: univerzitetno gradivo Najljubša glasba: rok, metal, v glavnem energetska glasba 1(3—J Bo le V Ï L L j »sr /i l- ^ - u. Najljubši film: Vacanze di natale 90 Moj lokal: Gulliver pub pri sv. Ivanu Najljubša jed: polenta s šugom Najljubša pijača: pivo weizen Cenim/sovražim: cenim poštenost, sovražim hi-navščino Najljubši športnik: Herman Maier Najljubša osebnost: Joele Dix Najljubše počitnice: poletne počitnice leta 2005 v Loret de mar s košarkarsko ekipo Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ...gorski kolesar Moja himna: »Ni voje, ma je treba« Moj vrstni red: ljubezen, šport, prijatelji, denar ŠPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO POLDRAGI KAMNI OSEBA V KRSTI NEKD. ITAL. NOGOMETAŠ PRECI5CE-VANJA KRVI FOTO KROMA POČASEN IN SLOVESEN SPANSKI PLES NEKDANJI ITALIJANSKI KOLESARSKI KLUB KRSTNI NASTOP OSCAR NIEMEYER ŽIVINO-ZDRAVNIK NEKDANJI JUG. KOSAR. TRENER NIKOLIfi MESTO V VENETU S SVETIM ANTONOM SORU IVO PREBIVALEC GRSKE PRESTOLNICE PREHOD IZ NOČI V DAN KEM. SIMBOL ZA TANTAL NEKDANJI HRVASKI KOŠARKAR KNEGO NEKDANJI ITALIJANSKI ATLET (ANTONIO) POGREB-ŠČINA KEM. SIMBOL ZA NATRIJ EKSISTENCA ČESA OSVEŽILNA PIJAČA DREVO PEČKATEGA SADJA AM. GRAUA BLYTH IRSKA (PESNIŠKO) ARGENTINSKA PEVKA REKA V NEMČIJI SAHOVSKI SVET. PRVAK TAVČAR IVAN RIMSKI VOJSKOVODJA KRŠČANSKI MOUVEC SL SPORTNI NOVINAR ČURUČ ALDO RUPEL LJUBKOVALNO ŽENSKO IME NAJLJUBSA OSEBA NEKD. ITAL. NOGOMETAŠ BERI SPORTNO PRILOGO PD BELGIJSKO PRIZORISČE FORMULE 1 LJUBLJANSKA GALERIJA ISLAMSKI PRINC KORNER V NOGOMETU TANJA ROMANO KRAVICA, TELIČKA IT. SKRAJNO DESNIČARSKA ORGANIZACIJA HUDIČ, VRAG NENAD STEKIfi AM. IGRALEC COSTNER KNJIGOVODSKA KNJIŽICA ŽENSKO IME PLANSAR, PASTIR 14 Torek, 11. novembra 2008 KOŠARKA / DRŽAVNA MOŠKA C-LIGA - Bor Radenska in Jadran Mark že jutri spet na igrišču Na 1. maju in Alturi bo treba igrati na vso moč Borovci gostijo »armado« Roncade, jadranovci pa izkušeno Padovo Potem ko so v soboto v sedmem krogu oboji slavili tretjo zmago, bodo košarkarji Bora Radenska in Jadrana Mark že jutri spet stopili na igrišče. V osmem rednem krogu državne C lige bosta obe naši ekipi igrali doma: Jadran ob 20. uri na Alturi proti Padovi (8 točk), Bor pa ob 20.30 na Prvem maju proti vodilnim Roncadam (14). Tako Murovi kot Popovičevi fantje so v nedeljo in ponedeljek počivali in imajo trening drevi, ko se bodo pripravljali na jutrišnji dvoboj. Borovci sprejemajo v goste najbrž najmočnejšo ekipo v skupini, ki je skupaj s Caorlami edina še naporažena. Trener Roncad Seno razpolaga z osmimi res odličnimi možmi: play-makerja sta izkušeni Vettori in mladi Basso, branilca nadarjena Menegon in Visentin, krila Brugnera, Ca-sonato in Sales (oba sta nastopala tudi v B1 ligi), center pa Spader. Vsi so zelo izkušeni, saj so igrali dolgo let na višji ravni. Med sabo so tudi dokaj uigrani in delujejo čvrsto ter složno tako v napadu kot v obrambi. Varovance trenerja Mure čaka torej sila težka naloga. Dali pa bodo vse od sebe, da vendarle presenetijo nasprotnika, ki je bržkone vsekakor premagljiv. V soboto je po naporni tekmi bolečine v hrbtu in kolenu občutil le Gian-carlo Visciano, v vsakem primeru pa bi moral biti jutri nared za nastop tako kot vsi ostali soigralci. Za Borove navijače se na Stadionu 1. maja proti pravi armadi torej obeta poslastica, v kateri se neobremenjeni domači fantje želijo izkazati. Bolje kot proti Codroipu pa bo treba igrati predvsem v obrambi. Sodnika bosta Gatti iz Gorice in Balducci iz Pordenona. Gost Jadrana Mark pa bo Virtus iz Padove, ki ima za sabo dva zaporedna poraza. Gre pa za zelo izkušeno in homogeno ekipo, ki jo že več let vodi izkušeni trener Benetollo. Nosilci igre so starejši posamezniki, in sicer play-maker Fedrigo, branilec Boldrin, krilo Capelli in center Zonta. V tem začetku sezone pa so veliko prispevali tudi mladi, se pravi dinamični Sorgente, Crosato in Mancini. Padova je navadno uspešna - tako kot jadranovci - ko pokaže svoje pravo lice v obrambi. Jadranov trener Popovič bo predvidoma razpolagal z vsemi svojimi fanti. Po tekmi v Spi-limbergu so se mišične težave obnovile le Chri-stianu Slavcu. Jadranova četa vsekakor odločno cilja na prvo zmago pred domačimi gledalci, ki še niso videli zmagati ekipe na Alturi, medtem ko je bila le-ta uspešna na vseh treh gostovanjih. Jutri bosta v telovadnici šole Don Milani delila pravico Di Vito in Figus iz Vidma. Borov center Giancarlo Visciano bo moral jutri, kljub bolečinam v hrbtu in kolenu, igrati proti vodilnim Roncadam TRI VPRAŠANJA ZA ... Andreja Šušteršiča: »Zmanjkalo nam je sape« Andrej Šušteršič že drugo sezono zapored brani barve Kontovela v D ligi. Letošnje prvenstvo je začel dokaj spodbudno. V prvih treh tekmah prvenstva je zbral solidnih 42 točk. V zadnjih dveh krogih je miroval, zaradi poškodbe meniskusa. V sobotne srečanju proti Monfalconeju je bil z 18 točkami najuspešnejši pri Kontovelu. »Po mnenju zdravnika lahko igram, saj poškodba ni tako huda, včasih pa je bolečina precej neznosna. O morebitni operaciji bom razmišljam komaj v poletnih mesecih.« Prvenstvo ste dobro začeli, v zadnjih krogih ste zbrali tri zaporedne poraze. So za to krive številne odsotnosti? Začetek prvenstva je bil zelo obetaven. Na treningih smo bili številčni in vse je teklo po načrtih, potem se je začel val poškodb, ki nas je dobesedno zdesetkal. Do prejšnjega tedna je na tribuni sedela cela peterka igralcev. V soboto ste zasledovali skozi celo srečanje. V končnih minutah ste znižali zaostanek do ene same točke. Kaj vam je zmanjkalo? Moram priznati, da nam je zmanjkalo sape. Pozna se, da smo v zadnjih tednih slabo trenirali zaradi številnih odsotnosti. Končni razmah 19 točk ni realen. V ekipi je izpadla koncentracija, naredili smo preveč osebnih napak, tako da se je Monfalcone okoristil s prostimi meti. Nisi treniral cel teden, vendar si bil med najboljšimi na igrišču ... V zadnji krogih sem nemočno spremljal soigralce iz tribune, zato sem v soboto stopil na igrišče zelo motivirano. Odigral sem dobre tri četrtine, kljub temu ni bilo dovolj za zmago. C INGELCA V C skupini C lige ima kar enajst ekip (!) po osem (šest moštev) oziroma šest točk (pet). Vodilna in ne-premagana Caorle in Roncade pa sta prednost pred prvimi zasledovalci povečala že na šest točk. Na dnu ostaja trojica Oderzo - Venezia - Vicenza. V dvoje je lepše Caorle in Roncade sta se do sedme zaporedne zmage dokopala z veliko težavo. Benečani so odpor vi-demskega Virtusa (Deana 22, Raccaro 21) strli prav v poslednjih sekundah, Roncade (Visentin 16), prihodnji Borov tekmec, pa so v derbiju z Montebelluno (Bettin 13) prevladale v zadnjih minutah. V obeh taborih ciljajo na končno prvo mesto in najboljše izhodišče pred play-offom. Velik motiv za nadaljevanje po uspešni poti pa bo najbrž prav rivalstvo med kraljicama lige. FJK kroji sredino lestvice Med ekipami od tretjega do trinajstega mesta je vseh sedem deželnih ligašev. Bor in Jadran sta kot znano dobila derbija s Codroipom (Marella 18) in Spilim-bergom (Vuanello 18). Četrti uspeh so v Pordenonu proslavljali varovanci trenerja Drvariča (Gonzo 13) na račun Benetk (Bet 10), ki so dosegle vsega 39 točk, pa tudi v San Danieleju (Rovere 20), kjer so zopet prišle na dan slabosti v obrambi Oderza (Moro 22). Prihodnji tekmeci naših Če smo o Roncadah že povedali vse, je tokrat na domačem igrišču klecnil Virtus Padova (jutri Jadranov nasprotnik, Mancini 22) proti Rovigu (Guerra 24). V nedeljo pa bodo nato jadranovci gostovali v Benetkah, borovci pa v Vicenzi (Montanari 11), ki je izgubila še proti Margheri (Vit 19). Protagonist Tržačan Lucio Tomasini je igral za Jadran, ko je bil zadnjo sezono v B2 ligi. Danes je star 34 let, vendar je po več sezonah od A2 do B2 za C ligo še vedno pravi luksuz. Svoje Caorle je v nedeljo rešil pred prvo kapitulacijo (doma proti močnemu videmskemu Vir-tusu) s 30 točkami in, kot običajno, vsemi odločilnimi koši. D ELITEV NA PRAFAKTORJE Polovični izkupiček za končnico? Po šestih tekmah si kar šest ekip s šestimi točkami deli začasno peto mesto - zadnje, ki bi čez 20 tekem vodilo v končnico za napredovanje proti drugo uvrščeni iz zahodne skupine. Breg je letos stopničko ali dve nad ostalimi, Don Bosco je prvenstvo zmeraj dobro začel, San Vito in Gasthaus pa sta lanska polfinalista v boju za napredovanje, tako da povsem upravičeno zasedajo prva štiri mesta. Za peto pa se bo predvidoma vnel hud boj, saj se bo zanj do konca borilo več ekip - morda celo štiri ali pet. Med temi bo lahko tudi Kontovel, če bodo njegovi igralci pravočasno sanirali številne poškodbe. Porazi v tem delu, še predvsem proti slabšim ekipam, pa bi ga lahko na koncu stali visoko uvrstitev. »Veličina ekipe je, ko slabo igra in zmaga« S temi besedami je trener Brega Tomo Krašovec komentiral sobotno »tesno« zmago proti Foglianu. Petnajst točk razlike je namreč res malo za ekipo, ki je v prvih štirih krogih zmagovala s 40,5 točkami razlike. Po derbiju s Kontovelom in tekmi proti Foglia-nu pa je povprečje močno upadlo in znaša sedaj le 32,33 točk prednosti na tekmo. Vsota končnih razlik (194) je po šestih tekmah že višja od lanske končne (175 po 28 odigranih dvobojih). Poleg tega pa se lahko v dolinskem taboru ponašajo tudi z dejstvom, da je njihova koš razlika enaka vsoti vseh pozitivnih koš razlik zasledovalcev. Med temi pa ni več Kontovela, ki je s petkovim porazom letos prvič v minusu, medtem ko ima Dom daleč najslabšo razliko celega prvenstva. Le en prosti met Na sobotni tekmi Breg - Fogliano je mladi branilec Stefano Grazioso zgrešil dva meta: enega za dve točki v zadnji četrtini in le en prosti met. Po navadi imajo igralci na razpolago po dva ali tri mete - enega pa le po zadetem košu ob prekršku nasprotnika. V tem primeru pa mladi Brežan ni zadel ničesar, temveč samo vstopil namesto Ivana Ciacchija, ki je v prodoru prejel osebno napako, zadel in si obenem zvil gleženj. Ob poškodbi pa se pravica do izvajanja prostih metov prenese na igralca, ki je zamenjal poškodovanega. Učinek Doma končno spet rase Po uvodnem derbiju s Kontovelom je že kazalo, da bodo domovci kljub okrnjeni postavi odigrali dober začetek sezone. Tekmo so sicer izgubili, kljub temu pa je bil statistični pregled ob koncu tekme kar dober: skupni učinek je namreč bil +66. Tudi drugo tekmo so Ambrosijevi fantje izgubili, proti na papirju slabši ekipi pa je bil učinek slabši: le +44. Negativen trend se je nadaljeval tudi v naslednjih dveh »nemogočih« tekmah, na katerih je učinek še dodatno padel na +22 proti Don Boscu in vse do neverjetnega -18 proti Bregu. Že proti San Vitu so si Vončina in soigralci nekoliko opomogli (+25), v petek proti Milj-čanom pa so se končno spet vrnili na spodobne vrednosti (+40), predvsem po zaslugi Ceja in Kristančiča. Naslednji nasprotnik Doma je Fogliano, ki je na papirju enakovreden (popolnemu) Kontovelu. Če Faganel in soigralci zaigrajo spet kot na prvi tekmi lahko končno dosežejo prvo (nepričakovano) zmago. Mitja Oblak C-liga IZIDI 7. KROGA Bor Radenska - Codroipese 89:8 6; Spilimbergo - Jadran 63:67; San Daniele - Oderzo 93:79; Roncade - Montebelluna 70:65; BVO - Virtus UD 79:76; Vicenza - Marghera 52:68; Virtus PD - Rovigo 73:80; Pordenone Pool 63:6 9. Roncade 7 7 0 544:453 14 BVO 7 7 0 555:517 14 Virtus UD 7 4 3 558:519 8 San Daniele 7 4 3 524:496 8 Montebelluna 7 4 3 503:496 8 Virtus PD 7 4 3 503:497 8 Rovigo 7 4 3 543:547 8 Pordenone 7 3 4 497:467 6 Marghera 7 3 4 483:475 6 Codroipese 7 3 4 526:528 6 Spilimbergo 7 3 4 489:502 6 Bor Radenska 7 3 4 539:566 6 Jadran Mark 7 3 4 483:526 6 Pool 7 2 5 450:501 4 Oderzo 7 1 6 553:584 2 Vicenza 7 1 6 453:529 2 PRIHODNJI KROG Bor Radenska - Roncade (jutri ob 20.30 v Trstu, na l.maju); Jadran Mark - Virtus PD (jutri ob 20.00 v Trstu, šola Don Milani). D-liga vzhod izidi 6. KROGA Monfalcone - Kontovel 75:56; Poggi - Don Bosco 59:62; Libertas - NAB 63:83; Dom - Muggia 60:66; Breg - Fogliano 72:57; San Vito - Villesse 79:57; Dinamo - Romans 75:54. Breg 6 6 0 493:299 12 Don Bosco 6 5 1 412:364 10 San Vito 6 4 2 442:365 8 Monfalcone 6 4 2 387:344 8 Fogliano 6 3 3 423:402 6 Dinamo 6 3 3 438:433 6 Kontovel 6 3 3 387:390 6 NAB 6 3 3 419:427 6 Muggia 6 3 3 411:426 6 Romans 6 3 3 416:447 6 Poggi 6 2 4 360:381 4 Villesse 6 2 4 357:435 4 Libertas 6 1 5 377:474 2 Dom 6 0 6 315:450 0 PRIHODNJI KROG NAB - Kontovel (14.11. ob 21.15 v Tržiču); Don Bosco Breg (14.1. ob 21.00 v Miljah); Fogliano - Dom (15.11. ob 20.30 v Foglianu). ©C LIGA Ponovno dvojno slavje V zadnjem krogu sta obe ekipi v C-li-gi slavili zmago, čemur smo bili priča že v 5. krogu. V letošnji sezoni lahko pričakujemo višji končni izkupiček dvojnih zmag, ki bo skoraj gotovo prekašal tistega izpred dveh sezon, ko smo beležili le tri skupne zmage. Kljub zahtevnosti nasprotnikov, si dvojno slavje lahko obetamo že v jutrišnjem krogu, v upanju, da bo Jadran premagal tabu domačega igrišča. @D LIGA Bregu najvišje povprečje V D ligi je po šestih krogih Breg zbral 468 točk, sledita mu Kontovel 379 in Dom 309. O dobrem razpoloženju Bregovih strelcev priča 78 povprečnih točk na tekmo. Kontovel se lahko ponaša s 63,2, sledi mu Dom z 51 točkami na srečanje. Vodstvo Brega v tej posebni lestvici opravičuje visok doprinos Klarice in Sile, ki sta spukaj prispevala 204 točk in vodita med strelci D lige. naj dosežki Skupno: Klarica (Br) 25, Kralj 23 (B), Šušteršič (K) 18, Giaco-mi (B) 18, Oberdan (J) 16, Švab (K) 15, Lisjak (K) 15, S. Ferfoglia (J) 15. Prosti meti: Babich (Bor) 6:6 (100 %), Kralj (Bor 6:7 (85,7 %) Za 2T: Giacomi (Bor) 6:7 (85,7 %), Oberdan (Jadran) 6:9 (66,7 %) Za 3T: Klarica (Breg) 4:4 (100 %), Šušteršič (Kontovel) 5:9 (55, 6 %) najboljši strelci C-liga po 7. krogu: S. Ferfoglia (J) 102, Giacomi (B) 85, Kralj (B) 80, Coco (J) 68, K. Ferfoglia (J) 62, Furigo (B) 59, Babich (B) 58. D liga po 6. krogu: Klarica (Br) 125, Sila (Br) 79, Švab (K) 77, Lisjak (K) 66, Vončina (d) 62 Šu-steršič (K) 60, Ciacchi (Br) 57, Kla-bljan (Br) 52, Paoletič (K) 49. / ŠPORT Nedelja, 9. novembra 2008 15 KOŠARKA - Saša Žužek v prvenstvu A2-lige na vozičku z moštvom Nordest iz Gradišča »Uživam v športu, vozim avto in grem na počitnice« Ob koncu tedna čakajo moštvo dolga potovanja - V ekipi predvsem zadolžen za blokade .Saša Žužek je eden izmed naših (ne)številnih športnikov, ki tekmujejo v državnih prvenstvih. Njegov staž je sicer kar dolg, saj v košarkarski A1 in A2-ligi na vozičku tekmuje že dobrih dvanajst let. 42-le-tni športnik iz Vižovelj igra pri društvu Po-lisportiva Nordest iz Gradišča. Saša je že zelo mlad, takrat je bil star enaindvajset let, ponesrečil z avtomobilom pri Nabrežini. Iz razbitin avta so ga na srečo potegnili živega, toda poškodoval si je hrbtenico in je kljub daljši rehabilitaciji ostal priklenjen na voziček. »Prvo obdobje po nesreči je bilo izjemno težko in hudo. Nesreča mi je spremenila življenje. Kar eno leto sem bil dejansko le doma. Okrevanje je bilo dolgo in še dobro, da so mi prijatelji veliko stali ob strani in so mi pomagali,« se dogodkov izpred enaindvajsetih let spominja simpatični Saša, ki je do sedemnajstega leta starosti igral nogomet pri kriški Vesni, pri kateri je bil zvezni igralec. Nogomet je nato zapustil zaradi službenih obveznosti. »Po dokončani nižji srednji šoli Igo Gruden sem namreč hitro začel delati,« nam je povedal Vižovljan, ki po nesreči ni vrgel puške v koruzo in se ni prepustil malodušju. Z vztrajnostjo in trmo je leto za letom postavljal nove kamenčke v življenjski mozaik. »Po tako hudi nesreči je človek psihološko potrt, a potrebno je reagirati. Počasi, leto za letom, sem videl, da lahko znova zaživim normalno življenje. Lahko znova vozim avto, lahko se znova ukvarjam s športom in lahko znova potujem in grem na počitnice,« nam je dejal Saša, ki nas je sprejel na svojem vižovljskem domu, kjer živi s punco. Kako ste se približal košarki in gra-diškemu društvu? Želel sem se ukvarjati s kakim športom. Najprej sem pomisli na namizni tenis, nato pa sem slišal, da se v Gradišču ukvarjajo s košarko na vozičku. Društvu Po-lisportivi Nordest sem se pridružil leta 1995. Prvo leto sem samo treniral. V naslednji sezoni pa sem tudi igral. V vseh teh letih smo igrali tudi v A1-ligi, ki je že zelo zahtevno prvenstvo, v katerem nastopajo tudi profesionalci iz ZDA in Avstralije. Pri gradiškem društvu je vzdušje odlično. Zame so kot prava družina. Predsednik Egone Tomasinig je odličen človek. Ekipo sestavljamo igralci iz Gorice, Vidma, Krmi-na, Furlanije, Tržiča in jaz sem edini predstavnik s tržaškega konca. Z nami igra tudi slovenski košarkar Slobodan Banjac iz Ljubljane. Kolikokrat na teden trenirate? Treniramo dvakrat tedensko po dve uri. Prvi del treninga je namenjen fizični pripravi: sprinti, menjave smeri itn. V dru- gem delu mečemo na koš in vadimo nekatere sheme. Na koncu pa sledi tekmica. Vsak konec tedna pa so na sporedu tekme. Prvenstvo je kar naporno in dolgo, saj po rednem delu sledi še play-off. Igramo v glavnem ob sobotah zvečer. Domače tekme imamo v gradiški telovadnici PalaZi-molo ob 18. uri. Naj dodam, da bomo v soboto igrali doma proti Cantuju. Nekatera gostovanja so res dolga, saj potujemo po celi Italiji. Na gostovanja na jug Apeninskega polotoka potujemo v glavnem z letalom, drugače pa se premikamo s kombiji in avtomobili. V soboto smo bili v Bariju. Odpotovali smo zjutraj, domov pa smo se vrnili v nedeljo zvečer. V Bariju, kjer smo letos četrtič zapored zmagali, smo po tekmi spali v hotelu. Prej ste omenili, da v A1-ligi igra nekaj profesionalnih igralcev. Velja. Nekateri so plačani, ostali pa dobijo povračilo potnih stroškov, kot na primer tu pri nas v Gradišču. Letos se borite za napredovanje v A1-ligo... Že lani smo se uvrstili v play-off, v katerem nastopata drugo in tretjeuvrščena ekipa. Prvi na lestvici neposredno napreduje. V play-offu pa se igra proti 8. in 9. ekipi iz A1-lige. Nastopanje v najvišji ligi je res naporno. Kljub temu je to naš glavni letošnji cilj. Skušali bomo osvojiti prvo mesto. Kdo pa so vaši glavni konkurenti? V glavnem so Bergamo, Roma in Cantu. Vseh ekip pa je deset. Ali so pri košarki na vozičku pravila nekoliko drugačna? Ne, so ista kot pri košarki. So prekrški, prosti meti in vse kar spada h košarki. Ali ima vsaka ekipe igralce z različnimi posebnimi potrebami? Po pravilniku lahko igrajo različne Saša Žužek v akciji (desno) in z ostalimi člani ekipe iz Gradišča osebe s posebnimi potrebami: paraplegiki, invalidi drugačnih vrst in osebe, z amputirano ali amputiranimi nogami. Da ne bo večjih razlik na igrišču, se je zveza odločila za točkovanje različnih vrst invalidnosti. Osebe brez nog ali noge imajo pet točk, saj se na igrišču lahko gibajo z največjo lahkoto. Imajo razvite trebušne mišice in so boljši pri metu na koš. Ostali pa smo pri tem nekoliko penalizirani, tako da imamo manj točk v osebnem rankingu. Trener vsake ekipe mora poslati na igrišče igralce z različnimi težavami, skupno število vseh točk ne sme preseči številke 14. Za primer, trije amputiranci že ne morejo skupaj na igrišče, saj tvorijo skupno vsoto 15 točk. Pa-raplegiki v glavnem zelo malo mečemo na koš in v glavnem skrbimo za bloke in za bolj obrambno igro. Vseeno pa skoraj na vsaki tekmi dosežem nekaj točk. Koliko je vaš osebni rekord? V glavnem dosežem od 4 do 6 točk. Enkrat sem jih tudi 10. Imate pa najbrž posebne vozičke? Vsak košarkar ima dejansko svoj osebni voziček, nekoliko prirejen za karakteristike posameznika. Vsi smo nanj trdno privezani, saj se med tekmo večkrat pripeti, da se zvrneš na parket. Katera vloga pa vam pripada v ekipi? Jaz sem branilec in bek. Za koga navijate in kdo je vaš zgled pri športu? Nekoč sem sledil tekmam tržaškega Acegasa. Drugače pa ne navijam za nikogar, no recimo pri nogometu za Inter. Za zgled pa so mi vsi športniki, še posebno vsi tisti, ki nastopajo na paraolimpijskih igrah. Ali mogoče sledite košarkarskim tekmam naših slovenskih društev? Ne, saj v glavnem igramo prav ob sobotah zvečer. Ob nedeljah pa raje počivam ali grem ven. Kdaj pa kdaj grem na kako nogometno tekmo kriške Vesne. Jan Grgič KOŠARKA Concordia premočna za poletovke Concordia - Polet 73:53 (12:16, 33:23, 55:38) POLET: Danev 4, Pertot, Petra-nich 4, Bogatec, Milič 10, Di Lenardo 2, Nadlišek 14, Mercadante, Cossovel 14, Kraus 3, Budin 2. 3T: Nadlišek 2, Cossovel 1. TRENER: Vremec. PON: Milič. Ženska ekipa Poleta je po lanskem uspešnem prvenstvu napredovala v deželno B-ligo. Krstni nastop so Vremčeve varovanke opravile v nedeljo proti ekipi Concordia, ki je bila za Openke premočan nasprotnik. Letošnje prvenstvo je za »oranžne« prava neznanka, njihov primarni cilj pa je obstanek. Uvodno prvenstveno tekmo v gosteh je zaznamovala težava pri vodenju napada, saj so poletovke nastopile brez Mateje Piccini, glavne nosilke igre. Kljub odsotnosti Piccinijeve je Polet presentil v prvi četrtini. Poved-le so s prednostjo štirih točk in prednost obdržale do začetka druge četrtine. Tekma se je nato zasukala v korist domačink, ki so izkoristile težave poletovk v napadu, tako da ni prišlo do pričakovanega preobrata. Stanje se je za Openke dodatno ponesrečilo, ker je morala zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče Miličeva, ena izmed stebrov ekipe. Trener Vremec je v nadaljevanju opravil nekaj menjav in dal možnost tudi mlajšim igralkam. Kljub spremembam v postavi se je zaostanek povišal na 20 točk. Med najboljšimi posameznicami beležimo Niko Nadli-šek in Giulio Cossovel s 14 točkami ter solidno obrambno igro Krausove. V naslednjem kolu bodo poletovke počivale. Čez dva tedna jih čaka prvi nastop na domačem igrišču proti ekipi iz Codroipa. Ostali rezultati: Codroipese -OMA 62:47, AIBI Fogliano - PN Team 90 89:66. Spodbuden začetek naših peterk v promocijski ligi V prvem krogu pokrajinske promocijske lige beležimo zmagi Sokola in Bora Art Group. Solidna ekipa Sokola je z lahkoto odpravila z Virtusom v gosteh, medtem ko je mlada postava Bora premagala ekipo Skyscrapers. Ostali izidi prvega kroga: Santos basket - Libertas Barcolana 61:53, 69ers -CUS 83:95. KOŠARKA - U15 Sistema PN nepremostlijva ovira za Jadran Sistema BK Pn - Jadran ZKB 130:33 (43:8, 77:13, 107:21) JADRAN ZKB: Daneu 11, Valič 6, Valentinuz 4, Gregori 2, Zoch 2, Chemel-li 2, Grandi 2, Majovski 4, Kravos nv. TRENER: Gerjevic in Šušteršič Jadranovci so v gosteh visoko izgubili proti ekipi Sistema Pordenone, ki je nesporni favorit prvenstva. Varovanci dvojice Gerjevič-Šušteršič so že v prvi četrtini zasledovali nasprotnika, ki si je v dveh minutah nabral 20 točk prednosti.»Le-tošnje prvenstvo je zelo zahtevno in hkrati kakovostno. Začetna pričakovanja niso obetala tak razplet,« tako je letošnje prvenstvo komentiral Mario Gerjevič. Usoda enostranske tekme je bila zapečatena že po prvi četrtini. Gostitelji so prikazali lepo skupinsko igro, ki je v bistvu najboljša lastnost furlanske ekipe. Katastrofalnemu izidu so se Daneu in tovariši skušali upirati, vendar so jih tehnično bolj sposobni nasprotniki stalno preigravali. Med posamezniki so se včasih Grandi, Va-lentinuz in Valič plaho upirali, vendar so bili pri tem neuspešni. (am) Borovci začeli s porazoma V prvem krogu so Svetoivančani visoko izgubili v Tržiču - Proti Libertasu pokazali napredek KOŠARKA - Deželno prvenstvo under 14 Falconstar Basket - Bor ZKB 83:22 (19:6, 43:9, 59:16) Bor ZKB: Kocijančič 5, De luisa 4, Visintin, Sancin, Matiassich 2, Zonta 2, Berdon, Bole 4, Strnad 5, Bacchi. PON: Bole in Strnad.3T: Strnad 1. SON:19. TRENER: Ja-komin Deželno prvenstvo under 14 so borovci začeli s pričakovanim porazom v gosteh proti močnejši ekipi Falconstar. Ekipa iz Tržiča je morala nastopati v državni ligi, vendar se je zaradi težav pri registraciji na zvezi morala zadovoljiti z nižjo ligo. Premoč gostiteljev je bila takoj razpo- znavana. Jakominovi fantje so nasprotnikov pritisk zadržali le prvih osem minut, nato so tehnično in fizično zmogli-vejši Tržičani zvišali prednost in jo postopoma večali vse do končnega 83:22. Bor ZKB - Libertas 48:64 (10:10, 23:28, 35:41) Bor ZKB: Kocijančič 2, De luisa, Visintin, Sancin, Ma-tiassich 2, Zonta, Berdon, Bole 12, Strnad 30, Bacchi 2. 3T: Strnad 1. SON:19. TRENER: Jakomin Svetoivanski derbi je po zanimivi tekmi videl zmago gostujočega Libertasa. Borovci so po porazu v Tržiču prikazali dobro in živahno igro. Izenačenemu začetku je sledilo vodstvo Bora v drugi četrtini. V zadnji četrtini pa je prišlo do preobrata in Libertas je slavil pomembno zmago. »Proti Libertasu smo bili priča vidnemu napredku v primerjavi s prvim nastopom. Nadaljne prvenstvene tekme bodo dodatni pokazatelj naših sposobnosti, ki se iz tekme v tekmo krepijo,« je dejal Jakomin. Pohvalo si tokrat zasluži Strnad, ki je prispeval kar 30 točk. Izbrana vrsta: Batich in Jakomin Na seznamu sklicanih v deželno reprezentanco under 15 (letniki '94) je tudi slovenski košarkaš tržaške ekipe Venezia Giulia Matija Batich, ki bo treniral pod taktirko Mat-tea Silvanija in pomožnim trenerjem Robijem Jakominom. media stran pripravila oglaševalska agencija i Tmedia www.tmedia.it Çrimorci ga praznujemo brez gosi Martinovanje je v zadnjih letih postalo eno najbolj živahnih in obiskanih slovenskih rajanj. Ima že status pravega ljudskega praznika. Resnici na ljubo ga množično častimo šele od konca prejšnjega stoletja. Godovanje svetega Martina je še eden od poganskih praznikov, ki so jih pozneje odeli v krščanska oblačila. Martin se je rodil na današnjem Madžarskem, v škofa pa so ga posvetili v francoskem Toursu. Znanje po svoji skromnosti, odkoder tudi izhaja legenda, da je nekoč kot vojak na poti srečal prezeblega berača in ker mu ni imel ničesar drugega za podariti, je prerezal na pol svoj plašč ter eno polovico podaril beraču, da ta ne bi zmrznil. Zaradi svoje skromnosti naj bi tudi zavrnil škofovsko mesto in se pred oznanilom skril med gosi. Te pa so ga s svojim gaganjem izdale, zaradi cesarjih dandanašnji obredno pojemo. Zanimivo v tej zgodbi pa je, da so ga izdale ravno pred kristjani, in ne sovražniki. Pokopan je bil 11. novembra 397, njegov plašč so kot jgrosek 131 ftTel. 040 225450 EDIL - PORFIDI TRENTINA Sktediàêe in üraíf na Proseé (nasproti avtobusne gsraže ACT) Tel. 040/251044: faks 040/251145 VSE VRSTE PODOV ZA ZUNAWJE POVRNE poflirji * peščenjaki * prane cementne ploščo • kamnite kocke in obloge * Kamniti robniki • material za pokNvanje 5treh • sliešne opeke i z žgane gline... VELIKA IZBIRA GRAtJBENE&A MATERfALA opeke * železne in lesene konstrukcijo * izolacijski materiali • železne PVC cevi * ograje... relikvijo državnega pomena hranili v Saint Chapellu v Parizu, tako da tudi ime za kapelo izhaja iz plašča. 9fa martinovo se mošt spremeni v vino Praznovanje martinovanja velja za jesenski pust, s katerim je v nekaterih deželah začel štiridesetdnevni post. To je bil čas konca pastirske sezone in začetek najbolj mrzlega obdobja v letu. In seveda je to tudi praznik vina. Nečisti in grešni mošt se namreč na martinovo z blagoslovom spremeni v vino. Četudi se začne trgatev prej kot ponavadi in vino prej tudi nastane, je brez martinovega blagoslova »brezvredno«. To vino pa je seveda treba poskusiti, kar se zgodi v zato namenjenih svetiščih. Nacionalni pomen tega praznika lahko uvidimo tudi skozi število vinorodnih regij v Sloveniji, ki bi rade predstavile svoje pravkar nastalo vino. Primorske osmice in druge gostilne širom po Sloveniji se tako pripravljajo na gruče vina in dobre hrane željnih gostov, ki bodo ta konec tedna okupirali hrame, polne nove žlahtne kapljice in raznih domačih dobrot. pogansko izročilo Čeprav martinovo danes praznujemo v čast sv. Martinu, krščanskemu škofu, ki je postal svetnik, praznik izvira še iz poganskih časov. Ob koncu jeseni so namreč vsi pospravili letino in jo uskladiščili za zimo. Tudi število živali, ki so se t Električne inštalacije podpira uporabo obnovljivih virov energije in svetuje FOTOVOLTAICNI SISTEM za samostojno proizvodnjo okolju prijazne električne energije mí nYv\'". sončna svetloba je vir energije tudi za vaš dom BREZPLAČEN OGLED in DRŽAVNI PRISPEVEK! Obrtna Cona Zgonik - Proseška postaja 29/E Tel/Fax 040 251065 Mob. 335 6002920 S Vi; i-^V—I —WflRíll Damir Stare PRODAJA NAČRTOVANJE ZIDAVA POPRAVILA Cm d. 125 x g. 100 x v. 180 Sv. Martin vprizorjen v trenutku, ko reže svoj plašč. skozi leto lepo redile na kmetiji, je bilo treba zmanjšati, saj so zaloge krme pozimi omejene. Ker je bilo zato v tem času mesa na kmetijah več kot sicer in ker so se želeli tradicionalno zahvaliti materi naravi za dobro letino, so pripravili praznovanje, ki se je v določeni meri ohranilo tudi do danes - na martinovo se namreč mora dobro jesti in seveda piti. Ker je Slovenija vinorodna dežela, je tam poudarek na vinu, ki ravno v tem času dozori. Martinovo in gos? Marsikje je tradicionalna jed, središče martinove večeije (če ne upoštevamo mošta, skorajšnjega vina) seveda martinova gos. Zakaj prav gos? Legenda pravi, da se je Martin pred sli, ki so ga prišli razglasit za škofa, zaradi svoje skromnosti skril med gosi. Te so zagnale vik in krik in ga izdale - za kazen pa so morale umreti. A v resnici so gosi že od nekdaj veljale za posebne živali - iz njihove drobovine so napovedovali prihodnost. Obstajajo pa tudi teorije, da je bila gos ena najbolj pomembnih poganskih daritvenih živali, ki so jih med drugim darovali konec jeseni v zahvalo za dobro letino. Se danes ljudje napovedujejo s pomočjo gosje prsne kosti - če je kost ijava, bo zima zelo mrzla, če pa je bela, bo zapadlo veliko snega. PROSEK 551 ■ tel 040.225177, fax 040.225193, mob. 3483051855 •BAR •SLADOLEDI •POSLOVALNICA TOTOCALCIO DIRKA TRIS SUPERENALOTTO BETTER Igrate lahko tudi ob NEDELJAH PROSEK 140-Tel. 040/225286 (¡Bp tsd i & T i T U TO www.edilcarso.it - e-mail: edilcarso@libero.it EDIL CARSO» GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 SIN^ERT _ _ J Certificirani po standardih ISO in člani konzorcija KARST za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 5ftekaj tipičnih slovenskih jedi I (primorska kuhinja Ji . .-7 - Mnogi so prepričani, da dobesedno prenašanje navad iz ostalih delov Slovenije in celo iz tujine, kot je na primer martinova gos, na Primorskem ni primerno. Nima namreč prave vsebine in ni povezano z mediteranskimi značilnostmi in običaji. Zato mnogi razmišljajo o martinovanju kritično in se nagibajo k rešitvam, pri katerih bi lahko uporabili značilne domače jedi. V tem času, ko jesen bogato obrodi, lahko ponudimo mnogo dobrega. Najpreprostejši so orehi, kruh in vino ter pečen kostanj in krompir v rolu s panceto. V tem času dozorijo tudi kutine, zato lahko ponudimo kutino v teranu in kuhano kutino v čežani, obenem lahko pripravimo hruško v teranu in jabolčne cvrtke. Gostom lahko ponudimo refoškov toč v najrazličnejših izvedbah, medtem ko se pri kosilu kot odlična priloga priležejo tenstane vrzote, repa na sladko (na olju povcrti koščki repe s sladkorjem) in sladko zelje. Ponudimo ga s klobaso ali svinjsko zarebrnico. Pripravimo lahko tudi kuhan kruh, zabeljen z maslenimi tropincami oziroma masovnikom, skupaj z zavito telečjo pečenko. Za sladico ponudimo orehove štruklje, supo v teranu ali jabolčni zavitek, lahko pa pripravimo tudi celo vrsto drugihjedi. Danes ponujamo kunca v omaki z belo polento. V nekaterih slovenskih deželah gospodinje poleg gosi tradicionalno pripravijo tudi dušeno rdeče zelje in mlince, vse to pa morajo gostje poplakniti z žlahtno kapljico. Literatura: Pavlin, Drago Slovensko narodno izročilo CD Kmečki glas, d. o.o. Revija Pet zvezdic 'Kjoprivna juha z bučnicami in prekajeno postrvjo 50 dag kopriv, 10 dag masla 3 stroki česna 6 do 8 dl vode muškatni orešček, sol, poper 1 dl sladke smetane oluščena bučna semena 5 dag prekajenega lososa ali postrvi V slanem kropu blanširamo koprive (približno 5 minut). Nato na maslu zadišimo strt česen, dodamo odcejene koprive in malo pražimo. Zalijemo z vodo (lahko s tisto, ki je ostala od blanširanja), začinimo z muškatnim oreščkom, soljo in poprom ter kuhamo pol ure. Nato juho s paličnim mešalni-kom zmeljemo in zgostimo s smetano. Posebej na olju na hitro popražimo bučna semena. Na krožnik damo malo prepra-ženih bučnic in košček prekajenega lososa ali postrvi in prilijemo koprivno juho. ^deče zelje 7 dag masla 1 čebula 2 žlici meda 1 jabolko 1 manjša glava rdečega zelja 1 žlica balzamičnega kisa 1 žlica pražene kumine sol V večji ponvi na maslu prepražimo sesekljano čebulo, dodamo olupljeno in drobno narezano jabolko in med. Vse dobro premešamo in dodamo še na trakove narezano rdeče zelje. Posebej v ponvici malo prepražimo kumino,da zadiši, in jo dodamo zelju. Premešamo, solimo, dodamo balzamični kis in v pokriti posodi dušimo 15 minut, da se zelje zmehča. Med dušenjem zelje večkrat premešamo. Bar Makadam MAKADAM sne di Vallenari L. & C. PROSEK - PROSECCO 1 - Tel. 040 251043 Pijana kokoš 2 kg kokoši ali petelina sol, grobo mlet poper 6 dag masla 10 dag slanine 1 por, 1 čebula, strok česna 1 večji korenček vejica timijana, vejica zelena, vejica mete lovorjev list 11 vina rdeči konjičan 15 dag lisičk, jurčkov ali drugih gob 3 žlice sesekljanega peteršilja 2 rdeča grozda Kokoš razkosamo in začinimo s soljo in poprom ter v večji posodi na maslu rumeno zapečemo. Slanino narežemo na koščke in jo pečemo skupaj s kokošjo. Čez nekaj časa dodamo na večje kose narezan por, čebulo, korenček, česen, grozdne jagode in začimbe. Vse skupaj zalijemo z vinom in dušimo pri srednji temperaturi. Pozneje dodamo še narezane gobe. Ko vse kuhamo, meso vzamemo iz lonca, vse drugo pa pretlačimo skozi cedilo, da dobimo gosto omako. Meso ponudimo z omako, ki smo jo posipali s sesekljanim peteršiljem. Samostanski sirovi štrukUi Vlečeno testo: 25 dag moke 4 dag olja 1,5 dl mlačne vode 1 jajce sol 4 dag drobtin za prtič Nadev: 50 dag skute 5 dag masla 1 dl kisle smetane 2 jajci Iz sestavin za testo zamesimo gladko vlečeno testo, ga naoljimo, pokrijemo s folijo in damo počivat. Za pripravo nadeva damo v multipraktik skuto, maslo, kislo smetano in jajci ter vse skupaj zmiksamo v gladko zmes. Testo na prtu razvlečemo, ga celega namažemo s skutnim nadevom, porežemo debelejše robove in ga zvijemo v rolado. Zvit štrukelj zavijemo v prtič, potresen z drobtinami. Ob strani ga povežemo z vrvico in v slanem kropu kuhamo 25 do 30 minut. Kuhan štrukelj položimo na desko, kjer naj malo počaka, nato ga odvijemo, zrežemo na kose in zabelimo s prepraženimi drobtinami. Za solato ponudimo radičsčičeriko. ^loštrska ajdova torta Biskvit: 8 jajc 30 dag masla 30 dag sladkorja 4 vrečke vanilijevegasladkorja 30 dag grobo mletih orehov 30 dag ajdove moke 8 žličk pecilnega praška Nadev: 50 dag kisle smetane 70 dag brusničnega džema 20 dag sladkorja v prahu Maslo in sladkor penasto vmešamo, dodamo rumenjake in dobro premešamo. V moko vmešamo pecilni prašek, zmlete orehe in previdno dodamo sneg iz beljakov. Nato vse skupaj dobro, a previdno zmešamo in z maso napolnimo namaščen in z drobtinami posut pekač ali tortni model. Peče naj se pri 180 °C približno eno uro. Ko je biskvit pečen in ohlajen, ga dvakrat prerežemo. Plasti nasočlmo z malo ruma in vode ter premažemo z nadevom. Torto poljubno okrasimo s smetano in dobro ohlajeno ponudimo. K dobri hrani sodi tudi kozarček dobrega vina, izbor prepuščam vašemu okusu in željam. □AN EV PRAZNJENJE GREZNIC IN ČISTILNIH NAPRAV ČIŠČENJE ODTOČNIH KANALOV Z VODNIM PRITISKOM PREGLEDI S TV KAMERO IN ZIDARSKA DELA JiM&ljiiJi&iiJJA CULJjl Obrtna cona 7gonikhulica Proseška postaja, 29/E ZG0NIK (TRST) tel. 040 2529399 fax. 040 2529428 c V NOVI OBRTNI CONI ZGONIK \ PROSEŠKA POSTAJA 29/C TEL. 040 2528113 - FAX 0402528124 v e-mail: info@danev.it > nCan GOSTILNA GUSTIN M li ZGONIK 3/ATel. 040.229123 domača kuhinja - pizza iz krušne peči DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU Nov najemnik Di Tomasi Lino tel. 040 225039 Domača kuhinja: meso in ribe. Sprejemamo naročila za kosila in večerje Zaprto ob sredah. Društvena gostilna v Gabrovcu Savina & Anna l^iKir Gabrovec, 24 Tel 040 229168 ^LfH Tipične kraške jedi Vrt - Velika dvorana - Parkirni prostor _Zaprto ob torkih in sredah_ Fotostudio BP 08 Prosek 212 - Trst 328 9430124 fotograf Guštin SERVICE PARTNER fj') Auô, M 040,225343 FAX. 0402529607 Ul. ProaeikJi postaja. 2a>a - Qfcrtna oonfl "ZGONIK" - Tcsl Mob 3462812360 1B Torek, 11. novembra 200B ODBOJKA / DEŽELNE LIGE - Po 4. krogu moške C-lige Med moškimi Val, Soča in t v v É • • Olympia ze močno zaostajajo Slogaši pa so še nepremagani - Ženska C-liga: pravo brezno med vodilnimi in zasledovalci Tudi po četrtem krogu ostajajo naše goriške ekipe še vedno brez zmage. Poraženi so bili v tem krogu tudi močno okrnjeni slogaši (brez libera Riose, predvsem pa brez poškodovanega kapetana Iozze, ki je za ekipo izredno pomemben) v D ligi, ostala tri tržaška moštva pa so se tokrat veselila zmage. Z enakim ritmom Edini dve slovenski ženski ekipi v deželnih ligah gresta letos po skupni poti naprej. Tako Sloga List, ki nastopa v C ligi, kot združena ekipa Bora in Brega Kmečka banka v D ligi sta namreč doslej osvojili pet točk. Poleg tega pa sta bili obe uspešni v prvem in zadnjem krogu, medtem ko sta bili poraženi v drugem in tretjem krogu. Edina razlika je v tem, da je Sloga eno zmago dosegla na domačih tleh, medtem ko je Bor/Breg slavil le na gostovanjih. Tudi v naslednjem krogu bi lahko naši ekipi nadaljevali z enakim ritmom, saj se bodo tako slogašice kot pla-ve pomerile z novincem v ligi in morata zato ciljati na tretjo zmago. Drasičeve varovanke bodo gostovale v Čenti, Smot-lakove pa se bodo na domačih tleh pomerile s Fadaltijem iz Pordenona. Že znani udeleženci play-offa? Mogoče gre le za splet okoliščin, a v ženski C ligi je že po štirih krogih kar velika razlika med najboljšimi štirimi ekipami in ostalimi. Kalčev Talmassons, ki Sloga List je poti Sangiorgini zmagala s 3:2. Uspeh je pomemben, proti mladim nasprotnicam pa so računali na vse tri točke princic doslej ni izgubil niti seta, tržaška Altura, Cormons in Martignacco so namreč še nepremagani, vsi ostali pa imajo že vsaj dva poraza. Edine, ki so doslej vedno izgubile, so prav igralke Sangiorgine, ki jim je četrti zaporedni poraz v soboto zada- TRI VPRAŠANJA ZA... Lucia Battistija: »Še vedno računam tudi na pomoč Simona Černica« Sočin trener Lucio Battisti tako slabega začetka svoje ekipe letos pravzaprav ni pričakoval, kljub temu pa štirih zaporednih porazov ne jemlje tragično. »Z izjemo prvega kroga, ko smo igrali v močno okrnjeni postavi in se nam je tako izmuznila lepa priložnost za zmago, smo doslej igrali le proti ekipam, ki zasedajo najvišja mesta na lestvici in so še nepre-magane. V skrbeh pa bi bil, če bi začeli izgubljati tudi proti ekipam, ki so v našem dometu. Takrat ne bomo smeli zatajiti. Zato še vedno z optimizmom pričakujem naslednje tekme.« Ekipi bi gotovo koristil tudi doprinos Simona Černica, ki pa ga zaenkrat na tekmah še ni bilo. Kaj še vedno računaš nanj? »Seveda in upam, da se nam bo lahko čim prej pridružil. Simon je v tem obdobju zelo zaseden s službo, zmenjena pa sva, da nam bo priskočil na pomoč, ko bo imel več časa. Dokler mi sam ne bo povedal, da zaradi službenih obveznosti sploh ne bo mogel igrati, resno računam nanj.« V ekipi imaš precej mladih odbojkarjev. Nekateri sicer na deželni ravni igrajo že več let, nekaj pa je tudi novih obrazov. Od koga pričakuješ največ? »Če moram izbirati med tistimi, ki so v prejšnjih letih na deželni ravni manj igrali, letos največ pričakujem od centra Martina Devetaka in tolkačev Mateja Jurna in Davida Škorjanca. Mislim, da lahko vsi trije letos zelo napredujejo. Ne smemo pa pozabiti, da imamo v ekipi dva zelo mlada podajalca. Jan Černic ima samo osemnajst let, čeprav že vrsto let nastopa na deželni ravni, šestnajstletni Robert Devetak pa je vedno pripravljen, ko ga potrebujem. (T.G.) la prav Sloga List. Drasičeve varovanke so trenutno s petimi osvojenimi točkami celo na šestem mestu na lestvici. Velika gneča, ki se je ustvarila za vodilnimi ekipami, pa bi dala slutiti, da bo boj za obstanek zelo napet in da je letošnje prvenstvo, če izvzamemo najboljše v ligi, na splošno zelo izenačeno. Reši se, kdor se more Če je pri ženskah že velika razlika med najboljšimi ekipami in ostalimi, pa so v moški C ligi prav tako močno oddaljene najslabše ekipe, med katerimi so letos na žalost kar tri slovenske ekipe. Olympia, Val in Soča so pred prvenstvom upale, da bo v ligi vendarle nekaj ekip, ki bodo v njihovem dometu, na žalost pa, kot kaže, ne bo tako. Cus se je okrepil, Ba-siliano tudi ni slab, nad pričakovanji je doslej igral tudi San Vito, tako da je pravzaprav edini pravi konkurent naših ekip v boju za obstanek tržaški Rigutti, ki je prav tako kot Val Imsa in Olympia Tme-dia še brez točk. Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje je med slovenskimi goriškimi ekipami doslej edina osvojila točko, kljub doprinosu bolj izkušenih Va-lentinčiča in Testena pa je še vedno čisto Na Fakulteti za družbene vede (smer novinarstvo) Univerze v Ljubljani je diplomirala 'Veronika §ossa Čestitamo ji z željo, da bi nam objavljala same lepe novice! Vsi pri ŠD Kontovel 1. ŽENSKA DIVIZIJA - Na Goriškem Govolley z Lucinicom po dveh krogih sam na vrhu Govolley -VBL Cormons 3:0 (25:13, 25:12, 25:11) GOVOLLEY: M. Zavadlav 14, Bressan 11, Mania 11, Danielis 5, Petejan 8, Antonic 7, Degano 0, Valentinsig 0, G. Zavadlav 2, Ragusi, Povsič, Piras (L). Odbojkarice Govolleya so v drugem prvenstvenem krogu brez težav obračunale z gostjami iz Krmina. Srečanje je bilo vseskozi enosmerno, tudi ko so v vrstah domačink stopile na igrišče najmlajše igralke. V zadnjem nizu se je namreč trener Petejan odločil za postavo šestnajstletnic, ki je v vsem izpolnila zaupana pričakovanja. (J.P.) Pieris - Soča 3:1 (25:10, 16:25, 25:16, 25:20) SOČA: Bevčar 8, Camauli 1, Čer-nic 5, Gabbana 6, Gallizia 1, Gergolet 6, Marussi 4, Visentin 6, Brumat, Fabbro-ni De Palma. Sočanke so tudi v drugem krogu klonile proti mladi ekipi. Večina nasprotnic sodi namreč še v kategorijo U16, a so zelo perspektivne. Naša ekipa je dobro igrala le v drugem setu, ko je učinkovito servirala in malo grešila, tako da je zasluženo osvojila niz. V vseh ostalih setih pa so bile nasprotnice boljše, saj so Sočanke slabo sprejemale in veliko grešile v napadu. Še najbolj jim je lahko žal za zadnji set, ki je bil do konca izenačen. Ostali izidi: Fincantieri - Capriva 0:3, Villesse - Morarese 2:3, Lucinico -Staranzano 3:0, Pro Romans - Azzurra bo v četrtek. Vrstni red: Lucinico in Govolley Kmečka banka 6, Pieris 5, Villesse 4, Azzurra, Pro Romans, Capriva 3, Morarese 2, Cormons 1, Soča, Staran-zano in Fincantieri 0 (Pro Romans in Azzurra s tekmo manj). pri dnu lestvice. V boju za obstanek bodo torej očitno odločilni predvsem goriški derbiji in spopadi proti Riguttiju. Iz lige bodo letos izpadle tri ekipe, ena pa bi lahko bila ponovno vključena vanjo, če bosta Cordenons in Vbu v B2 ligi nadaljevala z uspešnimi nastopi. Med slovenskimi ekipami lahko sicer svojo igro verjetno še precej izboljšata tako Val Imsa, ki še vedno čaka na povratek Masija, kot Soča ZBDS, za katero bi lahko po novem letu mogoče zaigral tudi Simon Černic. Presenečenja Za največje presenečenje kroga je v moški D ligi poskrbel Club Altura, ki je premagal glavnega favorita za končno prvo mesto Fincantieri. V moški C ligi je San Vito celo v gosteh premagal Buio, v ženski D ligi pa preseneča poraz Reane v Čedadu. Tako se je tudi število doslej nepremaganih ekip zmanjšalo. Zdaj so neporažene še štiri ekipe v ženski C ligi, tri v moški C, ena v ženski D in dve v moški D ligi. Ženske tokrat boljše od moških Če v zadnjih dveh krogih nismo posebej omenili nobene naše odbojkarice, jih lahko tokrat več, saj so dosegle boljše rezultate od moških. Pri Slogi List se je s svojo borbenostjo izkazala Staška Cvelbar, ki je k zmagi prispevala tudi 12 točk. Top scorerka ekipe in tudi sobotnega kroga je bila z enaindvajsetimi točkami Tanja Babudri, prve točke v C ligi pa je dosegla Aleksia Colsani (8). Pri združeni ekipi Bora in Brega je bila marsikatera napadalka bolj učinkovita kot na prejšnjih tekmah, omenili pa bi Anjo Grgič, ki je odigrala cel zadnji set in tudi sama prispevala k prepričljivi zmagi, potem ko so plave v tretjem setu močno popustile. Pri moških bi že drugič zapored omenili slogaša Igorja Veljaka, dobro pa sta v soboto napadala tudi valovca Fa-ganel in Grusovin. Moška C liga izidi 4. KROGA Prata - Val Imsa 3:0 (25:21; 25:20; 25:13); Porcia - Tabor 1:3 (17:25; 15:25; 25:20; 17:25); Buia - San Vito 1:3 (22:25; 25:22; 16:25; 17:25); Natisonia Ferro Alluminio 3:0 (25:17; 25:19; 25:20); Soča - Basiliano 0:3 (14:25; 15:25; 25:27); Cus - Olympia 3:1 (25:16; 25:15; 23:25; 25:12); Rigutti - l Pozzo 0:3 (16:25; 16:25; 20:25). Basiliano 4 4 0 12:11 12 San Vito 4 4 0 12:4 11 Tabor Televita 4 4 C 12:5 1C Cus 4 3 1 11:4 10 Natisonia 4 3 1 10:4 9 Prata 4 2 2 9:7 7 Il Pozzo 4 2 2 8:6 6 Porcia 4 2 2 8:7 6 Buia 4 2 2 9:8 6 Ferro Alluminio 4 2 2 6:8 6 Soča ZBDS 4 C 4 3:12 1 Rigutti 4 0 4 1:12 0 Olympia Tmedia 4 C 4 1:12 C Val Imsa 4 C 4 C:12 C PRIHODNJI KROG Val Imsa - Porcia (15.11. ob 20.30 v Gorici; Tabor - Prata (15.11. ob 20.30 v Repnu); Ferro Alluminio - Soča (15.11 ob 1B.00 v Trstu, ex Suvich); Olympia - Rigutti (15.11. ob 20.30 v Gorici). Govolley med sobotno tekmo bumbaca ŽENSKA D LIGA IZIDI 4. KROGA Mossa - Ronchi 3:0 (25:13; 25:6; 25:12); Carnia - Buttrio 3:0 (25:16; 25:21; 25:22); Faedis - Reana 3:2 (14:25; 25:19; 25:22; 15:25; 15:11); S.Andrea - Buia 3:0 (25:17; 25:20; 25:22); Cus - Cervignano 1:3 (17:25; 25:19; 16:25; 20:25); Pasiano - Bor/Breg 1:3 (22:25; 19:25; 25:23; 12:25); Pordenone - Rizzi 3:0 (25:17; 25:19; 25:20). S.Andrea 4 4 0 12:2 11 Reana 4 3 1 11:3 10 Pordenone 4 3 1 10:7 7 Mossa 4 2 2 8:6 7 Carnia 4 2 2 8:6 7 Rizzi 4 2 2 8:7 7 Cervignano 4 2 2 8:8 7 Buia 4 2 2 8:8 6 Bor/Breg 4 2 2 7:9 5 Cus 4 2 2 7:9 5 Feadis 4 2 2 7:10 4 Buttrio 4 1 3 6:10 4 Ronchi 4 1 3 5:10 4 Pasiano 4 0 4 2:12 0 PRIHODNJI KROG Bor/Breg - Pordenone (15.11. ob 20.30 v Trstu, na 1.maju) SLOGA TABOR TELEVITA ^ J vendar nepremagani Z začetkom letošnjega prvenstva so lahko najbolj zadovoljni pri Slogi Tabor Televita. Slogaši so namreč po štirih krogih še nepremagani, premagali pa so na primer tudi Buio, ki sodi med favorite za mesto v play-offu. Zmage Sloge so še toliko bolj pomembne, ker so jih dosegli v okrnjeni postavi. Pozna se, da ima trener Bosich letos precej več manevrskega prostora, zdaj ko je svojo poškodbo saniral tudi center Sorgo, pa lahko pričakujemo, da bodo slogaši z dobrimi nastopi tudi nadaljevali. SMOLA ^ Ilaria Černic pod nož v Rimu Osemnajstletna Ilaria Černic, ki je med poletjem iz vrst Govolleya prestopila k Volleybasu, si je na srečanju tretjega kroga ženske C lige proti Milleniumu huje poškodovala koleno. Ortopedski pregled v Rimu je namreč pokazal, da ima Ilaria pretrgane križne vezi. Sezone je tako za mlado Goričanko, ki je bila lani v D ligi med našimi najbolj prodornimi tolkačicami, žal konec. V Rimu so jo operirali že včeraj. naše številke TOP SCORERJI TEDNA Ženske: Tanja Babudri (Sloga List) 21 Moški: Igor Valentinčič (Soča ZBDS) in Danilo Riolino (Tabor Televita) 18, David Cettolo (Sloga) 17. TOP SCORERJI Ženske: Babudri 61, Cvelbar 46, Bukavec 44, Flego 43, Vodopivec 42, Del-la Mea 34, Spetič 32. Moški: Vatovac 91, Cettolo 67, Valentin-čič 56, Romano 50, Testen 49, D. Slavec 37, D. Riolino in Veljak 36, I. Černic, Rožac in Bernetič 35, Marget 34. v ŽENSKA C LIGA izidi 4. KROGA Manzano - Talmassons 0:3 (22:25; 15:25; 24:26); Cordenons - Cormons 0:3 (17:25; 23:25; 18:25); Libertas - Millenium 1:3 (18:25; 25:11; 24:26; 18:25); Roveredo - Martignacco 0:3 (22:25; 22:25; 20:25); Volleybas - Altura 1:3 (25:23; 13:25; 24:26; 19:25); Sloga Sangiorgina 3:2 (25:27; 20:25; 25:17; 25:19; 15:12); Chions - Tarcento 3:1 (25:22, 15:25, 25:20, 25:23). Talmassons 4 4 0 12:0 12 Altura 4 4 0 12:2 12 Cormons 4 4 0 12:3 11 Martignacco 4 4 0 12:3 11 Roveredo 4 2 2 6:7 6 Sloga List 4 2 2 7:9 5 Millenium 4 2 2 7:9 5 Libertas 4 1 3 6:10 4 Chions 4 1 3 6:10 4 Tarcento 4 1 3 5:10 3 Cordenons 4 1 3 4:9 3 Volleybas 4 1 3 4:9 3 Manzano 4 1 3 4:9 3 Sangiorgina 4 0 4 5:12 2 PRIHODNJI KROG Tarcento - Sloga (15.11. ob 20.30 v Tarcentu) Moška D liga izidi 4. KROGA Lignano - Sloga 3:1 (22:25; 25:17; 25:18; 25:22); Udine - San Sergio 3:1 (25:21; 25:20; 22:25; 25:20); Fincantieri - Altura 1:3 (23:25; 25:15; 23:25; 24:26); Reana - Cervignano 3:0 (25:22; 25:20; 25:14); San Quirino - Cordenons 2:3 (25:23; 19:25; 23:25; 25:19; 9:15); Pallavolo Ts - Mossa 0:3 (23:25; 12:25; 19:25). Reana 4 4 0 12:1 12 Cordenons 4 4 0 12:5 10 San Quirino 4 3 1 12:5 10 Mossa 4 3 1 11:5 9 Altura 4 2 2 9:7 7 Fincantieri 3 2 1 7:3 6 Udine 3 2 1 6:5 6 Sloga 4 2 2 7:7 6 Lignano 3 1 2 3:7 3 Pallavolo Ts 4 1 3 4:11 2 Cervignano 4 0 4 2:12 1 San Sergio 4 0 4 4:12 0 Broker 3 0 3 1:9 0 PRIHODNJI KROG Sloga bo prosta. / ŠPORT Torek, 11. novembra 2008 19 NAMIZNI TENIS - Ženska A1-liga Zdaj čaka Kras ZKB ključna tekma proti Sieni Četrti krog v najvišji ženski nam-iznoteniški ligi ni postregel s presenečenji. Medtem ko je od vodilnih igral Castelgoffredo proti Molfetti pozno sinoči, je njegov direktni konkurent za naslov Sandonatese gladko zmagal v Coc-cagliu, kjer nekdanja Krasova Kitajka, zdaj že 41-letna Wang Xuelan in slovenska reprezentantka Jana Tomasini, nista bili kos Romunkama Samari in Dodean ter »azzurri« Negrisolijevi. Po pričakovanjih je bil izenačen dvoboj med Krasovima konkurentoma za obstanek Sieno in Ripostom, končal pa se je neodločeno 3:3. Bržkone bi zmagal Riposto, ko ne bi Armenka Makinien v najbolj negotovom dvoboju srečanja s 3:1 odpravila veteransko Olgo Buharo-vo. Za Sieno nastopa tudi letos slovenska Tržačanka Ana Bržan, ki pa mora zaradi poškodbe kolena mirovati do januarja. Krasovke, ki so kot znano že v prejšnji petek, s 4:0 na Sardiniji izgubile proti Zeusu, čaka v soboto v Zgoni-ku ravno dvoboj s Sieno, to pa bo eno Yuan Yuan kroma od tistih srečanj, ki bodo pokazala, ali so želje po obstanku Miličeve in tova-rišic realne. Izidi 4. kroga: Montepaschi Siena - Riposto 3:3, Coccaglio - Sandonatese 0:4, Zeus Quartu - Kras ZKB 4:0, Castelgoffredo - Inottica Molfetta sinoči. Vrstni red: Sandonatese 8, Castelgoffredo in Zeus 6, Inottica Molfetta 4, Riposto in Siena 2, Coccaglio in Kras ZKB 1. Prihodnji krog (15:11): Molfet-ta - Zeus, Kras ZKB - Siena, Coccaglio - Riposto, Sandonatese - Castelgoffredo (5.12.) NAMIZNI TENIS - Moška B2-liga Proti Krasu za Marling uspešen le tujec Marling - Kras 3:5 Muller - Rotella M. 1:3 (4:11, 7:11, 11:8, 5:11), Nock - Simoneta 1:3 (6:11, 11:13, 11:9, 9:11), Lange - Rotella S. 3:1 (8:11, 11:6, 11:7, 11:6), Muller - Simoneta 1:3 (5:11, 4:11, 11:7, 8:11), Lange - Rotella M. 3:0 (11:3, 13:11, 14:12), Nock - Rotella S. 1:3 (11:9, 5:11, 10:12, 7:11), Lange - Simoneta 3:1 (5:11, 5:11, 13:11, 11:6), Muller - Rotella S. 0:3 (9:11, 7:11, 11:13). Krasovci so v soboto premagali solidno ekipo iz Marlinga, za katero nastopajo Nemec Lange, tretjekategornik Muller in četrtokategornik Nock. Vse tri točke je za nasprotnike dosegel tujec, ki je pokazal, da spada med boljše igralce prvenstva. Dobro se mu je upiral kapetan Bojan Simoneta, ki ga je skušal postaviti v težave s hitrimi top spini; nasprotnik pa mu je odlično kontrospiniral in ga premagal po štirih nizih. Znova je presenetil mladi Stefano Rotella, ki je dosegel dve točki in igra iz kroga v krog bolje. Tokrat je slavil nad Nockom in Mullerjem, ki je na lestvicah postavljen kar 200 mest nad Krasovcem. Tudi starejši brat Rotella je dobro opravil svojo dolžnost, saj je dosegel odločilno zmago proti Mullerju. Konec tedna bodo Krasovci gostili ekipo iz Este, ki zaseda drugo mesto na lestvici in za katero igra zelo soliden drugokategornik Roncolato. (T.F.) Ostali izidi 5. kroga: Este - Vicenza 5:1, Verona in Abano Terme A 4:5, Vol-lazzano - Abano Terme B 2:5, Azzurra -Rovigo 5:3. Vrstni red: Kras 10, Abano Terma A, Azzurra in Este 8, Abano Terme B 6, Ro-vigo 4, Marling, Verona in Villazzano 2, Vi-cenza 0. Prihodnji krog (15:11.): Kras - Este TENIS - WTA Ciguijeva še za mesto višje Po uvrstitvi v polfinale turnirja z nagradnim skladom 10.000 dolarjev v Palmi de Mallorci je naša najboljša teniška igralka Paola Cigui na svetovni jakostni lestvici WTA napredovale še za eno mesto in je zdaj 527., kar je njen »carrer-high«. Zbrala je 32 točk. Za primerjavo naj povemo, da jih ima vodilna Srbkinja Jelena Jan-kovič 4710, najboljša Italijanka Flavia Pennetta na 13. mestu 1670, najboljša Slovenka Katarina Srebotnik na 20. mestu pa 1272. Za uvrstitev na 300. mesto, ki je naslednji cilj Ciguijeve, potrebuje 82 točk, za kar bo verjetno morala nastopati na turnirjih višjega ranga. Kakorkoli že, bo gajevka ta teden nastopila še na enem »de-settisočaku« v Palmi. Uvrščena je bila naravnost v glavni turnir (trenutno potekajo kvalifikacije), kjer bo začela kot 8. nosilka. Prva nosilka (št. 305 na svetu) je Poljakinja Olga Brozda. Nizozemka Michelle Gerrards, ki je prejšnji teden v Palmi premagala Ciguije-vo v polfinalu in nato osvojila turnir, tokrat ne bo nastopila. ODBOJKA - Mladinska prvenstva Kontovelove mladinke in dečki Olympie so še naprej nepremagani U16: Prva zmaga Soče Rast proti San Vitu, Krmin premočen za Slogo - U18: Sloga Barich je razočarala UNDER 18 ŽENSKE Skupina A Volley 3000 - Sloga Dvigala Barich 3:1 (21:25, 25:16, 25:22, 25:16) SLOGA DVIGALA BARICH: Kralj 13, Žerjal 14, Cernich 4, Milcovich 5, Valič 1, Malalan 7, Porro 0, Pertot 1, Barbieri (L). Trener: Martin Maver Združena ekipa Sloge, Brega in Bora je v četrtem krogu nepričakovano izgubila proti Volleyu 3000, ki je bil še brez zmage, zdaj pa je na lestvici prehitel tudi našo ekipo. Maverjeve varovanke, ki so tokrat zaigrale v močno okrnjeni postavi, kar se je med srečanjem poznalo predvsem v sprejemu, so začele zelo agresivno. S taktično zrelo igro so domačinke spravile v velike težave in povedle 10:1 in 23:11. Tedaj se je v njihovi igri nekaj zataknilo. Nasprotnice so začele igrati izredno požrtvovalno, pri Slogi Barich pa je zmanjkala skupinska igra. Naši ekipi pa je največ preglavic povzročala nasprotnikova podajalka, ki je zelo dobro vodila svojo ekipo, poleg tega pa nekajkrat združeno ekipo tudi poservirala. Ostala izida: Libertas - Virtus 3:0, Triestina Volley - Killjoy 3:0. Vrstni red: Libertas 12, Virtus 9, Triestina Volley 6, Volley 3000 4, Sloga Dvigala Barich 3, Killjoy 2. Mladi slogaši so na Opčinah v prvenstvu under 16 klonili pred lanskim prvakom under 14 iz Krmina kroma Skupina B Kontovel - Poggi Oma 3:0 (25:13, 25:13, 25:15) KONTOVEL: Cassanelli, Balzano, Antognolli, Zavadlal, Briščik, Ravbar, Gregori, Starc, Ferluga, Škerlavaj, Cibic, Turco (L). Trener: Tanja Cerne Kontovelke so še tretjič slavile brez izgubljenega niza. Tekma proti združeni ekipi Poggija in Ome je bila povsem enosmerna, nasprotnice pa so se naši ekipi nekoliko upirale le na začetku prvih dveh nizov. Poggi Oma je na splošno igral zelo zmedeno, domačinke pa so bile v vseh elementih precej boljše. V zadnjem krogu prvega dela pa čaka našo ekipo odločilno srečanje v boju za prvo mesto v skupini, ko se bodo na domačih tleh pomerile z Alturo. Ostali izid: Oma - S. Andrea 3:2, Altura ni igrala. Vrstni red: Kontovel in Altura 9, S. Andrea 4, Oma 2, Poggi Oma 0 (S. Andrea s tekmo več). UNDER 16 MOŠKI Olympia Hlede A.I. - Volleybas 3:0 (25:10, 25:6, 25:12) OLYMPIA HLEDE A.I.: Vizin 4, Capparelli 17, Culot 2, Gomiscech 0, Hlede 1, Komjanc 19, Lango 1, Blanzan 0, Škerk 3. Trener: Claudio Conz Mladi goriški odbojkarji so tudi v tretjem krogu osvojili vse tri točke. Tokrat so do zmage prišli zelo gladko, saj so bili nasprotniki zelo skromni. Naši igralci so prikazali zelo dobro igro in učinkovito napadali tudi s centra in druge linije, s servisom pa so dosegli kar devet točk. Na igrišču so se zvrstili vsi igralci, krstni nastop pa je opravil Blan-zan, ki se je šele letos začel ukvarjati z odbojko. Soča Rast - Favria San Vito 3:0 (25:17, 25:18, 25:16) SLOGA RAST: A. Čavdek 0, Š. Čavdek 1, Dussich 34, Juren 5, Kovic 1, Škerlavaj 7, Ulian 1. Trener Boris Jela-vič Pred nedeljsko tekmo sta bili obe ekipi še brez točk, že uvodne poteze pa so pokazale, da je razlika med njima zelo velika. Združena postava Soče in Sloge je sicer nastopila nekoliko okrnjena (brez Riose in Fiorellija), vendar so naši odbojkarji takoj začeli zelo odločno in bili vseskozi veliko boljši od svojih nasprotnikov. Občasno so se sicer prilagodili igri gostov, vendar so take »pav-ze«, na srečo, trajale malo, tako da smo lahko prisostvovali dobri odbojkarski predstavi s strani Sočanov. Svoje nasprotnike je Soča Rast velikokrat spra- vljala v težave že z zelo močnim servisom, naši igralci so bili boljši tudi v obrambi in predvsem na mreži, kjer je bil tokrat resnično neustavljiv Daniel Dussich, ki se mu nasprotniki na noben način niso zmogli postavljati po robu. Sloga - Tubfer Krmin 0:3 (11:25, 14:25, 10:25) SLOGA: Antoni 0, Calzi 0, Guštin 1, Pečar 6, Rupel 4, Sancin 0, Sosič 0, Tanteri 0, Taučer 1. Trener Ivan Peter-lin Slogaši so se v nedeljo pomerili z ekipo iz Krmina in tekmo izgubili že pred njenim uradnim začetkom: gostje so lani suvereno osvojili naslov deželnih prvakov v kategoriji U14 in naši mladi igralci so bili prepričani, da so zanje premočni. Tubfer je objektivno vsekakor boljši od Slogašev, vendar smo od njih pričakovali vsaj malo večji odpor in nekaj zagrizenosti, oziroma, da bi pokazali to, kar v resnici znajo in zmorejo, kar pa se žal ni zgodilo, saj so odpovedali na vsej črti. Ostali izidi: Fincantieri - Cervi-gnano 0:3, Altura - Triestina Volley 3:0, Cordenons - Il Pozzo 3:0. Vrstni red: Altura, Cervignano, Cordenons in Olympia Hlede A.I. 9, Il Pozzo 6, Gemona, Fincantieri, Soča Rast in Volleybas 3, Sloga, San Vito in Trie-stina Volley 0. ODBOJKA - Under 16 ženske na Tržaškem S skupnimi močmi sestavili štiri ekipe Ta teden se v Trstu začenja žensko prvenstvo Under 16, v katerega se je letos vpisalo šestnajst ekip, med katerimi so tudi štiri naše. Organizator je ekipe razdelil v dve skupini, vse slovenske ekipe pa je vključil v skupino B, tako da bo na sporedu tudi lepo število derbijev. Prvi bo na sporedu že v soboto v Nabrežini (pričetek ob 16.uri), ko se bosta med sabo pomerila Sokol in Kontovel. Sicer pa bo od naših ekip prvi stopil na igrišče Breg, ki se bo že jutri v gosteh pomeril z glavnim kandidatom za naslov prvaka Alturo (ob 19. uri v telovadnici šole Visintini v Ul. Petracco). Med tednom bodo igrale tudi bo-rovke, ki bodo v četrtek na Stadionu 1. maj gostile Brunner (pričetek ob 19.45). V isti skupini igrata ob omenjenih nasprotnikih še Oma A in Virtus. Skupina B bi morala biti tudi najbolj kvalitetna, saj v njej igrajo vse tiste ekipe, ki so bile pred dvema letoma v kategoriji naraščajnic najboljše: Altura, Kontovel, Virtus, Breg in Bor. Prav zaradi tega pa bo letošnje prvenstvo za vse naše ekipe zelo koristno. Naša društva nastopajo v letošnjem prvenstvu s kar tremi združenimi ekipami. Kontovel in Sokol sta se med poletjem zmenila, da bodo sestavili dve združeni ekipi. Starejše in perspektivnejše igralke bodo nastopale pri Kontovelu, mlajše pa pri Sokolu, tako da bodo imele vse igralke možnost igranja v tem prvenstvu. Za skupni projekt so se odločili tudi pri Bregu, Boru in Slogi. Pri Boru bodo še naprej igrale odbojkarice, ki že nekaj let skupaj trenirajo pod vodstvom Betty Nacinovi, pri Bregu pa bodo ob domačih nastopile še nekatere igralke Sloge in Bora, ki sicer ne bi imele možnosti za igranje v tem mladin- skem prvenstvu. Glavni in pravzaprav edini favorit v boju za naslov pokrajinskega prvaka je Altura. Med našimi ekipami ima verjetno največ možnosti za uvrstitev v play-off Kontovel/Sokol, tudi Bor in Breg pa ne bi smela odigrati podrejene vloge (ob Alturi pa se lahko v play-off uvrsti kvečjemu ena naša ekipa), čeprav je seveda glavni cilj vseh naših ekip le tehnična rast igralk. Sokol/Kontovel nastopa v tej kategoriji v glavnem z igralkami, ki še sodijo v prvenstvo U14, in ima zato med našimi ekipami najmanj možnosti. BREG: Melina Colsani, Gaia Giacomini, Ivana Milič, Valentina Smotlak, Valentina Zobec (vse letnik 93), Andreja Nadlišek, Andela Jabla-novic, Tamara Pertot, Anna Piccolo, Carolina Russo, Vanessa Strain, Giu-lia Zonch (vse 94), Sara Preprost (95). Trener: Mitja Kušar BOR KINEMAX: Annalisa Vi-viani, Angela Grasso (obe 93), Mateja Bruss, Janja Hauschild, Irina Kneipp, Katerina Pučnik, Martina Žerjal, Veronica Rabak, Stefania Vi-sintini (vse 94), Martina Cella (95). Trener: Betty Nacinovi KONTOVEL/SOKOL: KONTOVEL/SOKOL: Jasna Briščik, Tina Ravbar, Asja Gregori, Ivana Starc, Barbara Ferluga, Veronika Collovat-ti, Nika Škerlavaj, Valentina Cibic (vse 93), Carol Ghezzo in Nina Bembi (obe 94). Trener: Tanja Cerne SOKOL/KONTOVEL: Urška Čebron, Ivana Fragiacomo, Anna Paoli (vse 94), Tereza Budin, Marinka Devetak, Eleonora Doz, Elisa Franceschini, Fulvia Gridelli, Mara Micheli, Ivana Škerk, Janika Škerl, Urška Vidoni, Martina Villatora (vse 95). Trener: Lajris Žerjal 13 Obvestila ZSŠDI sporoča, da bo fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger v Narodnem domu (ul. F. Fil-zi 14) ta teden odprta v torek, sredo in petek od 10.00 do 15.00. Možen je tudi ogled po dogovoru na telefonski številki 040-635627. SMUČARSKI ODSEK SPDG obvešča, da bodo v sredo, 12. novembra, ob 18. uri na sedežu društva na Verdijevem korzo 51/int. v Gorici sprejemali prijave članov za zimovanje od 2. do 6. januarja. SK DEVIN prireja sejem rabljene smučarske, kolesarske in športne opreme od danes do 26. novembra v pristaniškem predelu v Tržiču pri Logistiki Eurocar - ul.Grota del Diaul Zot, 5 od 10.30 do 19.00 po sledečem programu: od 11. do 13.11. zbiranje opreme; od 15. do 23.11. prodaja; 25. in 26.11. prevzem neprodane opreme. 20 Torek, 11. novembra 2008 NOGOMET / PROMOCIJSKA LIGA - Po 8. krogu v skupini B Vesna še z veliko rezerve, Juventina tokrat ni izkoristila vsega potenciala 2. AMATERSKA LIGA - Breg 2. na lestvici Pri Bregu in Zarji Gaji so v pričakovanju derbija zadovoljni V promocijski ligi se nadaljuje zmagoviti pohod Krasa Koimpex, ki po osmih krogih še ni okusil grenkobe poraza. Nogometaši repenskega društva so že v soboto visoko premagali Mikuševo Pon-ziano, ki je tretja na lestvici. V nedeljo bo Kras gostil štandreško Juventino, ki je v nedeljo doma igrala neodločeno proti Per-tegadi. Nedeljski slovenski tržaško-gori-ško derbi bo prav gotovo zanimiv in borben. Juventina v nedeljo ni igrala dobro. Pertegada je res igrala zelo obrambno. Varovanci trenerja Danteja Portellija pa niso pokazali nič posebnega. Delitev točk brez golov je bil v Štandrežu povsem pravičen izid. Kriška Vesna je po zmagi proti Caprivi nekoliko izboljšala položaj na lestvici. Drugi na lestvici je Virtus Corno, ki ga je Kras v prvem delu že premagal. Kriška Vesna je še dodatno napredovala v spodnjem delu lestvice. »Plavi« so v nedeljo premagali trdoživo Caprivo in se tako približali sredini lestvice. V nedeljo bo Vesna gostovala v Marianu, ki ima točko manj od nogometašev kriškega društva. Tekma v Križu sicer ni bila najlepša. Capriva se je gostiteljem upirala z bolj fizično in defenzivno igro, ki spravi Vesno večkrat v težave. Kljub temu so domačini imeli v prvem delu vsaj štiri lepe priložnosti za gol. Zmagoviti zadetek je dosegel Nicola Venturini (5 gol v letošnji sezoni) s kazenskega strela iz enajstih metrov. Enajstmetrovka je bila čista kot solza (gostujoči branilec se je žoge dotaknil z roko). ELITNA LIGA - Na lestvici še vedno prepričljivo vodi Monfalcone, ki je v nedeljo premagal Sevegliano. Dario Kovic ni igral. Fontanafredda, pri kateri igra slovenski vratar Manuel Zanier iz Ronk, je igrala neodločeno 2:2 proti Muggi. De-vetakov Gonars (Christian je igral celo tekmo) je izgubil v Tolmeču z 2:0. REKLI SO G. Vinti (Juventina): Nismo se dovolj potrudili Gino Vinti, športni vodja Juventi- ne: »Rezultatje pravičen. Nismo se dovolj potrudili, saj ekipa ni pokazala vsega kar je zmožna. Odločen korak nazaj torej. V nedeljo nas čaka pomembna tekma proti Krasu in še dobro, da se nam bodo pridružili Negro, Terpin, ManuelPeteani in Masotti, ki so bili poškodovani in diskvalificirani.« Valter Ridolfi, pomožni trener Vesne: »Proti Caprivi je bila zmaga impe- Napadalec Nicola Venturini je v letošnji sezoni pri kriški Vesni zbral že pet golov kroma rativ. V prvem polčasu smo igrali dobro in smo stalno držali vajeti igre v svojih rokah. Dosegli smo gol, ki je v drugem polčasu nekoliko prebudil goste. V drugem delu smo se nekoliko skoncentrirali in gostje so nas nekajkrat spravili v težave. Mirne vesti pa lahko še dodam, smo proti Caprivi pokazali lep napredek v igri. Če bomo v nedeljo premagali Mariano, potem bo še bolj sproščeni in se bo dalo bolje trenirati.« (jng) 3. AL - Proti prvim Mladost bi zaslužila točko Doberdobska Mladost se je uspešno in enakovredno upirala prvouvrščenemu Sagradu, ki je zmagal šele po uspešno izvedeni enajstmetrovki Valentinuzzija. »Sa-grado ima zelo dobro ekipo, proti kateri pa sploh nismo bili v podrejenem položaju. V prvem polčasu smo ustvarili precej priložnosti za gol. Škoda, da nismo dosegli vsaj enega zadetka,« je potek nedeljske tekme orisal spremljevalec Ezio Bressan, ki je pohvalil nastop Tho-masa Marušiča. »Na sredini igrišča je igral zelo dobro. Škoda le, da mu je sodnik v drugem polčasu pokazal še drugi rumeni karton in je moral predčasno zapustiti igrišče.« ©Sovodenjski vlak na pravem tiru Kriza je v Sovodnjah očitno mimo. Be-lo-modri so v nedeljo proti San Gio-vanniju igrali kot prerojeni, kot v dobrih starih lanskih časih. Tudi v lanski sezoni so v Sovodnjah namreč preživeli obdobje krize. In to je bilo prav v mesecu novembru. Letos je krizno obdobje nastopilo nekoliko bolj zgodaj. V sovodenjskem taboru pa ostajajo zelo previdni, saj jih v nedeljo čaka v Ron-kah pravi poskusni izpit. Sovodenjci bodo tam dokazali, če se bodo lahko letos borili za uvrstitev v končnico prvenstva. 1. AMATERSKA LIGA Sovodenjci OK Najboljša igra v letošnji sezoni - Korak nazaj Primorca V 8. krogu 1. amaterske lige so Sovodenjci (na posnetku BUMBA- CA) odigrali doslej najboljšo tekmo v letošnji sezoni. Solidni tržaški San Giovanni so premagali s 3:1. Predsednik Zdravko Kuštrin je pohvalil vse igralce: »Tokrat smo končno igrali kot je treba. Pokazali smo česar smo zmožni. Igrali smo zelo koncentrirano in vseskozi smo imeli pobudo v svojih rokah. To je bila naša najboljša predstava (skupaj s prvim polčasom v Medeji) v letošnji sezoni. San Giovanni sicer ni igral podrejene vloge in je večkrat ogrozil naša vrata. Še dobro, da se je izkazal naš vratar Denis Pavio. Druge priložnosti za gol pa smo imeli tudi mi, tako da je zmaga povsem zaslužena.« So-vodenjci bodo v nedeljo igrali v go-steh v Ronkah. Ronchi je v nedeljo presenetljivo premagal tržaško Co-stalungo. »V nedeljo nas čaka pravi test. Tako bomo videli, če smo iz pravega testa,« je še dodal Kuštrin. Po treh zaporednih pozitivnih izidih je izgubil trebenski Primorec. Medea ni bil boljši nasprotnik, Primorec pa je nastopil tudi z okrnjeno postavo. »Igrali smo brez pravih napadalcev in zaradi tega smo imeli zelo velike težave,« je najprej povedal predsednik trebenskega društva Darko Kralj. »V prvem polčasu res nismo igrali dobro. V drugem delu pa smo se zbrali in smo prevzeli vajeti igre v svoje roke. Napadali smo z vso silo, a nam ni uspelo izenačiti.« V nedeljo čaka Primorec še ena težka tekma. Igrali bodo v gosteh v Turjaku. Turriacco je v gosteh igral neodločeno proti San Lorenzu (1:1). Za San Lorenzo je zadel v polno Doberdo-bec Daniel Ferlez. Na lestvici skupine C vodi Villesse. (jng) Promocijska LIGA IZIDI 8. KROGA Centro Sedia - Trieste 1:2; Juventina - Pertegada 0:0; Lignano - Pro Gorizia 1:1; Santamaria - Sangiorgina 0:1; Ponziana - Kras 2:5; Cervignano - Staranzano 1:1; Vesna Capriva 1:0; Virtus Corno - Mariano 3:0. Kras 8 7 1 0 19:3 22 Virtus Corno 8 5 2 1 12:6 17 Ponziana 8 4 2 2 14:11 14 Staranzano 8 4 2 2 8:6 14 Cervignano 8 4 1 3 11:7 13 Sangiorgina 8 4 1 3 9:5 13 Lignano 8 3 3 2 9:7 12 Pro Gorizia 8 3 3 2 8:8 12 Trieste 8 3 2 3 12:12 11 Juventina 8 3 2 3 6:6 11 Pertegada 8 2 3 3 7:7 9 Vesna 8 2 3 3 6:9 9 Mariano 8 2 2 4 5:13 8 Centro Sedia 8 2 1 5 6:11 7 Capriva 8 1 0 7 2:11 3 Santamaria 8 0 2 6 7:19 2 PRIHODNJI KROG Kras - Juventina; Mariano - Vesna. 1. AMATERSKA LIGA IZIDI 8. KROGA Costalunga - Ronchi 0:1; Gradese - Isonzo 0:1; Primorec - Medea 0:1; Pro Romans - Domio 0:1; San Canzian - Villesse 0:4; San Lorenzo - Turriaco 1:1; Sistiana - Pieris 0:0; Sovodnje - San Giovanni 3:1 Villesse 8 5 2 1 16:6 17 Costalunga 8 4 2 2 15:8 14 Ronchi 8 3 5 0 13:8 14 Turriaco 8 4 1 3 18:15 13 Medea 8 4 1 3 14:15 13 Domio 8 3 2 3 9:9 11 Sovodnje 8 3 2 3 14:15 11 San Giovanni 8 3 2 3 11:13 11 Isonzo 8 2 4 2 9:9 10 San Lorenzo 8 2 4 2 8:9 10 San Canzian 8 3 1 4 13:17 10 Pro Romans 8 2 3 3 10:10 9 Sistiana 8 2 3 3 10:13 9 Gradese 8 1 5 2 9:11 8 Primorec 8 2 2 4 8:11 8 Pieris 8 0 3 5 3:11 3 PRIHODNJI KROG Ronchi - Sovodnje; Turriaco - Primorec. Postave in izidi Juventina - Pertegada 0:0 JUVENTINA: Furios, Pittino, Morsut, Re, Sorbara, Giannotta (Stabile), Candussio, Pantuso, Ruffini, Gerometta, Zanuttig, trener Portelli. Vesna - Capriva 1:0 (1:0) STRELEC: v 35. Venturini iz 11-m. VESNA: Edvin Carli, Bertocchi, Spadaro (Rossoni), Žiberna, Degrassi, Leghissa, Giorgi, Cheber, Di Donato (Peter Carli), Monte (Mustacchi), Venturini, trener Ridolfi. Primorec - Medea 0:1 (0:1) PRIMOREC: Trevisan, Emili, Ojo, Meola, Sincovich (Palmisano), Leghissa, DI Gregorio, Cadel, Moscolin, Sardoč (Laghezza), Mercandel, trener Sciarrone. Sovodnje - San Giovanni 3:1 (2:1) STRELCA: v 4. Reščič, 39. iz 11-m in v 64. min. Portelli. SOVODNJE: Pavio, Tomšič, S. Kogoj (Colapinto), E. Kogoj, Trampus, Simone, Delise, Calligaris, Portelli (Skarabot), Reščič, Feri, trener Sari. Marko Ota (Breg) kroma Breg je v nedeljo zbral peti zaporedni pozitivni izid in se je tako še dodatno približal vodilnemu Foglianu, ki ima sedaj le dve točki prednosti. V Bregovem taboru si seveda s tem ne belijo glave. »Pri Bregu smo vsi zelo zadovoljni in drugo mesto je res pravo zadoščenje. Porpetto je solidna ekipa in prvi polčas je bil izenačen. Dve priložnosti za gol smo imeli mi, dve pa nasprotnik. Še dobro, da je naš vratar Barbato dobro branil. V drugem delu pa smo igrali bolj prepričljivo in smo zasluženo povedli. Tokrat sta dobro igrala Sovič in Pernorio,« je dejal spremljevalec Brega Marko Ota. Bre-žani se bo ta teden dobro pripravili na nastop proti Zarji Gaji. »Upamo, da bo v soboto lepa tekma,« je še dodal Ota. Zarja Gaja je v gosteh v Foljanu iztrgala izredno pomembno točko. Fogliano vodi na lestvici in je glavni favoriti za napredovanje v višjo ligo. »Točka je prav gotovo zelo dobrodošla. Sodeč po tekmi pa bi lahko tokrat odnesli domov celoten izkupiček. Pokazali smo lep napredek v igri. Vsi igralci so dali vse od sebe. Tokrat pa bi pohvalil Marka Kariša, ki je zelo dobro igral na desni strani v zvezni liniji, kar je zanj nekoliko neobičajna vloga,« je ocenil trener Zarje Gaje Giacomo Di Summa. V soboto se bosta v Bazovici »spopadla« Zarja Gaja in Breg. »Brežani so v odlični formi in so se še dodatno približali vrhu lestvice. Mi pa na domačem igrišču letos nismo še izgubili, tako da smo optimisti,« je še dodal Di Summa. 2. AMATERSKA LIGA IZIDI 8. KROGA Begliano Fiumicello 0:0; Breg - Porpetto 1:0; Castions Torre 3:0; Esperia - Romana 3:1; Fogliano - Zarja Gaja 2:2; Opicina - Zaule 2:2; Primorje - Chiarbola 0:0; Ruda - Villa 1:3. Fogliano 8 6 1 1 24:12 19 Breg 8 5 2 1 10:4 17 Opicina 8 4 2 2 19:12 14 Castions 8 3 5 0 11:5 14 Primorje 8 3 4 1 12:7 13 Zaule 8 4 1 3 17:15 13 Esperia 8 3 3 2 14:13 12 Chiarbola 8 3 3 2 6:5 12 Porpetto 8 3 2 3 11:10 11 Villa 8 3 2 3 11:10 11 Zarja Gaja 8 3 1 4 9:14 10 Fiumicello 8 2 3 3 13:15 9 Romana 8 2 1 5 10:14 7 Begliano 8 0 4 4 6:14 4 Torre 8 1 1 6 9:18 4 Ruda 8 1 1 6 7:21 4 PRIHODNJI KROG Fiumicello - Primorje; Zarja Gaja - Breg. Breg - Porpetto 1:0 (0:0) STRELEC: v 60. Pernorio. BREG: Barbato, Gustini, Medda, Apollonio, Sovič, Gargiuolo, Sabini, Degrassi (Zucchiati), Poljšak, Coppola, Pernorio (Sestan), trener Vitulič. Fogliano - Zarja Gaja 2:2 (1:1) STRELCA: v 20. Bertocchi; 61. Bečaj. ZARJA GAJA: Carmeli, Bernetič, Franco, Primosi, Segulin (Gurtner), V. Križmančič, Kariš, M. Grgič (Asselti), Bertocchi, Bečaj, Ghezzo, trener Di Summa. Mladost - Sagrado 0:1 (0:0) MLADOST: Devetak, Kobal (Spadari), Radetič (Bensa), Marusic, E. Zorzin, C. Zorzin, Contin, Bressan, Gagliano, Viturelli, Caggiula (D'Onorio De Meo), trener Sambo. IZKLJUČEN: Marusic. NAŠI STRELCI - 5 golov: Orlando (Kras Koimpex), Venturini (Vesna), Portelli (Sovodnje); 4: Kneževič (Kras), Candussio (Juventina), Reščič (Sovodnje), Pernorio (Breg); 3: Lanza (Primorec), Bernobi, C. Bertocchi (Zarja Gaja), Degrassi (Breg). 3. AMATERSKA LIGA IZIDI 8. KROGA Audax - Mossa 1:2; Campanelle - Aiello 0:5; Cgs - Union 2:0; Mladost - Sagrado 0:1; Muglia - S.Andrea 3:2; Poggio - Terzo 0:3; Pro Farra - Aurisina 3:1; Strassoldo - Montebello 1:1. Sagrado 8 8 0 0 17:4 24 Cgs 8 7 0 1 23:8 21 Aiello 8 6 1 1 22:7 19 Muglia 8 6 0 2 18:5 18 Mossa 8 5 2 1 14:8 17 Terzo 8 5 1 2 14:4 16 S.Andrea 8 4 1 3 15:9 13 Poggio 8 4 1 3 21:16 13 Montebello 8 2 3 3 8:11 9 Audax 8 2 2 4 9:17 8 Mladost 8 1 4 3 8:12 7 Campanelle 8 2 0 6 8:21 6 Union 8 2 0 6 9:25 6 Pro Farra 8 1 0 7 5:14 3 Strassoldo 8 0 2 6 7:21 2 Aurisina 8 0 1 7 5:21 1 PRIHODNJI KRO:G Aurisina - Mladost / ŠPORT Torek, 11. novembra 2008 21 dolinčan riccardo baldi na newyorškem maratonu »Doživetje, ki ga priporočam vsem« Spodbujanje množice ljudi ob progi daje izredno energijo »Gledalci so nas spodbujali od prvega do zadnjega metra. Na majici sem zapisal svoje ime in ljudje ob progi so mi vzklikali »Ricky dont' stop«. Bilo je fantastično, naravnost vznemirljivo. Navijanje me je dobesedno nosilo do cilja, dalo mi je izredno energijo, tako da sta prvi dve uri minili kot bi treniral in tudi v nadaljevanju praktično nisem doživel nobene prave krize. Ni me sram povedati: ko sem spoznal, da bom prišel do cilja, so mi obraz oblile solze,« je navdušeno opisoval svoj krstni nastop na znamenitem množičnem ne-wyorškem maratonu 29-letni Riccar-do Baldi. Dolinčan se je s klasično 42 km dolgo progo spoprijel prvič v življenju, zato je bil njegov glavni cilj predvsem ta, da pride do konca, kar mu je uspelo v štirih urah in pol. »Sam sem upal celo na boljši časovni izid, vendar je newyorška proga zelo razgibana, s precejšnjim številom rahlih vzponov in spustov po mostovih, tako da ni primerna za doseganje dobrih časov,« je pojasnil Bal-di, ki je startal s številko 17.826, vsega skupaj pa nastopa na tem teku okoli 40.000 ljudi. »Nastop na maratonu v tem krasnem mestu je doživetje, ki ga priporočam vsem ljubiteljem teka. Sam se bom zagotovo še vrnil, saj me je tek zdaj povsem prevzel. Imam pa tudi drugačne načrte, kot je nastopanje na tekmovanju ironman v triatlonu in na 100-kilometrskem ultramaratonu Passatore,« razmišlja simpatični Ricky, ki je zaradi neustrezne obutve po nastopu dejansko izgubil tri nohte, vendar je povedal, da med samim te- Riccardo Baldi na cilju ni mogel skrivati velikega zadoščenja kom ni čutil nobenih bolečin, pač pa naslednji dan skoraj ni mogel hoditi. V New Yorku, kamor je odpotoval s pomočjo posebne agencije (nastopilo je 60 tekačev iz naše dežele), je preživel šest dni in je imel pred tekmo dovolj časa za ogled mestnih znamenitosti, pa tudi območja »ground zero«, kjer sta nekoč stali Twin Towers. Ni pa želel iti na ogled proge, da ga ne bi med tekmo ob ugotavljanju dolžine obšle zle misli. In na kaj je Ricky najbolj ponosen? »Da sem v New Yorku uspel kot prvič občan dolinske občine,« je dejal. A. Koren mladinski nogomet - Deželni naraščajniki Hladna prha za Pomlad Najmlajši potrdili 2. mesto - Porazi na Goriškem Pomlad - Cormor 1:2 (0:1) POMLAD: Visintin (Mattiassich), Potleca, Rossone, Vidoni (Zeriali), Kerpan, Carli, Škabar (Brass, Viviani), Žerjal, Jarc (Cerkvenic), Kuret, Purič, trener Rajko Žeželj. Gostje so zmagovito povedli šele dve minuti pred koncem tekme, potem ko je kazalo, da bo Žežljeva Pomlad izborila tretji letošnji neodločeni izid. Naraščajniki Pomladi so proti solidnim gostom igrali požrtvovalno. Gostje so prvi povedli v 30. minuti prvega polčasa iz enajstmetrovke. V začetku drugega dela pa je Pomlad izenačila po av-togolu po strelu Mineja Puriča. Na koncu pa je sledila hladna prha. Omeniti moramo še, da sta morala zaradi poškodbe zapustiti igrišče Jarc in vratar Visintin. NAJMLAJŠI NA TRŽAŠKEM Esperia - Pomlad 1:2 (1:0) STRELCA ZA POMLAD: Ar-duini in Krasniqi. POMLAD: Vidoni, Nerpan, Verni, Vallon, Simeoni, Porro, Paolet-ti, Bolognani, Krasniqi, Arduini (Per-co), Rebula (Skupek), trener Arduini. Najmlajši Pomladi tokrat niso igrali učinkovito. Vseeno pa so zmagali in potrdili drugo mesto na lestvici. Po prvem delu je vodila Esperia, ki je Vi-donija premagala že po treh minutah. V drugem polčasu pa so se gostje le prebudili in dvakrat zatresli domačo mrežo. Mrežo sta zatresla Arduini in Krasniqi. NA GORIŠKEM Juventina - Isonzo 0:2 (0:0) JUVENTINA: Nazzaro, Robazza, Paulin (C. Gashi), Maniacco, Fedel, By-tyci, Semolič, Zorzut (Matiussi), M. Gashi (Saveri), Markovič, Furlan, trener Cecotti. Najmlajši Juventine so tokrat delovali nekoliko utrujeno. Oba zadetka sta padla v drugem polčasu. Juventina bo v nedeljo prosta, saj so v Romansu zaprosili, če lahko tekmo preložijo na kasnejši datum. ZAČETNIKI Mladost - Staranzano 1:13 (1:5) MLADOST: Visintin, Devivo, Fai-diga, Furlan, Cosani, Terpin, Peric, Per-soglia, Danielis, Gergolet, trener Peric. STRELEC ZA MLADOST: Cosani. Začetniki Mladosti se tokrat niso izkazali in poraz proti ekipi iz Šta-rancana je povsem zaslužen. Costalunga - Pomlad B 0:5 (0:1, 0:1, 0:3) POMLAD B: Puntini, Kosovel, Paolucci, Košuta, Labianca, Renar, Cherin, Perrelli, De. Vattovaz, Vidali, Di. Vattovaz, Rotondaro, Gruden, trener: Paolucci. STRELCI: Košuta (2), Renar (2), Vidali. Pomlad je povsem zasluženo zmagala. Pohvalo si tokrat zasluži ka-petan Renar. Pomlad A - Fani 3:1 POMLAD A: Carli, Racman, Gla-vina, Sancin, Caselli, Kovacic, Žerjal, Stojkovič, Esposito, Mesar, Pagnan, Genzo, Kofol, trener Kos. STRELCA: Caselli (2), Kovacic. Tudi začetniki Pomladi A so zasluženo zmagali. Nasprotnikovo mrežo je dvakrat zatresel Caselli, enkrat pa Kovacic. nogomet - Cicibani na Goriškem A-B-C nogometa V nogometnih šolah Juventine, Mladosti in Sovodenj okrog 70 otrok - Povsod nimajo slovenskih trenerjev Na Goriškem imamo letos pet ekip, ki nastopa v prvenstvih cicibanov 7:7 in 5:5. Pravzaprav v jesenskem delu nastopajo štiri ekipe, po dve pri Juventini v Štandrežu, ena v Sovodnjah in ena v Doberdobu. V spomladanskem delu bodo v Štandrežu imeli kar tri ekipe, poleg Juventine A in B, bo to še C ekipa. Skupno okrog 70 otrok. Slovenske govoreče trenerje, kar je za kategorije cicibanov zelo pomembno, imajo pri Mladosti in v Sovodnjah, ne pa pri Ju-ventini v Štandrežu. Pri Juventini imajo štirideset otrok, ki jih trenirajo Saverio Arena, Gianfranco Vecchiato in Luciano Collenz. Otroci prihajajo v glavnem iz Štandreža, iz Gorice in okolice. Trenirajo dvakrat tedensko. Pozimi pa bodo vadili v štandreški telovadnici. Sovodenjce trenira Simon Feri, pomožni trener je napadalec članske ekipe Alen Reščič, pomagata pa mu še odbornika Rudi Devetak in Nini Bastiani. Otroci prihajajo v glavnem iz Sovodenj, Gabrij, Ru-pe, Števerjana pa tudi iz Podgore. Tudi So-vodenjci bodo v zimskem času trenirali v telovadnici. Pri Mladosti so letos za trenerja angažirali Valterja Besednjaka iz Šempetra pri Novi Gorici. Besednjak je enajst let treniral razne mladinske ekipe pri novogoriškem Hitu, kjer so zrasli nekateri odlični igralci, ki igrajo v prvih ligah v tujini (Valter Bir-sa, Jani Šturm, Miran Burgič itn). Pri Mladosti trenirajo dvakrat tedensko, na do-berdobskem igrišču in v telovadnici. Na treningih Besednjak uvaja tudi Coerverjevo metodo, ki poudarja tehnično znanje posameznika. Mladost nastopa v prvenstvu 5:5, v spomladanskem delu pa bodo Do-berdobci najbrž igrali v prvenstvu 7:7. Besednjaku pomagata Igor Juren in Jožko Jarc. V kategoriji cicibanov federacija ne predvideva nikakršnih lestvic in prav tako ne uradnih rezultatov. Pomembno je, da se otroci učijo nogometnih prvin, se igrajo in predvsem se zabavajo. (jng) POSTAVE: JUVENTINA A: Gregor Braini (letnik 1998), Francesco Jacumin (98), Edoar-do Komjanc (98), Roberto Waccher (98), Mattia Boschin (98), Alessandro Graziani (98), Alex Lutman (98), Matteo Marcovic (98), Mattia Trevisan (99), Fabio Sarullo (99), Simone Dario (99). Trener: Saverio Arena. JUVENTINA B: Mattia Barone (99), Matija Malič (99), Christopher Tonani (99), Elia Lutman (99), Alberto Medeot (99), Andrea Cossi (99), Mattia Marassi (00), Mattia Serplini (00), Thomas Deganutti (00), Alessandro Marconato (00), Andrea Bor-si (00). Trener: Gianfranco Vecchiato. JUVENTINA C: Kevin Kerpan (00), Elia Terčič (00), Francesco Rota (00), Andrea Falanga (00), Lorenzo Marussi (00), Marco Ballarini (01), Daniele Bigai (01), Matteo Solinas (01), Anton Devetak (01), Cicibani doberdobske Mladosti Alessandro Zoggia (01), Alessandro Famea (01), Andrea Ardessi (01), Simone Dimo-dica (01), Daniele Santorello (01). Trener: Luciano Collenz. MLADOST: Davide Copetti, Cristian Faidiga, Luka Gergolet, Martin Juren, Matej Laurenčič, Davide Trevisan, Gaja Žu-žič, Saša Žužič. Trener: Walter Besednjak. SOVODNJE: Dejan Bacicchi (99), Simon Čevdek (98), Jury Devetak (99), An- bumbaca tonio Gallo (2000), Simone Glessi (98), Nikolaj Hlede (2000), Elia Lakovič (99), Filip Mosetti (98), Francesco Pahor (99), Dimi-tri Pavletič (2000), Nikolaj Pavletič (98), Di-mitri Petejan (99), Janez Petejan (99), Emrah Redžič (99), David Vasič (98), Peter Soban (2000), Gregor Tomšič (99), Fabjan Lupoli (01), Aljaž Juren (02), Enrico Me-nis (02), Manuel Lakovič (02). Trener: Simon Feri. Cicibani Sovodenj bumbaca 22 Torek, 11. novembra 2008 ŠPORT / nogomet - Nenavadne ponudbe velikih klubov Pokopališča, hotel, poroke in letalo Iznajdljivi Boca Juniors - V Hamburgu prgišče zemlje iz igrišča Vse je konec koncev usmerjeno v denar. Medtem ko se privrženci enih barv tudi pretepajo z zastopniki drugačnih, se nogometni klubi skušajo obdržati na površju z novimi finančnimi viri, ki kajpak omogočajo najemanje takih nogometašev, ki bodo po možnosti boljši od nasprotnikovih. Anketa španskega finančnega dnevnika je razkrila, da je glede iznajdljivosti pri iskanju novih denarnih virov na prvem mestu slovita Boca Juniors iz argentinskega glavnega mesta. Čeprav se v tekočem prvenstvu Boci ne piše prav najbolje, je pred dnevi dosegla svoj prvi cilj, to je zmago proti mestnemu rivalu River Plate, in to prav v njegovi trdnjavi. Uspeh je bil toliko važnejši, ker je s tem porazom River padel na zadnje mesto razpredelnice. »Podjetje« Boca - ne pozabimo, da deluje na objektu, ki ga je zarisal kriški arhitekt Viktor Sulčič - sicer ne dosega številk, ki so vezane na bogate evropske klube. Primat »xeneises« je relativne narave in sloni predvsem na iznajdljivosti. Argentinsko gospodarstvo je občutno šibkejše od britanskega, italijanskega ali nemškega. Boca mora svoje ase izvažati v Evropo, nakupe pa opravljati v še revnejših državah Južne Amerike. Pred dvema letoma jim je šinilo v glavo, da bi svojim navijačem ponudili možnost ostati zvesti svojim barvam ne samo do smrti, temveč tudi po njej. Od občinske uprave so odkupili del pokopališča in ga namenili svojim navijačem. Seveda proti plačilu! V zameno pa je pokopališče trajno okrašeno s cvetjem modre in rumene barve, ki so značilne za Boco. Prostora je za tri tisoč grobov, preminuli pa bodo v njih nemoteno navijali 15 let. Kako bo potem, ni še določeno. Nekaterim bodo verjetno najem podaljšali. Zamisel Boce je padla na plodna tla. V Hamburgu je istoimenski član Bunde-slige izkoristil lego enega od mestnih pokopališč v četrti Altona, izredno blizu stadiona na katerem igra. Hamburg si je zagotovil 2500 kvadratnih metrov površine za 500 grobov. V nemškem primeru pa je zamisel prišla od grobarja, ki je delal na pokopališču. Svojci umrlih so ga redno prigovarjali, naj najde prostor v čim večji bližini Nordbank Arene. Mož je stopil do klubskega vodstva in ga očitno pregovoril. Pogrebni obred po novem vsebuje igranje klubske himne, klubski grb na krsti in prgišče zemlje iz pravega igrišča. Vse za 2350 evrov. Širše območje novega stadiona barcelonskega Espanola vsebuje tudi poko- tenis Simon nočna mora za ŠANGHAJ - Švicarski teniški igralec Roger Federer je masters v Šanghaju začel s porazom. Drugi z ATP teniške jakostne lestvice je moral v uvodnem dvoboju rdeče skupine po dveh urah in sedmih minutah s 6:4, 4:6 in 3:6 priznati premoč Francozu Gillesu Simonu. Slednji se je na turnir uvrstil po odpovedi poškodovanega Španca Rafaela Nadala. Simon je doslej edini igralec na svetu, ki proti Federerju še ni izgubil, ob tem, da ga je dvakrat premagal. V drugem dvoboju rdeče skupine je Britanec Andy Murray po 95 minutah premagal Američana An-dyja Roddicka v treh nizih s 6:4, 1:6 in 6:1. V zlati skupini nastopajo Novak Djokovič, Nikolaj Davidenko, Jo-Wilfired Tsonga in Juan Martin de Potro. V 1. krogu je Djokovič s 7:5, 6:3 premagal del Porta, Davidenko pa je s 6:7, 6:4, 7:6 odpravil Tsongo. pališče, potrebna pa je predhodna upe-pelitev rajnih navijačev. Prostora je za 20 tisoč žar. Svojci bodo morali za dobo 15 let plačati 4 tisoč evrov. Boca Juniors je prešla v fazo uresničitve razkošnega hotela, ki bo v kratkem začel rasti v Buenos Airesu na turistično zelo zanimivem področju. Veličina načrta je jasno razvidna iz predvidenega stroška 15 milijonov evrov, ki naj bi krili 17-nadstropno zgradbo z 89 sobami oziroma suitami za bolj premožne goste. Sedaj predvidevajo dnevni strošek 200 evrov s klasično hotelsko sobo in 325 za suito. V zameno bodo imeli gostje prostore poslikane in okrašene z motivi iz zgodovine kluba in s slikami 103 let trajajoče tradicije. To, da bo imel hotel bazen, telovadnico, konferenčne dvorane itd., je samoumevno. Prava novost bo redna prisotnost v njem po nekaj igralcev trenutnega »plantela« in članov prejšnjih postav, ki bodo na razpolago gostov za kramljanje, obujanje spominov in komentiranje nogometnih dogodkov. V posebnih trenutkih bo hotel služil klavzuri ekipe, na razpolago pa bo tudi državni reprezentanci. Vsaka soba ali suita bo poimenovana po nekem nogometašu iz briljantne Real Madrid ponuja svoje letalo, Boca Juniors večni mir svojim navijačem, Portugalci pa poroko na stadionih zgodovine kluba. Ze vnaprej so določili, da bo »predsedniška« nosila ime po Mara-doni. Argentinske televizijske postaje že leto dni predvajajo enominutne risane ške- če, kjer nastopajo karikature Bocinih igralcev. Serija je dobila ime »Boca toons«. Ne preveč originalno so posneli Barcelo-nine »Barca toons«. Nov izziv bodo poročni obredi na stadionih. Neke evidence še ni, zanesljivo pa so letos eno poroko opravili na Portugalskem. Pot od zibelke do groba je nekako že začrtana. Kdo se je bo prvi lotil v velikem slogu je samo stvar časa. Madridski Real, ki menda še sedaj izkorišča prihodke od prodaje velikanskega zemljišča, ponuja svojim petičnim privržencem potovanja na nekatere domače in tuje tekme z lastnim letalom v družbi s člani ekipe. Za špas pa je treba imeti precej pod palcem, kajti mesto na letalu je vezano na plačilo 70 tisoč evrov na leto, ki pa dajejo možnost potovanja skozi celo sezono. Prostor se lahko nekomu odstopi. Letalo, ki se imenuje »la Saeta« po vzdevku Alfreda di Stefana, je starejšega tipa. V januarju bo klub dobil nov model. (dk) košarka - Prva zamenjava klopi v A1-ligi Matteo Boniciolli novi trener Virtusa iz Bologne Tržaški košarkarski trener Matteo Boniciolli se vrača za krmilo A-ligaškega kluba in sicer k bolonjskemu Virtusu, potem ko je leta 2002 vodil tudi mestnega rivala Fortitudo. Usoden za dosedanjega trenerja Renata Pasqualija je bil nedeljski domači poraz proti Avellinu. Predsednik bolonjskega društva Sabatini se je tako že sedmič odločil za zamenjavo trenerja v šestih letih predsedni-kovanja najuspešnejšega italijanskega košarkarskega društva v zadnjem desetletju. Pasquali je v petih krogih letošnjega prvenstva le dvakrat izgubil, a izkupiček je bil za predsednika kluba vseeno preskromen. Sabatini je letos poleti na papirju precej okrepil ekipo, med drugim se je odločil tudi za nakup talentiranega organizatorja igre Boykinsa, ki je najbolje plačan igralec celotne A-lige. V zelo kratkem sporočilu je predsednik Sabatini motiviral izločitev ravno s tem, da »rezultati niso bili v skladu z dragimi investicijami, ki jih je klub naredil v zadnjem obdobju«. Boniciollija so predstavili že včeraj, podpisal pa je dveletno pogodbo z možnostjo podaljšanja še za eno leto. »To je zame izziv, na katerega pa mislim, da sem dobro pripravljen,« je dejal Tržačan, ki bo še naprej imel v štabu Pasqualinijevega pomočnika Phila Melilla. Med svetovalci bolonjskega kluba, ki je podprl prihod Boniciollija, je tudi trenerski veteran, 73-letni Tonino Zorzi. NBA - Los Anglese Lakers - Houston Rocket 111:82 (Vujačič 9 točk, 2 skoka in 3 podaje v 15 minutah); Sacramento Kings - Golden State Warriors 115:98 (Beno Udrih 8 točk, tri skoki, 4 podaje v 25 minutah; Marco Belinelli 7 točk, 3 skoki, 1 podaja v 11 minutah); Toronto Raptros - Charlotte 89:79 (Andrea Bargnani 18 točk, 5 skoki, 3 blokade v 28 minutah) T à tenis - Doha V.Williams do zmage V finalu premagala Zvonarjevo DOHA - Američanka Venus Williams je zmagovalka sklepnega turnirja najboljših osmih igralk v letošnji sezoni. Sedmopostavljena igralka je bila v Dohi (nagradni sklad 4,55 milijona ameriških dolarjev) v finalu s 6:7 (5), 6:0 in 6:2 boljša od osme nosilke Rusinje Vere Zvonar-jove. Med dvojicami sta se zmage veselili Cara Black iz Zimbabveja in Američanka Liezel Huber, ki sta bili v zadnjem dejanju s 6:1 in 7:5 boljši od češko-avstralske naveze Kveta Peschke/Rennae Stubbs. Celjani že uvrščeni Po zmagi v Hammarbyju so Celjani že napredovali v nadaljnjo fazo pokala, medtem ko so Koprčani praktično že izločeni. Izidi 4. kroga rokometne lige prvakov in lestvice -Skupina A: Hammarby - Celje Pivovarna Laško 27:31 (13:18), Cham-bery - Granitas-Karys 34:21 (17:13); VRSTNI RED: Chambery 8, Celje PL 6, Hammarby 2, Granitas-Karys 0; Skupina B: Bosna Sarajevo - Ciudad Real 21:34 (11:16), GOG Svendborg - Doukas 29:21 (18:11); VRSTNI RED: Ciudad Real 8, GOG Svend-borg 6, Bosna Sarajevo 2, Doukas 0; Skupina C: Kiel - Drammen 40:28 (18:13), Metalurg Skopje - Barcelona 22:29 (14:17); VRSTNI RED: Kiel 8, Barcelona 6, Metalurg Skopje 2, Drammen 0; Skupina D: Hamburg - Handbold AS 29:27 (13:15), Crve-na zvezda - Tatran Prešov 27:31 (11:15); VRSTNI RED: HSV Hamburg 8, Handbold AS in Tatran Pre-šov 4, Crvena zvezda 0; Skupina E: Cimos Koper - Steaua 29:30 (13:15), Portland San Antonio - Čehovski Medvedi 33:27 (16:12); VRSTNI RED: Steaua 6, Čehovski Medvedi in Portland San Antonio 4, Cimos Koper 2; Skupina F: Veszprem - Za-porožje 33:22 (16:12), Haukar -Flensburg-Handewitt 25:34 (15:14); VRSTNI RED: Flensburg-Handewitt in Veszprem 6, Haukar Hafnarfjör-dur 4, Zaporožje 0; Skupina G: Zürich - Montpellier 27:28 (15:12), Ademar - Bregenz 37:26 (17:15); VRSTNI RED: Ademar 8, Montpellier 6, Zürich 2, Bregenz 0; Skupina H: Wisla - Croatia Osiguranje 24:27 (12:16), Neckar Löwen - Pick Szeged 35:28 (15:13); VRSTNI RED: Croatia Osiguranje in Rhein-Neckar Löwen 7, Pick Szeged 2, Wisla 0. Kalmar prvak STOCKHOLM - Nogometaši Kalmarja, kluba iz istoimenskega mesta ob Baltiškem morju, so novi švedski prvaki. V zadnjem krogu prvenstva so sicer remizirali v Halm-stadtu (2:2), kar pa je bilo dovolj, da so zadržali točko prednosti pred Elfs-borgom. Za Kalmar, ki je bil lani drugi, je to prvi naslov državnega prvaka, doslej so bili trikrat pokalni zma-govalci.Tretje mesto v 16-članski ligi je zasedel IFK Götheborg, četrto Helsingborg, oba sta za prvaki zaostala deset točk. Padajo rekordi MOSKVA - Potem ko je Juž-noafričan Cameron van der Burgh v soboto na plavalnem mitingu v Moskvi plaval svetovni rekord na 50 metrov prsno v 25-metrskih bazenih, je drugi dan tekmovanja postavil najboljšo znamko na svetu tudi na dvakrat daljši razdalji. Ta zdaj znaša 56,88 sekunde, kar je za 59 stotink bolje od prejšnjega rekorda Američana Eda Mosesa (2002). Force India z mercedesom STUTTGART - Ekipa formule 1 Force India bo v prihodnji sezoni tekmovanja nastopala z Merce-desovimi motorji. Poleg tega bo moštvo deležno tudi tehnične podpore ekipe McLaren Mercedes, obe strani pa sta se dogovorili za dolgoročno sodelovanje. Force India je minuli petek prekinila sodelovanje s Ferrarijem, ki je ekipi prav tako dobavljal motorje. Matteo Boniciolli je podpisal dveletno pogodbo o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it državni zbor - Brulc podpredsednik komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu »Osredotočiti se bo treba / TRST Četrtek, 13. novembra 2008 1 1 APrimorski ~ dnevnik nesreča v gorah Po štirih mesecih na zagotavljanje pravic« našli truplo Informacije o manjšinjski stvarnosti bo iskal neposredno na terenu Novogoriški župan in poslanec Socialnih demokratov v slovenskem parlamentu Mirko Brulc je bil na petkovi seji državnega zbora imenovan za enega od dveh podpredsednikov komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Tako je med drugim tudi čezmejni goriški prostor z Brulcem pridobil ne le poslanca, temveč tudi podpredsednika delovnega telesa državnega zbora, ki le-temu poroča o pomembnih zadevah s področja problematike zamejcev ter pripravlja tudi predloge sklepov ter obvešča pristojna delovna telesa državnega zbora o zadevah, ki se nanašajo na posamezne predloge zakonov in drugih aktov v zvezi s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Novi predsednik omenjene komisije je Miro Petek (SDS), za podpredsednika pa je bil poleg Brulca imenovan še Gvido Kres iz SLS. Sicer pa je državni zbor na petkovi seji ustanovil skupaj 22 parlamentarnih delovnih teles in odborov ter imenoval njihove predsednike in podpredsednike. »Prepričan sem, da se bomo s skupnimi močmi lotili reševanja neštetih problemov, ki so povezani s Slovenci v Italiji in Avstriji,« je včeraj povedal Brulc. Novi podpredsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se zaveda težav, ki čakajo njega in njegove kolege znotraj tega delovnega telesa državnega zbora. »Osredotočiti se bo treba predvsem na zagotavljanje pravic Slovencem v Italiji in Avstriji in na težke odnose s predstavniki oblasti,« je povedal Brulc in poudaril, da za doseganje pomembnih ciljev v zvezi s tem ni veliko časa. Dodal je tudi upanje, da se bosta s predsednikom komisije Mirom Petkom dobro razumela, čeprav prihaja iz vrst druge, opozicijske stranke. »Sicer pa tudi Slovencev v zamejstvu pri reševanju njihovih vprašanj ne bi smeli ločevati po strankarski pripadnosti. Vsi so enako pomembni in vse je treba enakovredno obravnavati,« je prepričan Brulc, ki obljublja, da bo informacije o položaju Slovencev v zamejstvu čim pogosteje iskal neposredno na terenu. Kandidatov za ta položaj je bilo po Brulčevih besedah veliko, sam pa je v kandidaturi posebej poudaril, da gre za področje, ki zahteva določeno stopnjo poznavanja in izkušenosti glede čezmejnih odnosov. Kot rečeno, komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu spremlja in obravnava problematiko avtohtonih slovenskih narodnih manjšin ter s tem povezano usmerjanje finančne podpore za tam živeče Slovence. Poleg tega spremlja in skrbi za izvajanje resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Slovenije ter vzdržuje redne stike s predstavniki Slovencev v zamejstvu in po svetu. Državnemu zboru poroča o pomembnih zadevah s tega področja ter pripravlja predloge sklepov in odločitev ter obvešča pristojna delovna telesa državnega zbora o zadevah, ki se nanašajo na posamezne predloge zakonov in drugih aktov v zvezi s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Komisija obenem še razpravlja o pobudah in predlogih, ki jih v skladu s poslovnikom državnega zbora pošiljajo državnemu zboru organizacije Slovencev v zamejstvu in po svetu, hkrati pa sodeluje z drugimi državnimi organi na tem področju. (km) Mirko Brulc foto k. m. tržič - Sestanek s Pizzolittom Bela vrtnica ostaja izven skupine DS Tržiška občinska svetnika Bele vrtnice Giuliano Anto-naci in Antonello Murgia, ki sta bila izvoljena v vrstah Marjetice, ne bosta vstopila v skupino župana Gianfranca Pizzolit-ta. V teku petkovega srečanja med županom in svetnikoma namreč ni prišlo do dogovora, kar pomeni, da bo položaj zaenkrat ostal nespremenjen. Murgia in Antonaci sta uradno del večine in sledita volilnemu programu, nista pa del svetniške skupine Demokratske stranke in ne zagotavljata, da bosta podpirala izbire, ki jih program ne predvideva. Pizzolittova leva sredina v občinskem svetu lahko torej računa le na trinajst svetnikov, medtem ko jih desna sredina šteje deset. Pizzolitto je junija že ponudil Murgii mesto odbornika za javna dela, ki ga je pred odstopom zasedal Bou Konate, Murgia pa je ponudbo zavrnil. Septembra je župan obnovil ponudbo in resorju za javna dela dodal še finance. »V interesu občanov je Bela vrtnica vzela v pretres možnost vstopa v odbor, kot pogoj pa postavlja njeno obnovo, osredotočenje na nekatere problematike in imenovanje podžupana, ki bo lahko nadomeščal Pizzo-litta, ko je le-ta zaseden z drugimi obveznostmi,« sta povedala Murgia in Antonaci. Župan je med petkovim srečanjem povedal, da zahtevam ne more ugoditi, saj so zanje odgovorne stranke, Murgia pa je zavrnil mesto odbornika. gorica - Občinski svet Zasedanje tokrat sklepčno Po spodrsljaju, ki ga je desna sredina v občinskem svetu doživela prejšnji četrtek, je včeraj na goriškem županstvu končno potekal občinski svet. Svetnika Krščanske demokracije za avtonomije Bruno Hassek in Marco Punteri, v odsotnosti katerih je prejšnji teden marsikdo bral krizo Romolijeve večine, sta bila tokrat prisotna, svetnice Severne lige Marine Colombo pa tudi tokrat ni bilo. Župan je v odprtju poročal o imenovanju revizorjev podjetja za upravljanje občinskih lekarn, s prvo interpelacijo pa je postregel svetnik Progetto Gorizia Bernardo De Santis. Župana je opozoril na pritožbe nekaterih občanov, ki so zaradi invalidnosti v prejšnjih letih lahko koristili usluge centra Ospizio Marino v Grade-žu. »Ko so letos vložili prošnjo, so jim sporočili, da bodo po določilih goriškega zdravstvenega podjetja odslej lahko obiskovali center vsaki dve leti. To je absurdno. Letos sem kronični bolnik, prihodnje leto pa ne? Ob tem so jim uslužbenci tudi svetovali, naj poskusijo dobiti priporočilo enega izmed specialistov, ki delajo v centru,« je povedal De Santis in dodal: »Pred nedavnim so z javnim denarjem razširili poslopje centra v Gradežu, čakalna lista za goriške bolnike pa se daljša.« Župan je v zvezi z zdravniškim priporočilom svetoval zainteresiranim občanom, naj se obrnejo na javno tožilstvo, v zvezi z razširitvijo poslopja centra Ospizio Marino pa je povedal, daje bil poseg namenjen ureditvi operacijskih sob, ne pa sprejemanju višjega števila bolnikov. Mazzonija Lovci in prostovoljci iz Solbice so v nedeljo v pogorju Kanina končno našli truplo Mattea Mazzonija, 36-let-nega goriškega inženirja, za katerim se je pred štirimi meseci izgubila vsaka sled. Izkušeni gornik se je 6. julija podal na ekskurzijo na pobočje Kanina, ki gleda proti Reziji, zvečer pa ga je presenetila nevihta. Okrog 20.30 je poklical na pomoč s svojim prenosnim telefonom in povedal, da se je ponesrečil, zveza pa se je prekinila, ne da bi uspel povedati, kje je. Po približno enem tednu neprestanega iskanja, pri katerem so sodelovali številni reševalci, helikopterji in enote vodnikov psov za iskanje oseb, se je akcija neuspešno zaključila. Vztrajali so le krajani, prostovoljci in Matteova starša, Marzio in Mirella, ki sta od julija dalje vsako soboto in nedeljo zahajala v Rezijo in nadaljevala z iskanjem pogrešanega. V nedeljo okrog 11. ure je lovec iz Rezije z daljnogledom opazil, da je v globokem jarku, ki se nahaja približno 500 metrov zahodno od koče rezijanske sekcije kluba CAI, ležal nahrbtnik. Nato so prostovoljci preiskali območje in našli posmrtne ostanke nesrečnega 36-letnika. Starša sta na podlagi oblačil lahko potrdila, da je šlo za njunega sina. Na območju, ki je tudi za izkušene planince dokaj nevarno in zahtevno, so prostovoljci ob Mazzonije-vem truplu našli tudi ostanke njegovega psa Bernija, ki ga je Goričan peljal s seboj na ekskurzijo. Gorska enota finančne straže iz Tolmeča, klub CAI iz kraja Moggio Udinese in tamkajšnji karabinjerji so nato odpeljali truplo Mattea Mazzonija v kapelo pokopališča v Osojanah, kjer bo na razpolago sodnim oblastem, ki bodo odredile obdukcijo. V nedeljo se je za Matteove starše in sorodnike končalo težko obdobje, v katerem je bilo upanje, da je 36-letnik še živ, iz dneva v dan bolj šibko. Odkritje je namreč izpodbilo glasove, po katerih naj bi mlad moški namenoma izginil. Za Marzia in Mi-rello Mazzoni je Matteova smrt že druga težka izguba, saj jima je pred nekaj leti tragično umrla tudi mlajša hči. (Ale) gorica - Univerzitetni študentje proti reformi S predavanji na odprtem izrazili nezadovoljstvo Predavanje na trgu sv. Antona bumbaca »Čeprav je ponudba Tržaške univerze v Gorici na visoki ravni, se ne moremo zadovoljiti. Zasledovati moramo izvrstnost.« Tako je odgovorni za goriški pol Tržaške univerze Piergiorgio Gabassi povedal ob robu pobude, ki so jo študentje diplomatskih ved priredili včeraj zoper reformo visokošolskega sistema. Študentje so najprej na trgu sv. Antona, nato pa še v pokritem prehodu ob sedežu Goriške hranilnice priredili s pomočjo profesorjev celodnevna predavanja, s katerimi so želeli javnost opozoriti na prihodnost univerze. goriški prostor - Sodelovanje visokošolskih inštitucij Snujejo Eurokampus Pobuda, ki predvideva tudi pripravo spletne strani, se je porodila na Visokošolskem in raziskovalnem središču Primorske Ideja o Eurokampusu, ki bi med seboj povezal vse visokošolske inštitucije v čez-mejnem prostoru, je pravzaprav vzniknila na novogoriškem Visokošolskem in raziskovalnem središču Primorske (VIRS) in ne na Univerzi v Novi Gorici. Prva faza te ideje med drugim predvideva tudi pripravo skupne spletne strani, na kateri bi v treh jezikih vse visokošolske institucije čezmejnega prostora predstavile svoje študijske programe. V dopolnilo oziroma popravek nedeljskega poročanja na to temo, naj še zapišemo, da bo omenjena spletna stran z delovanjem pričela decembra, na njej pa bi se poleg tržaške in videmske univerze predstavila še Univerza v Novi Gorici, novogoriški Evropska pravna fakulteta in Fakulteta za uporabne družbene študije in drugi posamezni študijski programi, ki se izvajajo v Novi Gorici. »Vse to z namenom, da se goriški čez-mejni prostor predstavi kot zelo zanimivo destinacijo za študij ter opozori, katere programe v tem prostoru že izvajamo. Pomemben poudarek pa je tudi ta, da želimo s tem projektom vzpostaviti sodelovanje med vsemi temi visokošolskimi institucijami na obeh straneh meje, tudi s skupnimi programi,« pojasnjuje direktor VIRS-a Uroš Sak-sida. Ideja VIRS-a o Eurokampusu je bila prvič predstavljena letos spomladi na svetu regije v Temnici. Po tamkajšnjem pozitivnem odzivu je Saksida z njo pristopil še na Goriški univerzitetni konzorcij, kjer je tudi naletel na pripravljenost za sodelovanje. V treh jezikih, angleškem, slovenskem in italijanskem, se bo na svetovnem spletu predstavila ponudba študijskih programov omenjenih visokošolskih institucij goriškega čez-mejnega prostora, poleg tega pa še vse tamkajšnje podporne raziskovalne inštitucije in nastanitvene zmogljivosti v okolici. Spletna stran bo po zamisli Uroša Sakside zelo natančno dodelana in bo nudila še druge koristne informacije za študente, poleg tega pa bodo na njej predstavljene še najpomembnejše lokalne zanimivosti. V nadaljevanju projekta predvidevajo preko omenjene spletne strani javnost obveščati še o dogodkih, ki jih vanje vključene izobraževalne institucije redno pripravljajo: gre za javne razprave, znanstvene večere in podobno. (km) grgar Ugasnilo mlado v • ■ • • življenje Minuli konec tedna je na goriških cestah ugasnilo mlado življenje. Prometna nesreča se je zgodila v soboto ponoči, nekaj minut po 2. uri v naselju Grgar. Osebni avtomobil, ki ga je vozil mladi domačin, je čelno trčil v kamnito ograjo stanovanjske hiše. Fanta in njegovo sopotnico, tudi doma iz Grgarja, je ob trčenju vrglo iz vozila na dvorišče stanovanjske hiše, kjer sta hudo poškodovana obležala. Z reševalnim vozilom so ju prepeljali v šempetrsko bolnišnico, kjer pa je mladenič štiriindvajset ur po nesreči podlegel poškodbam. Okolice dogodka policisti še preiskujejo. (km) 2 4 Torek, 11. novembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / RONKE - Turistično letalo zaradi okvare pristalo na travniku V zasilnem pristanku poškodovane štiri osebe Letalo se je za las izognilo elektrovodu - Pilot in potniki se zdravijo v Gorici in Tržiču Enomotorno turistično letalo tipa Cirrus je sinoči zaradi okvare zasilno pristalo na travniku nedaleč od ronškega letališča, kamor je bilo namenjeno. Na njem so bili štirje podjetniki iz krajev Castelfranco veneto, Quarto d'Altino in Benetk, ki so zadobili lažje poškodbe, vendar njihovo zdravstveno stanje ne vzbuja skrbi. Letalska nesreča se je pripetila okrog 19.20. Kot v teh primerih predvideva varnostni protokol, so na kraju nesreče posredovali gasilci iz Gorice in Tržiča, policisti in karabinjerji. Iz poškodovanega letala se k sreči ni vnel požar, sploh pa je imel pilot pri prisilnem pristanku srečo. Letalo je namreč mojstrsko usmeril ravno na travnik med Turjakom in ronškim letališčem, na katerem ni bilo ovir, obenem pa se je izognil elektrovodu in raznim cestam, ki so speljane ob letališču in na katerih je bil ob uri nesreče gost promet. Po zbranih informacijah zgleda, da je treba vzrok nesreče iskati v nenadni okvari motorja, ki se je naenkrat ustavil. Zatem je pilot sprožil padalo, s katerim so Poškodovano letalo na travniku nedaleč od letališča bumbaca opremljena letala tega tipa. Padalo je znižalo hitrost letala, ki je zatem pristalo sredi travnika. Po razpoložljivih podatkih zgleda, da so se štirje podjetniki zjutraj odpravili iz Padove v Bari z letalom, ki je v lasti njihovega podjetja. Okrog 17. ure so se nameravali vrniti v Vicen-zo, vendar tu niso morali pristati zaradi megle. Pilot se je zato moral odpraviti proti Ronkam, vendar mu je v zadnjih kilometrih leta okvara prekrižala račune. V prisilnem pristanku so se pilot in njegovi trije potniki lažje poškodovali; z letala so stopili sami, reševalci pa so jim nudili pomoč zaradi udarcev v noge in glavo. Dva poškodovanca, Cesareja Pertileja in Franca Bianca, čigar starosti niso posredovali, so z rešilnim avtomobilom prepeljali v goriško bolnišnico, dva - 57-letnega Claudia Puglisija in 48-letnega Roberta Marcona - pa v tržiško. Na kraju nesreče so policisti in karabinjerji opravili po zakonu predvidene kontrole; poškodovano letalo si je ogledal tudi goriški namestnik javnega tožilca Fabrizio Suriano. Usodna možganska kap V Gorici in Romansu, kjer je bil zaposlen v kovinarskem podjetju, je odjeknila vest o smrti 46-letnega Corrada Uc-cella. Moškega je obšla usodna slabost prejšnjo sredo med tekom po Novi Gorici. Kot običajno se je odpravil s svojega doma v Podturnu s telovadnimi copati in trenerko, ker ga dolgo časa ni bilo domov, pa je žena obvestila sile javnega reda. Goriški policisti so se postavili v stik z novogoriškimi kolegi, ki so jim povedali, da so v šempetrski bolnišnici sprejeli na zdravljenje moškega v nezavesti in brez dokumentov. Uccellu so nudili pomoč mimoidoči v Novi Gorici, iz bolnišnice v Šempetru pa so ga kasneje prepeljali v Videm, kjer je v petek podlegel posledicam možganske kapi. Moški zapušča ženo, 8-letnega sina in 5-letno hčerko. V prihodnjih dneh bodo opravili obdukcijo na truplu. Maran v Šlovrencu o šolski reformi Združenje staršev otrok iz vrtca iz Šlo-vrenca bo v petek, 14. novembra, ob 20.30 gostilo poslanca Alessandra Ma-rana, ki bo spregovoril o vladnih ukrepih na področju šolstva. Srečanje bo potekalo v občinski sejni dvorani v Šlo-vrencu, kjer vzbuja zaskrbljenost predvsem določba šolske reforme, ki predvideva zaprtje šol in vrtcev z manj kot 50 otroci leta 2010. V vrtcu v Šlovren-cu imajo trenutno 47 otrok, zato pa nad njegovim nadaljnjim delovanjem visi Damoklejev meč. Združenje staršev iz Šlovrenca je zaprosilo za srečanje tudi deželnega odbornika za šolstvo Roberta Molinara in čaka na njegov odgovor. ŠTEVERJAN - Društvo Briški grič pri Slovencih v Republiki Srpski Iz Brd v Banja Luko Prijateljske stike so navezali ob 1. maju - Na Bukovju pripravljajo razstavo fotografij Silvana Pittolija Člani kulturnega društva Briški grič odpotujejo prihodnji teden v Banja Luko. Odzvali so se povabilu članov slovenskega društva Triglav, ki so z njihovim mešanim pevskim zborom nastopili na letošnjem praznovanju 1. maja v Števerjanu. Banjaluški Slovenci so se leta 1997 združili in ustanovili Zvezo Slovencev, ki se danes imenuje Društvo Slovencev Republike Srbske Triglav. Društvo zbira Slovence in njihove potomce, ki živijo na področju Banja Luke in okolice. Društvo organizira veliko dejavnosti, med katerimi šolo dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture. V okviru društva delujeta dva pevska zbora ter instrumentalna skupina. Na dvodnevnem obisku Banja Luke si bodo Brici ogledali središče mesta, Kastel, Gospodsko ulico ter Gradski park ter se sprehodili po tržnici. Pobuda sodi v okvir prireditev ob letošnjem sv. Martinu. V tednu, ko se bodo Brici mudili v Republiki Srbski, poteka namreč martinovanje: tudi Slovenci v Banjaluki se za to priložnost združijo in organizirajo za člane društva in za prijatelje večerjo s kulturnim programom. Vsako leto gostijo predstavnike društev, s katerimi sodelujejo in izkoristijo priložnost za pogovor o novih oblikah sodelovanja. Pobude ob praznovanju sv. Martina se bodo pri kulturnem društvu Briški grič nadaljevale tudi na domačih tleh: v sredo, 19. novembra, ob 20.30 bodo na sedežu društva na Bukovju v sodelovanju s Fotoklubom Skupina 75 odprli fotografsko razstavo Števerjan v zrcalu Brd avtorja Silvana Pitto-lija. Fotografije bo predstavil kritik Jurij Paljk. SDZPI - Tečajniki, ki se učijo slovenščine, so se v spremstvu predavateljic odpravili v Ljubljano V prestolnici poglobitev v slovensko kulturo Mesto jih je navdušilo s svojimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki in živostjo središčnih ulic - »Lepo je razširiti svoja obzorja« Tečajniki pred parlamentom foto sdzpi Tečajniki, ki obiskujejo predavanja iz slovenskega jezika - nadaljevalna in III. stopnja - na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje v Gorici, so se 11. oktobra udeležili poučnega in hkrati rekreacijskega izleta v Ljubljano. Izletnike so spremljale predstavnice goriškega sedeža Zavoda Majda Klanjšček, Tamara Vi-dali in Andreja Pittoli ter predavateljice Zavoda Cristina Bednarich, Polona Strnad in Erika Valentinčič. Prav gotovo je eden od najboljših načinov, da si ogledaš mesto in spoznaš njegove znamenitosti, pustiti pri kraju vozilo in peš ubrati pot. In tako so tudi tečajniki peš krenili po ljubljanskih ulicah. Prva postaja je bil starodavni zid, iz rimskih časov, ki je obdajal in varoval mestno jedro. Nato so krenili proti Trgu francoske revolucije, nekdanjemu Križniškemu trgu, sredi katerega je postavljen spomenik Napoleonu I.; trg bogatijo znamenite Križanke, ki so nekdaj pripadale Križniškemu samostanu. Ob tej priložnosti je bila dana beseda nekaterim tečajnikom, ki so bili že poprej seznanjeni s preteklo in današnjo vlogo Križank, da so ostalim prikazali razne aspekte gledališča oz. koncertnega prostora, ki mu je za streho nebo. Čas je narekoval, da krenejo dalje in dospeli so do Turjaške ulice, kjer se na št.1 dviga zanimivo poslopje Narodne in univerzitetne knjižnice. Gre za slovensko knjižnico in hkrati za največje Plečnikovo delo v Ljubljani. Tečajniki in njihove spremljevalke so zatem storili še nekaj korakov in pred nami ugledali Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Iz obiska ni mogel izostati Kongresni trg. Razprostira se v osrčju Ljubljane in ga obdajajo zelo pomembni objekti: Univerza v Ljubljani, prvo in glavno jedro ljubljanske univerze, Filharmonija, Uršulinska cerkev. Bežen pogled na uro je tečajnike opozoril, da jim preostaja še veliko objektov za ogled. Dospeli so na Trg republike. Ogledali so si, sicer od zunaj, parlament in Cankarjev dom. Šli so dalje in dospeli so do Prešernovega trga. Razprostira se na področju Ljubljane, kjer se križajo poti in kjer je promet zelo živahen. Je tranzitna točka za vsakogar, ki si namerava ogledati to ali ono mestno četrt. Brž pritegne pozornost mimoidočih impozanten bronasti kip našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Nedaleč od tod so uzrli Centralno lekarno. Nato so usmerili korake proti Urban-čevi hiši, kjer se križata Trubarjeva in Miklošičeva cesta. Pot jih je vodila dalje. Šli so čez Tromostovje, ki se boči nad reko Ljubljanico. Na drugem bregu Ljubljanice so si ogledali Centralno tržnico, ki jo na severnem delu krasi Plečnikova arkada. Tod so razvrščene stojnice z najrazličnejšim blagom, od zelišč do domače obrti. Krenili so v desno smer, proti toku Ljubljanice, namenjeni na Mestni trg. Tu so občudovali, v detajlih in v celovitosti, občinsko palačo, poznano tudi z imenom Magistrat. Bil je poldan. Odločili so se, da bomo poiskali gostišče, kjer bi si okusili domače slovenske jedi. Po kosilu so se pri mizi malo odpočili in si izmenjali dotedanje vtise in doživetja. Vsakdo je nekaj povedal. »Ljubljana me vedno preseneča, ker za vsakim vogalom odkrijem nove zanimivosti,« je povedala Eleonora, medtem ko je Alberto dejal: »Lepa priložnost, da smo lahko spoznali zgodovino, kulturo, glasbo in gastronomijo.« Po besedah Elisabette vlada mir, ko se sprehajaš po mestnih ulicah, medtem ko je Antonio poudaril, da je bil izlet izredno poučen. »Pritegnil me je zgodovinski prikaz Tromostovja, Prešernov spomenik, živost mestnih ulic,« je povedala Cristina, Gianfranco pa je pristavil: »Lepo je poglobiti se v slovensko kulturo, razširiti svoja obzorja in soočiti se z drugačnostjo.« Tečajniki so zatem obiskali Narodno galerijo, kjer so si ogledali razstavo slovenske impresionistične umetnosti. Napočil je trenutek odhoda. Avtobus je čakal na Kongresnem trgu. Po poti so prepevali slovenske pesmi, saj so profesorice poskrbele, da so se jih pred tem tečajniki naučili. Domov so se vrnili duhovno obogateni, saj so na kraju videli pomnike, kako se je v času slovenski narod kulturno razvijal in se oplajal ob vsestranskih evropskih civilizacijskih tokovih. Tako je prerasel svojo majhnost kot ljudstvo na sončni strani Alp in dosegel status evropskega naroda. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 11. novembra 2008 2 5 GABRJE - V nedeljo slovesnost na vaškem trgu Počastitev sv. Martina s kulturo in razstavama Zbor Skala prvič z novo dirigentko - Vsem na voljo lovski golaž Zbor Skala ob vozu s kmečkimi pridelki (levo); otroci med igro ob vaškem vodnjaku (spodaj) bumbaca Gabrci so tudi letos pripravili prijetno Martinovo nedeljo, pri kateri je sodelovalo veliko domačinov. Da običaj ne tone v pozabo, nosijo zasluge predvsem prizadevni člani domačega kulturnega društva Skala, ki poleg tradicionalne zahvale za darove zemlje poskrbijo tudi za kulturno popestritev ter pokušnjo novega vina, sladic in drugih dobrot. Tako je bilo tudi v nedeljo. Glavno dogajanje je potekalo na osrednjem trgu v Gabrjah, v prostorih gabrskega kulturnega doma pa sta bili na ogled foto-prikaz in razstava nagačenih živali. Martinovo slavje je uvedel moški pevski zbor Skala, ki je letos prvič nastopal pod vodstvom nove dirigentke, mlade Zulejke Devetak iz Dola. Po slovesno zvenečih notah Prešerno-Vrabčeve Zdravice je domači župnik Viljem Žer-jal ob simbolno okrašenem vozu blagoslovil pridelke. Med svojim nagovorom je posebno poudaril pomen Prešernovih verzov, ki jih je velikan slovenske poezije uporabil pri Zdravici. Pesem je slavospev življenju, prijateljstvu in dobrososedskim odnosom, je poudaril župnik Žerjal. Izrazil pa je tudi željo, da bi se v vasi in širši okolici rodilo več otrok, kajti prav od njih je odvisna nadaljnja kulturna, družbena in gospodarska rast območij, ki jih naseljujemo. V imenu društva Skala je prisotne pozdravil Robert Juren, ki se je tudi zahvalil vsem, ki so pomagali pri organizaciji zahvalne nedelje in prispevali k njenemu uspehu. Zahvalil se je tudi Zu- lejki Devetak, ki je kljub mnogim obveznostim sprejela vodenje domačega pevskega zbora, ki ostaja eden od glavnih temeljev društvenega delovanja. Pevski zbor je z dvema priložnostnima pesmima zaključil uradni del slavnosti. V prostorih kulturnega doma so v nedeljo odprli tudi dve lepo zasnovani razstavi. V osrednji dvorani so postavili razstavo fotografskih posnetkov, v katerih so Mauro in Robert Juren, Edi Sambo in Bernard Florenin ujeli naravne lepote in zanimivosti ter utrinke martinovanj iz prejšnjih let. V veži doma pa so lovci gabrske lovske družine pripravili razstavo nagačenih divjih živali. Lovci iste družine so tudi skuhali odličen srnjakov golaž, ki so ga skupaj s polento delili udeležencem gabrskega praznika. Zanimanje je vzbudil živ sokol, ki ga je privezanega na verižici razkazoval Ivo Devetak z Vrha. (VIP) ŠTANDREŽ - Ob zahvalni nedelji Sirkov kruh, novo vino in puran v kletki V Štandrežu so delili kruh (zgoraj) in opazovali purana (desno) bumbaca Z zahvalnim obredom so v nedeljo počastili sv. Martina tudi v Štandrežu. Kot običajno so domači kmetje skupaj s svojimi sinovi in vnuki pripravili voz s kmečkimi pridelki, na katerem je bil v kletki tudi puran. Čeprav je bila okrog njega množica domačinov in ga je marsikdo tudi fotografiral, se puran ni prav nič razburjal in umirjeno opazoval dogajanje na trgu. Voz s poljskimi pridelki, traktorji in druga kmečka vozila je blagoslovil štandreški župnik Karlo Bolčina. Krajši kulturni program je pred cerkvijo oblikoval mladinski zbor prosvetnega društva Štandrež, ki ga vodi Alessandra Schettino, zatem pa so zbrani domačini lahko po-kusili sirkov kruh in novo vino. GORICA Delili bodo tribarvne trakce Ob peti obletnici terorističnega napada na italijanske vojake v iraškem mestu Nasirija bo jutri goriška pokrajina brezplačno delila trakce v barvah italijanske trobojnice. Na razpolago bodo od 10. ure dalje pred pokrajinsko palačo na korzu Verdi v Gorici, medtem ko ob 11. uri bosta predsednik pokrajinskega sveta Alessandro Fabbro in pokrajinski svetnik Marino De Grassi položila venec pred spominsko obeležje umrlim italijanskim vojakom, ki stoji ob ploščadi kasarne 13. karabi-njerskega regimenta v Tržaški ulici v Gorici. Jutri ob 20.45 se bo predsednik pokrajinske uprave Enrico Gherghetta udeležil koncerta v cerkvi sv. Ignacija, kjer bodo devetnajstim umrlim italijanskim vojakom posvetil Mozartov Requiem KV - 626. GORICA - Predstavili publikacijo bivšega tržaškega tajnika LD Stelia Spadara Antologija Julijske krajine Na predstavitvi knjige tekla beseda o polpretekli zgodovini in njenem izkoriščanju v politične namene V knjigarni LEG na korzu Verdi v Gorici so v petek na pobudo združenj »Lega nazionale« in »Venezia Giulia e Dalmazia« predstavili knjigo z naslovom »La cultura civile della Venezia Giulia: un'antologia. 1905-2005«, ki jo je uredil bivši tajnik tržaških Levih demokratov. Zbornik prinaša prispevke petnajstih pokojnih in še živečih pisateljev in intelektualcev, ki izražajo svoj osebni pogled na preteklost in sedanjost večkulturne in večjezične Julijske krajine. Med zbranimi avtorji so tudi priznana imena, kot so Biagio Marin, Scipio Slataper, Fulvio Tomiz-za in Claudio Magris. Za izid knjige, ki je ne gre uvrščati med historiografska dela, je prispevala tudi dežela FJK. Predstavitve so se ob uredniku knjige Steliu Spa-daru udeležili goriški župan Ettore Romoli, poslanec Demokratske stranke Alessandro Maran, predsednik federacije združenj ezulov Renzo Codarin, predsednik združenja AVL iz Trsta Fabio Forti in Rodolfo Ziberna, predsednik združenja »Venezia Giulia e Dalmazia«. Uvodoma je spregovoril Spadaro, ki je prisotnim za iztočnico razgovora ponudil ugotovitev, da se je po drugi svetovni vojni kulturni in narodnostni obraz celotnega območja Julijske krajine spremenil. »Ustvarilo se je tako vzdušje, da so se ljudje po vojni v Gorici, Trstu, Pulju, Poreču, Izoli in na Reki delili na komuniste in nacionaliste, čeprav v resnici ni bilo tako,« je med drugim povedal Spadaro. S tem, da je Julijska krajina doživljala po drugi svetovni Udeleženci predstavitve Spadarove knjige bumbaca vojni tragedijo, se je strinjal tudi župan Romoli, ki je de- Tik pred zaključkom je posegel tudi goriški po-jal, da » se moramo po vseh teh letih enkrat za vselej otre- krajinski predsednik SKGZ Livio Semolič in prisotne opo-sti navade, da tragične dogodke iz preteklosti izkorišča- zoril, da samo z avtokritičnim pristopom z obeh strani mo v politične namene in medsebojna obtoževanja«. Ma- bomo lahko v luči evropskega združevanja presegli staran je v svojem posegu med drugim ugotavljal, da se ita- ra nasprotovanja. Semolič je pri tem omenil še izsledke lijanska država še vedno sooča s problemom kako priti mešane slovensko-italijanske zgodovinske komisije, ki bi do skupne, za vse sprejemljive ocene o dogajanju iz pol- lahko bili osnova za nove, perspektivnejše odnose. pretekle zgodovine. VaS 26 2 4 Torek, 11. novembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / ska ABONMA V GORICI otvoritvena predstava sezone Hans Magnus Enzensberger HČI ZRAKA Režiser JANUSZNCA Postaje avtobusnega prevoza za goriške abonente so sledeče: Poljane (gostilna, ob 19.20), Doberdob (cerkev,ob 19.25),Romjan (cerkev,ob 19.30), Tržič (S.Polo, 19.40-črpalka Shell,ob 19.45), Štivan (nad gostilno, ob 19.50),Jamlje (gostilna, ob 20.00),Gabije (ob 20.05), Sovodnje (pri lekarni, ob 20.15). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. U Kino ~M Gledališče v petek, 21. novembra ob 20.30 Gledališče Verdi Gorica, italijanski nadnapisi ■ II II II III IIHH1I Info: goriški urad, Korzo Corso Verdi 51,Mob.3408624701 Urnik: pon/pet (14.00-17.00),sob (9.00-12.00) Brezplačna telefonska št. 800214302 -pon/pet (10.00-17.00) info@teaterssg.it / www.teaterssg.it info@teaterssg.it - www.teaterssg.it čkarija v izvedbi KUD Šmartno ob Pa-ki; v soboto, 24. januarja, ob 20. uri bo premiera; v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri bo nastopil dramski odsek PD Štandrež s komedijo Branislava Nuši-ča Kaj bodo rekli ljudje. Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije na tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). iS Razstave GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »007 - Quantum of Solace«. Dvorana 2: »Montifilm« 18.00 »Silent Snow« in »Schafskalte« 21.00 »Grab in eisigen Hoehen«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.10 »The Hurt Locker«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »007 - Quantum of Solace«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.10 »High School Musical 3«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.15 »The Burning Plain - Il confine della soli-tudine«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Giu al Nord«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.10 »Lezioni 21«. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE, goriška gledališka sezona 2008-09: Hči zraka (21. novembra), Raztrganci (decembra), Mladoporočenca iz ulice Ros-setti (26. januarja), Kreutzerjeva Sonata (2. marca), Dundo Maroje (6. aprila), Art Export (4. maja). Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapi-si. Za abonente iz okoliških vasi bo poskrbljen avtobusni prevoz; informacije in vpisovanje v KB Centru na korzu Verdi 51 v Gorici (zelena št. 800214302, tel. 340-8624701, www.teaterssg.it) od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo danes, 11. novembra, ob 20.45 nastopil Eugenio Finardi s skupino Sentieri Selvaggi z večerom posvečenim Vladimirju Vysotskyju z naslovom »Il cantante al microfono«; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v soboto, 15. novembra, ob 20.45 bo na sporedu Goldonijeva gledališka predstava »La vedova scaltra« v režiji Line Wertmueller. Nastopata Raffaella Azim in Gianni Cannavacciulo; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. PD ŠTANDREŽ prireja niz predstav ljubiteljskih gledaliških skupin: v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri bo gostovalo KUD Polzela z Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi; v nedeljo, 14. decembra, ob 17. uri bo na vrsti komedija Jeana Cloda Danauda Kva- GORICA SE SPOMINJA je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vittoria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici je na ogled razstava z naslovom »1918 - Dal Piave a Gorizia« (1918 -Od Piave do Gorice); do 11. novembra vsak dan med 9. in 12. ter med 16. in 19. uro. V bivših konjušnicah palače Coronini na drevoredu 20. septembra je na ogled razstava o bolničarkah v prvi svetovni vojni; do 16. novembra med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, zaprto ob ponedeljkih. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Arman-du Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. V veži goriške občinske palače bodo do 30. novembra na ogled fotografije o ozemlju prve svetovne vojne. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova; do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE iz Gorice v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji v Gorici vabi na ogled razstave z naslovom »Marcello Fogolino a Gorizia. Ricostruzione di un capola-voro disperso« na sedežu fundacije v ul. Carducci, 2 v Gorici; do 15. januarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazione-carigo.it - tel. 0481-537111). JAVNI SKLAD RS za kulturne dejavnosti vabi na ogled tematske državne razstave Tudi črna je barva v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu; do 25. novembra ob torkih in četrtkih med 17. in 19. uro, izven urnika pa po predhodnem dogovoru na tel. 0038653981213. V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo 15. in 16. novembra na ogled v sklopu revije »Rdeči ruj. Zvoki, oblike in barve umetnosti na Krasu« razstava Spacalovih grafičnih izdelkov od 10. do 20. ure. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo do 15. novembra na ogled razstava slikarja Maurizia Cordesc-hija. V GALERIJI SPAZZAPAN v Gradišču je na ogled razstava slikarja Evarista Cia-na; do 16. novembra. V KNJIGARNI CORRISPONDENZE na trgu sv. Antona 18 v Gorici bo do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava fotografij, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 08; do 5. decembra od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. ~M Koncerti DRUŠTVI TRŽIC IN JADRO TER ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK prirera-jo orgelski koncert Mirka Butkoviča v petek, 21. novembra, ob 19. uri v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah v spomin na Bernardko Radetič. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v sredo, 19. novembra, ob 20.45 koncert pianista Vladi-mirja Stoupela, violinistke Judithe Ingolfsson, violončelista Leonida Go-rokhova in klarinetista Patricka Messine; informacije na tel. 0481-547863, 0481-280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: v soboto, 15. novembra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bosta nastopila violinistka Valentina Caiolo in pianist Francesco De Zan; vstop prost. 9 Šolske vesti SDZPI vpisuje na tečaj angleščine osnovna stopnja A1, trajanje 48 ur, cena 48 evrov; potekal bo ob sredah in petkih od 19. do 21.30; informacije in vpisovanje na korzu Verdi 51, tel. 0481-81826 ali go@sdzpi-irsip.it. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na posebno povabilo agencije Palma iz Celja in vodnic Sonje ter Jasmine, samo za udeležence letošnjega izleta v Dalmacijo in Črno goro, zelo zanimiv enodnevni izlet na Štajersko 5. decembra za ogled najstarejšega mesta Ptuja (obisk gradu in izdelovalca posebnih oblačil za kurente) in Maribora. Obvezna prijava do 23. novembra. Vpisuje le odbornik Saverij Rožič (tel. 0481-390688). KRUT prireja v soboto, 17. januarja 2009, ogled razstave Van Gogh - Risbe in slike v muzeju Santa Giulia v Bresci; vpisovanje in informacije na sedežu KRUTA-a na korzu Verdi 51 v Gorici ali na tel. 0481-530927. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na izlet na Polhograjsko grmado (898 m) v nedeljo, 23. novembra. Hoje je za pribl. 5 ur, zahtevnost ture pa je odvisna od vremenskih razmer. Organiziran je avtobusni prevoz, število udeležencev je omejeno. Cena izleta znaša 20 evrov. Sestanek z udeleženci bo v torek, 18. novembra, ob 18. uri v društvenih prostorih, Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030, takrat bodo sprejemali tudi vplačila. Izlet vodi Oskar Birsa (tel 041-656 6269). UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE prireja izlet v Vicenzo z ogledom razstave Palladio 500 v palači Barbaran da Porto v četrtek, 4. decembra. Na programu ob 7. uri zbirališče pred cerkvijo Srca Jezusovega v Gorici in zatem odhod, ob 11. uri voden ogled razstave, od 13. dalje do povratka, v popoldanskih urah, prosto; vpisovanje pri agenciji Scarpette rosse giramondo v ul. Mameli 6 v Gorici (tel. 0481-532364) do 15. novembra (cena je 48 evrov na osebo). I!3 Obvestila VPISOVANJE SPDG PRENEŠENO: smučarski odsek SPDG obvešča, da je vpisovanje za zimovanje, ki je bilo napovedano za sredo, 12. novembra, na sedežu društva, prenešeno na kasnejši datum. KD SOVODNJE obvešča občane sovo-denjske občine, da bo v soboto, 15. novembra, potekalo tradicionalno pobi- ranje vina za praznik sv. Martina. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce v Ga-brjah, na Peči in v Rupi, popoldan pa v Sovodnjah. Domači kruh za blagoslov in pokušnjo sprejemajo na sedežu Kulturnega doma v Sovodnjah v nedeljo, 16. novembra, do 10. ure. BOLJŠI SEJEM NA PLACUTI poteka vsako prvo nedeljo v mesecu. V nedeljo, 7. decembra, bodo ponudili pecivo in kuhano vino. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ organizirata v nedeljo, 16. novembra, marti-novanje v Kobjeglavi z obiskom pršu-tarne in družabnostjo s kosilom; prijave pri odbornikih obeh društev. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Svetogorska ul. - četrtek, 13. novembra, 10.00-11.00. JAVNI RAZPIS - PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR: ZSKP, KC Lojze Bratuž in ZCPZ podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom, ki delujejo v goriškem prostoru za ustvarjalne dosežke. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica, drevored 20. septembra, 85 s pripisom na ovojnico Predlog za priznanje. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo danes, 11. novembra, ob praznovanju vaškega zavetnika zaprti vsi občinski uradi. SLOVENSKI ŠPORTNI CENTER na Drevoredu 20. septembra v Gorici bodo decembra poimenovali po Mirku Špacapanu in v njem odkrili obeležje. Prispevke za obeležje zbirajo na tekočem računu pri Zadružni banki Do-berdob-Sovodnje (št. IBAN IT 82I0853212401000000740248) in pri odbornikih ŠZ Olympia. SPDG obvešča, da bo avtobus za mar-tinovanje v nedeljo, 16. novembra, odpeljal ob 13. uri s parkirišča pri Rdeči hiši (na italijanski strani). Udeležence naprošamo, da obveznosti poravnajo v četrtek, 13. novembra, od 19. do 20. ure na sedežu društva. SPDG obvešča, da je še nekaj mest na avtobusu za martinovanje v nedeljo, 16. novembra; informacije in prijave na tel. 0481-882079 (Vlado) med 12. in 13. uro. SREČANJA ZA DOBRO POČUTJE potekajo v telovadnici osnovne šole Du-ca dAosta v Tržiču vsako sredo ob 18.15; informacije na tel. 3472471222. ZAHVALNA NEDELJA v Rupi bo v nedeljo, 16. novembra, s pričetkom ob 14.30 z blagoslovom kmečkih pridelkov, procesijo, nastopom mešanega in otroškega zbora Rupa-Peč na društvenem prostoru in družabnostjo. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v sredo, 12. novembra, v občinski dvorani v Koprivnem in v sredo, 19. novembra, na sedežu rajonskega sveta Svetogorska-Placuta v ul. del Santo 26 (na vogalu z ul. della Croce 8) v Gorici. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da je sedež v Ul. Cipriani, 71 v Gorici (tel. 0481-523135) odprt ob ponedeljkih med 10. in 12. uro (tajništvo) in med 10.30 in 11.30 (ambulanta), ob četrtkih med 15.30 in 17.30 (tajništvo) in ob petkih med 10. in 12. uro (tajništvo) in med 10.30 in 11.30 (ambulanta). ZSKD naproša vse, ki imajo kakršno koli informacijo v zvezi z Aleksandrin-kami goriške pokrajine (imena, fotografije, dokumente...), da se oglasijo na tel. 393-9297235 (Vesna). SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. H Prireditve GORICA SE SPOMINJA je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: èStoriabus bo po poteh prve svetovne vojne v nedeljo, 16. novembra, povezal Gorico in Bassa-no del Grappa ter v nedeljo, 30. novembra, Gorico, Redipuljo, Oslavje in Kalvarijo. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). V SKLOPU SREČANJ ZGODOVINE IN KULTURE v organizaciji krmin-skega združenja Austria bo v petek, 14. novembra, ob 18. uri v palači Lo-catelli v Krminu predstavitev knjige »1400 anni di contributi storici del popolo sloveno alla stabilità, pace e si-curezza d'Europa« Paola G. Parovela. AŠKD KREMENJAK prireja ob 15-le-tnici delovanja v soboto, 15. novembra, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jamljah predstavitev brošure s kulturnim programom. Govornik bo župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič. V nedeljo, 16. novembra, bo ob 11. uri ex-tempore za otroke in ob 15.30 13. zamejski tekmovalni festival za godce diatonične harmonike Daiton 2008 - Glasba brez meja za pokal Alpe-Adria. GORIŠKA MOHORJEVA IN GORIŠKA POKRAJINA vabita na predstavitev publikacije O cerkvenih poslikavah Toneta Kralja na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini avtorice Verene Koršič Zorn v sredo, 12. novembra, ob 18. uri v pokrajinski sejni dvorani na Korzu Italia 55 v Gorici. Delo bosta v italijanščini predstavila umetnostna zgodovinarja Saša Quinzi in Cristina Feresin. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL IN ZSKD - GORICA vabita na predstavitev nove pesniške zbirke Marka Kravosa Med repom in glavo v petek, 14. novembra, ob 18. uri v čitalnici knjižnice v KB centru v Gorici. Ob avtorju bosta na srečanju Matejka Grgič in harmonikaš Aleksander Ipavec Ipo. KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA prireja predstavitev knjige »Il signor Ikea. Una favola democratica« danes, 11. novembra, ob 17.30 v notranji dvorani knjigarne na korzu Verdi 67 v Gorici. Z avtorjem Nannijem Del-becchijem se bo pogovarjal Alberto Garlini. NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica predavanje Irene Porekar Kacafu-ra Nakit in modni dodatki - ohranjanje dekorativnega videza danes, 11. novembra, ob 20. uri. NAGRADA DARKO BRATINA - Poklon viziji 2008: v četrtek, 13. novembra, bodo v goriškem Kinemaxu ob 20.30 predvajali film »Divorce Albanian Style (Razporoka po albansko)« in ob 22. uri »Babice revolucije«. PRAZNIK KULTURE »CARE_CAS-SANDRE« v organizaciji združenja Ex Border bo potekal od 20. do 23. novembra v Gorici. V sklopu prireditev bo v četrtek, 20. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici srečanje s filozofom in psihoanalistom Slavo-jem Žižkom. PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ prireja družabno srečanje z ogledom diapozitivov in slik z izleta v Rusijo v letošnjem avgustu. Na srečanje, ki bo potekalo v društvenih prostorih v četrtek, 13. novembra, ob 18. uri, so vabljeni udeleženci. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) na Drevoredu 20. septembra 14 v Gorici bo v sklopu niza »Visto e non visto. Conversazioni sui beni Coronini esposti e non espo-sti« v soboto, 15. novembra, ob 17.30 predavanje Serenelle Ferrari Benedetti o Francescu Giuseppeju Coroniniju Cronbergu; vstop prost. ZDRUŽENJE FILOLOGICA FRIULANA prireja predstavitev publikacije »Arte in Friuli. Dal Quattrocento al Set-tecento« avtorja Paola Pastresa v sredo, 12. novembra, ob 17.30 na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v ul. Carducci 2 v Gorici. Publikacijo bo predstavil Sergio Tavano. in Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu so ob petkih, sobotah in nedeljah odprti; tel. 0481-78125. V DOBERDOBU je odprta osmica pri Cirili; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V ŠTEVERJANU: 14.00, Maria Teresa Grauner vd. Skorjanc (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V FOLJANU: 10.00, Elsa Dalla Rosa vd. Cechet v cerkvi in na pokopališču. / KULTURA Torek, 11. novembra 2008 2 7 literatura - Borisu Pahorju so v soboto podelili nagrado Premio Napoli Tudi v Neaplju bučno ploskanje za vse, ki se niso vrnili iz taborišč Pahorjevo Nekropolo so bralci z vsega sveta razglasili za »knjigo leta«- Slovesno in občuteno nagrajevanje Z bučnim ploskanjem, ki mu ni in ni hotelo biti konca, je občinstvo neapeljske bazilike Santa Maria alla Sanita sprejelo tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. »Res dolgo so stoje ploskali, jaz pa sem jih prosil, naj ploskanje namenijo tistim mučenikom, herojem in svetnikom, ki se niso vrnili.« Boris Pahor je tako tudi v Neaplju izprosil aplavz za taboriščnice in taboriščnike, ki niso imeli njegove sreče in so podlegli nečloveškim razmeram fašističnih ali nacističnih taborišč. Ploskanju vse številnejših italijanskih mest se je tako pridružil tudi Nea-pelj, ki je petindevetdesetletnemu pisatelju podelil literarno nagrado Premio Napoli. Strokovna žirija, v kateri je ob priznanih literarnih kritikih sedel tudi filmski igralec Toni Servillo, je njegovo Nekeropolo nagradila v kategoriji tuje književnosti; ob Pahorju sta bila nagrajena Georges Didi-Huberman in Serge Latouche. Bralni krožki neapeljske nagrade, ki v Italiji in tujini združujejo okrog tisoč šesto bralk in bralcev, pa so Pahorju izkazali dodatno čast: Nekropolo so razglasili za knjigo leto. Zato so ob denarni nagradi pisatelju izročili tudi bakreno skulpturo, ki jo je izdelal neapeljski umetnik Riccardo Dalisi. »Podelitev je bila pravo ljudsko slavje, v baziliki pa je kljub temu vladala posebna cerkvena zbranost. Spominjala me je na vzdušje taborišča Natzweiler-Struthof: obiskovalce tu vedno spremlja vodič, pomikajo se v tišini in kraju primerno oblečeni. Kot bi bili v cerkvi.« Druga reminis-cenca, veliko bolj tragična, se je Pahorju utrnila med petkovim obiskom pokopališča Cimitero delle Fonatenelle, ogromne jame sredi mesta, polne lobanj in kosti tistih Neapeljčanov, ki niso bili deležni pokopa. »Tragičen, moker, pretresljiv,«je kraj opisal pisatelj in pojasnil: »Sprehajal sem se ob celih vrstah lobanj, pod steklom pod mojimi nogami so ležale kosti. Spomin je neizbežno poletel k tistim živim okostnjakom, ki sem jih srečeval v taboriščih. Tistim istim, katerih se želim spomniti ob vsaki predstavitvi. Nekropole nisem napisal zato, da bi na račun mrtvih žel odobravanje. A zdaj želim uspeh, to ploskanje, prenesti nanje: kajti na glavne akterje se prevečkrat a.« (pd) Sprehod po pokopališču Cimitero delle Fontanelle je Borisa Pahorja popeljal v obdobje taboriščne izkušnje ansa opčine - Glasbena srečanja s komorno glasbo Duo Ražem - Zanetti z malimi glasbenimi skicami ljubezni in nasmeha zadovoljil številno občinstvo Openski salon srečanj s komorno glasbo je v nedeljo prikupno zaživel med svilo in bleščicami sentimentalnih samospevov in kipečih operetnih motivov. Protagonistki novembrskega koncerta Openskih glasbenih srečanj sta bili dve tržaški glasbenici, sopranistka Ilaria Zanetti in pianistka Tamara Ražem, ki sta posebej za to priložnost pripravili program in ga pod naslovom »Ironija in romantičnost... - Male glasbene skice ljubezni in nasmeha« torej tudi prvič javno predstavili. Zelo pester, raznolik spored samospevov in arij je bil razdeljen na dva vsebinska sklopa. Ljubezenske izjave v različnih jezikih in z učinkovitim razlikovanjem glasbenih situacij in slogov so sestavljale prvi del koncerta. Glas pevke je na začetku oral ledino prvega stika s publiko z bolj zadržanim zvokom pri staromodni atmosferi italijanske salonske arije Zenonija, medtem ko je večja toplina zaznamovala izvedbo dveh čustvenih skladb kralja italijanskega samospeva Francesca Paola To-stija. S prehodom iz italijanščine v ruščino je ljubezenska izpoved pridobila bolj dramatične in napete tone s tremi samospevi Sergeja Rahmani- nova, medtem ko je angleščina imela spevni, dopadljiv značaj ene od Ljudskih pesmi v priredbi Benjamina Brittna. Ekspresivni okraski španske folklore pa so dali izrazit narodni pečat Beneški pesmi Joseja Serrana, znamenitega avtorja zarzuel. Svetel glas sopranistke nima velike prodornosti, način podajanja pa je zelo prijeten in zanesljiv v prepričljivem obvladanju različnih glasbenih govoric. Ironija in humor sta naravni element pevke, ki se je najbolj sproščeno gibala prav med duhovitimi in sarkastičnimi namigi skladb v drugem delu programa. Ko je koordinatorka koncertnega niza Alda Sosič po odmoru zelo resno obvestila publiko, da bo nadaljevanje koncerta odvisno od muh »čudnega« obnašanja solo pevke, so resnično zaskrbljeni poslušalci začudeno čakali na vstop sopranistke; sproščen nasmeh pa je takoj sprejel njene prve, negotove korake, ko je s kozarcem v roki odigrala vlogo pijane protago-nistke iz Offenbachove operete la Pe-richole. Scenska umetnost je ovrednotila tudi ostale skladbe in mehurčki operetnega šampanjca so popestrili tudi »abecedno zagato« arije iz operete »Madame LArchiduc«. Ljudski Openska glasbena srečanj sta v nedeljo oblikovali tržaški glasbenici, sopranistka Ilaria Zanetti in pianistka Tamara Ražem kroma značaj narečnega izraza in folklorni stereotipi so potem obarvali fokstrot o neapeljskem soncu, morju in ljubezni iz operete Scugnizza, medtem ko je politična pripoved o izvolitvi predsednika živalskega sveta hudomušno nagovorila publiko v samospevu Alfreda Caselle. Triumf »dive Cesarstva« izpod bistrega in ostrega peresa Erika Satieja je sklenil program, kateremu je duo dodal še razposajen dodatek v lahkotnem duhu z ironično, »operno« angažirano izvedbo plesnega klasika »El tico-tico«. Temperamentna pianistka Tamara Ražem se kot običajno ni omejila na spremljavo, temveč je soustva-rila s pevko v enakovrednem duetu, kjer izraznost klavirja izstopa samo občasno, saj se dobro uravnovesi in ujame s pevskim izrazom. Profesionalnosti in sposobnosti pianistke bi v drugem delu koncerta dalo še dodatno vrednost le večje vživljanje v igriv značaj izvedb, kar bi vsekakor predstavljalo le »piko na i« na prvi predstavitvi novega koncertnega programa, pri kateri se je duet izkazal z natančnostjo in prepričljivim soglasjem pred polno dvorano Prosvetnega doma. ROP Qradimo vam ideje in sanje PRENOVA ZGRADB Mob. 338.8313006 ■ Tel. Fax 040.220573 ■ Križ, 175 ■ Trst WWW.crismanidavid.it 28 Torek, 11. novembra 2008 ITALIJA / ALITALIA - Zmaga nepopustljivih na sindikalni skupščini Nenapovedana stavka povzročila kaos na letališčih Na Fiumicinu ukinili desetine poletov - Vlada sprožila prisilni vpoklic RIM - Po mesecih hudih napetosti zaradi krize Alitalie, se je včeraj ustavil tudi letalski promet. Na skupščini zaposlenih, ki so jo sklicali avtonomni sindikati pilotov in asistentov letenja, je skupina kakih 300 do 400 zborovalcev odobrila predlog stavkovnega odbora o 24-urni stavki od 18. ure naprej. Nič niso zalegli poskusi tajnika sindikata SDL Paola Marasa, da bi prepričal zbo-rovalce o neumestnosti stavke. Odločitev je namreč spravila v težave sindikate, ki so na dopoldanskem delu skupščine zavrnili možnost takojšnje stavke in napovedali paket 14 dni stavke, razporejenih vse do maja prihodnje leto. Stavka je ilegalna, je bil odgovor vlade na stavko, takoj nato pa je bil sprožen postopek za prisilni vpoklic zaposlenih na delovna mesta. Kot je pojasnil predsednik komisije za stavkovno jamstvo Antonio Martone, je vpoklic utemeljen, ker je bila stavka oklicana nepričakovano, brez poprejšnjega obvestila in brez jamstva o minimalnih službah. Na rimskem letališču Fiumicino so se težave začele že dopoldne po sindikalni skupščini, ko je velika skupina zaposlenih do poznega popoldneva blokirala letališki vhod za letalske posadke. Posledica je bila ukinitev več kot štirideset poletov, kar je imelo svoje učinke tudi v Milanu, kjer so bili prisiljeni prekiniti povezave z Rimom. Na Fiumicinu so se razjarjeni potniki morali odpovedati prijavljenim poletom, zapleti pa so nastali tudi s prtljago, ki je bila že registrirana in je potem obtičala v skladiščih. »Noben sindikalni protest, še toliko bolj, če ga vodijo nereprezentativne skupine, ne more vzeti za talca vso državo. Nepričakovano organizirana paraliza letališč, železniških postaj, cest in avtocest je nezakonito dejanje, ki ga je treba odpraviti in sankcionirati,« je bil oster minister za delo Maurizio Sac-coni. Enako so odločitev o stavki kritizirale vse ostale stranke večinske koalicije in UDC, medtem ko predstavniki Demokratske stranke vztrajajo, da je za nastali položaj kriva predvsem vlada. Iz Bruslja se je medtem izvedelo, da bo Evropska komisija jutri odobrila operacijo CAI in povračilo 300 milijonov evrov prehodnega posojila naprtila Alitalii v komisarski upravi. Če ne bi bilo problemov z osebjem, bi bila to še ena pomembna zmaga naveze, ki jo vodi Roberto Colaninno. Skupščina uslužbencev Alitalie, ki se razpoznavajo v bojevitih avtonomnih sindikatih ansa ŠOLSTVO IN RAZISKOVANJE Veltroni vladi: Zamrzniti že sprejete ukrepe in začeti dialog RIM - Vlada naj zamrzne odlok Gelmini o šolstvu in spremeni določila o šolstvu in raziskovanju v snujo-čem se finančnem zakonu. Tako predlaga voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni Walter Veltroni je v odprtem pismu, ki ga je včeraj naslovil na ministrico za šolstvo Mariostello Gelmini in ministra za gospodarstvo Giulia Tremontija. Veltroni je prepričan, da sta šolstvo in raziskovanje področji, na katerih bi moral vladati najširši konsenz. Zato v svojem pismu tudi predlaga, naj bi vlada osnovala omizje, okrog katerega bi se zbrali poleg njenih predstavnikov še zastopniki opozicije, šolskega in znanstvenega sveta ter sindikatov. Po Vel-tronijevih besedah je res, da šolsko in raziskovalno področje potrebujeta korenite spremembe, vendar izhajajoč iz predpostavke, da bi bilo treba sredstva zanju povečati, in ne zmanjšati. To je tudi temeljna zahteva protestov, ki že mesec dni potekajo po vsej državi. POLITIKA - Hud poraz desne sredine Leva sredina z Dellaiem premočno zmagala na volitvah na Tridentinskem Lorenzo Dellai TRENTO - Lorenzo Dellai in njegova levosredin-ska koalicija sta premočno zmagala na deželnih volitvah na Tridentinskem. Dellai (leva sredina) je bil s skoraj 57 odst. glasov spet izvoljen za predsednika avtonomne pokrajinske uprave, njegov glavni tekmec Sergio Divina (Severna liga) pa je zbral nekaj več kot 36 odst. glasov. Med strankami se je na prvo mesto z 21 odst. glasov uvrstila Demokratska stranka, ki je prehitela Združenje za Tridentinsko (18 odst. glasov) potrjenega predsednika Dellaia. Gre pravzaprav za tridentinsko lokalno različico Demokratske stranke. Dellaia je podprla tudi Sredinska zveza-UDC, ki jo je upravno sodišče zaradi nekaterih hudih formalnih napak pri predložitvi kandidatne liste izključilo iz volilnega boja. V desni sredini je prva stranka presenetljivo Severna liga, ki je prejela 14 odst. glasov. Presenečenje je v tem, da je Bossijeva stranka prehitela Ljudstvo svobode, ki je dobilo le 12. odst. glasov. Na četrto mesto se je uvrstila Tridentinska ljudska stranka (9 odst.), kateri sledijo ostale stranke, ki niso presegle pet odstotkov glasov. Vodja Demokratske stranke Walter Veltroni meni, da rezultat tridentinskih volitev priča o krizi desnosre-dinske vlade in koalicije. V vladnih strankah pa so prepričani, da je šlo za krajevne volitve, ki nimajo državnih razsežnosti. ŽALOVANJE - Bila je ikona borbe proti aprtheidu v Južni Afriki Po nastopu na solidarnostnem koncertu s Savianom umrla »Mama Afrike«, 76-letna pevka Miriam Makeba NEAPELJ - V Italiji je v nedeljo zvečer umrla "Mama Afrike", 76-letna Miriam Makeba. Umrla je po nastopu na koncertu v Castel Volturnu pri Caserti blizu Neaplja, posvečenemu boju proti organiziranemu kriminalu. Makeba je bila legendarni glas črne celine in simbol boja proti apartheidu. Navduševala je z mešanico jazza, protesta in folklore. Makeba je doživela srčni napad prav ob koncu koncerta, na katerem je pol ure pela v znak solidarnosti z novinarjem in pisateljem Robertom Sa-vianom. Prepeljali so jo v bolnišnico Baia Verde v Castel Volturnu, toda zdravniki ji niso mogli več pomagati. Novica o Makebini smrti je pretresla njeno domovino Južno Afriko. Bivši južnoafriški predsednik Nelson Mandela je dejal, da je bila ena izmed voditeljic boja proti apartheidu. »Prav je, da je zadnje minute preživela na odru,« je pristavil. V včerajšnjih jutranjih radijskih oddajah so deževali odzivi ob smrti ženske, ki je očarala svet s svojim močnim glasom in mehkobnim pogledom in ki je bila za več kot 30 let pregnana iz domovine. Miriam Makeba se je rodila 4. marca leta 1932 v Johannesburgu materi Swazi in očetu Xhosi. Pozornost je pritegnila kot pevka v južnoafriškem an- samblu "Manhattan Brothers", ki je leta 1959 potoval po Združenih državah. Takrat je nastopila tudi v dokumentarnem filmu "Come Back, Africa". Leta 1960, ko je skušala odleteti na materin pogreb, je ugotovila, da je njen potni list preklican. Leta 1963 je pričala pred posebnim odborom ZN za apartheid in pozvala k mednarodnemu bojkotu Južne Afrike. V odgovor je tamkajšnja vlada prepovedala njene plošče, vključno s pesmimi "Pata Pata", "The Click Song" (Qongqothwane in Xhosa) ter "Malaika". V eksilu je živela v ZDA in Gvineji. Sredi 60-ih let je Makeba kot prva črnska pevka prejela grammyja, in to skupaj s Harryjem Be-lafontejem za najboljši folk album, "An Evening With Belafonte/Makeba". Album je govoril o težkih razmerah črnih Južnoafričanov v obdobju apartheida. Leta 1985 ji je umrla 36-letna hči Bon-gi. V domovino se je vrnila šele v zgodnjih 90-ih letih, potem ko se je iz zapora vrnil Nelson Mandela. "Prerodila sem se," je dejala pevka po vrnitvi. "Moja glasba je bila tako dolgo prepovedana, a so me imeli ljudje še vedno radi. Bila sem tako ganjena, da sem odšla domov in se zjokala." Novo ploščo, "Homeland", pa je posnela šele šest let pozneje. (STA) Ugrabljeni italijanski misijonarki v Keniji RIM - V noči med nedeljo in ponedeljkom je oborožena skupina ugrabila italijanski misijonarki v kraju El-vak na severu Kenije. Ugrabljenki sta 61-letna Maria Teresa Oliviero in 67-letna Caterina Giraudo, obe iz Cunea v Piemontu. Pripadata redu Charle-sa de Foucaulda, v Keniji pa delujeta 25 oz. 35 let. Ni povsem jasno, kdo je misijonarki ugrabil. Vse kaže, da je šlo za oboroženo skupino iz sosednje Somalije, v kateri naj bi se Italijanki zdaj tudi nahajali. Skupina je napadla misijonsko središče ter iz njega odpeljalo tudi nekaj vozil. Italijansko zunanje ministrstvo je takoj aktiviralo krizno enoto, ki prek italijanskega veleposlanika v Keniji Pierandrea Magistratija skuša priti v stik z ugrabitelji. O zadevi je bil obveščen tudi papež Benedikt XVI. »Papež moli, da bi se vse skupaj čim prej rešilo na pozitiven način,« je sporočil direktor vatikanskega tiskovnega urada Federico Lombardi. Letalo družbe Ryanair v Ciampinu zdrsnilo s steze RIM - Na rimskem letališču Ciampi-no je včeraj dopoldne ob pristanku s pristajalne steze zdrsnilo letalo irskega nizkocenovnega letalskega prevoznika Ryanair. Na letalu tipa beoing 737 je bilo 166 potnikov in članov posadke, ki niso utrpeli hujših poškodb. Letalo je bilo precej poškodovano, letališče pa so do nadaljnjega zaprli. Z Ryanaira so sporočili, da je letalo imelo težave z enim od motorjev, za kar naj bi bilo krivo " bližnje srečanje" z jato ptic ob pristajanju na drugem največjem rimskem letališču. Vse kaže na to, da je do nesreče prišlo zaradi napake na sistemu za pristajanje. Letalo je tako najprej zdrsnilo s steze, nato zapeljalo nazaj, za tem pa je popustilo eno od koles, zaradi česar je letalo končalo na enem od dveh motorjev. Letališki gasilci so takoj po incidentu prispeli do letala in poskrbeli za varnost potnikov, ki so letalo zapustili s pomočjo drč za zasilni izhod. Letališče so takoj nato zaprli za ves promet. Nesrečo letala, ki je iz Frankfurta letelo v Rim, že preiskujejo tako Ryanairovi strokovnjaki kot tudi predstavniki italijanskega urada za letalstvo. Pri Ryanairu so v sporočilu za javnost ob tem zapisali, da naj bi v nesreči dva izmed članov posadke in trije potniki utrpeli lažje poškodbe, ki so jih že oskrbeli v eni od rimskih bol- Makebin zadnji nastop v Castel Volturnu ansa / ALPE-JADRAN Četrtek, 13. novembra 2008 29 ZDA - Srečali sta se tudi sedanja in bodoča prva dama Predsednik Bush v Beli hiši sprejel svojega naslednika Obamo Izvoljeni predsednik je v svoji novi vlogi prvič tudi stopil v Ovalno pisarno WASHINGTON - Novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama je imel včeraj priložnost, da se v novi vlogi prvič pobliže seznani z Belo hišo, kamor se bo uradno preselil 20. januarja prihodnje leto. Obamo in njegovo soprogo Michelle sta pred Belo hišo slovesno sprejela predsednik George Bush s soprogo Lauro, sledil pa mu je pogovor predsednikov o aktualnih temah. Predsednik Bush in prva dama Laura sta zakonca Obama pozdravila pred Belo hišo, kamor sta se enajst minut prezgodaj pripeljala v sončnem in dokaj toplem jesenskem dnevu. Njun prihod je bil podoben obiskom predstavnikov tujih držav, vendar pa brez slovesnega pozdrava vojaške godbe, slovesnih nagovorov ali ostalega pompa. 43. in 44. predsednik ZDA, ki sta pred zasebnimi pogovori v Beli hiši medijem pomahala v pozdrav, izjav pa nista dajala, sta predvidoma govorila o nekaterih najaktualnejših temah, s katerimi se trenutno soočajo ZDA in svet -v prvi vrsti so tu ukrepi zoper finančno krizo -, Obama pa je v svoji novi vlogi prvič tudi stopil v Ovalno pisarno. Poleg finančne krize so bile v ospredju še vojna v Iraku in razmere v Afganistanu ter po pričakovanjih priprave na vrh skupine najpomembnejših razvitih in hitro razvijajočih se držav (G20), ki bo 15. novembra v Washingtonu. Kot je pred dnevi zatrdil Bush, si bo prizadeval, da bo predaja oblasti njegovemu nasledniku, demokratu Obami, potekala gladko in brez težav, s posebnim poudarkom na nacionalni varnosti in gospodarskih težavah, ki trenutno pestijo državo. Bush, ki je v predvolilni tekmi uradno podprl republikanskega predsedniškega kandidata Johna McCaina, je zmago Obame označil za "zmagoslavje ameriške zgodbe" ter ga s soprogo povabil, da obišče Belo hišo, kamor se bo preselil kot prvi temnopolti predsednik ZDA. Včerajšnje srečanje med dosedanjim in novim predsednikom ZDA je bilo sicer nekoliko prej kot v preteklosti. Bill Clinton je namreč pred osmimi leti svojega naslednika na predsedniškem položaju sprejel 19. decembra 2000, potem ko se je na vrhovnem sodišču zaključila ameriška volilna zgodba. Dosedanja ameriška prva dama Laura Bush je popeljala Michelle Oba-ma na ogled po Beli hiši, tem znamenitem poslopju s 132 sobami, ki bo čez dobra dva meseca postalo dom družine Obama. Bodoča prva dama ZDA si je tako lahko ogledala tudi, kje bodo prihodnja štiri leta zasebni prostori njene družine. Obama je v Washington prispel iz Chicaga, kjer je predtem, prvič po zmagi na predsedniških volitvah 4. novembra, v šolo pospremil svoji hčerki, 10-letno Malio in 7-letno Sasho, ju poljubil v slovo, nato pa se odpravil v telovadnico. Nova prva družina ZDA bo sicer ena najmlajših v zadnjih desetletjih. Po obisku Bele hiše sta se Barack in Michelle Obama vrnila v Chicago. Medtem je John Podesta, ki vodi priprave na Obamov prevzem pred-sednikovanja 20. januarja, v nedeljo povedal, da bo novi predsednik začel svoje predsednikovanje s "pravim mandatom za spremembe" in bo svojo izvršno oblast izkoristil za hitre spremembe, morda bo celo preklical politiko sedanje administracije Georgea Busha glede raziskav izvornih celic in črpanja nafte. (STA) George in Laura Bush ter Michelle in Barack Obama KITAJSKA - Zaradi separatističnih teženj Peking: Za neuspeh pogajanj o Tibetu odgovoren dalajlama PEKING - Kitajske oblasti so včeraj sporočile, da na nedavnih pogovorih s predstavniki dalajlame ni bil dosežen nikakršen napredek, za kar naj bi bile krive zahteve dalajlame po večji avtonomiji Tibeta, saj naj bi se po prepričanju Pekinga za njimi v resnici skrivale težnje po neodvisnosti te himalajske regije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Suverenost je najbolj temeljno vprašanje. Dalajlama je skušal, s tem ko je zanikal kitajsko suverenost nad Tibetom, doseči pravno podlago za svoje zahteve po neodvisnosti ali delni neodvisnosti Tibeta," je sporočil namestnik kitajskega ministra, pristojnega za pogovore o Tibetu, Zhu Weiqun. Kot je še dejal, bodo pogovori uspešni le, če se dalajlama odpove načrtom za razbitje države. "Vrata za neodvisnost, polovično neodvisnost ali prikrito neodvisnost Ti- beta niso bila nikoli in tudi nikoli ne bodo odprta," je zatrdil. Poleg tega je dalajlami očital, da je ignoriral julijski poziv Kitajske, naj tibetanskim skupinam v tujini prepreči motenje avgustovskih olimpijskih iger v Pekingu. Dalajlama, ki je po neuspešni vstaji proti kitajski nadvladi leta 1959 zbežal iz Tibeta in se zatekel v Indijo, trdi, da si ne prizadeva za neodvisnost Tibeta, ampak si želi pomembne avtonomije regije, ki bi zagotovila preživetje tamkajšnje edinstvene budistične kulture. V nedavnih izjavah je bil da-lajlama zelo pesimističen glede možnosti za dogovor s Pekingom in je celo pozval k posebnemu srečanju tibetanskih skupnosti v izgnanstvu in političnih organizacij, na katerem bi razpravljali o prihodnosti njihovega boja. To naj bi potekalo od 17. do 22. novembra v Indiji. (STA) Dalajlama Brazilski predsednik Lula da Silva na obisku v Italiji RIM - Včeraj je prispel na večdnevni uradni obisk v Italijo brazilski predsednik Luiz Ignacio Lula da Silva. Sprejel ga je italijanski državni poglavar Giorgio Napolitano, ki je na tiskovni konferenci po enournem pogovoru potrdil, da Italija namerava prihodnje leto kot predsedujoča skupini najrazvitejših držav G8 na vrh na otoku Maddalena povabiti tudi Brazilijo kot eno izmed predstavnic t. i. hitro se razvijajočih držav. Brazilski predsednik se bo danes srečal s predsednikom italijanske vlade Silviom Berlusconijem, med obiskom pa ga bo sprejel tudi papež Benedikt XVI. v Vatikanu. Kitajska s finančno injekcijo nad gospodarsko krizo PEKING - Kitajska je v nedeljo napovedala 568 milijard dolarjev (okoli 431 milijard evrov) vreden sveženj pomoči za spodbudo domačemu gospodarstvu, s čimer želi obvarovati državo pred vplivom svetovne gospodarske krize. Kitajska vlada namerava omenjena sredstva do leta 2010 investirati predvsem v infrastrukturo in socialno varnost. Po napovedih Pekinga bodo investicije v prihodnje osredotočene na deset področij. Med njimi bo zagotavljanje socialnih stanovanj, ki so v več delih države nujno potrebna, pa tudi vlaganje v infrastrukturo podeželja. Sredstva naj bi namenili tudi za posodobitev železniškega in cestnega omrežja ter za obnovo letališč, povečali pa naj bi še investicije v zdravstvo, izobraževanje ter zaščito okolja in razvoj visokih tehnologij. V dveh eksplozijah v Bagdadu več mrtvih BAGDAD - V iraški prestolnici Bagdad sta včeraj skoraj istočasno odjeknili dve eksploziji, pri čemer je življenje izgubilo najmanj 28 ljudi, ranjenih pa je bilo še dodatnih 68. To je bil v zadnjih mesecih najhujši napad v Bagdadu, kjer se je sicer nasilje po letih 2006 in 2007 umirilo. Potem ko je najprej eksplodiral avtomobil bomba, je drugo bombo nedaleč stran sprožil samomorilski napadalec in pri tem ubil večje število ljudi, ki so se zbrali v bližini uničenega vozila, so sporočili z iraškega obrambnega in notranjega ministrstva. Gre za najhujši napad v Bagdadu od junija, ko je bilo v eksploziji avtomobila bombe ubitih 51 ljudi. Po navedbah prič je do eksplozij prišlo ob osmih zjutraj po lokalnem času, ko je bila ulica v večinoma šiitskem predelu Azamija na severu iraške prestolnice polna ljudi, med drugim pripadnikov iraških varnostnih sil, mimo pa se je v trenutku eksplozije peljal tudi šolski avtobus. EVROPSKA UNIJA - Prekinil jih je septembra, po izbruhu rusko-gruzijske vojne Bruselj bo nadaljeval pogajanja o strateškem partnerstvu z Rusijo, vendar »s kritičnim dialogom« BRUSELJ - Evropska unija se je včeraj kljub nasprotovanju Litve odločila, da bo nadaljevala pogajanja o novem strateškem sporazumu z Rusijo, zamrznjena zaradi ruske zasedbe Gruzije v začetku avgusta. "Vse države članice razen ene se strinjajo, da se pogajanja nadaljujejo," je povedal predsedujoči na zasedanju zunanjih ministrov v Bruslju, vodja francoske diplomacije Bernard Kouchner. "A za to, da je treba nadaljevati dialog z Rusijo, obstaja soglasje, saj ni druge rešitve," je pojasnil. "To je dobra pot naprej," je poudarila evropska komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero-Waldner. Pogajanja v imenu EU vodi Evropska komisija. Ker mandat komisije kljub zamrznitvi pogajanj ni bil razveljavljen, za obnovitev pogajanj ni potrebno formalno soglasje vseh držav članic. Pogajanja naj bi bila formalno ponovno zagnana na vrhu EU in Rusije 14. novembra v Nici, natančen da- Bernard Kouchner tum obnovitve pogovorov pa še ni bil določen. Pogajanja so bila formalno zagnana konec junija pod slovenskim predsedstvom, prvi krog je bil 4. julija, drugi, ki naj bi bil septembra, pa je bil zamrznjen. Litva ni pristala na nadaljevanje pogajanj, ker Rusija po njenem mnenju ni v celoti izpolnila pogoja EU za obnovitev pogajanj. Pogoj, ki ga je EU postavila Rusiji na izrednem vrhu v začetku septembra, ko je sprejela odločitev o prekinitvi pogajanj, je umik ruskih sil na položaje, ki so jih zasedale pred začetkom vojaških spopadov med Gruzijo in Rusijo 7. avgusta. EU sicer za nadaljevanje pogajanj z Rusijo ne potrebuje soglasja vseh držav članic, saj mandat Evropske komisije ni bil nikdar izničen, vendar je nenavadno, da odločitev o oživitvi pogajanj, ki so bila na vrhu septembra zamrznjena soglasno, ni prav tako sprejeta s soglasjem na najvišji ravni. "26 držav od 27 je po mojem mnenju dovolj," je te kritike danes zavrnil Kouchner. Poleg Rusije je bila največ pozornosti včeraj deležna Bosna in Hercegovina. EU je izrazila zaskrbljenost zaradi krepitve nacionalistične reto- rike v BiH ter tamkajšnje voditelje pozvala, naj bodo usmerjeni v evropsko prihodnost. Ministri so sicer govorili o prenosu pooblastil mednarodnega urada pod vodstvom Miroslava Lajčaka izključno na EU. Evropski komisar Olli Rehn in visoki zunanjepolitični predstavnik Javier Solana sta v skupni izjavi, o kateri so razpravljali ministri, predlagala, da bi EU pristojnosti prevzela v letu 2009. Govora je bilo tudi o največji civilni misiji EU, o Eulexu na Kosovu. Minister Kouchner je kosovske voditelje pozval, naj sprejmejo dogovor v šestih točkah, ki ga je predstavil generalni sekretar ZN Ban Ki Moon in predstavlja pravni temelj za prenos pristojnosti z misije ZN na Kosovu (Unmik) na Eulex. "Sistem ZN so bolj ali manj sprejeli Srbi, sedaj pa ga mora sprejeti tudi kosovska stran ... Ta dokument potrebujemo za Eulex," je poudaril. V Prištini vztrajajo, da načrta ne bodo sprejeli, ker je v nasprotju s ko- sovsko ustavo, in da upošteva zgolj vsa srbska stališča. O zadevi bi bil moral danes razpravljati Varnostni svet ZN, vendar so zasedanje preložili za nedoločen čas. Kot je pojasnil srbski zunanji minister Vuk Jeremic, se je za preložitev zasedanja VS ZN na zahtevo dveh stalnih članic odločil generalni sekretariat ZN, datum novega zasedanja pa še ni določen. Naj bi pa do zasedanja VS ZN kljub vsemu prišlo še ta teden, je pojasnil Jeremic. EU je sicer včeraj formalno zagnala misijo proti piratstvu ob obali Somalije. Prva pomorska misija te vrste, ki se imenuje operacija Atalanta, naj bi začela delovati decembra. Na dnevnem redu ministrov velja izpostaviti še DR Kongo. EU je izrazila zaskrbljenost zaradi vse slabših razmer, a še vedno ni pripravljena tja poslati svojih vojakov. Medtem ko so ministri zasedali, pa so protestniki pred vrati zasedanja opozorili, da lahko ljudje v DR Kongo "izgubijo mnogo več kot le prihranke v banki". (STA) 3 0 Torek, 11. novembra 2QQ8 PRIREDITVE / trst - Festival antične glasbe Wunderkammer Danes predzadnji koncert Začetek s »potjo svile«, ki je poslušalce vodila v svet Commedie dell'arte S koncertnim listom, ki je navajal posebno zahvalo »za spodnje hlače« je festival antične glasbe Wunderkammer duhovito uvedel v glasbeno gledališki projekt, ki je zvenel kot razbremenjen utrinek sredi tehtnega programa priljubljenih srečanj z renesančno in baročno glasbo. »Pot svile« je vodila tokrat poslušalce v svet Commedie dell'arte in njenih povezav z Benetkami, nekdanjim središčem trgovskih, a tudi kulturnih izmenjav z bližnjim Vzhodom. Sopranistka Lia Sera-fini, čembalistka Paola Erdas in igralec Bepi Santuzzo so s petjem, igranjem in recitacijo pripovedovali zgodbo Har- lekina, ki ga razbojniki oropajo med povratkom iz Kitajske. Maska je bistvo Commedie dellArte in prav tako »obleka naredi človeka« v primeru Harleki-na, ki na poti domov nabere pisane izrezke svile, da bi ponovno sešil kostum, po katerem dobi svojo značilno identiteto. Vsaka maska daje igralcu drugo osebnost in tako je Santuzzo po kalupih karikaturnega gledališča mask »oblekel« lik Harlekina, a tudi navihanega beneškega starca in napudrane-ga, nečimrnega gospoda. Izvajalci so zazibali publiko predvsem z izborom pesmi beneških čolnarjev, ki govorijo o gondolah in o lju- Sopranistka Lia Serafini, čembalistka Paola Erdas in igralec Bepi Santuzzo so s petjem, igranjem in recitacijo pripovedovali zgodbo Harlekina, ki ga razbojniki oropajo med povratkom iz Kitajske kroma bezni. Pevka je ubrala pot preprostega, ljudskega izraza, a v nekoliko preveč linearni obliki. Pri izvedbi spevnih pesmih, ki večkrat črpajo iz opernega stila, se je na koncu pridružil tudi Harlekin za dodatek v duetu po znanem motivu »Marieta monta in gondola«. Festival Wunderkammer se bo nadaljeval danes (torek, 11. novembra) z novim glasbenim potovanjem, tokrat po sledovih znamenitega francoskega baročnega skladatelja Fran^oisa Cou-perina. Orientalske sugestije iz njegovega obširnega opusa za čembalo bo pričaral Frederick Haas. ROP GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«. Urnik: v petek, 14. novembra, ob 20.30 (Red F). Gledališče Orazio Bobbio / La Contrada Carlo Goldoni: »Le smanie per la vil-leggiatura«. Režija: Elena Bucci. Urnik: danes, 11. ob 16.30, jutri, 12., v četrtek, 13., v petek, 14. in v soboto, 15. ob 20.30 ter v nedeljo, 16. novembra ob 16.30. GORICA Kulturni dom V petek, 14. novembra, ob 10.30 / "Puppet & Music". Gledališka predstava: »Cenerentola«. V petek, 14. novembra, ob 20.30 / 18. gledališki festival "Castello di Gorizia". Gledališka predstava: »Scene da un matrimonio«. Nastopa: Promocijsko združenje »OZ« (Trento). V soboto, 15. novembra, ob 21.00 / "Puppet & Music". Gledališka predstava: »Tutto e vivo«. V nedeljo, 16. novembra, ob 16.30 / "Puppet & Music". Gledališka predstava: »A king listens«. Gledališče Verdi V petek, 21. novembra, ob 20.30 / Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«. Nastopa SSG. _SLOVENIJA_ GABRJE Kulturni dom V soboto, 15. novembra ob 20. uri / Marco Tassara: » Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. HRPELJE Kulturni dom Jutri, 12. novembra, ob 17.00 / Igrana predstava za otroke »Pipi in Melkijad«. Igrata Jurij Souček in Andrej Murenc. LJUBLJANA Cankarjev dom Irena Tomažin: »Kot kaplja morja v usta molka«, dvorana Duše Počkaj / Urnik: v četrtek, 13. (premiera), v soboto, 15., v nedeljo, 16. in v soboto, 22. novembra, ob 20.00. SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 11. novembra, ob 11.00 in ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. Jutri, 12. novembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquellin Molière: »Scapino-ve zvijače«. V četrtek, 13. ob 17.00 in v petek, 14. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V soboto, 15. novembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquellin Molière: »Sca-pinove zvijače«. V ponedeljek, 17. novembra, ob 18.00 / Jean-Baptiste Poquellin Molière: »Tartuffe«. V torek, 18. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V sredo, 19. novembra, ob 11.30 in ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquellin Molière: »Scapinove zvijače«. Mala drama Danes, 11. novembra, ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V četrtek, 13. novembra, ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. V soboto, 15. novembra, ob 20.00 / Conor McPherson »Jez«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 11., jutri, 12. in v četrtek, 13. novembra, ob 19.30 / Dragica Poto-čnak: »Za naše mlade dame«. V petek, 14. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare »Milo za drago«. V soboto, 15. novembra, ob 19.30 / Miro Gavran »Vse o ženskah«. V ponedeljek, 17. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare »Milo za drago«. V torek, 18. novembra, ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. Mala scena Danes, 11. novembra, ob 20.00 / José Sanchis Sinisterra: »Carmela in Pulino, variete na fino«. Jutri, 12. novembra, ob 15.30 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V četrtek 13. novembra, ob 10.00 in ob 12.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«; ob 20.00 James Prideaux: »Gospodinja«. V petek, 14. novembra, ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V soboto, 15 novembra, ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V ponedeljek, 17. novembra, ob 10.00 / Jasen Boko »Gledališka ura«; ob 20.00 Caryl Churchill: »Punce in pol«. Šentjakobsko gledališče Danes, 11. in jutri, 12. novembra, ob 19.30 / W. Allen: »Bog« (komedija), režija Gašper Tič. V petek, 14. novembra, ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej-ka«, (komedija), režija Gojmir Lešnjak Gojc. V torek, 25. novembra, ob 20.00 / N. Romčevic: »Krivica«, gostuje teater Paradoks Društva srbske skupnosti. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Puccini: »Tosca« / Urnik: v torek, 18. in v četrtek, 20. novembra, ob 20.30, v soboto, 22. ob 17.00, v nedeljo, 23. ob 16.00, v torek, 25. in v četrtek, 27. ob 20.30 ter v soboto, 29. novembra ob 16.00. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V četrtek, 13. in v petek, 14. novembra, ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester slovaške Filharmonije. Dirigent: Peter Feranec. Solist: Gustav Belaček -bas. V torek, 18. in v sredo, 19. novembra, ob 9.30 in ob 11.30, Gallusova dvorana / "Simfonična matineja Glasbene mladine Slovenije": »Igraj kolce« -ljudske teme v slovenski simfonični glasbi. Nastopa orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Marko Munih. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o an- tisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 9. decembra je na ogled razstava Gabriele Osbich »K... Kras, k... keramika«. Odprto vsak dan, od 8.00 do 13.30 in od 16.00 do 24.00. Za info. 040-228991 (G. Osbich) in 333-8927739 (Kavarna Gruden). GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija Goriške hranilnice, (Ul. Carducci, 2): do 15. januarja, bo na ogled razstava z naslovom »Marcello Fogolino a Gorizia. Ricostruzione di un capolavoro disperso«. Odprto od torka do petka od 10.00 in 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 19.00, (informacije na www.fondazionecarigo.it - tel. 0481537111), vstop prost. Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. "Gorica" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vitto-ria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V deželnem avditoriju v Ul. Roma je na ogled še da-nes,11. novembra, razstava z naslovom »1918 - Dal Piave a Gorizia« (1918 - Od Piave do Gorice); odprto med 9. in 12. ter med 16. in 19. uro. V bivših konjušnicah palače Coronini na Drevoredu 20. septembra je na ogled razstava o bolničarkah v prvi svetovni vojni; do 16. novembra med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, zaprto ob ponedeljkih. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. V veži goriške občinske palače bodo do 30. novembra na ogled fotografije o ozemlju prve svetovne vojne. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). V galeriji ARS na Travniku so na ogled do 22. novembra keramični izdelki iz prvinske peke. Razstavlja 24 avtorjev članov Kluba keramikov PD Soča iz Kanala in Centra Tullio Crali iz Gorice. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER Pokrajinski muzej: do 21. novembra, je na ogled razstava intimnih fotografij Che Guevara. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Paviljonu poslovnega centra HIT v Delpinovi 7a, bo do 30. novembra vsak dan med 10.00 in 19.00 na ogled razstava slik Azada Karima. Mestna galerija: do 27. novembra, od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto, bo na ogled razstava slik Alek-sija Kobala z naslovom »Zrcaliti vajenca k soncu«. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg: do 23. novembra, je na ogled muzejska razstava »Razvoj žgal-niških peči pri rudniku živega srebra Idrija«. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Muzej novejše zgodovine: od danes, 11. novembra (otvoritev ob 18.00) bo na ogled občasna razstava »Država Slovencev, Hrvatov in Srbov 1918-2008«. Obenem bodo odprli razstavi: »Pa bodi prestol tvoj: vsak dom slovenki«, iz zbirke razglednic Mirana Škrabca in »Ko se je prelamljal svet 1914-1918«. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, (Kongresni trg 13): do 21. novembra, bo na ogled fotografska razstava, ob stoletnici rojstva italijanske igralke Anne Magnani. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Branko Lenart »Piran : Pirano« / Obalne galerije Piran, do 16.11. Roberto Kunsterle »Zrcalo telesa« / Galerija Tir Nova Gorica do 24.11. »Castrumphoto 08, Potajenost vid(e)nega« / Pilonova galerija Ajdovščina do 28.11. »Photonic moments IV« / Mala Galerija Cankarjevega doma v Ljubljani do 16. 11. Metka Vergnion »Tišina« / Galerija Fotografija Ljubljana do 22.11. Igor Bijuklic »Na rezilu horizonta« / Galerija KUD France Prešeren Ljubljana še danes, 11.11. Matej Sitar »Tsuriai« / Atelje 2050 Ljubljana še danes, 11.11. Gyula Fodor »Noosphere« / Galerija Photon Ljubljana do 22.11. Ernst Logar »Non Public Spaces« / Ga-relija-Atelje Mikado Ljubljana do 18.11. Gerhard Gross »Seattle Works« / do 2.12. Dušan Pirih Hup »Retrospektiva« / Galerija KUD France Prešeren Ljubljana do 25.11. »Italia Contemporary« / Jakopičeva galerija Ljubljana do 3.12. Tomaž Lunder » Gladina spomina« / Prvo preddverje Cankarjevega doma Ljubljana do 21.11. / RADIO IN TV SPORED Torek, 11. novembra 2008 31 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Kamorkoli naokoli.. po Sloveniji - Mladiči Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in M. Cucuzza) 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 17.00 Dnevnik, sledi Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa Italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Raccontami - Capitolo II 23.15 Dnevnik, sledi Porta a Porta 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.15 Dok.: Tesori in fondo al mare 6.35 Dnevnik, Eat Parade 6.45 Aktualno: Agenzia RiparaTorti 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Nan.: Tacy & Polpetta 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: The District 18.05 Dnevnik - kratke vesti vremenska napoved in Športne vesti 18.50 Resničnostni show: L'isola dei fa-mosi 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 22.40 Nan.: Law & Order - I due volti del- la giustizia 23.25 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista 23.45 Dok.: Onda perfetta ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Dnevnik - Buongiorno Regione 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Aktualno: Ballaro' 23.20 Variete: Parla con me Rete 4 Nan.: Vita da strega Nan.: Charlie's Angels Nan.: Hunter Nan.: Febbre d'amore Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nad.: My Life 2 Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Hamburg Distretto 21 15.55 Nad.: Sentieri 16.05 Film: Caccia selvaggia (pust., Kanada, '80, r. P. Hunt, i. C. Bronson) 18.40 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 22.40 Dnevnik - vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Le ali della liberta' (dram., ZDA, '94, r. F. Darabont, i. M. Frre-man) Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik 8.40 Aktualno: Mattinocinque (vodita B. D'Urso, C. Brachino) 11.00 Aktualno: Forum (vodi R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggiocinque (vodita B. D'Urso, C. Brachino) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Variete: E' nata una...stella gemel- la (v. L. Cuccarini) 23.50 Variete: Maurizio Costanzo Show O Italia 1 6.10 Nan.: Prima o poi divorzio! 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.05 Nan.: Starsky e Hutch Nan.: Supercar Aktualno: Secondo voi Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.05 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Wildfire 18.30 0.15 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Tutto in famiglia 19.35 Resničnostni šov: La Talpa 20.30 Kviz: La ruota della fortuna Vip 21.10 Variete: Le Iene Show 23.55 Variete: Saturday Night Life ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Formato famiglia 10.35 Nan.. Don Matteo 4 11.05 Nan.: Lassie 11.30 Inf. odd.: A tu per tu 12.40 Aktualno: Automobilissima.com 13.55 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.40 Klasična glasba 15.20 Inf. odd.: Videomotori 15.35 Dokumentarec o naravi 19.05 Inf. odd.: Mestieri che rimangono 19.15 Inf. odd.. Mettiamoci al lavoro... 20.05 Visti da vicino 20.55 Film: Space Marines 23.35 Košarka: Basket Snaidero Udine -Lottomatica Roma LA 6.00 10.15 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.15 La 7 Omnibus, sledi Omni- Aktualno: bus Life Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Il tocco di un angelo Aktualno: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: Gli amanti dei 5 mari (dram., ZDA, '55, i. J. Wayne) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Dok.: Impero Nan.: Sex and the City |r Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Na potep po spominu 9.45 Nad.: Ribič Pepe 10.00 Igrana nan.: S soncem v očeh 10.20 Zgodbe iz školjke 11.00 Serija: Planet Zemlja 11.55 Večerni gost: Milan Resnik 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Planet rock 13.40 Ars 360 (pon.) 13.55 Umetnost igre (pon.) 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Nekoč je bilo 16.15 Zlatko Zakladko 16.30 Knjiga mene briga: Ken Saro 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Dok. oddaja 18.00 Z glavo na zabavo (pon.) 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Dok. odd.: Izzven 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. serija: Vojna podob 23.55 Prava ideja! {T Slovenija 2 6.30 1.40 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.50 NLP s Tjašo Železnik in Klemenom Slakonjo 12.30 Dober dan, Koroška! 13.00 Skrivnostni kraji: Nemčija 13.30 Bleščica 14.00 Studio City 15.00 Prisluhnimo tišini 15.30 50 let televizije 16.25 Glasnik 16.50 Mostovi - Hidak 17.20 Nan.: Brat bratu 18.00 Slovenija danes - regionalni program 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.05 Po poteh slovenske opere 20.00 Muzikajeto 20.35 Globus 21.05 Prava ideja! 21.25 Nad.: Dediščina Evrope 22.20 Vrhunci angleške nogometne lige 23.15 Nad.: Skrivnosti in umori Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.55 16.25 16.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.45 20.15 20.45 21.20 22.00 22.20 22.50 23.20 Dnevni program 0.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Fanzine (mladinska oddaja) Arhivski posnetki Sredozemlje Artevisione Meridiani Izostritev (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved 1.00 Primorska kronika 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik Šport Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje Alpe Jadran Srečanje z... Dok. oddaja Q - trendovska oddaja (vodi Lorella Flego) 0.15 Vsedanes - TV dnevnik Potopisi Biker Explorer Istra in... Tv Primorka 10.30 Video strani 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 16.30 Mali nogomet: Puntar Casino Sa- fir - Benedikt 18.00 Mladi o mladih 18.45 Pravljica 19.00 Spoznajmo jih (pon.) 19.55 Epp 20.20 Kultura 20.30 Primorski tednik 21.30 Asova gibanica 22.00 Na Primorskem 22.30 Med Sočo in Nadižo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka; 8.40 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 12.50 Pristopne oddaje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Ženski portreti; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 11.30 Predstavitev zgoščenke Karka Kobala in Sinfoničnega orkestra RTV; 12.30 Opoldnevnik; 13.0015.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Zvok in čas; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 En a ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesa latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 11. novembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla vremenska slika ido Nad našo deželo se zadržuje vlažen zrak. Od jutri na četrtek bo prišla nova atlantska fronta. Nad severnim delom Evrope je obsežno in globoko ci-klonsko območje. Hladna fronta se od severozahoda bliža Alpam. Z jugozahodnimi vetrovi doteka k nam topel in postopno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 16.38 Dolžina dneva 9.39 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 15.10 in zatone ob 4.39 BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo postopoma krepila. Pri vremensko občutljivih ljudeh se bodo postopoma krepile z vremenom povezane težave, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na sredo bo moteno. PLIMOVANJE Danes: ob 1.53 najnižje -39 cm, ob 8.05 najvišje 60 cm, ob 14.40 najnižje -59 cm, ob 20.52 najvišje 34 cm. Jutri: ob 2.26 najnižje -35 cm, ob 8.36 najvišje 62 cm, ob 15.13 najnižje -65 cm, ob 21.32 najvišje 33 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........10 2000 m............2 1000 m............8 2500 m............1 1500 m............3 2864 m............0 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sä močan gl! sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona CELOVEC O 4/12 TOLMEČ O 2/13 TRBIŽ O 1/12 o 1/9 KRANJSKA G. O TRŽIČ 3/12 «S O GRADEC 6/14 06/12 S. GRADEC o KRANJ ČEDAD O VIDEM O 9/14 /v. O ^ /r 8/15 LJUBLJANA/^ V O PORDENON — rORIC„ O N. GORICA 6/12 V N. MESTO 4/13 9?BLCA O 8/13 POSTOJNA O 8/13 O 6/9 __ , „ KOČEVJE iSS*^ o - PORTOROŽ Q j--^^ V^CRN°MELJ REKA 9/15 OPATIJA , 9/14 CELJE 4/15 O ¿3 MARIBOR o 6/14 PTUJ O M. SOBOTA O 7/14 -Si N ZAGREB 6/13 O ÎNAPOVED ZA DANES' Od obale do Predalp bo oblačno s šibkimi padavinami ali V vzhodni Sloveniji bo še delno jasno, zjutraj bo po nižinah pršenjem. Predvsem na vzhodu je možen nastanek meglic. megla. Drugod bo pretežno oblačno, v jugozahodni SloV najbolj notranjih dolinah Karnije ter na Trbiškem bo spre- veniji bo čez dan občasno rahlo deževalo ali rosilo. Pihal bo menljivo. Ob obali bo zapihal šibak jugozahodnik. jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 7, ob morju 10, najvišje dnevne od 8 do 15 stopinj C. TOLMEČ O 5/9 ô'Siss TRBIŽ O 4/8 O GRADEC 7/14 CELOVEC O 5/12 O 5/8 KRANJSKA G. O 7/12 S. GRADEC MARIBOR O 7/15 M. SOBOTA O 7/15 VIDEM O 9/15 O PORDENON 10/14 ČEDAD O 10/14 O N. GORICA O TRŽIČ t 6/12 0 KRANJ O LJUBLJANA 9/12 POSTOJNA O 7/9 KOČEVJE O CELJE 7/13 O PTUJ o N. MESTO 8/12 O .___ ZAGREB 7/14 O _ o ČRNOMELJ REKA 12/16 (NAPOVED ZAJUTRI ^Jutri bodo padavine obsežne do močne, na približno 1500 Jutri bo oblačno, dež se bo iznad zahodne Slovenije širil metrih, predvsem v Julijskih Alpah, se bodo pojavljale ne- proti vzhodu. V vzhodni Sloveniji bo večino dneva še suho vihte in bo snežilo. V četrtek bo še rahlo deževalo, ob obali vreme. Ob morju bo pihal jugo. V četrtek bo oblačno s pa-bo pihal severovzhodnik in temperature se bodo znižale. davinami, meja sneženja se bo zvečer in v noči na petek spustila do okoli 900 metrov nadmorske višine. NOVA GORICAadriatica.net CENTER POTOVANJ, Gradnikove brigade 7. tel.: + 38110)5 333 24 li | KOPER adriatica.net CENTER POTOVANJ, Pristaniška ulica 2, tel.: + 386 1015 627 B410 SE2ANAadriatica.net CENTER POTOVANJ, Kosovelova ulica t b. tel.: + 386 10)5 73012 10 SILVESTROVANJE AMSTERDAM 29.12. Hotel 4 4 dni/ 2 noči. zajtrk avtobus iz Sežane 294 € SILVESTROVANJE PARIZ SILVESTROVANJE AŽURNA OBALA 29.12. Hotel 3* 4 dni/ Z noči, zajtrk orn o avtobus iz Sežane " 4 dni/ 2 noči. zajtrk 1 RA P avtobus iz Sežane ' " " SILVESTROVANJE KRAKOV 29.12. Hotel 3 5 dni/ 3 noči. zajtrk avtobus iz Sežane 224 £ POTUJ PAMETNO O AdrtAKcA.net CENTER POTOVANJ www.centerpotovanj.si POREČ ZGODOVINA - Na današnji dan pred 90. leti se je končala prva svetovna vojna Vojna, ki naj bi končala vse vojne LJUBLJANA - Na današnji dan pred 90 leti, 11. novembra 1918, so sile antante in Nemčija podpisale premirje in tako končale prvo svetovno vojno, ki je poleg več milijonov mrtvih vojakov prinesla tudi novo podobo evropskega zemljevida. Mirovna pogodba je bila podpisana pol leta kasneje v Versaillesu 28. junija 1919. Premirje, podpisano na vagonu v gozdu francoskega kraja Compiegne, je začelo veljati natanko ob 11. uri 11. dan v 11. mesecu in na zahodni fronti se je začel umik vojsk. Kot zadnji vojak, ki je bil ubit v prvi svetovni vojni, velja po navedbah spletne enciklopedije Wikipedia kanadski vojak George Lawrence Price, ki ga je ustrelil nemški ostrostrelec in je umrl le dve minuti pred začetkom veljave premirja. Večina glavnih bojev prve svetovne vojne, ki je trajala od 28. julija 1914 do 11. novembra 1918, je potekala na evropskih tleh, so pa bile vanjo vpletene države z vsega sveta. Nasproti centralnim silam (Avstro-Ogrska, Nemško cesarstvo, Otomansko cesarstvo in Bolgarija) so bile sile antante: Francija, Rusko cesarstvo, Kraljevina Srbija, Velika Britanija, leta 1915 se jim je pridružila Italija, leta 1917 pa še ZDA. Po prvi svetovni vojni so razpadla kar štiri cesarstva, med njimi Avstro-Ogrsko. Na njegovem ozemlju so nastale številne nove evropske države, tudi država Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS). Propadlo je tudi Rusko cesarstvo, kjer so oblast prevzeli komunisti in nastala je Sovjetska zveza, konec sta dočakali še Nemško in Otomansko cesarstvo. Še pred uradno sklenitvijo premirja so v Zagrebu in Ljubljani 29. oktobra razglasili ustanovitev države Slovencev, Avstroogrski top na soški fronti, točneje na Kolovratu Hrvatov in Srbov, ki pa je bila kratkega veka, saj se je 1. decembra 1918 združila s kraljevino Srbijo v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Že oktobra je Avstro-Ogrska v zameno za premirje antanti ponudila avtonomijo za slovanske narode v državi, kar pa je takratni ameriški predsednik Woodrow Wilson zavrnil. Na tej podlagi je narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov zahteval brezpogojno samoodločbo in sledila je razglasitev države SHS. Prvo svetovno vojno je sprožil atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28. junija 1914, ki ga je izvedel član Mlade Bosne Gavrilo Princip. Sledil je ultimat Avstro-Ogrske Srbiji, ki ni bila pripravljena sprejeti vseh pogojev, zato je Avstro-Ogrska Srbiji mesec dni kasneje, 28. julija 1914, napovedala vojno. Evropa je postala obsežno bojišče, razdeljeno na več front. Med njimi je bila soška fronta (del italijanske fronte), ki je potekala tudi po ozemlju današnje Slovenije. Soška fronta velja za prizorišče največjega spopada na gorskem ob- močju v celotni zgodovini človeštva in največji vojaški spopad na Slovenskem sploh. Zahtevala je življenja več tisoč Slovencev, skupaj pa je na tej fronti padlo okoli 300.000 vojakov. Značilno za prvo svetovno vojno je, da so zaradi tehnološkega razvoja v spopadih že uporabljali nove tehnologije z začetka 20. stoletja, vojaška taktika pa je ostala enaka tisti iz 19. stoletja. Pomembno vlogo v prvi svetovni vojni je odigralo topništvo; nekateri prvi svetovni vojni pravijo tudi bitka topov. Prvič so v spopadih tudi uporabili kemične pli- ne, vojskovanje v zraku in podmornice. Pojavili so se prvi tanki. Bilanca vojne je bila najbolj tragična za vojake, saj jih je umrlo skoraj 10 milijonov, 20 milijonov jih je bilo ranjenih. V prizadevanjih, da bi po koncu prve svetovne vojne zagotovili mir, so leta 1919 na predlog takratnega ameriškega predsednika Wilsona tudi ustanovili Društvo narodov (oziroma Ligo narodov), ki je predhodnica današnjim Združenim narodom. Konec prve svetovne vojne, nekateri so jo optimistično takrat poimenovali tudi kot "vojno, ki naj bi končala vse vojne", je prinesel novo ureditev sveta. Med drugim so poleg kraljevine SHS nastale še Avstrija (Prva republika), Nemčija (Weimarska republika), Poljska, Češkoslovaška, na pogorišču Ruskega cesarstva in Otomanskega cesarstva pa Sovjetska zveza in Turčija. Ureditev pa je v sebi že skrivala zametke za drugo svetovno vojno le 21 let kasneje, ki je zahtevala več izgub med civilisti kot vojaki. Po svetu bodo ob 90. obletnici konca prve svetovne vojne pripravili številne slovesnosti. V Sloveniji bo danes na Krnu spominska slovesnost z naslovom Pohod spomina 1918-2008. V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani pa bodo odprli razstavo z naslovom Država Slovencev, Hrvatov in Srbov 1918-2008. Spominske slovesnosti bodo med drugim še v Avstriji, na Poljskem in v Franciji. V Parizu se bodo skupne spominske slovesnosti udeležili francoski predsednik Nicolas Sarkozy, britanski prestolonaslednik, princ Charles, predsednik nemškega bundesrata Peter Müller in avstralska guvernerka Quentin Bryce. Maja Lazar Jančič (STA)