7096 AA OSREDNJA KNJIŽNI/ S »VILHARJA 'TRG revolucije 66001 KOPER St. 245 (14.641) letoXUX.____________________ PRIMORSKI DNEVNIK |e zaCel Izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je IzSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 ___ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 - Tel. 0432/731190____ 1300 UR POŠTNINA PLAČANA V OOTOVINI SPED. IN ABB. POST. OR. 1 /70 NEDEUA, 12. SEPTEMBRA 1993 SEZONSKA RAZPRODAJA UVODNIK Septembrska svetloba s Primorskega Ciril Zlobec ■■ Morda je prav tako, kot je: nepričakovana polemika o primernosti ali neprimernosti nacionalnega, torej vseslovenskega praznovanja vseljudske vstaje na Primorskem septembra 1943, ki je razkrila vsaj dvoje: kako globoko so v nas pognali korenine današnji politični nesporazumi, strankarske zamere in drobno prestižno rivalstvo, ki tako lahkomiselno maličijo eno najpomembnejših dejanj nase zgodovine, hkrati pa je prav ta polemična zastrupljenost zdrava preizkušnja globlje utemeljenosti nekaterih dejanj naše preteklosti, ki ostajajo, vsemu navkljub, zgodovina. In vsesplošna vstaja na Primorskem pred petdesetimi leti ostaja takšno neizbrisno poglavje slovenske nacionalne zgodovine. Zbor odposlancev slovenskega naroda prve dni oktobra v Kočevju se je tudi v očeh zaveznikov zlahka odločil za odlok o priključitvi Primorske. V resnici je samo sankcioniral voljo njenega prebivalstva. Septembrska vstaja na Primorskem je bita edina resnična vseljudska vstaja na Slovenskem, ne samo med NOB, ampak v vsej zgodovini. In bila je drugačna od drugih vftaiP° svetu. Vse vstaje so praviloma izraz skrajnega obupa v razmerah, ko sta nizka cena življenja in velika možnost smrti vre-ostno izenačeni. Vstaja na Primorskem je a v veliki meri izbruh evforičnega patrio-a’ radostno- zmagoslavje slovenske za-X i | Pa tudi kritična zavest, da je po dolgih letih fašizma napočil trenutek, ki se inoia Končati z osvoboditvijo in dokončno združitvijo z matičnim nacionalnim jedrom. Prav zato je tudi bil NOB na Primorskem taksen, kakršen je bil, neprimerljiv, v pozitivnem smislu, s tistim v »Ljubljanski pokrajini«, Čeprav je bil sestavni del vseslovenskega NOB. Zaradi omejenosti prostora samo Se apo-dikhCna trditev: če ne bi bilo vstaje na Primorskem (taksne, kakršna je bila) z vsem, kar je sprožila in osmislila in bila zato te-meljni argument na mirovnih pogajanjih, bi v v,naSa zak°dna meja Se zmerom pri Rakeku, naša današnja neodvisna država Slovenija brez morja, dravskobanovinsko slepo Črevo v srcu Evrope. Primorska vseljudska vstaja je tudi danes pomembnejša od vseh naših političnih najsvetlejsi praznik* ^ ^ Petdesetletnici BALKAN / BOJI IN NAPETOST NA HRVAŠKEM PO ZAVZETJU TREH LiŠKIH VASI Srbska raketa zemlja-zemlja na zagrebško predmestje Stoltenberg in Cot zahtevata umik hrvaških enot iz okolice Gospičo ZAGREB - V LuCkem, osem kilometrov jugovzhodno od središča Zagreba, je sinod ekplodiralo pol tone razstreliva, ki so ga krajiski Srbi po mnenju strokovnjakov ZN izstrelili z raketo vrste lunar 17. VeC ljudi je bilo ranjenih. Tri rakete so padle tudi na Jastrebarsko, 20 kilometrov južno od Zagreba. Srbi so že v petek zagrozili, da bodo napadli na vseh frontah, Ce se hrvaška vojska ne bo umaknila iz treh vasi v Liki, ki jih je zasedla ta teden. General Tudman jim je v soboto odgovoril, da bodo morali spoštovati hrvaško ozemeljsko celovitost in Hrvaško prositi za državljanske in narodnostne pravice, sicer jih Čaka podobna usoda kot tiste, ki so bili poraženi pri Gospiču. Da se Hrvaška nikakor ne namerava odreci suverenosti nad celotnim ozemljem, je Srbom sporočil tudi premier Nikica Valentič, medtem pa so na celotnem območju, ki deli srbske zasedene krajine od Hrvaške, divjali boji. Poveljnik Unproforja na območju nekdanje Jugoslavije general Cot je razmere na Hrvaškem ocenil kot dramatične, zaradi novih zaostritev pa je v Zagreb dopotoval posrednik ZN Thorvald Stoltenberg. Od generala Tudmana je zahteval, da nemudoma umakne vojsko iz treh vasi in tako prepreči izbruh nove vojne. (R. S.) BLIŽNJI VZHOD Jaser Arafat bo smel po 19 letih stopiti na ameriška fla HOUSTON - Sporazum o miru na Bližnjem vzhodu bosta osebno podpisala izraelski premier Rabin in palestinski voditelj Arafat, je med sobotnim jutranjim tekom v Houstonu v Teksasu povedal ameriški predsednik Clinton, ki je v isti sapi razglasil svetu, da se začenja novo obdobje v mednarodnih odnosih. Jaser Arafat, ki je v VVashingtonu do predvčerajšnjim veljal za najhujšega hudodelca, bo prvič stopil v Belo hišo, na ameriška tla pa mu bodo dovolili stopiti po devetnajstih letih. V generalni skupščini Združenih narodov je zadnjic govoril leta 1974, od tedaj pa mu ameriške oblasti niso veC odobrile vizuma. Z Arafatom bo pripotovalo štirinajst palestinskih politikov, ki so bili v Združenih državah tri desetletja na seznamu nezaželenih oseb. Jaser Arafat in Jicak Rabin se bosta jutri v Beli hiši uradno srečala prvič. Palestinski voditelj je včeraj odloCno zanikal govorice, da sta se naskrivaj žfe pogovarjala. Iz palestinskih krogov poročajo, da je razkol med zagovorniki in nasprotniki miru vse veCji in da je pričakovati nove odstope elanov najožjega vodstva PLO. (R. S.) Počastili stoletnico slovenskega planinstva GorenjegrajC.u. Franc Kocbek in njegov avstrijski prijatelj dr. Johannes Fri-schauf sta pred veC kot stotimi leti pomagala utemeljiti slovensko planinstvo, ob tem pa mnogo pripomogla, da so slovenske planine ostale slovenske. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je včeraj v njuno Čast v osrčju Logarske doline odkril spomenik obema možema. Pomnik so si že pred leti zamislili v Planinskem društvu Celje, nasledniku Savinjske podružnice Planinskega društva Slovenije, njegovo podobo in vključenost v čare Logar- ske doline pa je izpeljal nekakšnem ploskovnem akademski kipar Franc realizmu in vlil v bron tri Purg. Prikazal ju je v metre visoko. Obletnica kot opozorilo RAB - Na spominskem pokopališču Kampor na otoku Rabu so včeraj obeležiti 50. obletnico osvoboditve interni- rancev. KO De Zidov, ki so po tem, ko so prišli iz taborišča, ustanoviti edini židovski bataljon v zasužnjeni Evropi. V fašističnem taborišču je trpelo skoraj 20 tisoč Slovencev, veC kot 4600 pa se jih od tam ni nikoli vrnilo domov. O tem sta govorila tudi Janeš Hoiman, predsednik slovenskega odbora za počastitev obletnice, in dr. Anton Vratuša, ki je bil po razpustitvi taborišča poveljnik brigade rabskih internirancev slovenske narodnosti. Proslave se je v imenu slovenske vlade udeležila tudi ministrica za delo, družino in socialo Jožica Puhar, v imenu hrvaškega predsednika Tudmana pa general Janko Bobetko. (G. M.)_________________________________________ a: A- '>:i ■■ --.v' : - - ',A a- ;'v :.Wv>'7 ' 7 '' . 1 I^KURACUN / IZJAVE PODTAJNIKA COLONIJA H VILENICA 93 / OB KONCU OSMEGA SREČANJA r BENETKE n Prispevki za manjšini kar za polovico manjši Namesto dosedanjih 12 predvidenih 6 milijard lir TRST - V osnutku novega finančnega zakona, ki ga je vlada odobrila ta Četrtek, je »v podporo slovenske manjšine in za zaščito kulture ita-i]tinske manjšine v bivši Jugoslaviji« predvidenih po 6 milijard lir letno v triletju 1994-96. Tako je povedal vladni podtajnik pri zakladnem ministrstvu Sergio Coloni na tiskovni konferenci, ki jo je priredil včeraj opoldne na tržaškem sedežu Krščanske demokracije, da bi prikazal zlasti tiste značilnosti komaj odobrenega osnutka državnega proračuna, ki posebej zanimajo Furlanijo-Julijsko krajino in še zlasti Trst. Kar zadeva slovensko manjšino, se torei uresničujejo napovedi iz prejšnjih dni, da bo v novem državnem proračunu sicer ohranjena postavka, ki je bila (tudi) v njeno podporo prvič uvedena s finančnim zakonom za leto 1991 in potem potrjena v proračunih za leti 1992 in 1993, a da bo znesek v njej nižji. (Glede italijanske manjšine velja pripomniti, da so bila v osnutku novega finančnega zakona njej v prid povečana sredstva, ki jih prejema na osnovi Osimskega sporazuma prek Ljudske univerze v Trstu, in sicer s sedanje 3,13 na 4 milijarde letno v triletju 1994-96.) Znižanje je občutno, saj je bilo v triletju 1991-93 za obe manjšini predvidenih 12 milijard lir letno, 8 od katerih je pipadlo slovenski manjšini prek zakona št. 19 iz leta 1991, znanega tudi kot zakon za obmejna območja, in prek iz njega izhajajočega deželnega zakona FJK št. 55 iz leta 1991. Nominalno smo torej priCa zmanjšanju dosedanjih prispevkov za polovico, realno gledano (upoštevajoč inflacijo itd.) pa je klestenje še večje. Coloni je dal razumeti, da bo mogoče te zneske še popravljati v parlamentu, preden bo finančni zakon dokoCno odobren, seveda pa si je težko misliti, da jih bo mogoče podvojiti ali še veC. Slovencem v Italiji se torej obeta težka žrtev, saj že sredstva, ki so bila zdaj na razpolago, niso krila vseh naših potreb. Coloni je pristavil, da so omenjena 'sredstva namenjena slovenski manjšini ne glede na zaščitni zakon. Ce bi le-tega odobrili, bi torej za njegovo finančno kritje ločeno poskrbeli. Tržaški vladni podtajnik je pri tem vztrajno govoril o »Maccanicovem zakonu«, povedal pa je tudi, da vlada ni še zavzela stališča glede tega, ali ta zakonski osnutek predstaviti ali ne. Podčrtal je še, da se je za ohranitev postavke v prid slovenske in italijanske manjšine v osnutku proračuna odloCno zavzel zunanji minister An-dreatta. Kar zadeva vprašanje, koliko bi od 6 milijard pripadlo eni in koliko drugi manjšini, pa da za zdaj ni nic odločenega. Več na 2. strani Letošnja nagrajenka je Čehinja Ubuše Monikova Libuše Monikova (Foto: D. Križmančič / Kromas) VILENICA - Včeraj se je v jami Vilenica, ki je simbol snovanja besedne umetnosti, zaključilo že osmo srednjeevropsko literarno srečanje Vilenica 93 s slovesno podelitvijo nagrade. Predsednik strokovne žirije Veno Taufer je v predstavitvi letošnje nagrajenke Libuše Moni-kove poudaril, da si ustvarjalci, ki prenašajo specifičnost našega Časa v svoja dela na estetsko prepričljiv naCin, zaslužijo posebno pozornost in . priznanje. Češka avtorica Libuše Monikova svoja dela piše in objavlja v nemščini. Monikova se je zahvalila za nagrado, denar pa bo podarila beguncem, ki so v Sloveniji našli svoj drugi dom. Podpredsednik sežanskega IS Jure Repic je nagrajenki izročil umetniško delo pokojnega slikarja Ivana Varla iz Sežane in monografijo o njem. Slovesnost se je zaključila s koncertom vokalne skupine Ave pod vodstvom Andraža Hauptmana. (O. K. S.) Zlati lev ex aequo Altmanu in Kieslovvskemu BENETKE - Robert Altmari (Short Cuts) in Krzysztof Kieslovvski (Trois coleurs. Bleu) sta zmagovalca letošnjega zlatega leva na beneški razstavi filmske umetnosti. Tako je odločila žirija pod predsedstvom Petra VVeira. Srebrni lev je pripadel tadžikistan-skemu Kosh ba Kosh režiserja Bahtiyarja Khudojnazarova, posebno nagrado žirije filmu Bad Boy Bubby režiserja Rol-fa De Heera. Igralci Altmanovega filma so bili nagrajeni s posebnim pokalom Volpi za skupni igralski dosežek. Redni pokal Volpi za glavni vlogi sta letos prejela Juliette Binoche (Trois coleurs. Bleu) in Fabri-zio Bentivoglio za interpretacijo v filmu Razdvojena duša Silvia Soldhiija. VeC na 7. strani Nova Gorica, 12. september 1993 ob 11. uri slavnostni govor MILAN KUČAN predsednik Republike Slovenije V PROGRAMU SODELUJEJO RECITATORJI, FANFARISTI, ZDRUŽENI PRIMORSKI PEVSKI ZBORI IN GORIŠKI PIHALNI ORKESTER ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Danes komemoracija bazovskih junakov Na današnji dan pred 63 leti so bili na bazov-ski gmajni ustreljeni Ferdi Bidovec, Franjo Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič. Kot vsako leto od leta 1945 dalje bo ob spomeniku, ki je bil leta 1970 postavljen v njihov spomin, spominska svečanost, ki se bo začela ob 15. uri. stran 2 Atentat v New Delhiju V New Delhiju je včeraj prišlo do atentata, ki je zahteval več smrtnih žrtev. Preiskovalci domnevajo, da so skušali umoriti predsednika mladinske sekcije stranke »Indijski kongres«, ki si je pred indipendentisti Sikh doslej že nekajkrat srečno rešil življenje. stran 7 Samo Kokorovec evropski prvak Na evropskem prvenstvu v Saarbrilcknu je Poletov kotalkar Samo Kokorovec poskrbel j še za en velik podvig: osvojil je namreč vse tri zlate medalje. Po zlatem odličju v obveznih likih je naš kotalkar zmagal tudi sinoči v prostem programu in je bil s tem seveda tudi prvi v kombinaciji. stran 21 Nedelja, 12. septembra 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA PRORAČUN / TISKOVNA KONFRENCA PODTAJNIKA COLON1JA »Klestenje v veliki meri prizaneslo FJK« Potrjen vrh v Rimu 16. t. m. o tržaški gospodarski krizi Martin Brecelj TRST - Klestenje državnih izdatkov bo prizadelo tudi Furlanijo-Julijsko krajino, vendar sorazmerno manj kot druge dežele. V osnutku državnega proračuna za leto 1994 je za petero dežel s posebnim statutom predvidenih 2 tisoč milijard lir manj kot v tekočem poslovnem letu, deželna uprava Furla-nije-Julijske krajine pa bo prikrajšana le za kakih 100 milijard lir. Tako je povedal podtajnik pri zakladnem ministrstvu Sergio Coloni na tiskovni konferenci, ki jo je priredil včeraj opoldne na sedežu tržaške KD, da bi predstavil glavne značilnosti osnutka finančnega zakona za leto 1994, ki ga je vlada odobrila ta četrtek in ga bo zdaj prevzel parlament v obravnavo. Coloni je uvodoma podčrtal, da je vlada dokaj zadovoljna z odzivom ljudi na strožjo finančno politiko, ki jo država vodi zlasti v zadnjem letu, saj so razni pozivi k neplačevanju davkov, k bojkotu državnih vrednotnic itd. ostali brez odziva, po drugi strani pa je Italiji uspelo obraniti svojo valuto, začeti sanacijo ogromnega javnega deficita in zajeziti gospodarsko krizo. Vlada je ze- Vladni podtajnik Sergio Coloni (foto KROMA) lo zaskrbljena zaradi nizke zaposlitvene ravni, a se ni odločila za kak večji manever v prid zaposlovanju, ker bi to zahtevalo nove dohodke in torej ošibitev notranjega povpraševanja. Vladni finančni manever tokrat v veliki meri sloni na kle-stenju izdatkov, zlasti na področju zdravstva, socialnega skrbsva in javnih uprav, kar naj bi prizadelo predvsem tiste, ki imajo stalno zaposlitev. Seveda pa je Coloni govoril predvsem o tistih aspektih osnutka finančnega zakona, ki pobliže zadevajo FJK in še zlasti Trst. Klestenje bo deželno upravo FJK prizadelo predvsem na področju zdravstva (minus 89 milijard). Sicer pa je tržaški vladni podtajnik podčrtal predvsem tiste postavke, ki predstavljajo pozitivne ukrepe za tukajšnjo stvarnost. Poleg prispevkov za slovensko in italijansko manjšino (po 6 milijard na leto v triletju 1994-96), o katerih obširnje pišemo na prvi strani, velja omeniti refinanciranje sklada za Trst in Gorico (po 40 milijard na leto v 1. 1994-95) in za Trst (po 30 milijard na leto v 1. 199-95), prispevke za ladjedel-niški in ladjarski sektor (100 milijard v 1. 1994, 200 v 1. 1995 in 300 v 1. 1996), prispevke za tržaško pristanišče (4,6 milijarde na leto v triletju 1994-96), prispevke za tržaški sinhrotron (po 25 milijard na leto v triletju 1994-96) in za tržaški geofizikalni observatorij (po 15 milijard na leto v triletju 1994-95), povečanje prispevkov za italijansko manjšino v Sloveniji in v Hrvaški prek Ljudske univerze v Trstu (s 3,13 na 4 milijarde na leto v triletju 1994-95). Coloni je dejal, da so v osnutku proračuna tudi sredstva za »osimski« avtocestni povezavi Gorica-Razdrto in Sežana-Razdr-to. Kar zadeva posebne ukrepe za rešitev tržaške gospodarske krize, pa je vladni podtajnik potrdil, da bo v četrtek, 16. t. m., pri predsedstvu vlade v Rimu poseben sestanek, pri katerem bodo sodelovali predstavniki raznih ministrstev, krajevnih uprav in družbenih sil. Govor bo predvsem o škedenjski železarni in o Tržaškem Lloydu. OB 63-LETNICI USTRELITVE BAZOVSKIH JUNAKOV Danes spominska proslava na bazovski gmajni Od 9. septembra 1945 dalje se na gmajni pri Bazovici vrstijo spominske svečanosti v čast štirim mladim junakom, ki so bili prav tam ustreljeni 6. septembra 1930. Bili so člani tajne organizacije Borba. Bazoviški junaki Ferdinand Bidovec, Franjo Marušič, Zvonimir Miloš, Alojz Valenčič so bili sojeni pred Posebnim sodiščem za zaščito države na t.i. Prvem tržaškem procesu, ki se je odvijal od 1. do 5. septembra 1930. Takoj po razsodbi so bili ob zori 6. septembra ustreljeni na gmajni pri Bazovici, kjer je bilo takrat vojaško strelišče. Trupla so nato tajno zako- pali na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu. Njihov soborec in tajnik organizacije Borba Drago Žerjal je njune grobove odkril takoj po osvoboditvi leta 1945. Na pokopališču je bilo nato urejeno spominsko obeležje, od leta 1970 dalje pa je tam pravi spomenik. Na samem mestu ustrelitve pa od 9. septembra 1945 stoji spomenik, osnutek zanj je izdelal tržaški rojak Franjo Kosovel. Kraj je postal znan in svet vsem Slovencem, še posebno pa slovenski narodni skupnosti v Italiji. Odbor za proslavo bazoviških junakov vsako leto prireja spominsko slovesnost. Letošnjo prosla- vo - ob 63. obletnici ustrelitve - bodo sooblikovali govorniki, Zenska pevska skupina S tu ledi, taborniki in skavti s častno stražo. Minuta tišine in polaganje vencev bosta zaokrožila svečanost, ki se bo pričela ob 15. uri na gmajni pri Bazovici. Za uvod k današnji proslavi pa je Odbor za proslavo bazoviških žrtev poskrbel za krajšo svečanost v ponedeljek na pokopališču pri Sv. Ani, člani odbora pa so bili v petek prisotni na komemoraciji v Prešernovem gaju v Kranju. Na sliki iz arhiva NSK kraj, kjer so bili pred 63 leti ustreljeni bazoviški junaki. CIAMPI V BARIJU Predsednik je optimist »Italija bo premostila krizo« ' Parlament ni delegitimiran BARI - Ministrski predsednik Carlo Aze-glio Ciampi je na včerajšnji otvoritvi vesfe-lejemske prireditve v Bariju zagovarjal delo vlade in dokaj optimistično ocenil trenutni položaj italijanskega gospodarstva. Iz njegovih besed kaže, da je najhujše mimo in da se bo Italija vendarle počasi izmazala iz sedanje krize. Za to pa so potrebne - je dejal premier - še nekatere žrtve, ki jih predvideva novi finančni zakon. Ciampi je vsekakor priznal, da je najhujši problem trenutno nezaposlenost, ki se nevarno širi predvsem na jugu države. Rim bo moral na tem področju korenito revidirati ves dosedanji sistem javnih posegov za Jug, ki so doslej v glavnem zanemarjali produktivne sektorje. Sever mora še dalje pomagati nerazvitim južnim deželam, a z novimi kriteriji in predvsem z novo miselnostjo, ki bo omilila sedanje hude razlike. Glede finančnega zakona je ministrski predsednik dejal, da se zavzema za globoko preureditev javnega sektorja. Vlada, kot znano, namerava uvesti dopolnilno blagajno in mobilnost tudi za javne uslužbencev, npr. za šolnike. Nekdanji voditelj Narodne banke je zavrnil kritike tistih, ki pravijo, da je ta vlada delegitimi-rana in da v bistvu posluje brez prave parlamentarne večine. Italija doživlja obdobje radikalnih sistemskih in političnih sprememb, sedanja vlada pa prispeva, da bo ta prehod v novo čim manj boleč. To še zdaleč ne pomeni, da ni aktivna in da ne deluje v povezavi z zbornicama. Ciampi se je tudi spustil v odločno obrambo parlamenta, ki po njegovem ni delegitimiran, saj je kljub vsem težavam pokazal, da ima pri srcu usodo države. To je med drugim dokazal z odobritvijo nove volilne zakonodaje. Svojo vlado je predsednik definiral kot parlamentarno in poltično vlado, ki vrh vsega jamči še goboke sistemske reforme. O datumu volitev Ciampi ni odkrito spregovoril, dal pa je razumeti, da bodo volitve najbrž prihodnjo pomlad. Predsednik vlade je potrdil, da Rim še vedno trdno verjame v evropsko integracijo in istočasno v sporazum iz Maastrichta. Evropska skupnost pa se bo morala resneje lotili odnosv med razvitimi in manj razvitimi področji dvanajsterice, saj sedanja neuravnovešenost grozi skladnemu razvoju nove Evrope. NOVICE Minister Paladin na Južnem Tirolskem BOČEN - Vlada se bo v kratkem spet ukvarjala z južnotirolsko problematiko. To je med verajšnjim obiskom v Bocnu obljubil minister za odnose z deželami Livio Paladin, ki je imel vrsto srečanj s predstavniki pokrajinske uprave in tudi Južnoti-rolske ljudske stranke (SVP). Predsedniku bocen-ske pokrajine Luisu Dumvvalderju je vladni predstavnik napovedal bližnjo rešitev afere o vračanju originalnih nemških imen južnotirolskih vasi in krajev, ki močno razdvaja tamkajšnjo javno mnenje. Zastopniki SVP so opozorili Paladina na vprašanje nove volilne zakonodaje, ki po mnenju nemdke skupnosti v nekaterih aspektih oškoduje Juže Tirolce. To velja tudi za zakon o izvolitvi evropskega parlamenta. Za izvobtev svojega evro-poslanca se je doslej SVP morala nujno povezati s Krščansko demokracijo. Južnoafriška prenosna bolnišnica za Bosno je še zmeraj v Trstu RIM - V torek so pripeljah z ladjo v tržaško luko kompletno in skoraj povsem samozadostno prenosno bolnišnico v kontejnerjih, ki jo je humanitarna organizacija Waqful Waqifin iz Južnoafriške republike namenila prebivalcem Zenice v Bosni. Tjakaj bi jo morali odpeljati preko Ploč, vendar se je zataknilo. Carinske formalnosti so - tudi po zaslugi Rdečega križa - že opravili, toda gotovi krogi pri Organizaciji združenih narodov in Svetovni organizaciji za zdravstvo so izreldi mnenje, da v Zenici take pomoči ne potrebujejo; in ker bi morali bolnišnico pospremiti mednarodni vojaški oddelki pod okriljem OZN, je bolnišnica še zdaj tu. Ozadje zamude je pojasnil včeraj med tiskovno konferenco na sedežu Radikalne stranke v Rimu zdravnik in član omenjene humanitarne organizacije Imitiaz Sooliman. Vrednost kontejnerske bolnišnice znaša dva milijona dolarjev in je edina na svetu. Osem mrtvih v treh prometnih nesrečah VEDEM - Včeraj je bilo v treh prometnih nesrečah ob življenje kar osem ljudi, tri osebe pa ležijo hudo ranjene v bolnišnici. Na cesti Porpetto-San Giorgio di Nogaro je zaradi spolzkega asfalta zaneslo s ceste avto, ki ga je upravljal 23-letni Denis Pacorigh iz Porpetta; fant je umrl med prevozom v bolnišnico. Na cesti med jezeroma Maggiore in Orta (Novara) so v čelnem trčenju giuliette in opla kadett podlegle tri osebe - Giovanni Bochese (61 let), Riccardo Patella (22) in Alberto Casali (26), tri pa so dobile težke poškodbe - Michele Brigandi (44 let, pridržana prognoza), Roberto Bochese (35, prognoza 90 dni) in Pier Luigi Fiorattini (25, prognoza 60 dni). Bbzu Cunea pa je renault 19 zaradi prevelike hitrosti zavozil iz ovinka, treščil v cementno cev in se vžgal. Plameni so pokončali vse štiri potnike: brata Fabrizia in Silvia Minettija (21 in 25 let), Eriča Beghina (18) in Luco Ferrata (19). TRST / UMOR 29-LETNEGA DEKLETA 0 priStevnosti mlade morilke se bodo morali izreči psihiatri Jutri obdukcija žrtve - Čakajo na izvide krvnih madežev 11 ■ TRST - Za preiskovalce je primer dejansko zaključen: 26-letna Elena Giraldi je kriva namernega umora. Opraviti morajo sicer še nekaj formalnosti, kot na primer obdukcijo žrtve, 29-letne Annamarie Vicig (poverili so jo sodnemu zdravniku Costantinidesu), kot izvide madežev krvi, ki so jih našli v poslopju, kjer je prišlo do umora (to nalogo so naložili dr. Grazianiju), kar pa ne bi smelo prinesti nič takega, kar ni bilo jasno od vsega začetka. Nekaj negotovosti je sicer glede morebitnih obtežilnih okol-nosti, in sicer, če je šlo za premišljeno dejanje (dekle je v jutranjih urah kupilo nož v neki orožarni v Miramarskem drevoredu). Zelo velikega pomena pa bi znal biti psihiatrični pregled, o katerem je že govoril namestnik državnega pravdnika De Nicolo, ki usklajuje preiskavo. Giraldijeva se je namreč že zdravila zaradi psiholoških težav, poskusila pa je tudi narediti samomor. Možno je, da je dekle bilo delno prištevno ali celo povsem neprištevno, a v tem primeru je sploh ne bi obsodili na zaporno kazen, temveč bi odredili njeno zdravljenje. Giraldijeva je trenutno v videmskem zaporu (v Trstu je namreč ženski oddelek zaradi preureditve-nih del zaprt), kjer strogo pazijo nanjo. Bojijo se namreč, da bi si ponovno poskusila vzeti življenje, saj kaže, da v njeno zavest še ni povsem prodrlo spoznanje, kaj je pravzaprav naredila: ko so ji med zasliševanjem povedali, da je Vicigo-va umrla, je namreč najprej izbruhnila v jok, ni hotela verjeti besedam, zatem pa se je spet zaprla vase, postala je ostra, hotela je videti brata in starše, ko pa so prišli, se z njimi ni hotela srečati. Preiskovalci so takoj razumeli, da gre za težaven psihološki primer, ki terja izredno občutljivost, zato so tudi naročili, naj v Vidmu vseskozi pazijo nanjo. Giraldijeva se je namreč zdravila že pred časom, še predno se je srečala z 3 2-letnim Giampaolom Costanzom, študentom prava. Z njim pa je hodila le nekaj dni, vendar kaže, da se je vanj noro zaljubila. Mladenič naj bi ji skušal dopovedati, da med njima ne more biti drugega razen prijateljstva, saj je bil že enajst let zaročen z Annamario Vicig. Ni je pa prepričal. Junija je tudi poskusila narediti samomor. S Costanzom se je zatem še večkrat videla, verjetno ji je skušal pomagati. Kaže pa, da se ni več zatekla k pomoči zdravnikov, kar je bilo morda usodno. Tako je v njej dozorela odločitev, da se tekmice, kateri je večkrat ob vseh urah tudi telefonirala, dokončno reši. Morda si je predstavljala, da se bo s tem rešila tudi vseh svojih tegob in da bo Co-stanzo samo zanjo. V neki orožarni v Miramarskem drevoredu si je kupila velik nož, ki ga uporabljajo potapljači, šla na dom Annamarie, jo poklicala in ko sta se srečali, jo je napadla. Kljub takojšnji zdravniški pomoči Vicigovi ni bilo pomoči. .SEJA SLOVENSKE DEŽELNE KOMISIJE Slovenski socialisti za predvolilno dogovarjanje Problem uveljavitve slovenskega zastopstva - Poziv k udeležbi na proslavah v Novi Gorici in v Bazovici Interni posvet SSk položaju manjšine po volilni reformi TRST - Slovenska skupnost bo priredila prihodnjo soboto celodnevni interni posvet, na katerega v deželnem merilu vabi elane strankinih teles, izvoljene predstavnike in druge odgovorne predstavnike. "Klavzura ” bo posvečena odkriti izmenjavi mnenj o položaju, v katerem sta se znašli tako manjšina kot slovenska stranka po volilnih reformah in zadnjih deželnih ter upravnih volitvah. Prišlo je do korenitih sprememb in novembrske volitve, id se bližajo, terjajo nove pristope ob zvestobi temeljnim izbiram in vrednotam. Posvet SSk bo tudi uvod v kongresno dejavnost, saj so na Tržaškem že napovedani sekcijski kongresi in pa pokrajinski kongres SSk; podobno bo v kratkem na Goriškem in pa na deželni ravni. Deželno tajništvo, ki pripravlja posvet, je v tiskovnem poročilu izrazilo začudenje in obsodbo spričo dejstva, da je bila v deželnem svetu FJK zaupana naloga predsednika svetovalske komisije za kulturo predstavniku neofašistov. Gre za popolno novost, ki ne kaže nič dobrega in meče temno senco na tiste stranke ustavnega loka, ki so to omogočile. ITALIJA / POLITIKA Mario Segni že kandidat za voditelja nove vlade? r ' RIM - V nekaterih vplivnih krogih Krščanske demokracije oziroma nastajajoče Ljudske stranke se ogrevajo za kandidaturo referendumskega voditelja Segnija za novega predsednika vlade. To so v včerajšnjih izjavah potrdili nekateri predstavniki zmernih struj katoliške stranke (npr. ideolog gibanja Comunione e libera-zione Buttiglione), ki po srečanju med Segnijem in Martinazzolijem upajo, da se bo prvi prej ah slej vrnil v "matično stranko". Segni s svoje strani zavrača tako tolmačenje dogajanj in podčrtuje, da je neposredna izvolitev predsednika vlade potitič-ni in ne osebni problem. Istočasno pa sardinski poslanec potrjuje svojo pripadnost Demokratskemu zavezništvu, katerih voditelji so ga posredno ali neposredno obtožili, da se znova približuje KD. Vodja poslancev DSL D’Alema pa je dejal, da Segni še zdaleč ni levičar in da se tudi ni nikoli predstavil v tem svojstvu. Je pa sopotnik levičarskega gibanja. Odnosi med DSL in Demokratskim zavezništvom so se po srečanju Segni-Martinazzoli močno ohladiti. UDELEŽILO SE GA BO 18 MLADIH IZ ANGLIJE, PORTUGALSKE IN POLJSKE Študijski tabor o strpnosti in izrinjenosti Trajal bo od jutri do 26. septembra - Natrpan program srečanj in debat TRST - Strpnost, odnosi med narodnostnimi skupnostmi, družbena izrinjenost - te teme bo obravnavalo od 13. do 26. septembra na delovnem in študijskem taboru v prostorih nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu 18 mladih prostovoljcev iz Anglije, Poljske in Portugalske. Za tabor je dala pobudo skupina tržaških voluntaristič-nih mladincev, priredila ga bo Mednarodna civilna služba (posvetovalna članica Unesca in Sveta Evrope), ki deluje dobrih 40 let tudi v Ita- liji, z njo pa bosta sodelovala Deželni študijski center za mentalno zdravje in Slovenski raziskovalni inštitut. Goste, ki bodo v sve-toivanskem parku tudi pomagali popravljat in prebarvat vrata in okna nekaterih poslopij, bo jutri sprejel predsednik deželnega sveta Degano. Sicer pa bodo imeli obilo dela, saj bodo organizirali na sedežu Deželnega centra za mentalno zdravje javne debate in konference, v parku pa družabne prireditve in srečanja z javnostjo. V četrtek, 16. septembra, ob 17.30 bo na sporedu prva takšna razprava in sicer ob priložnosti predavanja, med katerim bo prof. Jože Pirjevec spregovoril o problemih manjšinskih skupnosti oziroma o sožitju med različnimi etničnimi in kulturnimi sredinami. Dan pozneje bo proti večeru »praznik solidarnosti«, na katerem se bodo tuji gostje spoznali s člani tržaških organizacij prostovoljnega dela ter si izmenjali izkustva. V nedeljo, 19. septembra, se bodo v Devinu sešli s fanti in dekleti, ki obi- skujejo Zavod Združenega sveta. Dva dni kasneje, 21. septembra, ob 17.30 bodo prisluhnili prof. Francu Rotelliju, ki jim bo obrazložil organiziranost službe za pomoč osebam z mentalnimi motnjami v Trstu. V soboto, 25. septembra, bodo s člani kmetijske zadruge s Pantalejmuna očistili svetoivanski park in priredili poslovilno družabnost, že v ponedeljek, 20. septembra, pa bodo svoje tržaške izkušnje orisali tisku v študijskem centru za mentalno higieno. GORICA - Slovenski socialisti si prizadevajo, da bi-skorajšnje upravne volitve pomenile za našo narodnostno skupnost priložnost za čim večjo uveljavitev. Tudi na podlagi določenih negativnih izkušenj ob zadnjih pokrajinskih volitvah v Trstu in Gorici je treba izhajati, da se ustvarijo vsi pogoji, da bo prisotnost Slovencev v upravnih telesih primerna in v skladu s pričakovanji. To je moč doseči predvsem s predčasnim dogovorom vseh komponent političnega in civilnega zastopstva. Zaradi tega bo deželna komisija sprožila nekaj pobud v to smer v želji, da bi prišlo čimprej do izjasnitve stališč posameznih komponent in do načelnega dogovora. O tem je tekla beseda na zadnjem srečanju Deželne komisije slovenskih socialistov, ki je pod predsedstvom Rudija Pavšiča potekala v Doberdobu. Na njem so člani deželnega vodstva pozvali vse Primorce, naj se v nedeljo udeležijo veličastne novogoriške proslave ob 50-let-nici vstaje na Primorskem, kakor tudi slovesnosti v Bazovici. Z množično prisotnostjo na teh prireditvah bomo tudi zamejci izpričati našo navezanost na dogodke iz naše polpretekle zgodovine, na katere smo posebej ponosni. V vidiku pokrajinskih kongresov se bo zastopstvo slovenskih socialistov, v kratkem, srečalo s pokrajinskim in deželnim vodstvom stranke in jim posredovalo poglede in težnje Slovencev v fazi obnove PSI, ki po mnenju komisije poteka prepočasi in brez prave učinkovitosti. TRST Nedelja, 12. septembra 1993 KRIZA / DSL O STISKI V INDUSTRIJSKIH OBRATIH Rim zavlačuje tovarne pa hirajo Na prepihu so Tržaški arzenal sv. Marka, Tovarna velikih motorjev'in železarna AFS V naši pokrajini je na prepihu se 3.300 delavcev ter uradnikov, kolikor jih zaposlujejo Tržaški arzenal sv. Marka, Tovarna velikih motorjev in škedenjska železarna AFS, katerih usoda je pod vprašajem. Ce pa upoštevamo, da je z njimi povezanih 85 odstotkov malih dobaviteljskih industrij sko-obrtnih podjetij, je ljudi, ki jim Brozi odslovitev, še več. Kaj bo z njimi, se bo morda zvedelo v četrtek, ko bo predsedstvo vlade vzelo v pretres gospodarsko krizo v Furlaniji-Julijski krajini s posebnim ozirom na Trst. Na vrh v Palači Chigi se pripravlja tudi Demokratična stranka levice. Njena delegacija -evropski parlamentarec Giorgio Rossetti, podpredsednik deželne skupščine Miloš Budin ter odgovorni za ekonomsko problematiko Roberto Treu - se je sešla v Petek s tovarniškimi sveti omenjenih treh obratov, včeraj pa so orisali izid pogovorov na tiskovni konferenci, ki sta se je udeležila še pokrajinski tajnik stranke Stelio Spadaro in njen referent za industrijo Cuanni Menegazzi. Povedali so, da bo krizo železarstva obravnaval te Drago Gašperlin dni tudi Evropski parlament in da bo DSL priredila v petek, torej brž po rimskem in strasbo-urškem zasedanju, javno srečanje, na katerem bodo preučili njune rezultate. Navzoča bosta poslanca Roberto Speciale, ki je v EP odgovoren za probleme ladjedelstva in železarstva, ter Antonio Pizzinato, vabljeni pa bodo še tovarniški sveti, sindikati in podjetniki. »Sicer smo s svojim znanjem ter izkustvi glede kriznih sredin na razpolago javnim upraviteljem, krajevnim parlamentarcem in drugim političnim silam,« zagotavlja DSL, »kajti nujen je močan pritisk na Rim: odlaganja nerešenih vprašanj je že preveč, vlada naj se jasno izreče in ponudi Trstu gotova jamstva!« Kakšen je položaj v treh tovarnah? V arzenalu (od 600 delavcev jih je 200 v dopolnilni blagajni in 100 dodeljenih tržiškemu obratu) se bojijo novih množičnih odpustov, ladijska popravila so vse redkejša zaradi koprske konkurence, dela na področju prestrukturiranja ladij pa je itak malo. Fincan-tieri bo predstavila 20. t. m. sindikatom nadaljnji program, o katerem pa se nič ne ve. Podobno velja za boljunško TVM; 350 ljudi je že od januarja v dopolnilni blagajni, tem pa se je pridružilo zdaj še 40 uradnikov iz oddelka za dizelske raziskave, ki mu grozi likvidacija oziroma odvisnost tovarne od švicarskega centra Schultzer, se pravi njeno zreduciranje na proizvajalko motorjev po licenci. In vendar je bilo vloženih v proizvodne programe zadnja tri leta 110 milijard lir! Železarna (1.000 ljudi) pa je v precepu: vlada jo hoče menda v smislu navodil Evropske skupnosti o klestenju zapreti (da ne bi zaprli one v Tarantu), toda kakovost in značilnosti proizvodnje tega ne opravičujejo - in res ni prišlo iz Bruslja nobeno zadevno sporočilo. Vladin naklep potrjuje zavlačevanje medministrskega odbora za industrijsko načrtovanje. 2e pred nekaj meseci bi bil moral predložiti načrt o preustroju škedenjske železarne, o njem pa ne duha ne sluha; pravijo, da bo to storil 20. septembra, jamstva pa nobenega. Mar hočejo z zavlačevanjem ustvariti pogoje za njeno samouničenje? Volitve v Trstu: sedaj tudi sredina V prihodnjih dneh napovedujejo prve konkretnejše sestanke za pripravo na novembrske upravne volitve. Novosti so na vidiku predvsem v devin-sko-nabrežinski občini. V Trstu vsekakor nobena stranka še ni jasno razkrila svojih kart, kar velja tudi za županske kandidate, ki jih je na papirju kar precej, stvarnih odločitev pa Se ni. Včeritj so vsekakor formalno ustanovili Sredinsko unijo, v katero so pristopili nekateri (bivši?) zastopniki KD, PSI in laičnih sil. Med njimi nekdanji načelnik PSI v tržaškem občinskem svetu Marchetti, bivši občinski odbornik KD Bosio, republikanec Pacor in nekdanji predsednik ezulskega združenja Del Bello. Sredinska unija, pravijo njeni ustanovitelji, se bo borila proti levičarski demagogijiji in proti desničarskemu nacionalizmu. Unija vneto išče svojega kandidata za župansko mesto. Govori se, da jo bo podprl tudi socialistični senator Agnelli. ZLATI CEKIN / PRED FINALOM V BOLOGNI Lepo zadoščenje za 7-letno Vlenio Zasluga za zmago gre tudi Suzani Žerjal, ki je malo pevko dobro pripravila za nastop Damjana Ota V tretje gre rado tudi za malo Vlenio Zobec, ki bo že v naslednjih dneh zastopala Trst na državnem predtekmovanju za »Zecchino d’Oro«. Tako je 7-letno dekletce po lanski in predlanski dobri uvrstitvi tokrat zbrala kar največje število točk in dosegla odlično prvo mesto. Tržaška prireditev je bila predsinočnjim v gledališču Silvio Pelli-co v Ul. Ananian, poleg malih pevcev, ki so tekmovali za uvrstitev v vsedržavni del te tradicionalne otroške pevske revije, pa se je občinstvu predstavil tudi Cino Tor-torella, bolje poznan kot čarovnik Zurli, neločljivi spremljevalec »Zlatega cekina«. Dvanajst pesmic za dvanajst otrok med petim in sedmim letom starosti, edina izjema je bila 9-letna deklica, ki je sklenila seznam malih tekmovalcev: njihove nastope je - kot rečeno - uvajal in povezoval Cino Torto-rella, že tretjič gost te revije, ki jo prireja tržaško predstavništvo založbe Rizzoli. Po skoraj dveh urah prireditve, ki se je vila med pesmimi tekmovalnega dela in raznimi vmesnimi točkami, je le napočil toliko pričakovani trenutek razglasitve letošnjega najboljšega Vlenia Zobec med petkovim nastopom (foto KROMA) pevca. Sicer so organizatorji najprej nagradili punčko in fantka, ki sta dosegla najvišje število točk, nato pa izročili veliki pokal Vlenii Zobec, ki bo že v prihodnjih dneh s starši odpotovala v Bologno na vsedržavno tekmovanje. Zaključni del letošnjega »Zlatega cekina« pa je napovedan za tretjo nedeljo prihodnjega novembra. Vlenia Zobec je stara šele 7 let, kljub temu pa je že kolikor toliko izkušena pevka: že kot 3-letni otrok je namreč začela peti v otroškem pevskem zboru Fran Venturini, ki ga pri Domju vodi Suzana Žerjal. Le-ta je tudi učila in spremljala malo Vlenio za pripravo na pred-sinočnji nastop. Vlenia je občinstvo in ocenjevalno komisijo navdušila s pesmijo Tisoč glasov, en glas, ki jo je sicer zapela v italijanščini, deloma celo v ruskem izvirniku. Zmaga male Vlenie pa prinaša še posebno zadoščenje, če upoštevamo, da se je pevske dejavnosti lotila v okviru enega izmed naših kulturnih društev. NOVICE V Dijaškem domu veselo ob koncu poletnega centra V petek je potekala v Slovenskem dijaškem domu zanimiva prireditev, s katero so otroci, starši, vzgojitelji in delovni kolektiv doma v vedrem in prijateljskem vzdušju zaključili poletno središče. V dvanajstih tednih bajanja je središče obiskovalo sto obok (45 slovenskega in 55 italijanskega jezika), ki So skupno preživeli 418 tednov, kar znese povprečno nekaj več kot štiri tedne na vsakega oboka. Njihovemu zdravemu in dobremu počutju je sledilo 18 vzgojiteljev, dva mentorja, domska kuhinja in bi vodje: Erika Ukmar, Miriam Maver in Fausta Sisti. Svoj delež je opravil tudi sinji vrtni bazen, ki je bil v toplih dneh prečudovita oaza za igro in medsebojno komuniciranje. Oboci, od beh do štirinajstih let, so vredni pohvale in so nam lahko za vzor prijaznega sožitja. Ob zaključni prireditvi je poleg badicionalnih razstav pisanih izdelkov, od katerih so jih oboci največ pojedli, potekalo tudi zagrizeno športno srečanje med dvema ognjema med starši in oboci. V veliko zadovoljstvo vseh so zmagali oboci. Prireditvi na rob še beležka, da so se italijanski someščani počutili izredno dobro v okrilju slovenske ustanove, nekateri so spraševali, kako bi lahko njihovi otroci nadaljevali tudi šolanje v skupni dvojezični šoli. Z zaprtjem poletnega središča je Dijaški dom zaključil poletne pobude, ki so zajemale še letovanje na Ptuju in bivanje v Zelenem cenbu. V kratkem pa bo dom objavil vpisovanje za novoletno zimovanje, ki bo od 27. decembra 1992 do 3. januarja 1994 v Kranjski gori. Danes in jutri v Trebčah praznik tiska SKP Na športnem igrišču v Trebčah se nadaljuje praznik Sbanke komunistične prenove. Ob 19. uri bosta govorila pokrajinski tajnik stranke Giorgio Canciani in član pokrajinskega vodstva Sergij Lipovec. Zvečer bo ples. Praznik se bo nadaljeval tudi jutri. Gabrovec: jutri prvi dan pouka v otroškem vrtcu Zgoniška občinska uprava obvešča, da bo jubi začetek šolskega leta 1993/94 v občinskem vrtcu v Gabrovcu. Starši imajo možnost, da pripeljejo svoje oboke v vrtec od 7.30 do 8.30. Solabus bo vozil kot običajno. Prvi teden od 13, do 17. sp-tembra se bo pouk odvijal od 9. do 12. me brez kosila. Redni pouk s kosilom pa bo predvidoma stekel od ponedeljka, 20. septembra dalje. Avtobus DSL za festival Unita SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Krstna uprizoritev Milan KleC VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ Režija: DUŠAN MLAKAR v petek, 17. t m,, ob 20.30 v gledališču ”F. Prešeren" v Boljuncu parket mešani pevski zbor te vabi v svoje vrste PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA vpisuje abonmaje za sezono 1993/94 v novem gledališču Letos prvič ABONMA NEDELJA POPOLDAN, ki je ugoden za zamejske obiskovalce Do 20. septembra Vas pričakujemo v Novi Gorici, Bevkov trg 4 (tel. 065/25326, 25328) Vpišite pa se lahko tudi v Kulturnem domu v Gorici Vznemirljivo, aktualno, komunikativno KD in GZ SKALA organizirata 11., 12. in 13. t. m. VAŠKI PRAZNIK V GROPADI Danes je tradicionalna odprta meja Vsak večer vas bo zabaval ansambel HAPPV DAV. Vabljeni! REŠI KNJIGO REŠI DOKUMENT Prosimo posameznike, društva, organizacije, podjetja za sodelovanje in pomoč! Kdor nam lahko da na razpolago zmrzovalno skrinjo (da preprečimo plesen knjig) in prostore - dvoranice za sušenje knjig, periodike, dokumentov in fotografij, naj se javi na tel. 632663 - Odsek za zgodovino pri NSK. Ze vnaprej hvala za pomoč SOLA ZA MLADE GLASBENIKE V TRSTU ZA OTROKE IN MLADINO OD 3. LETA STAROSTI DALJE Sporoča, da so vedno v teku vpisovanja v skupinske in posamezne tečaje: VIOLINE, VIOLONČELA, FLAUTE, KLAVIRJA, KLASIČNE KITARE, TEORUE IN S0LFEGGIA, KOMORNE GLASBE IN GODALNEGA ORKESTRA. Strokovna usposobljenost in večletne mednarodne iskušnje učnega osebja jamči solidno glasbeno in instrumentalno osnovo za vse, ki želijo nadaljevati študij glasbe. Informacije: ponedeljek, sreda, petek od 9. do 13. ure Ul. Valdirivo 19 - 34132 Trst - Tel. 040/634088 KMETIJSKI STROJI VSE ZA VRTNARSTVO POTREBŠČINE ZA KLETARJENJE SODI IZ JEKLA INOX zastopnik kmetijski sektor EDOARDO FURLANI Ul. Milano, 25 - Tel. 632200 - Trst ZE 90 LET SE ANGLEŠKI JEZIK POUČUJE V TRSTU NA TRGU P0NTER0SS0 2 ANGLEŠČINA - FRANCOŠČINA - NEMŠČINA - ŠPANŠČINA PORTUGALŠČINA - RUŠČINA - ITALIJANŠČINA ZA TUJCE Od ponedeljka do petka od 16.30 do 20. ure - Tel. 368556 <3^ -CVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1993/94 v Trstu naslednje tečaje: - za dodeljene uradniškemu delu -1. letnik (1.200 ur). - za uradnike uvozno-izvoznega podjetja - 2. letnik (1.200 m) - za kuharje -1. in 2. letnik (1.200 ur letno) -osnovne informatike - MS DOS 5, WINDOWS 3 (40 m) - elekbonske razpredelnice (60 ur) - urejevanje besedil (60 ur) - urejevanje datotek (60 m) - začetniški tečaj ruščine (70 ur) - izpopolnjevalni tečaj za gostince (30 m) - sbojepis z videotipkanjem (150 m) - osnovna informatika za prizadete (50 ur) - gledališka šola (150 ur) - splošno kmetijstvo (150 ur) - za animatorje (40 ur) Vpisovanje in podrobnejše informacije do 17. septembra t. 1. na začasnem sedežu Zavoda, Ul. Revoltella 37, tel. 394515, vsak dan (razen sobote) od 9.00 do 13.00 ure. Za tečaj iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 362941. Tržaška federacija Demokratične sbanke levice prireja v soboto, 18. septembra avtobusni izlet v Bologno ob priliki zaključnega zborovanja z vsedržavnim tajnikom Achillejem Occhettom. Vpisujejo na sedežu DSL (tel. 366-833), kjer nudijo tudi pobebne informacije. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov 'lasi Cena: 1.300 LIT-45 SIT Naročnina za Italijo: lema 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73573 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG mnnmmmhhmmnmmmmnmnnmmnbmmnmmmmhmnmmnnnnmnmmmmmnmmnmmnnnmmmmmmmnnnhnnmmm N m X V,‘ 1 A ‘.V 'l V w University of Cambridge Local Examinations Syndicate SPOROČA centrom Furlanije - Julijske krajine TRST - The British School - Ulica Torrebianca 18 - Tel. 040 / 369369 VIDEM - The British School - Ulica Pulesi 4 - Tel. 0432 - 507171 1. Potek roka za vpis v »FIRST CERTIFICATE IN ENGLISH«, »CAMBRIDGE CERTIFICA-TE IN ADVANCED ENGLISH« »PROFICIENCV«, DECEMBRSKI rok 1993. Formularje in takse za izpite je treba predložiti v BRITISH SHOOL do SOBOTE 2. OKTOBRA 1993 2. Po poteku tega datuma ne sprejemamo več vpisnin. 3. Taksa za izpit za lir FIRST CERTIFICATE (ECE) 195.000 CAMBRIDGE IN ADVANCED ENGLISH (CAE) 200.000 ECU CERTIFICATE OF PROFICIENCVV (CPE) 210.000 116 NETTO 4. These examinations are open only to candidates vvhose mother tongue is not English. 5. Izpiti so odprti tudi kandidatom, ki niso študenti centrov British School. 6. Prosimo, da na prijavnico navedete, v katerem centru nameravate delati izpit: Trst (IT015) ali Videm (IT027): 108 111 NETTO NETTO šEl British School Za nadaljneje informacije v TRSTU: Mr. Peter Brovvn - deželni predstavnik univerze Cambridge. Cambridge Local Secretary British School - Ul. Torrebianca 18, tel. 040/369.369. Fax + E-MAIL: 040/7797027 Pooblaščeni od ministrstva za javno vzgojo (glavna direkcija za kulturne izmenjave ) M.D. 26. 9. 1977 % aEu bhhhhhbhhhhi J VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 12. septembra 1993 GVIDO Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 19.23 - Dolžina dneva 12.43 - Luna vzide ob 1.59 in zatone ob 16.55. Jutri, PONEDELJEK, 13. septembra 1993 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,3 stopinje, zračni tlak 1011,9 mb rahlo narašča, veter jug 8 km na uro, vlaga 62-od-stotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sa- mantha Filippini, Mitia Zerial, Silvia Stibilj, Jessi-ca Babici, Vincenzo Zivko-vic, Alex Zorzenon. UMRLI SO: 37-letni Diego Degrassi, 69-letni Vincenzo Santoro, 65-let-na Anna Samec, 85-letna Maria Sincovich, 80-letna Veglia Capolino, 92-letni Ferruccio Maranzana, 28- letna Annamaria Vicig, 85-letna Teresa Zampieri, 71-letni Mario Vatta. [13 LEKARNE Nedelja, 12. septembra 1993 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. revoltella 41, Trg Goldoni 8, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Ul. Flavia 89 - Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za naj- Od 9. do 18. oktobra z ladjo »ADRIANA« JESENSKO KRIŽARJENJE z obiskom Albanije, Grčije in Turčije Cena križarjenja od 950.000 do l .730.000 lir. informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Milano 20 - telefon 630261 sbsva iRAsmrAm seiem značilnih kmetijskih pridelkov Krasa - GROČAJVA. V soboto, 18. in nedeljo, 19. septembra Sobota, 18. t. m., - od 16. do 01. ure - Nedelja, 19. t. m. - od 10. do 01. ure Oba dneva odprta meja ŠOLA ZA GRADBINCE SCUOLA EDILE Miramarski drevored 89 Tel. 040/43626 TRST POKLIC V KATEREM SE VSAKDO IZKAZE S SVOJIMI IDEJAMI IN USTVARJALNOSTJO Pred skoraj tridesetimi leti so graaoem industrija v tržaški pokrajini med prvimi v Italiji ustanovili Gradbeno šolo, ki se je tako postavna od dok ze oDsiojeci uraooem Diagajni za vzajemno punioč in asistenco. Šola je lahko začela delovati zahvaljujoč finansiranju, ki ga je jamčil po vsedržavni stanovski pogodbi predviden redni mesečni prispevek delodajalcev. Med nalogami in ambicijami, ki jih je imela Šola ob svojem nastanku, je bil in je še vedno namen, da bi nove rodove usposobili poklic zidarske umetnosti. Stvarnost, ki nas obdaja, se ne-nenno spreminja, pogosto na zelo niter način. Programi, metode in nameni Šole so se razvijali s prilagajanjem tem spremembam. Vsekakor pa se kriteriji, po katerih poteka pouk v Šoli, navdihujejo pri mladih, saj je Šola namenjena prav njim, kot realnim osebam, ki od bodo morale vključiti v realni svet, v katerem je prostora za profesionalnost in za znanje, ne pa za površnost in za nestrokovnost. Imeti nek cilj pomeni vedeti, kaj hočemo. Pa tudi tisto, česar ne maramo, uraooena sola želi zagotoviti poklic in ne ustvarjati potencialne brezposelne. v ia namen si prizadevamo, da Doao dijaki ne samo mogli in znali odgovoriti na tisto, kar zahteva današnji sistem proizvodnje, ampak ua se bodo znali tudi vključiti v nove preobrazbe in odgovarjati na riove zahteve — še več, da se oouo znan postaviti ko! primer za nuve načine dela in proizvajanja. Po namenih šole bi se moral mla-oi oijaK po zaKijucKU soianja zaposliti ne samo na tradicionalnih delovnih področjih, temveč tudi na usim področjih, za katera je značilna višja tehnološka stopnja ali ki zahtevajo večjo delovno pripravo (na primer v primeru preureditve in sanacije zgodovinskih mestnih jeder). Teži se torej k usposobitvi takšnega mladega človeka, ki uu znai m še prej močno želel usmeriti samega sebe proti oblikam združevanja in zadružništva, kjer vsoia posameznih poklicnih spo-soonosti preizkuša različne načine vključevanja v svet proizvodnje. Skratka, mladega človeka, ki bo imel v rokah poklic in v glavi zavest o svojih sposobnostih. To je namen in cilj Šole. Dolgoletne iz-kusnje su nas privedle do tega, da »mu dodobra izdelali metodo za dosego tega cilja. Didaktično me-iuuo, ki povezuje teorijo s prakso in hkrati korak za korakom preverja rast sposobnosti. Teorija obsega vse tiste skupne trenutke učenja, razprave in izdelovanja nalog, ki se bodo potem konkretizirali v laboratoriju. Laboratorij — venoar oi ga ono ooije imeiiuvdti »gradDisce« — j e opiemljen z vsemi pripomočki (mešalni drobilec, mešalec za malto itd.), Ki se jin Do dijak naučil uporabljati danes za jutri. Naučiti se mora, kbko popraviti te pripo- močke, Če se poKvanjo, m iuui, kako uporabljati električni varilec in druga orodja, s katerimi je opremljeno gradbišče. 11 pripomočki m njihovo poznavanje bodo pripomogli, da se bo mlad človek usposobil na ponva-lenten način v primerjavi s podobo »starega« specializiranega zidarja. Gradbišče seveda predvideva praktični pouk s specializiranimi inštruktorji, pravimi »živečimi knjigami«, saj je praksa skupek gest in tega se je moč naučiti le -v živo«. Gre za to, da dijaki s po močjo simulacije postopno preidejo v svojo poklicno dimenzijo. Ko smo govorili o »gradbišču«, smo rekli, da je le-to opremljeno z v očmi pripomočki, ki jih je treba znati uporabljati danes za jutri. Dijaki drugega letnika (tečaji Gradbene šole trajajo dve leti) opravljajo svoj praktični pouk tudi zunaj Šole, s prakso in urjenjem na različnih gradbiščih po mestu. To omogoča preveriti na terenu tisto, česar se je mladenič naučil in tudi njegovo poklicno obnašanje. Hkrati pa se ti »stages« z izoi-ranjem različnih gradbišč uKna,u na celo paleto gradbenih tehnik, ki gredo od tradicionalnih preno lan-kih in težkih prefabrikatov vse ao posegov za ohranitev in preureditev zgodovinskih mestnih jeaer. Na tak način je mogoče stremeti po tistih specializacijah, po katerih bo z razvojem proizvodnje vse vec povpraševanja. Ob koncu šolanja bo sedaj že formirani mladenič razpolagal s široko paleto poklicnih usposobitev. Znai bo polagati talne obloge, uporabljati glavne gradbene stroje, pripravljati gradbene mešanice s primernim doziranjem sestavin, katerih tehnološke lastnosti bo dodobra poznal. Ogrodja bo montiral po varnostnih predpisih, ki j m uu poznal do potankosti, tako kot do poznal predpise za preprečevanje nezgod in tehniko prve pomoči. Poznal bo vse te in še mnoge druge stvari, saj bo njegova poklicna kvalifikacija kvalifikacija polivaien-tnega gradbenika. Obiskovati našo Solu pumem biti sestavni del majhnega, a natančnega jedra, ki živi in dela v okviru družbe. Mlaumi, ki izuereju našo šolo in ki živijo v industrializirani družbi, v kateri je delo odločujoč dejavnik, želimo nuam poznavanje možnosti in dolžnosti so delovanja pri temeljnih izbirah, taKO oa oeia ne oooo opravljan le sami zase, temveč v korist »sc SKupnosn. Naša Šola ima seoez v irstu, Miramarski drevored št. 89. Pouk poteKa oa poneaeijKa ao petKa oa a. ao 14. ure, v soooto pa oa y. ao 12. Ui c. tečaji imajo avtorizacijo ueze-le. Vpisovanje je možno vsak dan od 8. do 14. ure v tajništvu Šoie. za nadalnje informacije ali za obisk na Šoli nam lahko teieiom- iaie na at. u4u/4ooao nujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 (tel. 634144). Od ponedeljka, 13. do nedelje, 19. septembra 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Ul. Commerciale 21, Trg Sv. Jakoba 1. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 727057). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »II fug-gitivo«, r. Andrevv Davis, i. Harrison Ford. EXCELSIOR - 17.20, 19.00, 20.30, 22.15 »Hot Shots 2«, r. Jim Abrahams, i. Valeria Golino. EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Boxing Helena«, r. Jennifer Lynch, i. Julian Sands, Sherilyn Fenn. Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Made in America«, i. Woopi Goldberg, Ted Danson. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Tina -la vera storia di Tina Turner«. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Benny e Joon«. NAZIONALE 4 - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »L’amante bilingue«, i. Or-nella Muti. Prepovedan mladini pod 18. letom. GRATTACIELO 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Robocop 3«. MIGNON - 17.00 »I rac-conti della camera rossa«, prepovedan mladini pod 18. letom. LJUDSKI VRT - Poletno predvajanje filmov - 21.00 »Ml gioco la moglie a Las Vegas«. EDEN - 15.30 - 22.00 »Cuginette ingorde e por-cellone«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Dra-gon«, i. Jason Scott Lee, Lauren Holly. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drev. D’Annunzio 44 Miramarski drev. 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Zavije (Milje) Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Devin-Nabrežina 129 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Sesljan (drž. cesta 14) Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/1 IP Ul..Giulia 58 Ul. Carducci 12 API Passeggio S. Andrea SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 ESSO - Zgonik (cesta 202) NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) Stranka komunistične prenove vabi na Praznik komunističnega tiska ki bo na igrišču v Trebčah danes, 12. in jutri, 13. t. m. Knjige, kioski Vsak večer ples z ansambloma FURLAN in KRT ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Come l’ac-qua per il cioccolato«, r. A. Arau. LUMIERE - 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Libe-ra« r. Pappi Corsicato. RADIO - 15.30 - 21.30 »Attrazione carnale della mia vidna«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. a PRIREDITVE SKD PRIMOREC vabi na ogled igre SREČANJE z Mirando Caharijo in Li-vijem Bogatcem, režija Mario Uršič v sredo, 15. t. m., ob 20. uri v Trebčah v Ljudskem domu. LJUDSKI DOM - POD-LONJER - Danes, 12. t.m., ob 16. uri bo v Pod-lonjerju tradicionalni »Praznik grozdja«. Nagrajeni bodo najlepši »raš-poni». Poskrbljeno bo za jedačo, pijačo ter za zabavo. □ OBVESTILA ODBOR ZA PROSLAVO Bazoviških junakov prireja OSREDNJO KOMEMORACIJO danes, 12. t.m., ob 15. uri na Bazov-ski gmajni. SZ SLOGA - planinski odsek organizira v okviru vsakoletne komemoracije bazoviških junakov danes, 12. t. m. tradicionalni spominski pohod Bazoviški junaki 1993. Zbirališče in vpisovanje novih pohodnikov v Bazovici na vrtu Gospodarske zadruge ob 9.45; odhod ob 10.15 proti Jezeru ob robu Doline Glinščice do Drage, vzpon na Kokoš ( 672 m), odkoder je videti kralj ustrelitve bazoviških junakov; polaganje vencev v okviru Zibala, zibala, v senč’ci sedela, kam IgOrja dela, ko jokal on bo.. Nevenki in Robiju čestitajo pevke in člani TFS Stu ledi Tudi Nevenka in Robi ne bosta več mirno spala. Za nočno zabavo bo poskrbel mali Igor Srečnim staršem čestitamo, Igorju pa prisrčno nazdravimo KD F. Venturini Nevenki in Robiju se je pridružil mali Igor Lepi in srečni družini čestitajo TKB-ejevci. Včeraj oz. danes sta se vzela Daniela m Dionisio Iz srca jima čestitajo kolegi in vodstvo SDGZ in SERVIS Kriška sekcija DSL J. Vergineila čestita ŠD Mladini za osvojitev italijanskega pokalnega naslova v rolkanju ip . Anami Bogateč za osvojitev državnega naslova v jadranju Danes, 12. t. m., ob 9.30 bo v kapelici na Katinari sv. maša v počastitev 54. obletnice Kraljice miru komemoracije. Pohod traja približno tri ure in pol. Vabljeni planinci, športniki in rekreativci. GLASBENA SOLA RIC-MANJSKE GODBE obvešča gojence in starše, da bo jutri, 13. t.m., ob 18. uri na osnovni šoli I.Trinko Zamejski v Ricmanjih informativni sestanek za šolsko leto 1993/94. Vabljeni! KROŽEK FOTO TRST 80 obvešča člane, ki stalno sodelujejo za nagrado Po-litzer, da je na razpolago pravilnik prijavnice na društvenem sedežu. Rok zapade 30. oktobra. SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 javlja, da je do 15. septembra podaljšan rok za predstavitev pr-spevkov za III. FESTIVAL SLOVENSKE POPEVKE V TRSTU. Vse potrebne podatke nudijo v trgovini La Calzatura, Ul. Udine 3 ali na tel. št. 040-415797, 363462 ŠPORTNI CENTER pristaniških delavcev M. Er-vatti- Zgonik obvešča, da so v teku vpisovanja za tečaje telovadbe: začetni otroški, nadaljevalni za fante in dekleta, predtekmovalni/tekmovalni, telovadba za odrasle, orodna za odrasle. Informacije v tajništvu ob torkih in četrtkih od 17. do 19. ure. OBVESTILO OLJKARJEM - Služba za monitoražo, ki jo je ustanovila Trgovinska zbornica sporoča, da je na področju občine Milje predviden napad oljčne muhe. Gojitelji, ki imajo oljčne rastline v tem območju, naj do 15. t. m. škropijo proti oljčni muhi po navodilih, ki jim jih je posredovala z okrožnico Opazovalnica za rastlinske bolezni v Trstu. DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR I. GRUDEN vabi stare in nove pevke na prvo vajo, ki bo v torek, 14. t. m., ob 20.30 v dvorani I. Gruden. MePZ PRIMOREC-TA- BOR vabi na prvo vajo, ki bo v četrtek, 16. t.m,, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije tel. 212289. SKLAD MITJA CUK obvešča, da bo od 15. septembra dalje vsako sredo od 8.30 do 12.30 (Narodna ul. 126 - tel. 212289) na razpolago šivilja za katerakoli poravila. SKLAD MITJA CUK obvešča, da se je začel popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije za šolsko leto 1993/94. Informacije po tel. 212289 med 10. in 12. uro od ponedeljka do petka. SKLAD MITJA CUK prireja krožke angleškega jezika za osnovnošolce, srednješolce in višješolce. Informacije: tel. 212289 vsak dan od ponedeljka do peteka med 10. in 12. uro. PEVSKI ZBOR J.GALLUS vabi vse ljubitelje zborovskega petja, ki bi se mu radi pridružili, da se javijo na tel.št. 910294 (Nada) ali 765293 (Sara) ob urah obedov. Prva vaja bo jutri, 13. t.m., ob 20. uri na sedežu GM v Ul. R. Manna 29. M_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCV TRST sporoča, da je šenekaj prostih mest za izlet v Palmanovo in vilo Manin. Vpisuje v dopoldanskih urah na sedežu v Ul. Cice-rone 8, tel. št. 360324. ZVEZA UPOKOJENCEV SPI CGIL iz Skednja prireja v nedeljo, 26. t. m. izlet v Avstrijo in sicer v Celovec in z ogledom Mi-nimundusa. Cena izleta je 60.000 lir, v njej je vključen prevoz z avtobusom, kosilo in vstopnina v Minimundus. Za vpisnino lahko zainteresirani tel. v večernih urah na št. 814183 - Blanka Furlan Kneipp. Vabljeni! SEKCIJA VZPI-ANPI in PARTIZANSKI KLUB iz Boljunca organizirata ob priliki 50. obletnice ustanovitve Levstikove VIII. Brigade v nedeljo, 19. t. m. izlet v Dolenjske toplice. Odhod iz Boljunca ob 7.30. Vpisovanje v prostorih Partizanskega kluba v Boljuncu. Za informacije tel. na št. 228378. KD KRAŠKI DOM organizira v nedeljo, 3. oktobra enodnevni izlet na Tolminsko z ogledom muzeja Soške fronte. Podrobnejše informacije lahko dobite pri Vesni Guštin, tel. št. 327124. ŠOLSKE VESTI STIK - Prosek obvešča, da bo prvi dan pouk potekal od 8.00 do 11.30. NA VSEH SLOVENSKIH VIŠJIH ŠOLAH začne pouk 15. septembra. Dijaki se zberejo v šoli ob 10.30. Ob 9.30 bo v cerkvi pri Sv. Ivanu skupna sv. maša. GLASBENA MATICA TRST - šola M. Kogoj obvešča, da bodo popravni izpiti iz teorije in solfeggia jutri, 13. t. m., ob 14. uri na šoli v Trstu. V SREDO, 15. SEPTEMBRA se na vseh šolah in v vrtcih prične NOVO ŠOLSKO LETO 1993/94: DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da se na vseh šolah in v vrtcih pouk redno prične s sledečim urnikom: osnovna šola Ribičič od 8.15 do 12.45, osnovna Sola Širok od 8.15 do 13.15, osnovni šoli Gregorič in Grbec od 8.00 do 13.00, otroški vrtci pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ani in v Skednju od 7.45 do 13.00. Starši so vljudno naproše-ni, da pospremijo otroke v šolo, kjer bodo prejeli vse nadaljnje informacije. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešča starše in otroke, da bo potekal redni pouk na osnovnih šolah ravnateljstva O. Zupančič, F. Milčinski, Bazoviški junaki in F.S.Finžgar od 8.15 do 12.45. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI obvešča, da se pouk redno prične s sledečim urnikom: na osnovnih šolah P. Voranc-Dolina, v Mačkoljah, coš M.Samsa-I.T Zamejski in na Pesku 8.00 - 13.00, v Borštu 8.00 - 12.30, coš F.Venturini-Boljunec 8.00 - 16.00 in coš v Miljah 8.05 - 16.05 ter v otroških vrtcih v Dolini 7.45 - 15.45, v Mačkoljah in pri Domju 8.00 - 13.00, v Ricmanjih 7.55 - 13.00, v Borštu in Boljuncu 8.00 - 16.00, v Miljah 7.55 - 16.15. Starše vljudno prosimo, da pospremijo otroke v Solo, kjer jim bodo Solniki nudili vse nadaljnje informacije v zvezi s potekom pouka. OSNOVNA SOLA A. GRADNIK na Repentabru sporoča, naj otroci pridejo v Solo ob 8.30 v spremstvu UČITELJICE OSNOVNE SOLE F. BEVKA z Opčin vabijo učence in starSe k sv. maši, ki bo 15. septembra ob 12.30 v župnijski cerkvi na Opčinah. UČITELJICE OSNOVNE SOLE NA PROSEKU sporočajo, da bo prvi dan pouk potekal od 8.00 do 12.10. Sv. maša bo ob 12.30 v cerkvi na Proseku. UČITELJSTVO OSNOVNE SOLE V. SCEK iz Nabrežine sporoča, da bo prvi dan pouk od 8. do 12.30 in prvi dan ne bo šo-labusa. RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE SV. CIRILA IN METODA obvešča, da začne pouk ob 8. uri. Učenci bodo imeli tri ure pouka do 10.30. RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE IVAN CANKAR v Trstu obvešča, da se začne pouk ob 8. uri. Učenci se zberejo v Soli, kjer bodo najprej porazdeljeni po razredih, nato bodo dobili prva navodila in urnik ter nadaljevali s poukom. Ob 10.30 bo v cerkvi sv. Jakoba otvoritvena sv. masa, po masi gredo učenci domov. SREDNJA SOLA F. ERJAVEC obvešča dijake in starše, da se bo redni pouk začel ob 8. uri. Po pouku ob 11. uri pa bo začetna sv. maša v rojan-ski cerkvi. RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE I. GRUDEN v Nabrežini obvešča , da se bodo učenci prvi dan pouka zadržali na Soli od 9. do 12. ure. Istega dne bo ob 8. uri za učence sedeža in oddelka sv. maša v nabrežinski župni cerkvi. RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE F. LEV- E3 ČESTITKE poroke PINO in MIRA. Iskreno jima čestitajo starši in sestre z družinami. DIONISIO in DANIELA si bosta končno rekla ”da”. Vse najboljše jima želijo Miranda, Genio, Davorin, Edi, Patrizia, Tamara ter mali Erik. Ob 40. obletnici poroke čestitamo noni LILIANI in nonotu SILVANU ter jima želimo Se dolgo let skupnega življenja v zdravju in razumevanju. Monika, Erika in Peter. MALI OGLASI RIBOGOJNICA AGROITTICA GLINŠČI- CA iz Boljunca nudi kanadske losose vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. 228297. V DOBERDOBU je spet odprt agriturizem pri Cirili. Vljudno vabljeni! OSMICO ima odprto Jurij Stubelj v Sempolaju. OSMICO ima odprto Srečko Štolfa, Salež 46. OSMICO ima odprto Stanko Milič, Zgonik st. 34. OSMICO ima odprto do 14. t. m. Mario Milič, Repnic 39. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO imajo pri Zvonku Ostrouški v Zagradcu 1. Točijo belo in te- ran. OSMICA v Borštu pri Zaharju. KVALITETNO GROZDJE črno in belo prodajam v Mačkoljah. Tel. 231859. PRIVATNIKU prodam v Boljuncu stanovanje 80 kv.m. Tel. 228579 ob uri obedov. PRODAM dobro ohranjen ford fiesta, letnik 1982, prevoženih 94.000 km z že opravljeno revizijo. Tel. St. 274995 -zvečer. PRODAM hrastov plav-nik 15 hi. Tel. St. (0481) 21517. PRODAM golf GTI 16V, prevoženih 60.000 km, letnik ’88 za 13.500.000 lir in Y10 letnik ’90 za 7.200.000. prevoženih 60.000 km. Tel. 0337/538275. PRODAM motor 125 ca-giva. Tel. St. 200175 ali 229227. PRODAM fiat uno, prevoženih 15.000 km. letnik ’88. Tel. St. 229340. PRODAMO trgovino s športno opremo. Tel. St. (040) 214685 od 14. do 15.30. PRODAM knjige za DTTZ 2. Zois. Tel. St. V CENTRU Ljubljane oddajam v najem sobo dvema študentkoma. Telefonirati po 20. uri na St. 040-574807. RESNA, profesionalna inštruktorica plavanja s 6-letno izkušnjo nudi individualne in skupinske leckije plavanja. Tel. St. 425220. 50-LETNA gospa nudi pomoč v družini od ponedeljka do četrtka zvečer od 18. t. m. dalje, po dogovoru. Tel. St. (003851) 271002. IŠČEM centralno kurilno peč na drva 15.000-20.000 kalorij, po možnosti z bojlerjem za toplo vodo. Tel. na št. 213889 - ob uri obeda. MLADO dekle z znanjem slovenskega in italijanskega jezika išče resno zaposlitev kot prodajalka. Veljavni vsi delovni dokumenti. Tel. na St. 225757 ob uri obedov. IŠČEM kakršnokoli delo, pranje, likanje, čiščenje ter varstvo otrok sst BARI 35 18 2 3 12 CAGLIARI 68 74 89 79 40 FIRENCE 86 84 55 90 52 GENOVA 12 1 86 45 47 MILANO 89 78 43 37 48 NEAPELJ 84 43 83 56 79 PALERMO 40 25 18 29 6 RIM 33 82 25 23 15 TURIN 23 25 82 89 48 BENETKE ■19 47 ENALOTTO 46 68 38 X 2 2 1 2 2 X X 1 1 X 2 KVOTE 12 32.162.000,-lir 11 1.344.000,- lir 10 142.000,-lir v Trstu ali okolici. Tel. St. (003867) 31270 popoldne ali zvečer. DVE POŠTENI gospe iščeta delo, hiSna opravila na Opčinah in okolici ali Trstu. Tel. St. (003867) 71219. PREVOZNIŠKO im- port/export podjetje iz Slovenije išče sposobno/ega upraviteljico/ja, administratorico/ja z italijanskim državljanstvom, za ustanovitev podjetja v Gorici. Zaželje-no znanje srbohrvaškega jezika. Curriculum in ponudbe pismeno poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24. Maja 1, pod Šifro »Transport«. AGENCIJA AMOS ( prijateljevanje, ženitev), velika ponudba od 18 do 80 let, kontakti takoj! Uspeh, strokovnost garantirana. Tel. St. (003865) 23440 in 23632 od 8. do + Dne 16. julija nas jefv Cambridge (Velika Britanija) za vedno zapustila naša predraga Mary Prelog Sedaj že počiva v družinski grobnici na pokopališču pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo sestre, nečaki, svakinja ter ostalo sorodstvo Trst, 12. septembra 1993 ZAHVALA Potrti od žalosti ob izgubi našega ljubljenega Aleksandra Smotlaka in ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, se toplo in iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga na katerikoli način počastili in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zalivala zdravnici dr. Egidiji Kos, sen. Stojanu Spetiču in predsedniku KD Primorsko Davidu Stepančiču za poslovilne besede, stranki komunistične prenove občine Dolina, pihalnemu orkestru Breg, članom in mešanemu pevskemu zboru KD Primorsko in prijateljem za dragoceno pomoč. Mama Gizela, žena Danica, sinova Iztok in Saša in svojci. Mačkolje, 12. 9. 1993 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Ivanke Milič vd. Pirc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Poseba zahvala naj gre dr. Igorju Guštinu, MPZ Rdeča zvezda, cerkvenemu pevskemu zboru, g. župniku, nosilkam cvetja, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Svojci Salež, 12, 9. 1993 ZAHVALA Zahvala vsem, ki so se spomnili naše drage Viktorije Pangerc Čuk in sočustvovali z nami. Svojci Dolina, 12. 9. 1993 ŠOLE / V NOVEM ŠOLSKE M LETU V slovenskih šolah ne bo zapiranja razredov Šolsko skrbništvo je upoštevalo specifiko manjšine Novo Šolsko leto, ki se začenja v sredo, še ne bo prineslo drastičnega zmanjšanja števila razredov, cesar je se bilo bati po avgustovskih odlokih Šolskega ministrstva. Goriško šolsko skrbništvo se je v dogovoru s šolskimi sindikati odločilo za mehkejšo” varianto izvajanja novih določil glede števila učencev v Šolskih razredih in zapiranja razredov. Na Goriškem, nam je povedal namestnik šolskega skrbnika dr. Di Vito, naj bi tako ukinili šest razredov v osnovnih in sedem v vjsjih srednjih šolah, v nižjih srednjih šolah pa bi celo pridobili dva nova. To kar zadeva italijanske šole. Pomirjujoče vesti pa prihajajo tudi za slovenske šole. Nižja srednja Sola Ivan Trinko ho obdržala vse dosedanje razrede, kar pomeni da bosta v prvem razredu dve paralelki, v drugem in tretjem pa po tri. Poleg tega bo še ena paralelka delovala kot doslej v Doberdobu. Podobno velja udi za višje srednje šole, jer letos ne bo sprememb na slabše. Le malenkostne spremembe napovedujejo za osnovne šole. Na ob-moC]u doberdobskega didaktičnega ravnateljstva, dena]nmanS0le °d Sovo-Romiana, bodo obdržali sedanje število Marko Marinčič razredov in uCnih moči. Nekoliko problematično je stanje le v šoli na Vrhu, kjer pa naj bi bile težave le prehodnega značaja: letos bo namreč šolo obiskovalo 9 uCen-cev, zaradi Cesar je šoli dodeljena samo ena učna moC. Ravnateljica Nataša Paulin sicer napoveduje, da bodo skušali pomagati še z občasnim pošiljanjem dodatne pomoči. Težave naj bi kot rečeno bile le prehodne-gha značaja, saj pričakujejo, da bo na- slednje leto veC vpisov v prvi razred, tako da bodo lahko spet imeli dva razreda in tri učne moči. Seveda pa je pri tem potrebno, da vsi vrhovski starši vpišejo otroke v domačo šolo: v nasprotnem primeru tvega Vrh izgubo šole. Podobno je stanje tudi na območju goriškega didaktičnega ravnateljstva, kjer bo skupno število razredov in uCnih moči natanko enako lanskemu. Ravnateljica Mirka Brajnik nam je namreč povedala, da bo letos v Steverjanu en razred manj, torej dva namesto treh, en razred pa so pridobili v Pevmi, kjer bodo imeli v tem šolskem letu štiri. Ti premiki niso v zvezi s kakimi omejevalnimi ukrepi, saj so šolske oblasti upoštevale specifiko slovenskih šol, temveč odvisijo izključno od demografskih premikov in manjšega ali večjega vpisa v posamezne šole. Upoštevajoč navedene podatke torej letos še ni na obzorju težav glede zaposlovanja uCnih moCi v slovenskih šolah. OBČINA / REŠITEV KRIZE ALI VOLITVE Jutri bo padla odločitev Večina snubi misovce, da bi pridobila še nekaj mesecev Jutri bo padla odločitev, ali bomo v katerimi naj bi razpolagala. Te izgube naslednjih mesecih (ni znano če 21. bi lahko nadoknadili s štirimi glasovi novembra, kot drugod po Italiji ah še- misovcev: Tuzzi jih že odkrito snubi le kak mesec kasneje) imeli predca- in kaže, da je naletel na drugi strani sne občinske volitve. Ob 9.30 se bo na določeno pripravljenost. Če bodo sestal občinski svet, M mora do veCe- glasovi neofašistov odločilni, bi sicer ra izvoliti novega župana in odbor, novi odbor najbrž takoj odstopil (upa-sicer bo razpuščen, občino pa bo do ti je, da ne bodo prevladale drugačne volitev vodil komisar. skušnjave), to pa bi mu vsekakor za- Tuzzi ponovno kandidira za župa- gotovilo še dva meseca upravljanja, na in je izbral osem “zunanjih” od- Proti sprejemanju misovskih gla-bomikov. V resnici je med njimi mi- sov so se včeraj izrekli trije od petih metiziran tudi marsikateri strankarski socialistov, transverzalna opozicija mož in na prejšnjih volitvah “odžaga- pa nima veC dvomov: sprejemljive ni” kandidat, kar povzroča v sami rešitve za novo upravo v tem obcin-koaliciji KD-PSI-laiki nesoglasja: skem svetu ni, trdijo v skupni izjavi, pričakovati je, da bo upravi zmanjka- zato naj bodo volitve cimprej in brez lo nekaj od teoretičnih 21 glasov, s vsakega slepomišenja. POGOVOR Z RAVNATELJICO KRISTINO KNEZ Dijaški dom se bo temeljito prenovil Multimedialni tečajih druge novosti za uspešno učenje in pametno razvedrilo Jurii Pauk Z letošnjim šolskim letom bo v goriškem dijaškem domu Simon Gregorčič veliko sprememb. O novostih, ki jih pripravljajo, smo se pogovorili z ravnateljico Kristino Knez. Ze na samem začetku pogovora nam je z vso resnostjo rekla: »Veste, morali se bomo že enkrat znebiti tega negativnega predsodka, ki ga ima preveč ljudi na Goriškem o dijaškem domu. Dijaški dom bo odslej drugačen, predvsem pa mora postati kraj, v katerega bodo otroci in dijaki zelo radi prihajali, tako kot prihajajo radi v slovensko poletno središče med počitnicami. Dijaški dom mora postati kraj, kjer šolarji radi preživijo svoje popoldanske ure med igro, predvsem pa z uspešnim učenjem in pametno zabavo. Res je sicer, da se je do sedaj prevečkrat dogajalo, da so v dom prihajali dijaki šele takrat, ko jim je v šoli šlo vse narobe. Tudi socialnih problemov je bilo precej, ampak to se mora spremeniti: dijaški dom mora postati dom, v katerem se bo vsak šolar dobro počutil in bo zato rad zahajal vanj.« Prepričljiva je in radi ji verjamemo. Predvsem Im. ■ - 'i .-oijo'v. ir. . pa niza vrsto novosti, med katere gre vsekakor šteti dejstvo, da bo odslej dijaški dom deloval samo čez dan in v njem ne bodo otroci več spali, kot je to bilo do sedaj. Preveliki stroški so upravo primorali v to odločitev. V dijaškem domu je zaposlenih osem ljudi: ravnateljica, tajnica, kuharica, ki kuha zelo dobro - to smo osebno nedavno preverili -, ekonom, dve Čistilki, tri vzgojiteljice in v kratkem pričakujejo še prihod slovenskega študenta -vojaškega oporečnika, ki jim bo pomagal. Prav tako bodo letos v dijaškem domu imeli tudi posebnega profesorja, ki bo pomagal vsem otrokom, ki bodo imeli težave v šoli. Letošnja velika novost pa je uvedba štirih multimedialnih tečajev, ki bodo odprti tudi za zunanje dijake in uCen-ce, saj ravnateljica Knezova vidi prihodnost doma prav v odprtosti in Cim večji povezavi z vsemi šoloobveznimi otroci iz cele Goriške. Tako bodo letos uvedli teCaj računalništva, ki ga bo strokovno pripravil ljubljanski inštitut Jožef Stefan. Podoben bo tistemu, ki je letos imel velik uspeh na poletnem središču, ko je Bojan Rovtar naravnost oCaral mlade in tudi še zelo majhne slušatelje računalniškega tečaja, saj jih je učil ne samo suhoparnega računalništva. Se pravi, da bodo dali poudarek predvsem uCenju z računalnikom kot sredstvom in se bodo ob računalniku učili predvsem zanimivejših stvari. Uvedli bodo še multimedialne tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ki bodo dvakrat na teden in to za vse starostne skupine otrok. Posebno angleščina bo kot novost zelo zanimiva, saj je v naših šolah poučevanje tega jezika še premalo prisotno in poudarjeno in bo torej prišla kot nalašč, učila pa jo bo prof. Egle Fran-dolic. Vsi teCaji bodo ob televiziji, igri, izletih in pogovarjanju, delovali bodo na t.i. multimedialni način, kar je zelo zanimivo za mladega Človeka. Poleg tega pa bodo v dijaškem domu uvedli v popoldanskih urah še možnost privatnih lekcij za vse šole na vseh nivojih. Podrobnejše informacije o vseh teh dejavnostih dobijo interesenti v upravi doma, tudi po telefonu na štev. 533495. __GLASBA / NATEČAJ LIPIZER GOSPODARSTVO / TRGOVINSKA ZBORNICA KINO 3 ŠOLSKE VESTI Nocoj koncert najboljših med mladimi violinisti Stefan Milenkovič (foto SR) Mednarodna žirija, ki ji predseduje prof. Flavio Testi, se je že ponoči -takoj po zadnjih dveh finalnih nastopih sinoči v Katoliškem domu - sestala, da bi ocenila vrstni red šestih najboljših violinistov na natečaju Lipi-zer. Kot smo poročali so se v finale uvrstili Tržačan Emmanuele Bal-dini, drugi Italijan Gabriele Pieranunzi, Violet-ta Eckhardt (Madžarska), Chang Guo (kitajska), Me-lina Mandozzi (Švica) in 16-letni srbski enfant pro-dige Stefan Milenkovič, ki je že osvojil nagrado za najmlajšega finalista. Izide bodo objavili danes dopoldne, zveCer pa bo ob 20. uri v Katoliškem domu nagrajevanje in koncert zmagovalcev. DORICA / DANES NA LETALIŠČU Številne prireditve proti gradnji financarske šole Odbor za varstvo in razvoj letališča je v teh dneh obnovil svoje delovanje. V sporočilu za tisk navajajo, da nevarnost gradnje financarske šole na letališču še ni odpravljena in zahteva po referendumu še ni odpisana. V pričakovanju razsodbe Deželnega upravnega sodišča o tem vprašanju, ne mirujejo in nameravajo ponovno spodbuditi upravitelje in mestno javnost, da bi se zavzeli za ustanovitev konzorcija, ki bi skrbel za razvoj letališča. V ta uamen pripravljajo da-ues množično srečanje na letališču. Podobna prireditev je lani imela velik odziv. Občane vabijo že od jutranjih ur najprej (zbirališče je ob 9. uri) na akcijo čiščenja letališkega območja. Sledili bodo pohod okrog letališča, poleti radijsko vodenih letalskih modelov, kdor želi pa bo ves dan imel možnost zračnega krsta. Ob 13. uri bodo ponudili paštašuto vsem sodelujočim. V popoldanskem programu imajo polete zmajev, od 15. ure dalje še glasbeni program in folklorne plese ter ob 16. uri nogometno srečanje. Finančna injekcija za nove zaposlitve Prednost mladim in delavcem na čakanju Razširjeni odbor Goriške trgovinske zbornice je na svoji zadnji seji, 7. t.m. razpravljal o sklopu ukrepov za omejevanje gospodarske recesije. Odobril je tudi pravilnik o izrednih posegih za,, pospeševanje zaposlovanja. Pravilnik, ki je trenutno v objavi, bo postal pravnomočen v roku približno dveh mesecev, rok za vlaganje prošenj je določen do konca leta, prve denarne prispevke pa bodo zaceli izplačevati predvidoma v začetku porihodnjega leta. Načrt izrednih posegov za zaposlovanje je del širše zasnovane strategije Goriške trgovinske zbornice za premošCanje gospodarske krize. O posegih na drugih področjih bo razširjeni od- Gozdna steklina se je spet pojavila na območju Gorice. Crknjena lisica, ki so jo pred dnevi našli na Oslavju je bila namreč okužena s to nevarno boleznijo. Spričo novega žarišča okužbe, znano je namreč, da se bolezen pojavlja ciklično, je go-riški župan izdal ukaz o prepovedi prostega gibanja psov, ne glede, če so ali niso opremljeni' z nagobčnikom . Občanom pa župan z omenjenim ukazom nalaga dolžnost, da pristojni zdravstveni službi takoj sporočijo Ce pri domačih živalih, bor razpravljal v kratkem in odobril pravilnike, je na včerajšnjem srečanju z novinarji povedal predsednik zbornice'dr. Bevilacqua, ki je obrazložil cilje in vsebino pobud. V prihodnjih dveh letih bo Trgovinska zbornica namenila skupaj pet milijard lir za financiranje novih zaposlitev v industriji, obrtništvu, gradbeništvu, prevozništvu in špediterskih dejavnostih in pristaniških dejavnostih. Za vsako novo zaposlitev (računa se obdobje od 1. julija letos dalje), bodo podjetjem izplačali 3, 6 milijonov lir letno, za obdobje dveh let. Podjetja pa se bodo morala obvezati, za najmanj triletno zaposlitev. Pri predvsem pri psih in mačkah, ugotovijo neobičajne znake v vedenju. Zupanov ukaz velja za celotno območje goriške občine. Klateške živali bodo polovili in jih zaprli (za šest mesecev) v pesjak. Ta rok se skrči na dva meseca, v kolikor bodo lastniki lahko dokazali, da so bile živali cepljene proti steklini,. Zupanov ukaz, ki nosi datum 10. septembra je že v veljavi. Ob tem velja dodati, da bodo proti kršiteljem uveljavljali denarne sankcije in da znaša najvišja kazen 200 tisoC lir. tem bodo upoštevali predvsem dve kategoriji nezaposlenih: mlade, ki čakajo na prvo zaposlitev in delavce na Čakanju, ki imajo v breme vsaj enega družinskega elana. S to novo obliko financiranja naj bi omogočili vključitev v delovno razmerje približno 700 osebam. Ce se bodo v praksi pokazale večje potrebe, bodo v ta namen, s preureditvijo proračuna, zagotovili dodatna sredstva, je na srečanju z novinarji pojasnil predsednik Bevilac-qua. GORICA VITTORIA 16.00- 18.00- 20.00-22.00 »Ma-de in America«. Igra VVhoopi Goldberg. CORSO 16.00-18.00-20.20-22.00 »Hot shots 2«. C. Sheen in V. Goli-no. VERDI Zaprto zaradi dopusta. GRADEZ CRISTALLO 16.00- 18.00- 20.15-22.30 »Dra-gon - La storia di Bruce Lee«. E ] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduc-cijeva ul. tel. 530268 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341 DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO ZA SLOVENSKE OSNOVNE SO-LE( V GORICI sporoča, da se bo šolsko leto zaCelo v sredo, 15. t.m. Učenci naj se zberejo v šolah ob 8.10. Imeli bodo reden pouk do 12.40. RAVNATELJSTVO LICEJA PRIMOŽ TRUBAR sporoča, da se pouk v šolskem letu 93/94 prične v sredo, 15. t.m. Dijaki naj se zberejo v šoli ob 8.30. RAVNATELJSTVO ZAVODA IVAN CANKAR s priključeno sekcijo za zu-najo trgovino TTZ (Zois), obvešCa dijake obeh zavodov, da se bo pouk zaCel 15. t.m. Dijaki naj se javijo na šoli ob 8.15. RAVNATELJSTVO ZAVODA GAT ,TT .F1T obvešCa, da se bo pouk za dijake slovenske sekcije začel 15. septembra ob 8.30. Dijaki naj se zberejo v šoli. RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE IVAN TRINKO sporoča, da se šolsko leto 1993/94 prične v sredo, 15. sept. Dijaki na sedežu v Gorici naj se zberejo ob 8.30 na šolskem dvorišču. Šolska maša bo v kapucinski cerkvi ob 9.15. Dijaki na oddeljenih razredih v Doberdobu naj se zberejo na šolskem dvorišču ob 8.10. Šolska maša bo v župnijski cerkvi ob 8.30. POGREBI Jutri ob 9.15 Giuditta Lena iz splošne bolnišnice v Škocjan ob SoCi, ob 11. uri Vincenzo Man-servisi iz bolnišnice sv. Justa v cerkev v Stan-drežu in na glavno pokopališče. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Krstna uprizoritev Milan KleC VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ Režija: DUŠAN MLAKAR V soboto, 18. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah ŠPORTNI PRAZNIK V SOVODNJAH SE NADALJUJE DANES - NEDEUA, 12. SEPTEMBRA Ples, tekmovanje v valčku, bogata tombola, srečolov. ,-A V-__SLCVENSKI O/ENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1993/94 v Gorici naslednje teCaje: - strojepis z videotipkanjem (150 ur) - začetniški tečaj angleščine (120 ur) - začetniški tečaj italijanščine (50 ur) - gledališka šola (150 ur) - enologija (20 ur) - vodenje knjigovodstva v podjetju (80 ur) - osnovna informatika - MS DOS 5 (30 ur - dva teCaja) - urejevanje besedil WORD 5 (60 ur) - elektronske razpredelnice - LOTUS 1 2 3 (60 ur) - urejevanje datotek - DATA BASE III (60 ur) Vpisovanje in podrobnejše informacije do 17. septembra 1.1. na sedežu Zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 81826 vsak dan (razen sobote) od 10. do 14. ure. STEKLINA / ZUPANOV UKAZ Pse je treba privezati V občini ugotovili nov primer stekline NOVICE Danes cel kup prireditev Današnji dan bo na Goriškem res nabit s prireditvami. Poleg slovesnosti ob 50-letnici vstaje Primorske v Novi Gorici se bodo danes zvrstile še sledeče prireditve: spust s kajaki iz Solkana (ob 11. uri pod jezom) do Podgore; v Krminu predstavitev vina miru in pobratenje z madžarskim Tokajem (od 10. ure dalje na trgu Cancelleria Vecchia), popoldne (ob 15.30) pa pokajinski praznik grozdja in sprevod vozov; v Fari ob 11.30 v kraju Colmello di Grotta odprtje muzeja kmečke kulture; na Komu v Gorici ob 10. uri kolesarski pohod po starem mestu; v Sovodnjah se še danes nadaljuje praznik športa. Prihaja novi prefekt Novi goriški prefekt dr. Francesco De Matteis bo jutri prevzel svojo funkcijo. Prihaja iz Benetk, kjer je doslej bil vladni komisar dežele Veneta. Že jutri ob 10.30 se bo v spominskem oarku z vencem poklonil padlim, nato bo obiskal nadškofa Bommarca in župana Tuzzija. Danes na Čavnu proslava 90-letnice PD Ajdovščina Ajdovski planinci slavijo letos 90-letnico ustanovitve društva. Jubilej bodo obeležili danes s slovesnostjo na Čavnu, ki se bo zaCela ob 10. uri. Po kulturnem sporedu bo razvitje prapora in podelitev priznanj. Planinsko društvo v Ajdovščini je bilo ustanovljeno 12. septembra 1903. leta z uradnim imenom Ajdovsko-vipavska podružnica Slovenskega planinskega društva. Ob 90-letnici so ajdovski planinci tiskali tudi priložnostno brošuro. Manifest za prenovo PSI Politični manifest za prenovo socialistične stranke na Goriškem je naslov daljšega dokumenta, ki ga je izdelala delovna skupina PSI pod vodstvom koordinatorja Franca Stacula. Dokument so predstavili včeraj, v prihodnjih dneh pa se bo pričel širok krog posvetovanj po sekcijah. Dokument bo osnova za razpravo na kongresu, ki bo Cez kakšen mesec in kjer bodo udeleženci določili nove mejnike glede imena in simbolov stranke, notranjih odnosov, financiranja itd. Ranjena v prometni nesreči V prometni nesreči, ki se je zgodila v noCnih urah v ulici Leoni, sta se huje ranila 26-letni Giulio Di Nello iz Gorice, ul. Ristori 5 in 28-letni Ciro Pelle-grino iz Gorice, ul. Tagliamento 10. Oba se zdravita v goriški splošni bolnišnici s prognozo okrevanja v dveh mesecih. UL Tomani zaprta za promet Zaradi polaganja nove asfaltne plasti bo ulica Tor-riani od jutri, 13. t.m., do dokončanja del zaprta za promet. Na omenjeni ulici bo prav tako od jutri do dokončanja del veljala prepoved parkiranja. VCERAJ-DANES Iz matičnega urada goriške občine v tednu od 5. do 11. septembra. RODILI SO SE: Valentina Iacchini, Stefano Aschi, Isabel Devetak, Andrea Franceschinis, Lucrezia Scanferla, Lu-ciano Costanzo. UMRLI SO: 80-letna« redovnica Maria Basso, 66- letna gospodinja Norma Franz vd. Massarutti, 67- letna upokojenka An-na Nardin, 67-letni upokojenec Lineo Fabris, 75-letni upokojenec Renato Paoletti, 64-letna upokojenka Maria Zenarola por. t Manias, 93-letna upokojenka Maria Antonia Pezzano vd. Albanese, 83-letni upokojenec Aldo Sottili, 70-letni upokojenec Enrico Schiazza, 87-letna upokojenka Maria Draga Cosson por. Reia, 56-letni upokojenec Pro-spero Marletta, 79-letna upokojenka Giuditta Lena por. Gasparotto, 83-letni upokojenec Silvio Culot, 87-letna upokojenka Aliče De Schimho-fer vd. Concion, 81-letna upokojenka Nerina Mal-fatti vd. Zitteri, 85-letni upokojenec Vincenzo Manservisi. OKLICI: skladiščnik Ferruccio Glessi in delavka Daniela Vendrame. POROKE: podčastnik vojske Cesare Mastracco in študentka Andrejka Vetrih, podjetnik Cri-stian Bonutti in delavka Caterina Grusovin, uradnik Pierpaolo Gregorig in gospodinja Eriča Ganeva, delavec Gianfran-co Soprani in estetistka Michela Sfiligoi, uradnik VValter Valenti in uradnica Debora Terpin, Gu-glielmo Marega in Cristi-na Beltrame, trgovec Giorgio Colombo in uradnica Milvia Terpin, delavec Maurizio Kuštrin in blagajničarka Graziella Padoan, policist Marc o Piani in risarka Roberta Mattioli, uradnik Nereo Medveš in blagajničarka Michela Huala, Stefano Paussig in Loredana De Fraia. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, žene in no-ne Cvetke Komic por. Marega se iskreno zahvaljujej-mo vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Iskrena zahvala naj gre g. župniku, pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ki so našo drago pospremili na zadnji poti. SVOJCI Steverjan, 12. 9. 1993 ZAHVALA Ob nenadni smrti našega nepozabnega Maria Semoliča globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili spomin dragega pokojnika, DRUŽINA Jamlje, 12. 9. 1993 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z družino in sorodniki ob težki izgubi dragega moža in očeta Jožefa Jarca Posebna zahvala še Sindikatu upokojencev, sekciji VZPI-ANPI, strankam, govornikom, godbi na pihala Kras, pevskemu zboru Jezero in zdravniku Marku Gergo-letu. SVOJCI Doberdob, 12. 9. 1993 MREŽA ZA METELKOVO Zasedba vojašnice 150 članov Mreže preplezalo ograjo - Ostali bodo, dokler ne bo jasno, kdo je dovolil začetek rušenja bivše vojašnice LJUBLJANA - V petek zveCer so člani Mreže za Metelkovo zasedli del objektov nekdanje vojašnice na Metelkovi, ki so bili po načrtih Republike Slovenije, preden jih je letos poleti prodala mestu Ljubljana, namenjeni dejavnostim Mreže. Za hitro akcijo so se člani Mreže odločili po tem, ko so jih študenti arhitekture,: ki so šli na ogled, obvbstili, da gradbeniki rušijo del kompleksa nekdanje vojašnice. V noči s petka na soboto je na Metelkovo prišlo okrog 150 ljudi, ki so preplezali ograjo vojašnice ob Masarykovi ulici in se, pripravljeni na daljše bivanje, naselili v enem od objektov. Aktivisti Mreže so pojasnili, da nameravajo ostati tako dolgo, dokler mestna vlada ne bo pojasnila, zakaj je dovolila rušenje in kdo je izdal navodila zanj, čeprav je po zakonu o urejanju naselij za rušenje potrebno lokacijsko dovoljenje, ki ga po naših informacijah pristojna služba SO Ljubljana Center ni izdala. Prav tako je po zakonu o graditvi objektov za takšno rušenje potrebno predhodno izdelati projekt, na podlagi katerega se lahko pridobi gradbeno dovoljenje. Aktivisti MZM posameznike v mestni vladi obtožujejo tudi odgovornosti za ne- zakonito rušenje stavb v križišču Aškerčeve in Slovenske ulice in stavbe ob Vilharjevi cesti zraven centra ITJ. Po nekaterih informacijah namreč skupščine pristojnih občin za nobeno od teh stavb niso izdale dovoljenja za rušenje. Pristojni v mestni vladi zaenkrat molčijo oziroma so nam bili pripravljeni dati le kratek komentar na zadnje dogodke. Po besedah elana IS mesta Ljubljana Dimitrija Kovačiča, ki je odgovoren za upravljanje z mestno lastnino, gre za nasilno dejanje MZM, ki ga ne bi smela dopustiti nobena pravna država. Kot so nam pojasnili, so predstavnike Mreže že kazensko ovadili in proti njim vložili tožbo zaradi motenja posesti. Kar pa se tiCe naloga za rušenje, je Kovačič dejal, da so izdali le navodila, da se objekt pregleda, zaščiti pred nevarnostmi in medi, podiranja objektov pa zaenkrat ni želel komentirati. Iz vsega, kar se je do sedaj zgodilo v zvezi z Metelkovo, bodisi da je to veCno sprenevedanje mestnih oblasti, ki bodo spomladi z volitvami postavljene pred preizkušnjo, bodisi da so to zakulisne igre med mestom Erika Repovz in državo, je mogoCe sklepati, da imajo uradni lastniki objekta na Metel- kovi že izdelane svoje dobičkonosne načrte, v katere pa MZM gotovo ne sodi. Zato je njihovo zadnjo akcijo po treh letih neuspešnih pogajanj žal mogoče razumeti le še kot simbolično dejanje obupa. Protestniki so prenočili v nekdanji vojašnici na Metelkovi (Foto: Srdjan Živulovid/TRIO) _________PO STEČAJU PAPIRNICE VIDEM__ Bo tovarno mogoče ohraniti v enem kosu? Krškega velikana terjajo za 19 milijard tolarjev Alfred Železnik KRŠKO - Po aprilskem stečaju v krškem Vidmu sicer teCeta ločeni proizvodnji celuloze (Vitacel) in papirja (Vi-dem-papir). Najpomembnejša novica z včerajšnje tiskovne konference stečajnega upravitelja Branka Ogorevca pa je, da med tremi upniki, kjer sta vsaj dva v lasti bivšega Vidma, tako Vi-dem-papir kot Videm d‘-Arcy International (slednji je najel celulozni del), nadaljujejo z že ponovno utečeno proizvodnjo, plačujejo upnike, s tem preprečujejo prodajo po delih in tako ohranjajo veliko tovarno v enem kosu. To je bila pravzaprav tudi vseskozi zahteva delavcev in občine Krško. Stečajni upravitalj zaenkrat priznava le nekaj nad 10 milijard terjatev. Vse kaže, da bo priznana tudi skupinska terjatev bivših Vidmovih delavcev, ki je izkazana prek sindikata Pergam. Drugi del te terjatve pravkar ugotavljajo, vendar je težava v tem, da so podatki kar v treh računalniških pomnilnikih na različnih lokacijah. Doslej je najavljenih kar 19 milijard tolarjev terjatev, nov narok pred novomeškim sodiščem pa je predviden za 22. september. Protislovni zadnji Vi-dmov direktor Rolf Norman je kajpak našel ne- posrednejši naCin, da je prišel do svojega honorarja. Banka iz Luksemburga je denar iskala pri Ljubljanski banki iz naslova jamstva tako, da banka verjetno ni mogla zavrniti plačila. Stečajni upravitelj je izplačilo zavrnil. V nekdanjem krškem gigantu je bilo kar 15 sestrskih podjetij, koliko pa je vnukov, se niti ne ve. Nekaj je bilo ustanovljenih, da so zaobšli te- žave pri financiranju, kar je umetno odlagalo korenitejše reševanje. Celovški Hago je v težavah, zato stečajni upravitelj meni, da ne bi bilo slabo odkupiti njegovega deleža. V Vidmu tako ne bo manjkalo dela. Revizorji SDK imajo bojda še polne roke dela z novogoriškim Hitom, se pa v Krškem že najavljajo inšpektorji iž Celja. Dokumentacija je izredno ne- pregledna. Stečajni upravitelj tudi meni, da morajo premisliti svojo vlogo v velikih sistemih, kot je gozdarstvo, rudarstvo in tudi železniški promet. Navsezadnje je spomladi nekaj denarja za sanacijo Vidma namenil tudi državni zbor. Vsekakor nam v Sloveniji ne sme biti vseeno,.kaj bo s papirno industrijo. Čeprav je bila tovarna v Krškem v zadnjih letih v agoniji, pa so poglavitni osnovni deli ostali žilavi. Po stečaju krškega Vidma proizvodnja v tovarni spet teče (Foto: Tomi Lombar/TRIO) _____________SVET SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE _ Volitve v novih občinah SDSS v koalicijo - Čim prej sprejeti paketa zakonov o lokalni samoupravi in sodstvu BLED - Včerajšnjo sejo sveta Socialdemokratske stranke so namenili problematiki v zvezi z lokalno samoupravo, ki je po oceni uvodničarja dr. Jožeta Pučnika izrazito politični problem. Pučnik se ni strinjal s stališči predsednika parlamentarne komisije za samoupravo Cirila Ribičiča in se je zavzel za Čimprejšnjo izvedbo lokalnih volitev v novih občinah. Občinske župane naj se voli posredno, je poudaril uvodničar in dejal, da se z Ribičičem ne strinja tudi glede nove vloge pokrajin. Le-ta naj bo minimalna, občine naj, glede na majhnost Vine Bešter Slovenije, ohranijo neposredno zvezo z Ljubljano. PuCnik je v uvodu tudi poudaril, da se bo morala SDSS pripraviti na predvolilno koalicijo z moCno grupacijo, sicer se kaj lahko zgodi, da jih zaradi možnega večinskega sistema v prenekateri novi občini kot politične stranke sploh ne bo več. V razpravi, ki se je kasneje razvila, so elani sveta stranke podprli uvodničarja. Ivo Hvalica je opozoril, da morajo misliti na veliko večje število občinskih odborov stranke, Vitodrag Pukl je menil, da regije, organizirane kot v sosednji Italiji ali Av- striji, za Slovenijo niso primerne. Marko Selan pa je dejal, da mora predvolilna taktika SDSS temeljiti na promociji majhnih občin. »Naše soglasje k podaljšanju roka ustavnega zakona moramo pogojevati s sprejemom zakonodaje najmanj na dveh področjih,« je ob koncu seje menil predsednik stranke Janez Janša. Po njegovi oceni je najbolj potrebno Cim prej sprejeti zakone na področju lokalne samouprave ter celoten paket petih zakonov na področju sodstva, ki v novih razmerah deluje še po starih predpisih. Na nove volitve v stari koaliciji? (Foto: Srdjan Zivulovič/ TRIO) Janez Janša: Čas je za novi Demos BEGUNJE - V Slove- Janša in se vprašal, Ce so mnoge pasje procesije sodec po avtomobilskih niji so spremembe nujne bile tudi dejansko pošte- pa so primarne?« Janša tablicah, iz vse Sloveni-in njihov program je ne. Veliko pozornost je je prepričan, da se prek je, je v dežju prisluhnilo lahko enak programu namenil igralništvu, za »osebnih znanstev in tudi pozdravom gostov. Demosa iz leta 1990, le katerim po njegovem starih kadrov« na razli- Lojze Peterle je pou-pogledati je treba, kaj še mnenju stoji »neokomu- enih področjih ohranja daril, da vidi med SDSS ni bilo narejenega, in ta- nisticni lobi«. Z dena- in obnavlja stara oblast, in SKD veliko skupnih kratne zahteve prilago- rjem, ki bi ga dobili z Poudaril je, da je nemo- točk ter izrazil veselje dih novim razmeram, je obdavčenjem igralnic, bi goCe izvajati reforme s ob dejstvu, da uspešno poudaril predsednik lahko po njegovem uve- silami, ki svojo politi- sodelujejo v slovenski SDSS Janez Janša na dli dodatne socialne eno moč črpajo iz prete- vladi. Marjan Podobnik včerajšnjem shodu slo- programe. klosti. SDSS, kot je dejal pa je navzoče spomnil, venskih socialdemokra- anša je v svojem go- njen predsednik, na- da po dolgem času za tov v Krpinu pri Begu- voru postavil vrsto vpra- sprotuje cenenemu pro- isto mizo spet sedi nek-njah. Sanj: »Kako je lahko dajanju slovenskih po- danji Demos. Proti nje- V svojem govora se je imel zmagoviti predse- djetij tujcem in se zavze- govi ponovni oživitvi ne sicer dotaknil zelo razli- dniški kandidat za svojo ma za pravno ureditev bi imel pripomb, le na-cnih področij, od igral- kampanjo več denarja preteklosti. Stranka pak, ki so jih storili v ništva, odnosa do prete- kot vsi drugi kandidati odločno podpira priza- preteklosti, ne bi smeli klosti, lastninjenja, do skupaj; kako imenovati devanja slovenske vlade ponavljati. Zapišimo še sodnikov in predsedni- dejstvo, da je bila za ne- za vključitev v pakt Na- to, da med gosti nismo ka republike. Lanske vo- katere proslava drugega to. opazili predstavnikov litve so bile formalno rojstnega dne samostoj- Okrog 200 udeležen- LDS, Združene liste in demokratične, je rekel ne Slovenije predraga, cev shoda, ki so prišli, demokratov.JV.B.) HIT ODPRL NOVO ZABAVIŠČE Perla - največji zabaviščni center NOVA GORICA - Sinoči so ob navzočnosti velikega števila ljudi odprli največje igralniško-zabaviščno središče v Evropi. Perla, kakor se novo zabavišče imenuje, je obenem tudi najvecja turistična investicija v Sloveniji v letošnjem letu. Hitova investicija znaša okoli 30 milijonov nemških mark, objekt pa lahko sprejme hkrati do pet tisoč gostov, za katere skrbi osebje 450 delavcev, v glavnem na novo zaposlenih. Od danes naprej ima Perla svoja vrata odprta neprekinjeno dan in noč. »S Perlo je Slovenija dobila nov podjetniški model, ki je naravnan k spodbujanju poslovanja in po- speševanju zaposlovanja. To pa je ne le za mesto in občino, temveč za vso državo bistvenega, Ce ne že kar usodnega pomena,« je med drugim dejal v sinočnjem otvoritvenem nagovoru direktor Hita Danilo Kovačič, ki je s tem, da je pognal kroglico na ruleti, zabavišče Perla tudi simbolično odprl. Hit je, kot je znano, pravočasno dobil odločbo občinske izpostave republiške uprave za javne prihodke po sedaj veljavnem zakonu o igrah na srečo in tako odprl Perlo v skladu s predpisi. Ni pa še uradno potrjena novica, da Perla deluje brez uporabnega dovoljenja. (V. C.) V ČETRTEK SEJA DRŽAVNEGA ZBORA Paiiamentama preiskava o orožju? Tudi o spremembah zakona o zaposlovanju LJUBLJANA - Julijska seja državnega zbora, ki je bila prekinjena zaradi parlamentarnih počitnic, se bo nadaljevala v Četrtek in bo predvidoma dvodnevna. Z nedokončane 11. seje je poslancem ostalo še okrog deset točk, sejo pa naj bi začeli z obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih. Kolegij predsednika slovenskega parlamenta je še odločil, naj poslanci v nadaljevanju julijske seje odredijo parlamentarno preiskavo o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču. Če bo državni zbor sprejel odločitev o ustanovitvi preiskovalne komisije, bo parlament že na naslednji seji konec septembra lahko sprejel odlok o imenovanju te komisije. Kabinet premiera Janeza Drnovška bo pripravil poročilo o najdbi orožja na mariborskem letališču z najnovejšimi podatki, poslanci pa ga bodo dobili okrog 20. septembra.V nadaljevanju julijske seje bodo poslanci po hitrem postopku odločali tudi o spremembah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Obravnavali bodo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona, predlagatelj - slovenska vlada - pa ob tem pojasnjuje, da sprejetje tega zakona terjajo izredne potrebe države, saj je ta dolžna zagotavljati enakost državljanov pred zakonom. Z zakonom predlagane rešitve zagotavljajo v najveCji možni meri enakost pred zakonom glede privatizacije stanovanj tudi državljanom, ki so bili imetniki stanovanjskih pravic do stanovanj, ki so predmet denacionalizacije. Poslanci bodo obravnavali še predlagane zakone; o inšpekciji dela, o železnicah, o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic ter o lastninjenju stavbnih zemljišč. Državni zbor bo obravnaval še poročilo s seznamom gospodarskih dražb, podjetij oziroma zavodov, ki ne smejo poslovati z državo, javnimi podjetji in javnimi zavodi. (STA) V nekdanje Argonavte je Hit vložil 30 milijonov mark (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) ______NEW DELHI / PRED STRANKINIM SEDEŽEM Več kot 10 smrtnih žrtev v bombnem atentatu Domnevajo, do so atentat izvedli indipendentisti Sikh _____ / SREBRNI LEV PRIPADEL TAD2IKU KHUDOJNAZAREVU_ Zlati lev podelili ex aequo Kieslovvskemu in Altmanu Letošnja Mostra pod Pontecorvovo taktirko je privedla do zbližanja med prireditvijo in velikimi ameriškim distribucijskimi mrežami NEW DELHI - Vesti o Številu žrtev atentata, do katerega je prišlo pred uradom mladinske sekcije stranke »Indijski kongres«, so si dokaj različne. Agencija »Press Trust of India« je najprej sporočila, da sta vsaj dve osebi izgubili življenje, nakar je javila, da je bilo smrtnih žrtev več kot deset. Pri eksploziji je bilo razdejanih tudi veC avtomobilov. S svoje strani je britanska agencija »Reuter« v policijskih krogih izvedela, da je atentat terjal sedem življenj. Policija domneva, da so se atentaroji skušali znebiti predsedenika mladinske sekcije omenjene stranke, Ma-nmdera Singha Bhitte. Pombo so verjetno nastavili v enega od parkiranih avtomobilov, vendar jim je namera spodletela, saj se je Bhitta trenutek prejodpeljal s svojim avtom. Take sreče ni imelo njegovo spremstvo: avto, v katerem se je peljalo, je eksplozija uničila, ena ose-a. Pa je izgubila življenje. . Bhitta je »Reuterju« plavil, da so ga člani ikh, ki se bojujejo za neodvisnost Punjaba na severu Indije, vsaj de-setkiat skušali spraviti s poti. Tudi policija sumi, a gre atentatorje iskati Sikh ln(*iPendentisti Aleš Doktoric BRENETKE - Poleg glavnih nagrad so včeraj razdelili tudi stranske. Z zlatimi »osellami« (doževimi medaljami) sta bila nagrajena Slavvo-mir Idziak za fotografijo v filmu Kieslowskega in Cheb Khaled za glasbo v filmu Un, deux, trois so-leil Bertranda Bliera. Za stransko vlogo v slednjem filmu je dobil pokal Volpi Marcello Mastroianni, Anna Bo-naiuto pa za svojo interpretacijo v delu Liliane Cavani Dove siete? Io so-no qui. Med italijanskimi filmi sekcije Panorama italiano je za »zlati ciak« bil izbran film Mil-le bolle blu Leoneja Pampuccija. Kaj o nagradah? Ce o Altmanu in Kieslovvskem ni bilo dvoma od vsega začetka, bi osebno nikoli ne verjeli, da bi srebrni lev lahko pripadel tadžiškemu režiserju Bakhtiyarju Khudojnaza-rovu. Kosh ba Kosh (Pat) rahlo pripoveduje nezačinjeno ljubezensko zgodbo, ki se odvija na robu državljanske vojne Tadžikistanu. In verjetno je prav civilno pomembna vsebina prepričala žirijo, v kateri je bil med drugimi sarajevski scenarist Abdulah Sidran, da je bila velikodušna tam, kjer so festivalske kuhinje večkrat podložne raznoraznim distribucijskim ravnotežjem. O Alt-manovem Short Cuts, ki bo v Italiji izšel z naslovom »America oggi«, lahko že napisanemu samo dodamo, da pri več kot triurnem prikazovanju ni časa za dolgčas in da minimalistično prepletanje vzporednih vsakdanjih zgodb prehaja v presenetljivo zrcalo ameriških potrošniških nevroz. Za Kieslovvskega (Tri barve. Modra) bi veljalo, da hodi njegov intimistični lirizem po nevarni meji vase zagledane všečnosti, kar seveda ne preprečuje velikega filmskega doživetja. Kantata za združeno Evropo, okoli katere se filmska zgodba tudi odvija pa bo lahko ostala spomenik neuresničenemu podjetju. Kaj o igralcih? O Ju-liette Binoche vse najboljše, Fabrizio Bentivo-glio pa bi se lahko še marsičesa naučil od nesmrtnega Marcella Ma-stroiannija. Tako se je torej sklenila 50. Mostra, ki je tudi zadnja pod diskretno in učinkovito taktirko Gilla Pontecorva, ki se zdaj vrača k stari ljubezni -režiji in k svojemu zadnjemu otroku, Svetovnemu združenju av- torjev, ki je nastal ravno v njegovem benpškem dvoletju. Poudariti moramo velik uspeh direktorja Pontecorva, ki je znal privesti Mostro ponovno na nivo, ki ga že dolgo časa ni dosegala. Število in kvaliteta fil- mov so bili res zadovoljivi, predvsem pa je Pontecorvu uspela neke vrste alhimija: v svoji selekciji je znal najti prostor za avtorski film in film-pričevanje, svoja prizadevanja pa je združil tudi s potrebami široke filmske publike, spet privedel na Lido ameriški film dobrega spektakelskega kalibra in tako otoplil odnose z veliko filmsko industrijo, ki se je v zadnjih desetih letih skorajda izmikala Mostri. Altmanu je končno le uspelo osvojiti, pa čeprav ex aequo beneškega zlatega leva (AP) ^TELEFON / PRIMER IZ TREVISA * ■ . #■ 1 Zadnji rekord: 38 milijonov za erotične pozive TREVISO - Kadar se telefonski števci se- sreiein sro fgospoTSTvaSt zdl* da Pretiravate? S T‘711 unijah ste si uanrah že l20 tisoč impulzov!« Na drugi strani žice se vznejevoljeno oglasi moški irevisa: »Pustite tne pri miru. Telefonski ranun sem vselej poravnal.« Toda uslužbenec družbe SIP si dovoli vztrajati: »Poglejte, gospod, s po 4 tisoč lirami na minuto smo že pri več deset miliionih Hi- , vT l 1 van z UP°" rabo hot linij, nam morate plačati predujem 10 milijonov lir.« »Plačal bom,« obljubi naročnik. Dnevi tečejo, pomo pogovori se nadaljujejo, o predujmu pa niti sledu. SIP se zato odloči za osamitev telefonskega priključka, toda glej ga zlomka: uslužbenci presenečeni ugotovijo, da je naročnik že nekaj časa... pod zemljo. Preostane jim samo dilema, komu izstaviti račun. Problem vsekakor ni nov, do najbolj presenetljivega primera zlorabe telefona v erotične namene pa je prišlo v San Biaggiu di Callalta (pokrajina Treviso), kjer je nekemu možaku, ki se je zaradi revščine moral zateči v občinsko kuhinjo, uspelo v samih 12 dneh nabrati impulze za 38 milijonov lir. ZDA / SIMBOL PREKOOCEANSKIH POLETOV LONDON / KAZNOVALI PRINCESO Predstavili tisoči jumbo jet 1 :; n | 1 1 1 I ! - e ghjj . ' '' r : Pri Boeingu so slovesno predstavili tisoči jumbo, letalo, ki po skoraj dveh desetletjih ostaja simbol prekooceanskih letal (Telefoto AP) Solidarnost z bolniki in lačnimi otroki je proti državnim interesom... »Medtem ko se Diana rokuje z bolniki, zagotavlja Charles milijonske zaslužke« LONDON - Kraljici Elizabeti je pošla potrpežljivost. Princesa Diana je s svojimi popotovanji po svetu, na katerih se vede kot veleambasadorka Združenega kraljestva, tako rekoč zasenčila princa Charlesa, zato ji je treba pristriči peruti. Rečeno, storjeno: v naslednjih dveh mesecih bo Diana, ki se je uradno ločila od Charlesa lansko leto, lahko opravila samo dva enodnevna obiska in to v Luksemburgu ter Bruslju. Potovanje v Bangladeš, s katerim bi morala konec oktobra prispevati k boju zoper lakoto, mora odložiti na prihodnje leto, pač pa pojde novembra na uradni obisk v Perzijski zaliv, da bi v bogatih arabskih državah reklamizira-la »made in Britain«, v začetku leta 1994 pa na turo po Avstraliji. To je vse. Čemu so Elizabeta in vsa »stara garda« v Buckinghamski palači tako jezni na Diano? Na vprašanje odgovarjata časopisa Daily Express in Today: zaradi tega, ker hodi princesa samo stiskat roke obolelim za aidsom in božat lačne otroke, od česar pa nima Velika Britanija prav nič; ne samo, to ne koristi niti zunanji trgovini... Pač pa princ Karel z obiskovanjem gospodarskih simpozijev in velesejmov ter z udeležbo na »dolgočasnih« protokolarnih sprejemih omogoča, da se stekajo v državno blagajno milijoni in milijoni funtov šterlingov. Skratka, Diana naj se krotko pokori višjim interesom države! UPORNA PRIMORSKA 14. Vid VREMEC Proti koncu 1944 se je zgrnila nad Primorsko nova nesreča. Prišli so četniki, ki so strahovali in morili pripadnike NOB. Partizanska vojska je prerasla v brigade, divizije in 9. korpus. Sposobna je bila zadajati okupatorju občutne udarce. Minerci so onesposobili železniške komunikacije, mu poz-ročili velike izgube v materialu in tudi moštvu, ko so vojaški vlaki naleteli na dobro plasiran eksploziv, ki jih je iztiril. Tudi sabotaže večjega obsega, ki so jih izvajali pripadniki VOS, so mu prizadele škodo in izgube. Obseg teh bojev spoznamo v publikaciji "Leto dni bojev ob Soči”, v kateri so avtentična pričevanja in dejstva o njihovem poteku. Okupator pa je spomladi 1945 uprizoril zadnjo obsežno ofenzivo v Trnovskem gozdu na enote 9. korpusa. Partizani so utrpeli težke izgube, vendar okupatorjeva ofenziva ni dosegla svojega strateškega cilja, da bi uničil to veliko partizansko enoto. Omenil bom še to značilnost, da so Italijani imeli v slovenski Istri svoj 4. samostojni bataljon Alma Vivoda, v sestavi Tržaške brigade. 9. korpus pa je ustanovil Mornariški odred Koper z nalogo, da bo izvedel zaključne operacije za osvoboditev obalnih mest. Nepozabni dnevi ob osvoboditvi V drugi polovici aprila so se enote 9. korpusa pripravljale za končno ofenzivo za osvoboditev Primorske. Tedaj je maršal Tito izdal povelje 4. armadi JA naj pospešuje marš in naj se v bojih z okupatorjem prebije do Trsta. Tako je prišlo do zaključnih bojev. Med enotami 4. armade so bile vključene tudi enote prekomorcev. Težki boji so se vneli na območju Ilirske Bistrice in Trsta. V tem mestu je delovala Komanda mesta Trst, ki jo je vodil Martin Greif - Rudi, komisar pa je bil Franc Stoka - Rado. 9. korpus je sodeloval v enotni komandi z borci 4. armade in Trst je bil 1. maja 1945 osvobojen. Tudi odpor na Opčinah, kjer je imel okupator močno utrjeno postojanko, je bil zlomljen 3. maja za ceno naših precejšnjih, še večjih pa okupatorjevih izgub. Končno je bil strt tudi odpor pri Ilirski Bistrici in vsa Primorska je bila osvobojena. (5°) Med ljudstvom je zavladalo nepopisno navdušenje. Na deželi so postavljali slavoloke, vrstile so se manifestacije, plapolale partizanske in delavske zastave. Trenutek je bil nabit z enkratnimi čustvi brezmejne radosti. Zmaga nad okupatorjem je pomenila ne samo osvoboditev, marveč tudi dosežek, da je Slovenija postala samostojna država. Za sklepno misel naj poudarim zgodovinsko dejstvo, da narodnoosvobodilni boj na Primorskem ni bil državljanska vojna, marveč zavesten in (z nepopisnimi napori) delež našega ljudstva v boju proti okupatorju ter njegovim pomagačem za narodno in socialno osvoboditev izpod tujčevega jarma. Na veliki proslavi, 12. septembra 1993 v Novi Gorici, zgodovinskih jubilejev, 50-let-nici padca fašizma in kapitulacije Italije, vseljudske vstaje Primorske in njene priključitve k matični domovini, naj nas prevevajo med drugimi tudi čustva hvaležnosti do 9.500 padlih borcev in žrtev naci-fašističnega nasilja, ječ in koncentracijskih taborišč Primorske, brez Trsta in okolice ter Gorice in okolice. Nobeno izkrivljanje resnice ne bo zasenčilo nespornega dejstva, da je bil narodnoosvobodilni boj slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov pomemben, upoštevan in priznan Cinitelj ter sobojevnik mednarodne zavezniške koalicije za doseženo zmago nad nacifašizmom. Želimo in iskreno upamo, da bo živel zgodovinski spomin na ta pomembna dogajanja tudi med novimi rodovi KONEC Opombe: 50. Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem, n.d., str. 947-954. NOVICE Na Zemlji trenutno 5,5 milijarde prebivalcev PARIZ - Sredi letošnjega leta je bilo na Zemlji 5 milijard in pol prebivalcev, leta 2025 pa bi se moralo njihovo število povzpeti na 8,4 milijarde. Taka so vsaj predvidevanja ameriškega Svetovnega urada za prebivalstvo, ki so jih pravkar objavili v Parizu, v publikaciji tamkajšnjega zavoda za de-mogarfske študije »Prebivalstvo in družba«. Italija je navedena med državami z najnižjo stopnjo natalitete, medtem ko je porazdelitev svetovne populacije po kontinentih naslednja: Afrika 676 milijonov (1,5 milijarde leta 2025), Azija 3,3 milijarde (5 milijard leta 2025), Oceanija 27,7 milijona (39 milijonov leta 2025), Severna Amerika 286 milijonov (371 leta 2025), Južna Amerika 460 milijonov (682 leta 2025), Evropa (brez Rusije) 579 milijonov (584 leta 2025). Rusija, ki je bila analizirana ločeno, šteje 149 milijonov prebivalcev, leta 2025 pa naj bi jih imela 152 milijonov, medtem ko je seznam desetih najbolj poseljenih držav sveta naslednji: Kitajska (1,17 milijarde), Indija (897 milijonov), ZDA (258), Indonezija (187), Brazilija (152), Rusija (149), Japonska (124), Pakistan (122), Bangladeš (113) in Nigerija (95). Težave bele Julije in črnega Romea LONDON - »Če se ne bi bila zabavala s tistim črncem, sedaj ne bi bila noseča, krava zabita!« Take in podobne je morala požreti 24-letna Ceri Jones, ko je šef urada neke zavarovalnice iz Cardiffa, v katerem je bila zaposlena, izvedel, da se je dekle zaljubilo v delovnega kolega, Eriča Greena iz Jamajke, in z njim spočelo otroka. Ceri je bila deležna sistematičnih zmerjanj svojega šefa, ki se ni omejil samo na vzdevek »zabita krava« zanjo in »črnski bastard« za njega, ampak je poskrbel tudi za njuno takojšnjo odpustitev iz službe, in to z uradno utemeljitvijo p presežku osebja. Sodišče v Cardiffu, na katerega se je zaljubljeni par obrnil, je zavarovalnico obsodilo na plačilo 60 milijonov lir odškodnine, saj sodniki niso imeli pomislekov: Ceri in Erič sta bila žrtvi očitnega in neodpustljivega primera rasne diskriminacije. Preglasna glasba spravila policaja v smrt BIRMINGHAM - Strastna ljubezen do glasbe je nekega britanskega policaja stala življenje: poslušal jo je na ves glas in nič niso zalegli protesti njegovih sosedov, dokler eden izmed njih ni pobesnel in policaja ustrelil v glavo, ga pokončal še z železno palico in naposled pobegnil. James Bourke, 50-letni ločen policaj, je živel sam v malem stanovanjcu v Quintonu, blizu Birminghama. Dan in noč je poslušal glasbo na ves glas in z odprtimi okni, da bi jo utišal pa niso dosegli niti njegovi šefi, ki so ga večkrat opomnili. V usodni noči se je med Bourkom in enim od njegovih sosedov vnel divji prepir, ki se je, kot rečeno, končal v krvi. SVET Nedelja, 12. septembra 1993 BALKAN Spet pogajanja o Bosni? Izetbegovič in Tudmon prideta v Ženevo že v torek ALDEN BIESEN, BI-HAC, SARAJEVO, ŽENEVA - Mirovni posrednik Evropske skupnosti lord David Owen je v soboto dopoldne na ministrskem sestanku dvanajsterice v Alden Biesnu v Belgiji (verjetno pod vtisi novic z Bližnjega vzhoda) že napovedoval, da bodo bosanski Muslimani, Hrvati in Srbi že do konca septembra sklenili mirovni sporazum, že popoldne pa je bil na tiskovni konferenci bolj previden in ni bil veC prepričan, da so nasprotne strani dovolj prilagodljive in da je mogoče verjeti njihovim obljubam za okroglo mizo. Na koncu je Owen izrazil upanje, da se bodo ženevska pogajanja obnovili pred koncem tega meseca. Balkanska vojna je bila v središču pozornosti evropskega srečanja, med sklepi pa je bržkone najpomembnejša odločitev, da bo Skupnost sprejela začasno upravo nad Mostarjem. David Owen je po sestanku zunanjih ministrov povedal, da se bosta že v torek v Ženevi srečala hrvaški predsednik Franjo Tudman in uradni predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič, slednji predvsem kot voditelj bosanskih Muslimanov, za katere skuša izposlovati izhod na morje Cez hrva- ško ozemlje. Predsednik Hrvške republike Herceg-Bosne Mate Boban je v soboto sicer izjavil, da »je ni sile na svetu, ki bi lahko Herceg-Bosni odvzela Neum in ji ga tudi ne bo«, v Sarajevu pa upajo, da se bodo o dohodu do obale dogovorili neposredno z Zagrebom. Novinarje je sicer presenetila Bobanova izjava, da je hrvaška politika usmerjena k mirni rešitvi prihodnje Bosne in Hercegovine, in njegovo poudarjanje, da se zavzema za pogajanja. Muslimanski voditelj Alija Iztebegovič pa je v soboto izgubil dobršen del svoje vsaj navidezne moči. V BihaCu, kjer vlada njegov nasprotnik v muslimanskih vrstah Fi-kret AbdiC, so namreč sporočili, da je že več kot šestnajst tisoC prebivalcev tega območja s podpisi podprlo pobudo za ustanovitev avtonomne pokrajine Zahodne Bosne kot dela republike Bosne v Zvezi republik Bosne in Hercegovine. V soboto so Srbi spet začeli obstreljevati Sarajevo, tudi središče mesta in bolišnico Koševo, na katero je padlo veC kot trideset granat. Srbske in muslimanske sile so se spopadale na območju ZiCa, v osrednji Bosni pa so Muslimani s topovi napadli Novo Bilo. Uporniškii vojaki so srbskim oblastem v Banjaluki povzročili hud glavobol (Telefoto: AP) V Banjaluki dosežen sporazum o umiku vojske v vojašnice KNIN - V Banjaluki je že tretji dan izredno stanje. Nadzor nad vsemi življenjsko pomembnimi funkcijami v mestu imajo vojaške enote Prvega krajiškega korpusa. Promet skozi Banjaluko je popolnoma blokiran, otežen pa je tudi promet po koridorju proti Srbiji. V zadnjih dveh noCeh so v mestu razbili izložbe več trgovin, ki so jih nato tudi izropali. Predsednik skupščine občine Banjaluka, načelnik policijske postaje in občinski voditelj Srbske demokratske stranke so še vedno v zapora, kot je ukazal krizni štab akcije September 93. Po dvodnevnih pogajanjih je Ostoja Zec, ki se predstavlja kot šef kriznega štaba, civilnim in vojaškim oblastem Republike srbske poslal spisek z osemnajstimi zahtevami. Zahtevajo predvsem izboljšanje gmotnega položaja borcev in čistko, ki naj bi iz državnih in vojaških organov pometla voj- ne dobičkarje. Krizni štab akcije September 93 je napovedal tudi vojno banjaluškim trgovcem, katerim očita izmikanje vojaškim obveznostim in bogatenje brez obdavčenja, medtem ko okoli njih besni krvava vojna. Zahteve upornikov so bile objavljene tudi na banjaluški televiziji in radiu, ki sta sicer pod nadzorom kriznega štaba. Parlament Republike srbske zaseda že tri dni in razpravlja o političnem položaju v državi. Njegov predsednik Momčilo Krajišnik je napovedal, da bodo zasedali, dokler se razmere v Banjaluki ne bodo umirile. Zadnja novica: agencije poročajo, da so se predstavniki lokalnih srbskih oblasti in predstavniki uporniških vojakov dogovorih o umiku vojakov v vojašnice. Podrobnosti o dogovoru niso znane. (Petar Damjanič) Qichen na obisku v Tirani TIRANA - Podpredsednik kitajske vlade in hkrati zunanji minister Qian Qichen, ki danes prihaja na uradni obisk v Slovenijo, je včeraj prispel na dvodnevni obisk v Albanijo. Albansko-ki tajsko srečanje je prvo po letu 1978, ko je Enver Hoxha zamrznil vse odnose s Kitajsko na tako visoki ravni, ker je ta znova vzpostavila dialog z Zahodom. Kitajskega zunanjega ministra in podpredsednika vlade je v Tirani sprejel Šali Berisha, prvi demokratično izvoljeni predsednik te balkanske državice. Osrednja tema pogovorov je bila vojna na območju nekdanje Jugoslavije. Berisha je Kitajsko pozval, naj kot stalna Članica VS ZN uporabi svoj vpliv in prepreči širjenje vojne na Kosovo, kjer Albanci predstavljajo večinsko prebivalstvo. Tudi Qian Qichen je opozoril, da bi širjenje vojne lahko imelo tragične posledice, ne le za celoten Balkan, temveč za ves svet. Danes bosta Albanija in Kitajska podpisali tudi sporazum o odlogu povračila albanskega dolga v vrednosti 28, 2 milijona dolarjev do leta 1998. Kitajska je do razdora med državama leta 1978 Albaniji vsako leto namenila 400 milijonov dolarjev ekonomske pomoči. (Reuter) SOMALIJA / KMALU POGAJANJA? »Jimmy Carter, pomagaj mi!« Aidid je silam ZN predlagal premirje MOGADIS, ATLANTA, NAIROBI - Britanski BBC je v soboto poročal, da je general Aidid mirovnim silam ZN v Somaliji predlagal prekinitev spopadov. Aidid je tudi v bojazni za svojo glavo, na katero je razpisana velika denarna nagrada, nekdanjega predsednika ZDA Jimmyja Carterja zaprosil za posredovanje v sporu med (njegovim) Somatskim nacionalnim združenjem in ZN. V tri strani dolgem pismu Aidid ZN in ZDA obtožuje »številnih pobojev civilnega prebivalstva, uničevanja javne in zasebne lastnine, terorizma, aretacij in muCenj ter širjenja dezinformacij«. Carter je že sporočil, da se ne bo vmešaval v spor, četudi je general ne- dolžen, zavzema pa se za diplomatsko razreševanje nastalih razmer. Predstavnik Mednarodnega Rdečega križa v Nairobiju je v petek sporočil, da je v Četrtkovih spopadih med silami ZN in Somalci ter med samimi somatskimi klani v južnem Mogadišu od 107 ranjenih civilistov umrlo najmanj 16 ljudi. (Reuter) Ameriški helikopterji dan in noč nadzorujejo južni del Mogadiša (Telefoto: AP) NOVICE ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE / CIVILNA DRUŽBA ČILE / PROTESTNI SHODI Odobrena pomoč deželam v razvoju VVASHINGTON - Mednarodni denarni sklad je odobril 50 milijard dolarjev za pomoč deželam v razvoju. Odobrena sredstva bodo porabljena strogo namensko, in sicer pretežno za povečanje deviznih rezerv teh dežel. Sklep upravnega odbora Sklada pa bo morala potrditi še skupščina finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank Članic Sklada, ki se bo sestala konec tega meseca v glavnem mestu ZDA. (Reuter) Tri kandidatke za premiersko mesto OSLO - Na Norveškem bodo jutri splošne parlamentarne volitve. Vse raziskave javnega mnenja napovedujejo, da bo vladajoča Delavska stranka premierke Gro Bruntland obdržala večino v parlamentu. Drugi dve kandidatki za mesto predsednika vlade pa sta Kači Kullmann Five, voditeljica Konzervativne stranke, ter Anne Lahnstein, ki predseduje stranki Centra. Bruntlandova je bila za norveško premierko imenovana novembra 1990, in sicer po padcu vlade, ki jo je vodil kon-zervativec Jan Syse. (Reuter, STA) Usklajevanje protimafijskega boja MOSKVA - Italijanski notranji minister Nicola Mancino in njegov ruski kolega Viktor Jerin sta v Moskvi podpisala meddržavni sporazum o sodelovanju v boju proti organiziranemu kriminalu in trgovini z drogo in orožjem. Sporazum predvideva ustanovitev posebnega medvladnega odbora, ki bo usklajeval protimafijske aktivnosti obeh držav. Mancino je ob tem povedal, da se italijanske in ruske oblasti bojijo, da bi mafija sedaj usmerila svoje dejavnosti pretežno v nekdanje realsocialistične države. (Reuter, STA) Obrambni minister kritizira predsednika KIJEV - Ukrajinski obrambni minister Konstantin Morozov je v intervjuju za ukrajinsko tiskovno agencijo Unian ostro kritiziral predsednika Leonida KravCu-ka, ker je z ruskim predsednikom podpisal sporazum o prodaji ukrajinskega dela Črnomorske flote Rusiji. Po njegovem mnenju je Ukrajina s tem dejanjem prenehala biti pomorska država, saj nima na razpolago nobenih sredstev za obrambo svoje obale. Morozova je podprl tudi predsednik ukrajinskega parlamenta Ivan PlušC, predsednik KravCuk pa je ostro zavrnil obtožbe, češ da so neutemeljene. popolna državna suverenost, kini s prodajo ukrajinskega dela flote Rusiji v ničemer okrnjena, poudarja predsednik KravCuk. (Reuter) ■I [ t:: A/;v; ; V:::'" : 1 I (■■■A m ■ ■ •ii K Oh, to čudo zahoda! Za povprečnega Američana se svet začne in konča v ZDA. najverjetneje zato, ker državi primanjkuje prave zgodovine, svojo (indijansko) namreč zanikajo 20. obletnica vojaškega udara Za generala Pinocheta so borci za človekove pravice navadni banditi Barbara Kramzar KNOKVILLE - »Povprečni Slovenec« - Ce ta Človeška zvrst sploh obstaja - ima za preživljanje Časa in zabavo na voljo službo, družino, kino, bližnji vrt ali hrib, politične spore na televiziji - in širni svet, Ce si zaželi kaj drugačnega. Za povprečnega Američana, ki je veliko manj svetovljanski celo od imaginarnega statističnega Slovenca, pa se svet zaCne in konca v ZDA. Državi primanjkuje tudi prave, evropsko krvave in s strastmi prepletene zgodovine, da bi lahko njeni prebivalci uteho za dolgočasni vsakdan našli v obujanju starih sporov in prepirov. Edini Američani, ki se lahko pritožujejo zaradi zgodovinskih krivic, so indijanskega porekla in daleC stran od oCi povprečne javnosti. Tisti del črnih ali obarvanih Američanov, ki tudi zaradi svoje preteklosti na svoji koži ne čuti domnevnih enakih priložnosti za vse, je v javnosti uvrščen pod točko »kriminal«. Najpomembnejšo netelevizijsko zabavo drugih prebivalcev pa bi lahko imenovali civilna družba - v tipično ameriških različicah. V zgodnjem sobotnem jutru lahko zato Človeka, ki se je nič hudega sluteC odpravil po Časopis, ustavijo zagovorniki branja svetega pisma ali katere druge od tisočev verskih sekt, ki zavzeto izkoriščajo svojo ustavno pravico širjenja vseh vrst religioznih prepričanj. Popoldne istega dne pa vas bosta morda nagovorila amaterski anarhist in ogorčena nasprotnica prekinitve nosečnosti. In če se boste odpravili v bližnjo knjižnico, lahko med bogato strokovno literaturo poiščete na primer dolge razprave o nakupovanju v družbi in vseh drugih vidikih socialnega življenja. Ce bi se res potrudili, bi morda našli tudi razpravo o vplivu Luninih men na družabno življenje. Brez dvoma ob- staja kje v Ameriki. Ameriška civilna družba si je poiskala svoje mesto daleč stran od politike, ki opredeljuje evropsko razumevanje istega pojma. »Narodnoosvobodilne težnje« srednje- in vzhodnoevropskih narodov temeljijo prav na evropski politični tradiciji in na Državljanu z veli- ko zaCetnico. Zato so države nekdanje komunistične ureditve tako zelo preplavljene s političnim, pa čeprav njihovi prebivalci živijo vsak dan slabše. Tudi Američanom se zaradi gospodarske bolehnosti hitro znižuje življenjski standard, toda samo politika jim ne zadostuje več. Z brezštevil- nimi združenji in organizacijami civilne družbe skušajo premagati samotni individualizem, ki je bil dolgo zaščitna znamka Združenih držav. Nepolitična civilna družba je tako tesno vpletena v ameriško življenje, da je že skoraj neopazna. Zato pa odmevajo njene skrajnosti, kot so na primer glasna gibanja za pravice istospolno usmerjenih ali napadalne skupine proti prekinitvi nosečnosti. Prav ti primeri pa odkrivajo še eno ameriško zakonitost - prej ali slej najdejo vse težave civilne družbe svojo razsodbo na sodiSCu, ne v politiki. Nedavna odločitev nekega ameriškega sodišča, da homoseksualne ženske ne smejo vzgajati svojih otrok, bo bistveno vplivala na starševski položaj vseh homoseksualcev v naslednjih letih, Ce je ne bo preklicalo višje sodišče. Prav tako bo dejavnosti nasprotnikov splava omejila ali spodbudila višina kazni, ki jo bo sodišče določilo ubijalki ginekologa v Oregonu. Velike igre politikov potekajo drugje, okrog središč finančne in gospodarske moči ter nekje daleč v VVashingtonu. Ameriška vsakdanjost pa si je poiskala svoje mesto v navadnih stvareh, ki skrbijo ali navdušujejo državljane. Videti je, kot da bi bilo politike sram pred civilno družbo. Ce že vplivajo nanjo, to počnejo veliko bolj naskrivaj kot obsedenost s političnim, ki je tako značilna za srednjeevropsko - in tudi slovensko - sedanjost. SANTIAGO - Danas Čile »proslavja« 20. obletnico vojaškega udara, v katerem je umrl tedanji čilski predsednik Salvador Al-lende. Ob tej priložnosti je 77-letni general Augusto Pinochet, vodja udara in dolgoletni diktator, javno žalil Nemčijo in njeno vojsko, borce za človekove pravice v Čilu in žrtve iz Časa svoje vladavine pa je označil za navadne bandite. Dan pred obletnico se je v Santiagu zvrstilo tudi več atentatov in protestnih shodov pripadnikov levo usmerjenih strank in organizacij. Tako je v čilski prestolnici pred sedežem desničarske Stranke za nacionalno obnovo eksplodirala bomba in ranila eno osebo. Druga bomba je eksplodirala pred mormon- TBELISI - Gruzijski voditelj Eduard Sevamadze je izjavil, da bo po vsej verjetnosti razglasil izredno stanje, da bi ohranil že moCno omajano državno enotnost. »V nedeljo bom verjetno razglasil izredno stanje, kajti to pomeni red v življenju naše države. Stvari stojijo tako slabo, da slabše ne bi mogle. Ali se ne moremo v miru pogovoriti? Ah je Gruzija res prekleta dežela?« se je v nagovora ljudstvu vprašal nekdanji sovjetski zunanji minister. Država namreč iz ene krize drvi v drugo, saj se je že obstoječi vojni v Abhaziji pridružil še oboroženi konflikt s pristaši strmogla- sko cerkvijo v središču mesta, medtem ko so neznanci v nek manjši avtobus vrgli dve zažigalni bombi, vendar žrtev ni bilo. Prestolnico so zajele tudi študentske demonstracije. V spopadih med študenti in policijo, ki je na barikade, zažigalne steklenice in kamenje demonstrantov odgovorila s sol-zilcem in vodnimi topovi, sta bili dve osebi huje ranjeni, več kot dvajset študentov pa so priprli. Pred rezidenco generala Pinocheta v Santiagu pa so se zbrali njegovi privežen-ci, da bi se »poklonili osvoboditelju Čila in drugemu oCetu domovine«, kot so izjavili organizatorji tega zborovanja. O terorističnih napadih so poročali tudi iz drugih mest v državi. (Agencije) vljenega predsednika Gam-sahurdije, kisov zadnjih tednih zavzeli več mest v Mi-greliji, pokrajini na zahodu države. Sevamadze je, kot poroča gruzijski državni radio, že imenoval poseben štab, ki bo v obdobju izrednih ukrepov skrbel za zatiranje kriminala, terorizma in subverzivnih dejavnosti Sevamadzejevih političnih nasprotnikov. Opazovalci menijo, da je napoved uvedbe izrednih ukrepov Se-varnadzejev zadnji poziv upornikom, naj se vendar usedejo za pogajalsko mizo, vendar so možnosti za miroljubno rešitev minimalne. (Reuter) Američani vedno najdejo priložnost za praznovanje in beg iz realnosti GRUZIJA / NOVI SPOPADI Ševardnadze grozi z izrednimi ukrepi SVET Nedelja, 12. septembra 1993 BLIŽNJI VZHOD / MIROVNI SPORAZUM Bodo Palestinci in Izraelci v miru enako uspešni, kot so bili v vojni? Leta 1948 so se uresničile tisočletne sanje Židov, zdaj noj bi se tudi pričakovanja Palestincev Ko je dr. Teodor Herzel na prvem cionističnem svetovnem kongresu leta 1897 v Baslu predstavil deklaracijo o ustanovitvi židovske države v Palestini, torej na ozemlju, ki so ga morali Židje zapustiti pred skoraj dva tisoč leti, ko so Rimljani dokončno podjarmili njihovo skupnost in jo pregnali v izgnanstvo, je napovedal, da bo vse svet »morda v petih, zagotovo pa v petdesetih letih že vedel za novo državo«. Zmotil se je le za eno leto. Generalna skupščina Združe- nih narodov je 29. novembra 1947 s 33 glasovi za, trinajstimi proti in desetimi vzdržanimi sprejela načrt, po katerem naj bi 56 odstotkov Palestine pripadlo Zidom, 43 odstotkov Palestincem, Jeruzalem pa naj bi bil odprto mesto pod mednarodno zaščito, saj je kot verska prestolnica Zidov, kristjanov in musima-nov enako pomemben za vse omenjene verske skupnosti. Palestina je komaj kaj večja od Slovenije (27.090 kvadratnih kilometrov). Miloš Ekar Arabci so ob sprejetju načrta predstavljali kar devetdeset odstotkov prebivalstva in bili lastniki kar 98 odstotkov zemlje. Ze samo to bi bil lahko dovolj velik razlog za začetek spopadov med pripadniki stare in nove skupnosti. Toda Židom to ni bilo dovolj. Nemudoma so skuSali uresničiti memorandumski načrt, ki ga je svetovni cionistični kongres leta 1919 predložil pariški mirovni konferenci. Po njem bi nova država obsegala južni Libanon, dele Sirije, Jordanije Zahodno od reke Jordan in Egipta na Sinajskem polotoku. Z dobro organizirano vojaško akcijo so začeli zasedati ozemlja, ki naj bi po načrtu ZN pripadla Arabcem, in jih izganjati, hkrati pa so na zasedena ozemlja naseljevali Žide z vsega sveta, pri čemer so jim hote ah nehote pomagale tudi sosednje arabske države. Irak je na —- _______^___________________... ____-- :____ Pesimisti menijo, da sporazum o avtonomiji ne bo odprvil dolgoletnega sovraštva med Arabci in Židi (Telefoto: AP) .jASER ARAFAT ALI AS ABU AMAR / OCE PALESTINSKEGA NARODA Od malega trgovca do velikega borca in politika Al-Khihar (Stari) ostaja zvest nomadskemu življenju Jaser Arafat se je rodil 28- av8usta 1929 v Kairu v družini malih trgovcev. Po končani gimnaziji je na kairski univerzi Al-Azhar študiral strojniš- krLV?dar StudiJa ni do- 1948 h ’ Sia] 86 je že leta 1948 bon! v prvi arabsko- izraelski vojni, nato pa se je preselil v Kuvajt, kjer e I® ukvarjal večinoma s prodajo tehničnega blaga. politiko je aktivno vsto-Pii Sele leta 1959, ko je skupaj s skupino izgnanih Palestincev ustanovil gverilsko gibanje Al-Fa-tah. Fatah je kmalu prerasel v največje gibanje za osvoboditev Palestine in jedro Palestinske osvobodilne organizacije (PLO). PLO je v začetku šestdesetih let že začela z gverilskimi operacijami na izraelskem ozemlju, leta 1969 pa je izvršni odbor PLO Arafata izvolil za svojega predsednika. V sedemdesetih letih, potem ko je konservativno jordansko vodstvo pregnalo palestinske gverilce v Libanon, se je Arafat zavzemal predvsem za ustanovitev palestinske države na območju zasedenega Zahodnega brega in Gaze, vendar so se vsa njegova prizadevanja razblinila ob izraelski nepopustljivosti. Ključni preobrat v palestinski strategiji se je zgodil v za- primer izgnal večji del obsežne staroselske židovske skupnosti. Dvomilijonti Zid je v Izrael prispel leta 1962, že čez deset let jih je bilo še milijon več. Do najnovejšega sporazuma so Izraelci in Palestinci živeti v smrtnem sovraštvu in neprestanih spopadih, ki so se bili na zasedenih ozemljih ali na ozemljih sosednjih držav, na primer v nesrečnem Libanonu, pa v delih zasedene Sirije, Jordanije ali Egipta. Spor je prišel še kako prav velikima silama, ki sta s podporo eni ali drugi strani preskušali svoja najnovejša orožja in zaposlovali predimenzionirani vojaški stroj. Ne da bi se spuščali v podrobnsoti izraelsko - palestinskih odnosov, ki so seveda precej bolj kompleksni, kot jih je tu mogoče vsaj približno opisati, že omenjene zgodovinske podrobnosti dajejo dovolj argumentov za vprašaje, ali bo skupno življenje obeh narodov sploh mogoče. Pesimisti tako možnost zavračajo, saj menijo, da je nakopičeno sovraštvo in oborožitev številnih skrajnežev na obeh straneh dovolj veliko, da se bodo spopadi nadaljevali in bodo mirovna prizadevanja prej ali slej propadla; Dejstvo je, da se bo morala tako izraelska kot palestinska stran, ki sta se v vojni dobro znašli in znali organizirati, vse svoje sile zdaj usmeriti v povsem drugačen način življenja in dela. Mnogi so nad doseženim že razočarani in bolj ko bo mirovni proces napredoval, več bo takih. Njihovega nezadovoljstva zdaj ne bo mogoče več usmerjati proti pripadnikom nasprotnega naroda. Nezadovoljni bodo imeli opravka z lastno policijo. Navsezadnje pa so to podrobnosti, ki velikim strategom v VVashingtonu ali Bruslju ne kvarijo spanca in s katerimi se bodo pač morali ukvarjati predstavniki doslej sprtih narodov. Mir na Bližnjem vzhodu je zdaj namreč tudi v ameriškem interesu, ki ima po padcu Sovjetske zveze dovolj »policijskih opravkov« drugod po svetu, poleg tega pa si je zaradi prodiraj čega islamskega fundamentalizma pametno tudi med Arabci zagotoviti zmernejše in bolj prozaho-dno usmerjene prijatelje, ki bodo znali krotiti nestrpneže in nepopustljiveže, ki bi se najraje kar takoj podali v neusmiljeni boj zoper iztirjeno in nemoralno zahodno civilizacijo. Z obilno denarno podporo, ki jo Palestincem zdaj ponuja tako rekoč ves razviti svet, bi utegnila tudi tako čudna geografska tvorba, kot naj bi bila prihodnja palestinska država, postati cvetoča skupnost, do česar bo moralo prej ali slej priti, če si Izraelci in Palestinci zares ne želijo več novih vojn in jim gre za več kot le za golo preživetje. Ozemlje, ki ga je zasedel Izrael Tako imenovano »varnostno območje« farnostm območje Jaser Arafat je po več kot 30 letih boja dosegal prvo odločilno bitko (Telefoto: AP) četku osemdesetih let, ko je palestinsko vodstvo po izraelsikih »blitzkrie-gih»na Libanon v letih 1982 in 1983 spoznalo, da je Izrael na bojnem polju nepremagljiv, zato so sklenili okrepiti diplomatske akcije, ki naj bi privedle do ustanovitve neodvisne palestinske države. Leta 1988 je Arafat predlagal ustanovitev Palestinskega narodnega sveta, nekakšnega palestinskega parlamenta v izgnanstvu. Pobuda je bila uresničena še istega leta na zasedanju sveta PLO v Tunisu, ki je med drugim sprejel tudi sklep o tem, da Izraelu prizna pravico do obstoja. Nova kriza je sledila februarja 1991, ko je ob začetku vojne v Zalivu Arafat v imenu PLO podprl iraškega diktatorja Huseina. Večina arabskih držav, razen Jordanije in Tunizije, je takrat začasno pretrgala stike s PLO in odvzela finančno pomoč, namenjeno Palestincem. To leto pa je prineslo tudi začetek palestinsko-izraelskih pogajanj, ki so po dveletnem tavanju v megli končala v medsebojnem priznanju med Izraelom in Palestinci ter tako odprla novo poglavje v odnosih na Bli-. žnjem vzhodu. Jaserja Arafata sicer njegovi palestinski rojaki poznajo predvsem po vojaškem vzdevku Abu-Amar, sodelavci pa ga ljubkovalno kličejo al-fOiitiar (Stari). Leta 1992 se je poročil s svojo tajnico in dolgoletno prijateljico Suho Tawil, vendar poroka ni spremenila njegovega nomadskega načina življenja. Iz poraza v poraz do končne zmage Palestinska osvobodilna organizacija (PLO) je bila ustanovljena leta 1964 na prvem srečanju arabskih držav. Istega leta je bila oblikovana tudi Palestinska osvobodilna vojska. Vrhovni organ organizacije je Palestinski narodni svet, ki se praviloma sestaja enkrat letno, v vmesnem času pa njegovo delo opravlja štirinajstčlanski Izvršni komite. Leta 1968 se je organizaciji pridružil tudi Fatah, palestinsko ljudsko gibanje za osvoboditev Palestine, naslednje leto pa tudi večina drugih gverilskih organizacij. Palestinski izvršni vset nadzira petnajst oddelkov, lahko bi dejali tudi ministrstev, kot so vojaško, kulturno, izobraževalno, politično, administrativno, ministrstvo za socialne zadeve, za vprašanja zasedenih ozemelj, za informiranje, za ljudska gibanja, za delo, gospodarstvo, povratnike, vsearabsko ministrstvo in ministrstvo za zunanje zadeve, palestinski narodni sldad in vrhovni svet za kulturo, kulturno dediščino in informiranje. Kolikšen je letni proračun organizacije, ni mogoče natančno ugotoviti, dejstvo pa je, da so se arabske države na vrhunskem srečanju v Bagdadu leta 1978 odločile, da bodo letno prispevale 300 milijonov dolarjev. Savdska Arabija je največji posamezni in kot je znano, tudi edini redni plačnik prispevkov. Denar dajejo tudi prijateljske neuvrščene države -med njimi so bile tudi nekdanja SZ, Jugoslavija, pa Kitajska, Kuba in druge. Zaradi ideoloških razhajanj z Arafatovo politiko in naftne krize oziroma zmanjšanih prilivov denarja od nafte so številne države prispevke zmanjšale ali pa celo povsem umaknile, kot na primer Kuvajt leta 1985. Del denarja pa zbirajo tudi z obdavčevanjem Palestincev, ki mo- Spanija postala prva zahodna država, ki je palestinskim predstavnikom priznala popoln diplomatski status. rajo plačati od tri do šest odstotkov zaslužka. PLO ima predstavništva v vseh arabskih državah ter mnogih drugih, kot so - oziroma so bile -SZ, Jugoslavija, Kitajska, Kuba, Švica in Velika Britanija. Leta 1985 je Arabski vrh v Rabatu leta 1974 je PLO priznal izključno pravico vodenja in zastopanja Palestincev. Septembra leta 1976 je postala PLO polnopravna članica Arabske lige. Novembra leta 1974 pa je Organizacija dobila status stalne opazovalke v ZN in je tako v New Yorku lahko odprla svojo misijo. Po vrsti terorističnih akcij - ugrabitev italijanske ladje Ac-hille Lauro, egiptovskega potniškega letala, streljanju na potnike izraelske letalske družbe El-Al v Rimu in na Dunaju, če omenimo samo najbolj »spektakularne«, v katerih je bilo več ljudi ubitih, je ameriški kongres leta 1987 sprejel Protiteroristični zakon, ki Palestinski osvobodilni organizaciji odreka pravico do misije v ZDA, zato v začetku naslednjega leta zahtevajo prepoved njenega delovanja. Generalna skupščina ZN je ameriški sklep obtožila in zadevo predala mednarodnemu sodišču v Haagu, saj po določilih ustanovne listine ZN država gostiteljica nima pravice samovoljno zapirati misij, akreditiranih pri ZN. Američani se na omenjene odločitve gladko požvižgajo. Palestinska organizacija je pod Arafatovim vodstvom - na čelo je prišel štiri leta po njeni ustanovitvi leta 1968 -doživljala vzpone in padce, se razcepljala na nove frakcije, sklepala in spet razdirala politična zavezništva in se selila iz kraja v kraj, odvisno pač od razpoloženja države gostiteljice, a se vendar po vsakem porazu spet pobrala. Leta 1982 je Izrael z bliskovitim napadom na Bejrut skoraj povsem uničil PLO in več kot 12.000 borcev se je moralo razseliti po celotnem Bližnjem vzhodu. Arafat pa je štab preselil v Sirijo. Toda tudi od tam so ga izgnali, ko se je leta 1983 zameril sirskemu predsedniku Asadu. Odšel je v Jordanijo, ki jo je moral zapustiti po sporu s kra- ljem Huseinom leta 1986, ki je ostro nasprotoval terorističnim akcijam Palestincev, čeprav je najbrž res, da vseh ni mogoče pripisati PLO oziroma Arafatu, temveč večino prav odpadniškim skupinam, ki so takrat, enako kot danes, nasprotovale politiki sporazumevanja in malih korakov. Leta 1987 najdemo Arafata v Tunisu, ki pa se PLO prav tako odreče, ker ne želi imeti nobene zveze s terorizmom, zato se vodstvo preseli v Bagdad. Septembra leta 1988 v nagovoru predstavnikov ES Arafat prvič javno omeni možnost pogajanj z Izraelom in priznanje njegovega obstoja v zameno za ozemlja - teza, ki jo je uveljavil izraelsko- egiptovski mirovni sporazum, ki pa so mu Palestinci dolgo nasprotovali in ga je javno obsodilo celo vodstvo PLO. Istega leta na 19. zasedanju Palestinskega narodnega sveta, ki se ga je udeležila večina frakcij, sprejmejo deklaracijo o neodvisnosti, razglasijo palestinsko državo in izvolijo vlado v izgnanstvu. Ekstremistični deli gibanja se seveda niso strinjali s spravljivimi toni deklaracije in zato so konec zasedanja opravili brez njih. Doslej je deklaracijo o neodvisnosti Palestincev ali celo državo samo priznalo več kot devetdeset držav sveta, seveda pa je najpomembnejše priznanje, za katero sta se v zadnjih tednih dokončno dogovorili izraelska in palestinska stran. (M. E.) SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 RAI 1 Ziv žav, ponovitev Pozabljena zgodba, ponovitev 1/6 dela ameriške igrane serije Trutamora Slovenka Ob 50-letnici vstaje primorskega ljudstva, prenos iz Nove Gorice Obzorja duha, ponovitev Ljudje in zemlja Porodila Bila sva mlada oba: Stanka Kovačič, VPS1400 BMX banditi, avstralski film, VPS 1430 Rečni kralji (River Kings), 2/4 del avstralske nadaljevanke TV dnevnik 1 Z otrokom nas bo Sest, ameriški film, VPS 1710 Smrkci, risanka Slovenski loto, VPS 1920 TV dnevnik 2 Zrcalo tedna Nedeljskih 60, VPS 2030 Preživetje v avstralski divjini, 8/15 del avstralske dokumentarne serije, VPS 2130 TV dnevnik 3, VPS 2205 Sova Ljubezen do Lidije, 11/13 del angleške nad., VPS 2225 Reilly, vohunski as, 8/12 angleške nadaljev., VPS 2330 Video strani SLOVENIJA 2 Ognjeno drevje Thike, 7„ zadnji del angleške nadaljevanke, ponovitev Križkraž, ponovitev Športna nedelja: Tenis, US Open, finale, 2; Formula 1, posnetek iz Monze; Atletika Top 12, posnetek iz Nove Gorice; EP v odbojki, M, finale, prenos iz Turkuja jlj Dnevnik 2 Slovenski magazin Ljubo doma, ameriški film M Športni pregled Tenis US Open, finale, M, vključitev v prenos Video strani KANAL A Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha RIS, risanke in spoti Charlie Chaplin: Imigrant, burleska Zapornik iz Zende, 1. del risanega filma Male živali Pogumni zmagajo, ponovitev angleškega filma Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Helena, gledalci Čestitajo in pozdravljajo CMT Glastonbury festival, ponovitev 2. dela Videogrom, ponovitev glasbene oddaje Tropska vročica II: Dekle za zabavo Hude telesne poškodbe (Grevious Bodily Harm), ameriški barvni film Igrajo: Colin Friels, John Waters, Bruno Lawrence in drugi; režija Mark Joffe Mlad in neizkušen novinar Tom Stevvart razikuje umor učiteljeve žene. Umoru sledi še vrsta drugih in zdi se, da si morilec izbira žrtve po posebnem ključu... Športna poročila CMT |-Videostrani KOPER Waitapu, 5. del Figole, fagole, 2. del d™-KOROŠKA Dober dan, Koroška Variete: Dadaumpa Dok.: Kvarkov svet Otroški variete: La Banda dello Zecchino ŠE Dok.: Velike razstave Maša Parola e vita: Vesti Zelena linija Dnevnik 1 Toto TV Radiocorriere Film: II segreto di Santa Vittoria (kom., ’69) Variete: Domenica con Cambio di campo Domenica con (2. del) Šport: Solo per i finali, 18.10 90. minuta Medn. nagrada Ischia Vreme in dnevnik Športne vesti Dok.: II pianeta dei di-nosauri (1- odd.) Športna nedelja Dnevnik 1 Šport: Tempi supple-mentari Dnevnik in vreme Film: Vacanze alla baia d’argento (kom.) t | RAI 2 Variete: Cirkus Film: Fuoco cVartificio (kom., Nem. ’53) Film: Mississippi ad-venture (kom., ’86) Dnevnik 2 flash Nan.: L’arca del dottor Bayer Dnevnik 2, rubrika Trentatre in vreme Variete: Se fosse Film: Un amore di strega (kom., ZDA ’88) Film: Lo stallone sel-vaggio (vestern, ’59) Nogomet A lige Vreme in dnevnik Domenica Sprint Nad.: Beautiful Nan.: Sangue blu Dnevnik 2 in vreme Zidovska kultura Šport: Avtomobilizem Fl, 0.30 motonavtika Dok.: Paul Ricoeur Film: La časa delle ombre lunghe (srh.) A RAI 3 Film: Trenta secondi d’amore (kom., It. ’36) Film: 11 pistolero delTAve Maria (It. ’69) Koncert: Solisti Veneti Film: Una storia moderna: L’ape regina Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Film: Flicka un caval-lo per amico (ZDA 43) Športno popoldne Vreme in dnevnik Domenica gol, 19.45 deželni šport, vesti Film: L’impero del sole (dram., ZDA ’87) Dnevnik in vreme Film: Ciao maschio (dram., It. 78) Dnevnik in vreme Film v originalu NA SAT 1 / DANES OB 15.10 Števen Spielberg in dinozavri Kako je nastajal Jurski park Te dni različne televizijske postaje predvajajo The Making of Jurrasic Park (Premiere jutri, v ponedeljek, ob šestih in deset minut zjutraj). Jurrasic Park je posnel neumorni 45-letni režiser Števen Spielberg, ki je pred snemanjem obiskal vsa velika svetovna najdišča in vse pomembne muzeje. ... Nobenega dvoma ni bilo vec, da so v Jurskem parku odkrili osupljivo tehniko oživljanja in kloniranja dinozavrske DNA. Uresničile so se ene izmed najsrhljivejših sanj človeštva: bitja, izumrla že pred 65 milijonov let, so se zdaj klatila po tropskem otoku. In vsakdo si jih je lahko ogledal, dokler ni nekaj šlo narobe... Tako se zaCne uspešnica ameriškega pisatelja Michaela Crichtona. Film je spektakel in prihaja v naše kinematografe. Medtem pa si na tv oglejte, kako je nastajal film. §8 RETE 4 Film: Tipi da spiaggia (kom., It. ’60) Dnevnik TG 4 Film: Biancaneve (e vissero felici e conten-ti) (ris., ZDA ’88) Variete: Didomenica Nad.: Celeste Dnevnik TG 4 Nad.: Sentieri, 14.30 Primo amore, 15.30 Anime perse Aktualno: Perdonami Nad.: Milagros Dnevnik TG 4 Aktualno: Lui lei l’al-tro, 19.30 C’eravamo tanto amati, vmes (19.00) dnevnik TG 4 Variete: Bellezze al ba-gno, 23.00 Sapore di mare, vmes (23.30) dnevnik TG 4 CANALE 5 Na prvi strani Nan.: Charlie’s Angels Film: Tu sei il mio de-stino ((kom., ZDA ’54) Nan.: Le nuove awen-ture di Skippy Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik Film: 14 del Texas TV film: Missione d’amore (dram., It. 92) Variete: Risate in fa-miglia Nan.: Robinsonovi Dnevnik TG 5 Film: Senti chi parla (kom., ZDA '89, i. J. Travolta, K. Alley) Ciak v Benetkah Aktualno: 5 delitti im-perfetti Dnevnik TG 5 ^J> ITALIA 1 Otroški variete Nan.: Hazzard Šport: American Gla-diators, 10.30 avtomobilizem Fl-VN Italije Odprti studio Šport: Vodič nogometnega prvenstva Nan.: Poliziotto a 4 zampe Šport: Formula 1 start, 15.00 VN Italije, 17.00 EP v odbojki (finale) Nan.: Pagati per com-battere Variete: Benny Hill Nan.: Highlander Šport: Pressing, 24.00 Mai dire gol Avtomobilizem Fl Studio šport in vreme Film: Blastfighter (krim., It. ’84) # TELE 4 Lastne oddaje Film Dogodki in odmevi © Koper Horoskop Nadaljevanka Altair, ponovitev italijanskega filma Ezopove basni, risanke VVaitapu, 5. del Figole, fagole, 2. del TV dnevnik Nadaljevanka Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka Žrebanje Loto Leadbelly, ameriški glasbeni film, 1976 Režija: Gordon Parks Huddilo Leadbetter je bil velik mojster blue-sa. Njegove pesmi so bile neredko tudi politične obarvane, zato je bil večkrat gost v louisianskih in teksaških zaporih. TV Dnevnik Reilly - vohun nad vohuni, angleška nadaljevanka Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka DtO Hrvaška 1 mESP Avstrija 1 Čas v sliki Zgodba z zahodne strani (West Side Story, am. glasbeni film (Natalie Wood, TV koledar Slika na sliko, pon. Poročila Maša iz Solina, prenos Hišni ljubljenčki Poročila Plodovi zemlje Mir in dobrota Duševni klic Na avtobusu, ponovitev 51. dela Andersenove pravljice Ostržek, 2/6 del italijanske nadalj. Poročila Opera box Do zadnjega moža (Gunsmoke - To the Last Man, ameriški film, 1991) James Arness, Pat Hin-gle, Amy Stock-Poy-ton in drugi); režija Jerry Jameson Leteči medvedki, 9. del risane serije Dnevnik 1 Dinastija Strauss, 1/6 del ameriške nadaljevanke Glasbena oddaja Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v nemščini Poročila Hrvaška 2 Moreno in drugi) TV koledar Hobotnica, kviz Športna nedelja X-Large reportaža Formula 1 iz Monze; Miinchenčana v Ham- Tenis, US open, polfi- burgu nale, M, iz New Yorka Dr. Fiedler je novi člo- Dnevnik 1 vek na čelu Bavarske Tisočletje: Plemenska banke. Kariersti, ki ho- modrost in moderni če prodreti v medna- svet, 2/10 del ameri- rodne bančne posle. ške dokumentarne se- Ne računa pa na odpor rije bojevite in poštene Ju- Ljubezen boli, 10/10 lije.. del angleške nadalje- Levja jama, 19. del: vanke Poletne počitnice ACY Matoh Race Cup Oddaja o modi Spori Spori Tenis, US Open, prenos finala, moški Tenis, US open, finale, M, prenos Poročila Tisoč mojstrovin idirof Avstrija 2 Tenis, US Open, iz New Yorka Čebelica Maja Rdeča suknja, ameriški film Dober dan, Koroška Športno popoldne Pri Huxtablovih, am. hum. nanizanka Avstrija danes Cas v sliki Vojna zakoncev Rose, ameriški film, 1989 Odipussi, nemška komedija Fantastične zgodbe, Živ ali mrtev Smrt v dežju, francoski film Umor na gimnaziji, pon. ameriškega filma Madžarska Rakuni, risanka Mladinski magazin Nedeljski magazin, o vsem za vsakogar Tri želje Živalstvo: madžarska divja svinja Opoldanski zvon TV magister Srečanje, ob 25-letnici pevskega tekmovanja Moja knjiga o džungli Sejemski tv Verski program, za re-formate Disney, za otroke Kolo sreče, kviz Teden Dnevnik Kramer proti Kramerju, ameriški film Srečanja nultega tipa, znanstvena fantastika TV SLOVENIJA 1 14.30 BMX BANDITI, avstralski barvni film, 1983 BMX kolesa so bila pred kakim desetletjem na vrhuncu priljubljenosti, predvsem zaradi neverjetnih »izraznih« uporabnosti. Bolj kot prevozno sredstvo so bila primerna za prave akrobatske .vragolije na posebnih poligonih. In tako je v avstralski produkciji v režiji Briana Trencharda-Smitha nastal film - prava napeta kriminalka o dveh fantičih z bmx kolesi, ki ju ka-rambol z nakupovalnimi vozički v preddverju veleblagovnice seznani z najstnico Judy - prav tako navdušeno kolesarko. Ko gredo na izlet, naletijo na tovor ukradenih walkie-talkijev, pripravljenih za potrebe bančnih roparjev. Toda ti ugotovijo, da jim otroci ogrožajo načrte... TV SLOVENIJA 1 17.10 Z OTROKOM NAS BO ŠEST, ameriški barvni film, 1980 Povprečna ameriška družina: oče je zaposlen, mati skrbi za dom in otroke. Otroci so že odrasli, hči Elisabeth je že poročena. Družina pripada nižjemu sloju: niso bogati, a jim ničesar ne primanjkuje. Nenadoma pa se v družini pojavi resen problem: 46-ietna mati (Colleen Dewhurst) zanosi. Sprva jo novica prav nič ne razveseli, toda nazadnje se odloči, da bo otroka obdržala. S tem se nihče ne strinja. Tudi mož ne (Warren Oates), ki meni, da bi se zdaj, ko so otroci že odrasli, lahko z ženo bolj posvetila drug drugemu. Film problemsko obravnava pravico, da človek sam odloča o svojem telesu in svojem življenju. TV SLOVENIJA 1 21.30 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI avstralska dokumentarna serija Nocoj nas bo Les Hiddins popeljal vzdolž zahodne obale Cape Yorka v Aurukun in Weipo ter na kraj, ki so ga Evropejci najprej zgledali, ko so se približali obalam Avstralije. Nizozemski raziskovalec Willem Jansz je 1606 pristal na tej obali in že ob prvem srečanju je prišlo do spopada z domorodci. To je bil precej ponesrečen začetek odnosov med Evropejci in domačini in popolnoma v nasprotju z delom, za katerega je bil zadolžen Hiddins. Skupino vojakov je popeljal v divjino pod vodstvom domačinov iz Aurukuna, ki so jih učili o preživetju v divjini. Po nekaj dneh so vojaki domačine gledali z drugačnimi očmi. PREMIERE 20.15 ZADNJI DNEVI RAJA, ameriški barvni film, 1992 Džungla gori. Doktor Ro-b e r t Campbell ( S e a n Connery) z vsemi sredstvi kljubuje buldožerjem in krčenju pragozda. Poskuša rešiti plod dolgoletnega dela - serum proti raku. Igrajo še Lorraine Braco, Jose Wilker in drugi. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz,16.00 SV 918 KHz) 4.30, 5,00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 igra za otroke; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Vsaka vas ima svoj glas; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan: 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo; 16.00 Lojtr-ca domačih; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Zbori 19.45 Lahko noč, otroci 20.00 V nedeljo zvečer 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.30 Nedeljski val; 8.40 Koledar prireditev; 10.35 Nedeljski gost; 11.00 Uganka; 12.05 Z Valom okoli sveta; 13.00 Športno popoldne, vmes aktualne informacije, glasba; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos 1. programa; 19.00 Večer na 2.; 19.30 Drugi val; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, prenos 1. programa. Slovenija 3 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Naša pesem 1993; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Znana in manj znana glasba; 18.05 Spomini, pisma in potopisi. 19.35 Cerkvena glasba Missa in C (F. Poulenc) 20.15 Glasba; 22.05 Prevodne strani; 22.30 Vokalno instrumentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek; 24,00 Konec 3. pr., nočni program RS. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; . 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev programa, napoved programa, vmes radijski koledar 8.30 Osmrtnice; 8.45 Poti do zdravja; 9.15 Dober nasvet za boljši pridelek; 9.30 Po domače; 10.00. 10.45, Sosednji kraji in ljudje: Gledališka šola v Gorici, 10.45 pogovor z vodjo mlad. PZ iz Clevelanda Cilko Valenič, vmes (10.30) poročila in osmrtnice; 11.00 Prenos proslave ob obletnici IX. korpusa iz Nove Gori- ce; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in lonca; 14.30 Na športnih igriščih; 15.00 Glasbeni desert; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Souvenir d'ltaly; 16.30-19.00 Ob robu igrišča; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Večerni radijski dnevnik, - prenos RS; 19.30 Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 8.30.10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dober dan Radia Koper, pozdrav in almanah; 7.50 Horoskop; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Knjižne novosti; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Kulturna oddaja; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Souvenir d'ltaly; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasbeni desert; 14.30 Lestvica LP-jev; 16.00 Poletje z nami; 18.00 Ciklus posvečen Carlu Goldoniju; 19.40 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Nočni program. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 7.20 Čestitke presenečenja; 10.40 Informacije; 13.00 Pesem tedna; 17.20 Oddaja o kulturi Parnas; 17.50 Informacije; 18.20 Musič machine; 18.50 Radio jutri, koristne informacije. Radio Trst A 8.00, 13.00* 19.00 Dnevnik; 14.00; 8.20 Koledar) 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: Zgodba o zaspanem velikanu in njegovih sanjah (avtor in r. Marko Sosič, zadnji del); 10.30 Poletne melodije; 11.00 Zgodbe iz našega vsakdana: Lahko noč, gospod... (Vladimir Jurc, Boris Kobal, r. B. Kobal); 11.30 Orkestralna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice, nato slov. lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in 'deželna kronika; 14.10 Nadaljevanka: Franc in njegovi (r. Mario Uršič, produkcija Radio Tsrt A, 5. del, ponovitev); 14.40 Znani ansambli; 15.30 Z naših prireditev; 16.30 Potpuri; 17.00 Šport in glasba; 18.30 Poletne melodije; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koroška 6.30 - 7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (Hermann Kelih); 18.10 - 18.30 Za vesel konec tedna. IZBOR IZ SATELITOV JA MUSIČ TELEVISION 08.00 Awake on the VVild Side: MTV Goes Deutsch VVeekend; 10.30 Poročila; 11.00 The Big Picture; 11.30 Braun European Top 10, ponovitev; 13.30 First Lo-ok, ponovitev; 14.30 The Real VVorld II; 18.30 Poročila, 19.00 US Top 20; 21.00 120 Minutes; 23.00 Beavis and Butthead, ponovitev; 23.30 Headbangers Bali, Vanessa Warwicfc 02.00 Video; 03.00 Nočni video SKY ONE 07.00 Hour of Power; 08.00 Fun Factory; 12.30 DJ Kat Show; 13.00 Rokoborba; 14,00 Vesoljska ladja Galaktika, ameriška zf serija;; 15.00 Crazy Like a Fox; 16.00 VV.K.R.P. in Cincinnatti; 16.30 Fashion TV; 17.00 UK Top 40; 18.00 Ameriška rokoborba; 19.00 Simpsonovi; 20.00 Deep Space Nine; 21.00 Murderers Among Us, 1/2 del angleške mini serije o lovcu na nacistične zločince Wiesenthalu; 23.00 Hill Street Blues PRO 7 05.15 Ponovitve serij; 07.45 Ro-marei - Dekle z zelenimi očmi, nemško/italijanska kriminalka; 09.20 Prišli so iz vesolja, angleški zf film; 13.55 Živali znanih ljudi; 14.05 V kraljestvu divjih živali, ponovitev; 15.05 Končna postaja planet Zemlja, ameriški zf film; 16.45 Zeppelin, britanski akcijski film, 1970; 20.15 Smešna farma, ameriška komedija; 22.25 Skrivnost groba ob Nilu, ameriška grozljivka; 01.10 Satanova hči Sumuru, angleška kriminalka PREMIERE 08.00 Dan z Disneyevo družino; 09.20 Walt Disney; 17.00 Sestanek v onostranstvu, ameriška komedija; 20.15 Medicine Man - Zadnji dnevi rada, ameriški pustolovski film; 22.00 Transilvanija v Transilvaniji, 20 let Rocky Horror Showa; 02.00 Peklenska pomaranča, angleški film; 06.10 The Making of the Jurrasic Park EUROSPORT 08.30 Aerobika; 10.30 Formula 1, prenos ogrevanja za VN Italije, iz Monze; 13.00 Atletika; 14.30 Formula 1, iz Monze; 21.00 Mo-todkleem in motošport, VN ZDA in nemško prvenstvo terenskih vozil 3 SAT 120.15 Brezmejni časovni spektakel: 25 let rock glasbe s kitaristom Petrom Burschem in njegovim ali star bandom SATI 06.00 Nogomet; 06.30 Za otroke; 13.45 Kjer veter umre, ameriški vestem; 15.10 Števen Spielberg in dinozavri, Kako je nastajal film; 15.30 Črni konj, ameriški film; 20-15 Wolfov revir: Volkulja, 1. del kriminalne serije RTL 06.00 Otroški program; 08.30 Risanke; 14.30 Formula 1, reportaža pred začetkom dirke; 16.35 Divjakinja z Beveriy Hillsa. ameriška komedija; 20.15 Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje, nemška komedija; 00.40 Nočni spored MOVIE CHANNEL 19.00 The Treasure, premiera ameriškega filma, 1990; SKY MOVIES PLUS 19.00 Delirious, premiera ameriške komedije, 1991; 21.00 Dog-fight, ameriški film, 1992 MOVIE CHANNEL 21.00 My Giri, am, film, 1991 GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA DRAMA SNG - MALA DRAMA v soboto, 18. septembra ob 20. uri W. Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM. Režiser: Boris Cavazza, igrajo: Gregor Bakovič, Petra Govc, AleS Valič, Marijana Brecelj, Vojko Zidar. (Za izven in konto. Rezervacij po telefonu ne sprejemamo.) MESTNO GLEDALIŠČE V petek, 17., in v soboto, 18. septembra bo ob 20. uri na sporedu predstava KLINIKA TIVOLI za izven in konto. križanke UCO-TICO BAR, komedija s kančkom strupa v izvedbi Primorskega dramskega gledališča. Režija: Vito Taufer (v sredo, 15., in v četrtek, 16. septembra ob 20. uri). KUD FRANCE PREŠEREN Ponovitev monodrame ZIJAHA SOKOLOVIMA: GLUMAČ... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ bo danes, 12. septembra ob 21. uri. CILJf ODER HERBERTA GRUNA Damir Zlatar Frey: KRI IN KOŠUTE, režiser: Dušan Mlakar. Z maksimalnim čustvenim nabojem nasičena predstava izzveni v defetistično priznanje, da je človek brez moči spričo silnic, ki ga genetsko določajo. »Delo« (v petek, 17. septembra ob 21. uri, Kapelica Spital na Slomškovem trgu, za izven). KULTURNI DOM TRNOVLJE - CELJE Komedija ZOJKINO STANOVANJE v režiji Stefana Zvižeja. Smo v času ustanavljanja privatnih lokalov in podjetij. Tako je tudi Zojka ustanovila modni salon, ki pa je v resnici nekaj popolnoma drugega... Bogastvo plesov in kostumov je lepa obogatitev zahtevnega, politično obarvanega in aktualnega besedila, (v petek, 17. septembra ob 19.30) MARIBOR OPERA DNEVI ITALIJANSKE OPERE: G. Verdi: NA-BUCCO, gostje iz Italije (danes, 12. septembra ob 17. uri za red upokojenci in izven in v ponedeljek, 13. septembra ob 19.30, za abonente in izven). DRAMA A. Dante: LA DIVINA COMMEDIA, Inferno (v četrtek, 16. septembra ob 19.30 za abonente in izven). AJRLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IRST GLEDALIŠČE VERDI Jesenska simfonična sezona - Festival Horowitz Europa Ivanje novib abonmajev in potrditev sta-nti bo možno od 14. septembra dalje, medtem Ko se bo pričela prodaja vstopnic dne 21. septembra pri blagajni Dvorane Tripcovich °d 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. gledališče rossetti Ypisovanje novih abonmajev in potrditev stajah je že v teku (gledališka sezona se bo priče-(a,™' oktobra) pri blagajni gledališča Rossetti p delavnikih 8.30-10.00, 14.00-19.30) in v jjisaZl protti (ob delavnikih 9.00-12.30, 12 30)19 °b Praznikih in nedeljah 9.00- MIRAMARSKI grad Luci in zvoki glJčfinv ’ -14' t- m’ ob 21.00 predstava v an-oh 91 nnm 0b 22-15 v italijanščini; v četrtek ital" 'U° Predstava v nemščini in ob 22.15 v ™TtnSCmi; v soboto ob 21.00 in ob 22.15 Predstavi v italijanščini. TRGOVSKI CENTER »IL GIULIA« Do 26. novembra se bo vršila vrsta glasbenih in gledaliških prireditev. V petek, 17. t. m. od 17. do 19. ure bodo nastopili kvintet Spring in pripovedovalca zgodb Felice & Celina.Vstop prost. BOLJUNEC Gledališče F. Prešeren Slovensko stalno gledališče gostuje v petek, 17. t.m., ob 20.30 s predstavo Milana Kleča »Vsega je kriva Marjana Deržaj« v režiji Dušana Mlakarja. SOVODNJE KULTURNI DOM SSG gostuje v soboto, 18. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah s predstavo Milana Kleča »Vsega je kriva Marjana deržaj« v režiji DuSana Mlakarja. GORICA Alpe-Adria Puppet Festival V torek, 14. t. m., ob 11. uri v grofovi dvorani na gradu »Giocare con la mušica« - scenograf Lele Luzzati bo predstavil svoje risane filme na glasbo Rossinija in Mozarta. V sredo, 15. t. m., ob 21. uri bo pod šotorom na gradu nastopila lutkovna skupina Ravenna Teatro z delom »Un petit train de Rossini«. Danes, 12. septembra ob 17. uri si lahko v mariborski operi ogledate Verdijevo opero v štirih dejanjih NABUCCO. Prav na pragu poklicnih uspehov so se nad življenjem Giu-seppa Verdija zgrnili temni oblaki. Potem ko je uspel s svojo prvo opero, so mu v letih 1838 do 1840 umrli žena in dva otroka. Naslednja opera, komedija, je pomenila popoln polom in Verdi se je zaklel, da se ne bo nikoii več dotaknil peresa. Bartolomeo Merelli, direktor Scale, je bil pametnejši in je vedel, s kom ima opravka. Nekega zimskega dne je porinil skladatelju v žep libreto na temo babilonskega kralja Na-bukadnezarja. Ko je skladatelj doma nejevoljno vrgel knjižico na mizo, se mu je odprla na strani, kjer so bili napisani verzi Hebrejcev v babilonski sužnosti: Splavaj misel na krilih hitečih! Kljub začetnemu odporu Verdija misel na opero ni več zapustila in čez nekaj mesecev je direktorju prinesel končano partituro. Po več zapletih je prišlo leta 1842 do krstne predstave v Scali, na kateri je vlogo Abigaile pela Giu-seppina Strepponi, kasnejša skladateljeva življenjska sopotnica. Verdi je postal čez noč slaven, opero pa so izvajali povsod po Evropi. KOROŠKA ZAHOMEC Danes, 12. t. m. bo Pod lipo ziljsko štehvanje in rej pod lipo. Sledil bo ples. pohod »Po poteh Zupanca, Gašperja in Lenarta«. Zaključek približno ob 14.30 pri PerSmanu. Prireditelja SPD Zarja in SPD V. PolanSek. ŠINTJAKOB v POŽU Danes, 12. t. m., ob 14. uri bo v farni dvorani družabno srečanje na katerem bo nastopila vokalna skupina ipa iz Velikovca in družina Blažej iz Galicije. ŽELEZNAKAPLA anes ob 7.30 pri VVolflnu v Lobniku tradicionalni CELOVEC Javna dvojezična ljudska sola Jutri, 13. t. m. ob 9. uri vpisovanje v vse razrede za Šolsko leto 1993/94. Možne so tudi prijave za sledeče proste predmete: italijanščina, zborovsko petje, instrumentalna glasba in gledališka igra. ARK, ki bo v Antvverpnu. evropski kulturni prestolnici narodnozabavni program. tJJJN V' sePtembra ob 20. uri: BOMBO-A GRANDE IMPOSSIBILE Radia Študent. K4 septembra bo ob 22. uri JEAM S3jENA, J- B. SCENA STOPA NA U. Degustacija Jim Beama in promocijske cene burbonov. BOHINJ Panes’ 12' septembra ob 10. uri bo 40. kravji hal, kulturno-zabavni program, prigon živi- dolsko y Petek' 17- septembra ob 19. uri bo v Galeriji o,9- Prekmurski večer, razstava prekmurskih jedi in nastop VLADA KRESLINA. KAMNIK Prireditve, ki bodo danes, 12. septembra, v okviru dnevov narodnih noš '93: Od 9. do 12. ure: narodnozabavni program, PORTOROŽ AVDITORIJ Film: BOTER III, gangsterska drama v režiji Francisa Forda Coppola (danes, 12. septembra ob 21. uri). SEŽANA ‘ KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL Danes, 12. septembra bo ob 18. uri koncert pevca OLIVERJA DRAGOJEVICA in skupine FARAONI. V torek, 14. septembra bo ob 20. uri ameriški film NAPIHNJENCI 2 (300 SIT). VOLČJI POTOK Zaradi izrednega zanimanja je mednarodna vrtnarsko-cvetličarska razstava s sejmom EU-ROCVET ‘93 podaljšana do danes, 12. septembra. V petek, 17. septembra bo ob 20. uri koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik. ZA NAJMLAJŠE [SLOVENIJA LJUBLJANA KUD FRANCE PREŠEREN V četrtek, 16. septembra ob 18. uri nastopa lutkovno gledališče Jesenice z igrico POLDI IN LE-0P9J,IIINA- Zgodba pripoveduje o prijateljstvu med letečo slončico Lepoldino in klovnom Pol-dijem. S skupnimi močmi pripravita najboljšo točko v cirkusu... V četrtek, 23. septembra ob 18. uri bo z igrico KOZLE nastopila lutkovna skupina ZOOM iz Ljubljane. MARIBOP LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Danes, 12. septembra ob 11. uri nastopa Ki- netikon iz Ljubljane z igrico Marije Vogelnik: O BIBI, KI JE PREHITRO RASLA. Maroi-netna predstava o deklici Bibi je nastajala kot mentorska predstava za otroke in je pripoved o otrokovem odraščanju. V svetu nerazumevanja odraslih domujejo Bibini čevlji, ki so ji vedno znova premajhni, saj tako hitro raste. Zato se mama odloči in kupi Bibi prevelike čevlje, v katerih ne more ne tekati ne skakati... VOLČJI POTOK Danes, 12. septembra bo ob 16. uri nastop gledališke skupine KD Španski borci z igrico E. Vossa: PLEŠOČI OSLIČEK. ■ GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM V sredo, 22. septembra ob 21. uri bo v Gallusovi dvorani nastopila solopevka in pianistka DIA-MANDA GALAS. Sodelovala je s skladateljem Vinkom Globokarjem, režiserju F. F. Coppolu pa je pomagala pri glasbi za film Drakula. V četrtek, 23. septembra bo ob 20. uri koncert MAGIČNI ZVOK GIACINTA SCELSIJA - KLANG-FORUM VVIEN. Dirigent: Beat Furrer, solisti: Ernst Kovačič, violina, Ernesto Molinari, klarinet in Andreas Lindenbaum, violončelo (dvorana SF, 400 SIT). V petek, 24. septembra bo ob 20. uri koncert pod patronatom slovenske fondacije, LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, dirigent: Matjaž Sček in orkester SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent Marko Letonja (GD, 600, 500, 400 SIT). K4 V ponedeljek, 13. septembra ob 21. uri bo OD K4 D(D VEČNOSTI: JAZZY FUNKY RAP PARTY z D. J.-jema Zecom in Basto. KRIŽANKE Koncert: TRIO FLAVT SGS LJUBLJANA v petek, 17. september ob 17. uri na gradu Grimšče na Bledu in ob 20. uri v Kosovi graščini na Jesenicah. Vstop prost. Koncert: VOKALNI KVINTET SUMUS v petek, 17. septembra ob 20. uri na gradu BogenSperk. Vstop prost. CERKNICA V nedeljo, 19. septembra bo ob 18. uri v cerkvi Sv. Volbenka v ZelSah koncert študentov akademije za glasbo. MARIBOR V torek, 14. septembra bo ob 19.30 koncert komornega simfoničnega orkestra mariborske filharmonije v Viteški dvorani. KOPER Za obeležitev 350. obletnice rojstva ANTONIA TARISA bo v petek, 17. septembra ob 20. uri tretji koncert s skladbami ATONIA TARISE v Pokrajinskem muzeju Koper. V petek, 17. septembra bo ob 20.30 koncert FE-RUSA MUSTAFOVA, etno pop. POLETJE V STARI LJUBLJANI Koncert: ALEKSANDAR MADŽAR, klavir, DEJAN BRAVNIČAR, violina, in CIRIL ŠKERJANEC, violončelo. Program: M. Ravel: Klavirski trio v a-molu/ F. Schubert: Trio v Es-duru op. 100 (danes, 12. septembra ob 20.30 v Veliki dvorani Slovenske filharmonije). OPERA Otvoritveni koncert operne sezone, solisti in zbor Opera in balet Ljubljana bo v petek, 17. septembra ob 19. uri; v soboto, 18. septembra pa bo ob 19. uri dobrodelni koncert, program: J. Offenbach, G. Puccini, P. I. Čajkovski, G. V erdi, R. Strauss, A. Adam, J. Golob, G. Bizet, J. Strauss ml. JESENSKE SERENADE Koncert; SONČNI KVARTET bo danes 12. septembra ob 16. uri na gradu BogenSperk. Koncert: SONČNI KVARTET bo v ponedeljek, 13. septembra ob 17. uri na gradu GrmiSCe na Bledu in ob 20. uri v Kosovi graščini na Jesenicah. KOSTANJEVICA NA KRKI V nedeljo, 19. septembra bo ob 19. uri v grajski cerkvi koncert vokalne skupine A VE. RADENCI 31. FESTIVAL KOMORNE GLASBE XX. STOLETJA: Od 24. do 26. septembra bo v hotelu Radin potekal Festival komorne glasbe 20. stoletja, eden naj-starejsih festivalov- komorne glasbe v Sloveniji in v tem delu Evrope. Na letošnjem festivalu bodo predstavljeni dosežki sodobne komorne glasbe 20. stoletja, tako po ustvarjalni kot po poustvarjalni plati, organiziran pa bo tudi muzikoioški kolokvij, id bo posvečen slovenski orgelski glasbi 20. stoletja. ROGAŠKA SLATINA V četrtek, 16. septembra bo ob 20. uri v Kristalni dvorani koncert TRIA LORENZ, program: Dvorak, Smetana... V Četrtek, 23. septembra bo ob 20. uri v Kristalni dvorani koncert MOJCE PUCELJ, klavir. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Jutri, 13. septembra, ob 20.30 bo v stolnici Sv. Justa na sporedu dragi koncert ciklusa »Glasbeni september« v organizaciji Združenja Promusica. Nastopila bosta orglar Mauro Macri ter kvartet trobent Tergeste Trum-pet Consort. .Vstop prost. REPENTABOR Glasbeni popoldnevi - Danes, 12. septembra, ob 18.30 bo na sporedu prvi koncert iz ciklusa stare in sodobne glasbe, id jih organizira skupina Gallus Consort. Nastopil bo angleški ansambel Les Agrements, ki bo predstavil francoski glasbeni barok DEVIN Koncertna sezona Timavske note -Jutri, 13. t.m., ob 20.30 bo v cerkvi v Stivanu na sporedu prvi koncert, ki ga oiganizira nizira Združenje Punto musicale. Nastopila bo pianistka Tatjana Ognjanovič. Na sporedu Beethoven, Debussy, Rachmaninoff, Lizst. Vstop prost. VIDEM Danes, 12. t. m., bo v parku Rizzi (pri nogometnem Stadionu Friuli) od 18. ure dalje predstava Euro Rock. Nastopili bodo Contrasto, Raton Peleon, Blue The king, ADG Aria di Golpe, Mitih Folk, iistmamd. GAIO Dl SPIUMBERGO V petek, 17. t m., ob 21. uri bodo v diskoteki Rototom nastopili ansambli Fishbone, Stone Temple, Pilot, Mi-ghty Mighty Bosstone. VERONA V petek, 17. septembra, ob 21. uri bo na Stadionu nastopil Vasco Rossi. TREVISO V torek, 14. t. m., ob 21. uri bo na Trgu dei Signori nastopil Amedeo Minghi. V četrtek, 14. in v petek, 15. oktobra, bo v Palaverde ob 21. uri nastopil Eros Ramazzotti. PADOVA ŠPORTNA PALAČA S. ŽARO V četrtek, 21. oktobra, bo ob 21. uri nastopil Terence Treni D’Arby. RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA NARODNI MUZEJ, Muzejska 1 Do 30. septembra je na ogled razstava BITKA PRI SISKU -1593/1993. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Na ogled sta razstavi Razglednice 1914-1918 in VELJKO TOMAN: PARIŠKI MOTIVI. Izbor akvarelov, gvaSev in slik, ki jih je priznani slovenski likovnik ustvaril med bivanjem v svetovni umetnostni metropoli. Razstava bo na ogled do 30. septembra. MODERNA GALERIJA, Cankarjeva 15 20. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE je na ogled do 30. septembra. MGLC bo danes, 12. septembra ob 11. uri organiziral javni vodstvi po grafičnem bienalu. Do 20. oktobra je na ogled retrospektivna razstava televizijske scenografije JOŽETA SPACALA. MGLC in Informacijski center Moderne galerije vabita k ogledu filmov o nekaterih znanih nemških umetnikih, ki jih bodo do 30. septembra predvajali v avli Modeme galerije in v prostorih Informacijskega centra. MALA GALERIJA, Slovenska 35 Razstava kiparja JOŽETA BARSIJA bo na ogled do 10. oktobra. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 V ljubljanski Mestni galeriji se z izborom skulptur iz let 1983-1993 predstavlja japonski kipar MASAYUKI NAGASE. Razstava bo na ogled do 17. septembra. NARODNA GALERIJA, Cankarjeva 15 Razstava RIHARD JAKOPIČ - TO SEM JAZ, UMETNIK... je na ogled do 30. oktobra. JELOVŠKOV LIKOVNI SALON, Zaloška 61 Razstave kiparskih del 1963-1993 IVA GOISN1KERJA. KULTURN O-INFORMACIJ SKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Razstava PRGIŠČE ZGODOVINE bo na ogled do 2. oktobra. KNJIŽNICA O. ŽUPANČIČA -PIONIRSKA KNJIŽNICA, Komenskega 9 Od torka, 14., pa do četrtka 16. septembra bo odprta prodajna razstava tujih otroških knjig. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava OD SKICE DO LUTKE bo na ogled do 15. oktobra. Razstavljajo: TOMAŽ KRŽIŠNIK, ALENKA SOTLER, ALOJZ ZORMAN, SAVO SOVRE in LIDIJA OSTERC. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava fotografij Poem ekstaze avtorice MARIJE CERAR bo na ogled do 17. septembra. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava JANEZA HAFNERJA Apokaliptične krajine bo na ogled do 23. septembra. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 V četrtek, 16. septembra bo ob 18. uri otvoritev razstave.slik akademskega slikarja MARTINA BIZJAKA. Umetnika bo predstavil akademski grafik Lojze Adamlje. Razstava bo na ogled do 7. oktobra. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava slik IZIDORJA URBANČIČA bo na ogled do 13. oktobra. GALERIJA STOPNIŠČE, Nazorjeva 12 Razstava fotografij NANIJA POLJANCA. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava slik akademskega slikarja RADA JERICA bo na ogled do 28. septembra. GALERIJA ŠKUC, Stari trg 21 Razstava objektov Brez meje STANISLAVA SARPA in skupine FIA bo na ogled do 17. septembra. CELJE V prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje je na ogled razstava NAZAJ V PLANINSKI RAJ. LIKOVNI SALON CELJE Razstava BLAGOGLASJA avtorja ZDRAVKA PAPIČA bo na ogled do 30. septembra. KRANJ GALERIJA MESTNE HIŠE Spominska razstava del slikarja AVGUSTA ČERNIGOJA. LITIJA V avli občine Litija je na ogled razstava JANEZ VAJKAD VALVASOR - življenje in delo. MARIBOR FOTOGALERIJA STOLP Fotoklub Maribor vabi na razstavo fotografij FRANA HLUPICA. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ Razstava INFORMEL IVA GATTINA. NOVO MESTO V knjižnici frančiškanskega samostana je do 19. septembra na ogled razstava Plečnikovi kelihi pri frančiškanih. RADOVLJICA GALERIJA SIVČEVA HIŠA Razstava slik KLEMENTINE GOLIJA bo na ogled do 3. oktobra. RAVNE NA KOROŠKEM GALERIJA GRAD V četrtek, 16. septembra bo ob 20. uri ob stoletnici rojstva pisatelja Voranca, otvoritev razstave Likovne upodobitve junakov Prežihovih del. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL Fotograf TIHOMIR PINTER je pripravil razstavo Portreti sodobnih slovenskih književnikov, ki bo na ogled do 25. septembra. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Razstava akvarelov Snežna jama ALOJZA ZA-VOLOVSKA. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TKB - AGENCIJA MITNICA V razstavnih prostorih razstavlja najnovejša materična dela Deziderij Švara. GALERIJA CARTESIUS Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi. GALERIJA BASSANESE Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00. ART GALLERT Do 30. septembra je na ogled skupinska razstava Artestate ’93 na kateri bodo razstavljali Serena Bellini, Fernanda Goina Gordini, Gnido Massaria, Sergio Micalesco, Livio Of-ficia, Sergio Perini, Renzo Pillon, Olivia Siauss, Sisto Fulvio in Mario Zoccolan.Ur-nik: samo ob delavnikih 10.30-12.30/ 17.00-19.30. RAZSTAVNA DVORANA LETOVISCARSKE USTANOVE (Ul. S. Nicolo 20) Do 18. t.m. je na ogled razstava slikarja Gio-vannija Franzila Casala. ART LIGHT HALL Do 28. septembra bosta razstavljala svoja dela Massimo Bazzo in Anselmo De Filippis. Urnik: od 18.00 do 20.00 razen ponedeljka in praznikov. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik rob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure. CELOVEC UMETNA HIŠA Do 19. septembra razstavlja svoja dela Janez Bernik. RJTTER UMETNA HALA (H.-Gmeiner Str.) Do 1. oktobra je na ogled razstava »Miserere«'G. He-rolda in W. Biittnerja. ŠKOFIJSKA REZIDENCA (Mariannengasse 2) Do 12. novembra je na ogled razstava »Franc Ksaver Salm«. Umik: 10/17. GALERIJA ARS TEMPORIS (Herrengasse 14) Do 15. septembra je na ogled razstava »Replay«. GALERIJA SLAMA (Benediktinerplatz 3) Razstavljajo Eva Spalinger, Gertrud VVeiss-Richter, Inge Vavra, VVolfgang VValkensteiner in Zoran Mušic. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviščarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. GORICA GORIŠKI GRAD V Pokrajinskem muzeju na goriskem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit« ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriska pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto. Muzej zgodovine in umetnosti je zaprt zaradi popravil. PALAČA ATTEMS Pinakoteka - zaprta zaradi popravil. Biblioteka in Pokrajinski zgodovinski arhiv sta odprta od 9.30 do 12.30. VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«. VILLA MANIN - PASSARIANO in PALMANOVA Do 15. novembra je na ogled razstava ob 400-letnici Palmanove »Palmanova - trdnjava Evrope, 1593-1993«. Razstavljeni so dragoceni predmeti, dokumenti, orožje, reljefi in slike. BOROVLJE PUŠKARSKI MUZEJ je odprt do 9,oktobra 1993. Po dogovoru je možen tudi ogled v skupinah. GALERIJA RIESER (Klagenfurter Str. 20) Na ogled je skupinska razstava koroških umetnikov. BELJAK GALERIJA HOLZER Do 5. oktobra razstava Johanna Kandl. PLIBERK VVERNER BERG-GALERIJA Odprta je vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00. ŽELEZNA KAPLA Muzej PerSman, muzej zgodovine koroških Slovencev je odprt od torka do nedelje, od 8. do 18. ure. KOROŠKA KULTURA Nedelja, 12. septembra 1993 IZ TUJINE GLEDALIŠČE / SLOVENSKI REPERTOARJI V SEZONI 1993/94 (1. DEL) Britanska »razprodaja « umetniških del LONDON - Ena od britanskih fakultet, Royal Holloway College, v Surreyu (na jugu Anglije) je v sredo sklenila, da bo letos ze drugič prodala dragoceno platno velikega britanskega mojstra Gainsborougha in s tem denarjem obnovila svoje prostore. Letos so že prodali enega Turnerjevih platen, morsko veduto, »Van Tromp skuša ugoditi svojemu gospodarju«, ki ga je odkupil Paul Getty muzej iz Los Angelesa za 16, 5 milijona dolarjev. Gainsboroughove »Kmete na pohodu« bodo ponudili na dražbi 10. decembra pri dražbe-ni hiši Christie‘s. Zveza britanskih muzejev je ostro protestirala zoper to najnovejšo »sramotno« razprodajo. Mark Taylor, njen predsednik, je prepričan, da je to »povsem v nasprotju z volilom Thomasa Hollowaya«, viktorjanskega filantropa in ustanovitelja tega kolegija, »ki mu je poklonil veliko zbirko, v korist njegovih študentov«. Izkupiček od omenjene slike naj bi služil prav za restavracijo poglavitnega dela zbirke slik Thomasa Hollowaya, ki jo hranijo v posebni zgradbi in obsega 800 dragocenih platen. Zaradi visokih stroškov vzdrževanja pa se omenjeni kolegij pripravlja, da bo prodal še eno Constablo-vo plastno »Pogled na Reko Stour pri Dedha-mu«. (AFP) (Filmske) zvezde in sporazum Gatta PARIZ - V Franciji so našteli nekaj največjih francoskih filmskih zvezdnikov, med njimi sta tudi Gerard Depardieu in Isabelle Huppert, ki se zavzemajo, da bi film in televizijo izvzeli iz novega trgovinskega sporazuma. Pričakovati je, da se bodo režiserji in producenti pridružili omenjenima igralcema, ki bosta spremljala francoskega ministra za obveščanje Alaina Carringnona prihodnjo sredo v Strasbourg. Minister naj bi članom Evropskega parlamenta na kratko predstavil francoski pogled na trgovinske pogovore v okviru Gatta. Francija se boji, da bi popuščanje uvoza ameriških izdelkov v Evropskb skupnost preplavilo Evropo s hollywoodskimi sentimetalnimi nadaljevankami in tako ubilo umetnost. Francija predlaga, da bi avdio-vizualna produkcija v sporazumu dobila poseben status. (REUTER) Ansambel sarajevskega musicala Hair želi v ZDA VVASHINGTON - Ansambel muslimanskih, hrvaških in srbskih igralcev, ki je pripravil sarajevsko priredbo protivojnega musicalaHair, naj bi odpotoval na gostovanje v ZDA, vendar se ob tem postavljajo številne dileme, saj je v Sarajevu veliko drugih ljudi, ki bi jih bilo treba evakuirati. Sporna odločitev, ali bodo igralci poleteli z letalom ZN iz Sarajeva, je povzročila spor med organizatorji turneje, med katerimi so tudi člani ameriškega kongresa ter številne znane osebnosti iz filmskega in glasbenega sveta, in Nacionalnim varnostnim svetom ter ameriškim State De-partmentom. Eno od pravil ZN določa, da prebivalci BiH ne smejo leteti z letali ZN, ki dovažajo humanitarno pomoč. Organizatorji turneje Hair pa trdijo, da ameriškim letalom takšen prevoz,ne bi predstavljal nikakršnih težav. 26-članski ansambel, ki ga je na gostovanje že maja letos povabil kongresni umetniški odbor, naj bi v ponedeljek začel s predstavami v Centru Kennedy v VVashingtonu, turnejo pa bi nadaljeval v Los Angelesu, New Yorku in drugih ameriških mestih. (STA/AP) Obnova pariške katedrale PARIZ - Čudovito pročelje Notredamske katedrale v Parizu, ki so jo zgradili v 12. stoletju, bodo delno pokrili, da bodo pod njo lahko potekala restavratorska dela še nadaljnji dve leti, kot je sporočilo Ministrstvo za kulturo. Pročelje je zaradi polucije in kislega dežja precej načeto. Predstavnik ministrstva je povedal, da bodo posameznim kosom med restavratorskimi deli, v katere se je zajedel dim in katerih površina je poškodovana zaradi kislega dežja, vrnili prvotni sijaj, zaradi česar pa obiskovalci te gotske mojstrovine ne bodo prizadeti, saj bodo tako notranjost kot oba zvonika še zmeraj odprti za številne obiskovalce. Notredamska katedrala s svojimi srednjeveškimi vitraji, skulpturami, spada med največje francoske turistične atrakcije, saj si jo vsako leto ogleda približno 11 milijonov prebivalcev. Restavratorska dela na tej romanski katedrali, ki so jo začeli graditi leta 1163, so se začela pred dvema letoma in bodo v celoti trajala še nadaljnjih 8 let. Predvidoma bodo zahtevala sredstva v višini 17 milijonov dolarjev. Zadnjič so katedralo v celoti obnovili leta 1840, ko je dela vodil arhitekt Eugene Viollet-le-Duc. (AFP) V času, ko večina slovenskih gledališč še vpisuje abonente za sezono 1993/94, nekatera med njimi pa že uprizarjajo uspešnice pretekle sezone, smo vas, spoštovani bralci želeli opozoriti na repertoarne in vsebinske usmeritve ter spremembe v posameznih gledaliških hišah. Umetniške vodje gledališč v Kranju, Celju, Novi Gorici, Mariboru in Ljubljani (Lutkovno gledališče) smo zato poprosili, da nam posredujejo nekatera svoja razmišljanja o repertoarju in idejnih usmeritvah njihovih gledališč v letošnji sezoni. (Zbral M.T.) Slovenska Talija med klasiko in sodobnostjo Prešernovo gledališče Kranj Igor Torkar: Revizor 93 (krstna uprizoritev) Matija Logar: Kar smo napleskali -to imamo (krstna uprizoritev) Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi Robert Thayenthal: Ana in kralj, ki je padel iz pravljice (slovenska praizvedba) Matija Logar, umetniški vodja Repertoarni načrt prihodnjega gledališkega obdobja našega gledališča izhaja ali vsaj želi izhajati iz dosežene popularizacije Prešernovega gledališča Kranj, kar pomeni, da želimo s prihodnjimi novimi uprizoritvami to popularnost obdržati, utrditi in morda celo povečati. Se pred kratkim se je razmišljalo, da s »prelomom« ni smiselno t. i. angažirano gledališče. Mikro in makro svet z vsemi dilemami nas »sili« v (ne) posredno odzivanje, ki ga skozi jezik gledališke umetnosti omogoča sodobna in klasična dramatika. Kljub zapriseganju na »poetiko polne dvorane« bo v središču naše pozornosti umetnost in šele potem blagajna. Vsaj do tistega trenutka, ko nas država denarno podpira. Ustvarjalci naših prihodnjih uprizoritev se že zapisujejo ali pa so že dolgo zapisani med najpomembnejšimi imeni slovenske gledališke umetnosti. Na kratko: ustvarjalna prodornost, odziv na neposredno dogajanje ter odprtost, ki jo omogoča komorno gledališče, bodo podčrtavale dinamičnost Prešernovega gledališča Kranj. Marinka Poštrak, v.d umetniškega vodja Naj, na začetku ponovim misel, ki sem jo zapisala že v Vabilu k vpisu abonmaja za sezono 1993/94: »Gledališka sezona, ki se v grobih obrisih odstri-nja pred vami, je skrivnost. Tako zame, čeprav se z njenim snovanjem že dlje časa ukvarjam, kot tudi za vas, ki je boste deležni v tem gledališkem letu. Avtorji in naslovi so resda že znani, prav tako režiserji. Toda šele proces ustvarjanja bo rodil tisto, kar je zdaj zgolj kot slutnja skrito v imenih in naslovih. Kajti vsak režiser in ekipa ustvarjalcev bodo vtisnili posameznemu projektu svoj nezamenljiv in enkraten pečat.« Sele v sozvočju z režiserji - Janezom Pipanom, Katjo Pegan, Francijem Križajem, Vitom Tauferjem, Dušanom Mlakarjem in Bojanom Jablanovcem ter seveda z igralci, se bo torej izoblikovala podoba sezone 1993/94 v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, ki si zastavlja jasen cilj; želimo namreč udejaniti pojem ljudskega gledališča v tistem pomenu te besede, ki ga je pred leti že lucidno definiral gledališki umetnik Bojan Stih. Njegova vizija ljudskega gledališča zato v sezoni 1993/94 postaja naša vizija in naš motto: »ljudsko gledališče je kajpak gibanje, ki se lahko razvija zgolj v obliki iskanja, poskusov in prevrednotenja starih vrednot... Zato je gledališče iskanje in upanje, ne pa prostor spominov in travmatizirane tradicije. Gledališče je boj z boleznijo duha, ki degradira odkrivateljsko strast v su-žnost plagiatorstva. Četudi ljudsko gledališče ne bo odkrilo ničesar pomembno novega, bo storilo vse, če ne bo postalo plagiat.« Slovensko ljudsko gledališče Celje Luigi Pirandello: Kot me ti hočeš (slovenska praizvedba) Carlo Goldoni & Andrej Rozman Roza: Sluga dveh gospodov (krstna uprizoritev Rozmanove adaptacije) A. T. Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi Henrik Ibsen: Strahovi Bogomir Veras: Zelena Kapica (krstna uprizoritev) Hovvard Barker: The Possibilities (slovenska praizvedba) Marko Sosič, v.d. umetniškega vodje PDG iz Nove Gorice naj bi s prestopom v nove gledališke prostore dokončno izostrilo svojo estetsko usmeritev, ki se je skozi vsa leta kazala le v drobcih velikih in uspešnih predstav, pa tudi v hrabrem upodabljanju besedil, ki so nekajkrat mejila na hermetično, pa zato nič manj emocionalno odrsko govorico. Tudi ta je prispevala k visoki uveljavitvi tega gledališča v širokem slovenskem kulturnem proštom. Paleta estetskih stremljenji pa čeprav s kontinuiranim poudarkom na proštom, v katerem gledališče deluje, je gotovo tudi rezultat pogoste zamenjave umetniškega vodstva. Prehod v novo gledališče je priložnost, da se torej estetska usmeritev konsolidira in kontinuirano vodi skozi daljše obdobje. Ko bi bil sam tisti človek, ki naj teoretično začrta to usmeritev - toda čas bo zame storil kmalu že veliko, podaril mi bo namreč najtežje in najlepše obdobje moje umetniške rasti -bi rekel naslednje: PDG je gledališče igralcev, njihove edinstvene sposobnosti globokega individualnega in kolektivnega izraza, je gledališče velikih Zgodb in čustev, je gledališče mediteranskih strasti in je gledališče poglabljanja v svet člo- veka, ki mu iz dneva v dan uhajajo skozi roke in mimo srca vse tiste vrednote, zaradi katerih je bilo nekoč postavljeno njegovo bivanje v ospredje razvoja sodobnega človeka in dmžbe. Rekel bi pa še to: velikokrat je vse, kar sem zgoraj povedal, le mistifikacija in vse se vendarle vrača k igralcu. K igralcu z njegovo individualno življenjsko izkušnjo in izkušnjo lika, ki ga upomblja. In na dmgi strani so zmemj gledalci. Ko mu oni verjamejo, je gledališče živo in polno emocij. V nasprotnem prime-m tudi najbolj izostrena estetska usmeritev ničesar ne pomeni. Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Dominik Smole: Krst pri Savici Alan Aycboum: Norčije v spalnicah August Strindberg: Oče Damir Zlatar Frey: Tirza - slad na ustih gozdnega demona (krstna uprizoritev) Martha Svvintz: Kraljevi smetanovi kolački Tomaž Pandur, umetniški vodja Poetski repertoarni ris Drame SNG Maribor se v gledališki sezoni 1993/94 navdihuje najprej v antiki, v znameniti in monumentalni grški trilogiji Oresteji, ki predstavlja nadaljevanje avtentičnih umetniških raziskovanj in gledaliških preverjanj velikih, klasičnih literarnih mitov, ki v našem fin de sieclu doživljajo pravo renesanso. Oresteja je nepogrešljiva repertoarna in poetska stalnica vseh velikih svetovnih gledaliških hiš in bo kot osrednji gledališki triptih sezone 93/94 označila tudi programsko zasnovo mariborske gledališke hiše. Premiere se načrtujejo v okviru otvoritvenih slovesnosti našega novega odra in dvorane. Zaradi fantastidnosti, duhovitosti in romantičnega zanosa bodo napete dogodivščine znamenitih vitezov francoskega dvo- ra, Treh mušketirjev Alexandra Dumasa, prava priložnost za briljantno odrsko ko-miko, namenjeno gledalcem vseh starosti. Poetična žanrska komedija torej, ki pleni z avanturizmom, bujno domišljijo, zanosom in neugnano življenjsko močjo. Tudi koprodukcije so sestavni del mariborske gledališle ponudbe, saj se povezujejo z najvitalnejšimi alternativnimi gledališkimi skupinami in z ustvarjalci različnih avtorskih usmeritev in poetik. V prihodnji sezoni uvajamo koprodukcijsko sodelovanje z ljubljansko AGRFT pri diplomskih uprizoritvah njenih študentov. Ob ponovitvah velikih uspešnic iz preteklih sezon se nam torej obeta vznemirljiva, v vsebinskem in izvedbenem pogledu ambiciozna, dinamična in umetniško vrhunska gledališka sezona, ki utrjuje povrnjeno umetniško identiteto, smisel in pomen sodobnega evropskega gledališča. Slovensko narodno gledališče Maribor Aishil: Oresteja (Agamemnoni, Darovalke, Eumenide) Alexander Dumas: Trije mušketirji Svetlana Makarovič: Ko ko kokoška Kabaret XX. stoletja VI. Kabaret XX. stoletja VII. kabaret XX. stoletja VIII. Lutkovno gledališče Ljubljana Jan VVilkovvski: Trdoglavček Ervin Fritz: Grofič prašič (krstna uprizoritev) Matjaž Loboda: Pepelka (krstna upritoritev) Milan Jesih: Zvezda in srce (krstna uprizoritev) Večer poezije - Lili Novy Mojca Kreft, umetniški vodja Lutkovno gledališče Ljubljana - čudežni in čudotvomi prostor, ki naj bi nas s svojimi igrami popeljal v svetove sedanjosti, pravljičnosti, med mitološke in sanjske vsebine - med Zvezde in srce, kot je svoje besedilo naslovil Milan Jesih. Kje so zvezde na nočnem nebu, zasejane v prividu pravljičnega sveta rimske ceste? Konji, ki dirjajo v znano neznano pokrajino, majhna miška, ki napoveduje kraljestvo osončij? Tam, med lutkami domujejo. Ali se bomo še pogovarljali z bitji, ki bodo oživljala našo domišljijo? Ali bomo še popeljali otroke v svetove velikanskih dobrodušnih velikanov in drobcenih, majhnih bitij, v dežele smehljajev in veselj? Tako neusmiljen in nič več otroški postaja ta naš čas: za pravljice, ki bi jih lahko prelili v naše in otroške upe drobnih ljubezni, je vse manj prostora. Kako naj obljubljamo velike stvari, ko pa jih nevidne sile skušajo utapljati - uprli se jim bomo, kolikor bomo mogli. Iskali bomo poti, da se bomo predajali radostim naše domišljije in izsanjali neizsanjano. Naj bo naša misel lepa in polna, namenjena še neprekajenim stezam, nepreplavanim rekam, nedosegljivemu soncu - naj bo dosegljiva vsaj tam, kjer je lahko: med prisrčnimi lutkami, na lesenem odru, v oblazinjenih sedežih, med tisočerimi žarnicami - tam, kjer lahko zapoje otroško srce, zapiska tenak glasek veselja in zaploska otroška dlan. Naš program, bo kdo porekel, ne ponuja navidezno nič velikega, pa vendarle bo čudovit v svoji lutkovni podobi, v novih, veselejših barvah preddverja in v prenovljeni gledališki dvorani bo vse drugače, kot je bilo. Pozna nas ves svet in tudi mi predstavljamo svet brez meja - otroško srečen, ognjeno žareč, čist kot bistra voda. VILENICA 1993 Prva ženska nagrajenka Vojko Cuder LIPICA - V kraški jami Vilenica, kakih pet kilometrov od kraške prestolnice Sežane, so sinoči podelili letošnjo mednarodno literarno nagrado Vilenica ’93. Prejela jo je Češka avtorica Li-buše Monikova (1945), Pražanka po rodu, ki že od leta 1971 ustvarja v Nemčiji. Tako se je ta avtorica kot prva ženska vpisala na seznam dosedanjih moških prejemnikov Vilenice: Fulvia To-mizze, Petra Handkeja, Petra Esterhazyja, Jana Skacla, Tomasa Venclo-ya< Zbignievva Huberta m Milana Kundera. To visoko mednarodno pri-znanje ji je bilo dodeljeno - tako je zapisano v obrazložitvi -, ker »želi mednarodna žirija poudariti ne le njen samosvoj prispevek k estetski obogatitvi romanopisja, y®pak tudi pomembnost 111 aktualnost njenega tematskega izbora.« Nagrado Vilenica ’93 ji je mednarodna žirija prisodila za romane Poškodba, Fasada, (prevedena v več kot deset jezikov) bi Plavajoči led. Vsi romani (poleg njih pa še precej esejev) so izšli v nemšči- m. Za Libuše Moniki ovo se je odločila mednarodna žirija, ki so jo sestavljali: Silvija Borovnik Jože Hradl, Niko Jež, Jože Pirjevec, Denis Poniž, Andrej Roman, Jaroslav Skrušny in Veno Taufer (predsednik), ki se je odločala na podlagi mnenj 25 konsultantov iz vseh držav, odkoder prihajajo udeleženci Vilenice ’93. V okviru letošnje osme Vilenice so pripra-vib tri literarne veCere (V Lipici, Lokvi in Štanjelu) ter disput o Kocbekovi pesmi Palica. Na petkovem literarnem večeru v Lokvi so predstavib letošnjo nagrajenko Vilenice Libuše Monikovo. Na grajskem dvorišču v Štanjelu (poleg galerije Jožeta Spacala) pa so po včerajšnji literarni matineji podelib posebno priznanje Kristal Vilenica ’93 za najboljše besedilo v zborniku Vilenice. Tričlanska mednarodna žirija je to nagrado prisodila švicarskemu literatu Francescu Micieliju. Izšel je tudi zbornik z naslovom Vilenica ’93, v katerem so v veC jezikih predstavljena dela letošnjih udeležencev in nagrajencev, posebej prejemnice najvišjega priznanja, njihove krajše biografije in, seveda, daljši prispevki o pesniku Edvardu Kocbeku. Zbornik je uredil Veno Taufer. LITERATURA / POGOVOR Z NAGRAJENKO VILENICE '93 Nemška avtorica s češko dušo Tone Vrhovnik Libuše Monikova je leta 1971 »samo za kratek čas« odšla iz Češkoslovaške, kjer je izgubila mesto profesorice nemške književnosti na univerzi in se zapletala v vrsto administrativnih problemov, ker je bila poročena z Nemcem. Preselila se je v Nemčijo, kjer živi še danes. Pisati je začela šele v svoji drugi domovini. Izdala je romane Poškodba (1981), Pavana za preminulo infantinjo (1983), Fasada (1987) in Plavajoči led (1992) ter knjigi esejev Grad, Alef, Torta želja in Med ljudožerci (obe 1990). V Vileni-ci je letos drugič - po letu 1989, ko je bila Evropa še zelo drugačna in Berlin, kjer Monikova živi, zadnjo jesen obdan z zidom. Kaj vam pomeni nagrada Vilenica? Pravzaprav mi je najpomembnejša, Čeprav sem dobila že sedem hteramih nagrad. Je prva zares mednarodna. Vse dosedanje nagrade sem dobila na nemškem ali nemško govorečem območju: na primer nagradi Franz Kafka ali Alfred Doblin. Obe sta zelo pomembni, sta pa tudi zelo nemški. Vilenico tudi sicer izjemno cenim. Avtorji, kolegi iz vse Evrope, so me že leta 1989 navdušili s prisrčnostjo in odprtostjo. Ko smo se srečali po nekaj letih, smo ugotovili, da se je prav v Vilenici spletla vrsta prijateljstev. Obenem pa je nagrada dobro znana v evropskih literarnih krogih (četudi morda malo manj v javnosti). Kakšen je uspeh vaših del na Češkem? Ker pišem v nemščini, je to problematično, saj je v domovini preveden samo en moj roman, Fasada, in še ta v zelo slabem prevodu. Izdala ga je založba »60 Publishers« v Torontu, kjer izhaja vrsta disidentskih Čeških in slovaških avtorjev, tudi Skvorecki. V mojem primeru mladi prevajalec ni imal dovolj izkušenj, obenem pa je del krivde tudi moj, saj sem sama korigirala prevod. V bistvu sem pisala roman na novo, saj je v knjigi veliko češke zgodovine, različnih datumov in dogodkov, zelo nenavadno pa je pisati o češki zgodovini za Cehe. Ce je Fasada vse, kar Cehi vedo o meni, je to res čuden vtis. Zakaj pa se v materinščino niste prevedli sami? V nemščini pišem zato, ker potrebujem določeno distanco - ravno zato, ker pišem o Cehih, o obdobju ruske okupacije. Ce bi ostala v Pragi, bi morda snemala filme, nikdar pa si ne bi upala v češčini pisati. Sliši se čudno, ven- dar imam do jezika preveliko strahospoštovanje. Nemščina pa mi omogoča ta odmik, ki ga za pisanje potrebujem. Dejansko gre za shizofreno situacijo, zato tudi prevajati ne morem. Ali ste torej tipična srednjeevropska avtorica? Pojem je vsaj deloma konstrukt, a produktiven konstrukt. V primerjavi z različnimi zahodnimi srečanji sem prav v Vilenici začutila, koko nas s kolegi iz drugih držav tako imenovane Srednje Evrope veže nekakšna bližina in simpatija. Vsi smo se vedli tako naravno. Mislim, da zgodovina, okolje in podobni problemi dejansko prispevajo k tovrstni duhovni bližini. Prav v Vilenici sem dobila občutek, da sta tudi takratna Češkoslovaška in češka literatura nekaj močnega, kar se konkretno umešča v večji, obči kulturni prostor. Kako pa ste doživeli delitev Cehoslovaške? Zelo sem žalostna, vendar pa sem samo zunanja opazovalka. Ce so Slovaki hoteli oditi, je to razumljivo. Poznam pa ogromno ljudi, ki jim ta odločitev ni bila po volji. Zdaj se je položaj zelo zresnil in ljudje so se - v nasprotju z idealisti, kakršna sem sa- ma - s tem sprijaznili. Kakšen bo razvoj češke literature v prihodnosti? Kontrasta med režimom in ljudstvom - vsaj v ostri obliki - ni več. Mogoče je, da bo vsaj za nekatere avtorje problem, da ni več pritiska, ki je lahko deloval na umetnost tudi produktivno. Res me zanima, o čem bodo avtorji pisali zdaj, ko bo edino merilo kvaliteta. Del literature se je resnično napajal iz občutka politične ogroženosti, čeprav je seveda nastalo tudi veliko odličnih besedil, ki jih politične razmere niso pogojevale. Kako pa po teh spremembah pišete vi? Z osvoboditvijo Cehoslovaške sem se srečala ravno med pisanjem romana Plavajoči led, ki se ukvarja s Češko prek izkušnje dveh generacij emigrantov. Naenkrat mi je zmanjkalo motivacije. Prej sem nekako s pisanjem reševala to državo, bila je moj mit, kot vsak pisatelj sem mislila - čeprav vem, da je to zelo naivno -, da lahko s pisanjem spremenim resničnost. Naenkrat pa me nihče ni veC potreboval. Tako sem roman končala zelo težko in sem še dandanes v vakuumu: kaj je moja tema in kaj je moja domovina? To stanje traja že leto dni in prav nestrpna sem že. Libuše Monikova (Foto: Aleš Pavletič/TRIO) SLIKARSTVO / GLEDALIŠČE / PLES / GLASBA 4 EVROAGENDA FILM / KIPARSTVO / ARHITEKTURA/ FOTO LONDON porotheeTann?ngraZStaVa 071 435 2643to0711!35d522204 ^ drealizpm ^ fantastična umetnost, dadaizem in m stavljenih H mUZeiU modeme umetnosti, kjer je v ras mi 1941 -deiT sP°znala sorodnost s svojimi kreaciji maln r, 6 , *en Levy spoznal z nadrealisti, ki s Pnšliv New York, med njimi tudi z Ma 1951 ’ S ^ater™ se je pet let pozneje poročila. Let novnor,8 S!iuPrC;Selila v Francijo, kjer sta ostala do pc nmmega odhoda v New York 1980. leta. oh *r° ^orothee Tanning, največkrat erotičn nath ,i°’ Predstavlja svojevrsten univerzum kot alte: bfm ° danajnjemu svetu, saj je poseljen z mitskim , *n P°1 živalmi, ujetimi v enigmatičn resni h a;(uJega otroštva, ki je razpeto med sanje i npcn nost'.čeprav tematika njenega slikarstva ostaj espremenjena, pa njen smisel za detajle v zgodnejši ki Postopoma prerašča v bohoten in sproščen sti snrot*30 fA11161* izraža avtoričino moč in slikarsk shka t' Razstava obsega slikarkina izbrana dela, o c , s av,a. ^ rj®b na papirju do manjših skulptur i urv 6V’ ** 11 ie ustvarila v petih desetletjih. Gre z ni,,? sa™ost°jno razstavo te umetnice, ki je večkr? seBaiemel,en° °Sta*a Prezrta- Čeprav je vselej živo pc 1. ™ *uLaiog, Ki vsebuje 42 barvnih reprod oiografijo m bibliografijo, cena 18 funtov. (M. T.) AMSTERDAM Od realizma do a rt nouveau Van Gogh Museum, Paulus Potterstraat 7, 1071 CX Amsterdam, Tel: 020 - 5705200, do 14. novembra, odprto vsak dan od lOh do 17h, ob nedeljah in praznikih od 13h do 17h. Van Goghov muzej, ki se je v zadnjih letih posvetil predvsem sodobnikom slikarja, po katerem se muzej imenuje tudi z razstava Mojstri 19. stoletja v tretjem nadstropju, kjer od petka predstavljajo nemško angleškega umetnika Louisa VVeldena Havvkinsa, sledi temu trendu. Predstavljenih je nekaj več kot 25 njegovih del, večina njih je iz zasebnih zbirk in francoskih muzejev, dve pa sta v lasti Van Goghovega muzeja. Louis Welden Hawkins je slikarsko pot začel v Parizu, kjer je obiskoval akademijo, leta 1881 je za za delo The Or-phans ( Sirote) na Salonu francoskih slikarjev prejel nagrado, kasneje pa je ustvarjal predvsem v Parizu ter v slikarskem kraju, nekoliko stran od glavnega mesta -Barbizonu. Udeležil se je še mnogih slikarskih Salonov, spoznal je mnogo francoskih simbolistov, med drugimi tudi Stephana Mallarmeja, svoja dela pa je podpisoval tudi s psevdonimom Quasi. Venomer je iskal svojo slikarsko identiteto, v mnogih delih, ki jih je naslikal v devetdesetih letih, je za podlago uporabljal zlato barvo in subtilne pastelne barve, pogosti motivi njegovih slik so razdvojenost ženske med krhkostjo in usodnostjo - prav to lahko vidimo na sliki Innocence (Nedolžnost), katere reprodukcija je spodaj - nikoli pa se ni popolnoma odvrnil od simbolizma. Po letu 1900 se je oprijel dekorativne umetnosti, oblikoval je serije mask s podobo ženskih glav v duhu Art Nouveau. (V. S.) LONDON Olja in akvareli Williama Turnerja Turnerjeve slikarske tehnike, Tate Gallery, Millbank, razstava je na ogled do 10. oktobra, odprto od ponedeljka do sobote od 10. do 17.50 ure, ob nedeljah od 14. do 17.50 ure. VVilliam Turner je v svojem dolgem življenju naslikal tisoče podob v akvarelni tehniki in stotine v oljni. Ves čas je eksperimentiral z uporabo oljnih in vodnih barv. Posebna razstava v londonski galeriji Tate na obrežju Temze prikazuje Turnerjeve zgodnje akvarele, vedno boljše obvladovanje široke palete slikarskih tehnik, izbor pigmentov in slikarskih medijev, njegove prve »zaključne« metode in vpliv staranja na njegove slike. Turner je izredno dobro obvladoval tehniko akvarela in si tudi pri oljnih slikah pomagal z izkušnjami akvarelnega slikarstva: na svetle podlage je nanašal transparentne barve. Vendar pri ustvarjanju teh slik ni razmišljal o njihovi trajnosti. Z zagnanostjo umetnika, ki teži k popolnosti svojih del, je preizkusil tudi vse nove pigmente, ki so se na tržišču pojavili v času njegovega življenja. Turner je trdil, da je obstojnost novih materialov nemogoče predvideti in da jih mora umetnik uporabljati, če le ustrezajo njegovemu namenu.(A. K.) DORTMUND Dinastija Tang in kulturna dediščina svilene poti Chinas goldenes Zeitalter, Museum fur Kunst und Kulturgeschichte, Konigsvvall 14, razstava je na ogled do 21. novembra, odprto vsak dan od 10. do 20. ure, Po spektakularni razstavi Bojevnikov iz terakote leta 1990 so v dortmundskem muzeju za umetnost in umetnostno zgodovino pripravili razstavo umetniških predmetov in izdelkov umetne obrti iz obdobja dinastije Tang (618 - 907 pr. n. š.), ki je do danes obveljala kot umetniško' najbolj plodno obdobje kitajske zgodovine. Moč cesarja dinastije Tang prikazuje razstava skozi obdobje notranjega miru, razvitega upravnega sistema in daljnosežnih trgovskih navezav, torej prek dejavnikov, ki so omogočili tristoletni visok umetniški razvoj te dinastije. Razstava v dortmundskem muzeju je razdeljena v štiri tematske sklope. V prvem so razstavljene obnovljene zakladne skrinje cesarskega mesta Chang An in današnjega Sana, v drugem z naslovom Svilena pot - dejanje in nehanje pa so razstavljene poslikane porcelanaste figurice vodij karavan, trgovcev in davčnih izterjevalcev, ki s tujedeželnimi obraznimi potezami dokazujejo, da je bila Kitajska svetu odprta. Tretji temastki sklop razstave predstavlja mojstrovine budističnih skulptur, četrti pa predstavlja vsakdanje življenjske predmete kitajske aristokracije. Prav v teh drobnih predmetih se skrivajo drobni umetniški zakladi. Obiskovalci si lahko ogledajo zlato in porcelanasto posodje, okrašeno z bogato ornamentiko in prizori iz dvornega življenja, prav tako pa so na teh predmetih upodobljeni vsi stanovi takratnega dvora. Najpomembnejši eksponat razstave predstavlja sarkofag Li Shoua, cesarjevega nečaka: nekajtonski granitni spomenik moči in nesmrtnosti je prvič predstavljen izven meja Kitajske, njegova predstavitev pa predstavlja svojevrstno »svetovno premiero«. (M. T.) DUNAJ Židovske kultne posode iz ukrajinske diaspore Kunsthistorisches Museum, Maria Theresien Platz, Dunaj; tel. 32-177, do 7. novembra, vsak dan od lOh do 18h, ob četrtkih do 21h V Umetnostno-zgodovinskem muzeju na Dunaju bodo 14. septembra odprli izredno zanimivo razstavo »Tho-ra in krona«. Gre za prvo razstavo židovskih kultskih posod iz ukrajinske diaspore na Zahodu, med drugim bo na ogled zbirka različnih srebrnih posod iz 18. do začetka 20. stoletja. Te kultskle posode so bile v 20-le-tih našega stoletja zaplenjene, sovjetska oblast pa jih je skrivala pred javnostjo do leta 1990. Skupno bo na ogled skoraj 300 posod, izvirajočih iz židovskih shodnic na teritoriju današnje Ukr^ine. V okviru ražstave bo na ogled tudi 19 od skupno 39 tako imenovanih thorakron, najsterejša je iz sredine 18. stoletja. Poleg tega bo razstavljenih skoraj 20 tako imenovanih »Rimonim«, posebno vrednost pa predstavljajo nad 100 thorski ščitki, ki so preko Galicije, Nemčije, Poljske in Rusije prišle v Ukrajino. Razstava je brez dvoma tudi dokumentacija preganjanja deloma že pozabljene židovske kulture v Ukrajini, hkrati pa znak za njeno poživitev. O tem se obiskovalec lahko prepriča ne samo na dunajski razstavi, marveč tudi v židovski shodnici v Kijevu, ki je od leta 1990 spet odprta javnosti. (I. L.) Ml MED SEBOJ / PRISLUHNITI OTROKU Koliko spanja? Dojenček spi skoraj non stop - Potem pride čas, ko otrok sploh noče v posteljo - Najstnik pa bi najraje zamenjal noč za dan Spanje, tiso pravo spanje: zvečer zgodaj v posteljo, zjutraj pa sladko prespati prvi petelinji klic... To srčno željo morajo mnogi starši potisniti vstran, ko pride otrok. Velikokrat se zjutraj nekje ob dveh, treh zasliši jok, kar pomeni, naj pride mama s stekleničko. Malo večji, recimo triletnik, je užaljen, če mu oče pred sedmo zjutraj nima časa prebrati pravljice. Solar se skoraj redno zvečer upira, ko bi moral v posteljo, in ima za to kakih sto izgovorov. Najstnik pa je kar prepričan, da lahko živi tudi brez spanja, in bi gledal TV program do jutra. Očetje in matere se sprašujejo, ali njihovi otroci dovolj spijo? Ameriška raziskava o tem vprašanju je pokazala, da preživijo otroci v svojem razvoju pet tipičnih spalnih obdobij. V prvih treh mesecih prespi novorojeni zemljan 16 do 18 ur na dan. Njegova bio ura tiktaka za naše pojme čisto nepravilno. Možgani mu delujejo v spanju prav tako kot v budnem stanju. Potek ritma noč-dan in s tem spanja-budnosti uravnava občutek lakote. Tako otrok pri tej starosti porazdeli svoje spanje na kakih devet ur ponoči in tri daljše spalne pasove podnevi. Od četrtega meseca do prvega rojstnega dne prespi otrok 13 do 14 ur. Od tega kakih enajst ponoči. Po prvem letu se otrok navadi na spanje po opoldanskem obroku ali na dva krajša »počitka« in seveda sam določi najprimernejši čas, kar spoznamo po njegovem obnašanju. Dve do štiriletnemu otroku zadostuje 12 ur spanja, in to največji del ponoči. Manjši otroci potrebujejo kakšno igračko, da se z njo zamotijo in zaspijo. Te navade se otrok oklepa še posebej tedaj, ko ga hočemo uspavati tudi za kakšno uro podnevi. Sicer pa v tej starosti shajajo že čisto dobro tudi brez opoldanskega spanja. Ce je tako, je zvečer manj težav. V tej starosti otroci praviloma kar pogosto neradi gredo zvečer zgodaj v posteljo, največkrat zaradi občutka, da bodo kaj zamuditi, da česa ne bodo videti in slišati, velikokrat pa se tudi bojijo teme. Spanje se pri šolskem otroku skrči na deset ur. Postopoma spi otrok manj že od petega leta naprej, ko začne hoditi v šolo, pa se potreba po spanju še krepko zmanjša. Tako nekate- rim osemletnikom zadostuje že osem ur spanja. Zaradi strahu, da si otrok v krajšem nočnem počitku ne bi nabral dovolj energije za naslednji dan, ga starši silijo zvečer v posteljo, ko sploh še ni utrujen in zaspan. Otrok si potem izmišlja tisoč in en izgovor, da bi lahko bil vsaj še »čisto malo« pokonci. Za šolarja je sicer treba določiti primemo večerno uro, ko mora v posteljo. Ce pa res še ni zaspan, naj mu bo dovoljeno, da se še malo poigra ati kaj prebere. Pri 12 letih spijo otroci skoraj samo toliko kot odrasli ljudje - devet, deset ur, ne tako izjemoma pa celo samo osem. Najstniki so še posebej radi zelo pozno v noč pokonci. Raziskovalci tega področja zdaj ugotavljajo, da delovanje hormonov v puberteti prikrito uravnavan tudi biološko uro pri najstnikih. Ko se množijo seksualni hormoni, se istočasno manjša stika »spalnih hormonov« melantonina. Ko se ta ples hormonov poleže, se uravna tudi spalni ritem. Pri določanju primernega časa za spanje se lahko starši v glavnem kar zanesejo na potrebe po spanju, ki jih kaže njihov najstnik. Pediater dr. Michael Alba-ni k temu dodaja: »Tisto: zdaj pa ugasni luč, zapri oči in zaspi!, je preživelo in je tudi napačen način, da bi otroka spravili v posteljo.« (B. N.) INDIJANSKI ČAROBNI NAPOJ Lovska moč v žabji koži Skrivnostna beljakovina, ki deluje na živčne celice Miha Likar V obmejnem področju med Pemjem in Brazilijo uporabljajo indijanska plemena »čarobni napoj« za lovsko moč. Izdelujejo ga iz izcedka povrhnjice nekaterih vrst žab. Takšne izcedke si vtirajo v sveže rane na koži od opeklin, ki si jih sami povzročijo. Po takšnem postopku se »nenadoma počutijo močne in odločne za lov.« V izcedkih teh žab so nedavno ugotoviti beljakovino, ki deluje na receptorje živčnih celic. Zdi se, da je peptid odločilna snov, ki izzove po vtiranju v kožo blaženo vročičnost, ugodno za lovsko strast. Indijanci postrgajo izcedek iz žabjih kož in ga hranijo v velikih količinah posušenega. Pred uporabo ta prah pomešajo s slino in snov nato vtirajo v kožo na rokah in prsih. Ze v nekaj minutah začutijo nekakšno slabost, bruhajo in pospeši se jim srčni Vsako minuto dve novi okužbi Na svetu se vsako minuto z virusom aidsa okužita dve ženski, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija oziroma direktor projekta o aidsu Michael Merson. Merson je povedal, da bo do leta 2000 z virusom hiv okuženih trinajst milijonov žensk. Število obolelih za aidsom pa se bo početverilo. Skoraj polovica na novo okuženih z virusom aidsa je žensk. (DPA) utrip. Kmalu zatem tako »okrepljen« lovec zapade v stanje popolne odrevenelosti, ki je za mnoge stanje blaženosti. Počuti se boljšega lovca in vsi čuti se mu vzburijo do skrajnih meja. Pri Indijancih je postalo večanje lovske strasti pravi obred, ki v prvi stopnji traja približno eno uro, odrevenelost, ki je pri nekaterih blaženo spanje, pa lahko traja dalj časa, tudi več dni. Učinke žabjih izcedkov so antropologi opazovali več let in opisati, da imajo Indijanci tudi nadvse prijetne privide in prisluhe zlasti v drugi stopnji. Vsa poročila o delovanju te nanavadne snovi pa se ujemajo, da »zdravljeni« lovci že dan po odrevenelosti ati spanju ne čutijo nobenih posledic. Prav nasprotno, počutijo se močne in njihovo večjo telesno moč so antropologi tudi dokazali. Vsa čutila jim delujejo kot prerojena, poveča se jim dovzetnost za dogajanja v okolici in okrepi lovska strast. Antropologi so opisali takšen lovski obred v Peruju pri indijanskem plemenu Matses in v Braziliji pri plemenu Mayoruna. Obe živita ob Amazonki. Antropologi z ameriškega muzeja za naravoslovje so nekaj te čudodelne snovi biokemično raziskati. Dejavni izcedek ima več snovi, ki so fiziološko učinkovite. Najbolj aktiven je peptid, ki ga sestavlja 33 aminokislin in so ga poimenovati adenore-gulin. Biokemiki so pojasniti strukturo tega proteina, snov pa so pripraviti tudi sintetično. Pri nadaljnjih poskusih so morati priznati, da sintetični pridelki po svoji aktivnosti nikoli ne dosegajo naravnih. Umetna snov je vsaj za tretjino manj dejavna. Znanstveniki domnevajo, da deluje adenti-regutin tako, da okrepi vezanje snovi, ki spodbujajo lovsko strast, na adenozin-ske receptorje. Kako pa to draženje živčnih recepto- rjev spremeni občutke in vedenje pri človeku in poskusnih živalih, je ostalo nepojasnjeno. Vendar predvidevajo, da bodo delovanje žabjih izcedkov pojasniti v vseh nadrobnostih, kajti že dosedanje raziskave nakazujejo več obetavnih smeri. Zadnja poročila opisujejo v izcedkih z žabje kože ob adenoregulinu še druge podobne snovi, pe-ptide, ki delujejo na žilje že v neznantih količinah. Snovi so iz skupine opiatov in učinkujejo na delta receptorje. Tudi te snovi so preiskati na poskusnih živalih. Vsem je skupno, da učinkujejo močno pomirjevalno, živali postanejo po vbrizganju majhnih količin apatične, otopijo na vplive okolja in zvečine zaspijo. Zdi se, da te snovi prispevajo drugo stopnjo pri Indijancih, ki si vtirajo izvlečke žabjih izcedkov na rane na koži. Tudi Indijanci na tej stopnji namreč večinoma zaspijo. Ubogi, občutljivi moški bolniki Kako občutljivi so lahko moški v izrednih bolezenskih stanjih, je pokazala raziskava v angleških bolnišnicah: 40 odstotkov moških je v Času, ko so bili v bolnišnici, postalo pobožnih. Vsak tretji je iz bolnišnice pisal poslovilno pismo svojim najbližjim, pa Čeprav izrečena diagnoza ni bila huda. Dvajset odstotkov jih je napisalo oporoko. A ne pozabimo - to se je zgodilo v Angliji. (B. N.) STISKE, SANJE, SREČANJA Duša Pogled in videnje usod s ptičje perspektive Okoli nas se nenadoma nakopiči gora težav, s katerimi se nekaj časa spopadamo, potem pa naše telo klone in zboli ali pa se zlomi naša duša in potone v obup. Ljudje nam mečejo polena pod noge in nam jemljejo še zadnje moči, da bi izplavali v normalno življenje. Zahvalimo se torej: prišli smo na tisti odločilni prag, ko se moramo vprašati: Kdo smo, zakaj smo, kam gremo? Dotaknili,, velikega odg in povedo mo dovq" dela, d.g risali vašii sme Dušo«,i .jmajhnega otroka v sebi, ki je sanjal velike sanje, in ‘ "'n majhno življenje. Izročimo sanjaču silna bremena ',o le ogromen milni balonček, ki bo počil, če ga bo-■pvali. On - tisti čudežni jaz h nas - ima polne roke ri zgradi hiško, ki jo je prej z majhnimi ročicami | kijih ima najmjši. Zaupajte se Duši, ki v 1' ‘ ici moč, da v trenutku iz solz plane v l^%Mm in načrtom. Pripišite »za 'VpoUnashv. r s 27 let. V otroka. Spoznavam pa, "delovnem da mož ni človek moje- zuna se res _ . »-.Sm zbolel, zato lbre^EEEBi!ie ' premestili. iivljenPIRP^pSavstveno je bolje, te-: |n se skri^rBtive pa imam s sodelavci in z uradno komisijo. Nimam Se nobene trajne zveze, čeprav se . ne bojim odgovornosti 4 in se med otroki poču- tim kot riba v vodi. Kaj je tisto, kar mi ne pusti, tlo da bi se zaljubil? Mi je pi- mogoče namenjeno tora, zato bi bi-bro, če bi si |lj čas, da bi g nara-,ozd. Po-- s,ptičjim petjem. Glavni razloj da se ne zaljul ša prevelika pr: nja od okolice : Odkriti morate, dostno je raz vesel j e" druge; začnite pri s mami in ji naklonite pozornosti. Pred našle' dnjim božičem boste že: poročeni. Jpko jo *Ai. Ravno v pOTtagoškem delu bi lahko našli tudi svoje življenjsko Ani-manje; študirajte literaturo iz psihologije otroka. Moč za rešitev pa črpajte iz ljubezni do sebe: do svojega mehkega telesa in otroške duše, in prav vsi okoli vas bodo zadihali z enako ljubeznijo. Se slutite ne, kako lepi in srečni boste. ga življenja, zato je med nama vse več prepirov in sem vednio bolj hladna, zadirčna, nervozna. Verjetno sem bolna, pa me zdravniki ne znajo pozdraviti. Kaj bo Z mojim zdravjem? Kako bo z družino in stanovanjem? Kako s financami in kariero? Kako se bosta znašla otroka? Daša - .•% Nujno morate spremeniti način prehrane: zelo vam primanjkuje mineralov in vitaminov. Pojdite na pregled ščitnice. C.imprej morate tudi zamenjati stanovanje (januarja 1994), kajti takrat se bodo vaše težave začele , . postopoma urejati. Od- it! Stara sem 24 let in imam dva čudovita sle dolžni tudi otrokoma, ki bosta v življenju oba veliko dosegla. Po 40. letu boste imeli veliko denarja, dotlej pa ravno prav. Poljaki in Madžari rekorderji Poljska in Madžarska sta na stari celini rekorderki po številu kadilcev. Na vsakega prebivalca obeh držav, kot ugotavlja britanska statistika, pride na leto kar 2500 cigaret. Osupljivo »prvenstvo« jima pripada že nekaj let. Pred dvema letoma je bila na tretjem mestu nekdanja Jugoslavija s 1924 cigaretami na prebivalca, sledijo pa Bolgarija, Češka, Rusija, nekdanja Vzhodna Nemčija in Romunija. V svetovnem merilu si vzhodna Evropa deti »častno« prvo mesto z deželami Oceanije. Najmanj kadijo v Srednji Ameriki in v podsaharski Afriki, kjer na vsakega prebivalca na leto pride le 267 cigaret. (AFP) Krajši poleti brez cigarete Britanski letalski prevoznik British Airways European se je odločil za prepoved kajenja na svojih rednih prograh, ki trajajo manj kot 90 minut. Prepoved bo začela veljati že konec tega meseca. Na več kot 400 povratnih poletov iz Londona do Pariza, Amsterdama in Bruslja pa bo kajenje dovoljeno, vendar samo v primeru, če bo za to večina potnikov na posameznem poletu. (Ash bulletin) Odločni Litvanci... Litvanska vlada je prepovedala reklamiranje cigaret in alkohola. Prepoved pa ne vključuje reklam v tujih filmih in publikacijah, ki jih prodajajo v Litvi. Zdravstveni minister Jurgis Bredekis skuša prepričati člane svoje vlade, da bi opustiti kajenje. Sicer pa v tej baltski državi kadi 40 odstotkov moških in samo štirje odstotki žensk (Ash bulletin) in Američani Ameriški senat je izglasoval prepoved kajenja v vseh prostorih zveznih poslopij. Odslej je tako prepovedano prižgati cigareto celo v Beti hiši, na Kapitalu in na zveznem sodišču. Kadilcem je namenjeno samo nekaj prostorov, ki so opremljeni s posebnimi prezračevalnimi sistemi. (Ash bulletin) Budisti proti kajenju Budistični menihi po tajskih vaseh širijo priporočilo, naj ljudje prenehajo kaditi, s celo vrsto protikadilskih pobud. V eni izmed vasi, ki šteje 537 prebivalcev, v provinci Trat je kajenje prepovedano na vseh svetih krajih, oiganizirati pa so tudi svetovanje, ki opozarja, kako tvegano in škodljivo je kajenje za zdravje. Kljub temu pa, kot poročajo proizvajalci tobaka, se je maja letos prodaja povečala za 3, 3 odstotka nad napovedanih 41 milijonov prodanih cigaret. Kljub prepovedi oglaševanja tobačnih izdelkov mednarodne proizvajalce obtožujejo, da izigravajo pravila tako, da hkrati s cigaretami prodajajo majice, obeske za ključe in podobno in da si nasploh prizadevajo pridobiti mlade Tajce. Predstavnik ministrstva za zdravstvo je izjavil, da so ciljna skupina tobačnih tovarn predvsem mladostniki in ženske. Tako je med kadilci že zdaj 3, 5 odstotka več žensk kot moških. (Ash bulletin) Ml MED SEBOJ / DOKUMENTI Potrpljenje je božja mast, kadar gre za birokratska pota Ce mačka ne nosi očal, njena slika ni v veliko pomoč Ker nam nove osebne izkaznice dovoljujejo prost prestop meje v sosednjo Avstrijo iziroma v ceneni raj na zemlji, ni čudno, da se je moja grabežljiva malenkost takoj pozanimala, kdaj so na občini uradne ure, da bi si čimprej omislila potrebni dokument. Ker pa se na občino ne hodi vsak dan, sem se odločil, da je to dobra priložnost za zamenjavo vseh potrebnih birokratskih pripomočkov, kot sta potni list in vozniško dovoljenje. Odpravil sem se svoji novi osebni izkaznici naproti, oborožen za vsak primer z osmimi novimi slikami in obilo dobre volje. Ko sem zagledal vrsto, so mi stike ostale, dobra volja pa me je zapustila in ni mi ostalo drugega, kot da se postavim v vrsto za betežnim starčkom, za katerega sem upal, da te džungle ne bo preživel. Čez tri ure mi je milostno dovolil, da se naslonim nanj, pod pogojem, da njegovemu pravnuku prepustim prostor pred sabo. Ko sem bil z živci in Martin Murn kondicijo že čisto na koncu, se je zelena luč zasvetila tudi zame in stopil sem v posvečeno sobo. Nemalo sem se začudil, ko je za stolom sedela miss Slovenije 1994, če se bo le prijavila. Prijazno me je prosila za dve stiki in dvesto tolarjev ti prstni odtis. Ko sem čez nekaj trenutkov stal s svojo novo osebno izkaznico v roki, sem se seveda kot vsi pred menoj nekajkrat sprehodil mimo vrste in vzbujal neprikrito zavist pri človeških razvalinah, ki so še vedno in me opomnila, da lahko zaprem usta. Ker so stike zares uspele, sem ji jih dal z dobrim občutkom, ki se je še okrepil, ko me je nežno prijela za roko.Pomistil sem, da je to izpolnitev vseh mojih sanj, ko sem ugotovil, da mi hoče le vze- Nov poskus v boju proti raku V Veliki Britaniji so pripravljeni na preskus prvega cepiva proti raku. Vakcina naj bi delovala proti Epstein-Barrovemu herpesu, ki ga ima v sebi kar 90 odstotkov svetovnega prebivalstva in se prenaša v različnih oblikah. Na Otoku ta virus povzoča predvsem raka na žlezah in limfah, v Afriki pa je največkrat pove- zan z obolenjem različnih limf in limfnega sistema nasploh, kar zlasti prizadene otroke, Menijo, da virus povzroča pet odstotkov vseh oblik raka, od katerih so štirje že znani: rak na prsnih bradavicah, povezan z rakom vratu, hepatitis B, povezan z rakom jeter, Epstein-Barrov herpes in HTLV, ki je povezan z levkemijo. (KaN) čakale na zeleno luč, potem pa sem se odpravil domov, ker še enega čakanja za potni list ne bi preživel. Naslednji dan sem se spet odpravil v levji brlog in ker je bila vrsta za potne tiste dvakrat krajša kot za osebne izkaznice, se mi je zelena luč zasvetila, ko sem bil še pri zavesti. Namesto moje miss je tokrat sedel za mizo moški, ki je bil povrhu vsega že na koncu z živci. Opravila sva v sekundi, saj je skoraj znorel, jaz pa tudi, ko sva ugotovila, da sem stari potni list pozabil doma.Tri ure čakanja so torej šle po zlu, ker pa sem po naravi vztrajen, sem se nemudoma odpravil domov. Ravno sem prižgal vžigalico, da bi potni list zažgal, ko sem ugotovil, da že imam novega. Zamenjal sem ga že pred nekaj meseci, toda ker je moja luknja v spominu večja kot spomin, sem na ta dogodek gladko pozabil. Ko so se solze sreče posušile, je ostala le še ena stvar, brez katere ne smeš za volan, in ker se držim pravila - ne opravi danes, če lahko preložiš na jutri, sem se odpravil spat Naslednji dan sem se po obilnem zajtrku (človek se na napakah tudi uči) odpravil na rep kolone in z upanjem, da bom imel dovolj živcev, začel čakati. Ker so se trije pred menoj zgraditi, sem bil na vrsti hitreje kot sem mislil. Važno sem se vsedel pred naveličanega birokrata in mu podal vse, kar je potrebno za novo vozniško. Prijazno me je pogledal in me sadistično vprašal, če sem na sliko morda pozabil. Ko sem zmagoslavno privlekel na dan tudi ta dokaz samega sebe, se je vdal v usodo. Naenkrat sem začutil hladen šum pri srcu, ko sem videl, da se je nasmehnil; birokrati se ne smejejo. Pojasnil mi je, da na tej stiki nimam očal in čeprav bi mi še tako rad pomagal, v tem primeru ne more storiti ničesar. Preklel sem svojo dioptrijo in mrzlično začel iskati sliko z očali. Se najbližje je bila stika moje mačke, ki jo je zavrnil z za lase privlečenim izgovorom, da tudi na tej nimam očal. Predlagal mi je, naj se še enkrat stikam in potem poskusim znova. Se zdaj mi ni jasno, kako so me odtrgali od njega, in kasneje sem izvedel, da so mu v bolnici rešili desno uho. Seveda imam vstop na občino prepovedan, a me to ne gane preveč, saj imam osebno izkaznico in potni list, avto pa sem prodal-Skrbi me le to, da se ne bo Štajerska prehitro odcepila* ker le sam bog ve, kje bom dobil nove dokumente. NEDELJSKE TEME Nedelja, 12. septembra 1993 V TEDNU DNI OKOLI SVETA Novi slovenski horizonti, črni časi za špekulante in veselje na Jutrovem Van den Broek je prinesel dve sporočili - Zgodovinskih sedem dni - Zaskrbljenost v Trstu Skoraj bi se nam lahko zapisalo, da se je iztekajoči se teden začel dobro. Ali vsaj nekoliko bolj spokojno kot tisti pred njim. Stari znanec slovenske politike Hans van den Broek je s svojim prijateljskim obiskom prinesel dve nedvoumni sporočili - prvič, da so razmerja sil evropske politike ta hip Sloveniji naklonjena, in drugič, da se ta ugodna konstelacija sil lahko zelo hitro spremeni. Evropskega odposlanca se seveda spominjamo predvsem iz časov slovenskega osamosvajanja, ko so v evropskih pre-Stolninah Hnnoionio precej drugače. Zato je najbrž v trenutku, ko nas evropski politiki trepljajo po ramenih, zelo modro ohraniti nekaj zdrave previdnosti - da bi ne bili preveč neprijetno presenečeni,. če bi se čez čas strateški interesi velikih spet obrnili za v nas neugodno smer. Sredi tedna so za zaprti-uu vrati spet zasedale politične koordinacije. Tokrat se le politično prizorišče razdelilo ob sila pomembnem vprašanju proslav in praznovanj. Ker so tudi prazniki očitno lahko samo levi ali samo desni. Tisti, ki jih politika ne zanima, tako nimajo veliko razlogov za proslavljanje. m5Cer Pa ie teden na domačem dvonscu spet mirni v znamenju vodij slovenske obveščevalne slu-žbe. V parlamentu se je predstavil sedanji direktor Silvo Jakin, na sodišCu pa j® pričal predprejšnji predstojnik Visa Miha Brejc. Drugi je na sodiSCu pojasnjeval, zakaj je ob svojem odhodu z mesta direktorja Visa s seboj odnesel znamenite zapiske o primeru Hit in kaj se je zgodilo s sredstvi specialnega fonda. Čeprav se je afera Vis Takšen je pogled na Ljubljano z VVorld Trade Centra, nove najvišje stavbe v Sloveniji (Foto: Tomi Lombar/TRIO) vendarle zaCela razčiščevati v sodnih dvoranah, očitno še nekaj Časa ne bo končana najbolj razvpita zgodba letošnje pomladi -afera Hit. Državni svet se spet ni mogel odločil, kaj naj stori z imuniteto Danila Kovačiča, novogoriška preiskovalna sodnica pa je sporočila, da državnega svetnika pac ne more poslati v pripor. Medtem je Hit odprl razkošen zabaviščni center Perla in tiste, ki najbolj goreče razkrivajo zvijače udbomafije, razjezil še z učinkovito reklamno kampanjo v vseh slovenskih medijih. Tudi uspešni propadajo Kadar je vlada (pre) zaposlena s političnimi razprtijami, gospodarstvo ubira svoja pota. Mnogi gospodarstveniki so celo veseli, da jih država pusti pri miru, a v nedogled tako le ne bo šlo. V javnost so prišli nekateri podatki, ki kažejo, da gre gospodarstvu vse slabše: izvoz, ki iz meseca v mesec peša, je denimo kar za 14 odstotkov nižji kot lani, tako da so visokoleteči upi o podobnem presežku v zunanji trgovini, kot smo ga imeli lani, povsem prazni. PlaCe, ki so prej nekaj mesecev ostajale na enaki ravni, že lezejo navzgor, kar pomeni, da kolektivne pogodbe »puščajo«. Privatizacija se ne premakne nikamor, čeprav je vlada menda v teh dneh že prejela generalno poročilo SDK o doslej opravljenih revizijah »divjega lastninjenja«. In kljub temu, da je minilo že 14 dni, odkar je vladni ekonomski kolegij potrdil dokumente o re-nominaciji proračuna, o tem in o novem proračunu ni nihče rekel niti besede. PaC (še) ni za javnost. Ta se mora zadovoljiti s tem, da vlada vztrajno zavrača podražitev elektrike, čeprav se na Elesu utapljajo v izgubah in poudarjajo, da se bo sistem sesul. Tisti, ki so nekaj mesecev uspešno špekulirali na borzi in se veselili velikih zaslužkov, so lahko zadovoljni, Ce bodo dobili nazaj vsaj prvotni vložek. V em tednu je namreC ljubljanska borza s soglasjem finančnega ministra za teden dni odpravila desetodstotno dovoljeno nihanje tečajev delnic Proban-ke, Dadasa in Komercialne banke Triglav. Trgovanje z delnicami (po precej nižjih cenah) se je namreč preselilo v zasebne menjalnice in banke, promet na borzi pa je bil zanemarljiv. Drugače pa je gospodarski teden potekal v znamenju slovesne otvoritve naj-veCjega poslovnega središča v Sloveniji - VVorld Trade Centra v Ljubljani, kjer so številna domaCa in tuja podjetja že našla poslovne in prodajne prostore z najsodobnejšo infrastrukturo in telekomunikacijami. Nekaj povsem drugega pa je novica o predlogu za stečaj enega prvih zasebnih podjetij pri nas, ki je donedavna veljalo za »uspešno zgodbo« -podjetja Lestro iz Hoč, ki propada, ker država, kot je dejal direktor, gospodarstvu ne pomaga dovolj. Pomiritev stoletnih sovražnikov Balkan in njegove vojne so izginili s prvih strani svetovnega časopisja. Čez noc so vsi pozabili na Muslimane, ki so jih Srbi in Hrvati v poldrugem letu odrinili v rezervate, na Hrvate, ki postavljajo meje svoje hercegovske trdnjave, zadnji trenutek pa izgubljajo srednjo Bosno, in na Srbe, ki so vojaški zmagovalci, zdaj pa so se ustrašili miru. Ko so se svoje revščine in pozabe v bližajoči se novi realnosti zavedeli srbski vojaki, ki so jih za veliko Srbijo poslali umirat v Bosno, so se v Banjaluki uprli. FOTOGRAFIJA TEDNA ALI KAJ SO ULOVILI FOTOGRAFI Pozlačene roke Jaserja Arafata V VVashingtonu, kjer so spodbudili mirovni proces na Bližnjem vzhodu, pravijo, da je roka, ki je podpisala palestinsko priznanje Izraela, pozlačena. Palestinski jastrebi, ki z mirom na Jutrovem izgubljajo moč in veljavo, grozijo, da bodo človeku, ki je s Podpisom izdal svoje ljudstvo, vzeli življenje. Roke »izdajalca« na fotografiji so roke Jaserja Arafata, človeka torej, ki je pred desetletji začel gverilski boj proti Izraelu, ta teden pa se mu je s podpisom na papir, ki priznava obstoj izraelske države, odpovedal. Fotografijo je v petek zvečer poslala v svet agencija AP. Ko bodo v ponedeljek v VVashingtonu Izraelci in Palestinci podpisali sporazum o miru, za začetek o palestinski avtonomiji na dveh koščkih nekoč njihove, palestinske zemlje, se bodo veliki in bogati, ki krojijo usodo sveta, spet spomnili Balkana. Ker jim je na Bližnjem vzhodu uspelo prisiliti stoletne sovražnike, da so se zaceli pogovarjati in popuščati, bodo popuščanje neizprosno zahtevali od Srbov in Hrvatov, pa tudi od Muslimanov, ki si bodo morali Prebujajoča se politična jesen v Trstu Politično življenje se po poletnem premoru postopoma obnavlja tudi v Fur-laniji-Julijski krajini. Zlasti na Tržaškem se to dogaja v znamenju priprav na novembrske upravne volitve, ki bodo zadevale kar štiri krajevne uprave, za goriški občinski svet pa bo šele Cez nekaj dni dokončno jasno, ali ga bodo predčasno razpustih. Sicer pa vse Čakajo parlamentarne volitve, ki bodo zelo verjetno spomladi prihodnje leto. V iztekajočem se tednu je zlasti v vrstah slovenske manjšine posebno negativno odjeknilo dejstvo, da je bil za predsednika ene izmed komisij deželnega sveta izvoljen predstavnik neofašističnega gibanja MSI. Gre za zagrizenega tržaškega nacionalista Ser-gia Giacomellija, ki bo vodil komisijo za kulturo, šolstvo, šport, zdravstvo in socialno skrbstvo, se pravi prav področje, ki se najbolj dotika problematike slovenske manjšine. Njegova izvolitev je do neke mere posledica dejstva, da deželo vodi manjšinska uprava, po drugi strani pa utegne še poslabšati odnose med deželnimi strankami, kar bi pomenilo nov korak k predčasnim volitvam tudi na deželni ravni. Sicer pa so se zamejski Miho Brejca je pot zanesla na zaslišanje (Foto: TRIO) priznati, da se ob razpadu versajske in Titove Jugoslavije niso prav znašli. Bosanskim Muslimanom najbrž ni nihče prišepnil, da se njihovi palestinski bratje že skoraj bratijo z Židi in da so pripravljeni pristati tudi na enklavi v Gazi in Jerihu, ki sta celo manjši od muslimanskih enklav, zarisanih na ženevskih zemljevidih. Sklepanje prihodnjega miru na Bližnjem vzhodu je šlo mimo Združenih narodov. Veliki zdaj pravijo, da tudi v Bosno noCejo veC pošiljati svojih vojakov pod modrimi Čeladami, ampak v uniformah zveze Nato. K temu jih je bržkone te dni še enkrat spodbudila tudi somalska izkušnja. Ta teden ni bil navaden teden. Dopolnil je tektonske premike po razpadu v drugi svetovni vojni začrtanega sovjetskega imperija, ki so zarisali nove zemljevide, velikanskemu birokratskemu aparatu OZN na Vzhodni reki pa dali vedeti, da preživet in vse manj koristen sodi v obdobje pred padcem berlinskega zidu in pred palestin-sko-izraelskim priznanjem. Slovenci srečali na tradicionalnih študijskih dnevih Draga ’93 na Opčinah pri Trstu. Glavne teme so bile: slovenstvo danes in jutri, kaj pomeni danes biti manj-šinec v Sloveniji in v Italiji in kje naj današnji Slovenec išCe izhod iz trenutnega položaja. Tudi v spremenjenih okoliščinah ohranja Draga, ki je letos potekala že ose-mindvajsetic, svojo vlogo. Celo še odločneje in jasneje lahko spregovori, so večkrat podčrtali prireditelji, ki so tudi tokrat povabili vrsto uglednih predavateljev, letos predvsem iz mlajše generacije slovenskih mislecev. Mladi so pravzaprav na istem proštom skoraj hkrati priredili Tretjo Drago mladih, ki se je letos posvetila vzgoji in izobraževanju. Med letošnjimi srečanji so izrekli tudi željo, da bi »Draga postala zborovanje vseh Slovencev«, ne glede na njihovo politično oziroma strankarsko opredelitev. Pretekli teden je tudi v zamejstvu potekal v znamenju priprav na proslave 50. obletnice padca fašizma, ki se v teh dneh vrstijo v Italiji in ki jim tudi celotna italijanska javnost letos namenja izjemno veliko pozornost. OD NEDELJE DO NEDELJE Previdno, slovenski Herodoti! Miran J. Lesjak Slovenski politiki, ki si vsak mesec določijo kakšen nov poligon za svoje spopade, so si zadnji ring našli v Novi Gorici, v mestu, v katerem prav danes poteka slovesnost ob obletnici padca fašizma in priključitvi Primorske Sloveniji. Domnevni predmet spora, odnos do preteklosti ni bil nov, nova pa niti ni bila njihova genialnost, s katero si pomagajo pri izboru polemičnih tem. Zaradi zadnje vroCe razprave namreC ni treba zardevati njim, saj politika pač ne pozna sramu, ampak vsem, ki jim opredeljevanje za sodobne demokratične vrednote ne pomeni le modne muhe. In ti ob vprašanju, kaj storiti z obletnico padca fašizma, paC ne izgubljajo Časa. O slovenski preteklosti, o tisti, od leta 1945 naprej, si lahko vsak misli, kar hoče, in v skladu s tem uravnava tudi svoja prihodnja dejanja. Ocene te preteklosti so praviloma enoznačne, negativne, zavračajoče. Drugačne glede na volilne rezultate iz leta '90 tudi ne morejo biti. Toda to ne more spremeniti dejstva, da je bila tudi ta preteklost prav toliko naša, kot je naša preteklost od leta 1990 do danes. Nobene od njiju ni moč izbrisati, nobene ni moč postavljati nad drugo in o nobeni ni umestno trditi, da je bila slavna. Tako kot zgodovina nastaja šele potem, ko je minila, tudi slavo ljudem in dogodkom zmeraj priznavajo za nazaj, a posteriori. Slavo je mogoče podeliti tako, kot se podeljujejo kolajne in častni naslovi. Podeljevanje slave je paC eminentno ideološko dejanje. Zato bi morali biti slovenski Herodoti hudo previdni pri opletanju s svojimi vrednostnimi sodbami o zadnjih štiridesetih letih: obstaja nevarnost, da bo - Ce bo Slovenija še naprej tako uspešno tonila v politikantskem močvirju - naša temačna zgodovina monopartizma kmalu postala ideal »najširših množic«, plenum CK pa zgled enostavne popolnosti in spokojnosti, ki se ji demokratični parlament nikoli ne more približati. In nasprotno bo: Svajncerjevo novejšo slovensko zgodovino, polno junaških dejanj, ta bogati izvir vedno novih političnih in moralnih diskvalifikacij, bodo kakšni novi ideologi razglasili za zgodovinsko pomoto. V resnici se zgodovina nikoli ne moti. Motijo se lahko le ljudje, ki zgodovino ustvarjajo. Ljudem iz vojnega ministrstva, ki so kolebali v odločitvi, ali bi počastili padec ene od najbolj zloglasnih diktatur ali ne, se je zgodilo slednje. Se manj dvoumen pa bi moral biti odnos do tistega kratkega dela preteklosti, dolgega vsega štiri leta, v katerem je divjala vojna, ki je bila neprimerno bolj okrutna od te, ki so jo doživljali današnji najstniki. Kriterij za njeno vrednotenje ne morejo biti dobri nameni, kajti znano je, da je pot z njimi tlakovana v pekel. Potemtakem jo lahko vrednotimo le po dejanjih, ki so bila med okupacijo storjena. Ker je bil njihov rezultat nacionalni upor, ker seje med njim - zdaj se zdi, da takole mimogrede - državno ozemlje še razširilo proti zahodu, bi celo tisti, ki to vojno poznamo iz učbenikov, pričakovali, da se je ne bo sramoval nobeden od novih oblastnikov. Sicer pa so sporočila proslav zgodovinskih dogodkov, političnih manifestacij in velikih prireditev, pri katerih je na tak ali drugačen način udeležena oblast, astrološka: zato, da bi jih razumeli, moramo vedeti, kdo je na njih sodeloval in v kakšnih medsebojnih razmerjih so sodelujoči. Razlika med takimi svečanostmi in astrologijo je minimalna: če namreC razmerja med planeti določajo dejavnost ljudi, razmerja med subjekti političnega univerzuma, ki sodelujejo na takih prireditvah, določajo vsakokratni aktualni pomen obeleževanih dogodkov. In ne samo to: navzočnost političnih veljakov na prireditvah legitimira tudi razpoloženje in občutje navadnih smrtnikov, ki se takih prireditev udeležujejo. Zato pa imamo »naše« in »njihove« proslave. Toda delitve na politično »naše« in politično »njihove« imajo lahko za obstoj države katastrofalne posledice, ko na takih prireditvah uradno sodelujejo tudi državni predstavniki ali državni aparat. Njegov del je seveda tudi vojska. Predstavljajmo si, da bi na novogoriški proslavi slovenska vojska želela sodelovati, organizatorji proslave pa bi jo zavrnili. Primorci bi tako državi sporočili, da je ne priznavajo za svojo državo, da se nimajo za del iste državne skupnosti. Od tod pa do dejanske odcepitve najbrž ne bi bilo več daleč. Na enak način bi bilo mogoče razumeti tudi zavrnitev predsednika države ali vojnega ministrstva, da se udeleži proslave: država, - bi si lahko razlagali - se odpoveduje nekemu delu državne skupnosti, ga preprosto ne priznava za svojega. Neokusni prepiri o udeležbi častne čete (voda!) na novogoriški proslavi, skozi katere se res zrcali tudi odnos njihovih akterjev do preteklosti in do mrtvih, so torej samo ena, etično-ideološka plat nenavadne zgodbe. To je tista plat, ki je najlaže ulovljiva in ki so jo vsi takoj zapopadli. Ob prekljanju o častni četi se nam lahko obrača želodec, zaradi druge, politične plati, pa bi nas morala zaboleti glava. Ministrstvo, ki je končno privolilo, da na proslavi sodeluje tudi vojska, namreč svojo odločitvev utemeljuje s sklicevanjem na čaščenje spominov na preteklost, o sedanjosti pa molči. Kot da ministrstvo ni del enotnega državnega aparata, kot da vojska predstavlja njegovo suverenost, in ne suverenost sedanje države, ki sega - glej ga, zlomka - tudi do Soče. Drugače povedano: prav vseeno je, kaj si današnje vojaške oblasti mislijo o partizanih. Pomembno je le to, kaj si o njih misli država, in pomembno je, kam se sme danes postaviti državna vojska. Po vsem tem pa se lahko prebijemo le do enega samega sklepa: sporna preteklost ne more biti - ta je bila, kakršna je pač bila, in je ni mogoče spremeniti - sporni so lahko le ljudje, ki preteklost intrepretirajo tako, da nas z njenimi mrežami lovijo še danes. ______________________POGOVOR / GENERAL STANE POTOČAR - LAZAR______ Če med vrhovnim poveljnikom vojske in obrambnim ministrom ni soglasja, je to slabo Komandant IX. korpusa NOV se najraje spominja navdušenja Primorcev za narodnoosvobodilni boj Stane PotoCar Lazar, narodni heroj, je bil komandant EX. korpusa, ki je odločilno sodeloval v bojih za osvoboditev in priključitev Primorske. Vojak od nog do glave je v NOB naredil bliskovito kariero: od komisarja čete, do komandanta bataljona, Gubčeve brigade, XXI. divizije do komandanta IX. korpusa, ki ga je prevzel, star komaj 25 let. Je edini general, ki je na položaju načelnika general štaba JLA zdržal celih 7 let, od 1972 do 1979. Generalpolkovnik PotoCar je redkobeseden in odločen mož, ki se v življenju, ce se je le dalo, ni pečal s politiko in tudi danes ga je težko pripraviti, da bi kaj povedal. Kadar pa beseda nanese na partizane in NOB, komandant Lazar ne more skriti bolečine in poudari, da zgodovine pač ne moreš spreminjati. Pri 74 letih je Stane Potočar Lazar Se vedno krepak mož, ki na rodnem Dolenjskem se danes pridela odlično vino. Pomen bojev za Primorsko je zanimiv z več plati. Ne samo strateško, ampak tudi simbolno, da bi »ukradeno pokrajino« vendar vrnili Sloveniji. To je bil najbrž tudi poglavitni motiv, da ste se partizani na Primorskem bojevali s takšnim žarom? Seveda nam je šlo predvsem za to. V vrhovnem štabu so se odločili, da tudi z borbami dokažemo, da hočemo Primorsko nazaj. Trdim, da smo Primorsko dobiti nazaj ravno zaradi partizanskih bojev. Naši zavezniki temu niso bili ravno naklonjeni in včasih so se v angleško-ameriški misiji, če so bili malo dobre volje, pogovarjali, da Primorskene bomo dobili. Popustiti so morali šele potem, ko smo partizani prvi prišli na stare slovensko- italijanske meje. Kako ste zmagovalci razumeli politično kupčijo s Trstom po vojni? Ste pričakovali, da bo Trst slovenski? Stoodstotno. Vsak partizan je verjel, da mora biti Primorska naša in tako smo tudi delali. Odločitev vrhovnega komandanta, da je poslal četrto armado, ki je bila med najmočnejšimi, proti Trstu, da bi pomagala slovenskim enotam osvoboditi Primorsko, je bilo dejanje, ki je pomenilo, da Primorske ne bomo dali nikomur. Tako smo tudi prišli pravočasno na meje, pod političnim pritiskom pa smo se morali iz Trsta umakniti. Je bilo to tudi vaše osebno razočaranje? Takrat nisem bil tukaj. Bil sem v vojaški šoli v Rusiji, vem pa, da je bilo to veliko razočaranje in težko je bilo prepričati partizane, posebno še komandni kader, da se je treba umakniti na linijo cone A in cone B. Koliko partizanov je padlo v boju za Primorsko? Težko bi povedal na- tančno številko, bile pa so zelo težke borbe na Primorskem. Posebno proti koncu se je nateplo veliko četnikov in ustašev, ki so skušali priti v stik z zavezniškimi enotami. Na Krasu je bilo devet četni-ških korpusov in ustašev. V zadnjem času vojne je bilo na Primorskem pogosto težko. So bili boji na Primorskem najhujši v vaši par-tizanščini? Najhujši. Bili smo sami, oddaljeni od centra, bili smo na mejah z Italijo, Avstrijo in Nemčijo in IX. korpus je bila najbolj izpostavljena enota v Sloveniji in v Jugoslaviji in je igral pomembno vlogo. Korpus je tudi veliko pomagal zaveznikom pri borbah v Italiji. Večkrat smo dobili nalogo, da pomagamo pri ofenzivah, rušimo proge in podobno, da niso mogli Nemci dovažati pomoč v Italijo. Pogosto so nas zaprosili, da smo jim pomagali. Ko sem bil še komandant divizije, smo progo med Rakekom in Trstom v dolžini 600 metrov v eni noči minirali. Kdaj ste postali komandant IX. korpusa? Septembra 1944 in to sem ostal do konca vojne. Načelnik štaba je bil Albert Jakopič Kajtimir, Viktor Avbelj pa je bil komisar. V IX. korpusu sta bili XXX. in XXXI. divizija in veliko odredov. Zasluga IX. korpusa je priključitev Primorske in Istre, saj je bil naš prispevek odločilen. Ko govorim o IX. korpusu, moram govoriti tudi o prebivalstvu Primorske, ki je bilo neverjetno pripravljeno za borbo in za priključitev k Sloveniji. Vse so dajali od sebe, pripravljeni so bili žrtvovati vse in zato je bil pravi užitek vojskovati se na Primorskem. Primorci niso množično sodelovali z okupatorjem? Boštjan Lajovic Sploh niso. Na Primorskem ni bilo bele garde. Ta je bila na Črnem vrhu, pa še tja so prišli v glavnem iz Dolomitov. Tudi dekleta niso hotela imeti fantov, če niso bili partizani. Primorci so radi kdaj ušli iz enot in če so dekleta zvedela, da je kdo ušel, soi ga takoj nagnala nazaj v partizane. Pogosto so nas vabili na mitinge po vaseh in če nas dekleta drugače niso mogla zvabiti, so naredile zastave za bataljone in enote in so prišle delegacije med nas, da moramo po zastavo. Morali smo določiti enoto, ki je šla po zastavo, pa so pripravili miting, na katerem so plesali. Večkrat se je zgodilo, da smo morali zjutraj z mitinga naravnost v borbo. Ce je bilo treba utrujeno enoto spodbuditi za akcije, sem jim obljubil, da bodo šli lahko v Vipavsko dolino za nekaj dni, če bo naloga opravljena. Radi so dali vse od sebe, jaz sem pa tudi držal besedo, četudi je bilo treba kdaj iti po dolgi poti iz Cerknega. Vedno rad povem, da je bilo primorsko ljudstvo najboljši komisar. Ce smo poslali enoto med primorske vasi, se je takoj dvignila morala in razpoloženje. V IX korpusu so bili borci v glavnem doma s Primorskega? Ja, v glavnem. Partizanov s Primorskega je bilo še pred kapitulacijo Italije toliko, da smo z njimi zapolnili tudi druge enote. Se pod Italijo so prihajali Primorci organizirano v partizane tudi na Dolenjsko. Kakšni pa so bili Primorci kot vojaki? Z njimi je bilo treba znati delati. Ne prenesejo grobosti, človeško je treba delati z njimi. Jaz sem jim vedno rad kaj obljubil, da so izpolnjevali težke naloge. Vedno je kakšna skupinica ušla malo domov in se spet vrnila. Nikoli jih za to nismo kaznovali, ker smo vedno vedeli, da bodo prišb nazaj. Ce bi si že sami pre-mishli, je bil pritisk v vasi tako močan, da so vedno prišli nazaj. Najbrž vam ni bilo lahko, ko ste morali pred zaključnimi boji oditi v Rusijo v vojaško šolo? Zame je bilo najlepše, ko sem zvedel, da je konec vojne. Po drugi strani pa je bilo najtežje, da sem dočakal konec vojne v Rusiji v šoli. Hudo mi je bilo, da smo se štiri leta borili, potem pa nisem mogel doživeti trenutka, ki so ga drugi doživeli, ko so jih ljudje po mestih pričakali. Mi pa smo bili v Rusiji pod hudimi pogoji v šoli. To je bilo zame najhujše, ko sem bil eno leto v šoli. Leta 1946 sem prišel nazaj in potem sem se kot poklicni vojak petnajstkrat selil po vsej Jugoslaviji. Danes se o NOB pojavljajo zelo različne ocene. Kako jih razumete vi, ki ste ves čas partizanih? Na kratko je to težko povedati. Vemo, kaj smo v štirih letih pretrpeli, koliko smo žrtvovali mi in ljudje, koliko je bilo žrtev in ni mogoče kar naenkrat zmanjšati pomena NOB. Nič ne podcenjujem naše desetdnevne vojne za osvoboditev, ji dajem vse priznanje, ne sme pa se pozabiti na NOB, ki je trajala štiri leta. Ne smemo pozabiti ljudi, ki so padli, vasi, ki so bile požgane in ne ljudi, ki so sodelovali z nami. To pa težko poslušam. To je lahko trenutno in se bo moralo obrniti. Se Avstrijci in Italijani posvečajo borbi proti fašizmu več pozornosti kot mi. Bil sem v vojaški delegaciji v Italiji in se je predstavil nek italijanski generalpolkovnik, ki je bil komandant italijanskega partizanskega bataljona v Cmi gori. Italijani so mu dali polno prizna- nje, dobil je čin generalpolkovnika in postal komandant šole. Povsod po svetu, kjer sem sodeloval v delegacijah generalnega štaba, sem bil sprejet z velikimi priznanji in naklonjenostjo za naše delo med vojno. Kako gledate na poskuse sprave v Sloveniji? Možna je prava sprava, samo ne na način, kot to oni hočejo. Ce smo se spravili z Nemci in Italijani, je možna sprava tudi tu, ampak ne na tak način, da se bo uničilo NOB in povzdigovalo izdajstvo in sodelovanje z okupatorjem. Zavedati se morajo, da so takrat naredib napako, naj dajo priznanje nam, potem pa si lahko sežemo v roke, ne pa s tem, da gnojnico polivajo po nas. Koliko ljudi je bilo zaprtih, pobitih, interniranih? To so vse naši ljudje izdali Tega sovražniki ne bi mogb zvedeti, če jim n e bi povedali domačini. Italijani in Nemci niso mogb vedeti, kaj se dogaja okrog njih. Partizani smo morali obračunavati z izdajalci, saj so to ljudje zahtevah od nas, drugače bi nas vse pobralo. Kaj pa roške žrtve oziroma povojni množični poboji? To je pa nekaj drugega. Tam pa nimam nič zraven. Govoril sem stvareh v Času borbe. V partizanih nismo imeli zaporov, kot so jih imeli Italijani in Nemci in če smo ugotovili, da je bilo zaradi izdajalca pobitih veliko ljudi ali požganih vasi, veliko interniranih, smo morali ukrepati nad izdajalci, drugače bi nas okupatorji vse pozaprli in pobili.Pri meni doma so Italijani in ta beli vse pobrali. Imeli smo posestvo, mesarijo in gostilno, ko so zvedeli, da sem nek vlak prevrnil pa so še mojo sestro zaprti. Zakaj pa mi ne bi? Prva žrtev pri meni je bil moj brat, ko so Italijani ujeli tri partizane in jih takoj ubili, marca 1942. Vse, ki so jih na začetku ujeli, so pobili. Poglejte samo Po- horski bataljon, Prešernovo brigado na Pokljuki, pri Kostanjevici itd. Tistega po vojni pa ne odobravam. To je bila gotovo napaka. Omenili ste že desetdnevno slovensko vojno? Bili ste načelnik jugoslovanske armade in spopad med slovensko vojsko in JLA je bil za vas najbrž hud udarec? Seveda smo to zelo težko sprejemali, ker smo bili slovenski generali soustvarjalci jugoslovanske vojske že od 1942. leta, toliko let smo poklonili vojski in braniti meje. Mi smo zelo veliko vlogo odigrali v času informbi-roja in sploh po vojni. Kar naenkrat pa ta vojska, ki smo jo pripravljati za obrambo Jugoslavije in Slovenije, napade Slovenijo. To nas je zelo prizadelo, tudi mene osebno, ko smo slišali, da prihajajo s tanki nad nas. General Adžič je grozil, da nas bo pregazil, toda povedali smo mu, da na kakšnih točkah že, drugače pa bo tu splošni ljudski odpor. Kadijevič v svoji knjigi odkrito govori, da smo slovenski generali obrnili hrbet JLA. Ce bi dobili podporo slovenskih generalov, bi zavzeli Slovenijo. V Sloveniji je še 83 generalov, upokojenih, od tega jih 16 živi drugje . Zdi se, da JLA ni bila prav dobro pripravljena na vojno s Slovenci. Kako to kot vojak ocenjujete? Podcenili so nas. Niso računati, da bodo naleteti na odpor, ki jih je gotovo zmedel. Ce bi lahko uresničili svoj načrt, bi bilo veliko žrtev in Slovenija zelo razrušena. Sreča, da se je tako izšlo. Kako pa gledate na prihodnost Slovenije, kar se tiče obrambe? Ali naj se kot majhna država tako oborožimo, da bomo obrambno samozadostni ali naj računamo na zunanjo pomoč? Položaj v svetu je zdaj tak, da je treba biti pripravljen tudi na najhujše, vprašanje pa je, kako. Nikoli ne bomo imeli tako močne stalne armade, ki bi lahko zadržala večje napade. Pripraviti se moramo tako, kot smo se prej pripravljati na splošni ljudski odpor in teritorialno obrambo; pripraviti moramo vse ljudi za borbo. Ce napadalec ve, da je ljudstvo pripravljeno za borbo, od najmlajšega do najstarejšega, potem mora razmišljati. Francozi so morati iz Alžirije, Američani iz Vietnama, Rusi iz Afganistana. Ce so ljudje pripravljeni za borbo, je težko zmagati. Gotovo moramo imeti armado v okviru možnosti, vsa Slovenija pa mora biti organizirana za splošni ljudski odpor, ker so Slovenci zelo pripravljeni sodelovati. Se vam zdi prav, da smo v proračunu zmanjšali vsoto za obrambo? Treba je upoštevati možnosti, vendar mora zmanjševanje imeti svojo mero. Situacija ni lahka. Ali je slovenska oblast med junijsko vojno kaj upoštevala vaše nasvete glede na to, da ste general, ki ustroj in logiko JLA dobro pozna? Imeli smo stike, nekaj generalov nas je bilo v svetu za obrambo pri predsedniku republike, v republiškem štabu so biti generali, v občinskih in pokrajinskih odborih. Bil sem elan sveta za obrambo pri predsedstvu, ko je pa prišel novi obrambni minister nas pa niso več poklicali. Slovensko politično sceno v dobršni meri označuje tudi fenomen Janša? Kaj menite o njem? Nerad govorim o tem. Skrbi pa me duel Kočan -Janša, ker to zelo negativno vpliva na ljudi. V resnih položajih bi takle spor na vrhu zelo vplival na borbene sposobnosti. To ni prav, pa vračanje odlikovanj itd., to na moralo slabo vpliva, ne samo na vojsko, tudi tujini to negativno odmeva. Zunaj zelo gledajo na stabilnost države tudi po stanju v vojski. V času hladne vojne so nas cenili zaradi tega, ker smo imeti vedno zelo dobro pripravljeno vojsko za vsak primer. Razdor v armadi vpliva tudi na ugled Slovenije. Je morda rešitev je ta, da se bo moral kdo umakniti? Seveda, saj se bo moral. Dolgo to ne more trajati in tudi ne sme. Ce med komandantom v armadi in ministrom ni soglasja, je to velika napaka. V zadnjem času se omenja sestanek Kučana z upokojenimi generali, ko je JLA začela razoro-ževati teritorialno obrambo. Janša trdi, da je bil sestanek pred oddajo orožja, Kučan pa, da je bilo to kasneje. Kdaj ste se sestali? Že po oddaji orožja. Vendar o tem ne govorim rad, sicer pa boste brali izjavo, ki smo jo v zvezi s tem sestavili generali. Svoje bomo povedali tudi v zvezi z Janševimi izjavami v Zagrebu, ko je predstavljal svojo knjigo. V izjavi bomo slovenski generali povedali kaj smo delali pred napadom na Slovenijo in kaj potem. Kako pa ocenjujete zaplet s častno četo na proslavi ob obletnici vstaje na Primorskem? Zelo grdo je, da se proslave udeleži vrhovni komandant, ne dovili pa se pa se udeležbe častne čete. Gre za množično vstajo, za priključitev Primorske, za konec fašizma, pa naj bi ne bilo častnega voda. V Sisku pa je bil častni vod. Tega nikoli nisem dobro razumel. Skrbi me duel Kučan - Janša, ker to zelo slabo vpliva na ljudi (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) Možna je tudi sprava, samo ne na način, kot to oni hoCejo. Ce smo se spravili z Nemci in Italijani, je možno to tudi tu, ampak ne na tak naCin, da se bo uničilo NOB in povzdigovalo izdajstvo in sodelovanje z okupatorjem. Zavedati se morajo, da so takrat naredili napako, zato naj dajo priznanje nam, potem pa si lahko sežemo v roke, ne pa da polivajo gnojnico po nas. Koliko ljudi je bilo zaprtih, pobitih interniranih? To so vse domači ljudje izdali, saj sovražnik drugače ne bi mogel zvedeti. Z izdajalci smo partizani morali obračunavati, to so tudi ljudje zahtevali od nas, saj bi nas drugače vse pobralo! ■ hodnega pl lemena e n krsti naj V ornc-v-itlm p>i*i ji Vi. Wlli cAe-le-žArVi pri- itiopovv, \l C05O ARHITEKT IGOR JOGAN O NAČELIH, KI BI JIH MORALE OBLASTI SPOŠTOVATI PRI URBANISTIČNEM NAČRTOVANJU OZEMLJA, NA KATEREM ŽIVIJO MANJŠINE » Etnično ozemlje « re ena e Fur lje-j ulili irajine. Deželni statut določa, da je Dežela na tem področju suverena in čeprav si na nekaterih področjih, kot na primer pri nekaterih vsedržavnih zakonih za zaščito okolja, državna oblast pri-Vnšča nekatere pristojnosti, lahko še vedno trdimo, da so pristojnosti deželne uprave na tem področju zelo velike. Pri izpolnjevanju svojih nalog na tem področju pa doslej dežela Furlanija - Julijska krajina še nikoli ni operativno načela vprašanja, ki ga lahko označimo kot »etnično ozemlje«. Povezava med teritorijem in prebivalstvom, ki na tem teritoriju živi, je torej v treh desetletjih naše dežele ostala nedorečena; še več, deželne uprave so se izogibale temu vprašanju in v vseh teh letih se je le nekajkrat v deželni zakonodaji sramežljivo pojavil namig na povezavo med ozemljem in manjšinami, ne da bi bile določene posebne zaščitne norme za ozemlje, na katerem živijo manjšine. S to problematiko se podrobno ukvarja slovenski zamejski arhitekt Igor Jogan. Prav letos je objavil dva zelo poglobljena zapisa, prvega z naslovom »Kras in ’et-nicno ozemlje'« v reviji Urbanistica informazio-ni, drugega z naslovom »Etnično ozemlje« pa v posebni številki uradne deželne revije Regione-cronache, namenjeni teritoriju in okolju. V obeh zapisih poglobljeno obravnava vprašanje na-vezanosti manjšin na ozemlje in kritično ocenjuje dosedanjo dejavnost Dežele. Izvolitev nove deželne uprave ln priprava njenih programov je torej lahko dobra priložnost, da se ta negativni odnos do povezave med manjšino in teritorijem bistveno spremeni. Arhitekta Jogana smo zato zaprosili za pogovor 0 tej za manjšino tako pomembni problematiki. Vpr.: Pojem »Etnično ozemlje« se pogosto Pojavlja v Vaših stu-~jah> v deželni zakono-naji pa ga ne zasledimo. Pravzaprav prevladuje v deželni birokraciji mnenje, da je ta pojem neobstojen, ker je treba manjšino pojmovati le fot skupek kulturnih in jezikovnih značilnosti, ne pa kot skupnost, ki je zakoreninjena na nekem ozemlju. Kako torej Vi opredeljujete ta pojem in kako odgovarjate na omenjene kritike? Odg.: V sodobnem družboslovju je pojem etničnega teritorija dokaj uveljavljen. Prišel je na dan takrat, ko so se družbeni znanstveniki zavedeli pomena, ki ga ima prostor pri izoblikovanju etnične identitete: etnična skupnost se s svojim teritorijem istoveti, iz njega Črpa dobrine, ki so bistvene važnosti za njen materialni obstoj in vanj vlaga tiste elemente etnične simbolike, ki ji pomagajo pri svoji samoohranitvi. Poleg tega teritorij pomeni tudi bivalni prostor, kraj uporabe materinega jezika, ki je večkrat izven tega ozemlja problematična in otežkocena. Ni torej dvoma o tem, da je »entiCni teritorij« povsem konkreten pojem, dostopen vsakomur, predvsem pa tistim, ki se s prostorsko problematiko poklicno ukvajajo. K temu je potrebno dodati še ugotovitev, da se je v zadnjih desetih letih v italijanskih urbanistični publicistiki izredno razširilo prepričanje, da se pojem »družbene potrebe« močno ujema s konceptom socialne identitete (vsaka skupnost izraža svojo vrsto potreb). S tem v zvezi je bil večkrat dan poudarek na vlogo prostorskega planiranja kot sredstva, ki daje takim potrebam pravilen odgovor. Kljub temu dobro vemo, da se pojem etničnega teritorija ni uveljavil na deželni ravni. Deželni birokrati tega pojma ne poznajo predvsem zaradi tega, ker niso »dolžni takega znanja«. To nam marsikaj pove o tem kako se je v preteklih letih osnovala urbanistična politika in politična avtonomija Dežele FJK, oziroma kako je tu prevladovalo prepričanje, da etničnega teritorija ni treba upoštevati, ker ni potrebno uradno priznati manjšine, ki na njem živi. Ti birokrati so, na primer, brez mojega privoljenja rezali iz članka, ki ste ga prej omenil, tisti del teksta, kjer zagovarjam prepričanje, da v teritoriju z lahkoto spoznamo »nacionalno determinanto« in da je le-ta razvidna v primeru dežele FJK v kolikor je bilo to območje deležno iste neorganske urbanistične politike kot ostali del italijanskega teritorija. Vpr.: Se zlasti na narodnostno mešanih ozemljih je verjetno zelo težko, tudi ob soglasju pri teoretski definiciji, vključiti v zakonodajo posebna zaščitna določila. Ali bi lahko pojasnil, kakšna naj bi bila ta določila? Odg.: Dejansko so ta določila vsem prav dobro znana. Najprej gre za dvojezične napise ledinskih in drugih krajevnih imen, za obnovo starih vaških jeder in prostih, zelenih površin, za pospešitev tistih dejavnosti in uslug, ki se najbolj vsklajajo s tukajšnjimi potrebami (določena vrsta kmetijstva in obrti) ter nešteto drugih manjših dejavnosti, ki nam lahko pomagajo, da krepimo našo istovetnost. Ne smemo pozabiti dejstva, da so na našem etničnem teritoriju potrebna, prav tako kot du-god, tudi tista določila, ki služijo za dobro upravljanje teritorija, za njegovo krajinsko zaščito. Nikoli se ne bomo mogli izogniti tistim določbam, katerim naj bi bil deležen povprečni italijanski državljan (npr. razlastitve in vsakovrstne omejitve osebne svobode v prid zaščite okolja). Upravičeno pa se borimo proti takim posegom, ko so del splošnejše diskriminacije in sistematičnega prikrajševanja. Za naš teritorij potrebujemo novih materialnih sil, potrebne so pa tudi take uresničitve, s katerimi se lahko naša skupnost postavi. Stadioni, hitre ceste, družbena stanovanja, parkirišča in raziskovalni centri gotovo ne pomagajo pri izoblikovanju naše teritorialne identitete. Obratno bi nam bila taka krajina, preko katere bi bilo možno neposredno razodevanje naše kulturne istovetnosti občasnemu obiskovalcu, veliko bolj pomembna. Vpr.: Eno osnovnih naCel pri posegih na ozemlju, na katerem živijo manjšine je, da so posegi mogoči le ob soglasju zainteresiranega prebivalstva. Slovenci v Italiji pa doslej nismo še organizirali svojih reprezentančnih programov. Kdo naj bi bil torej pristojen, da bi v imenu manjšine izdajal povolj-no oziroma negativno mnenje o načrtovanih posegih? Odg.: Na tako vprašanje težje odgovarjam, saj je bolj politične narave. Kot je vsem dobro znano, zastopata v italijanskem upravnem sistemu ključno vlogo glavar občine (t.j. župan) in deželne vlade (t.j. predsednik). V bodoCe se bosta ti dve upravni vlogi še okrepili, kar bo po vsej verjetnosti še bolj ošibilo politično težo slovenske manjšine v Italiji. Pred leti smo v vseh naših posegih dajali velik pomen Kraški gorski skupnosti. V neuradnih pogovorih, ki sem jih včasih imel s predstavniki prejšnje uprave, sem večkrat poudaril potrebo po deželnem posvetovalnem organu, ki bi deloval na območju etničnega teritorija. Sedaj se zlahka zavedamo, kako je bilo naše delovanje v tem okviru izredno naivno. Ko bi bolj smotrno delovali, bi morda KGS dejansko postala instrument zaščite in obnove etničnega teritorija. Na žalost pa vidimo, kako v okviru KGS ni zagorel tisti ogenj, ki smo ga bili takrat kot danes potrebni. Zadnja priložnost je bil v tem smislu razvojni plan, ki smo ga sestavili v sklopu Slorija in ki ga je samo pred dema letoma KGS sprejela. Danes se tega načrta žal nihče ne spominja veC. Vpr.: V vsaki družbi se pojavljajo nekatere potrebe po razvoju, ki paC presegajo strogo krajevno raven. Glede na teritorialno utesnjenost Trsta so te razvojne objekte doslej vedno gradili na ozemlju, ki je bilo pretežno last slovenske manjšine. Ob naših protestih smo morali pogosto poslušati očitke, da se upiramo splošnemu razvoju. Kje je, po Vašem mnenju, meja med splošnimi interesi in specifičnimi interesi manjšine? Odg.: Postavitev te meje odvisi predvsem od splošnega kulturnega in političnega vzdušja, ki vlada v večini glede na manjšinsko vprašanje. Družba, ki je globoko prepričana v vrednote kulturnega pluralizma, kateri je priznanje manjšin važna kulturna in politična postavka, ne bo nikoli označevalec manjšinskih interesov za specifične interese. Seveda so take vrste družbenih ureditev postale v zadnjih letih zelo neaktualne. Kaj se bo zgodilo v bodočnosti je težko povedati, ker se na razvalinah starih družbenih sistemov krepi nacionalni duh z močno krajevno usmeritvijo, kar lahko postane v našem primeru bodisi pozitivno kot negativno. Ce se povrnemo na temo našega teritorija, mo- ram reči, da so lahko interesi manjšine tudi splošne narave: ovrednotenje kraškega teritorija je tako manjšinski kot splošni interes. Ne smemo pa pozabiti, kaj se je v preteklosti skrivalo za marsikaterim posegom, ki naj bi bil v skladu z zahtevo po splošnem razvojem in o katerem sedaj raziskujejo sodniki. S tem nočem reci, da je vzrok večletnih sporov med manjšino in večino kar se tiče uporabe tukajšnjega teritorija izključno stvar sprijenosti krajevnega upravnega sistema. Korupcija je brez dvoma pripomogla k temu, da se je ta spor poostril, ker je tako sporno vedenje odgovarjalo tudi materialnim interesom tistih sil, ki so pihale na ogenj. Ko bi bila v preteklosti politika do naše skupnosti manj kratkovidna, ko bi deželna uprava priznala naš obstoj, bi nam bilo lažje »žrtvovati« del našega teritorija za »splošne interese« in v prid dobrega sožitja. Vpr.: V zadnjih letih se pojavljajo zelo pogoste težnje po zaščiti okolja. Pojmovanje te zaščite se pogostom omejuje na zaščito ozemlja brez upoštevanja realnih potreb in interesov prebivalstva, ki na tem ozemlju živi. To pojmovanje okolja v izključni funkciji interesov mestnega človeka opažamo vse od Časa Belcijevega zakona o kraških rezervatih do današnjih dni. Ali je po Vaši oceni to stališče sprejemljivo in ali je sploh mogoče zaščititi kraško okolje, na da bi ogrozili življenjskih interesov krajevnega prebivalstva? Odg.: Razlikovati moramo prazne in krive izjave podkupljenih politikov, ki so bili do včeraj na oblasti, od dejanske potrebe, da se zaščiti teritorij. Ekologi vsega sveta nas stalno opominjajo na potrebo po bolj vsklajenem razvoju v prostoru. Mislim, da se bomo morali vsi prej ali slej odpovedati uživanju nekaterih dobrin v prid boljšega in pravičnejšega razvoja. Prepričan sem A rhitekt Igor Jogan (Foto D. Križmančič - KROMA) tudi, da smo mi, zamejski Slovenci, premalo pomislili na ta problem, ker smo zaradi sile razmer zavzeli stališče, ki je bilo takrat pravilno, čeprav dokaj konzervativno. Res je, da kraški teritorij ne predstavlja danes posebnih ekoloških problemov. Zaščita tega ozemlja se lahko izvaja po normalnih upravnih poteh, da se razumemo, brez »izrednih« ukrepov. To pa nas ne sme begati. Pametno bi bilo, da bi postala tudi naša skupnost pozitiven dejavnik skladnejšega razvoja v prostoru. Vpr.: Glede na vse povedano, kako bi se morala spremeniti deželna politika do ozemlja, na katerem živi slovenska manjšina in katere ukrepe bi morala sprejeti deželna uprava, da bi vsaj delno popravila krivice, ki so bile storjene Slovencem v teh treh desetletjih? Odg.: Mislim, da se morajo nekateri naši pogledi na problem etničnega teritorija bistveno spremeniti. V preteklih letih je bila naša pozornost osredotočena na pojem odškodnine za raznovrstne krivice, ki jih je naša skupnost o trpela pri izvajanju uradne prostorske politike. Kljub temu so se raznarodovalni posegi vrstili, ne da bi naše ugovarjanje vplivalo na tako početje. Če se je nekaj pri urbanističnem razvoju zaustavilo, to moramo pripisovati sili splošnih razmer, bolj kot učinkovitosti našega ugovarjanja. Poleg tega dobro vemo, da zaobjema pojem odškodnine v Sinhrotron pri Bazovici, zadnji primer očitnega kršenja načela etničnega ozemlja italijanskem pravu predvsem materialno škodo, medtem ko je bila storjena škoda pretežno narodnostne narave. Naj še dodam k temu prepričanje, da nas politično barantanje, kateremu smo sledili v zadnjih letih, ni privedlo nikamor in da je bila teoretična podlaga takega političnega vedenja splošno prepričanje, da mora biti naša skupnost deležna »pravične odškodnine«. Kaj pa naj bo ta »pravična odškodnina« ni lahko povedati, tudi ker pri tem ni lahko ločiti interesa posameznega Slovenca od interesa cele naše skupnosti. Danes, kot ste sam poudaril, menjuje naš sogovornik. Nova uprava lahko zavzame do problemov etničnega teritorija pozitivno stališče v smislu, da ga priznava in da nam »pomaga pri njegovi zaščiti« in pri njegovem razvoju, kot lahko tudi ubere staro pot, ki nam je prav dobro znana. Za nas je pomembno to, da do problema zavzamemo jasno in predvsem aktivno stališče. Teorija »pravične odškodnine« nas je spravila v tak položaj, kjer je bila vsaka naša politična poteza odvisna od poteze, ki jo je imel v mislih nasprotnik. Jasno nam mora biti, da ni možna nobena pravična odškodnina, možno je le to, da si sami izdelamo načrt o tem, kaj mora naš teritorij postati v bližni bodočnosti, in da upremo vse sile v to, da dosežemo ta cilj. Potrebna je politična dejavnost, tehnični doprinos, sistematična institucionalna bitka preko vseh nivojev državnega in meddžrav-nega prava. Teh poti, ki so seveda težavne in dolge, nismo nikoli skupaj prehodili, ker smo si vedno utvarjali, da je vsakdanje barantanje bolj donosno. Etnični teritorij zahteva od nas trud, katerega nismo povsem navajeni. NEDELJSKE TEME TUJA VLAGANJA, I Nedelja, 12. septembra 1993 INVESTICIJE TUJCEV V SLOVENIJI / STRAH PRED RAZPRODAJO JE ODVEČ Pogoste so skupne naložbe V slovensko gospodarstvo vrednostno največ vložijo Nemci - Od 1991 do 1993je bilo v Sloveniji 511 italijanskih vlaganj, katerih skupna vrednost je presegla 28 milijonov nemških mark - Po nekaterih ocenah tujci pri nas niso vložili več kot 2 milijardi mark Alenka L. Jakomin LJUBLJANA - V obdobju recesije, v katerem se je znašlo svetovno in z njim tudi slovensko gospodarstvo, stopa čedalje bolj v ospredje pomen tujih naložb. Po mnenju poznavalcev in nekaterih ekonomistov naj bi bil prav tuji kapital ena tistih pomembnih spodbud, ki bi slovenskemu gospodarstvu pomagala pri ponovnem oživljanju investicij in v končni fazi prispeval h gospodarski rasti. Morda je spodbudno prav to, da v zadnjem času zanimanje tujcev za vlaganje v naše gospodarstvo raste in da se povečuje tudi število sklenjenih pogodb, počasi pa tudi vrednost vloženega kapitala. Anketa, ki jo je med svojimi člani izpeljala konec lanske- zdaj, ko je finančna sanacija tik pred zaključkom, delno rešitev pri reševanju »potopljenih« podjetij, katerih lastništvo so prenesla nanj, tudi republiški Sklad za razvoj. Prav v teh dneh so namreč strokovnjaki sklada začeli izvajati projekt oziroma posebno akcijo, s pomočjo katere želijo poleg domačih privabiti k nakupu oziroma dokapitalizaciji podjetij tudi tujce. Da je strah pred razprodajo domačih proizvodnih zmogljivosti odveč, kažejo tudi analize, ki jih sicer nimamo veliko, so pa zato edini pokazatelj dogajanj na trgu tujih naložb v Sloveniji. Ker trenutno v Sloveniji še nimamo pravega informacijskega sistema, ki bi zbiral tala pa naj bi bilo le blizu 950 milijonov nemških mark, pri čemer je žalosten podatek, da več kot pri polovici tujih vlaganj vrednost vloženega zneska ne presega več kot 5000 nemških mark, pri dveh petinah pa ni višji od 1000 nemških mark. Poznavalci pravijo, da je znesek vloženega kapitala zagotovo še nekoliko večji, če bi k tej vsoti prišteli še tista tuja vlaganja in prodaje, ki jih je doslej uspelo izpeljati republiškemu Skladu za razvoj. Nekatere ocene je lani obelodanil tudi Zavod za makroekonomske analize in razvoj, ki je ugotovil, da je bil finančni priliv od nepo- je, četrtina iz Avstrije, približno 16 odstotkov iz Italije, desetina iz Francije, nekaj manj kot 10 odstotkov tujega kapitala pa iz Združenih držav Amerike, Avstralije in Švice. Več kot polovica tujih vlagateljev v Sloveniji so posamezniki, od katerih ne moremo pričakovati, da bodo v slovensko gospodarstvo vlagali velike denarce. Ker je Slovenija majhna država, ji nekateri strokovnjaki priporočajo odprtost tudi na ekonomskem področju. Dragi spet prav zaradi njene majhnosti opozarjajo pred razprodajo gospodarstva. Da odprtost ne bi ogrožala nacionalnih interesov, tretmaja - na tej podlagi bo država tujim vlagateljem v okviru naložbe, ki ima slovensko pravno osebnost, zagotovila nekatere pravice. Tako bo na primer lahko podjetje, katerega osnovni kapital je delno ali v celoti last tujca, lahko kupovalo in prodajalo nepremičnine v Sloveniji. Tako podjetje pa bo imelo tudi nekatere obveznosti: prednostno bo moralo zaposlovati domačo delovno silo, v podjetju kot uradni jezik uporabljati slovenski jezik, prednostno bo moralo vključevati slovensko vodstveno strukturo in domače razvojne potenciale. Izrecno prepovedane dejavnosti za tuje naložbe bodo osnovno šolstvo, pokojninsko zavarovanje ter proizvo- Foto: Tomi Lombar TUJA VLAGANJA V SLOVENIJI (v obdobju 1985 - 1991 *) Države število Delež Vloženi tuji Delež vlagateljice <%) kapital (v mio DEM) (%) Nemčija 193 18,7 411,2 39,2 Avstrija 269 26,1 214,4 26,2 Italija 320 31,0 163,2 15,6 Francija 5 0,5 114,2 10,9 Avstralija 4 0,4 35,9 3,4 ZDA 20 1,9 11,6 1,1 Švica 44 4,3 9,7 0,9 Liechtenstein 9 0,9 5,6 0,5 Nizozemska 20 1,9 1,9 0,2 Drugi 147 14,3 20,2 1,9 ES skupaj 559 54,2 692,7 66,1 EFTA skupaj 333 32,3 290,8 27,8 SKUPAJ 1031 100,0 1047,9 100,0 * podatkov za obdobje od 10 5.1991 do 31.10. 1991 ni Vir: Center za nednarodno sodelovanje in razvoj bro znano, da parlament politično ni zrel za nespolitizi-rano razpravo o tujem kapitalu v Sloveniji. Ne glede na končni razplet si lahko iz dosedanjih analiz in razpoložljivih podatkov lahko po-bliže ogledamo, kako je tuji kapital pri nas razporejen po državah. Italijanski kapital v Sloveniji Kot lahko razberemo iz poprej naštetih odstotkov, prihaja skoraj dve tretjini tujih naložb iz Avstrije in Nemčije, kar pomeni, da med tujimi vlaganji v Sloveniji prevladuje germanski kapital. Nič čudnega, če se italijanski podjetniki, še bolj pa nekateri politiki pritožujejo nad germanizacijo slovenskega gospodarstva. Vendar nekateri poznavalci menijo, da so si tega krivi sami, ker po nekaterih ocenah in analizah veljajo za najbolj nezanesljive poslovne partnerje. Vendar pa za ekonomske pokazatelje oziroma uspešnost posameznega gospodarstva to pravzaprav ni tako bistveno, saj imajo na primer v avstrijskem gospodarstvu največji delež tujih vlaganj prav tako Nemci (39, 3 odstotka), sledijo Švica, države Beneluksa, ZDA, nato pa še Italija, Velika Britanija, Švedska in Francija, ki skupaj ne dosegajo 5 odstotkov. Ta zemljepisna diverzificiranost je precej podobna slovenski, saj je na primer znano, da na Madžarskem z več kot 50 odstotki prevladuje ameriški kapital. Med najbolj znana tuja vlaganja v Sloveniji, kjer je navzoč italijanski kapital, pa zagotovo sodita vlaganji Iveca v Tovarno avtomobilov Maribor in Saffe v papirnico Količevo. Italijani pa so vlagali tudi v nekatera druga slovenska podjetja, med katerimi so tudi postojnski Liv ter Gostol in Primex iz Nove Gorice. Med leti 1985 in 1991 lahko naštejemo v Sloveniji 320 italijanskih vlaganj, kar je v primerjavi z drugimi državami v odstotkih največje število (31 odstotkov). Gledano vrednostno, je bilo teh vlaganj neprimerno manj. Italijani so namreč v slovensko gospodarstvo vložili le nekaj več kot 163 milijonov nemških mark (nekaj manj kot 16 odtotkov vsega tujega kapitala), kar pomeni, da so se vrednostno italijanske naložbe uvrstile za nemškimi in avstrijskimi na tretje mesto. Po podatkih, ki so jih obdelali (sicer še ne dokončno) v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, je bilo od leta 1991 do 3. septembra 1993 v Sloveniji številčno 511 italijanskih vlagateljev, katerih skupni vložek je znašal nekaj več kot 28 milijonov nemških mark. V tem obdobju so po dosedanjih obdelanih podatkih Italijani v mešana podjetja vložili za približno nekaj več kot 3 milijone nemških mark, v podjetja, ki so v popolni tuji lasti, nekaj manj kot 600 tisoč nemških mark, v klasična vlaganja pa se je v tem obdobju steklo nekaj več kot 13 milijonov nemških mark. V te podatke pa za zdaj še niso zajete dokapitalizacije. NALOŽBE Z ITALIJANSKEGA ZORNEGA KOTA Premalo informacij in slab bančni servis ga leta Gospodarska zbornica Slovenije, pa kaže, da se za tuji kapital vedno bolj navdušujejo tudi sama domača podjetja; med njimi je največ tistih, ki izdelujejo električne aparate in optično opremo, strojno opremo, podjetja iz pohištvene industrije, prehrambene industrije, podjetja s področja transporta in še bi lahko naštevali. Čeprav nekatere politične stranke še vedno »strašijo« pred razprodajo domačih gospodarskih zmogljivosti, vse kaže, da prihaja zdaj, ko je privatizacija vendarle stekla, zanimanje vlade oziroma države ter posameznih gospodarskih subjektov čedalje bolj v ospredje. Konec koncev vidi podatke o dotoku tujega kapitala v Slovenijo (pripravljajo ga v ministrstvu za zunanje zadeve, kjer prav v teh dneh vnašajo podatke v računalnik), obstajajo samo nekatere nepopolne ocene in nekaj izdelanih analiz. Center za mednarodno sodelovanje in razvoj je eno takih analiz objavil v svoji publikaciji, ki je izšla letos in v kateri je sodelavec Centra Matija Rojec obdelal najnovejše podatke (do leta 1991) o tujih naložbah v Sloveniji. Ocene pa govorijo o tem, naj bi v Sloveniji od leta 1992 do letošnjega maja sklenili 1900 pogodb o tujih vlaganjih s približno 337 milijoni nemških mark vloženega kapitala. Vsega tujega kapi- srednih tujih naložb v letu 1992 za 71 odstotkov večji kot leto dni prej. Kam tujci najraje vlagajo Prav neposredne tuje naložbe so v Sloveniji najpogostejše, kar pomeni, da tujci vlagajo najraši v obliki lastniških deležev ali v obliki pogodbenih skupnih vlaganj. Matija Rojec v svoji analizi ugotavlja, da so večja vlaganja v obliki skupnih naložb, prevladujejo pa vlaganja v trgovino, finančne in tehnične storitve, samo petino tujih naložb pa obsegajo naložbe v industrijo. Približno 40 odstotkov vseh tujih vlagateljev prihaja iz Nemči- je seveda nujno poiskati tisto točko, ki bo zadovoljila potrebe gospodarstva in ga hkrati zaščitila. To je vlada poskušala doseči s pripravo Strategije o tujih vlaganjih, ki so jo izdelali v ministrstvu za zunanje zadeve in naj jo bi na eni od prihodnjih sej obravnavah poslanci v državnem zboru. Ta strategija se nanaša na tiste tuje naložbe, katerih temeljna značilnost je element nadzora in aktivne udeležbe tujega vlagatelja v poslovanju in upravljanju podjetja, v katerega je s tem namenom vložil sredstva. Osnutek strategije tako med drugim predvideva, da bo Slovenija odprta za tuje naložbe in da bodo deležne nacionalnega dnja, trgovina, distribucija orožja in vojaške opreme. Med regulirane dejavnosti pa naj bi Slovenija uvrščala bančništvo, zavarovalništvo, zdravstvo in izobraževanje, telekomunikacije in infrastrukturo, založništvo in sredstva javnega obveščanja, igre na srečo, turizem, promet z nepremičninami in naložbe v kmetijstvu, naftni industriji ter transportu. Vse naštete dejavnosti bo nadzorovala vlada oziroma njeni pooblaščeni organi ali (v predpisanih primerih) državni zbor in Banka Slovenije. Da pa pravil igre ne bo tako lahko postaviti, ni treba posebej poudarjati, saj je po vseh dosedanjih takšnih in drugačnih aferah vsem do- Količevo rešujejo Italijani LJUBLJANA - V Papirnici Količevo d. o. o. so imeli zadnjo večjo naložbo leta 1979, potem pa je zašla v težave, iz katerih se poskuša - kljub italijanskemu kapitalu - izkopati še danes. Od leta 1988 je vodstvo podjetja začelo intenzivno iskati partnerja za dokapitalizacijo. Na domačem trgu ni bilo denarja in zato tudi ne partnerja, zato so začeli pogovore 's tujci - Avstrijci in Italijani. Poleg kapitala so iskali tudi znanje in novo tehnologijo, in ker so bile zahteve precejšnje, tujega kapitala ni bilo lahko najti. Pogajanja so se precej vlekla, dokler se v podjetju niso odločili, da prenesejo lastništvo na republiški Sklad za razvoj, ki je tako postal tudi prodajalec papirnice. Po besedah generalnega direktorja Papirnice Količevo Mitje Mezgeca je prodajo podjetja pomagal izpeljati Sklad za razvoj. V tekmi sta ostala dva ponudnika, ki sodita v sam vrh proizvajalcev kartonastih, embalažnih oziroma papirnih izdelkov; avstrijski in italijanski, Ker je bila konkurenca med obema ponudnikoma precejšnja, so v pogajanjih dosegli precej visoko vrednost podjetja. »Zmagalo« je podjetje Saffa iz Milana, ki je papirnico dokapitaliziralo in kupilo. Zal je podjetju od vsote, ki jo je moral plačati novi lastnik, ostalo malo. Kupnina je ostala državi, republiškemu Skladu za razvoj torej, koliko, pa nam direktor Mezgec ni želel izdati. Povedal je le, da so papirnici ostala le sredstva v višini 20 milijonov nemških mark, s katerimi je italijanski partner Saffa podjetje dokapitaliziral. Ob tem je bilo seveda treba reševati še denacionalizacijske zahtevke, saj je bila Papirnica Količevo ustanovljena že leta 1920, kar pomeni, da je bila že nekoč prej zasebna. Tako je postal leta 1992 italijanski Saffa 76-odstotni lastnik papirnice, republiškemu Skladu za razvoj pa je ostalo 24 odstotkov. Pozneje je italijanski partner v skladu s pogodbo odkupil še nekaj odstotkov lastništva, tako da je danes v lasti Saffe 94 odstotkov, v lasti republiškega Sklada za razvoj pa 6 odstotkov, ki se bodo lastninili v skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij. Na vprašanje, ali je tuji kapital podjetje rešil rdečih številk, Mitja Mezgec odgovarja, da imajo še vedno izgube, vendar je sam optimist. »Ce tujega kapitala ne bi bilo, bi papirnica že zdavnaj propadla,« pojasnjuje Mezgec. Dejstvo je, da je papirniška industrija povsod po svetu, in posledično tudi v Sloveniji, v krizi; cene namreč padajo že drugo leto. Vendar je Količevu s pomočjo tujega partnerja (delno so se preusmerjali že prej sami) in njegove prodajne mreže vseeno uspelo preusmeriti 70 odstotkov svojega izvoza na zahodne in prekomorske trge. Domači tehniki in tehnologi pridobivajo Saffino znanje, hkrati bodo v podjetju s pomočjo tujcev imeli v letošnjem letu 25 milijonov nemških mark novih naložb. V upravnem odboru Papirnice Količevo pa sedijo Italijani in predstavnik Agencije za privatizacijo. (A.L.J.) Bogo Samsa Dvaindvajsetega septembra se bo v Ljubljani sestala italijansko-sloven-ska mešana komisija, ki bo obravnavala gospodarske odnose med obema državama. Na obeh straneh so se na to zelo živahno pripravljali in dosegli ustrezno raven sodelovanja. Prišlo je do vrste pobud, od katerih pa je za zdaj še malo uresničenih. Do največjih zastojev prihaja pri trgovinski izmenjavi in pri pomembnejših naložbah. Italija je za Slovenijo izjemno pomemben partner, na drugi strani pa ni vselej tako, saj je slovenski trg omejen na komaj dva milijona prebivalcev. Vendar pa je je ta trg perspektiven, ker odpira možnosti tudi proti drugim državam srednje in vzhodne Evrope. Po nekaterih poročilih se v zadnjem času pojavlja večje zanimanje velikih italijanskih, zlasti industrijskih podjetij, saj so v Ljubljani odprla svoja predstavništva tako pomembna podjetja, kot so Fiatov Ive-co, Agip in Zoppas. Pomembno sodelovanje so razvila obmejna, zlasti furlanska podjetja, ki so del svojih proizvodnih zmogljivosti preselila v Slovenijo. Predsednik videmskih industrialcev Carlo Melzi je del proizvodnje snežnih verig za avtomobile preselil v Sežano; sprva je zaposloval 30 delavcev in delavk, zdaj pa je proizvodnjo bistveno povečal in podvojil število zaposlenih. Trenutno pripravlja nov obrat, kjer bodo po posebnem postopku z vročino kovali in stiskali jeklene izdelke. 2e zdaj veliko večino vzdrževalnih del predajajo slovenskim podjetjem. Melzi ugotavlja, da preživlja Italija industrijsko krizo, zaradi katere so pomembnejše naložbe zastale. Preobrat pričakuje šele v drugi polovici prihodnjega leta. Sicer pa je ta furlanski industrialec v teh dneh poslal predsedstvu italijanske vlade pismeno vlogo s predlogi, da bi nekatere možnosti osimskih sporazumov razširili na celotno italijansko-slo-vensko mejo. Carlo Melzi opozarja tudi na neobveščenost italijanskih gospodarskih krogov, ki ne poznajo možnosti, ki jih nudi Slovenija kot mlada, propul-zivna država z visoko strokovno delovno silo in z ne preveč razraščeno birokracijo. Podjetnik tudi ocenjuje, da slovenske banke še ne morejo spremljati pobud o gospodarskem sodelovanju, italijanskih bank pa v Sloveniji ni. • Generalni direktor združenja videmskih industrialcev dr. Tonon je bolj optimističen, češ da statistično podatki Asso-lombarde, združenja industrialcev najmočnejše italijanske dežele Lombardije, izkazujejo 2, 5-odstoten napredek industrijske proizvodnje v drugem tromesečju letošnjega leta. To je po vztrajnem padanju v zadnjih dveh letih odločilen preobrat. Tonon opozarja na po- men, ki ga ima za naložbe bančni sistem. Zdaj morajo podjetja plačevati 13 do 14-odstotne obresti na vložen kapital, kar je preveč, ker onemogoča investiranje. V ospredju italijanskih kritik pa je bančni sistem in bančna pomoč. Vloženih je bilo že več prošenj, med drugim tudi najbrž »najtežja« prošnja bančnega sistema Credito Ita-liano, ki želi skupaj z Ljubljansko in nekaterimi drugimi bankami ustanoviti v Sloveniji mešano bančno podjetje. Nova banka bo vložila skupno milijardo in pol tolarjev kapitala, od tega takoj 800 milijonov. Položili so že varščino za prostore v stolpnici nekdanje Iskre v Ljubljani in že pred dvema letoma so zaprosili slovensko osrednjo banko za dovoljenje. Pričakujejo, da bo njihova vloga rešena do konca meseca, ker ustreza vsem kriterijem. Banka ne bo imela okenc za občane in torej tudi ne bo zbirala sredstev, ki bi jih lahko pozneje izvozila iz Slovenije. Njen namen je prav nasproten: zbirala bo italijanska sredstva za vlaganje v Sloveniji. Nova banka bo imela razpršen kapital, večino, 51 odstotkov, bo vložil Credito Italiano, 20 odstotkov Ljubljanska banka, preostalo pa nekateri zanimivi italijanski zavodi, kot je Sofipa iz Rima in Simset, prav tako iz Rima. Seveda pa s tem še nismo pri kraju. Pomembno vlogo je odigral že slovenski zamejski potencial, ki poskuša tesneje sodelovati pri prenovi in spreminjanju gospodarske strukture Slovenije. Največji gospodarski zalogaj pa je gradnja avtocestnega sistema od Milana prek Trsta, Ljubljane, Budimpešte do Ukrajine. Po nekaterih italijanskih izračunih bi ugodna prometna povezava za osemkrat povečala tovorni promet, ni pa nobenih dvomov, da je ta pot izredno zanimiva, saj se postopoma krepi gospodarski sistem nekdanjih realsocialističnih držav, predvsem Madžarske. Najprej pa je seveda potrebno dograditi že večkrat uradno finansirane osimske ceste. Končno kaže upoštevati vlogo dežele Furlani-je-Julijske krajine, njeno politično težo in gospodarske interese. S spremembo političnih odnosov v Italiji ni prišlo na tem področju do bistvenih sprememb. Novi predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Pietro Fontanini je že zahteval neposredno udeležbo dežele v pogajanjih s Slovenijo. Predsednika Fontaninija predvsem zanima gospodarska povezava, skupna gradnja avtocest in na tej podlagi civilizacijsko in kulturno povezovanje ter reševanje problemov manjšin. Njegova stališča so toliko bolj zanimiva, ker gre za vidnega predstavnika Severne lige in torej za nasprotnika rimskega centralizma. ZNANJE Nedelja, 12. septembra 1993 o Kako deluje OPS 61'Ssprejemnik primerja Casatoje in sprejema signala ter si zračuna oddaljenost od satelita. Signali iz 4 sedeli ov omogočajo tono lokacijo sprejemnika GENETIKA / DEDOVANA HOMOSEKSUALNOST Hvala mamica ki Xq28 Različico v mejah normalnih oblik življenja »Xq28, Thanks, Mom«, je napisano na majicah, ki jih je začela prodajati ena izmed trgovinic v VVashingtonu, ki je namenjena homoseksualcem. Hitra poslovna poteza, ki jo je potegnil ta »gay-shop«, je izkoristila zadovoljstvo, ki je zavladalo v tej subkulturi ob odkritju homoseksualnega »gena«. Ugledni Science je namreč prinesel poročilo D. Hamerja in sodelavcev iz NCI, Nacionalnega instituta za rak v Bet-nesdi, da so odkrili na kraju spolnega kromosoma X, •n je označen s šifro Xq28, razmeroma kratek kos de-dnine, ki je značilen za homoseksualce. To pomeni dvoje: Homoseksualnost ni »pridobljena razvada« ampak prirojena predispozici-ja m deduje se po materini hniji. Spolni hromosom je pri moškem edini z neenako dolgima hromatidama. Zenskega tvorita dve daljši } .', moškega pa daljša in krajša nit (XY). Vsak gen, » sedi na daljšem repu (X) moškega spolnega kromosoma, je neizpodbitna materina dediščina. Tako je na primer hemofilija bolezen, ki jo lahko moški podedujejo edino po materini strani. Tako naj bi bilo tudi s homoseksualnostjo. Novica je v strokovnih m laičnih krogih dvignila več prahu, pa tudi kontro-verzij kot katerakoli druga v zadnjem desetletju. 2e sami avtorji poročila so opozorili, da bi bilo skrajno neetično to dejstvo izrabljati »za oceno ali celo za spremembo ene od normalnih variacij človeškega vedenja«. Misel na biološko ozadje te nagnjenosti ni nova. Raziskovalci so že pred desetletji proučevali pojav homoseksualnosti v posameznih družinah in še posebej pri enojajčnih dvojčkih, trdnih dokazov pa le niso zbrali. Uradna medicina oziroma psihiatrija jo je v preteklosti ocenjevala kot abnormalen pojav in ameriški Priročnik za psihiatre jo je vse do leta 1973 uvrščal med »mentalne motnje«, po domače rečeno duševne bolezni. Iz tega spiska so jo pregnali šele novi vetrovi, ki so zaveli v psihiatriji zadnjih 20 let. S. LeVay, nevrofiziolog iz Salkovega instituta je pred 2 letoma potrdil že starejši sum, da gre pri homoseksualcih tudi za anatomske razlike v ustroju možgan, poudaril pa je, da ni jasno ali je to vrzok ali posledica te sporne drugačnosti. Vsekakor je za raziskavo, ki bi jo lahko opravili že pred 50 leti, dozorelo ozračje v znanstveni in drugi javnsoti šele zadnja leta in s sodobnimi orodji so jo opravili skoraj mimogrede. Hamer in njegova skupina iz NCI se je najbolj podrobno ogledala družinsko drevo 76 homoseksualcev in ugotovila, da je število Marijan Erjavec njihovih »gay« bratov in stricev po materini strani višje, kot bi to pričakovali. Tak način dedne povezave jih je navedel, da so šli iskat gene naravnost na rep X hromosoma. Pri 33 do 40 parov homoseksualnih bratov so našli v predelu označen kot Xq28 kos de-dnine, dolg le 4000 kilo-baz, v nejm pa 5 sekvenc DNA (takoimenovanih genetskih markerjev), ki so drugačne, kot pri heterose-ksualcih. Dejanskih genov homoseksualnosti še niso identi- ficirali, vendar meni Hamer, da bo to uspelo v »prihodnjih 6 mesecih do 40 letih«. Tudi se še ni mogoče izreči, kolikšen je vpliv teh genov na dejansko nagnjenost, ki je zagotovo in v veliki meri tudi plod okolja. To slednje do- kazuje tudi 7 parov homo-seksualinih bratov, pri katerih značilnih sekvenc niso našli. Morda so vpleteni še drugi neznani geni? Doslej je dokazano le to, da ima pri tej reči svoje prste vmes tudi dednost. Hamer in njegovi, so vedeli, kako delikatnega dela so se lotili. Vedeli so tudi, kako je veter prinesel in spet odnesel »gene« za shi-ozofrenijo, manično depresijo in alkoholizem. Raziskavo so načrtali zato tako skrbno, da niti genetski matematiki niso našli na njej madežev. Niso pa se mogli izogniti kritiki bioe-tikov. Ti se boje, da je na obzorju test homoseksualnosti in z njim omogočena huda diskiminacija na primer v ameriški armadi ali v drugih občutljivih poklicih. Dedno varianto bi lahko celo razglasili za genetsko mutacijo, defekt torej, kot na primer hemofilijo in jo nemara celo skušali popravljati s kako molekularno manipulacijo, kot to vse bolj prihaja v modo. Boje se celo, da bi bilo mogoče napovedati homoseksual-nosat še pred rojstvom. Vzrokov za zaskrbljenost je torej dovolj. Odkritja se najbolj vesele homoseksualci sami. Ta segment družbe meni, da je dokončno rešen stigme vedenjske delinkvence ali celo duševne bolezni. Na najboljši poti je, da ga le priznajo kot različico v mejah normalnih oblik življenja. jjOKEMIJA / KAKO PRIHAJA DO SAMOVŽIGA MOČVIRSKEGA PLINA Strahovi so plinaste narave Na vlažnih pokopališčih in po močvirjih videvajo ljudje že stoletja razne duhove in skrivnostna plapolanja plamenov Kemiki pravijo, da gre za nedolžen naravni pojav. Pri gnitju organskih snovi brez prisotnosti zraka proizvajajo bakterije plin metan, ki uhaja na dan in gori. Razlaga je lepa, vendar metan sam od sebe ne more zagoreti. Kdo ga pa potem prižiga, se lahko vprašamo. Edini plin, ki se na zraku vname sam od sebe je difosfan, vendar v naravi ni reducentov, ki bi lahko fosfate reducirala v fosfane. Kljub temu pa so v usedlinah kanalizacij in na dnu morja že našli sledove tega plina. G. Gassmann in D. Glinde-mann, kemika iz Hamburga sta krenila po teh sledovih in ugotovila, da nekatere gnilobne bakterije v anaerobnih pogojih proizvajajo poleg metana tudi fosfan in difosfan. Ta dogajanja sta najprej odkrila v črevesih krav in v njihovih iztrebkih, še mnogo več pa v preši-čjem gnoju. Ko sta se lotila ljudi, strta videla, da ga v blatu dojenčkov ni, pojavi pa se šele pri otrocih, ko preidejo na navadno mešano hrano. Pri vegetarijancih je di-fosfana malo, precej več pa pri ljudeh, ki jedo z fosfati bogato meso. Kemika trdita, da sta našla ključ samovžiga močvirskega plina, zakaj pa se ljudje in živina ne vnamejo sami od sebe, pa nista povedala. (M. E.) Zdaj vemo, kje smo -nepa tudi, kam gremo Pred nekaj tedni so na račun ameriškega Ministrstva za obrambo položili v orbito še zadnjega izmed 24 satelitov sistema za globalno pozicioniranje (GPS). Za vojaške namene so ga gradili 15 let in doslej je stal 3 milijarde dolarjev. Od novembra 1978 ga lahko uporablja vsak, ki bi rad vedel, kje točno je: z vozilom, z ladjo, kot terenski raziskovalec. Sistem, ki je imel doslej še nekaj belih lis, pokriva zdaj vso zemljo. Sestavlja ga sklop 21 delovnih in 3 rezervnih satelitov, ki obkrožijo zemljo vsakih 12 ur na višini 20.000 kilometrov. Odslej bodo menjali le tiste, ki se bodo pokvarili. GPS je namenjen vojaškim vozilom in četam ter se je v Zalivski vojni imenitno izkazal. Vsak od satelitov oddaja svoje oznake, lego in točen čas oddaje signala, ki ga uravnava atomska ura na zemlji in je brezhibno sinhroniziran znotraj celega sistema. Razmeroma cenen prenosni sprejemnik na zemlji sestavljajo kvarčna ura, podatki o orbitah satelitov in nekaj integriranega računskega vezja. Iz razlike v času med oddajo in sprejemom satelitskega signala sprejemnik izračuna oddaljenost od njega. Za določitev lege sprejemnika v prostoru (geografska širina, dolžina in nadmorska višina) so potrebni trije sateliti in je četrti dodan le zaradi večje natančnosti. Sateliti zdaj krožijo tako, da je iz vsake točke na zemlji mogoče »videti« vsaj štiri od njih. Sprejemnik določi svojo lego z natančnostjo 10 metrov. Ker lastnih signalov ne oddaja, je za vojaške namene še posebej prikladen. Da tuja armada ne bi mogla zlorabljati sistema, je najnatančnejši del signalov kodiran, civilni rabi namenjeni nekodirani signali pa dajejo točnost med 30 in 100 metri. S posebnimi korekcijskimi signali se natančnost še izostri na 1-5 metrov. V sili lahko vojska korekcijske, pa tudi nekodirane civilne signale izključi in uporablja le svoj šifrirani del. (M. E.) VIDIMO HOLOGRAMSKO (4) Energetsko polje kot kozmični negativ Michael Talbot Ideja, da je fizično telo le eden izmed nivojev gostote človeškega energetskega polja in je samo po sebi neke vrste hologram, ki je izšel iz interferenčnih vzorcev a vre, lahko pojasni dvoje: nenavadno zdravilno ali uničevalsko sposobnost duha in mogočno kontrolo, ki jo ima duh nad telesom. Kot so lahko opazili jasnovidci, se bolezen pojavi v človekovem energetskem polju tedne ali mesece, preden se razširi na telo in deluje kot nekakšen negativ, prek katerega telo sprejema bistvene strukturne napotke. Povedano z drugimi besedami: energetsko polje je lahko telo v svoji implicitni obliki. Ce to drži, potem lahko pojasnimo Ac-hterbergove in Sieglove trditve, da so si pacienti že mesec prej »umišljali« bolezen, preden se je le-ta pojavila v telesu. Uradna medicina za zdaj še ne zna pojasniti, kako se izrazite ideje naših misli kot slike pojavijo vnašem energetskem polju (ki kot negativ vodi in oblikuje telo, da z domišlja-njem bolezni, tudi nezavednim, krepimo njeno navzočnost v polju in telo pravzaprav programiramo, da se bolezen manifestira). Dinamična povezanost med psihološkim domišljanjem in energetskim poljem pa lahko deluje tudi v nasprotni smeri, v smeri zdravljenja bolezni. Odtod tudi nenavadna poročanja o čudežnih ozdravitvah ljudi, ki so »obsojeni na smrt« premagali bolezen z željo in vero v ozdravitev. Eden izmed znanstvenikov, ki prav tako verjame, da energetsko polje oblikuje telo, in ne nasprotno, je fizik Richard Gerber iz Detroita. Gerber, ki se zadnjih 12 let ukvarja z raziskavami o medicinskih implikacijah subtilnih nivojev energetskega polja, telesa, trdi: »Eterično telo je hologramska matrica, ki vodi rast in razvoj fizičnega telesa.« Hkrati verjame, da različni sloji, ki jih nekateri »jasnovidci« vidijo v avri, prav tako igrajo pomembno vlogo v dinamičnem odnosu med mislijo, energetskim poljem in fizičnim telesom. »Tako kot je fizično telo podrejeno eteričnemu, je eterično podrejeno astralnemu, čustvenemu, in tako kot je čustveno podrejeno mentalnemu, tako je mentalno podrejeno intuitivnemu, pravi Gerber in nadaljuje: »Zdi se, da vsako telo rabi kot matrica naslednjemu telesu. In bolj ko je sloj, v katerem se slika oziroma misel udejani, subtilen, bolj se poveča možnost ozdravitve. Zato tudi je zdravljenje na mentalnem nivoju učinkovitejše (dolgotrajnejše) od zdravljenja na astralnem ali eteričnem nivoju.« S tem se strinja še en fizik, dr. VVilliam Tiller, ki dodaja: »Misli, ki jih nekdo misli, povzročajo določene vzorce na mentalnem nivoju. Tako vidimo, da se bolezen pravzaprav manifestira skozi določene miselne konstrukcije, ki potujejo skozi astralno in eterično plast in se slednjič udejanijo v telesu - kot bolezen.« Tiller verjame, da leži vzrok kroničnega ponavljanja bolezni v zdravljenju le-te zgolj na fizičnem nivoju in meni, da bi bili ob hkratnem negovanju energetskega polja-telesa učinki zdravljenja veliko večji, saj bi s tem v hologramu odstranili bolno kodo in jo zamenjali z zdravo. V svojih obsežnih špekulacijah se Tiller dotika tudi nastanka življenja in vesolja nasploh. Po njegovih besedah naj bi bilo vesolje sprva subtilno energetsko polje, ki se je postopoma zgoščalo: »Mogoče je, da je v središču vsega bog, ki je ustvaril vesolje kot božanski vzorec ali idejo,« pravi Tiller in nadaljuje: »Podobno kot vidijo jasnovidci v našem energetskem polju določeno misel ali sliko (ki se s postopnim prehajanjem skozi subtilne sloje energetskega polja manifestira v fizičnem telesu), tako je božanski vzorec deloval kot matrica, po kateri so se oblikovali vedno manj subtilni nivoji kozmičnega energetskega polja, ki so se nazadnje oblikovali v hologram fizičnega, pojavnega sveta.« Ce je to res, potem to govori o človeškem telesu kot o hologramu drugačne vrste, saj se v vsakem od nas skriva vesolje v malem - mikrokozmos. In še več, če se lahko naše misli materializirajo ne le v našem energetskem polju, pač pa na različnih subtilnih nivojih same realnosti, to pomaga pojasniti »čudeže«, ki jih povzročajo tako imenovani ljudje s posebnimi sposobnostmi (na primer zdravilka B. Brennann). Prav tako lahko pojasni sinhronost in delovanje misli ter slik naše najgloblje psihe, ki pridobijo obliko v materialnem svetu. Prav tako je mogoče, da so od naših misli, ki neprestano vplivajo na subtilne energetske nivoje kozmičnega holograma, le emocionalne misli (misli, ki vključujejo krize in transformacijo - neke vrste dogodkov, ki povzročajo sinhronost) tiste, ki premorejo moč, da se v fizičnem svetu nekaj manifestira. Vse pa je zaenkrat še pod velikim vprašajem in čaka nas dolga pot, preden si bomo vse to upali trditi z gotovostjo. (K. M.) Predsedniki Združenih držav Amerike Gesla križanke »Morske ribe« zobatec, trnjevka, orada, 1 - brancin, 2 - bradač, 3 - morska lastovica, 4 - sardela, 5 - mačji som, 6 - pisanica, 7 - ovčica, 8 - črnorepka AVTOR: SIMON BIZJAK POKRAJINA V VIETNAMU RADIJSKA MODERA- TORKA MUCK NAJVEČJA NIZOZEMSKA LUKA LEVI PRITOK SOČE TURSKI ZEMLJIŠKI GOSPOD NOBELU STARA ENOTA ZA POSPEŠEK ► ANG. FIZIOLOG, NOBELOVEC 1932 (E. D.) VDOR SL. LUTKAR NESKLADNOST Z MORALNIMI NAČELI OKRASNA VRTNA CVETICA NASPROTJE VOJNE REPREZEN- TANTKA EDEN OD STARSEV PREDMET, KI PRIVLAČI ZELEZO Z GOZDNI SADEŽ VRSTA BOLNIKA EVGEN JURIČ EVA LONGVKA NEDOSEGLJIV VZOR ŠOLSKA KAZEN V ST.ANGLUI EGIPC. BOG SONCA POLJSKI VLADIMIR BOŽJA SODBA ZAČETNA, NEDOKONCNA OBLIKA PRODAJALEC ZLATNINE NEMŠKI SAHIST SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA GOROVJE V SAHARI, ASBEN PREDMET POGOVORA JEZIK ČRNCEV BANTU TABORIŠČE (PPG.) ITALUAN (ZANIČ.) POVRŠINSKA MERA SOL DUŠIKOVE KISLINE VSEBINSKA PRAZNOST IRONIČEN ČLOVEK FRNIKOLA RT PRI VALENCIJI ČRKA RUSKE AZBUKE ANG. MOŠKO IME INDUSKI VELETOK Z PRAVOKOTEN TRG V ANG. OKOLJU, SOARE SPREMEMBA (STAR.) ZEZOVA RUDA SNOV BREZ PROSTORNINE) IN OBLIKE SRB. REŽISER JOVANOVIČ TRENISACICA MALEEVA KRAJ V ISTRI VZGOJNA USTANOVA SPODNJI DEL POSODE MATI BOGOV V GR. MIT. DUKE ELLING-TON GORA V ŠVICI Z ZNAMENITO STENO SMUČ, TEKAČICA SME TANINA POD NEKDANJI SVEDSKI POLITIK (TAGE) GLAVNO • MESTO LIBERUE MORALNA, NRAVSTVENA USMERJENOST MOŠKO IME TILEN MEJNA REKA MED POLJSKO IN NEMČIJO TREPET- LIKA URADNI SPIS Z PALESTINSKI VODITEU (JASER) Z VRSTA PIHALA ST. ITALIJANSKI PEVEC (RENATO) STAROJU- DOVSKI KRALJ IZVORNO KORAK REKE MENAM HORMON NADLEDVIČNE ZLEZE ANG. RAZISK. (JOHN) KRANJ EGIPČ.BOG. NEBA VIKTOR CAR TOMISLAV NERALIC MESTO V VKENUI LETOVIŠČE PRI OPATUI NEKD. NAKUPOVALEC IN PRODAJALEC LAS OBJEKT ZA PREHOD PREK REKE OBDOBJE STAREJ- ŠEGA PALEOZOIKA SKIT NOVINAR MEDEN JEEP STAROSLO- VANSKA ČRKA INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA JUG. IGRALKA, KI JE USPELA V TUJINI NEM. FILOZ. (GEORG F.) ŠIITSKA MILICA REKA VEDA O PERZIJSKEM JEZIKU VALENTIN CUNDRIČ DEL PROMETNE POTI KAJZAR MILAN KUČAN NAGLAS, POUDAREK MOŠKO IME TEODOR (OKR.) SL. PEVKA PRODNIK GR. OSVOBOD ARMADA NAKSVETUEJ-ŠA ZVEZDA V OZVEZDJU BIKA Z OPIS BOJNEGA POHODA ALPSKI SMUČAR MUSLIM. POSTNI MESEC POVRŠINA, OBMOČJE NAJVEČJI OTOK V KIKLADIH ANDRE MALRAUK MESTO OB ADDIV S. ITALIJI POUK, NASVET PLESNA PRIREDITEV ZNAK ZA GLAS PERJE PRI REPI. JUDOVSKO IME ZA JAHVEJA LUČAJ TROPSKA PAPIGA Z RIMSKI GRIČ PREBIVALKA AMANA IVAN ROB NATURA, PRIRODA LEVI PRITOK RONE V J. FRANCIJI NEPOROČEN MOŠKI FR. IZDELOV. KLAVIRJEV »BELI ŠPORT« KEM. PRVINA, METALOID PASTIRSKA PESEM PRITOK RENA V ŠVICI AM. USTANOVA ZA VESOLJSKE RAZISKAVE SL. PEVEC JUNKER INDIJSKO Z. OBLAČILO PROMETEJ GAJE UKRADEL ZEUSU SL. SKLAD. (UROŠ) SAHIST KASPAROV PODALJŠEK SLAVONIJE MED SAVO IN DONAVO UKAZ ZA IZVRŠITEV SVIC. DRAM. (JOHANNES) ZAREBRNICA UROŠ KORZE TEMNI DEL DNEVA VRSTA RAZCVETJA AM. IGRALEC (RICHARD) VZPETINA NA V. ROBU LJUBLJANE KRUTI RIMSKI CESAR TROPSKA RASTLINA Z MESNATIMI LISTI ZDA (ORIG.) LOVRO ZOMAN NAUK O GRADNJI IN UREJANJU CEST FINSKO JEZERO MANJ KOT ENA AVST. SKLAD. (FRANZ) SEVERNO- ATLANTSKI PAKT PANJ, ŠTOR REKA V J. FRANCIJI FR. PLEMISkT NASLOV VDOLBINA V STENI ZIME INOSLAVA (OKR.) ANG. GLASBENIK (NICK) ANT. IME SP. REKE GUADIANA MESTO V SEVERNI DALMACIJI ZUNANJI DELUSESA BARIJ VEČJI KOS POHIŠTVA AM. IGRALEC IN REŽISER (WOODY) TITAN BELGIJSKI SLIKAR (JAMES) ZNAMKA ŠVEDSKIH KAMIONOV ZENSKA, KI KOGA ZASTOPA SOKRATOV TOŽNIK SL. MLADINSKI PISATEU DOLINAR AM. IGRALEC (VVARREN) RIM. BOG. JEZE JAP. PISEC (KOBO) BABICA (LJUBK.) OTOK PRED J, OBALO KITAJSKE ► FR. DRAMATIK SP. RODU (FERNANDO) TRANZANU-SKI POLITIK (JULIUS) IVAN TAVČAR JAPONSKI REŽISER KUSORAVA DALMATINSKO ZIME ANCONA DUŠA (UT.) TATINSKA PTICA / TROPSKI PTIC Z VELIKIM KLJUNOM ZADETEK PRI NOGOMETU PREGOVOR POSNE- MANJE BONBON IZ ŽGANEGA SUDKORJA RUSKA BALERINA PAVLOVA AFRIŠKA PLEMENSKA IN JEZ. SKUPINA HRV. GLEDALIŠKI REŽISER (GEORGU) REKA SKOZI NIS DRSALEC SCHENK SLOVANSKI KNEZ IZ 7. STOLETJA REKA V SLAVONIJI EIN- STEINU OSEBNI ZAIMEK DELAVEC, KI NAPRAVLJA HLODE ŠVED. SMUČARSKO SREDIŠČE ATUS AM.ZVEZNA DRŽAVA (DESMOINES) JUZNOKITAJ-SKA LUKA, SIAMEN ORANJE ŽIVČNA CELICA / SVEČANA, PARADNA OBLEKA BIBLIJSKA OSEBA FINSKI ARHITEKT (ALVAR) LJUBLJANA FR. IGRALEC (PHILIPPE) ANG. RAZISKOVALEC AFRIKE (HENRVM.) UMETNA SNOV ZA ATLETSKE STEZE ESTONEC PIJAČA STARIH SLOVANOV NEKD. IND. POLITIK (CHITTAR.) TANTAL POŽELENJE, STRAST TUJA OBLIKA Z. IMENA EVA ETNIČNA SKUPINA V JZ. AFRIKI GL. STEVNIK MEHKA SUKANA PREJA IZ SVILE VANESSA REDGRAVE IT. PESNICA NEGRI JAKOBOV BRAT, EZAV / ZOLAJEV ROMAN f ♦ KOTALKANJE / EVROPSKO PRVENSTVO V SAARBRUCKNU JADRANJE / DRŽAVNO PRVENSTVO ZA ZENSKE V RAZREDU EVROPA Poletov kotalkar je zmagal v vseh treh disciplinah (obvezni liki prosti program in kombinacija) - Sinoči še en dovršen nastop SAARBRUCKEN - Poletov kotalkar Samo Kokorovec je svoji bogati beri velikih uspehov dodal Se en pravi biser: na evropskem prvenstvu v Saarbrucknu v Nemčiji je osvojil kar vse tri zlate kolajne. Po Četrtkovem uspehu v obveznih likih je sinoči zanesljivo zmagal tudi v prostem programu in je bil seveda prvi tudi v kombinaciji. »Zelo sem zadovoljen s svojim nastopom, saj mislim, da sem ga skoraj brezhibno izpeljal. Res je, da nisem hotel tvegati s Štirimi trojnimi skoki in sem izvedel samo dva. To pa je bilo vec kot dovolj za zmago,« nam je po telefonu takoj po velikem slavju dejal Samo Kokorovec, ki je moral nato takoj na nagrajevanje. V prostem programu je torej zmagal Kokorovec pred Italijanom Gi-raldijem, tretji pa je bil Nemec Kaiser. Isti vrstni red je bil nato tudi za kombinacijo. Naj omenimo, da je »ein-plein« (zmaga v vseh treh disciplinah) uspel našemu kotalkarju pred kratkim tudi na italijanskem prvenstvu, kjer je že dokazal, da je v odlični formi. To formo pa je ohranil in Se izboljšal na evropskem prvenstvu, kjer je zares dokazal, da nima enakovrednih konkurentov. 2e po zmagi v obveznih likih, kjer sta bila do-maCa prestavnika favorita, je postavil resno hipoteko na naslov prvaka. Po petkovem nastopu v kratkem programu pa je spet dokazal, da je ta C as v evropski konkurenci nepremagljiv. V enakem slogu pa je nadaljeval tudi sinoči in tako zasluženo dobil Se dve zaiti kolajni: za prosti program in za kombinacijo. Na odbojkarskem lumitju v spomin bazoviških žrtev zmagi domačink in Slovakinj Na tradicionalnem mednarodnem odbojkarskem turnirju, ki sodi v sklop proslav ob počastitvi spomina Bazoviških junakov so včeraj odigrali dve srečanji, ki sta prinesli tudi eno presenečenje. Ce je v prvi tekmi bratislavski prvoligaš STU Coopex Tour po pričakovanju premagal slovenskega prvoligaša Hit Casino iz Nove gorice, pa je v drugi tekmi prišlo do presenetljivega (vsaj na papirju) izida med domačim Koimpexom in BI ligašem Sangiorgino. Slogašice so namreč gladko slavile brez izgubljenega setai, še posebej pa so se izkazale s servisom. Povedati je tudi treba, da je Sangiorgina nastopila s precej mlado ekipo, ki pa se odlikuje z izredno višino. Danes bodo na sporedu Se p tiri srečanja in po dosedaj prikazani igri ostaja edini favorit za konCno zmago šesterka iz Bratislave, ki se bo danes dopoldne najprej pomerila s slogašicami, nato pa Se v zadnji tekmi turnir)a s Sangiorgino. VČERAJŠNJA IZIDA Coopex Tour Bratislava - Hit Casino 3:1 (15:17, 15:7, 15:3, 15:7); Koim-pex - Sangiorgina 3:0 (15:3,15:11,15:11) DANAŠNJI SPORED Ob 9.30: Sloga Koim-pex - STU Coopex Tour Bratislava; ob 11.00: Hit Casino - Sangiorgina; 16.30 Sloga Koimpex -Hit Casino; 18.00 STU Coopex Tour Bratislava. Vse tekme bodo v openski telovadnici. I Arianna Bogateč Ireljič zapored prva V tretje gre rado. Na ta pregovor je najbrž pomislila Arianna Bogateč pred državnim prvenstvom za ženske v razredu Evropa, potem ko je lani in predlani osvojila državni naslov (pred tem je bila že dvakrat prva, toda v različnih letih). Pregovor se je v celoti uresničil in Sirenina jadralka Arianna Bogateč si je v Sapriju (Salerno) od ponedeljka do petka prijadrala tretji zaporedni in skupno peti državni naslov. Toda pot do naslova je bila letos izredno trda. Arianna je sicer startala kot favoritinja, saj je na vseh letošnjih regatah vedno premagovala italijanske konkurentke, toda tokrat je bil v igri državni naslov, konkurenca pa je bila zelo ostra. Čeprav udeležba ni bila preveč številna (nastopilo je le 15 tekmovalk), toda na startu so bile vse najboljše. Pogoji za regate so bili slabi, saj praktično vetra ni bilo, tako da so lahko namesto programiranih šestih izvedli le štiri regate, kar pa je bilo dovolj, da je prvenstvo dobilo uradni znaCaj. Že pred prvenstvom se je vedelo, da bo glavna konkurentka Bo-gatceve Sabrina Landi iz CN Cecina, ki je tudi tokrat skušala storiti vse, da bi zmagala. Konkurenca med obema jadralkama je že starejšega datuma, italijanska jadralka pa se je doslej že nekajkrat »izkazala« tudi z nekaterimi nešportnimi izjavami na račun Sirenine tekmovalke. Zato je ta uspeh še toliko slajši, kot bi bil sicer. Poleg BogatCeve in Landijeve se je v boj za vrh vmešala še tradicionalna tekmica iz Tržiča Chiara Calligaris, ki pa se je na koncu morala zadovoljit s Četrtim mestom. Arianna si je v bistvu priborila naslov s prvimi tremi regatami v po- nedeljek in torek, ko je v prvi regati osvojila 2. mesto, v drugi je bila prva, v tretji pa spet druga. Zaradi pomanjkanja vetra so nato izvedli samo še eno regato v Četrtek, ko je Bo-gatceva osvojila tretje mesto. Na ta način je zbrala 11, 7 kazenske točke. Njena najhujša tekmica Landijeva je bila v prvi regati tretja, v drugi Četrta, v preostalih dveh pa je bila najboljša in zbrala 13, 7 točke. Calligarisova pa je startala z zmago, nato bila dvakrat tretja, v zadnji etapi pa je osvojila 5. mesto, kar ji je prineslo 21, 4 toCke. Zdaj je jadralna sezo- na za Arianno Bogateč dejansko končana. Obračun je nedvomno pozitiven, naslov državne prvakinje pa ji prinaša tudi določene ugodnosti, saj ji bo zaradi tega federacija krila stroške za določene nastope. Sodelovanje na regatah je namreč izredno drago, tako da postaja vprašanje profesionalizacije tudi v tem športu izredno aktualno. Nekatere tekmice naše jadralke se z jadranjem že ukvarjajo profesionalno, temu razpotju, ko se bo treba odločiti kako naprej, pa se počasi bliža tudi Arianna Bogateč... (rg) _______NOGOMET / MEMORIAL BRATOV HUSU Vesna zasluženo prv Gajevci presenetil Jaja 2:0(0:0) F ■ »i L , I Vesna-Gaja 2:0 (0:0) (»iSSil”1'11 VESNA: Zemanek, Švab, N- Sedmak, Leonardi (Nal-di 80 ) Maracič, Bertoli, Lakoseljac (Kriscak 67’) Malusa, Sigur, (Ricci 85’)’ homs, Kostnapfel (P. Sedmak 60’). GAJA: Vesna ver, Paro-vel Vegha (Baxa 80’), Ga-bnelli, Masala, Alex Majcen, Neppi, (Pugliese 68’) fei-C,.Andrei Mai=en, Subeni, Capolino, (Ricci Četrta izvedba memoria-a bratov Husu se je zaključila v petek s finalno tekmo med Vesno in Gajo. Zunaga je zasluženo šla Križanom, kisov vseh treh odigranih tekmahpokazali že zelo organizirano inpro- 'wr že^0 ^®r°" tokrat so li pobudo^rus^iriH vTc" No9ometaši in vodstvo Vesne s pokalom za 1 lePih priložnosti. Glavna „ t Zasnov - to ZOSO v mraZn. Knin rmrazn ------------- mesto (Foto Križn TURNIR / MALI ce dmgega polčasa Vezna Ko bo odpravila ^sta in obramba sta požrt- š® tfaVe v naPadu’ ne bl vovalno branili kazenski sflela metl težav v prven-Prostor, žal na ie ek,'na stvu dmge amaterske lige. p-tin-p-d. ffiss&isisr ce uooeruou potei malem nogometu, ________________ ekip. Kljub muhastemu vremenu ps izločilnega dela. T7TTlf- lčN/fM 17 NOGOMET / C1 LIGA Triestina danes na startu proti Alessandrii TRST - Za Triestino se danes začenja nova avantura v prvenstvu Cl lige, ki letos prinaša tudi novosti, kot so tri točke za zmago, play off in play out. Prvak se bo neposredno uvrstil v B Ugo, za drugo ekipo, ki bo napredovala, pa bo na sporedu Se play off med drugo, tretjo, četrto in peto ekipo. V boju za napredovanje bi morala biti letos po napovedih tehnikov tudi Triestina, ob njej pa dajejo najveC možnosti Bologni, Spalu, Chievu, Comu in Alessandrii. Prav slednja pa bo danes tudi prva gostovala na »Roccu«. Triestina je precej obnovila svoje vrste, za trenerja je najela ljubljenca tržaškega občinstva Adriana Buffonija, z nekateri nakupi pa naj bi imela v rokah tudi vse adute za dobro prvenstvo. S prihodom napadalca Francesca Carusa od Fi-delis Andrie pa naj bi rešila tudi težave v napadalni vrsti po hudi poškodbi Labardija. Od standardnih igralcev bo danes pri Triestini odsoten poškodovani Tor-racchi, medtem ko bi moral biti v vratih Dri- go- PARI 1. KOLA (ob 16. uri): Carpi - Mantova, Florenzuola - Carra-rese, Leffe - Prato, Mas-sese - Bologna, Palazzo-lo - Como, Pro Šesto -Empoli, Spal - Chievo, Spezia - Pistoiese, Triestina - Alessandria. NOGOMET V pokalu danes pet naših ekip \/ 1. kolu večinoma dobri rezultati Medtem ko si je Juven-tina v italijanskem pokalu že zagotovila nastop v drugi fazi in danes ne bo igrala, pa Čaka Primorje na Proseku še zadnji nastop proti San Giovanniju. Tekma ne bo odločala o ničemer, saj je San Sergio že premagal oba nasprotnika in osvojil prvo mesto v skupini. V italijanskem pokalu igrajo danes štiri naše ekipe. Kras bo v Repnu gostil Edile Adriatico, Vesna bo gostovala pri Opicini, Primorec pa bo v Trebčah igral z Montebellom. 2e drugič zapored bo moral v goste Breg, ki bo tokrat igral pri Costalungi. V prvem kolu pokala so bile naše ekipe razmeroma uspešne. Vse današnje tekme bodo ob 16. uri. KOŠARKA / MEMORIAL B. DEBELJUH Jadran TKB osvojil 1. mesto V finalu tesno premagal Borovo ekipo - Kontovel dobil mali finale Kot je bilo pričakovati, je Jadran TKB osvojil prvo mesto na članskem košarkarskem turnirju za memorial »Borisa De-beljuha«. V finalu za 1. mesto je premagal Bor Radenska s 100:97 (48:33). Na tretje mesto se je uvrstil Kontovel, ki je odpravil Cicibono s 86:61 (44:27). KONČNI VRSTNI RED: 1. Jadran TKB, 2. Bor Radenska, 3. Kontovel, 4. Ci-cibona. PETKOV POLFINALE Jadran TKB - Cicibona 103:60 (55:29) JADRAN TKB: Ober-dan 3, Cuk 13 (1:2), Pre- gare 7 (1:1), Milic, Starc 6, Rebula 12 (8:9), Arena 12 (1:2), Merlin 8 (1:2), Rau-ber 18, Černe 9 (3:4), Hmeljak 7, Križman 8 (2:2), trener Vatovec. CICIBONA: Battilana 10 (2:3), Jogan 16, Bajc 6, S. Cupin 2 (2:6), Pertot 7 (3:3), Ravbar (0:1), Tomšič 4 (1:2), KrižmančiC 3 (1:3), Furlan 8 (0:2), Giacomini 4 (0:2), trener KovaCiC. PM: Jadran 17:22, Cicibona 9:23. ON: Jadran 20, Cicibona 22. PON: Rebula (38). TRI TOCKE: Rauber 4, Starc 2, Ažman 1, Hmeljak 1, Merlin 1, Oberdan 1; Jogan 2, Tomšič 1. Turnir naraščajnikov VČERAJŠNJI POLFINALE: Latte Carso - Jadran 90:58 (44:25), Mogliano Ve-neto - Postojna 76:70 (38:36). Danes (»Ervatti«, BrišCijd): 9.30: Jadran - Postojna (3. mesto); 11.00: Mogliano Veneto - Latte Carso (1. mesto). Včeraj sta stopila na skupno Življenjsko pot Aleksander Semen in Raffaella Zgubin Vse najboljše jima želijo elani KK Bor in Cicibone Obvestila SD POLET - SEKCIJA MINIBASKET obvešča, da se treningi minibasketa na odprtem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah nadaljujejo od jutri, 13. t.m. vsak dan z naslednjim sporedom: od 15.00 do 16.00 za letnike 1987/86/85 in od 16.00 do 17.00 za letnike 1982/83/84. SD SOKOL - minibasket obvešča, da se bodo odvijali treningi vsak torek in petek ob 16. uri na društvenem igrišču. ODBOJKARSKI ODSEK SD KONTOVEL obvešča, da bosta prva treninga miniodbojke za začetnice letnikov 1982/83/84 v torek, 14. in v petek, 17. tega meseca ob 17. uri v mali telovadnici na Kontovelu. Vpisovanje neposredno na treningu. SD BREG - nogometna sekcija obvešča, da so začeli treningi letniki 84,85 in 86 združene ekipe Breg, Bor in Zarja cicibanov. Treningi so ob ponedeljkih, torkih in četrtkih ob 17.30 na dolinskem občinskem igrišču. Vabljeni! SK BRDINA sporoča, da se zopet pričenjajo začetniški športni popoldnevi za otroke ob četrtkih. Zbirališče na Brdini na Opčinah ob 16.30. SK BRDINA obvešča atlete, da so suhi treningi vsak torek in petek ob 17.30. Zbirališče na Brdini na Opčinah. SD BREG - odbojkarska sekcija obvešča, da bo prvo srečanje za odbojkarice letnikov 1979, 80,81 jutri, 13. t. m., ob 18. uri v občinski telovodnid v Dolini. SB BREG - rekreacija obvešča vse člane, da bo prva vadbena ura v torek, 14. t. m., ob 21. uri v občinski telovadnici v Dolini. Vabljeni člani vseh starosti. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da 1» prvi trening miniodbojke v sredo, 15. t. m., ob 16.30 na Stadionu 1. maj. Trening vodi Nadja Debenjak. Zainteresirani lahko dobijo dodatne informacije na tel. št. 814212 (Katja - večerne ure), tel. št 569785 (Nadja - od 17. ure dalje) ter neposredno pred treningom. Vabljeni so dečki in deklice letnik 86 in starejši. KK BOR MINIBASKET obvešča, da bodo treningi minibasketa ob torkih in petkih. Trening za letnike 1982, 83, 84 in 85 bo ob 16.30, za letnike 1986 in mlajše pa ob 15.30 v balonu na stadionu 1. maj. JADRALNI KLUB CUPA obvešča člane, da bo DRUŠTVENA REGATA za kajutne jadrnice v nedeljo, 19. septembra s startom ob 11. uri. Vabljeni! SD POLET - kotalkarska sekcija obvešča, da se nadaljujejo vpisovanja na tečaje kotalkanja. Interesenti naj se javijo na kotalkališču na Opčinah - Repenta-brska ul. ob torkih in petkih od 16. ure dalje ah pa na tel. 213420. SfflNKAI KARATE KLUB obvešča, da bodo treningi ob ponedeljkih in četrtkih. Prvi trening bo v ponedeljek, 20. septembra. Umiki so sledeči: od 18.00 do 19.30 otroci (višji pasovi); od 19.30 do 20.30 odrasti (rumeni in zeleni pasovi); od 20.30 do 21. ure višji pasovi. Začetniki in novi dani se lahko vpišejo na treningu. Telefonska številka: 327342 po 14. uri. SZ DOM - GORICA - sekcija SG in SRG obvešča, da so treningi orodne telovadbe in športne ritmične gimnastike v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Potrditev vpisa in novi vpisi so možni vsak dan med 15. in 17, uro ter med treningom. Po pričetku pouka bodo treningi okvirno kot doslej. Tudi trenerji bodo isti. K treningu vabimo zlasti otroke iz Doberdoba, Vrha, Sovodenj, Standreža, Pevme in Steverja-na. Vabljeni! NOVICE Ta teden 1. kolo v evropskih klubskih nogometnih pokalih BERN - V tem tednu bo na evropskih nogometnih igriščih vse živo. V torek, sredo in četrtek bo namreč na sporedu 1. kolo v vseh treh evropskih klubskih pokalih. POKAL DRŽAVNIH PRVAKOV Sreda, 15. tm.: Kispest Honved (Madž) - Manchester United (Angl), Porto (Por) - Floriana FC (Malta), Steaua Bukarešta (Rom) - Croatia Zagreb (Hrv), Galatasaray Istanbul (Tur) - Cork City (Ir), Lech Poznan (Polj) - Betar Jerusalem (Izr), Gla-sgow Rangers (Škot) - Levski Sofija (Bol), Aik Stockholm (Sve) - Sparta Praga (Ceš), Dinamo Kijev (Ukr) - Barcelona (Sp), Monaco (Fr) - Aek Atene (Gr), Hjk Helsinki (Fin) - Anderlecht (Bel), Skonto Riga (Lat) - Spartak Moskva (Rus), Lin-field (Nir) - Copenhagen (Dan), Rosenborg Trondheim (Nor) - Austria (Av), Akranes (Isl) -Feyenoord (Niz), Aarau (Svi) - Milan (Ita); Četrtek, 16. tm.: VVerder Bremen (Nem) - Dinamo Minsk (Blr). POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV Torek, 14. tm.: Valur (Isl) - Aberdeen Fc (Škot), Bayer Leverkusen (Nem) - Boby Brno (Ceš), Apoel Nikozija (Cip) - Pariš Saint Germain (Fr), Degesfors (Sve) - Parma (Ita). Sreda, 15. tm.: Real Madrid (Spa) - Lugano (Svi), CSKA Sofija (Bol) -Balzers (Liht), Panathinaikos Atene (Gr) - Shel-boume (Ir), Benfica (Port) - Katovvice (Polj), Torpedo Moskva (Rus) - Makabi Haifa (Izr), Standard Liege (Bel) - Cardiff City (Wal), Odense (Dan) -Arsenal (Angl), Lillestrom (Nor) - Torino (Ita), Universitatea Craiova (Rom) - Havnar Boltfelag (Fac), Hajduk Split (Hrv) - Ajax Amsterdam (Niz), Tirol Innsbmck (Av) - Frerencvaros (Madž), Košiče (Slov) - Besiktas Istanbul (Tur). POKAL UEFA Torek, 14. t.m.: Casino Salzburg (Av) - Dunajska Streda (Češ), Young Boys (Svi) - Celtic (Škot), Kuusysi Lahti (Fin) - VVaregem (Bel), Royal Antvverpen (Bel) - Maritimo Funchal (Por), Heart of Midlothian (Škot) - Atletico Madrid (Sp), Us Lmcembourg (Luks) - Boavista Porto (Por), Dnjepr Dnjepropetrovsk (Ukr) - Admira Wacker (Av), Bohemians (Ir) - Bordeaux (Fr), Dinamo Moskva (Rus) - Eintracht Frankfurt (Nem), Karlsruhe (Nem) - Psv Eindhoven (Niz), Vac Fc Samsung (Madž) - Apollon Limassol (Cip), Crusaders (Nir) - Servette Ženeva (Svi), Aalborg Bk (Dan) - Depor-tivo La Gorana (Sp). Sreda, 15. t.m.: Brondby If (Dan) - Dundee United (Škot), Ifk Norrkoping (Sve) - Malines (Bel), hiter (Ita) - Rapid Bukarešta (Rom)/Juventus (Ita) - Lokomotiv Moskva (Rus), Oesters (Sve) - Kongsvinger (Nor), Slavia Praga (Ceš) - Ofi Kreta (Gr), Trebsonda (Tur) - La Vallet-ta (Malta), Borussia Dortmund (Nem) - Spartak Vladikavkaz (Rus), Slovan Bratislava (Ceš) -Aston Villa (Angl), Twente (Niz) - Bayem Miin-chen (Nem), Norvvich City (Angl) - Vitesse (Niz), Lazio (Ita) - Lokomotive Plovdiv (Bol), Tenerife (Sp) - Auxerre (Fr), Botev Plovdiv (Bol) - 01ym-piakos Pirej (Gr), Kocaelispor (Tm) - Sporting Lizbona (Por), Gloria Bistrita (Rom) - Branik Maribor (Slo). Četrtek, 16. tm.: Nantes (Fr) - Valncia (Sp), Reykjavik (Isl) - Mtk Budimpešta (Madž), Dinamo Bukarešta (Rom) - Cagliari (Ita). V italijanskem pokalu tudi več Slovencev TRST - Danes ob 18.30 bodo igrali prve tekme osmine finala italijanskega košarkarskega pokala, v katerem bo nastopilo tudi nekaj slovenskih igralcev. Tržaški Stefanel, za katerega igrata tudi Slovenca Gregor FuCka in Jan Budin, je favorit za zmago na srečanju v Forliju proti Telemarketu. Pred težko nalogo pa bo beneški Reyer, za katerega igra Slavko Kotnik. Benečani bodo namreč doma igrah proti Clearju iz Cantuja. Auriga iz Tra-panija, pri kateri nastopa Marko Lokar, pa se bo spoprijela s Kleenexom iz Pistoie. VVhitaker ubranil naslov svetovnega prvaka SAN ANTONIO - American Pemelle VVhitaker je ubranil naslov svetovnega boksarskega prvaka v velter kategoriji (verzija VVBC), s tem da je po 12 krogih izenačil z izzivalcem, Mehikancem Juliom Cesarjem Chavezom. Dva sodnika, Švicar Marti in Britanec Varni sta se odločila za izenačen izid (115:115), medtem ko je American VVoodruff dosodil zmago (115.113) svojemu rojaku. Po pravilniku VVBC pa vedno odloCa izid dveh sodnikov in zato se je dvoboj konCal z neodločenim izidom, s tem pa je VVhitaker ohranil naslov prvaka. Lola se ločuje od Dallare MONZA - Predstavniki Lole, britanskega izdelovalca dirkalnih avtomobilov, so izjavili, da bodo konec leta prekinili sodelovanje z moštvom Dallare, ki so v letošnjem prvenstvu Fl uporabljali njene šasije. Lola za prihodnjo sezono pripravlja svojo ekipo za nastopanje v Fl, Dallara pa se bo po vsej verjetnosti združila z Minardijem. (Reuter) Ivaniševič prvi nosilec BUKAREŠTA - Prvi nosilec mednarodnega teniškega turnirja v Bukarešti z nagradnim skladom 525 tisoč dolarjev, ki se prične jutri, je Hrvat Goran Ivaniševič. Številka dve na tem turnirju je Avstrijec Thomas Muster, med nosilci pa je tudi polfinalist US Opna Francoz Cederic Pioline. (STA) Mulejeva izpadla SPOLETO - Na mednarodnem teniškem turnirju v Spoletu je Barbara Mulej izpadla v Četrtfinalu. Kranjčanko je s 7:6 (8:6) in 6:2 izločila osma nosilka Avstrijka Petra Ritter. (STA) Lineker znova na igrišču TOKIO - Gary Lineker, bivši napadalec angleške reprezentance, je v drugi tekmi po tromeseCnem premora zaradi zlomljenega stopala, ponovno dosegel gol. To pa njegove ekipe Nagoya Grampus ni rešilo poraza v prvi tekmi pokala Nabisco. Lineker se je v ekipo vrnil že prejšnji teden, vendar ga je trener v 77. minuti zaradi bolečin v prstu zamenjal. (Reuter) ODBOJKA / EP NA FINSKEM Italija spet z Nizozemci »Azzurri« v polfinalu uspešni z Nemci, »tulipani« z Rusi TURKU - Italija in Nizozemska se bosta danes pomerili za naslov evropskega odbojkarskega prvaka med moškimi. Italija je v včerajšnjem polfinalu po pričakovanju brez večjih težav premagala Nemčijo, vse napovedi pa so postavili na glavo Nizozemci, M so v drugem polfinalu gladko premagali favorizirano Rusijo. Rusi so povsem odpovedali in niso mogli organizirati igre v obrambi, v napadu pa so bili izredno nenatančni. Zelo dober sprejem je nizozemskemu podajaCu Petra Blangeju močno olajšal delo, napadalci pa so zato lahko dobili celo vrsto uporabnih žog. »Tulipani« so iz seta v set igrali bolje, tako da so v tretjem setu Rusom prepustili vsega dve točki. Uvrstitev »azzurrov« v finale - gre za tretjo zaporedno uvrstitev v finale za evropski naslov - je povsem v skladu z napovedmi pred prvenstvom, ko so vsi Italijane prištevali med najresnejše favorite za zlato medaljo. Doslej so z igro (razen proti Franciji) in rezultati ( edina ekipa doslej brez poraza) povsem uresničili napovedi, favoriti pa so tudi v današnjem finalu, ki bo ob 17. uri in si ga bodo lahko ljubitelji odbojke v Italiji ogledati v neposrednem prenosu po TV mreži Italia uno. Toda biti favorit na papirju je eno, stvarnost pa je dostikrat nekaj povsem drugega. Tega se dobro zavedajo tudi v italijanskem taboru. Z Nizozemci so se sicer na Finskem že pomeriti v predtekmovalni skupini in relativno gladko zmagali s 3:1. Toda v spominu »azzurrov« je še vedno pekoč poraz v Četrtfinalu lanskega olimpijskega turnirja v Braceloni, kjer so prav Nizozemci po petih setih premagati Italijane in jih tako zaustaviti na poti do »rezervirane« zlate olimpijske kolajne. VČERAJŠNJI REZULTATI Polfinale za uvrstitev od 1. do 4. mesta: Italija -nemCija 3:0 (15:1,15:6, 15:11), Nizozemska - Rusija 3:0 (15:11, 15:8, 15:2); Tekmi za uvrstitev od 5. do 8. mesta: Bolgarija - Poljska 3:1 (10:15, 15:10, 15:1, 15:11), Ukrajina - Češka in Slovaška 3:0 (15:7,15:13,15:6). DANAŠNJI SPORED Ob 8.30: za 7. mesto: Poljska - Češka in Slovaška, 11:00: za 5. mesto: Bolgarija - Ukrajina, 14.30: za 3. mesto: Rusija - Nemčija, 17.00: za 1. mesto: Italija - Nizozemska. TENIS / ODPRTO PRVENSTVO ZDA Cedric Pioline v finalu Pri ženskah prva Grafova Francoz z izredno igro navdušil občinstvo - Nemka brez težav Steffi Graf v finalu ni imela preveč težkega dela (AP) NEW YORK - Francoz Cedric Pioline je prvi finalist moškega dela odprtega teniškega prvenstva ZDA in se bo v današnjem finalu pomeril z zmagovalcem srečanja med Američanom Peteom Sampra-som in Rusom Aleksandrom Volkovom (srečanje je bilo včeraj v poznih večernih urah in rezultata do zaključka redakcije nismo prejeli). Če bo Pioline ponovil igro, ki jo jepoka-zal v polfinalu proti Avstralcu Masurju, potem lahko Francoz premaga tudi Samprasa - ati katerega koti drugega tenisaCa -iz najboljših Časov. Cedric Pioline, 15. nosilec US opna, je po letu 1932, ko je podoben uspeh dosegel Henry Čo-chet, prvi Francoz, ki mu je uspela uvrstitev v finale odprtega teniškega prvenstva ZDA. V polfinalnem srečanju je navdušil občinstvo, Avstralcu Masurju pa je prepustil le drugi set po skrajšani igri, v kateri pa je bil boljši v tretjem setu. Povsem brez zgodovine pa sta bila prvi in Četrti set. Masur je dobil le po eno igro in tako je bilo njegovih sanj o finalu konec. »Prvih pet iger je odigral fantastično. Napravil ni niti ene napake, tako da skoraj nisem mogel verjeti svojim oCem,« je komentiral izid 30-letni avstralski veteran Wally Masur, ki je z uvrstitvijo v polfinale tudi dosegel zelo lep uspeh, 24-letni Francoz pa doslej na turnirjih za grand slam še nikoli ni prišel dlje kot do Četrtfinala. Svojo tretjo zmago na Us opnu pa si je sinoCi priborila Nemka Steffi Graf. Na drugi strani mreže ji je stala Čehinja Helena Sukova, ki je v polfinalu premagala Španko Arantxo Sanchez v treh setih, kolikor je za zmago nad švicarsko Bolgarko Manuelo Maleevo-Fragniere potrebovala tudi Grafova. Sukova je že igrala v finalu US opna pred sedmimi leti, na turnirjih za grand slam pa je dvakrat (leta 1984 in 1989) igrala tudi v finalu Austra-lian opna, vendar še nikoli ni uspela zmagati. Grafova je za novo veliko zmago potrebovala le uro in 6 minut v obeh setih pa je Sukovi prepustila le po 3 igre. Po zmagi je povedala, da je za njo izredno uspešno leto, vendar pa se dobro zaveda, da na zadnjih treh grand sla-mih ni nastopila Monika Seleš. FINALE ŽENSKE: Graf (Nem, 1) - Sukova (Ceš, 12) 6:3, 6:3. POLFINALNI IZIDI Moški: Piloine (Fra, 15) - Masur (Avs) 6:1, 6:7, 7:6, 6:1; Zenske: Sukova (Ceš, 12) - Sanchez (Spa, 2) 6:7, 7:5, 6:2; Graf (Nem, 1)-M Maleeva-Fragniere (Stil 4:6, 6:1, 6:0. ATLETIKA / FINALE GRAND PRIX V LONDONU Bogate nagrade za zmagovalca LONDON - Zmagovalca tradicionalnega atletskega mitinga v Londonu na stadionu Christal palacea sta Ukrajinec Sergej Bubka pri moških, ki je zbral 72 točk in s to zmago postal bogatejši za 130.000 dolarjev ter Američanka Sandra Far-mer-Patrick pri ženskah, prav tako z 72 točkami in z enako vsoto dolarjev v žepu. Patrickova se je s to zmago vsaj malo oddolžila Britanki Sally Gunnell za poraz v Stuttgartu. V hladnem in deževnem vremenu je Ukrajinec sicer naskakoval svoj svetovni rekord na 6 metrih in 14 centimetrih. V drugem poizkusu bi Bubka skoraj uspel, saj je letvico le oplazil, ta pa je poskočila, nekaj Časa nihala in šele nato, na veliko razočaranje gledalcev, padla. Rezultati: moški - palica: 1. Bubka (Ukr) 6.05, 2. Je-gorov (Kaz) 5.90, 3. Tarasov (Rus) 5.80; 5000 m: 1. Kirm 13:23.26, 2. Chelimo (oba Ken) 13:24.30, 3. Franke (Nem) 13:25.36; daljina: 1. Powell (ZDA) 8.54 m, 2. Mladenov (Bol) 8.20, 3. Barton (ZDA) 8.12; 200 m: 1. Fredericks (Nam), Regis (VB) 20.34, 3. Johnson (ZDA) 20.41; kopje: 1. Železni (Češ) 88.28 m, 2. Hecht (Nem) 84.84, 3. Hill (VB) 83.52; 110 m ovire: 1. Jackson 13.14, 2. Jarrett (oba VB) 13.35, 3. McKoy (Kan) 13.36; 3.000 m ovire: 1. Sang 8:15.53, 2. Kiptanui 8:15.66, 3. Kariuki (vsi Ken) 8:16.26; 100 m: 1. Burrell (ZDA) 10.28, 2. Ros-swess (VB) 10.44, 3. Smith (ZDA) 10.44; disk: 1. Riedel (Nem) 64.90, 2. VVashing-ton (ZDA) 64.62, 3. Schult (Nem) 64.12; 1.500 m: 1. Morceli (Alž) 3:31.60, 2. Bile (Som) 3:34.65, 3. Yates (VB) 3:35.04; 400 m: 1. Grindley (VB) 44.81, 2. Reynolds 44.96, 3. VVatts (oba ZDA) 45.06. Ženske - 400 m ovire: 1. Farmer-Patrick (ZDA) Svetovni rekord Kitajke Qu Junxia v teku na 1500m 53.69, 2. Gunnell (VB) 53.82, 3. Batten (ZDA) 53.86; višina: 1. Kostadino-va (Bol) 1.98, 2. Astafei (Rom) 1.91, 3. Haugland (Nor) 1.91; milja: 1. Kremljova (Rus) 4:24.40. 2. CVSullivan (Irs) 4:24.97, 3. Beclea (Rom) 4:27.64; 800 m: 1. Mutola (Mozambik) 1:57.35, 2. Gurina (Rus) 1:59.07, 3. Masterkova (Rus) 1:59.28; 100 m: 1. Gwen Torrence (ZDA) 11.03, 2. Privalova (Rus) 11.09, 3. Cuthbert (Jam) 11.22; troskok: 1. Chen 14.39, 2. Čistjakova 14.12, 3. Mušajlova (vse Rus) 13.83; 3000: 1. 0‘Sullivan (Irs) 8: 38.12, 2. Murray (VB) 8:41.99, 3. Wyeth (VB). (M. J.) PEKING - Kitajska srednjeprogašica Qu Jumtia je vCeraj v Pekingu s časom 3 minute 50 sekund in 46 stotink postavila nov svetovni rekord v teku na 1500m. Dosedanji rekord je imela Rusinja Kazankina, rekordni dosežek 3:52, 47 pa je dosegla pred 13.leti na OI leta 1980 v Moskvi. Qu Junxia (na sliki AP desno) je na nedavnem svetovnem prvenstvu v Stuttgartu osvojila zlato kolajno na 3000m. To je v nekaj dneh že drugi svetovni rekord Kitajk, ki zdaj napovedujejo še juriš na rekord na 3000m. ________AVTOMOBILIZEM / DANES VN ITALIJE V FORMULI 1 Tudi v Monzi Alain Prost v vlogi glavnega favorita Berger včeraj zletel s proge, vendar bo danes na startu MONZA - Francoski voznik Alain Prost (Wil-liams-Renault) bo danes startal v prvi vrsti na 64. Veliki nagradi Italije v formuli 1. Z 1:21, 179 je namreč dosegel najboljši Cas na poskusnih vožnjah. Ob njem bo startal Damon Hill, prav tako na vvilliamsu. In VVilliamsova pilota sta tudi na današnji dirki glavna favorita. Seveda bodo srca vseh italijanskih privržencev formule 1 bila za Ferrarijevega pilota Jeana Alesija, ki je dosegel tretji najboljši Cas in bo startal v drugi vrsti skupno z Brazilcem Ayrtonom Senno na mclarnu. V tretji vrsti bosta Schumacher na benettonu in Avstrijec Gerhard Berger, ki je včeraj imel prav ob koncu treninga »slikovit« incident. Da bi preprečil trčenje z Alesijevim vozilom, je Bergerja zaneslo s proge in si je pri trčenju lažje poškodoval nogo. Bergerja so izvlekli iz vozila, nato pa je peš šel do rešilca, ki ga je odpeljal v bolnišnico, kjer so mu opravili vse preglede. Avstrijec pa bo danes zanesljivo na startu. Tako danes na startu. PRVA VRSTA: Prost (Fr) williams 1:21, 179; Hill (VB) vvilliams 1:21, 491. DRUGA VRSTA: Aleši (Fr) ferrari 1:21, 986, Senna (Braz) mclaren 1:22, 633. TRETJA VRSTA: Schumacher (Nem) benetton 1:22, 910, Berger (Av) ferrari 1:23, 150. ČETRTA VRSTA: Herbert (VB) lotus 1:23, 769, Suzuki (Jap) footvvork 1:23, 856; itd. Gerhard Berger je včeraj zltel s proge, a bo danes vseeno startal (Jelefoto AP) H NOGOMET / DANES V ITALIJANSKI A LIGI h Foggia - Juventus derbi kola Torino - Udinese ob 20.30 po TV - Več zanimivih tekem RIM - Ce bi še pred letom dni zapisali, da je Foggia - Juventus v italijanskem nogometnem prvenstvu derbi kola, bi verjetno marsikdo dejal, da se šalimo. Letos pa je to tako. Verjetno se Foggia ne bo borila za državni naslov, Zemanovo moštvo pa predvaja zelo moderno, učinkovito in racionalno igro, tako da si je Foggine tekme vselej vredno ogledati. Foggia je doslej zbrala prav toliko točk kot turinsko moštvo in ima danes enake možnosti za uspeh kot Trapattonijevo moštvo. Sicer pa bo v tem 3. kolu italijanske lige še nekaj dokaj zanimivih tekem. Milan je na domačem srečanju sicer favorit proti Atalanti, toda med ekipama vlada že od nekdaj veliko rivalstvo, tako da državni prvak ne bo imel lahkega dela. Tudi drugi milanski klub bo pred težko nalogo, saj bo gostoval v Cagliariju, ki je doslej osvojil eno samo točko. Na nekdaj velikem »južnem derbiju« med Romo in Napolijem je nesporni favorit rimska ekipa, ki pa je doslej igrala s spremenljivo srečo, kar je spravilo ob živce temperamentnega trenerja Mazzoneja. Na ostalih tekmah je Sampdoria favorit proti Lecceju, Parma proti Genoi, Torino pa proti Udineseju. Ogorčen boj se obeta v Cremoni med domačo ekipo in Laziom in v Reggio Emilii med novincema v ligi Reggiano in Pia-CGnzo. DANAŠNJI SPORED (16.00): Cagliari - Inter, Cremonese - Lazio, Foggia -Juventus, Milan - Atalanta, Parma -Genoa, Reggiana - Piacenza, Roma -Napoli, Sampdoria - Lecce, Torino -Udinese (ob 20.30, prenos po Tele +2). ŠPORT Nedelja, 12. septembra 1993 23 SMELT OLIMPIJA Tivoli: kako upravičiti profesionalce? Igranje z ugledom kluba LJUBLJANA - Kdo bo, na primer, iz praktieno-poslovnih razlogov generalnemu pokrovitelju košar-karjev Olimpije pojasnil, da so tivolski košarkarji izpadli iz vseh evropkih klubskih tekmovanj, vendar da klub kljub temu potrebuje »stari« proračun. Vprašanje je vec kot pragmatično, saj je tudi v vrhunskem športu tako, da so trg, Število gledalcav, trženje imena in rezultat poglavitni kriteriji uspeSno-^ Smelt Olimpija kljub porazu v prvi tekmi 1. kola pokala državnih prvakov proti CSKA z 20 točkami razlike (85:65) Se naprej eden izmed najdražjih klubskih »pogonov« v Sloveniji, bo treba ob skoraj verjetnem neuspehu odgovoriti na kakšno resnejše vprašanje. Vse zgoraj in spodaj napisane vrstice bodo seveda ob napredovanju Smelta Olmpije v drugo kolo takorekoč niCne - in ko bi vsaj bile. Pustimo ob strani besede trenerja Zmaga Sagadina, v letih v Tivoliju se je precej naučil, napredoval m postal v mnogoCem prvi trener v Sloveniji, ki je pred odhodom v Moskvo in še preje govoril o taktiki »obramba«. Že. zdaj je jasno, da imajo Ljubljan-ani slabšo ekipo kot lani, ko sta bila med deseterico tujca Cooper in Langston in ko je bil v štartni petorki še center Slavko Kotnik. Trener Sagadin se s svojim »štabom« in usmeritvijo ni kaj dosti prilagodil novim razmeram v ekipi in okoli nje ali pa mu zal to v prvih (odločilnih) tekmah to ni uspelo. oraj vedno se pri Smeltu Olimpiji za neuspehe krivi igralce in zelo malo trenerja, ki pa bi tokrat, po mizemi igri proti Rusom, moral malce razmisli-. Razmisliti predvsem o tem, ali »proizvajalci« res igrajo in pomenijo to, kar on vseskozi trdi in zagovarja. Tretji faktor »tivolskega pokra« je seveda uprava (vodstvo) kluba, ki se vse preveč ukvarja s em, ali bo popolnoma ugodila trenerju ter njegovim zahtevam ali malo manj. Trener in igralci so enakovredno uslužbenci kluba in pokrovitelja(ev), zato morajo za svoje (ne) početje tako ali drugače 0 govarjati. Zato, ker so predvsem njihove zahteve ogromne ter zato, ]^er bi vsi skupaj radi nekaj polj116111r-V ne PreveC navdušujoči evropski klubski o Sarki. In nenazadnje ni najveCji problem, da me t Olimpija ni kupila Zdovca ali dveh dragih 1 •i3le33CJm.°v’ bolj nevzdržno je dejstvo, da so izgu-r, , ,° . a ter da v usmeritvi ekipe ni pravega ATLETIKA / TOP 12 IN 13. ŠIKIJEV MEMORIAL Na štadionu v Šiški spet najboljša Brigita Bukovec Bilačeva ni nastopila v skoku v višino - Danes drugi tekmovalni dan LJUBLJANA - Na štadionu ŽSD Ljubljana ta konec tedna poteka slovenski atletski »Top 12« in obenem 13. tradicionalni mednarodni Siki-jev memorial, ki ga organizirata ZSD Ljubljana in atletski klub ŽAK Ljubljana. Deževno vreme, ki je motilo atlete, je verjetno razlog, da se je na tribunah stadiona v Šiški zbralo manj ljudi, kot bi jih takšna prireditev sicer zaslužila. Odmevnejši rezultat je vnovič dosegla atletinja IBL Olimpije Brigita Bukovec, ki je 100 metrov z ovirami v popolnem brezvetrju pretekla v Času 13 sekund in ene stotinke. Največ uspeha so dosegli atleti in atletinje IBL Olimpije, ki so osvojili pet prvih, dve drugi in tri tretja mesta, sledijo jim mestni rivali iz ŽAK-a s po tremi prvimi, drugimi in tretjimi mesti, ter predstavniki Kladivarja, ki so zmagali enkrat, trikrat bili drugi in štirikrat tretji. Veliko razočaranje prvega dne atletskega vikenda v Ljubljani pa je atletinja IBL Olimpije Britta Bilač, ki se je tik pred začetkom nastopa v skoku v višino premislila in sploh ni nastopila. Vzrok naj bi bil hladno vreme, ki pa zaCuda ni oviralo drugih tekmovalcev. Ob tem velja mimogrede omeniti, da je Sergej Bubka v Londonu v podobnih, morda še slabših razmerah, naskakoval svetovni rekord in bil pri tem zelo blizu uspeha. Danes je na.sporedu drugi tekmovalni dan. Rezultati - moški - 100 m: 1. Božic (NM) 11.04, 2, Špur (POM) 11.07, 3. Plesničar (GO) 11.16; 110 m ovire: 1. Kop (IBL) 14.83, 2. Ko-rent (IBL) 15.22, 3. Božiček (KLC) 15.24; 400 m: 1. Kocuvan (KLC) 47.62, 2. Sestak (ŽAK) 48.81, 3. Krabonja (PT) 48.84; 1500 m: 1. Piškur (IBL) 3:54.17, 2. Fabjan (NM) 3:55.61, 3. Ošep (KAK) 3:55.73; 10.000 m: 1. 1. Kejžar 31:00.65, 2. Gaber (oba ŽAK) 33:21.60; 4 x 100 m: 1. Velenje (Janžovnik, Salamon, Krajnc, Štor) 43.73, 2,-Kladivar Cetis Celje (Acman, Hartman, Cankar, Rozman) 43.89, 3. ŽAK Ljubljana (SpeliC, Gartner, Soba, Pucihar) 43.99; daljina: 1. Vučkovič (NM) 687 cm, 2. Pucihar (ŽAK) 674, 3. Cankar (KLC) 669; kopje: 1. Teršek (PAP) 69.20, 2. Uplaznik (KLC) 64.68, 3. Tomc (ŽAK) 63.90; krogla: 1. Dokl (PT) 15.82, 2. Medic (IBL) 14.74, 3. Pleško (ŽAK) 14.24; palica: 1. Lorenci (TAM) 480 cm, 2. Rovan (BRE) 470, 3. Kolarič (IBL) 420. ŠPORTNO RITMIČNA GIMNASTIKA / KLUBSKE PRIPRAVE Trenerke iz vzhodne Evrope imajo polne roke dela Potnico no svetovo prvenstvo za zdaj le Moniko Podpečan VRHNIKA - Že od pr- h dni v AX7Tmp+h_ . vih dni v avgustu se najboljše slovenske telovadke športne ritmične gimnastike pospešeno pri-pravljajo za prve nasto_ pe, ki jih tokrat že v jesenskem delu ne bo manjkalo. Najpomembnejša tekmovanja Čakajo predvsem članice, ki se bodo pomerile najprej na prvenstveni tekmi ter nato Se na državnem prvenstvu. Se dve uradni mednarodni prireditvi pa naj bi dokončno prinesle odločitev, katere štiri Članice bodo od 4. do 7 novembra tekmovale na . v španskem Alicante-]u. Vozovnico si je preko ,eta zagotovo prislužila le Monika Podpečan, za katero Strokovni odbor RG upa, da se bo uspela prebiti med prvih 36 in s tem v finalni mnogoboj. V oktobru bo na sporedu še veliki mednarodni turnir na Vrhniki, decembra pa se bodo najboljše mladinke in Članice potegovale za naslov pokalne zmagovalke Slovenije. Seveda pa so posamezni klubi vabljeni še na vrsto neuradnih mednarodnih turnirjev (Ni-tra, Brno, Dunaj ...), kjer trenerji prav tako pričakujejo visoke uvrstitve. Največ tujih trenerjev imajo trenutno v mo-šCanskem klubu, saj so poleg bolgarke Viki Dimitrove in uzbekistanke Gulje Avhadijeve v svojih vrstah uspeli angažirati tudi ženo košarkarja Nosova. Letne priprave so organizirali v veliki postojnski telovadnici, največ pa trenutno pričakujejo od Ane Kokalj, sicer Članice slovenske reprezentance v skupinskih vajah. Potegovala se bo za eno od mest. za SP, nikakor pa ne moremo tudi mimo Erike Rakuša, ki bo skušala najprej na pokalni tekmi, kasneje pa tudi na rednih prvenstvenih turnirjih izpodriniti iz »prestola« Podpe-Cnikovo. SRG Narodni Dom se je pripravljal v Slovenskih Konjicah, glavna trenerka pa je bolgarka Marjeta Stoimenova Ba-lakova, skupaj s pomočnico, prav tako iz Bolgarije. Zanimivo pa bo videti, Ce jim bo uspelo v svoje vrste tudi letos pridobiti belorusko trenerko Natašo Raskino skupaj s hčerko Julijo, ki tre- nutno zopet trenira v Minsku. Poleg PodpeCni-kove se za individualne nastope pripravljajo še Zala Zaletel, ki ima lepe možnosti, da se bo udeležila SP ter Mojca Žnidarič in Elvira Dreško-vic. VrhniCanke se zaenkrat pripravljajo doma, konec marca pa bodo odpotovale v Italijo, koder se bodo v Arčoni pripravljale za prva tekmovanja skupaj z italijansko reprezentanco regije Marche. Nekaj možnosti za SP ima tudi njihova Članica Sandra Žilavec, mlajšim pa bo poleg mednarodnih tekmovanj napomembnejši nastop na njihovem turnirju, koder pričakujejo moCno mednarodno udeležbo. Špela Mohar HOKEJ / OLIMPIJA HERTZ S profesionalnim delom in tujimi pokrovitelji se želijo Ljubljančani v 4 letih prebiti do finala evropskih prvakov LJUBLJANA - O okrepitvah hokejskega kluba Olimpija Hertz smo v teh dneh že pisali, nismo pa omenili njihovih želja in načrtov za bližnjo in daljno prihodnost. Velik korak naprej, je ob ambicioznemu in uspešnemu, za hokej mlademu podpredsedniku Vil-fam, prispeval tudi letošnji novopečeni trener Tveit. Čeprav odhaja, pa prijateljske vezi med njim in Olimpijo Hertz ostajajo. Gany bo v ZDA vodil eno izmed tamkajšnjih univerzitetnih moštev, zaradi navdušenja nad našimi mladimi hokejskimi virtuozi, pa si žeti nekatere videti tudi onstran Atlantika. Prvi kandidat je po njegovih besedah izredno nadarjen (tehnično podkovan) mladi vratar Klemen Mohorič, ki bi bil v dveh letih gotovo uvrščen na draft enega od klubov lige NHL. Prav zaradi Mohoriča in še nekaj njemu podobnih mladcev, bo skušal trener Tveit našim igralcem v ZDA priskrbeti možnosti za študij in uvrstitev na draft. Ker je slog Olimpije Hertz posvečen ameriško-kanadskemu načinu igranja, so v letošnjem letu pridobiti tudi nekaj vplivnih tujih pokroviteljev, ki jim bodo v prihodnosti po naj- boljših močeh pomagali v lovu na NHL igralce s slovenskimi potnimi listi. Zaposlili so tudi poklicnega uslužbenca na področju marketinga, bivšega hokejista Klavdija Žlebnika, vse skupaj pa bo podrejeno glavni želji ali bolje rečeno cilju - v štirih letih uvrstitev v finale evropskih prvakov, pred tem pa bo potrebno osvojiti tudi slovenski olimp. K profesionalnemu delu vsekakor sodi tudi zgledno urejen protokol, zato se vodstvo Ljubljančanov že dogovarja z upravo dvorane Tivoli, da bi za golom proti mati košarkarski dvorani urediti tribuno za častne goste, z bifejem in prostorom za novinarje. Tudi za sedmo silo naj bi bilo letos zgledno poskrbljeno, saj bodo vsaki športni redakciji nameniti novinarsko kabino, v primem večjega zanimanja, pa bodo za »-tisk« rezervirati tudi prostor na sediščih. Velika uganka ostaja še vedno staro, odprto drsališče pred tivolsko dvorano. Ker mestne oblasti Olimpiji Hertz slednjega ne dovolijo oživiti (bilo bi namreč zelo primemo za delo z naraščajniki), ga bodo v letošnji sezoni preuredili v parkirni prostor, izključno za goste in novinarje. Peter Butoln Zenske - 100 m ovire: 1. Bukovec (IBL) 13.01, 2. Černe (GO) 14.52, 3. Korošak (PT) 14.60; 100 m: 1. Perc (ŽAK) 12.16, 2. Matulj (KLC) 12.23, 3. Bikar (IBL) 12.28; 400 m: 1. Gorjup (IBL) 56.87, 2. Kota (PT) 58.34, 3. Vuk (GO) 58.95,; 1500 m: 1. Steblovnik (VEL) 4:36.30, 2. Bekavac (Hajduk Split) 4:37.13, 3. Stevanec (IBL) 4.40.21; troskok: 1. Korošak (PT) 12.64, 2. Riban (TAM) 12.19, 3. Va- lant (KLC) 12.11; disk: 1. Erjavec (IBL) 43.88, 2. Sega (PT) 36.96, 3. Novak (Bre) 35.94; višina: 1. Lihteneger (ŽAK) 171 cm, 2. Berden (-POM) 168, 3. Valant 165. (M. J.) Britto Bilač (desno) je očitno zeblo tudi na tribuni (Foto: Aleš Pavletič/TRIO) NOGOMET / 1. SLOVENSKA LIGA V Izoli Optimizem vodil Primorje izgubilo točki Vičani so vodili z 0:1, o no koncu nesrečno izgubili V Ajdovščini A. Šimundžo dvakrat strelec zo goste Izola - Optimizem 2:1 (0:1) IZOLA - Mestni štadion, 500 gledalcev, sodnik Borošak (Maribor). STRELCI: 0:1 - Siljak (26, 11 m), 1:1 - Nikčevič (64), Perkat (82,11 m). IZOLA: Talajie, Perkat, Čačič, Zupanc, Cotar, To-sič, Rudonja, Zelko, Nikčevič (Bizjak), Stamfer, Čendak OPTIMIZEM: Skodlar, Kostič, Lipovec, Cerimo-vic, BemobiC, Mujkič, Pavlic, Kočevar, Vončina, Mitrakovič (Gojkovič), Siljak (Udovič). Izolani so prišli do prve zmage v letošnjem prvenstvu zelo težko. Malo je manjkalo do presenečenja, saj so se po nepotrebnem igranju z roko danes nezanesljivega Co-tarja v svojem kazenskem prostoru izkoristili enajstmetrovko in povedli. Zanesljiv strelec je bil Siljak v 26. minuti. Izolani so ves Cas napadali in si priigrali nekaj res lepih priložnosti, vendar so biti v končnici napada zelo nenatančni. V 16. minuti so si gostje skoraj zabili avtogol, v 28. pa je Nikčevič z glavo zadel vratarja Skodlarja. Drevi je bila igra slaba, z veliko prekinitvami, CaCič pa je po grobem startu nad Mitrakovičem, podobno kot pred tednom dni na Kodeljevem, z igrišča »poslal« Vičana. Gostitelji so izenačili po predložku Perkata, strelec pa je bil Nikčevič. Nekaj minut pred koncem so igralci trenerja Suška povedli, saj je sodnik po prerivanju Želka in Bernobiča v kazenskem pokazal na belo točko. Strelec je bil Perkat. (E. S.) Primorje - Maribor Branik 1:2 (1:2) AJDOVŠČINA - V drugi včerajšnji tekmi 4. kola so gostje premagati novega primorskega prvoligaša. Strelec za domače je bil Adriano Pegic (22), za goste pa dvakrat Ante Si-mundža (8, 36). Sodil je Mitrovič iz Ljubljane, pomočnika pa sta bila Mc-Dowell in Lazare. 2. SNL Set VevCe - Era Šmartno 3:1 (0:0) VEVCE- Stadion v VevCah, 200 gledalcev, sodnik Medved ( Kotlje pri Ravnah) STRELCI: 0:1 - Malus (49), 1:1- Hotič (67, 11 m), 2:1- Faigel (75), 3:1-HotiC (82). SET VEVCE: KraCman, Grad, Marc, Pust, Faigel, Klančar, MataniC, Kebe, Kitic, E.Hotič, Sabotic (Stefanovič, A.Hotie) ERA ŠMARTNO: Horvat, M.Rudnik, Stefančič, Grobelšek, Fajdiga, Ir-man, R.Rudnik, Mašič, De Lameja, Malus, Zurej V zanimivi nogometni predstavi so domači igralci na težkem in razmočenem igrišCu zasluženo premagali goste. Prvi polčas je minil v izenačeni igri, obe enajsterici sta si priigrali dosti priložnosti za gol, vendar jih niso uspeli realizirati. Gostitelji so najlepše priložnosti za NOVICE Slovenica Koper - Croatia Line 88:94(45:46) ŠKOFIJE - Športna dvorana Burja, sodnika Turk in Radin (oba Koper). SLOVENICA KOPER: Mehle 2, Vide 6 (0:1), Rey-nolds 35 (6:6), MahoviC 7 (2:2), Murovec 6 (0:1), Krašovec 18 (7:8), Jagodnik 14 (2:2). CROATIA LINE: Pahlič 15 (2:4), Sieid 11 (0:1), ScekiC 8 (1:2), Kukič 3 (1:2), Pešic 11 (2:2), Bajramovič 13 (1:2), Bukva 18 (2:2), Petrovič 15 (5:6). Brez poškodovanih MiCunoviča, Lapova in Brodnika ter bolnega Ritonje so se koprski košarkarji dobro upirali reškemu prvoligašu, pri katerem sta bila najboljša branilec Pahlič in center Bukva. Slovenica Koper je povedla, pri rezultatu 18:18 so jo gostje ujeti, zadnjic pa je bil izid izenačen na 53:53. Najvišjo prednost so imeti lirvaški košarkarji - osem točk (69:77) pet minut pred koncem tekme.. (J. K.) Hokej na travi MURSKA SOBOTA - V Lipovcih bo na novem igrišču z umetno travo od 17. do 19. septembra 1. pokal Pannonia v hokeju na travi, ki se ga bodo udeležile reprezentance Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Slovenije. Na najveCji tovrstni prireditvi doslej pri nas se bodo moštva pomerila vsako z vsakim. Pomurski športni delavci se bodo potruditi, da bo turnir v prihodnje postal tradicionalen, k sodelovanju pa bodo poskusiti pritegniti še moštvi Avstrije in Romunije. (STA) Medved najboljši med našimi ANT ALYA - V Turčiji poteka svetovno prvenstvo v tarčnem lokostrelstvu, ki se ga udeležujejo tudi trije naši reprezentanti. Po prvem delu (streljanje na 90 in 70 m) je bil najboljši Matej Krumpestar, M je zadel 83 in 91 krogov, kar je med 144 tekmovalci zadoščalo za 87. mesto. V drugem delu (na 50 in 30 m) je najbolje streljal Samo Medved, kar mu je v skupni razvrstitvi prineslo 73. mesto. Krumpestar je napredoval za 6 mest, Koprivnikar pa za dve. Norvežan Grov je na 30-me-trski razdalji izenačil svetovni rekord. Rezultati po drugem delu tekmovanja - moški: 1. McKinney (ZDA) 1346, 2. Seung Hoon (Kor) 1324, 3. Grov (Nor) 1324,... 73. Medved 1250,... 81. Krumpestar 1246,... 100. Koprivnikar (vsi Slo) 1231; ekipno: 1. Koreja 3964, 2. ZDA 3955,3. Francija 3921,... 24. Slovenija 3727. Visoke zmage favoritov POSTOJNA - V hotelu Jama se je začelo 3. moštveno DP v šahu. Fftvo kolo je minilo v znamenju borbenih partij. Favorita Metalna Maribor in LSK Iskra Ljubljana sta visoko zmagala. Derbi kola med Lipo Ptuj in Minko Lesce je po hudi borbi pripadel Gorenjcem. Izidi 1. kola: Murka Lesce - Lipa Ptuj 6:4, Napredek Domžale - Metalna Maribor 1:9, SS Tomo Zupan - Vrhnika 5:5, LSK Iskra Ljubljana - CSK Celje 8:2. Nogomet 1. SNL, pari 4. kola (danes, ob 16.30): Potrošnik -SCT Olimpija, Krka Elan Novoterm - Živila Naklo, Istragas Jadran - HTT Gorica (v Izoli), Mavrica - Mu- ra. 2. SNL, pari 4. kola (danes ob 16.30): ETI Elektroe-lement - Dom Kaffe Domžale, Beltrans - Finali Piran, Dravinja - Oria Rudar, Jelen Triglav - Steklar, Železničar - Korotan Suvel, Avto bum - Turnišče. zadetek zamudili v 25.minuti, ko je Kitic preigral celo obrambo, vendar je njegov strel zaustavilo blato na sami gol črti in Kebe, ki se je znašel sam pred golom, toda njegov strel je zaustavila vratnica. Med polčasoma je številne gledalce zabaval Marjan Avbelj s svojimi motorističnimi vragolijami. Drugi polčas je potekal v dominantni igri domačih igralcev, Čeprav so gostje povedli prek Malusa. Po zamenjavi slabega SabotiCa (bivšega igralca SCT Olimpije) so se VevCani prebudili in kmalu dosegli izenačenje po pravilno dosojeni enajstmetrovki, ki jo je uspešno izvedel E.HotiC. Po tem zadetku so domači igralci zaigrali še bolje in vse bolj stiskali obroč pred nasprotnikovim golom. Drugi gol so domači igralci dosegli po kotu, ko se je najbolje znašel Faigel in z glavo premagal nemočnega vratarja Horvata. Za pravo_ mojstrovino je poskrbel najboljši igralec na igrišCu E. Hotič, ko je direktno iz kota, ki ga je izvajal, zadel mrežo gostov in zapečatil vsa njihova prizadevanja, ki so jih iskali v priložnostih iz protinapadov. Sodniki so kljub manjšimi napakami solidno opravili svoje delo. Aleksander Durid V Vevčah so gledalci videli zanimivo drugoligaško nogometno tekmo (Foto: Srdan 2ivulovič/TRIO) 24 Nedelja, 12. septembra 1993 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / NESTALNO VREME ALPE JADRAN / SPREMENLJIVO OBLAČNO DANES OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG ]■ DANES mm na dan ‘™ O SALZBURG GORNJI SENIK O O graz pod 10% 10-30% 30-50% 50-80% nad 80% 4 * pod 5 44 ** 5-10 | *** *** 10-30 ******** 30-60 *** *** *** *** nad 60 t ceiovec m m -7-x O ctiovtc w V O pOS, -S r*L MARIBOR P V) QB B| a BEUAK O TRB12 O VARAŽDIN O O KRANJ o ZAGREB VETER | NEVIHTE Vremenska slika Nad večjim delom Evrope je obsežno območje nizkega zračnega tlaka, ki se nad Biskajskim zalivom spet poglablja. V višinah priteka k nam od zahoda razmeroma vlažen zrak. >«r topla hladna okluzlja fronta fronta C A ciklona anticiklona Slovenija: Zmerno do pre- Sosednje pokrajine: Pretežno oblačno bo in v glav- vladovalo bo spremenljivo nem suho. Najnižje jutranje in oblačno vreme, padavin temperature bodo od 9 do v glavnem ne bo. 14 °C, najvišje dnevne od 19 do 24 °C. JUTRI O SALZBURG GORNJI SENIK O TEMPERATURE ALPE JADRAN TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri včerai ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA 13/18 HELSINKI 6/13 TRST V* STOCKHOLM 9/17 CELOVEC 12/15 K0BENHAVN 11/13 BRNIK 11/17 MOSKVA -/13 MARIBOR -/20 BERLIN 13/19 CELJE 13/20 VARŠAVA 12/14 NOVO MESTO 14/21 LONDON 9/17 NOVA GORICA.. 14/23 AMSTERDAM 12/20 MUR. SOBOTA 11/21 BRUSELJ 12/20 PORTOROŽ 17/24 PARIZ 13/20 POSTOJNA 11/- DUNAJ 13/24 IURSKA BISTRICA. 13/21 ZuRICH 11/19 KOČEVJE 11/22 ŽENEVA 12/19 ČRNOMEU - 13/22 RIM 20/29 SLOV. GRADEC.. 12/18 MILAN 15/24 BOVEC -/- BEOGRAD 18/33 RATEČE 9/13 BARCELONA 16/24 VOGEL - 9/11 ISTAMBUL 18/24 KREDARICA 2/2 MADRID 10/23 VIDEM -/23 UZBONA 16/23 GRADEC 11/20 ATENE.... 21/31 MONOŠTER 12/20 TUNIS 21/24 ZAGREB 13/23 MALTA 24/33 REKA 19/23 KAIRO 20/32 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 6.36 in zašlo ob 19.20. Dan bo dolg 12 ur in 44 minut Luna bo vzšla ob 1.55 in zašla ob 16.53. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Leva, elementa ognja. Dan je primeren za shranjevanje paradižnika, paprike in druge zelenjave. TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA Tezera: Blejsko 19°C, Bohinjsko NP. jadransko morje: Koper 22,2°C, Trst NP, Rovinj 23°C, Crik-venica 19,1°C, Pulj NP, Komiža 21,5°C, Split 20,5°C, Hvar 21,80C, Vis 21 °C, Reka NP, Opatija NP. Reke: Mura (G. Radgona) 14,9°C, Sava (Radovljica) 9,6°C, Savinja (Laško) 15°C, Ljubljanica (Moste) 11,6°C, Bistrica PLIMOVANJE Danes: ob 1.53 najnizje -40 cm, ob 8.38 najvisje 32 cm, ob 14.25 najnizje -17 cm, ob 20.03 najvisje 30 cm. lutri; ob 2.30 najnizje -47 cm, ob 9.02 najvisje 41 cm, ob 14.59 najnizje -28 cm, ob 20.46 najvisje 37 cm. f-1 /~CI IC ^—' VARAŽDIN O V Sloveniji: V ponedeljek Obeti: V torek od zahoda bo v zahodnih krajih pre- novo poslabšanje vreme-težno oblačno, drugod na s padavinami. sonCno in toplo. Pihati bo začel jugozahodni veter. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste po Sloveniji so večinoma suhe. Promet poteka tekoče in brez zastojev. Na mejnih prehodih ni treba čakati na prestop meje. VREMENSKI POJAVI Orografski oblaki Anderj Kranjc Vrsta oblakov, ki se pojavljajo v zemeljskem ozračju, je odvisna od mnogih dejavnikov, na primer od razporeditve vlage in temperature z višino, sončnega obsevanja, vrste površine, nad katero nastajajo (morje in razne vrste kopne površine) itd. Poleg tega pa vpliva na nastanek in vrsto oblakov tudi oblika terena ali orografija, pri Čemer mislimo predvsem na hribe in gore. Zaradi vpliva le-teh nastajajo nad določenimi področji oblaki, ki jih sicer tam ne bi bilo. To so torej lokalni vplivi, ki do neke mere pogojujejo lokalno vreme. Zelo značilni orografski oblaki so tako imenovane »kape« na gor- skih vrhovih. Tako lahko ponekod slišimo od domačinov, da ima kakšen bližnji hrib oziroma gora kapo, kar pomeni, da bodo padavine. Večkrat se tudi zgodi, da smo na kakšnem vrhu in imamo cel dan meglo, lahko tudi padavine, ko se vrnemo v dolino, pa izvemo, da je bilo cel dan lepo, sonCno vreme. Vremenske razmere so v tem primeru take, da je praktično povsod jasno, le na omenjenih vrhovih se cel dan zadržujejo razmeroma zelo majhni oblaki, ki pa pomenijo za tiste, ki so tam, slabo vreme, brez razgleda, ki je ena najvecjih privlačnosti gorksih vrhov. Naslednji važen vpliv gora oziroma gorskih pregrad je ta, da se zrak, ko v obliki vetra oziroma gibanja zračnih mas pride do teh pregrad, začne ob njih dvigati; pri tem se ohlaja, vlaga v njem se kondenzira (Ce jo je dovolj) in posledica so padavine. Ko se na drugi strani zrak zaradi oblike terena spušCa, se segreva in dobimo značilen topel, suh veter, ki se imenuje fen. V naši bližini sta takšni gorksi pregradi Alpe in Karavanke (karavanški fen!). Fen je zanimiv veter, saj ima poseben, večinoma neugoden vpliv na ljudi, ki so za to občutljivi. Pozimi lahko fen, ker je topel in suh, v zelo kratkem Času pobere snežno odejo. Na sliki je izrazit primer orografskega oblaka. Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce eA irf M M m M OVEN 21-3/204 : Ce boste zamenjali sceno oziroma se odpravili nekam, kjer sploh Se niste bili, bo konec vikenda izjemno lep. Samo ne preizkušajte svojih čarov na domačinih. BIK 214/204: Na veliko se širokoustite in govorite o svojih veličastnih idejah in načrtih, čeprav postaja čedalje bolj jasno, da ste pravzaprav negotovi in nesigumi vase. DVOJČKA 21-5/21-6: Danes je za vas srečen dan. Ste v najbojsi formi, privlačni vsem, ki se nahajajo okoli vas. Besede, ki jih boste izrekli, bodo naletele na topel sprejem. RAK 22-6/22-7: Jasno dajte vedeti ostalim, da ste optimistični in da ni takih težav, ki jih ne bi mogli rešiti s skupnimi moCmi. Spremljala vas bosta sarm in sreča. LEV 23-7/233 : Nastopili boste kot vzpodbudna sila, ki bo spravila v pogon celo skupino ljudi, vsem pa bo dogodek ostal v lepem spominu. Novi oboževalec je že na obzorju. DEVICA 243/239 : V vašo veliko korist in prednost bo, ce se boste danes družili s sode-lovci ali pa osebami iz iste stroke. Toda vsega ne pričakujte na pladnju. TEHTNICA 23-9/22-10: Dan vam bo polepšal obisk, ki ste ga najmanj pričakovali. Zvedeli boste novico v zvezi s prijatelji, katero pa si ne boste znali pravilno razložiti. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Čaka vas prijeten dan, ki ga boste preživeli s partnerjem. Podala se bosta na obiske, neobremenjeno klepetala in pokazala vsem, kako sta srečna STRELEC 23-11/21-12 : Prebudil vas bo telefon ali zvonec na vratih in za vas bo to znak, da se dan ni briljantno zaCel. Kar vam bodo povedali, vas bo spravilo v slabo voljo. KOZOROG 22-12/20-1 : Počutite se pomlajeno. Izkušnja, ki jo doživljate, predstavlja takšno spremembo, da se tudi vaša okolica ne more načuditi vasi dobri volji. VODNAR 21-1 /IM: Novice, ki jih boste naključno zvedeli preko znanca, vas bodo ponesle v deveta nebesa. Tudi v sanjah niste pričakovali taksnega razpleta dogodkov. RIBI 20-2/20-3 : Nekdo vam bo vlil novo idejo, ki je za vas mejila na neuresničljive * sanje. Razložite to paretnerju, da vas ne bo napačno razumel. NOTTINGHAM / ITALIJA NA REPU Samo kolo lahko reši evropska mesta Premalo sredstev za kolesarske steze VAS STIK S SVETOM TISKA NOTTINGHAM - Dobro staro kolo, resi nas. Ce se ljudje ne bodo množično pričeli posluževati kolesa, bodo mesta, zaradi naraščajočega prometa, postala pravi pekel. Na nottinghamskem mednarodnem srečanju o rabi kolesa v mestih, so Se enkrat postavili avtomobile na zatožno klop: izpušni plini povzročajo raka, hrup je škodljiv, po- leg tega avta ni mogoCe uporabljati kot prevozno sredstvo za posameznike, saj na svetu ni dovolj prostora. Ni dovolj, da kolo uporabljajo samo nekateri posamezniki. V Nottinghamu so udeleženci srečanja »Velo-city ’93«, pokrovitelj katerega je Evropska kolesarska federacija, priporočili poseg državnih oblasti. Politiki in upravniki si mo- Kaj dela meda v nevadski puščavi? -v Silil •V >7^, / •ate? . 'h r^Li" fc. * *JLeh Kaj počne beli medved v nevadski puščavi? Gre v resnici za 45 m visok balon, ki je tam pristal (Telefoto AP) rajo pošteno pljuniti v roke in poskrbeti, da se bo po mestih Cimprej mogoče peljati s kolesom. Robert Key, britanski minister za cestni prevoz, je opozoril, da se ljudje najbolj pogosto poslužujejo avta za krajše razdalje (manj kot osem kilometrov). Zato je treba Cimprej poskrbeti za kolesarske steze po mestih, izboljšati javna prevozna sredstva ter poskrbeti za kolesarska parkirišča na avtobusnih postajah in pred metroji. Tudi prometne znake bi bilo potrebno zamenjati. Britansko zdravniško združenje je pred nedavnim izjavilo, da je treba aktivno spodbujati ljudi, naj uporabljajo kolo, ker je to prevozno sredstvo ekološko in lahko pripomore k izboljšanju zdravja vseh. Iz primerjave med raznimi državami je izšlo, da Nizozemska skupaj s skandinavskimi državami prednjači na tem področju. Italija je na tem področju med zadnjimi v Evropi, je priznala italijanska delegacija, ki jo je vodil Costantino Rug-giero. Nekoliko boljše je samo v Padovi, Turinu in Bocnu. Država je doslej v dveh letih nakazala 50 milijard, da bi italijanska mesta postala čimbolj primerna za kolesarje, ta vsota pa je premajhna. Nemčija, na primer, nakazuje od 250 do 300 milijard letno. Čeprav je Padova zgled za ostala italijanska mesta, je tu komaj 20 kilometrov kolesarskih stez, medtem ko jih je v Nottinghamu 60 kilometrov, v Miinchnu 80, v Londonu pa 125. /Z / '.. / / ^ " "7 / / /• / 1 i i i i / ; i i • 1 / 1 • i i i i 1 i i ! i i i i i i i 1 1 i i t i , i. i , ' ' I 1 : I t ' I t \ , 1 i 1 1 ' 1 i 1 ! l 1 1 ' ' T ' S h V ' , ' ' ' \ V s •t .... \ X V 3 x \ v S X X X X A X X X * \ \ * \ X \ \ i \ X * x * 1 v X \ 1 X X X . \ \ I X X DISTRIBUCIJA MEDNARODNEGA LISKA RO EVROPI NAROČNINE NA MEDNARODNE DNEVNIKE, REVIJE, KNJIGE NAROČILA SPREJEMAMO JUDI PO TELEFONU IN FAKSU TRST ra mtmtMti faks m//mm SEŽANA m o* u m n FAKS