GLAS 1 Ud f RAVENSKIH ŽELEZARJEV Leto XIV Ravne na Koroškem, 1. oktobra 1977 Št. 18 Izdaja odbor za informiranje in kulturno dejavnost Železarne Ravne Ureja uredniški odbor: Alojz Janežič, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Ivanka Prislan, Jože Sater Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 031, int. 304 Tiska CGP Mariborski tisk Maribor Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka vestno delo — boljši REZULTATI , Rezultati poslovanja ob pollet-so bili za Železarno Ravne Jj*zii, kot smo načrtovali, vendar v° glede na pogoje gospodarjenja Primerjavi z drugimi delovnimi rganizacijami in železarnami še ^dovoljivi. Nedoseganje planira-j'1a rezultatov pomeni, da se bo-/\° ob koncu leta morali nečemu j.^oči. Manj bo sredstev za razsrjeno reprodukcijo in za druž-®P1 standard, če predpostavlja-da bomo sploh ustvarili to-čistega dohodka, da bodo j}0kriti bruto osebni dohodki in ham bo ostalo še nekaj sred-tev za sklade. ..posledica nedoseganja planira-rezultatov je tudi, da ne bo-® mogli prispevati toliko sred-staV’ STno se dogovorili, za jghdard v občini oziroma za S^Pne naložbe v družbi (ceste, ^leznice itn.). Manjša sredstva za s namene pa pomenijo manj Lestev tam, kjer jih trošimo stih 0*3''an^ v krajevnih skupno- s prizadevati sl moramo, da se ra ki m stanjem ne zadovoljimo ij ,ya napravimo vse, da se čim-Sm Približamo tistim ciljem, ki [to0. S1 jih s planom postavili. To t0 je mogoče le z večjo zavzetje vseh nas v dveh smereh: ijS" Povečati moramo obseg pro-(j °Rnje in prodaje, ker na ta nart., dobimo večji prihodek iz pro-ale, HjT" z večjo zavzetostjo pa su ramo na vseh delovnih mestih Peti za pametno trošenje mazalnih sredstev, s katerimi pro- IZ VSEBINE Prve šarže s pomočjo proces- | heg0 računalnika 0 informiranju trezno in real-^ ho ^olsfci center: pozornost us-\ penjenemu izobraževanju | manj hrupa % M kene/ictrani delovni dobi ^nenja delavcev: Jesenski iz- \ fe* % tekmovanje kovinarjev | ruževanje osnovnih šol . Grni konec skrbi za pitno |Pod° | y planirane količine gredic, jeklar-(Nadaljevanje na 2. strani) Pred padcem (Nadaljevanje s 1. strani) na pa je zaradi manjšega odvzema jekla opravila v avgustu predviden remont na 40 t peči in zato izdelala manj jekla. Ker tudi druge TOZD zaradi različnih vzrokov niso dosegle planirane proizvodnje, je celotna delovna organizacija za 17,1 %> zaostala za planiranimi količinami. Količine odpremljenega jekla so bile zaradi zmanjšanih medfaznih zalog celo večje od načrtovanih, zato realizacija ne zaostaja za planirano več kot za 5,8 %>. Valjarna je odpremila veliko več paličastega jekla, vse ostale TOZD pa manj, kot predvideva mesečni načrt. Proizvodnja v TOZD %> doseganja mesečnega načrta °/o doseganja kumulativnega načrta skupne proiz- vodnje eksterne reali- zacije skupne proiz- vodnje eksterne reali- zacije jeklarna 80,4 — 99,5 — jeklolivarna 80,8 82,7 75,4 88,0 valjarna 87,5 127,2 98,3 111,9 kovačnica 63,7 72,3 91,4 107,6 jeklo vi ek 94,7 107,1 80,2 82,1 stroji in deli 83,5 71,0 92,1 91,1 industrijski noži 50,0 70,2 73,8 68,6 pnevmatični stroji 39,6 35,6 81,9 92,3 vzmetarna 86,5 92,6 81,0 83,0 rezalno orodje 81,8 85,7 100,0 106,3 Skupaj delovna organizacija 82,9 94,2 97,2 98,5 nalnikom PDP11/40 v procesnem računskem centru. Prek 30 delovodij in topilcev je opravilo kratek tečaj iz uporabe procesnega računalnika pri izračunavanju dodatka ferolegur, ki ga je organizirala služba za avtomatizacijo tehnoloških procesov. Računalnik s pomočjo podatkov, ki mu jih da delovodja, izračuna optimalen dodatek ferolegur v 15 sekundah in pri tem upošteva matematično metodo izračuna maksimalnega dodatka cenenih ferolegur na račun drugih (slika 1). nika pri izračunavanju sestave vložka v jeklarni 1. Z optimalni®* izračunom sestave vložka, ki S sestavljamo s pomočjo legiran* odpadkov (imamo jih prek ® vrst) in starega železa, lahko znižamo porabo ferolegur. Sodelav iz elektrotehniških služb delal na projektu uporabe procesneg računalnika pri avtomatizacij uporabe električne energij e n elektro obločnih pečeh. V procesnem računskem cent sta instalirana dva procesna ra računalnika tipa PDP11/40, ki s kupljena v Ameriki prek f;rm Med TOZD, ki so v avgustu dokončali manj proizvodnje, se je uvrstila tudi kovačnica. Ta je v juliju opravila generalni remont 1800 t stiskalnice, manjše količine izdelanih gredic in drugih izdelkov v juliju pa se odražajo v manjši proizvodnji meseca avgusta. Veliko manjša je bila tudi proizvodnja v TOZD pnevmatični stroji, ki je zaradi večjih remontov strojev izdelala samo 12°/o planiranih količin vrtalnega orodja in 30 °/o orodja za pnevmatične stroje. Večina ostalih obratov je v avgustu izdelala več kot v preteklih mesecih. Proizvodnja je porasla tudi v jeklovleku (94,7 %>), vzmetami (86,5 %>) in v TOZD industrijski noži, ki je izdelal okrog 86 °/o planirane količine nožev; odstotek doseganja mesečnega načrta je v tem TOZD nizek zato, ker compound gredic ni imel v mesečnem proizvodnem programu. V naslednjih mesecih lahko pričakujemo večjo proizvodnjo. Remonti najbolj pomembnih agregatov so opravljeni in odsotnost zaradi dopustov bo manjša. Za posamezne grupe izdelkov še manjka naročil (peskomet v je-klolivami), vendar je trenuten položaj ugodnejši, kot je bil lani v tem času. Z. I. PRVE ŠARŽE S POMOČJO PROCESNEGA RAČUNALNIKA Julija tega leta so bile v jeklarni izdelane prve šarže s pomočjo procesnega računalnika. V obeh topilnicah so bili pri pečeh inštalirani industrijski računalniški terminali, prek katerih imajo delovodje in topilci neposredno zvezo z večjim procesnim raču- 54.92 U8.00) :š 29.70 O 1X501 to * ' da načrtujemo še teden-*° izdajanje sklepov vseh naših .“hioupravnih organov (samo dedkih svetov imamo 23+1, kje ,a so odbori in komisije!) ter ho-=ttio istočasno še namesto 14-^uevnika tednik, je nemara pra-a Priložnost za vprašanje: koliko papirja (beri: informacij) a človek na dan (ali teden) lahko . 16. da mu jed tekne, kdaj je I . a.sit, kdaj prenasičen, kdaj pa "Oh nima več apetita? I jijsliko resnico je namreč pove-j Ju tov. Dornik na temo »Kako ra|. informira naše glasilo,« nam-ljC: koliko in kaj delavci pre-r rei° od tega, kar objavimo? Le « CePta, kako to sproti ugotavljati »Predvsem kdo?) žal ni razkril. 0 ,6 želimo pri naših diskusijah t ^formiranju vseskozi ostati ,j.®zPi in realni, pač tudi tega viku ne smemo zanemariti. j^NlMlVE TEME V ZELEZAR- (,!■ novinarski pogum in ‘Hnje o planih na napet NAČIN lj ^sak od nas je že kdaj ob ka- 1 jP članku (ne v Fužinarju!) re-1; »Ta si pa upa!« Novinar jj.Piveč, ki je brez senzacionali-Vji eSa napihovanja kake nepra-ka °Sti PrcProst° pogumno pri-lj zul neki konkreten problem. ;,vvr takšni pogumni članki zmeraj I se samo ponuja vpra- s;r) Je: ali smo v železarni tako Lfno beli, da nepravilnosti in ‘alšJin sploh ne poznamo, ali nimamo poguma, da bi o njih wsalj? tJ^veljavljena praksa pri nas je iaf. a’ v Primerih, k° Je sK_ f,j,1 npr. o kakšnih manj običaj-p P delitvah stanovanj »socialnim Pj 'Perom«, pa o dragi zaletavšči-U k°t npr. »Carinthiastahl«, vse-J Počakamo, da te stvari obrav-W orfiani delavske kontrole je družbenopolitične organizaciji Potem pa objavimo njihove ju eP°' Zmeraj v takem zaporedij. Seveda pa se lahko dogovori-» ‘Udi drugače, st^ko pa pisati o planih, inve-'Jah ter o gospodarskih vpra- šanjih sploh na duhovit, napet in privlačen način — recepta za to niso našli še niti pri Delu niti pri TV. Ne pričakujmo ga tedaj od Fužinarja! Le ta misel se vsiljuje, da pač vse življenjsko pomembne stvari, kot so npr. poroke pogrebi, plani itn., obravnavamo zelo resnobno in da drugačen, lahkotnejši pristop niti ni zaželen. NAČRTI NA PODROČJU OBVEŠČANJA Po vrsti (vendar ne nujno tudi v tem zaporedju) bomo na področju informiranja morali urediti naslednje: 1. sprejeti normativni akt o informiranju nasploh ter drugega o tovarniških glasilih; 2. izvoliti izdajateljski oz. uredniški svet ter novi uredniški odbor; 3. dogovoriti se o možnosti izdajanja rednih tiskanih obvestil (poročevalec, »uradni list« ali kakor ga bomo pač imenovali); 4. organizirati redni dotok informacij iz TOZD s pomočjo dopisnikov ali kako drugače; 5.kadrovsko okrepiti službo za informiranje in tisk. Medtem ko gre pri prvih dveh točkah bolj za pravniško — organizacijsko dejanje, ker je za to potrebno poznavanje ustreznih zakonov, naših temeljnih samoupravnih aktov ter organiziranosti OZD s teh specifičnih vidikov, o tem pa bodo več povedali strokovnjaki, lahko o naslednjih točkah iz dosedanjih izkušenj napišemo kaj več. »Poročevalec,« ki naj bi objavljal predvsem sklepe vseh samoupravnih organov v 20 TOZD, treh DS in vsej OZD, bo učinkovit, če bo hiter. Hiter pa bo, če bodo zapisniki o sejah teh organov hitro in kvalitetno napisani oziroma sklepi hitro dostavljeni. Manjša ko bo njegova naklada, manj bo ljudem dostopen. Kolikor ga bomo dajali na oglasne deske, moramo prej preveriti priljubljenost tega načina obveščanja. Menim pa, da sprotno objavljanje sklepov na ta način ne pomeni izločitve samoupravne tematike iz Informativnega fužinarja. Bolj verjetno je, da se bodo mogli zapisi s pomembnejših sej samoupravnih organov vezati na zanimivejše teme, lahko bodo bolj problemski in živahnejši. Dopisniki iz TOZD in DS so bili in so zmeraj dobrodošli. Vzdihovanje po njih me zaradi precej pogostnih vabil k sodelovanju v preteklosti pa ker naše uredništvo zlepa kakšnega pisanja ne odkloni, prav nobenega pa ne brez utemeljitve, vse bolj spominja na trkanje po odprtih vratih. Sta pa tu dve možnosti: ali tisti: ki jih pisanje veseli, pridejo sami ter se lepo pomenimo o načinu sodelovanja ali pa jih kdo v TOZD »določi«. V vsakem primeru gre potem za privajanje pravilom novinarskega pisanja (kratko, preprosto, bistveno) ali za prispevke v »surovem« stanju s hkratnim pooblastilom, da iz prinesenega (ali tudi povedanega) kdo na uredništvu naredi vest ali članek. Tudi eno — ali večdnevno seminarsko piljenje novinarskega pisanja ob zadostnem številu interesentov pri nas ni problem. Kadri v službi za informiranje pravzaprav niso stvar za obešanje na velik zvon. Tako kot povsod: če je dela zmeraj več (dodatni redni »poročevalec« itn.) ga enako število delavcev ne zmore. Manj znano in zato bolj zanimivo je dejstvo, da delo pri nas za diplomirane novinarje ni privlačno ne zaradi višine OD ne zaradi (ne)možnosti napredovanja ne zaradi v novinarstvu običajne specializacije (npr. gospodarstvo, kultura, šport, zunanja politika, dopisništvo v tujih državah itn.) Druga možnost so zato ljudje sorodne izobrazbe, ki imajo veselje do novinarskega dela in voljo do NAŠ INTERVJU: Tokrat smo za naš intervju naprosili prof. Ladislava Kukca, ravnatelja Šolskega centra Ravne, ki je odgovoril na nekaj vprašanj, s katerimi se danes srečujejo pri izobraževanju delavcev železarne in kako je z razvojem usmerjenega izobraževanja. »Leta 1959 je delavski svet železarne Ravne ustanovil današnji šolski center na Ravnah. Že prej, še v metalurški industrijski šoli, je izobraževanje bilo namenjeno delavcem železarne. Predvsem smo izobraževali delavce za poklice ozkega in širokega profila. Danes pa center ni namenjen samo za izobraževanje mladine, ampak tudi izobražuje delavce ob delu in po delu za razne poklice, ki jih narekujejo potrebe delovnih organizacij koroške regije. Ladislav Kukec Z reformo šolstva na usmerjeno izobraževanje bo treba ponovno analizirati potrebe po kadrih kovinskih poklicev ter jih približati izobraževanju na Ravnah. Morda ne kot stalne šole, ampak kot izpostavljene oddelke drugih področnih oziroma republiških šol. Seveda pa je pri tem bistveno, da smo prisluhnili zahtevam gospodarstva. Moramo se zavedati, da se mladi ne usmerjajo zmeraj po svoji volji, ampak po sugestiji svojih staršev. Prav zaradi tega prihajamo do razkoraka v zadnjih letih, saj ne izpolnju- nenehnega dodatnega izpopolnjevanja za ta poklic. Seveda s tem zapisom problematika našega informiranja ni izčrpana, a tak tudi ni bil namen. Želimo le, da bi bile bodoče razprave o tem področju čimbolj trezne in realne pa čimmanj de-magoške. In še to: dokler se ne dogovorimo za kaj učinkovitejšega in boljšega, bodo naša sredstva obveščanja seveda še naprej redno delovala na dosedanji način. Marjan Kolar jemo zahtev po vpisu v šolo za strokovne delavce, še posebno metalurške stroke, ki jih nakazujejo delovne organizacije za svoj perspektivni razvoj. Mladi se danes raje odločajo za štiriletne šole (srednje) kot pa za poklicne. Pred letom 1959 smo dali namreč železarni zadnjo generacijo topilcev, valjarjev in modelnih mizarjev, skratka delavcev širokega profila. Leta 1970 kovačev in ka-lilcev. Pozneje pa kljub ugodnim razpisnim pogojem, večjim delovnim nagradam in štipendijam ni bilo odziva med mladimi za te ali podobne poklice. Medtem pa smo odprli dveletno šolo za specializirane metalurške delavce ozkega profila. Vanjo se lahko vpisujejo učenci, ki so izpolnili šolsko obveznost in so končali šest razredov osnovne šole. Prva leta smo imeli po dve vzporednici učencev za metalurške poklice. Zadnja štiri leta pa je to število padlo na 17 učencev, kar dovolj zgovorno pove, da za te poklice ni pravega zanimanja. Tem smo priključili tudi učence za potrebe Gorenja Muta, ki tudi ne more realizirati vpisa za potrebe svoje delovne organizacije. Mnenja smo, da bo morala kadrovska služba skupno z metalurškimi obrati stvar realizirati in sestaviti dolgoročni program, saj miselnosti nazadnje ne moremo lomiti čez noč oziroma ustanoviti internat in kadrovati mlajše iz drudih republik, ki so še voljni izobraževati se za metalurške poklice. Enako metodo so ubrali v Velenju in Zagorju za rudarske poklice ter na Jesenicah za metalurške. Svojo misel utemeljujem tudi iz svoje dolgoletne prakse in iz letošnjega predvidenega vpisa, ko smo skupno z zavodom za zaposlovanje iz Velenja in z usmerjevalci na osnovnih šolah s predhodnim in rednim vpisom dosegli skoraj enak odziv kot prejšnja leta. Posebno fantov je bilo toliko, deklet pa se je javilo nekaj več. Vendar težka strojna industrija, ki je še najbolj razvita v koroški regiji, ne more nuditi dovolj delovnih mest dekletom, ki bi se rada zaposlila. O tem bomo morali razmisliti v širšem družbenem območju.« »Kakšen je bil letošnji vpis za poklic širšega in ozkega profila?« »Za specializirane poklice se je letos prijavilo 20 moških za žele- Šolski center: pozornost usmerjenemu izobraževanju zamo in 10 učencev iz Mute v naslednje poklice: šest kovačev, devet talilcev, sedem strojnih kaluparjev. V tehnični šoli pa je bil takšen odziv: v predhodnem vpisu se je prijavilo 36 bodočih naših učencev, nato je bilo realiziranih 23. Brez predhodnega vpisa pa se je prijavilo še osemnajst učencev. Tako smo morali odkloniti sedem učencev. Za poklicno šolo se je prijavilo 75 učencev, od tega je bilo 62 moških in 13 žensk. Odkloniti smo morali 20 žensk. Tako je bilo v vseh šolah v predhodnem vpisu 152 učencev. Od tega pa je bilo realiziranih 86 učencev. Iz nekaterih osnovnih šol, kot na primer Iz Mežice in Črne, ni bilo realiziranega vpisa.« »Kako pa poteka usmerjeno izobraževanje na šolskem centru?« »V letošnjem šolskem letu še nismo prešli na usmerjeno izobraževanje. Ta prehod je odvisen tudi od tega, kdaj bo zavod za šolstvo uspel pripraviti nove predmetnike in učne načrte. Letos smo pričakovali, da bomo sprejeli učence na osnovi potreb gospodarstva. Tega pa nismo mogli realizirati zaradi miselnosti pri ljudeh, ki se še vedno obnašajo nenačelno. Približno takole: »Strinjam se z usmerjenim izobraževanjem in pogoji vpisa na osnovi sposobnosti učencev-kandidatov, potreb gospodarstva, želj posameznikov — mladine in odraslih. Ta princip velja za druge. Zame ter za moje otroke ne. Želim si proste roke, da se bom sam izobraževal in moji otroci, kot si sami želijo, da bom lahko iskal v predpisih vrzeli in dosegel svoj namen po zvezah in poznanstvih ter se tako brez dolgoročnega razmišljanja po konča- Udarno vrtalna kladiva Pri udarno vrtalnih kladivih se bat giblje v valju in udarja na jeklen sveder oziroma dleto z močnimi udarci. Pri vrtanju s temi kladivi delujeta dva principa: pomikanje bata v valju in rotacija jeklenega svedra. Gibanje bata povzroča avtomatski ventil, ki prepušča stisnjeni zrak z enega na drugi kraj valja. Rotacija svedra pa je lahko dvoja: z zobatim vencem in z neodvisno rotacijo. Mnoga, posebno lahko, uporabljajo princip z zobatim vencem. Udarno vrtalna kla- nem šolanju znašel pri zavodu za zaposlovanje kot nezaposleni oziroma bom potreben takoj preusmerjenega izobraževanja.« Ustava govori, da se lahko vsi izobražujemo po svojih željah in možnostih. Vendar pa nikjer ni zapisano, da mora gospodarstvo odd vaj ati sredstva za izobraževanje želja posameznikov, ampak za izobraževanje delavcev, ki jih potrebuje za svoj nadaljnji nemoteni razvoj. Tudi v koroški regiji bomo morali prisluhniti bolj potrebam izobraževanja kadrov po zahtevah gospodarstva, ki so iz dneva v dan večje. Cesto se namreč izobražujejo za poklice, ki so suficitami in morda izobraževalne ustanove s tem rešujejo svoj nadaljnji obstoj.« »Ali se bo šolski center na Ravnah v bližnji bodočnosti tudi kaj širil?« »Šolski center izvaja usmerjeno izobraževanje po sklepu O K ZKS Ravne skupaj z gimnazijo, rudarskim šolskim centrom v Mežici in delavsko univerzo Ravne. Skupaj pričakujemo najboljše pogoje usmerjenega izobraževanja. Kako bo v bodoče organizirano usmerjeno izobraževanje v naši občini, se še ne ve. Zato smo že tudi pred dvema letoma imeli izdelane idejne načrte za gradnjo našega šolskega centra, vendar smo od tega odstopili, ker se je v Sloveniji pričelo razmišljati o usmerjenem izobraževanju. Vsaka sprememba v predmetnikih in učnih načrtih pa za seboj potegne potrebo po drugačnih profilih pedagoških kadrov, pa tudi drugačno strukturo prostorov (učilnice, laboratoriji). Prav zato nismo na Ravnah prehitevali te zamisli, saj bi bile kakršnekoli poteze lahko škodljive in bi novo zgrajeni center lahko bil nefunkcionalen.« F. Rotar diva so v glavnem klasificirana glede na težo v naslednje vrste: v lahke, srednje in težke. Mnoga vrtalna kladiva dosežejo prek 2000 udarcev na minuto z jeklenim svedrom in okoli 200 obratov na min. Avtomatski ventil pri teh kladivih je dvostransko delujoč in deluje na osnovi diference stisnjenega zraka. Udarno vrtalna globinska kladiva so konstruirana tako, da bat udarja direktno na krono. Zaradi tega je izkoriščenost večja v primerjavi s prejšnjimi. Rotacijo pa dobijo prek cevi, ki povezujejo kladivo. V tem primeru je ropot minimalen, saj vrtalno udarno kladivo deluje v vrtini. Sicer pa je ropot na mestu vrtanja ali pa razbijanja z razbijalnimi — demolitori, kladivi, večji in vedno spremlja delo s tem strojem. Povzroča akustično nevarnost za okolico. Povzročitelj hrupa mora zato vedeti za te stvari, delati na izpopolnitvi in uporabiti izum, ki preprečuje hrup. Tako je preprečevanje hrupa doseženo tudi že s tem, da se priključijo cevi na izpuh in se vodijo proč, kar pa še ni končni rezultat že dolgega in temeljitega proučevanja. Sistematično proučevanje na področju zmanjševanja hrupa pri vseh udarnih vrtalnih kladivih se začenja z razvojem vložene energije. Zaradi razlike med dvema zračnima pritiskoma je glede na mišljenje v svetu bilo in je še, da bi se moral menjati material cilindra. Pnevmatična udarna vrtalna kladiva oddajajo zvok v zrak istočasno iz štirih glavnih izvorov: — ropot pri izstopu, — zaradi stiskanja in udarcev, — zaradi vrtalnih drogov, — zaradi penetracije krone. Vsak del zvočne energije mora biti omejen in zmanjšan z najboljšimi tehničnimi rešitvami, da bi se tako omogočilo potrebno zmanjšanje ropota. Mnoga lahka in srednje težka kladiva na tržišču glede na tehnične podatke kažejo, da zmanjšujejo hrup in da je to odvisno od načina konstrukcije, da se tu pojavijo tudi faktorji, ki vplivajo na nastanek hrupa. Vsi komercialni stroji so konstruirani tako, da zmanjšujejo hrup. Seveda se pa tu misli predvsem na ovoj okoli cilindra in izpuha. Največkrat je to glavni preprečevalec hrupa (posebne sintetične mase). Ko stroj deluje, prenaša hrup v zrak, če je brez ovoja. Vrtalni stroj BBC 24 atlas copco povzroča v poprečju manj hrupa kot ingersollrand JR 300 ker imata različna načina preprečevanja hrupa oz. absorbcije. Raziskovanja so pokazala, da ropot na omenjenih strojih nastaja takole: — pri frekvenci pod 125 Hz med batom in jeklenim svedrom, — med 125 in 2000 Hz se širi ropot skozi odprtine, posebno izpuh — ekspanzija, — pri frekvenci prek 2000 Hz med batom in jeklenim svedrom ter jeklenim svedrom in rudnino, mineralom in kamenino. V praksi so se pojavila udarno vrtalna kladiva »made by Toyo Kogyo Company«, na katerih ima izpuh poseben položaj (koti), in to je tudi glavni odločujoči faktor, ki zmanjšuje ropot na kraju vrtenja za 3 do 4 dB na teh strojih. Na podlagi raziskav J. W. Rey-noldsa so lansirali na tržišče prožne obloge, ki so znižale hrup za 6 dB. Problemi s temi ločljivimi oblogami so naslednji: — Te obloge so preizkušene na določenih cilindrih »design« z določenim izpuhom oz. odprtino, imajo določen način obdelave, velikost in način vpet j a vrtalnega drogovja. — Ločitev ali namestitev obloge je večkrat neugodna, posebno v podzemnih delih. Na tržišče je bila lansirana obloga iz »gume« Dominion Ruber Fabriške strehe Za manj hrupa Company za kladiva ingersoll ki je s testiranjem dala satisfaK' tor j e za zmanšanje hrupa, ampal! ni bila spremenljiva za penetracijo — vrtanje iz naslednjih razlogov : — je prevelika in pretežka, — težka za upravljanje, — možnost preboda in poškodb, — težava pri instaliranju in P°' pravilu kladiva. Pri vrtanju v kameninah lahko dosežemo zmanjšanje ropota: — z dušenjem oz. zmanjšanjem na izpušni odprtini, — brezhibno znižanje s kabino, — z metodo vrtanja. .. Zmanjšanje hrupa za okoJ 7 dBA se lahko doseže, s tem da se podaljša izpuh za okoli 6 m,t0' da to je zelo nepraktično. Določeno zmanjšanje hrupa z vrtalce dosežemo s kabino Pr^ večjih strojih, kot pri jumbo stroju. S tem odpravimo tudi skoraj brezhibno vibracijo. Ta kabin ima varna stekla, ventilator m razsvetljavo. Tako je jakost hrU' pa v kabini pod 85 dBA. Kot vemo, mora hrup omej® po zakonu o zaščiti okolja v m' banem področju, na kraju, kjer J izvor hrupa. Zato morajo biti vs taki stroji opremljeni z omejeva ci hrupa. Ta omejitev hrupa ma biti na 85 dBA na razdalji 7 m trov. Danes se vse bolj uporabi]® jo hidravlični vrtalni stroji tiP jumbo. Ti so nadomestili tezk > okorne pnevmatične vrtalne^ str je. Na svetu je prodanih že n stotine takih strojev. Za to J mnogo razlogov: vrtanje je h0!^ litra penetracija, dolga življenjs1”* doba, boljša kontrola vrtanja, 1 boljšana učinkovitost, ni vlazrl.e sti, znižan nivo hrupa in še drug stvari bi lahko vzeli za vzgled. Izstopna hrupnost je enostavn® reducirana na dovoljeno me^_ hrupa. Hlajenje na električni hidravlični način proizvaja 6 7 dBA manj hrupa kot na kom primirani zrak. Hrup pri vrtam v kameninah povzroča enega n hujših akustičnih problemov okolico, pa je s takim strojem delo rešeno. V bodočnosti so m® na še nadaljnja izboljšanja,. * se z različnim uspehom nadalj J raziskovanje na področju rolr? jjn vrtalnega orodja s hidravlik®, vrtanjem. Različni raziskova ^ projekti v ZDA so že pri kraj dosežki znižanja ropota pri P®, matičnih orodjih. V uradu za r ^ darstvo, varnost in raziskave Pittsburghu so dosegli zmanja®. ropota pri ročnem kladivu od ^ na 103 dBA, drug tak urad im fg načrtu izdelavo obloge, s kat ^ bo skupen hrup znižan od 98 dBA. Združenje ameriških J larskih inženirjev je s konstru cijo obloge reduciralo hrup nega vrtalnega kladiva ingers rand na 109 dBA. Bodoča razis^j vanja bodo zmanjšala mehani ropot na spodnjo mejo. Ropot, ki ga oddajajo pnevm j tična kladiva, vrtalni in stroji, se lahko reducira na 7 ® na podlagi patenta št. 12413® ' Češkoslovaške. Sistem duše ^ hrupa je napravljen iz dveh Z»„ nih lukenj, ena zavrtana do v, tranje plasti, v kateri je naP-_ee za kladivo iz materiala, ki , ,sorbira hrup, povzročen od ce-i. n®ga mehanizma. S to oblogo j,1 Uglušili direktni hrup. Ta »di-D , ni faktor« ima velik vpliv na k, žaj vrtalca. Konstrukcija vrtnega kladiva mora izpolniti Slednje pogoje: i.'~ Moč vrtalnega kladiva mora lt> enaka. l.'' Teža dodatnih delov mora ni zelo majhna. » Integralna obloga mora biti Pdkcionalna kot celota, in ne sa-0 za posamezne dele. Zaključek Ta pregled je pokazal, da je n9§oče zmanjšati količino hrupa jR Pnevmatičnih strojih. Največ-APozornost je posvečena ekonomičnosti, ki se mora doseči in tudi Aha se tako poveča, ker so vgra-ni specialni materiali. Naloge Sopizvajalca pnevmatične tehnike J- Ocena hrupa za vsako pnev-(j m^ično tehniko glede na stan- v Odkrivanje izvora hrupa za mk stroj posebej. (j..- V razvoj proizvodnje vklju-A1 Popravila in kontrolo delova-m za bodočo proizvodnjo. j.1*• Popolni razvoj vseh delov in uPni sistem za vse stroje. . Kaj delamo v železarni na tem področju t ^ahko bi rekli; bore malo, če-(j| vho so nekatere stvari že na V(,)?i in Je potrebna samo dobra 1P ter malo več odgovornosti, odnosa in interesa tudi vodilnih na katerem koli resorju. Za rotacijsko pnevmatiko imamo osvojene prototipe z zmanjšanim hrupom. Vendar je ostalo samo pri tem. Za batno pnevmatiko ni izdelanega nič, razen nekaj poizkusov, je pa pri teh izvedbah težje. Ze davno bi pa lahko izboljšali situacijo za razbijalna kladiva. S tem ne bi zmanjšali samo nekoliko hrupa, temveč tudi gospodarnost izdelave ščitov. Sedaj so jekleni in vsestransko absurdni (mehanska izdelava, termična obdelava, trpežnost...). Saj vidimo, da proizvodnja ni tekoča, ne pokrivamo jugoslovan- V zadnjem času je bilo v naši delovni organizaciji na delovnih skupinah, na sindikalnih in delovnih sestankih več obravnav, ki so se nanašale na vprašanja beneficirane zavarovalne dobe. Posebej so tekle polemične razprave o priznavanju bonitet zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem za delovodje v metalurških obratih in o ustreznem usklajevalnem postopku med slovenskimi železarnami. Prav tako so se odprle možnosti vključevanja nekaterih novih delovnih mest v livarnah. Nekateri predlogi za priznavanje delovnih mest, kot npr. v kovačnicah in v energetskem obratu, pa so še v pripravah. V zvezi s temi vprašanji je še mnogo nepojasnjenih vprašanj, zato podajamo nekaj pojasnil v zvezi z dosedanjim in bodočim urejevanjem beneficiranega delovnega staža v naši delovni organizaciji. Zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem, je doslej urejal zakon o spremembah in dopolnitvah TZPZ, uradni list SFRJ št. 17/68, zakon o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, Uradni list SFRJ št. 17/68 in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, Uradni list SFRJ št. 29/71. V juniju 1974 je bil v SR Sloveniji sprejet družbeni dogovor o načelih ter kriterijih in osnovah postopka za določanje delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. S sprejetjem tega družbenega dogovora je prišlo določanje delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, na republiko. Nakazan je razvoj te problematike, ki naj bi šla v smeri, da bi organizacije združenega dela z varnostnimi in drugimi ukrepi odpravile slabe delovne pogoje in le v primerih, ko ni možno odpraviti škodljivih vplivov, ki znatno delujejo na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev, bi se na takih delovnih mestih zavarovalno dobo štelo s povečanjem. Ugotavljanje predlogov in potrjevanje delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem za našo delovno organizacijo, so v veliki večini opravili že v letih 1968 do 1971. skega tržišča z običajnimi stroji in kdo bi se ukvarjal še z izpopolnitvami, ekspanzijo etc.!? Tako bi kdo pomislil, toda to ni pravilno. Delati je treba pri kvantiteti, kvaliteti in noviteti ter tako ustvarjati. Spodrsljaji so v resničnem gospodarskem življenju, toda to se maščuje in je hitro predmet ostre kritike. V takih primerih bi morali namreč takoj poskrbeti za pristnejše samoupravljanje in klicati na odgovornost...?! Ne moremo se zanašati na odhodek, ki je rezultat monopolne pozicije, sreče, neznanja in podobno, ampak na dohodek, ki je rezultat učinka dela. Avgust Knez, dipl. inž. Pogoji za priznanje zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, so bili podani v zakonu o spremembah in dopolnitvah TZPZ in veljajo za delovna mesta, na katerih je delo posebno težko in za zdravje škodljivo — s časom dela skupaj najmanj 5 let oziroma 3 leta, če so na takem delovnem mestu postali invalidi ali jim je bilo po predpisih o invalidskem zavarovanju dodeljeno drugo delo, da ne bi postali invalidi. Poleg teh so bili podani še naslednji pogoji, da s predpisanimi ukrepi za varstvo pri delu ali z drugimi za to primernimi ukrepi škodljivih vplivov ni mogoče izključiti, da delajo delavci na takih delovnih mestih neposredno ob viru škodljivih vplivov, v nepretrganem delovnem procesu in poln delovni čas. Vsa delovna mesta, ki so po navedenih pogojih prišla v poštev, so bila taksativno navedena v zakonu o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Prav zaradi slednjega pogoja je prišlo v naši delovni organizaciji kot tudi v drugih sorodnih organizacijah do večjih nesorazmerij, zaradi katerih so izpadla nekatera delovna mesta, ki izpolnjujejo vse pogoje pa priznanje povečane zavarovalne dobe, nasprotno pa so se nekatera manj nevarna in škodljiva delovna mesta brez težav vključila in se jim je boniteta beneficirane zavarovalne dobe priznala. Interna komisija v delovni organizaciji železarne Ravne, v kateri je sodeloval vodja vsakega obrata, je pri oceni predlaganih delovnih mest izhajala iz postavljenih meril zakona o spremembah in dopolnitvah TZPZ. Odločujoči komisiji na prvi stopnji in arbitražna komisija pa sta se omejevali le na delovna mesta, ki so zajeta v zakonu o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanj em. Ta pa omejuje možnosti širjenja izven postavljenega okvira, zato so nekatera delovna mesta avtomatično izpadla. Za posamezne metalurške obrate so bile dane naslednje možnosti: Delovna mesta v jeklarnah 1. Delovna mesta talilcev v jeklarnah in livarnah jekla, ki delajo poln delovni čas neposredno pri taljenju in prebadanju. 2. Delovno mesto delavcev pri ulivanju jekla v livnih grapah. Vsakih 12 mesecev dela na delovnih mestih se šteje za 15 mesecev zavarovanja. Delovna mesta v valjarnah 1. Delovna mesta delavcev v valjarnah, kjer delavci valjajo jeklo z ročnim orodjem na vroče (vlaganje, prijemanje, izvlačenje, ločevanje, obračanje in čiščenje valjarskih izdelkov). 2. Delovna mesta pri žarilnih in ogrevnih pečeh z nepretrganim produkcijskim procesom, pri katerih opravljajo delavci delo z ročnim orodjem (pomikači). Vsakih 12 mesecev dela na takih delovnih mestih se šteje za 15 mesecev zavarovanja. Delovna mesta delavcev, ki opravljajo delo mehaniziranega strojnega kovanja pri kladivih, pri katerih tehta bat nad 800 kg in pri težkih stiskalnicah v nepretrgani proizvodnji, pri katerih tehtajo odkovki več kot 150 kilogramov (prvi kovač in preddelavec pri kladivu, tretji kovač in njegovi pomočniki, preddelavec pri stiskalnici, prvi kovač stiskalnice, stiskalničar in njegovi pomočniki). Vsakih 12 mesecev dela na teh delovnih mestih se šteje za 14 mesecev zavarovanja. Kje pa je nafta? O beneficirani delovni dobi Naša najzahodnejša panorama V livarnah 1. Delovna mesta delavcev v čistilnici odlitkov, ki delajo na visečih brusilnikih. 2. Delovna mesta delavcev, ki v kabini peskajo odlitke. Vsakih 12 mesecev na delovnih mestih pod 1 in 2 se šteje za 15 mesecev zavarovanja. 3. Delovna doba delavcev, ki njihovo delo kontinuirano obsega formanje (ročno in strojno), ne pa tudi pripravo in drugo. 4. Delovna mesta talilcev na kupolnih pečeh pri kontinuiranem ulivanju. 5. Delovna mesta delavcev v čistilnici odlitkov, ki delajo z ročnimi in stabilnimi brusilniki ali peskajo odlitke. 6. Delovna mesta delavcev, ki ročno in na stresalni rešetki iz-tresajo odlitke iz form. 7. Delovna mesta delavcev, ki ročno ali s pnevmatičnim orodjem izbijajo jedra. Vsakih 12 mesecev dela na delovnih mestih pod 3, 4, 5, 6 in 7 se šteje za 14 mesecev zavarovanja. Delo žerjavovodij Delovna mesta delavcev, ki delajo kot žerjavovodje na livnih poljih pri kontinuiranem obratovanju peči v železarstvu in neželezni metalurgiji, v proizvodnji železovih zlitin in v livarnah. Vsakih 12 mesecev dela na teh delovnih mestih se šteje za 14 mesecev zavarovanja. Delovna mesta pri vzdrževanju naprav Delovna mesta delavcev, ki prebijejo najmanj 80°/o vsega dejanskega delovnega časa o posameznem letu pri strojnem In električnem vzdrževanju naprav v železarnah. Vsakih 12 mesecev dela na teh delovnih mestih se šteje za 15 mesecev zavarovanja. Delo pri električnem in avtogenem varjenju Delovna mesta delavcev, ki delajo neposredno pri mikro zvar-jenju kot tudi pri električnem in avtogenem varjenju v vročih obratih v železni in neželezni metalurgiji ter v livarnah. Vsakih 12 mesecev dela na teh delovnih mestih se šteje za 14 mesecev zavarovanj a. Ostala delovna mesta 1. Delovna mesta delavcev, ki delajo kot ročni pihalci stekla, nabiralci stekla na kiko stroju, nabiralci stekla na stiskalnici, krokličarji. 2. Delovna mesta delavcev, ki najmanj 80% skupnega dejanskega delovnega časa v letu prebijejo kot zidarji na vročih remontih in generalnih remontih industrijskih in metalurških peči (martinovk, plavžev, koksnih, mešalnih, valjarskih in kovaških peči) za segrevanje vložkov v valjarnah oziroma odkovkov v kovačnicah, električnih peči za proizvodnjo elektro jekla in železovih zlitin, nizkih jaškovnih TH peči za pridobivanje grodlja, rotacijskih peči za žganje rude in rotacijskih peči za pridobivanje cementa, sintronega magnezita, sintronega dolomita, neželeznih kovin, karbida in živega srebra. 3. Delovna mesta delavcev, ki delajo neposredno pri pocinko-vanju in luženju žice, cevi in pločevine. Vsakih 12 mesecev dela na delovnih mestih pod 1 in 2 se šteje za 15 mesecev, pod 3 pa za 14 mesecev zavarovanja. Vsem delavcem, ki jim je na podlagi zakonskih kriterijev bila priznana beneficirana delovna doba, so bila izdana posebna potrdila, potrjena od skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS ali pa so bili o tem obveščeni od kadrovske službe železarne Ravne. 2e pri izdajanju potrdil posameznim delavcem so se ugotavljala nesorazmerja, katera je bilo treba odpraviti. Za uskladitev teh nesorazmerij je bil sprožen postopek, ki pa je zahteval spremembe zakonskih določil, zaradi tega je bil razmeroma dolgotrajen. Prva sprememba oziroma dopolnitev zakonskih določil je bila izvedena leta 1971 na podlagi zakona o spremembah in dooolnitvah zakona o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteie s povečanjem (Uradni list SFRJ, št. 29/71). Zal pa s tem zakonom niso bila rešena sporna vprašanja iz predhodnih predpisov in so dotedanja nesorazmerja tako med posameznimi delovnimi mesti in glede višine bonitet še naprej obstajala. S tem zakonom so bila vključena dela na vzdrževanju v metalurških obratih in elektro varilci v metalurških obratih. Ostalih spornih delovnih mest, kot na primer za dela pri lahkih kovaških kladivih, pri plinskih generatorjih ter delovodij v metalurških obratih sploh niso bila omenjena. Tudi arbitražna komisija — to je komisija za odločanje o spornih vprašanjih v zvezi s komisijskim ugotavljanjem dejanskih stanj, ki je 8. decembra 1972 ponovno preverjala predloge spornih delovnih mest v kovačnici, termoenergetskem obratu, mehanski obdelovalnici, strojnem remontu in v obratu prometa, je te zavrnila z utemeljitvijo, da na takih delovnih mestih ne obstajajo pogoji, ki jih zahteva predpis. Povečanje zavarovalne dobe na teh delovnih mestih ni utemeljeno v zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem (Uradni list SFRJ, št. 17/68 in 29/71). Nekaj časa po zaključenem procesu arbitražne komisije so se ugotovila neskladja pri priznavanju delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem tudi med slovenskimi železarnami. Različno sestavljene komisije, ki so ugotavljale po obstoječi zakonodaji beneficirana delovna mesta v posameznih železarnah, so delale neenotno. Ta neenotnost se je pokazala na primer v tem, da so v železarni Jesenice ugotovili beneficirano delovno mesto »delovodje v metalurških obratih«, v drugih železarnah pa ne. Tako ugotavljanje je naletelo na negodovanje pri delavcih v železarnah. Zato so se sestali predstavniki slovenskih železarn in strokovni delavci SPIZ, da bi izvedli uskladitev komisijsko ugotovljenih beneficiranih delovnih mest. Po dogovoru si je delovna mesta delovodij v metalurških obratih v posameznih železarnah ogledala posebna strokovna komisija. Pri ogledu in sestavi poročila so poleg strokovnih sodelavcev sodelovali tudi predstavniki sindikata. Zahteve, ki smo jih podali za delovodje v metalurških obratih v naši delovni organizaciji, so bile dokumentirane tudi z ekološkimi podatki o škodljivostih za zdravje in s podatki o fizičnih obremenitvah. Končno mnenje te strokovne komisije je bilo za delovodje ponovno nejasno in nedokončno, zato se proces za priznanje teh delovnih mest še nadaljuje. Vse tako kaže, da bomo morali naše zahteve za priznanje beneficiranega delovnega staža delovodjem v nekaterih metalurških obratih uveljaviti z novim postopkom v okviru kriterijev in osnov postopka po družbenem dogovoru o načelih ter kriterijih in osnovah postopka za določanje delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem. V letu 1976 je skupščina SPIZ sprejela sklep o določitvi delovnih mest v livarnah, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. V naši jeklolivarni smo že doslej imeli nekatera delovna mesta vključena, skupno z ostalimi metalurškimi obrati, med beneficirana, vendar ne vsa. Sedanji sklep o določitvi delovnih mest v livarnah natančne- je precizira nazive delovm mest v livarnah ter vključuje tudi tista delovna mesta, ki P prejšnjih predpisih niso izpolni^ vala pogojev za priznanje, predlogu delovnih mest v liva: nah, na katerih se zavarovali doba šteje s povečanjem, so tu delovna mesta delovodij, predd . lavcev in tehnologov v livarni, neposredno delajo v livarni * najmanj 80% vsega dejanskeg delovnega časa v posameznem 1 tu delajo na delovnih mesti > kjer se delavcem šteje zavarova na doba s povečanjem. Kriterij za ta delovna mesta so še PoS bej določeni. Za pripravo utemeljenih log in zbiranje potrebne me .g cinsko tehnične dokumentacije J že imenovana posebna strokov, komisija. Predvidevamo, da o predlogi dopolnilnih ^elovn . mest obravnavani pri pristoj komisiji še v letu 1977. Za delovna mesta pri kovaŠK* kladivih, ki jih sedanji zakon zajel, je v teku postopek za iz ^ lavo predlogov delovnih me:st kovačnicah, ki ga pripri1^, združenje jugoslovanskih ko'* čev. Predlogi delovnih mest nove lahke kovačnice so z me cinsko tehnično dokumentaCJ že posredovani združenju ko čev. Ob zaključku pa moram ?^, udariti, da se v vseh repubhk : ’ tako tudi v naši, pripravlja 8j neralna revizija vseh do ^ priznanih in spornih deloVj' mest, na katerih se zavarova doba šteje s povečanjem. Ta vizija bo najpozneje v letu 1^, Pričakujemo, da bo prav ta pravila dosedanja številna skladja tako pri tistih delo'' , mestih, ki izpolnjujejo vse y ^e-vane pogoje za vključitev v ^ nefikacijo, kakor tudi pri ^lSd0-kjer so delovne razmere in P°°e, ji dela že tako izboljšane, da ^ neficirana delovna doba m potrebna. s Franc Čegovnik, varn. 1 MISLI Kdor preveč ljubi ^°ve^a-mu zmanjka ljubezni do čl°v * * * . del° Znamenta misel, da poustvarilo človeka, se človeku ^ tovo ni utrnila med delom, pak v odmoru. Po neurju I VI RAVNE priloga mladih delavcev Železarne Ravne Dokaz solidarnosti s koroškimi Slovenci V Pliberku pretepli našega državljana! To-lko, da niso streljali! Grob demokracije! To naslovi prispevkov novinarjev, ki govore o [Ugajanjih na avstrijskem Koroškem. To so pesede Slovencev, ki živijo na tem področju lri zapažanja naših državljanov, ki so obiskali sosednjo Avstrijo kot turisti ter bili priča oogodkom preteklih dni v Pliberku. Ravnanje nemško-nacionalnih skrajnežev, *■* kratijo koroškim Slovencem kot manjšini Osnovne človečanske pravice pa poznamo že °d Prej, saj že dolga leta ne izbirajo sredstev 'n metod pri svojem delovanju. S takim raz-v°jem reševanja zahtevanih pravic Sloven-°0v v Avstriji in PRIZADEVANJEM njihove '“'.'ode, da se problem reši, se pri nas v marčni domovini ne moremo strinjati, kajti v L členu je jasno zapisano, kakšne so pravice kvencev onkraj meje in kakšne so obveznosti Avstrije do manjšin. V znamenju podpore rojakom onkraj meje v Pravični borbi za njihove pravice se je eki-Pa mladih iz občine Ravne na Koroškem odbila za solidarnostno akcijo z imenom ‘NIHČE NA PLIBERŠKI SEJEM!«, ki je v n&loti uspela. Dovolj zgovoren naj bo poda-pk iz avstrijskega časopisja. V prejšnjih le-'k je pliberški sejem obiskalo dvanajst do notnajst tisoč ljudi, letos pa je bilo le okrog Q obiskovalcev! Kaj vse kupujemo v Pliberku na sejmu? ^ plastičnih vrtnic do toaletnega papirja, v®Čilne gume, igrače itd. . Ob vsem tem se najbrž pojavi tudi vpra-phje, če je vse tuje tudi kvalitetnejše?! Prav ako pa se lahko vprašamo, ali je prav, da Ppasih težko prisluženo plačo »zapravimo« v Mberku pri trgovcih, ki po Slovencih v *?vstriji pljuvajo in ploskajo ob podiranju ^vojezičnih krajevnih napisov, na sejmu pa šiling veljal celo 1,45 dinarja. Morda ne bi bilo slabo, da vprašamo naše pavijane, ali jim je vseeno, da športni klub domovini izgublja kvaliteto, medtem ko sa-raje igrajo za klub onstran meje, ki je < ‘tno privrženec heimatdiensta. In še več, *!6herji dveh takih klubov so naši državi j a-i'■ Včasih so veljali ljudje, ki so se ukvar-1 s športom in glasbo za dobre, poštene in jjapredne sile v našem razvoju. Sedaj pa od-j aiaj° priznani glasbeniki na turneje v tujino v .hiogoče celo zatajijo sebe, samo da bi jim 2ePe padlo čim več denarja, i Tokrat so sodelavci v Železarni Ravne podali, da se ne morejo strinjati z ravnanjem ''čiško-nacionalnih skrajnežev v Avstriji ob o°h>oči žandarjev in da obsojajo vse kršitve °ločii avstrijske državne pogodbe po obnovi ®thokratične in nevtralne Avstrije. Doka-so, da bodo vedno, in to vedno bolj pod-,,.rali boj koroških Slovencev za njihove pra-*Ce. ^Kajlepši dokaz za to je akcija mladih V^HČE na PLIBERŠKI SEJEM!«, katero so f,?eb za svojo in zato se jim v imenu orga-^atorjev in KOROŠKIH SLOVENCEV v Juriji najtopleje zahvaljujemo. V zahvalo jim bo tudi veselje koroških Slovencev j6s*9venskem taboru na Pliberškem sejmu, ki Ml dobro obiskan, medtem ko so ostali zabili izgubo. g spodbudo naj nam bo tudi to, da so or-^.kizatorji akcije obljubili, da to ni bila zad-sji? akcija v tej smeri. S svojim delom mi-nadaljevati ob pomoči organizacij ter društev, naših trgovcev, ki jim ni vseeno, kam roma dinar in se na tak način priključili mladim Slovencem na avstrijskem Koroškem v njihovem boju ter jih na tak način podpirali za pridobitev vseh pravic iz 7. člena. F. M. Naj živi prostovoljno delo Širom naše ožje domovine ter Jugoslavije so utihnili krampi in lopate. Brigadirji — udarniki so se vrnili v šolske klopi, na delovna mesta, domov. Če pogledamo socialno strukturo slovenske brigade, vidimo, da jo sestavlja približno 50 %> delavcev, 45% dijakov, dobra 2% študentov, 3 % uslužbencev in nezaposlenih, od vseh pa je slabih 20% žensk. Vsekakor se mora sestava poprečne brigade spremeniti v prid dijakov in študentov, v prid žensk in tudi kmetov, ki jih do sedaj nismo načrtno vključevali v brigade, vendar je to v bodoče nujno potrebno. Pri evidentiranju in kadrovanju mladih v brigade se le redko srečujejo z neodzivnostjo. Težave se pojavijo takrat, ko v šolah ne vedo, ali naj se udeležba na delovni akciji šteje za opravljeno počitniško prakso ali ne. Prav tako je v nekaterih OZD, kjer udeležbo mladih delavcev na akcijah zavirajo predvsem posamezni individualni organi. Mladina v naši republiki je pokazala veliko prizadevnost, da s prostovoljnim delom da svoj prispevek k izgradnji pomembnih družbenih objektov. Ta opredelitev ter podpora tovariša Tita in seveda ugodno politično razpoloženje v Sloveniji so privedli do ponovne afirmacije prostovoljnega mladinskega dela. Delovne akcije, brigadirsko življenje in življenje v mladinskih naseljih so se potrdile kot enkratne oblike združevanja mladih — in to vseh delov mlade generacije. Pomenijo utrjevanje bratstva in enotnosti, razvijanje delovnih navad, krepitev in razvoj socialistične samoupravne zavesti. Vse to je privedlo do tega, da se prvič po vojni MDA regulirajo z družbenim dogovorom. Kar poglejmo! V preteklih dveh letih smo v Sloveniji odprli pet novih delovišč. Tako imamo sedaj šest akcij republiškega in zveznega značaja s približno štiri tisoč udeleženci. Na zvezni akciji Posočje ter Kozjansko so sodelovali mladi iz vse naše domovine in zamejstva. V Posočju so odpravljali posledice potresa, na Kozjanskem pa so gradili ceste ter vodovod. V Suhi krajini, Brkinih, Slovenskih goricah ter Kožbani so opravljali podobna dela, le da tu niso sodelovali mladi iz sosednjih republik in pokrajin. Tudi brigad je bilo znatno manj. Dve, največ tri. Nikakor pa ne smemo pozabiti na lokalne delovne akcije, kjer je sodelovalo več deset tisoč mladincev. Pri nas na Koroškem sta bili dve — na Lešah ter v Jazbini. Letos je na zveznih akcijah izven slovenskih meja sodelovalo manj mladih, ker se je v lanskem letu pokazalo, da njihovo delo ni bilo na taki ravni, kot bi moralo biti. Morda je vzrok treba poiskati v tem, da pristojni le-teh niso pred odhodom preverili. S številnimi lokalnimi delovnimi akcijami, ki so jih organizirale posamezne OK ZSMS, smo dosegli pomemben in kvaliteten premik pri uveljavljanju prostovoljnega dela. Le-te so se ponekod uveljavile kot ena stalnih oblik v borbi za stabilizacijo in doseganje boljših delovnih rezultatov, mladi so ponekod že Mejni prehod Holmec v dnevih akcije uspeli uvesti v delovni proces elemente in kvalitete prostovoljnega dela. S tako vzajemnim delovanjem smo mobilizacijsko vplivali na vrsto družbeno političnih skupnosti, ki so po vzoru MDA s prostovoljnim delom zgradile vrsto objektov družbenega standarda, in to ne le na nerazvitih področjih, kot bi bilo misliti, temveč se prostovoljno delo uveljavlja kot neposredna oblika družbenega angažiranja v vseh sredinah in med vsemi socialističnimi strukturami. Z vtkanostjo MDA v širša družbena dogajanja, z družbeno verifikacijo mladinskega prostovoljnega dela, ki se odraža v družbenem dogovoru o MDA in v vsakoletnih samoupravnih sporazumih smo presegli zgolj udejstvovanje mladinskih organizacij. Tako se v proces planiranja, financiranja in izvajanja MDA, pa naj bo to na nivoju republike ali občine, vključujejo vse samoupravne in družbenopolitične strukture, od investitorjev, izvajalcev, IS, vseh DPO ter SIS s področja gospodarstva in negospodarstva. Mislim, da se v celoti ne zavedamo pomembnosti tega storjenega koraka, ki je terjal mnogo naporov ter povzročil vrsto tako imenovanih kratkih stikov pri realizaciji dogovorjenih obveznosti, ki pa so na srečo še v pravem času izginili. Popolno potrditev je dobila odločitev, da se MDA organizirajo na manj razvitih obmejnih področjih (Kožbana, Brkini, Slovenske gorice...) S tem se je slovenska in jugoslovanska mladina na osnovi solidarnosti na najbolj neposreden način vključila v splošna družbena prizadevanja za enakomernejšo gospodarsko rast celotne republike. V prihodnje moramo še storiti neke premike, predvsem znotraj mladinske organizacije, kjer nam bi naj bilo vodilo kvaliteta; tako pri ureditvi naselij, organizaciji del na deloviščih kot tudi na področju samoupravnih odnosov, samoupravnega in družbenopolitičnega delovanja na akcijah, interesnih dejavnosti in usposabljanja. Do težav znotraj akcij ter znotraj brigad je in verjetno še bo prihajalo predvsem zaradi neurejenih naselij, večkrat zaradi slabe koordinacije med posameznimi brigadami in strokovnimi vodstvi na deloviščih, zaradi ne-načrtnosti in kadrovske politike ter premalo usposobljenega vodstvenega kadra. Ce na kraju povzamemo bistvo, lahko ugotovimo, da delovne akcije v Sloveniji in Jugoslaviji dobivajo iz leta v leto večji pomen. Miselnost, da se na akcijah ne napravi dosti koristnega, izginja. Če samo za ilustracijo primerjamo zastavljen plan delovnih akcij in plan neke delovne organizacije, kaj lahko ugotovimo, da so bile letos MDA rentabilne, za marsikatero delovno organizacijo pa tega ne moremo reči. Da je zanimanje za tako obliko prostovoljnega dela neverjetno veliko, nam pove že podatek, da so v centru MDA v SFRJ zavrnili prek tristo delovnih brigad iz vse Jugoslavije, tako imenovanih »nadštevil-nih«. Prav bi bilo, da prihodnje leto odpremo še mnoga druga delovišča, saj samo poglejmo, koliko je še nerazvitih vasi, ki so brez najosnovnejšega — cest, vodovoda, itn.! S takšno usmeritvijo ter hitrim in doslednim preseganjem težav, ki se pojavljajo ob uvajanju novega sistema, bomo lahko vsako leto storili pomemben korak naprej k cilju, ki je jasno izražen v Titovi želji in zahtevi, da naj gre vsak mlad človek skozi šolo, kakršna je mladinska delovna akcija. V. G. KOŽBANA '77 Na zelenih valovih kožbanskih travnikov in vinogradov gnezdijo male kamnite vasi. Od daleč so videti kot romantične trdnjave, v katerih vztrajajo hribovski ljudje, vsemu dolinskemu napredku in vrvežu navkljub. Ko pa prideš bliže, ko se zagrizeš v makadamske poti, spoznaš, da je ta romantika lažna, izžete in sključene postave domačinov na redko posejanih poljih, trnje in šipek, ki zaraščata travnike in drevesa, pa propadajoče hiše, ki zevajo ter prazna in hladna dvorišča. In vendarle! Vsaka kožbanska hiša, sleherni uvel in izmozgan obraz ima svojo zgodovino, svojo preteklost, ki pa je mnogo močnejša od sedanjosti. Kakšna je njihova stvarnost, sedanjost? Kakšni so obeti za prihodnost? Je mogoče ta vodovod, ki bo napajal vasi in zaselke z vodo iz Soče, so to novi kilometri ceste, ki bo Kožbano povezala s svetom? So to brigadirji, ki bolj kot s čim drugim, z golimi rokami, pesmijo ter dobro voljo rušijo trdnjave sedanje zaostalosti? In prav o slednjih bom tokrat več napisal ali bolje, na to se bom osredotočil. Govoril bom o III. izmeni MDA KOŽBANA ’77, ki sta jo sestavljali dve brigadi: naša, iz Slovenj Gradca ter brigada iz Idrije. V sredini zaselka Bratice je staro šolsko poslopje, ki že od 1956, leta ni videlo učencev. In prav ta stavba je hkrati tudi drugi dom za nas brigadirje, ki smo se odločili pomagati po svojih najboljših močeh tem ljudem in skupaj z njimi izbijati kline zaostalosti. Odkar rohnijo kompresorji in pnevmatična kladiva in odkar se sliši žvenket krampov ter lopat, pesem brigadirjev, se je življenje v Goriških brdih, natančneje, v Seniku, Podlipi in drugod povsem spremenilo. S prihodom delovnih brigad v te kraje, med te ljudi, so se začele razvijati prve rahle vezi po treh desetletjih osamelosti, bega s skope zemlje v zamejstvo ali bližnje industrijske centre, za prva spoznanja, da tu, na dosegu roke, tudi na tej osiromašeni zemlji lahko živiš. Brigade bodo nedvomno mnogo pripomogle, da se bo o Kožbani več in bolje govorilo, da bi ta pokrajina ne bila tako izolirana in bi dokončno zaživela takšno življenje, kot ji pripada. Odnosi, ki so se razvijali med nami in med ljudmi, so bili zelo topli, prisrčni, prijateljski. Še več — ljudje so nas sprejeli kot svoje. Ko stopamo brigadirji mimo teh zgaranih ljudi, ki so vse svoje življenje posvetili tej borni in skopi zemlji ter so njih roke trde in žuljave, se na razoranih obrazih, ki so otrdeli od težkega dela in skrbi, pokaže nasmešek. To je za brigadirje največje plačilo za storjeno delo. V dneh skupnega dela in življenja smo doživeli veliko lepega, novega. To lepoto in veličino moraš doživeti, da jo lahko potem doumeš, lepoto tovarištva, solidarnosti, občutka, da si opravljal in po svojih najboljših močeh opravil tudi družbi koristno delo. Med vse to pa se je vpletlo tudi nekaj grenkih trenutkov in prav je, saj vsako učenje, vsaka šola, sleherna nova življenjska izkušnja prinese tudi nekaj trpkega, kar pa nam ne vzame moči in poleta, temveč ga le poveča iz preprostega razloga — ker smo mladi. Ko ne bi bilo potrebnih naporov v slehernem izmed nas, bi naše delo bilo manj vredno. Ko bi na terasi teklo vse brezhibno, bi se morda ničesar ne naučili, tako pa smo morali ustvarjati, se angažirati, dogovarjati, vzpodbujati, da je vse na delovišču in tudi v prostem času teklo kar najbolje. Iz vsega tega pa smo se naučili nečesa, kar bo za vedno ostalo v nas samih in nas bo za vedno vleklo na akcije. Kakšno pa je bilo življenje v naselju? Imeli oziroma ustanovili smo več sekcij in aktivov, med katerimi naj omenim samo nekatere: aktiv mladih komunistov, kulturna sekcija, informiranje. Prav tako smo imeli svojo lokalno radijsko postajo. Skratka — rečemo lahko, da se je sleherni brigadir kje udejstvoval in temu primerni so bili tudi uspehi ob zaključku akcije. Dobili smo vsa priznanja, ki jih je mogoče osvojiti na eni akciji. Bili smo petkrat udarni, dobili izredno udarništvo, pa priznanje za družbeno dejavnost in naj višje priznanje — trak akcije. Mladi smo z iskrenostjo zapisali v svoj bilten, kaj nas privlači na delovnih akcijah. Predvsem tovarištvo, enotnost, način dela in življenja, spoznavanje novih krajev in ljudi... V kraškem svetu Kožbane, na skopi zemlji, si je potrebno vsak centimeter globine dobesedno prigarati, in šele tu spoznaš, da to niso fraze, ki jih je mogoče udobno prebrat* na zapečku, pač pa, da na takšnih akcijah postanejo resnične. V Kožbano bodo še prihajale brigade *h tako bo na pomlad pred brigadirskim naseljem še nekaj let plapolala trobojnica z zvezdo kot znanilka in simbol napredka ten krajev in ljudi. Vse bolj trdna zveza in sodelovanje med domačini in brigadirji bost^ tej pokrajini zbrisala pečat zaostalosti, revščine in včasih tudi obupa. . . In temu primemo je bilo tudi slovo. V oce mnogih domačinov so se pojavile solze * toliko lepih besed ter misli se je strriil0. smo še poslednjič zaplesali tisto značilno k zaračko kolo v eno samo željo: _ - »Prihodnje leto spet na svidenje, kajti Ko ' bana in njeni ljudje nas bodo pričakovali-« Silvo Jaš OB DNEVU OZN 24. oktober je dan OZN, organizacije, k* tere članice so skoraj vse države sveta. *■* bom govorila o tej veliki organizaciji, tein več o klubih OZN, ki jih je pri nas vse Pr malo, skoraj jih ni. Na šolah jih je še nek v delovnih organizacijah pa... . Klubi OZN stopajo v dvajseto leto s voj ga delovanja kot interesno zdmženje mla0 in v okviru le-teh so nosilci internacional stične vzgoje in izobraževanja. Zaradi dinamičnosti, ki je značilna za s .j danjost in zaradi svoje vse večje povezano imata vzgoja in izobraževanje na P° °A,, mednarodnega sporazumevanja izreden Pv men in postajata vsakdanja potreba in n kr nujnost. Za ilustracijo navedimo, da obstJ v Sloveniji okrog 400 klubov OZN z ye e(j 10.000 člani. To potrjuje misel, da je mladimi veliko zanimanje za spoznavam j proučevanje in reševanje problemov v h* ,n narodnih odnosih. Spoznavanje z na^.e:vno cilji neuvrščene politike, z zunanjepolit* aktivnostjo naše države, z OZN in nj®** ideali miru, človečnosti, mednarodne sol1 ie nosti in aktivne koeksistence; spoznava ^ mladih z mednarodnimi mladinskimi in ^ dentskimi gibanji, vključevanje mladih P ^ klubov OZN v mednarodno aktivnost Z omogoča ne le širjenje znanja ter nje mednarodnih dogodkov, ampak tudi o kovanje zavesti mladega človeka in nieHega celotne osebnosti: To pa pomeni, da ^ človeka vzgajamo tako, da bo sposoben tične ocene ter pravilnega pristopa in raZ,0jti problemov, ki se pojavljajo v mednaroo odnosih. «ati ZSMS kot skupnost mladih mora PoSX?.(;e-klubom OZN in seveda vprašanjem, s ka . rimi se le-ti ukvarjajo, še posebno pozoirr , Internacionalistično vzgojo bi morali vk čevati v dejavnosti mladih v KS in tozdih, visokih in višjih šolah. Potrebno bi j° . 0. zajeti tudi v programe idejnopolitičnega braževanja mladih. rg- Kljub temu da je danes klubov OZN P ^ cej. pa le še niso izkoriščene vse mozn ki jih klubi nudijo! Njihovo dejavnost bi •„ treba še okrepiti, predvsem v vsebinske!*1 0 kadrovskem pogledu. Vzgojno-izobražev^ delo bi bilo potrebno mnogo bolj kot d ^ uvesti v OO ZSMS v krajevnih skupnosti*1 tozdih ter na šolah višje stopnje. ^ Temeljna funkcija klubov OZN je Prepa vsem vzgojno-izobraževalna. Prav zato -1® ati osnovnih nalog teh klubov — vkljU' mlade v svet politike in mednarodnih °,ega sov. V bistvu gre za aktiven odnos m fa(jil), človeka do vseh področij delovanja nu' ^ Prav zato bo treba še marsikje premagat* ^ j zainteresiranost mladih za to dejavnos se omogočiti še širšemu krogu mladih, ^ib spoznavajo in udejstvujejo v mednaro odnosih. pa Zato pozivam vse mladince, posebno vodstva OO ZSMS v naši železarni, da 11 nove klub OZN! v' Portret mladinke razformirana komisija za informiranje brez pravega programskega koncepta in načrtnega dela takšni odgovorni nalogi ni bila kos. Skupno predsedstvo OK ZSMS Ravne na Koroškem je pred dobrim letom razformiralo dotedanjo komisijo in imenovalo novo članstvo z novim konceptom delovanja. Ta ukrep je bil zelo dober. V tem kratkem obdobju je komisija prešla iz popolne pasivnosti v eno najaktivnejših komisij OK ZSMS Ravne. Dolžnost predsednice opravlja Marjana Volmajer. Povprašali smo jo, kako je bilo mogoče v tako kratkem času storiti tako velik korak. Odgovorila je, da to ni le slučaj. Lotili smo se dela, in to mladinci, ki tega niso jemali kot dolžnost, prej kot hobi, postali so v nekem pomenu besede entuziasti. Marjano smo zaprosili, da nam v nekaj besedah pove koledar dejavnosti Centra za obveščanje in propagando (tako se namreč imenuje komisija za informiranje). »Lansko jesen smo organizirali seminar za vse člane COP, v januarju izdali prvi bilten, v marcu organizirali dneve mladine, nato v juniju izdali posebno številko biltena ...« »In kakšen je program razvoja COP?« »Prav sedaj poteka ustanavljanje komisij. To bodo komisije za dopisnike, za izdajo biltenov, za fotografije, tehnična komisija in druge. S tem želimo pritegniti čim širši krog sodelavcev, obenem pa specializirati posamezne dejavnosti COP.« Marjana pa ne opravlja uspešno le dela predsednice te komisije in vsega, kar prinese takšna funkcija, ampak je tudi članica uredniškega odbora Mladega fužinarja. Sami ste se lahko prepričali, da je ena izmed najaktivnejših sedanjih dopisnic zunaj železarne. V tem šolskem letu obiskuje zadnji letnik gimnazije. Torej za opravljanje tako pomembnih funkcij, ključnih nalog v ZSMS in COP nima več veliko časa in možnosti. Zato smo jo povprašali, kaj misli po končani gimnaziji. »Najraje bi ostala na tem, kjer sem že začela — v novinarstvu. Glede na to, kako velik je vpis na tej fakulteti pa slabi štipendijski pogoji in drugo, je študij zelo težaven. Po končanem študiju pa je precej težko priti v stroko, in to predvsem zaradi prenasičenosti.« Upam, da sem vam v tem kratkem sestavku uspel predstaviti mladinko Marjano ter njeno delo v ZSMS. Vam po prepuščam, da odločite, v kakšni meri so njene želje za prihodnost upravičene. Jože Pačnik Tokrat vam predstavljamo v tej že stalni Rubriki mladinko MARJANO VOJMAJER z J^ven. Marjana je bila sprejeta v ZSMS v letu 1973 na Ravnah. Po končani osnovni šoli Se ie vpisala v gimnazijo, kjer je takoj začela 2 aktivnim delom v ZSMS. Znano nam je, da mladina na Ravnah vr-”° let ni bila organizirana. Prvi so ta led Prebili mladi Cečovja in se organizirali v ak-r2; nato pa v OO ZSMS. Naslednji, ki so slekli mladim s Čečovja, so bili mladinci Trga. 2 njihove OO ZSMS tudi izhaja Marjana. 2e Marjana Volmajer same ustanovitve opravlja pomembno in a6ovorno funkcijo sekretarke. R. Od tu jo je OO ZSMS Trg izvolila za čla-predsedstva OK ZSMS Ravne. Informirali6 je bilo že vseskozi rak rana pri dejavnosti organiziranosti OK ZSMS Ravne. Napol Vedno budni Ce Ze navsezgodaj se nam je nasmehnilo son-(V ki je obsijalo obronke gora in vrhov, posuli s temnimi gozdovi, pri srcu nam je postalo H topleje in naš korak je bil še prožnejši, s®Vsezadnje pa to ni bilo nič čudnega, saj smo H homenili obiskati naše dobre prijatelje, ki l6 za nočjo in dan za dnem bdijo na vseh g boih naše države, da bi jih res nihče ne mo-g ‘.Presenetiti. S takimi mislimi smo se pribli-(b karavli, ko je nenadoma stopil pred nas (Jbdenič v sivem, nas strumno pozdravil in tjj, 61: »Dobrodošli nam drugovi!« In že ga ni I,. 0 več. Zakrile so ga goste smrekove veje in ( 6bo praprotje, med borovničevjem in grmi-Mh'6rn Pa kot da ni bilo opaziti njegovih sto-smo res sre^ak pravega graničarja!« dejal pri sebi in ponosen sem bil, da je mano in njim še ena vez več, kajti tudi bt sem služil vojake na meji. tud'6 smo stah pred stražarjem. Tukaj je bil j t(wl dežurni, ki so se mu priključili še ostali I a,'iši iz karavle. Stisk rok je bil krepak in $MSr^en> obrazi nasmejani in slišale so se bete Pa se °Pet nademo, kako si druže?« t^A^zdravil nas je tudi predsednik mladine, zaželel dobrodošlico, mi pa smo mu v \6nu mladine ŽR predali simbol našega dela ingot — in jim čestitali ob njihovem praz- niku — dnevu graničarjev. Po uradnem zaključku, pozdravnih besedah, ki so bile kratke in toliko bolj odkrite, smo se dogovorili, da se bomo v teku dneva pomerili v streljanju in malem nogometu ter se neuradno poizkusili še v šahu in namiznem tenisu. Tako nam je ob kramljanju o njihovem življenju na karavli, o velikih načrtih za bodočnost dan veliko prehitro minil. Prišel je trenutek slovesa, ki ni bil nikomur drag, toda zavedali smo se, da mora vsak svojo pot po svojih opravkih. »Ostanite nam zdravi,« smo si klicali, »čuvajte našo domovino in oglasite se, da se še pogovorimo!« Na poti domov sem presenečen ugotovil, da nisem niti opazil, kdaj so se menjale patrulje in straže. Nikjer se ni pojavilo vprašanje discipline in odgovornosti do dela. Takrat sem spoznal, da tukaj živi zelo močen in zdrav kolektiv, kjer vsakdo pozna svoje dolžnosti in svoje naloge brez besed ter z veseljem izpolnjuje. Dobil sem občutek, da so to res tisti graničarji, ki nikdar ne zatisnejo očesa in svoje delo vzorno opravljajo s pesmijo v srcih. Franjo Miklavc Roman Pori, Klasje, linorez Pred IV. srečanjem pobratenih občin Sodelujejo občine — Garešnica, Varvarin, Bosanska Dubica, Cačak, Cazin, Suva reka’ Podravska slatina, Bela Palanka, Svetozarevo in seveda Ravne na Koroškem. »Bratstvo in enotnost so velike besede — besede, ki so cilj in želja vsega človeštva,« je bilo med drugim zapisano v biltenu OK ZSMS Ravne, ki so ga člani centra za obveščanje in propagando izdali ob III. srečanju mladih iz pobratenih in prijateljskih občin. Pravzaprav se niti ne zavedamo, kako malo se poznamo, kako malo živih vezi je ohranjenih med narodi, ki so z ramo ob rami izgnali okupatorja, se posvetili novemu življenju — novi ureditvi. V želji, da ta skupni odnos do vsega, kar se dogaja, še podkrepijo, so se mladinske in borčevske organizacije nekaterih izmed sodelujočih občin odločile organizirati nekaj skupnega — velikega in tako so nastala srečanja mladih in predstavnikov posameznih občin. Srečanja vsako leto potekajo v drugi občini. Občina Ravne, pobratene z občinama Cačak ter Varvarin, že od vsega začetka sodelujejo v pripravah in na srečanjih. Tako je prvo srečanje potekalo leta 1975 v Garešnici, katere mladinci in borci so tudi dali pobudo zanj. 2e v ideji o srečanju je bil osnovni cilj spoznavanje mladih med seboj, spoznavanje tradicionalnih zgodovinskih in kulturnih značilnosti gostitelja, izmenjava izkušenj in krepitev bratstva in enotnosti med narodi Jugoslavije. Na prvem srečanju je sodelovalo šest občin, na drugem — leto kasneje pa že deset. To srečanje je potekalo v Varvarinu in je na njem bilo treba spregovoriti tudi o tem, da nadaljnje večanje števila občin udeleženk v prihodnje lahko ogrozi akcijo, saj je že sedaj, pri petstotih udeležencih, problem prenočitev. Ob tem opozorilu se je letošnjega srečanja v Bosanski Dubici udeležilo enako število udeležencev kot v Varvarinu. Za občino Ravne je tretje srečanje velikega pomena, saj so udeleženci prevzeli organizacijo četrtega, ki bo v juniju 1978. leta na Ravnah. Da bi srečanje potekalo kar najbolje, je OK ZSMS takoj stopila v akcijo, imenovan je odbor, ki pripravlja program za obveščanje občanov o akciji, za delo posameznih odborov in organizacij v občini in program srečanja. Z jesenjo se bodo poslovile Mladi v občini so ugotovili nekaj pomanjkljivosti, ki so jih spregledali vsi organizatorji doslej. Programi so si bili več ali manj iz srečanja v srečanje na moč podobni, oziroma skoraj enaki. Takšno neprestano ponavljanje bi lahko v prihodnje slabo vplivalo na udeležence in s tem tudi na potek srečanja, zato so se na Ravnah odločili vnesti v program nekatere bistvene nove stvari. Seveda bo precej točk dosedanjih programov moralo ostati tudi v ravenskem, kar že da slutiti, da bo čas naj-večji problem pri realizaciji že do sedaj natrpanega programa. Nekatere prireditve v okviru srečanja se zaradi pomembnosti morajo prepletati kot »rdeča nit« skozi vse akcije. Predvsem mora biti v programu vključen obisk pomembnega spominskega obeležja iz NOB (tokrat na Poljani), ki ga imenujejo »velika ura zgodovine«. Mora biti organizirano športno srečanje, skupni kulturni program, v katerem se predstavijo folklorne skupine iz občin udeleženk, mora biti povorka vseh udeležencev skozi mesto gostitelja, mora pa biti tudi nekaj novega — svežega. Vsi programi do sedaj so v glavnem zajemali neštete prireditve, pa so bili časovno kljub temu zelo natrpani. 2e sedaj je treba pripravljati akcijo, v kateri bodo člani ZSMS poskrbeli za zadostno število prenočišč, za zanimive programe po krajevnih skupnostih, ki bodo gostile eno ali več občin. Skratka — dela je dovolj in naj večja obveznost vseh občanov občine Ravne na Koroškem je, da bodo gostje z lepimi občutki in vtisi zapuščali naše kraje. Stane Bodner TELEFON Mojca se je nestrpno presedala po stolu in prekladala telefonsko slušalko iz roke v roko. Po žici so medtem tekli kratki, enakomerni signali, kar je pomenilo, da je linija prosta, javil se pa kljub temu ni nihče. V mislih si je poskušala predstavljati, kako so rešili njeno prošnjo za sprejem na delo v veliko tovarno. Zato je poklicala šefa kadrovske službe, ker ni mogla več prenašati negotovosti. Ji bo uspelo? Nestrpno je čakala na zvezo. »Halo, želite prosim?« Presenetljiv, nadvse prijeten in res enkratno lep glas je prekinil njeno živčno čakanje. Le kdo bi to mogel biti? Zadnjič je šefov glas sploh ni presunil, ko se je pogovarjala z njim. Mogoče je pa dobil novega pomočnika? Te misli so Mojci kot strela odbrzele skozi glavo. »Halo!« je bil glas onkraj žice že rahlo zaskrbljen. »Oprostite, prosim, saj je tam 90-821?« »Ne! Tukaj je 000, kar je v bistvu centrala. Verjetno ste se malo zmotili pri izbiri številke. Koga pa ste želeli? Sicer me to niti ne bi smelo zanimati, vendar se mi zdi, da sem v vašem glasu zaslutil prizvok nervoze; No, vseeno upam, da stvar ni prehuda.« Mojca je poslušala z odprtimi usti. Glas jo je kar opajal, jo ovil in ohromil, da sploh ni vedela, kaj naj bi rekla. Postala je zadovoljna, da je govoril in da ga je lahko poslušala. »Kljub vsemu, draga moja, sem vam vedno na uslugo. Le pokličite in prevezal vas bom, kamor boste želeli.« Zahvalila se je in odložila slušalko. Naslednji dan je znova poklicala. Janez, tako je bilo namreč telefonistu ime, jo je takoj spoznal po glasu in se dolgo pogovarjal z njo. Njena prošnja je bila ugodno rešena. Zdelo se ji je popolnoma razumljivo, da ga obvesti o svojem uspehu. Janez jo je takoj povabil, da bi ta ve*?,a dogodek skupaj proslavila. Situacija je bl kar malo nerodna, saj sta se že dolgo pozna* < videla pa še nikoli. •„ Prejšnji mesec sta se poročila. V časoP sta dala oglas: »Hvala..., ker si odkril te jj fon.« Ljudje so z nerazumevanjem zmajeva z glavami, mi pa kljub temu vemo, kako i bilo, mar ne? Marjana Volmajef Naše naloge V mesecu oktobru imamo predvidenih kar dosti nalog in sicer: — enodnevni seminar, katerega teme t>od° predlagale OO ZSMS 2R, — komisija bo obiskala nekatere 0 ZSMS v 2R in ocenila njihovo delo, — pregled dela mladih komunistov ter nov v 2R ter predlogi za sprejem v ZK> sk paj z aktivom mladih komunistov, — ob krajevnem prazniku se bomo žili tradicionalnega pohoda po poteh korosk partizanov skupaj s taborniki in drugo m'3 no’ 0° — tekmovanje v namiznem tenisu za ZSMS v železarni. MISLI Narod, ki umira brez upornosti, brez nega protesta, brez skrajnega požrtvova . vseh svojih moči proti svojim sovražnik tak narod ni vreden sočutja, ni vreden, sploh kdaj živel! F. Govekar Uredniški odbor sestavljajo Jože ^ njo Marjana Volmajer, Rudi Mlinar, Fra ,, Miklavc, Silvo Jaš ter Vida Gregor, ki ie ja. govorna tudi za vsebino Mladega fužina * Vse sodelavce »Mladega fužinarja« Pr0^jja' da v bodoče oddajajo svoje prispevke v m dinski sobi do vsakega prvega v mesecu- K središču ^NENJA DELAVCEV: Jesenski izdatki Olga Vetrih Umniki smo že postali, da lahko vsej tej draginji sploh še tako “ro živimo.« ^°*e Pušpan, poklicni gasilec: C*en glavnih jesenskih izdat-je nakup šolskih potrebščin. Imam dva šoloobvezna otroka. Hčerko, ki letos obiskuje osmi razred, in fanta, ki hodi v šestega. Pravijo, da je šesti razred naj dražji pri nakupu knjig in bo kar držalo. Čeprav sem dobil nekaj že rabljenih knjig, sem zda-jal kar precej denarja za šolske potrebščine. Pa ko bi vsaj lahko dobil vse. Razen tega, da ima človek precejšnje izdatke, mora še tekati od trgovine do trgovine za knjigami. Sicer pa je poleg teh izdatkov še nakup ozimnice in kurjave. Več let sem živel v starem stanovanju, ki ni imelo centralne kurjave. Ze takrat sem moral odšteti precej denarja za nakup kurjave. Naša stara želja je bila, da bi tudi mi nekoč živeli v stanovanju, ki je ogrevano s centralno. Če- Joze Pušpan prav sem v železarni zaposlen že več kot 15 let, se mi želja ni uresničila. Dobil sem sicer drugo stanovanje, ki pa ni centralno ogrevano. Zato bom moral tudi tokrat, če do zime ne bodo napeljali centralne tudi k nam, kupiti premog in drva. Mislim, da stane to precej več kot centralna. Kar pa se tiče ozimnice, je pri meni takole. Vse leto pomagam sorodnikom pri delu na polju, v zameno pa jeseni dobim nekaj krompirja in jabolk. Če bi moral vse to kupiti, bi me kar precej stalo. Mislim, da bom tako delal še v bodoče, saj je pri takšni draginji in slabi izbiri ozimnice to še najbolj pametno.« Stanko Krebl, topilec v topilnici 1: »Kar se tiče nakupa ozimnice za delavce železarne, bi že bilo prav, da bi pri tem pomagal naš sindikat, saj ima največjo možnost za nabavo cenejše in kvalitetnejše ozimnice. Za nekaj let nazaj vem, da smo naročali pri sindikatu ozimnico, pa od tega ni bilo ničesar. Kaj hočem s tem reči? To, da so nekateri res dobili v redu ozimnico, nekateri, bolj zadnji, pa slabo. Večkrat se je tudi zgodilo, da je najprej sindikat delal reklamo za cenejša jabolka in krompir, pozneje pa se je izka- Stanko Krebl zalo, da je bilo včasih vse to še dražje kot v trgovini. Sicer pa bo neprijetno vlogo tokrat prevzela Nama. Mislim, da bo tu večja izbira. Je že prav, da se s trgovino bavi tisti, ki je za to tudi poklican, saj imajo trgovci dosti večje možnosti skladiščenja in izbire. Večji problem je pri nakupu šolskih potrebščin. Drage so, pa še težko jih je dobiti. Tako sem med drugim iskal razne knjige za šesti in sedmi razred. Ne vem, zakaj kljub dokaj razvitemu šolstvu ne poskrbijo za pravočasen natis potrebnih knjig. Ob koncu naj še povem, da imam največ težav pri nabavi kurjave. Predvsem že nekaj let ne morem ob pravem času kupiti vso potrebno količino premoga. Zgodilo se mi je že, da sem ostal brez njega in sem ga moral nadomestiti z drvmi, teh pa v Mislinji, kjer stanujem, ni tako težko kupiti.« Egidij Dežman, strojnik v kotlarni: »Če pogledam le malo let nazaj, vidim, da sem takrat kljub temu, da sem sam zaslužil, še kar dobro shajal. Skrbeti sem moral za štiričlansko družino. Povrh tega sta mi v šolo hodila dva otroka, sam pa sem obiskoval poklicno šolo za ključavničarja. Sele danes lahko primerjam, kako sem takrat moral biti dober gospodar, saj denarja ni nikoli bilo dovolj, moral sem prav tako nabavljati Egidij Dežman ozimnico, kurjavo in šolske potrebščine za tri dijake. Danes se je stanje dokaj izboljšalo. S prihranki sem si kupil skromen dom, okrog katerega je tudi nekaj vrta in sadovnjaka. Zato mi zdaj ni treba letati za ozimnico. Bom pa, tako kaže, tudi letos imel veliko težav pri nabavi kurjave. Premoga, ki je že tako predrag, ni mogoče kupiti vsak dan. Sicer pa razen nakupa jesenske in zimske garderobe ne bom imel večjih jesenskih izdatkov. Oba otroka pa sta že tudi pri svojem kruhu.« Franc Obrctan, žarilec v valjarni: »Še do nedavnega sem vsakič v jeseni imel velike težave pri nabavi ozimnice in kurjave in seveda tudi pri nakupu šolskih potrebščin. Danes sem se teh skrbi nekoliko otresel, ker mi vsaj za šolskimi knjigami ni več treba tekati. Imam pa še zmeraj precej skrbi z ozimnico in kurjavo. Ozimnico sem vselej naročal pri sindikatu. Delavcem železarne je naš sindikat pri tem v prejšnjih letih precej pomagal. Letos bo ozimnico za nas nabavljala Nama in je tako prav. Kje pa naj naročim ozimnico, če ne tam, kjer bo Franc Obretan sodeloval naš sindikat? Kako bi lahko kje drugje kupil krompir in jabolka, saj nimam svojega prevoza. Zato mi je takšno nakupovanje kar všeč. Naročiš, in ti nabavijo vse, kar želiš. Ne bi pa bilo napak, če bi bil sindikat bolj aktiven pri nabavi kurjave za svoje člane. Pri nakupu premoga imamo namreč Iz leta v leto večje težave. Spominjam se, da sem s pomočjo sindikata že kupil jeseni premog. Zgodilo pa se je tudi, da ga nisem dobil. Le kako lahko tako delajo, saj ga moramo ne nazadnje pošteno in drago plačati. Nekoč je sindikat tudi organiziral nakup premoga iz SR Bosne. Pa je bil precej dražji od velenjskega. Mislim, da letos ne bom ostal brez premoga, saj sem ga naročil že pred nekaj dnevi.« Pavel Stropnik, vodja priprave materialov in skladišč: »V našem kraju se trgovska podjetja v jeseni vse premalo trudijo za nabavo ozimnice. Večkrat se je že zgodilo, da na Ravnah ni bilo moč kupiti dobre ozimnice. Na Ravnah imamo kar Pred kratkim se je pričelo no-j'0 šolsko leto, s tem pa se je Končalo mrzlično nakupovanje olskih potrebščin. Več ali manj «a. že tudi resno razmišljamo o bmnici. Nedvomno vse skupaj oi Poceni. Kaj o tem menijo naši ■šal Sm° ne^atere tuc*i vPra_ Olga Vetrih, brusilka v čistilnici: »Ker imam dva šoloobvezna ‘roka, sem morala letos že kar Precej denarja odšteti za nakup olskih potrebščin. Vse skupaj j®® je stalo okrog 1500 din. To ‘‘i ni velik denar. Zame, ki sem /'Oti samohranilka, pa je kar do-0'1- Sicer pa ne morem razu-r1Oti, da je lahko za osnovno šo-0 vse tako drago. Mislim, da bi orali bolj gledati na nas starše, jOl nam nakupi šolskih potreben delajo velike preglavice. Jaz J*e to še toliko bolj čutim, na /oji koži, saj mi je pred letom J" umrl mož, od takrat pa mo-I?1*1 sama skrbeti za 14-letno oerko in 8-letnega fanta. Naj /0vem, da na mesec kljub težke-Ufizičnemu delu v čistilnici za-j "Kifn okrog 3800 dinarjev. S j."o denarjem pa le stežka predam tričlansko družino. :»P°leg nakupa šolskih potreben me čaka zdaj ozimnica. Kot a prejšnja leta bom morala tuji ‘etos zanjo odšteti kar precej *aija. Mislim, da bom ozimni-kupila v Nami, kjer jo je or-j s?hiziral naš sindikat. Sicer pa zelim, da bi nam tudi letos pri (j.ihinici priskočil na pomoč sin-, kat in nam dal kratkoročen ^ ®dit. Pa ko bi vsaj samo ti iz-bn kili* Kar poglejte, morala v za sebe in otroka kupiti no-v Zimske plašče. Le kje naj člo-» k vzame ves ta potrebni denar? k, Pa že tako, da cene gredo gor, pa so zmeraj iste. Prav tri trgovska podjetja, pa vsa tri niso dovolj zainteresirana za nabavo kvalitetne ozimnice. Zato ni čudno, če moramo včasih kupiti dosti slabšo kvaliteto, ki je povrh še dražja kot v drugih krajih. Vsa leta doslej sem ozimnico naročeval s pomočjo sindikata, letos pa v Nami. Pavel Stropnik Zadnje čase je precej slišati po železarni, češ zakaj pa potem imamo sindikat, če nam ne bo pomagal nabavljati ozimnice? Menim, da sindikat kot družbenopolitična organizacija ni in tudi ne more biti organizacija za trgovino. Delo sindikata je čisto kje drugje. Naj rešuje probleme delavcev, ki so tako ali drugače prikrajšani za svoje pravice. Sindikat pa lahko pomaga pri nakupu ozimnice, tako da priskoči najbolj ogroženim na pomoč s posojilom.« F. Rotar TEKMOVANJE KOVINARJEV V dneh od 25. 8. do 3. 9. 1977 je bilo v železarni tekmovanje kovinarjev. Organiziral ga je svet sindikata, ki je za 'izvedbo imenoval 8-članski odbor pod vodstvom Jožeta Potočnika. Ta odbor je moral pripraviti vse potrebno, da je tekmovanje lahko potekalo v redu. Program tekmovanja je obsegal praktični in teoretični del; slednji je zahteval poznavanje teorije stroja pa tudi sindikalno in samoupravno organiziranost železarne. Osnovno delo je potekalo po smernicah republiškega odbora sindikata kovinarjev. Da bi zajeli čimveč delavcev, pa je odbor tekmovanje razširil še na rezkalce. Prijavilo se je nad 80 tekmovalcev. Ker pa je bilo prav takrat treba opraviti nekaj nujnih remontov, se je število zmanjšalo na 43. Doseženi so bili naslednji rezultati: Strugarji na TNP 160: 1. Kotnik Jože, SGV, 2. Jug Otmar, SGV, 3. Krznar Viktor, str., 4. Mori Marjan, SGV. Strugarji na UT 250: 1. Petrič Feliks, SGV, 2. Garb Miroslav, str., 3. Burjak Danilo, str., 4. Če- bul Franc, str., 5. Jeromel Vinko in Gostenčnik Jože, str. Strugarji na 165 SSSR: 1. Mlakar Stanko, str., 2. Erjavc Andrej, str. Rezkalci na GU 2: 1. Klemenc Maks, str., 2. Klemenc Milan, SGV. Rezkalci na 2 A 620: 1. Bajc Janko, str., 2. Javornik Vinko, str. Ključavničarji — orodjarji: 1. Mešnjak Štefan, str., 2. Zdovc Feliks, SGV, 3. Motnik Anton, str. Varilci — obločno: 1. Celec Janez, SGV, 2. Krpač Egon, SGV, 3. Čas Janez, SGV. Varilci — plamensko: 1. Sager-nik Edvard, energ., 2. Gostenčnik Vinko, energ., 3. Ferk Vinko, energ., 4. Uršič Emil, str., 5. Lau-ko Maksimiljan in Vujevič Peter, energ. Združevanje V preteklosti so se kazali različni rezultati ob integracijah v gospodarstvu, sedaj pa združevanje prehaja tudi na negospodarstvo, kot so zdravstvene ustanove, banke in končno tudi šolstvo. Je pa gospodarstvo nekaj drugega kot negospodarstvo, kljub načelu svobodne menjave dela. V SR Sloveniji imamo 60 občin in vsaka od njih ima po več vzgojno-izobraževalnih institucij, ki so krajevno odmaknjene druga od druge ali pa tudi ne, npr. v Mariboru, Ljubljani, Celju. Poleg tega tudi vsaka šola po svoje gospodari. Da to ni pametno, so rekli, da je kvalitetna sprememba, če bi šole ene občine združili v OZD. Tako so rekli že pred leti, a dejansko je šele pet slovenskih občin združilo osnovne šole. Ker Ravne nočejo zaostajati, bomo morda šesti v tej vrsti. Bržkone je zanimivo vedeti, kakšen je smisel integracije, kakšna nova kvaliteta nastane z njo, zato smo obiskali tov. Rudija Ranca, tajnika občinske izobraževalne skupnosti Ravne, da bi kaj povedal o tem. Takole pravi: »Glede združevanja osnovnih šol nam je najbližji kraj Velenje, vendar se je pokazalo, da našim razmeram najbolj ustreza novomeški koncept združevanja osnovnih šol, tudi s političnega vidika, kongresi ZK namreč zastopajo stališče o pomembnosti, da se učitelji kot neposredni izvajalci vzgoje enotno organizirajo. Ugotovljeno je, da v občini, kjer je več šol, delo ni povezano, ker so šole pač različne, s tem pa so otroci za to ali ono stvar prikrajšani, tega pa si nikakor ne smemo v nedogled dovoljevati, če govorimo o enotni osnovni šoli v SR Sloveniji. Prednosti za integracijo je res veliko: doslej znana pooblastila, ki so jih 'imele šole, bi bila spremenjena toliko, da ne bi imela vsaka šola vseh pooblastil, ampak samo tista, za katera lahko sama zagotovi sredstva, vsfi druga pa bi bila skupna. Druga taka pridobitev je skupno planiranje dela in programa razvoja. Šola sedaj samostojno izdela plan, zato se programi posameznih šol med seboj razlikujejo. Podeljene so bile naslednje nagrade za posamezna mesta: 1. 1500 din, 2. 1200 din, 3. 1000 din, 4. 800 din, 5. 600 din. Glede na dosežene rezultate je odbor za republiško tekmovanje kovinarjev v Novi Gorici sestavil naslednjo ekipo: Strugarji: Petrič Feliks, Garb Miroslav, Kotnik Jože, rezerva Mlakar Stanko. Ključavničarji — orodjarji: Mešnjak Stefan, Zdovc Feliks, Motnik Anton, rezerva Djura Anton. Varilci — obločno: Celec Janez, Krpač Egon, rezerva Golob Anton. Varilci — plamensko: Sager-nik Edvard, Gostenčnik Vinko, Ferk Vinko, Uršič Emil, rezerva Vujevič Peter. -ek osnovnih šol V ZOŠ (združene osnovne šole) bi tudi enotno ali skupno reševali kadrovsko politiko, ki se kaže kot velik problem, saj so v centru, denimo na Ravnah, delovna mesta dobro zasedena, v zgornjem koncu doline pa precej slabše, kar pomeni, da je lahko vzgoja in izobraževanje na ostalih šolah manj strokovna. S tega vidika bi združevanje prineslo tudi to prednost, da bi delavci ene šole dopolnjevali delo na drugi šoli, pač v skladu z zakoni, z interesi združenja in interesi prosvetnih delavcev. V ZOŠ bi tudi poenotili merila za vrednotenje kvalitete in kvantitete; vse šole bi si enakomerno porazdeljevale delo. Tudi merila za pridobivanje dohodka in osebnega dohodka bi po novem uredili v enoten sistem. Kvalitetnejše in učinkovitejše bo tudi informiranje učencev in staršev (sedaj: ena šola obvesti tako, druga drugače). Bistvenega pomena pa bo tudi koncentriranje računovodstva, pravnih zadev, personalnih zadev in raznih pravilnikov. PP" prava pravilnikov in samoupravnih sporazumov je šibka točka šol, saj nimajo nikjer zaposlenega profesionalnega človeka, ki bl to urejal. V programu ZOŠ je predviden tudi investicijski sklad. Tu gre z® črpanje amortizacijskih sredstev, tako da bi sredstva uporabljala tista šola, ki jih najbolj potrebuje, nadalje je planiran solidarnostni sklad za kritje izgub, nabavo osnovnih sredstev ter z kritje primanjkljaja pri osebnih dohodkih. Planiran je tudi enoten sklad skupne porabe.^ Ta p imel svojo funkcijo pri reševanju stanovanjske problematike, izp" braževanju ob delu, kulturnih potrebah. Sedaj je posamezna osnovna šola nesposobna mati kredite, saj se sredstva zbirajo izjemno dolgo, in če k tem^ prištejemo še 'inflacijo, je ta način reševanja stanovanjske Pr blematike docela neizvedljiv. Naj večja pridobitev pa bi bik* pri enotnem pedagoškem voh nju. Zamišljeno je tako, da ravnatelji oziroma pedagoški v dje opravljali zgolj pedagoS delo. Seveda so že sedaj na » lah pomočniki ravnateljev, a nekako nimajo pravih funkcij tako bolj ali manj vse delo v na ravnateljih. Organizacijska tehnična opravila bi po nove predvidoma urejal predsedn ravnateljstva. Enotna razporpn tev kadra po šolah pomeni g načevanje učnega procesa m tem pridobijo otroci kot učene- Tov. Rane pravi, da je P0 j0 pozitivnih dejavnikov, da je , združevanje že domala nujno, s prinaša same dobre stvari. Ce f ima še kdo pomisleke, je to to, ker še ni dovolj informir : OIS pričakuje, da bodo ProSY®n. delavci posredovali dobre »o kretne predloge kot dopom osnutka sporazuma o ZOŠ. Takšne so v glavnem Pr®^.n°v sti združevanja osnovnih »o1 , občini Ravne, prosvetni delh^a pa se bodo za ali proti odločni . referendumu, ko bodo stv pripravi j ene. Z. Strgar IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI: V Črni konec skrbi za pitfl° vodo Na krajevni skupnosti v Črni smo se pogovarjali s Francem Staknetom, predsednikom organizacijskega odbora za izvedbo turističnega tedna, in Stankom Kordežem, tajnikom KS. »22. koroški turistični teden je bil kot vsi doslej po svoji vsebini dokaj pester in privlačen, saj ga je tokrat obiskalo precejšnje število domačih in tujih turistov«, nam je pričel pripovedovati Franc Stakne. »Tokrat smo imenovali organizacijski odbor, ki je imel nalogo, da pripravi pester program. To smo si želeli še toliko bolj, saj je bil teden posvečen tudi letošnjim jubilejem. Ocena naše prireditve je dobra. Mogoče je tudi tokrat najbolj uspela kmečka povorka, ki pri- CoTjC' tegne največ obiskovalcev. jU(ji da je bilo precej zanimanja za tekmovanje harmonikarje^, predic. Zal pa je bilo zaradi bega vremena slabo obisk streljanje na glinaste golobe. Cmjarii smo zelo veseli, da a se v prireditve našega na-vključili tudi drugi kraji. Ta j men smo imeli že na začetku, ^ se teden imenuje »koroški«- ,, se ob tej priliki zahvalim or.^yy-zatorju AMD Ravne, ki se.ieavil krat izredno potrudil in Pr*P dokaj zanimivo športno tekrn nje, ki je privabilo veliko st obiskovalcev.« Tajnik krajevne Stanko Kordez pa je odgovor^ s nekatera aktualna vprašanj < Kaj je zanimivejSega od popusta? katerimi se zadnje čase srečujejo v Črni in okolici. »Zdaj gradimo novi vodovod, ki smo mu dali ime Kovšakov, to Pa predvsem zato, ker poteka z Vrha nad Kovšakom. Novi vodo-v°d, ki bo končno rešil Črnjane Vsakoletnih skrbi za zdravo pitno vodo, bo dolg 2850 metrov. Gra-aitno ga skupaj s samoupravno komunalno interesno skupnostjo “avne, ki je tudi glavni no-^lec investicije. Ta bo namreč j^ljala v celoti 2,500.000 dinarjev. ^Vajalec del pa je prevaljski stavbenik, enota Črna. Poleg tega smo končno že tudi Počeli z izgradnjo novega vodovoda v Podpeci. Tega smo iz leta y ieto odlagali. Tudi ta investici-]a je dokaj velika, saj znaša »krog 500.000 din. Ta denarna jjfedstva bomo pokrili sami na krajevni skupnosti. To pa predvsem zato, da bomo lahko z ne-aj lastnimi denarnimi sredstvi P°krili nekatere deficitarne postavke iz rednega plana krajevne kupnosti. Pri izgradnji obeh vodovodov nam priskočili na pomoč voja-graničarskih enot ter mladi iz Paše občine. Sicer pa je sedaj ‘ektrifikacija Jazbine—Podgora ospredju naših prizadevanj. Z bomo namreč končno uspeli apel j ati tok 32 družinam. »Pred nedavnim smo v centru rihe porušili 500 let staro Rake-6vo hišo. Na tem prostoru smo , definicija kioska bi lahko bila .Pjršna: to je najmanjša prodajna, kjer je praviloma zaposle-»a ena oseba, in običajno je to ,6hska. Te enoprostorske prodajne so obložene od vrha do tal , Vsemogočimi predmeti. Glavno, >ar mora taka hišica imeti, so Ssopisi in tobačni izdelki, potem ?a Pridejo na vrsto razglednice, k Piči, zobne ščetke, pisalni pri-igrače, srečke in še kup dru-Sln drobnarij. L.Pfi nas imamo tri take kioske, rj Ponujajo omenjeno, vsak dan j ko potrebno robo. Na Čečovju s, tisti> ki mu rečemo »pri Kreb-U«. Ta je bil tudi prvi na Rav-jan in je edini, kjer se dobe tu-, revije. Izbira časopisov je do-al pisana: Delo, Večer, Šport- Delo, Sportske, Jana ... že uredili parkirni prostor, ki ga bomo že v kratkem asfaltirali. Pri tem so se ob vznožju hriba Teber pokazali v skalo vklesani rovi. Nekateri Črnjani vedo povedati, da naj bi pred šest sto leti služili za žganje apna in kuhanje oglja. Naša krajevna skupnost namerava v njih urediti rudarski muzej. Pri osnovni šoli pa je v polnem teku tudi izgradnja kompleksa igrišč, na katerih se bodo zgradile miniatletske naprave in tekalne steze. Do zime pa bi hoteli spraviti pod streho športno zgradbo nogometnega kluba Peca.« »Kako pa je zadnje čase s preskrbo, ali se je kaj 'izboljšala?« »Res je bilo na račun slabe preskrbe zadnje čase precej napisanega. Kljub temu se še ni nič premaknilo z mrtve točke. Naj povem, da smo bili v začetku septembra Črnjani celih pet dni brez zelenjave. Upravičeno smo se vprašali zakaj tak odnos do nas? Na to vprašanje nismo dobili odgovora. Podobno je tudi s preskrbo mesa. Tudi kvaliteta kruha je dokaj slaba. Skratka, ne moremo biti zadovoljni s kruhom, če ga lahko jemo svežega le včasih. Nekaj kritike bi še dodal tudi na naše gostince. Ne vem, zakaj kljub obstoječim kuhinjam niso sposobni nuditi delavcem toplega obroka malice, da ne omenjam drugih turističnih uslug.« F. Rotar ske, KIH, Jana, Teleks, Naša žena, Pavliha, Zabavnik, Politika, Praktična žena, NIN, Borba, Start, Obramba, Antena, Stop, Der Spiegel, Naši razgledi, Reporter, Front... ' KAJ GRE NAJBOLJ V PRODAJO Tov. Krebsova pravi, da Jana, Nedeljski, Stop, Antena, Teleks, Sportske, Delo, Večer. Ob ponedeljkih so najbolj iskane Sportske, saj jih prodajo od 100—120 izvodov, medtem ko Dela 25 izvodov, Večera manj. Po tednikih pa segamo takole: Nedeljski 130, Jana 120, Zabavnik 130 itd. Manj gredo v prodajo srbohrvatski časniki, saj prodajo Vjesnika in Borbe le po pet izvodov na dan. V kiosku pri tržnici je število prodanih izvodov podobno, le da tu prodajo več galanterije, ker je tudi največ imajo; v drugih dveh kioskih je je manj. Nasproti avtobusne postaje, kjer je bila nekoč bencinska črpalka, pa stoji še zadnji kiosk. Tudi ta se od prvih dveh ne razlikuje pri prodaji časopisov. Drugače pa je kar prijetno urejen. Ker je nekoliko večji, ima mizico in stol, tako da se pozimi ljudje prav radi zatekajo v ta prostor, kjer je prijetno toplo In jim ni treba zunaj na mrazu čakati lokalnih avtobusov. Trgovina ima glede tega drugačno mnenje, a je prodajalka preveč prijazna, da bi odganjala take, ki ne kupujejo, le grejejo se. KDO KAJ KUPUJE Ljudje imamo različne potrebe, ni nam všeč vsak časopis, ne vsak tobak, mnogo pa je tudi nekadilcev. Poenostavljena delitev kupcev je na moške in ženske ter otroke. Moški kupujejo Sportske, Delo, Reporter, Dvoje, Start in stripe, stripe. Zenske pa: Jano, Burdo, Ljubavne Vikend romane in otroci kot odraz svojih staršev: igrače, žvečilne gumi j e, stripe, vžigalne kapice itd. Smo pa včasih prav smešni v očeh prodajalk, ko je naš obraz pred okencem jezen, vesel, pust ali ko sprašujemo po nemogočem. Pač na sto načinov izražamo svoje razpoloženje in potrebe. Dolgčas prodajalkam ni, saj poprečno vsako minuto pride drug kupec. Prodajalke nas jemljejo kot ljudi, ti pa smo sitni in vljudni — ljudje pač. Z. Strgar IZ PARTIZANSKIH LET: IZDAJA So stvari, o katerih govorimo, da ne smejo priti v pozabo, za druge dogodke pa je zopet prav, da si jih od časa do časa prikličemo v spomin, ker na ta način postane naš vsakdan lepši in ga lažje pravilno uravnamo. Neizčrpni viri iz NOB in revolucije sodijo sem, povedani in napisani, ali pa še čakajo, da jih prikažemo na način in v obliki, kot zaslužijo. Sedanjost, bodočnost se plemenitita s preteklostjo. Ljudem, ki so dali življenja in kri, smo dolžni poravnati dolg. Dobro vemo, v kaj so skupaj z nami verjeli. Kaj pa je še posebej bolelo Franka, bo skušal povedati ta zapis. In če bi spet prisluhnil in upošteval sporočilo teh in živih preprostih ljudi, bi lahko verjeli, da beseda o uresničevanju tradicij iz NOB ni prazna, ne bi pa mogli biti zadovoljni z življenjsko resnico uresničevanja. O Francu Krivogradu-Franku ve kdo gotovo več kot jaz, ki sem ga poznal le kratek čas ob delu na terenu. Vesten pri izpolnjevanju zadanih nalog si je slikal povojni razvoj v luči svojega idealizma. Posebej je poudarjal potrebo po pravičnejšem redu v bodoči ureditvi, saj je krivico kot preprost, a zaveden delavec sam dobro občutil. Dobro je vedel, kaj pomeni enotnost za delavski razred, in ko je minerec Marjan očitno začel hoditi svoja pota, je bilo to zanj naj hujše, kar se je moglo zagrešiti v partizanskem gibanju. Naključje je naneslo, da sta bila ravno on in njegova skupina zaradi izdajalca Marjana napadena, eden od tovarišev, po narodnosti Rus, ranjen in je pozneje zaradi te rane umrl. Zaradi pretežno nočnih premikov in potrebne tajnosti, nekaj pa je utonilo v pozabo, ne bi vedel prav povedati, pri katerem kmetu smo vedrili v tisti usodni noči (sam sem bil ranjen in ujet, preden sem spoznal ves teren 'in kmetije). Frank je prišel pozneje, kot je bilo dogovorjeno. Ne znam pravilno opisati in celo nepopisno nedopovedljivo je, kaj je izražalo trpljenje vse njegove biti v času, ko nas je seznanjal z izdajalskim napadom. V svoji običajni naglici je kar padel v sredino velike kmečke hiše. Ta prizor mi je še danes enako razločno v spominu. Frank se je naslonil na puško, titovko je pomaknil visoko na oznojeno čelo, bledica na njegovem obrazu je bila tako zgovorna, da smo takoj vedeli, da se je zgodilo nekaj hudega in smo onemeli čakali, kaj bo povedal. Ko je spoznal v nas naraščajočo napetost, je šele postal do kraja presenečen in sposoben izkričati dogodek izdajalskega napada. Ranjenec je bil prenesen k Zabevu, kamor sva s Štručevim Bertl-nom o polnoči privedla domačega zdravnika Florjana Kamnika, ki je samo ugotovil, da mu ni pomoči. In Frankovo sporočilo, njegova podoba ob spoznanju resnice 'izdajstva, ki terja nedolžne žrtve. Ob naši podobi o izdajanju največje dobrine človeštva, ko kljub pozivom, da je treba vse storiti proti nesmiselnemu oboroževanju, nismo niti zaprepadeni. O Franku je treba zapisati tudi to, da mu je bila usoda do kraja nenaklonjena. Umrl je tik pred svobodo. Ali pomislimo, kaj je pomenilo biti partizan in kako uborna je bila njegova smrt zaradi naporov ob dolgotrajni bolezni, če ji javno ne priznamo njene — njegove veličine! Merkač Hudopisk-Maks Kakšne novice kupujemo S KNJIŽNE POLICE Domača tlela Srečko Kosovel, Zbrano delo — III. knjiga, I. del; DZS, Ljubljana, 788 str. Med članki 'in eseji, ki so tematsko uglašeni predvsem na razmerje umetnost — družba in umetnik — proletarska kultura, posebej izstopajo tisti, ki predstavljajo v določenem smislu Kosovelovo ustvarjalno načelo. Stališča in nazori, ki jih je pesnik Krasa izpovedoval v zatohlosti tedanje slovenske družbe, zvenijo še danes izrazito revolucionarno in aktualno. Mitja Mejak, Portreti, eseji; CZ, Lj., 240 str., 140 din. Knjiga Mejakovih esejev bo dopolnila podobo avtorjevega literarnega nazora, hkrati pa bo v zaokroženi obliki vnesla v slovensko literarno esejistiko živahno in človeško tenkočutno razpravljanje o silnicah, ki pogojujejo besedno umetnost. Pavle Zidar, Jezus iz pekla, roman; CZ, Lj., 169 str., 95 din. Roman se bere živo, napeto, čeprav avtorju še daleč ne gre zgolj za pripovedovanje zgodbe. Njegova pozornost je posvečena iskanju notranjih vzrokov delovanja junakov, raziskovanju njihove duhovne sorodnosti. Svetlana Makarovič, Izštevanja, pesmi, CZ, Lj., 81 str., 140 din. Izštevanja pomenijo kakovosten dogodek na našem knjižnem trgu: z izbranimi primeri predstavljajo poezijo, ki je istočasno zavezana slovenski ljudski liriki In popolnoma sodobna. Andrej Hieng, Izgubljeni sin, drama; ZO, Mb., 90 str., 40 din. Izgubljeni sin je napisan z veliko mero poznavanja sodobnega gledališča. Popularnost Hiengove dramatike je v njegovi odprtosti, navidezni lahkotnosti in nevsiljivem sporočilu o problemih, ki kljub zgodovinski preobleki govorijo o naših problemih. Prevodi Ivo Andric, Travniška kronika, roman v zbirki Sto romanov; CZ, Lj., 464 str., 95 din. Roman je s svojo izpovednostjo o trajnostih v menjavah življenja, s svojo prodornostjo v svet čutnosti in podzavesti ljudi izrazito moderen — je eden naj-lepših v jugoslovanski književnosti tega stoletja. Helioddor, Etiopske zgodbe, roman, v zbirki Sto romanov, CZ, Lj., 238 str., 95 din. To je pustolovsko-ljubezenska pripoved o prelepi Harikleji in brezgrajnem mladeniču — idealnem paru, ki mora pred srečno združitvijo prestati trde preizkušnje. Mojstrsko grajeno delo je zaradi svoje pripovedne tehnike tudi vzor in pobudnik poznejšega evropskega romana. Mihail A. Solohov, Tihi Don I/IV, roman; CZ, Lj., 548 strani, 960 din. Umetnost Šolohova je v Tihem Donu navezana na naj večje ruske mojstre, hkrati pa je vrasla v svojo sodobnost, v silni zagon, ki ga je prinesla ruska revolucija, ko je v temeljih sprevrgla staro gledanje na človeka in družbo. E. M. Remarque, Čas življenja in čas smrti, roman; ZO, Mb., 432 str., 200 din. Osrednji junak zgodbe je nemški vojak, ki po sili stoji na napačni strani in se zaveda grozljivosti ter krivičnosti vojne. Končno se postavi po robu, a v tragičnem nesporazumu tudi sam pade. Irvvin Shaw, Mladi levi, roman; PK, Lj., 278 str., 110 din. Mladi levi so eno najznačilnejših del o drugi svetovni vojni, roman neminljive veljave. Pisatelj ima za glavne junake dva Američana in enega Nemca, tako na eni strani odpira Ameriko z njenim življenjem pred vojno in med njo. Žalostna usoda nemškega junaka pa ima simbolen pomen — preprost mladenič se zaplete v vojaški sistem, postane zločinec in neznačajna prikazen. Ker se ne zna postaviti po robu, ga sistem zgnete. Jean Poul Sartre, Smrt v duši, roman, PK, Lj., 278 str., 110 din. Smrt v duši je globoko literarno pričevanje o najbolj usodnih zgodovinskih trenutkih evropske civilizacije, je eno najzanimivejših Sartrovih pripovednih besedil. Povzeto po Knjigi 77 za njene glavne značilnosti. Tele so: — sposobnost zaznavanja navzkrižnih odnosov med dejstvi, — sposobnost dojemanja pravih pomenov, da dobimo zaželeni rezultat, — sposobnost dojemanja za dejstvi skritih ali višjih pomenov, — sposobnost organiziranja, — sposobnost prilagoditve novim nalogam, — sposobnost reševanju problemov, — sposobnost abstrahiranja, presojanja in sklepanja, — ustvarjalnost, — sposobnost prepoznavati bistveno. Spodbujati in usmerjati pa se da inteligenčni razvoj z naslednjim: — Poskusite v otroku razviti čut za iniciativo. Opogumljajte ga za nova interesna področja, hobije in se mu pri tem pridružite. — Nauči naj se delati z idejami (mislimi) enako kot s predmeti. — Učite ga samokritičnosti. Tako bo sam odkril svoje močne in šibke strani. — Navadite ga, da ga bo pri vsaki stvari zanimalo: »zakaj?« — Osveščajte mu temeljna razmerja med pojavi oziroma zveze med vzrokom in učinkom, med prej in potem itn. Potrpežljivo delo da zmeraj dobre rezultate. -ek Kdo bo praprot žel? KAJ JE INTELIGENCA Neredko slišimo predvsem mlade mamice, kako hvalijo svoje malčke: »Joj, kako je naš inteligenten!« Bolj ko taki nadobudneži odraščajo, bolj jim starši izbirajo imenitne poklice. Pa se večkrat grdo zmotijo. Preprosto zato, ker letijo previsoko in ker ne znajo trezno oceniti otrokovih umskih sposobnosti. In vendar to danes, ko je tudi že človekova duševnost izmerjena na vse mogoče načine, ne bi smelo biti tako težko. Čeprav seveda ni enotne razlaga za pojem »inteligenca«, vemo NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI 5943 Šeftel N. J., Tehnologija proizvodstva prokata 1976. 5944 Masterov V., Berkovsky V., Theory of plastic deforma-tion and Metal Working 1975. 5945 Nikitin V. I., Rasčet žaro-stojkosti metallov 1976. 5946 Lozinskij M. G., Teplova-ja mikroskopija materialov 1976. 5947 Belova A. F., Obrabotka legkih i žaropročnih splavov 1976. 5948 Mjuller E., Con T., Avto-ionnaja mikroskopija 1972. 5949 Lanskaja K. A., Visokohro-mistie žaropročnie stali 1976. 5950 Balandin G. F., Osnovi teo-rii formirovanija otlivki 1976. 5951 Libovic G. Razrušenie 7/1, 2, 3. 1796. 5952 Vodnik F., Polj sko-slovenski slovar 1977. 5953 Weber W., P. Schiefer, Au-tomatisierung von Anlagen der Stahlindustrie 1976. 5954 Radonjič D., Pospeševanje prodaje 1977. 5955 Reimer L., Pfefferkorn G., Raster Elektronenmikrosko-pie 1977. 5956 Werkstoffkunde der ge-brauchlichen Stahle 1977. 5957 Assmann B., Technische Mechanik 1, 2, 3. 1975. 5958 Dallas B. D., Tool and Ma-nufacturing Engineers Hand-book 1976. 5959 Vukadinovič R., Evropska varnost in sodelovanje 1977. 5960 Likar M., Bolezni našega časa 1976. Deževno poletje 3587/410 Pavlin F., T. Kolehj® Toplotno tehnične mer na globinskih pečeh 19 .(l. 3587/411 Priprema uzoraka sin ra na rendgensku fm scentnu analizu 1977. t 5961 Kac I., Topla predelavn Cr-Ni avstenitnega 3e 1976- . - rekri' 5962 Kos I., Optimizacija re* stalizacijskih pogojev m« vlečenih jekel 1976. ^ 5963 Barbič C., Primerjava n postopki toplotne oh' na osnovi difuzije m15 j. trdo nitriranje, mehko triranje, nikotiranje 19' <• 5964 Švajger M., Vpliv temP turnih obremenitev na ljenjsko dobo grelne 5965 Rozman A., Vplivi razl! Sf tehnoloških postopkov ^ lave in predelave jeki ^ lastnosti grelne žice C. — Ravnin 2. 1977. eo- 5966 Kahn H., Slijedečih 20U b dina 1976. iotis 5967 Pore J., Les dispersi aquenses 1976. . n(je 5968 Schierhold P., Nichtrosm1 Stahle 1977. -csefl' 5969 Peters Th., ArbeitsWis schaft fiir die Biirop 1976. ._ckjr. 5970 Hettinger T., G. Kami ^ H. Schmale, Ergonomie Arbeitsplatz 1976. ZAHVALA Ob smrti dragega očeta 1 0. Planinšca se vsem, ki so j, vali cvetje in ga spremili n® nji poti, iskreno zahvaljujem Zena, hčerka in slfl z družinami ZAHVALA tet® Ob boleči izgubi drage n^? y3' Terezije Šuler se iskreno z za 1 j ujem sodelavcem vzmetarn denarno pomoč namesto ven za tolažilne besede. Bušan Erženičnik, 3. Franjo jAPušek. Moški od 30 do 40 let — v tti prsno: 1. Drago Polanc, 2. ka8o Godec, 3. Jaka Vidovšič. j °ski nad 40 let — 50 m prsno: J Jože Rodič. Štafeta 4 X 50 m °sto: 1. Železarna Ravne. N^tceljanje. Ekipno je osvojila l^y° mesto Železarna Ravne s ^ B krogi, ravenski strelci pa so a Segli naslednje rezultate: 1. h:ri°n. Štrekelj 268, 4. Ivan Kaj-2 a 264, 5. Evgen Korinšek 264, ‘ Ivan Ovčar 254. » ^ah. Naši šahisti v postavi Jože j.JJhec, Jože Jesenek, Niko Ristič, s atic Kolar in Franc Rotovnik ijj v štirih dvobojih zbrali 13 točk j osvojili 2. mesto za Železarno senice. nogometu so nas zastopali ■j, slednji sodelavci: Tomislav jj si5, Boris Fabijan, Jože Vauče, k, do Pandev, Hubert Skitek, ah Rožič, Pavel Stekel j, Drago Štekelj, Jože Šuler, Zika Novko-vič, Ivan Kokalj, Drago Vodopivec, Vinko Krajnc, Beno Franc, Zvonko Vrabič, Jože Kolar, Avgust Vauče, Peter Šteharnik, Jože Jezernik, Štefan Slapnik. Prvo mesto v odbojki so priigrale: Rozka Žagar, Irena Gros, Lojzka Rebula, Ela Rapnik, Marija Čeplak, Ela Pšeničnik, Anica Ugrin, Veronika Ledinek, Krista Kasnik, Emilija Gradišek, Jožica Taks. Pri moških pa: Rado Krenker, Peter Prikeržnik, Ivan Paradiž, Ivan Mlačnik, Alojz Španžel, Stanko Zib ret, Marjan Šteharnik, Mirko Rožej in Jože Gostenčnik. ROKOMET V 1. kolu mladinske republiške lige je Fužinar doma premagal vrstnike iz Velike Nedelje s 36:22. V 2. kolu pa so naši igrali s selekcijo Maribora in jo premagali z 31:21. ODBOJKA V 3. kolu tekmovanja za jugoslovanski pokal so bili doseženi naslednji rezultati: pri moških je Fužinar premagal Žerjav s 3:0 in Mežica Mislinjo s 3:1. Pri ženskah so članice Fužinarja zmagale v Mežici s 3:0. Na Dobrijah je bil turnir v počastitev Franja Malgaja, ki so se ga udeležile ekipe Dravograda, Reke, Raven in Dob rij. V finalni tekmi je Reka premagala Dobrije z 2:1. NAMIZNI TENIS 3. in 4. septembra je bil v Murski Soboti prvi selekcijski turnir najboljših mladincev Slovenije. Med 14 tekmovalci je naš Bojan Pavič osvojil 10. mesto. 10. in 11. septembra je bil v Ljubljani prvi zvezni pozivni turnir prve B skupine mladink SFRJ. Nastopilo je 10 igralk, med njimi tudi dve Ravenčanki. Logarjeva je osvojila 8. mesto, Ačkova pa 9. ATLETIKA V Mariboru je bilo atletsko prvenstvo Slovenije za posameznike v članski konkurenci. Na njem so tekmovale tudi članice Koroškega atletskega kluba in dosegle naslednje uvrstitve: Nada Šober je osvojila dva naslova republiške prvakinje, in sicer v tekih na 400 in 800 m. Skukova je bila v teku na 800 m 4., Bar-lova pa 4. v teku na 3000 m. Tretje mesto je osvojila ženska štafeta na 4 X 400 m. Kot članica jugoslovanske reprezentance se je Šobrova udeležila letošnje balkaniade v Turčiji. V teku na 1500 m je bila 5., v štafeti 4 X 400 m pa je pomagala osvojiti bronasto medaljo. USPEH AMD RAVNE Člani AMD Ravne so uspešno tekmovali na avtoralyju »Boč 77« v Poljčanah in osvojili v ekipni konkurenci 1. mesto. Posamezniki so osvojili naslednja mesta: Bojan Rodošek 3. v razredu do 785 ccm, Janez Kurnik 1. v raz- redu do 905 ccm, Rudi Ramšak 4. v razredu do 1150 ccm, Drago Rek 1. v razredu nad 1150 ccm. ŠAH Šahovski klub Fužinar je pripravil za sezono 1977/78 zelo pester tekmovalni program. Razen rednih mesečnih hitropoteznih turnirjev sta v načrtu še turnirja za dosego IV. kategorije in odprti drugokategorniški turnir. Kolikor bo dovolj prijav, se bosta začela 18. septembra in bosta trajala do srede novembra. Natančen razpored posameznih kol je razviden z oglasne deske pri šahovski sobi na DTK. V počastitev ravenskega krajevnega praznika je predvidena 8. oktobra v Nami simultanka mednarodnega mojstra Vojka Musila na 40 deskah, 13. oktobra pa hitropotezni turnir. O rezultatih tekmovanj, predvsem pa o njihovi odmevnosti bomo še poročali. Na 7. hitropoteznem turnirju v septembru je sodelovalo 16 šahi-stov. Vrstni red: 1. Ristič 12,5, 2. Zunec 12, 3. Jesenek J. 11,5, 4. Komarica 9,5, 5. Grzina 9,5 itn. Posebno sta razveselila mladinca Boris Grzina, ki je osvojil 5. mesto, in pionir Danilo Peruš, ki je bil 14. V skupni uvrstitvi za pokal Fužinarja vodi Ristič pred Jesenekom in Zuncem ter F. Kolarjem. -ek Z LETOVANJA V PORTOROŽU 11. junija se nas je v Viatorje-vem avtobusu nabrala pisana druščina raznih poklicev in starosti tistih železarjev, ki smo bili izbrani za brezplačno letovanje v Portorožu. Tam naj bi se v desetih dneh naužili miru, morja in sonca. Morda nam je prihod malce zagrenila nepremišljena izjava Š. P. iz livarne, ki je ob našem prihodu v krogu sorodnikov, s katerimi se je pripeljal s svojim vozilom, zasmehujoče izjavil: »Sedaj so prišli tisti socialno ogroženi!« To je zvenelo tako, kot da bi takšni ljudje sploh ne smeli na letovanje k morju in naj bi po njegovem mnenju raje ostali doma, kakor da je dopust ob morju samo za bolje situirane ljudi, kakršen je npr. on. Kljub temu pa smo si drugi udeleženci znali najti prijetne družbe, skratka, našli smo skupen jezik prijateljstva, pri katerem nismo gledali na poklic ali socialno stanje sodelavca ali tovariša. Družila sta nas pesem in dobra volja. Nikomur ni bilo dolgčas. Tisti, ki se ni maral namakati v morju ali pražiti na soncu, se je sam ali z družbo podal na krajše izlete v okolico Portoroža ali Pirana ali pa proti Izoli in Kopru. Večina se je udeleževala tudi rekreativnih športov za našim počitniškim domom, katere je organiziral tov. Drago Polanc. On je poskrbel tudi za neplavalce, ki so pod njegovim vodstvom premagali strah pred vodo in slednjič pogumno zaplavali. Če pa je že kateri le preveč srknil morske vode, ki vsi vemo, da je slana, mu ni bilo treba trpeti žeje, saj je bilo piva in žlahtne kapljice dovolj v domači točilnici po zmernih cenah. Mnogi smo se radi popeljali z motornim čolnom po okolici, največkrat pa k ribiški ladji pri Sečovljah, kjer so naši letoviščniki preizkusili pomorske specialitete in primorsko kapljico, ki je poskrbela, da smo se vrnili Židane volje. Marsikoga so ob večerih zasrbele pete ob zvokih ansambla Pina Vešna-verja, ki so se slišali k nam od Bernardina, kamor smo se tudi čez dan radi napotili bodisi na nakupe spominkov ali na oglede, zvečer pa seveda na ples. Da so se lepi dnevi bližali koncu, smo lahko sodili po zagoreli polti, kakor tudi po denarnicah, ki so se že krepko stanjšale za kopico jur-jev, ki smo jih namenili za prijetne počitniške dneve. Kaj hočemo, vsaka stvar ima svoj konec, in če na hitro pregledam bilanco dopustniških dni, vidim, da smo se kar lepo imeli. Vreme je bilo lepo in sončno, hrana dobra in izdatna, pa tudi osebje je bilo prijazno. Po mnenju vseh moram pohvaliti natakarja Mirka Rože-ja, ki je kljub obilici dela našel čas za šalo, ob prostem času rad pritegnil s pesmijo v pevski družbi ter temu in onemu med strežbo prinesel kakšno pijačo, čeprav mu ne bi bilo treba. Še pred odhodom smo izpolnili anketne liste. Na njih smo prebrali, da se iz leta v leto ponavljajo isti problemi. Omenim naj zelo prometno cesto, ki loči počit- Mladi rod Fužinarjevih namiznoteniških igralcev niški dom od plaže. Ta pa je zadnje čase podobna smetni jami. Tudi naš počtniški dom morda v prihodnje ne bo mogel služiti namenu takšen, kakršen je. Zakaj? Res vlagamo vanj denar za popravljanje, res imamo lep senčnat vrt, katerega nam mnogi zavidajo, vendar terja temeljito prenovitev. Sosednje delovne ali počitniške organizacije pa nam tudi že lep čas grozijo, da bomo izgubili ta edini počitniški dom, ki ga imamo, da ne govorimo o drugih delovnih organizacijah, ki premorejo dva ali več počitniških domov ob morju in v planinah. Slišal sem že za pobudo, da bi organizirali delovno brigado, ki bi pod domačim strokovnim nadzorstvom postavila na temelju sedanjega doma večjega in prostornejšega, ki bi res služil svojemu namenu. To bi bilo za nas ceneje, kot pa da gradnjo zaupamo temu ali onemu gradbenemu podjetju, ki po večini zna izrabljati čas in denar ter vleče gradnjo v nedogled. Treba je zastaviti dober načrt za gradnjo in pošteno zgrabiti za delo. Upam, da bodo takšne pobude padle na plodna tla. Na koncu naj se prisrčno zahvalim sindikalni podružnici livarne za brezplačno letovanje v Portorožu. K. Krevh BRANJE: Policijski pes Uglednemu državljanu Jeremiji Bobkinu je nekdo ukradel kožuh in zaradi tega se je Bobkin zelo ujezil. Hudo mu je bilo za toplim kožuhom. »Tako lep kožuh je bil...« je stokal. »Res, škoda je zanj ... O, ko bi dobil tatu v roke, bi ga že naučil kozjih molitvic!« Jeremija Bobkin je dal poklicati policijskega psa. Iz kriminalnega oddelka je prišel čokat mo-žiček in privedel s seboj na vrvici lepega psa. Spustil je psa, da je vohal nekaj časa po hišnih vratih, potem pa je vzkliknil: »Ssss!« in stopil stran. Pes je zavihal smrček. Neza-upno je pogledal vse navzoče. Pred hišo se je medtem nabralo vse polno ljudi. In izučeni pes se je kakor besen pognal proti Bob-kinovi gospodinji, stari ženici Pe-lagiji. Hitro se je poizkusil umakniti med ljudi, a pes jo je že popadel za krilo in je ni maral izpustiti. Stara Pelagija je omahnila pred detektivom na kolena: »Da ...« je obupano zastopala. »Grešila sem... Samovar sem ukradla in dve vedri za vodo ... Vse je skrito na podstrešju ... Ubijte me!... Storite z menoj kar hočete...« Ljudje so bili vsi zmedeni. »O kožuhu pa res ne vem prav nič,« je ihtela. »Druge reči sem pa kradla. Da, samovar in vedri... Sodniji me izročite ...« Mater Pelagijo so odvedli na policijo, detektiv pa je še enkrat potisnil psa k vratom, da je vse ovohal. Potem je spet vzkliknil: »Ssss!« in skočil stran. Pes se je obrnil. Nekaj časa je gledal okoli sebe, potem pa je planil proti hišniku Upradovu. Upradov je prebledel kakor zid in omahnil nazaj. »Ubijte me, dragi državljani!« je vzkliknil. »Pobiral sem od vas davek za vodo, denarja pa nisem oddal, ampak sem ga spravil v svoj žep ...« Seveda so se vrgli vsi takoj na Upradova. Zavezali so mu roke in noge. Premeteni policijski pes pa je pograbil medtem že stanovalca sedme sobe in mu raztrgal hlače. Stanovalec sedme sobe je skril obraz v dlani. Padel je pred množico na kolena in zastokal: »Grešil sem, tovariši, hudo sem grešil... Da bi mi ne bilo treba k vojakom, sem v svojih listinah ponaredil rojstno letnico. Ko so drugi prelivali kri za domovino, sem sedel lepo doma, imel električno luč, plin in vodovod... Kar uklenite me, ker sem tako hudo grešil...« Iz množice so se začuli klici: »Imeniten pes, res imeniten pes!...« Na paši Jeremija Bobkin je začel postajati že nemiren. Iz listnice je vzel nekaj bankovcev in jih stisnil detektivu v roke. »Kožuha tako ni mogoče najti ...« je rekel. »Sicer pa nazadnje ni bil niti vreden, da bi se toliko trudili zaradi njega. Ne, res ni bil toliko vreden ...« Tedaj pa je že planil policijski pes k njemu in povohal njegove hlače. Bobkin je prebledel. Ves zmeden je bil in začel se je ozirati, kje bi jo popihal. Toda pes ga ni pustil. Skočil je predenj in začel mahati z repom. Bobkin je vzdrhtel: »Nebesa božja!...« je zastokal. »Zdaj moram še jaz povedati resnico! ... Slepar sem in ničvreden goljuf!... Dragi tovariši, ta kožuh niti moj ni bil... Lani sem si ga bil izposodil za nekaj dni od brata, potem mu ga pa nisem vrnil. Gorje mi, gorje!« Tedaj je začela množica bežati na vse strani. Pes je planil za dvema možakoma, ki sta se zadnja spustila v beg. Oba sta priznala svoje grehe. Prvi je poneveril precej državnega denarja, drugi pa je imel na vesti nekaj takega, kar celo na sodniji obravnavajo brez občinstva. Ulica se je izpraznila, kakor bi bila izumrla. Daleč naokoli ni bilo žive duše. Samo detektiv s psom je še stal sredi ceste. Iznenada se je postavil pes pred detektiva in začel mahati z repom. Detektiv je prebledel in padel pred psom na kolena. »Sodržavljan pes,« je poprosil, »odvedi me v luknjo... Za tvojo oskrbo mi dajejo po tri rublje na dan, jaz pa vtaknem vselej dva rublja v žep ...« Kaj se je potem še primerilo, ne vem povedati. Da ne bi imel sitnosti, sem jo namreč popihal še jaz. M. Zoščenko ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM Prebivalci živalskih kolonij Med »državotvornimi« žuželkami so takšne, ki jih živi skupaj le nekaj ducatov, in druge, ki jih je v enem bivališču tudi po več sto milijonov. Strokovnjaki so pri štetju dobili naslednje rezultate: poljske ose 15—30 gozdne ose 100—200 čmrlji 400—500 sršeni 1000—4000 čebele 3000—7000 gozdne mravlje 50.000—500.000 termiti 500 do več sto mili j. Modri kit — velikan v živalskem svetu Poprečen modri kit ima take mere, da si jih v samih številkah kar težko predstavljamo, zato sezimo po primerjavah: tehta toliko kot 25 slonov, hrbtenica tehta za tri odrasle ljudi, srce za debelega vola, čreva za dva volkswagna, jezik za enega slona, kri za težo desetih konj, kosti za srednji tank, slanine za pet avtobusov. Kdaj začnejo poleti ptiči Pe*' Od 02. ure zjutraj naprej se oglašajo: divji petelin, škrjančeK, kovaček, lastovka, jerebica, od 03. ure: kos, fazan, sini®3’ kukavica, taščica, prepelica, kralj iček, od 04. ure: pastirička, žolne, divji golob, grilček, konopk , hudournik, lišček. Največji zaspanci med žival®' Živalim, ki zimo prespijo v brlogih ali duplih, se tei?S„a temperatura zniža na 0—5 0 C, P tudi druge življenjske se zmanjšajo na minimum. v žina spanja je pa takšna: jazbec, veverica in hrček mesece, jež in suslik — štiri, sv zec — pet, netopir — kar *jj, leta, polh pa je rekorder s s®° mirni meseci. Tujke za časovna obdobja bienij — 2 leti centenarij — 100 let decenij — 10 let milenij — 1000 let kvartal — 3 meseci kvinkvenij — 5 let semester — 6 mesecev tercial —* 4 meseci trimester — 3 meseci Rojstna leta evropskih univ®1* Amsterdam 1632 Ankara 1933 Barcelona 1450 Basel 1460 Bologna ok. 1200 Budimpešta 1635 Cambridge 1229 Carigrad 1453 Dublin 1591 Dunaj 1365 Firence 1321 Gradec 1586 Granada 1526 Koln 1388 Krakov 1364 Leningrad 1819 Lisabona 1290 London 1836 Madrid 1508 Modena 1180 Moskva 1755 Oxford ok. 1200 Pariz 1253 Parma 1065 Praga 1348 Rim 1303 Uppsala 1477 Varšava 1812 ZAHVALA Ob izgubi dragega 111 Martina Ramšaka se iskreno hvaljujem vsem, ki so Sa spremili na njegovi zadnji P ^ Posebna zahvala sodelavce® ^ sindikatu čistilnice za p in govor ter godbi in g. župh Žalujoča žena Til^3 s o Fotografije za to števUJ*® jC| prispevali: S. Bodner, M. Kr jpi F. Rotar, M. Ugovšek, propaf?3 :e oddelek ter služba za inform®d in tisk.