iti; PtiSb iKtj&JčpnJ vqoiovtni Leto III. Liubliana, 16. septembra 1929. IZHAJA Vtak ponedeljek ob i iiutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din, četrileino IC Din, polletno 20 Din — V Ljubi jam M h, ribanj in Celju dostavljen na dom mesečno t Din več. — Z« inozemstvo mesečno f> /)»" UREDNIŠTVO * Ljubi mm. Knetijev* ul 5 telefon St. 3122 3/21 1124 1/Y> UPRAVA v Ljubljani Prešerutnt, ,<4. telefon St 1/22. 3/21 ?/24. 3/2S INSERATN1 ODDELEK v Ljubil*™ fre-Sernova ul 4. telefon St 2-W2 S«e» ?7 Jutri se sestane v Parizu reparacijska redu ie aoio 3 - Na dnevnem m nih zadev Ženiva, 15. septembra. Danes dopoldne ie zunanji minister dr. Marinkovič sprejel šefa naše delegacije pri repara-cijski komisiji Mato Boškoviča in njegovega pomočnika dr. Ploja. Ob tej priliki iima je dal potrebna navodila za delo na reparacijski konferenci. O delu repa-racijske komisije .ie dr. Ploj podal naslednja pojasnila: »Jutri so sestanek) v Parizu zastopniki zavezniških in bivših sovražnih držav zaradi ureditve reparacijskih in drugih vprašanj, ki so ž njimi v zvezi. Predvsem se ima določiti končnoveljav-na višina reparacijskih dolgov Avstrije in Madžarske, ki so bili samo približno fiksirani s sporazumom od meseca marca 1919. Kakor znano, so bili takrat bolgarski reparacijski dolgovi določeni na dva in pol milijarde zlatih frankov. Po sprejetju Youngovega načrta v Haagu je bil dosežen sporazum, da se mora določiti višina reparacijskih dolgov tudi ostalih bivših sovražnih držav, da bi se na ta način razčistila vsa vprašanja, ki izvirajo kot posledice vojne. Zato bo ta konferenca neobičajne važnosti tudi za našo državo, ker se bodo na njej likvidirala tudi mnoga druga finančna vprašanja v zvezi z našimi reparacijskimi zahtevami do Avstrije. Madžarske in Bolgarij®. Dr. Boškovič in dr. Ploj sta nocoj odpotovala v Pariz. Ženeva, 15. septembra. Zunanji minister dr. Drinkovič priredi jutri opoldne s svojo soprogo v hotelu »Beau Rivage« obed na čast vsem šefom delegacij, ki so se udeležili zasedanja Društva narodov. klevete beograjskega lista italijanskemu tisku, ki se je v dnjem času zopet proslavil z besnimi napadi na našo državo Beograd, 15. septembra. »Pravda« objavlja pod naslovom »Na klevetniško in škandalozno pisanje italijanskega tiska proti naši državi« daljši članek, v katerem pravi med drugim: »Ozkosrčna mržnja, ki jo kaže italijanski tisk iz dneva v dan proti našemu narodu in naši državi, je dosegla te dni svoj vrhunec. Ni mogoče odpreti nobenega italijanskega lista, da bi se ti oči ne ustavile na grmečih naslovih, polnih pristranske nerazsodnosti in ne-uljudnosti do naše države. Na vse te neprestane žalitve smo se mi omejili na prezirajoči molk, ne da bi se spuščali v polemiko, uverjeni, da polemika stvari nič ne koristi in da se z žalitvami ne utira pot do sporazuma. Polemike še niso nikdar rodile realnih rezultatov. Italijanski tisk pa se ni omejil samo na klevete in žalitve, marveč je šel še dalje in medsebojno tekmoval v izzivanju. Mi tudi na ta izzivanja nismo polagali posebne pažnje, zavedajoč se, da italijanski tisk ne uživa v svetovni javnosti nobene avtoritete več in da na italijanska izzivanja le redko kdo še polaga važnost. Mi smo se, kar se tiče Italije, omejili le na razmatranje skupnih interesov, zbirali stvarne dogodke, razpravljali o stvarnih problemih, vse z objektivnega stališča, polagajoč vso resnost na vsako posamezno besedo, r-a vsak izraz, strogo se držeč mej dostojnosti in kurtoazije. Nasprotno pa so se italijanski dopisniki iz balkanskih držav, zlasti pa beograjski dopisnik poluradnega »Giornale d' Italia« proslavili z nepojmljivo neresnostjo svojega novinarskega dela, ki bije v obraz korektnosti novinarskega poklica. Njih ne zanima nobena stvar tako, da bi jim dala pobudo, da doženejo nepristransko resnico. Klevete, klevete in zopet klevete! To so trije najvišji cilji, za katere se navdušuje večina italijanskih listov.« »Končno bi morala imeti tudi mržnja velikega naroda svojo pobudo, svoj namen in svoj dostojni cilj, toda pri Italiji je postala mržnja neke vrste žon-glerstvo, nekaj drzno - smelega je v njihovi mržnji, ki je vseskozi neresna in nedostojna. Naša zapadna soseda predstavlja staro civilizacijo, veliko državo in velik narod. Mi ji vsega tega nismo odrekali in ji tega ne oporekamo. A čemu vendar dopušča veliki latinski imperij postopanje, ki ga smeši pred vsemi malimi državami? Najne-verjetnejše izmišljotine najdejo mesta v stolpcih poluradnega »Giornale d' Italia«, čegar beograjski dopisnik ne spoštuje niti najpriTnitivnejšelogike. IzBeo-grada javlja stvari, ki so docela nepojmljive, stvari, ki so docela nemogoče. A kdo naj se še plaši takih neresnic in klevet? Mi jih preiziramo, kakor smo sploh prezirali v vsej naši zgodovini vse klevetnike.« »Cesar ni dopuščala niti stara Av-stro-Ogrska, v tem jo skuša Italija ljubosumno nadkriliti. Nekdanji dunajski in budimpeštanski tisk je zaradi svoje sovražne politike do male Srbije vodil kampanjo, toda dajal je svojim natolcevanjem vsaj nekaj logike, možnosti in verjetnosti. Njegove klevete so se kolikor toliko gibale v mejah dostojnosti in so bile vse nekaj drugega, kakor pa smešne klevete^ ki jih iznaša, proti nam laški tisk. »Giornale d' Italia« in drugi italijanski listi nimajo niti toliko obzirnosti in dostojnosti, kakor ga je imel od Ballhausa inspirirani dunajski in budimpeštanski tisk.« »V mednarodni situaciji je naš položaj jasen, na Balkanu je naša vloga določena, Pri nas ni nič skritega, nič nelojalnega. Mirno opazujemo razburjenje in malodušnost, ki se odraža v pisavi italijanskega tiska. Če naj bo to organizirana politična akcija proti naši državi, potem moramo reči, da je ta akcija zelo slaba in ne bo rodila zaže-Ijenih rezultatov. S svojo pristranostjo in po nevzdržnosti svojih trditev je izgubil italijanski tisk za inozemstvo vso avtoriteto. Nihče danes ne bo iskal virov za presojo prilik na Balkanu v italijanskem tisku in nikomur ne pade niti na um, da bi se pri proučevanju prilik v naši državi oziral na italijanski tisk in njegove klevete. To je naš velik uspeh in mi si štejemo to dejstvo v našo nacionalno zaslugo. To je posledica dejstva, da se je izkazalo, da je italijanski tisk več let neprestano in ponovno iznašal proti nam najtežje klevete, deval v nič naš narod in vse, kar je našega, falzificiral našo zgodovino,, zasmehoval naše svetinje, žalil ponos na- šega naroda, a intrige so bile glavno mašilo za stolpce listov naše zapadne sosede.« »Te dni je tržaški »Picoolo«, zares smešen list, objavil pod celostranskim naslovom »Oborožene bande četnikov korakajo po beograjskih ulicah« dopis svojega beograjskega dopisnika. Na vsej stvari pa gre za udeležence kongresa »Fidaca«. Najbolj žalostno je, da so bili med udeleženci tudi italijanski bojevniki, ki smo jih mi tretirali z gostoljubnostjo, ki je že prirojena našemu narodu in katerim smo izkazali vse prijateljstvo, kakor ga izkažemo vsakomur, ki prestopi prag naše hiše. V Beogradu ni nobenih band, še manj oboroženih banid. Beograki je velika presto-lica dobro organiziranega naroda. Če že uredništvo »Piccola« tega še ne ve, bi to vsaj lahko vedel njegov beograjski dopisnik. Ako se vsa novinarska spretnost reducira na neokusne izmišljotine, potem dobimo približno to, kar italjianski listi najraje objavljajo.« »Mi mirno in hladno opazujemo ves oglošujoči krik in vik, ki se dviga skozi prah in nevljudne besede iz stolpcev italijanskih listov,« končuje »Pravda« svoj članek. Ministrski predsednik v Sarajevu Inspiciral je vse državne urade is, se podrobno informiral o položaju v sarajevski oblasti Beograd. 15. septembra. Danes ob 9. dopoldne je predsednik vlade in notranji minister general Živkovič došel iz Ilidža v sarajevsko veliko županijo, kjer ga je sprejel veliki župan Milan Nikolič ter mu podal poročiilo o stanju poslov v uradih ter o splošnih razmerah v oblasti. Veterinarski referent inšpektor Bukovič mu js poročal o stanju živinoreje. Predsednik vlade, general Živkovič je priporočil, naj sc narod poučuje ter prireja po možnosti pogoste gospodarske razstave. Prosvetni referent Djor-dje Kovačevi č je poročal o stanju šolstva. Osnovnih šol je 115, 25 se jih gradi in bodo že letos dovršene, tako da bo prišla na 2500 prebivalcev po ena šola. Sanitetni referent dr. Verner je poročal pr3 Ijednlk.i vlade o zdravstvenem stanju med narodom, ki je zadovoljivo. V oblasti je lTi ambulanc in 2 protivenerični ambulanti, iz katerih se vodi borba proti kužnim in drugim boleznim ter poučuje ljudstvo v higijensk^m oziru. Tudi njemu je predsednik vlad* i-r'£-• rofcu, naj zdravniki čim več hodijo med narod. Kmetijski referent dr. Mehmed Alija Ja-novič je poročal predsedniku vlade o kmetij- • skih razmerah in o stanju letine, ki je letos rekordna. Za tem je sprejel predsednik vlade komisarja oblastne samouprave Mebi-ma Spaha, ki mu je poročal o stanju oblastnih poslov in o programu bodočega samoupravnega dela. Predsednik vlade je sprejel vse uradnike velike županije, nato pa je odšel v finančno direkcijo, kjer mu je finančni direktor Srečko Fordes poročal o stanju finančnih poslov v direkciji. Predsednik vlade general Živkovič je nadalje inspiciral direkcijo, higijenski zavod, komando orožni-škega polka in sresko poglavarstvo, kjer mu je sreski načelnik Gradimir Zivanovič poročal o stanju v uradu ter o razmerah v srezu. Sprejel je nato vse uradnike in strokovne referente sreskega načelništva, ki so mu poročali o svojih resorih. Nato je odšel predsednik vlade v agrarno direkcijo, od tam pa v oblastno bolnišnico, kjer mu je dal dr. Zahradka vsa potrebna pojasnila. Predsednik vlade je povsod našel red in čistost. Končno je obiskal tudi umobolnico, ki je zelo prenapolnjena. Ob 12.30 se je predsednik vlade vrnil nazaj na IlHž«. (Ava'a) Obletnica proboja solunske fronte Beograd, 15. septembra. Danes je bila na svečan način proslavljena v saborni cerkvi obletnica prebitja solunske fronte. Cerkvene obrede je izvršil ob mnogoštevilni asistenci škof Dositej. Kralja je zastopal polkovnik Savič, proslavi pa so prisostvovali tudi člani vlade, zastopniki raznih patrijot-skih društev itd. Slične svečanosti so se vršile tudi v drugih cerkvah. Letalska nesreča v Bolgariji Sofija, 15. septembra. Na letališču v Boži-vištu se je dogodila letalska nesreča. Zaradi izgube brzine je padlo na zemljo šolsko letalo, pri čemer je bil ubit mehanik, pilot pa težko ranjen. (Avala) Po zdravniškem kongresu Zagreb, 15. septembra. Danes dopoldne se je vršila plenarna seia noveza uorav-nega odbora jugoslovenskeea zdravniške-ga društva. Razpravljalo se ie ob tei priliki o tekočih in aktuelnih vprašaniih. Udt-ležniki konzresa. ki ie bil včerai zaključen. so si dopoldne ozledali '.lieiienske tri medicinske ustanove ter bližnia zdravilišča. kakor sanatorii na Klenovniku in higijenski zavod v Mraklinu. Oh 9. zvečer ie skuoina odpotovala na Sušak. od koder bodo oosetili Trsat. dom narodnega zdravja v Martinščici. Bakar. Kralievico. Selcs. Baško. Rab in se nato vrnili nazai n* Sušak. Italija po dvajsetih letih Zanimiva angleška sodba o Mussolinij\ London, 15. sept. »Evening Standard« priobčuje zanimiv članek znanega pisatelja Desmonda Shawa o Mussoliniju. o katerem pravi med drugim: Mussolini je edini veliki mož v Evropi, ki ne išče oblasti zase. Njegova veroizpoved je preprosta: Mussolini veruje vase in veruje v Italijo. Primerjanje z Napoleonom sovraži, kajti Napoleon je zahteval oblast zase. Mussolini pa jo zahteva za svoj narod. Mussolini bo storil vse, da zasigura Italiji njeno mesto pod solncem. Ne z vojno, sedaj ne, toda ko bo Italija s svojim ljudstvom, ki bo v dvajsetih letih doseglo 60 milijonov, z ljudstvom, zaprtim na najsiromašnejšem delu Evrope zahtevala zemljo, jo bo morala dobiti. Nič ne bo oviralo Mussolinija. niti smrt. Oni ki mislijo, da bo z Mussoii-nijevo smrtjo umrl tudi fašizem, ne vedo, kaj se pripravlja v Italiji, ne vedo. da vzgaja Mussolini svojo novo generacijo. Mussolini je problem. Problem, ki ga mora Evropa gledati. Problem spečega vulkana, ki bo postal problem prebujenega vulkana. Te vtise je dobil Shaw med razgovorom z Mussolinijem. Nenavadna železniška nesreča pri Subotici Med vožnjo se je vnel vagon bencina__Pri eksploziji je dobilo 15 oseb hude coekline. Subotica, 15. septembra. Danes ob 4. oo-poldne se ie na železniški oostaii Zetnik pripetila nesreča, zaradi katere bo bržlfont* izgubilo več ljudi življenje. V vazonu to. vornega vlaka, ki ie vozil iz Baške v Su-botico. je bilo več sodov bencina in olia. Po nesrečnem nakliučiu se ie vnela o* vagona. Kmalu ie bil v plamenih ves va-gon. zaradi česar ie došlo do eksDlozi;e bencina. Železničarji so v mneniu. da oženi ni nevaren, prihiteli zašit Med tem pa !«, došlo do ponovne eksploziie in zoreči bencin se ie razlil daieč okoli. Pri tem ie biro težko opečenih 15 oseb. ki so iih morali preoeliati v bolnico. Zdravniki so mnenis. da 4 ponesrečenci bržkone ne bodo ostali pri živlieniu. Zagrebška tatvina še vedno nepojasnjena Zasledovanje sokrivcev tatinskega grofa se vrši na vse strani. — Kaptol najbolj Skrbi, kako bi zopet dobil ukradeni diptihon Zagreb. 15. septembra. O tatvini dragocenega diptinona in velikem sleparju »grofu« Pyelliku. ki ie obdolžen tatvine, se izve. da se ie grofovski sleoar mudil dalje časa v Londonu, kier ie bil nastavljen v hotelu »Emoiria«. nato pa ie odootoval v Amsterdam. V ostalem ie najvažnejše za kaptol kot lastnika ukradeneza diptihona. da bi se zvedelo, kako ie bila izvršen« prodaja diotihona in kako bi za mozel zopet dobiti nazai. Znano ie samo. da it Francoz de Motta prodal ta diptihon v Ameriko za 10.000 dolarjev. Sedai ie zlav-no. da pariška policija izsledi teza Mcttu. ki nai bi povedal, od koza ie dobil dioti-hon. Pariška policiia dosedai o stvari še ni poslala nobenega poročila. Neki duhovnik. ki biva sedaj v-Splitu in ki ie oosečal »grofa« Pye!lika v nieeovem stanovanju v stolpu katedrale, bo Priveden v Zazreb k ?aslišaniu. Policija upa. da bo morda oa rtieza kai več žvedelao zazonetni zadevi. Anketa o reviziji delavskega zavarovanja Zastopniki delavstva proti vsaki reviziji in zahtevajo točno izvrševanje obstoječih zakonskih predpisov. Zagreb. 15. septembra. Danes dopoldne se je vršila v dvorani Delavske zbornice anketa o reviziji delavskega zavarovanja, ki io ie sprožila Obrtniška zbornica v Beogradu. Ministrstvo socijalne nolitike le pozvalo delavske zbornice, nai Dodajo svoje mnenje o tej zadevi. Vsi delezati delavskih zbornic in drugih delavskih organizacij. ki so se danes zbrali na anketi, so st. odločno izjavili proti vsaki reviziji, ket more biti zlede na to. da izhaia iniciiativa od Obrtniške zbornice v Beozradu. torei od delodajalcev, samo škodliiva za delavstvo. Sklenjeno ie bilo. da se odDOŠlie vladi spomenica, v kateri se bn zahtevalo, nai ostane dosedanja delavska zakonodaj* nedotaknjena. Nove zahteve se ne boa« postavljale, pač pa se bo zahtevalo točno izvaianie sedaniih zakonskin določb o delavskem zavarovanju. Grozne letalske nesreče v Ameriki Včeraj so se zgodile v Zedinjenih državah tri velike letalske nesreče, ki so zahtevale več človeških življenj Newyork, 15. septembra. V Ameriki so se danes pripetile tri težke letalske nezgode, k! so zahtevale 13 človeških žrtev. Pri Marytownu v državi Wiscon-sin se je zrušilo na zemljo potniško letalo, pri čemer je bilo ubitih 6 potnikov, med njimi tudi oba pilota. Kralj na izletu Sarajevo. 15. septembra. Danes je kralj z maršalom dvora polkovnikom Dimitrij e-vičem napravil izlet preko Koniica in Ja-blanice na Preniplanino. (Avala). V bližini Oaklanda v Kaliforniji je padlo na zemljo letalo ter strmoglavilo pri tem na hišo, ki je pričela takoj goreti. Tri osebe so bile usmrčene. Letalo se je ponesrečilo, ker se je odlomilo krilo. Pri Chicagu sta zadeli dve letali in se obe zrušili na zemljo, pri čemer so bile ubite štiri osebe. Nenadna smrt v vlaku. Beograd. 15. septembra. Danes je umrl v vlaku na poti iz Beograda v Požarevac po-žarevski trgovec Dragoljub Popovic. Ugotovili so, da je bil na poti k zdravniku v svrho pregleda, ker se je slučajno ranil s strelom iz revolverja v glavo. Nov velik proces v Rusiji V Abrahamu (ob izlivu Volge v Kaspišiko morje) se vrši o-grotnen proces prod 147 obtožencem, med ksteirimi je več višjih državnih uradnikov in finančnih inšpektorjev *er privatnikov. Vsi so 0b;0'ženi zaradi podkupovanja in poneverbe. Razpravam prisostvujejo s posebnim dovoljenjem sovjetske vlade vsi inozemski w>vima.rjd v Moskvi. — SLiika prikazuje sodbo razpravo v zfcaski palači, ki j« največje poslopje v mestu. ti fftM fT H Mi nase ~ i luimiiva, R, tm! • Krasno slavje delovanja in borbe CM D Jubilejna glavna skupščina naše narodno - obrambne družbe Kranju Kranj, 15. septembra. Sokolski praznik na Viču Zlet Ljubljanske sokolske župe — Častna manifestacija sokolske misli in dela. 40. glavna skupščina CMD v stari slovenski trdnjavi nacionalne odločnosti, samozavesti in požrtvovalnosti je bila dogodek nele v pogledu jubileja, ki je v tako doslednem obrambnem delu, kakor ga vrši CMD, itak brezpomemben, marveč tembolj kot divna manifestacija zanosa in volje za nadaljnjo borbo. Gostoljubje, ki ga je Kranj izkazal zborovalcem, krasne besede s polnim zvokom, ki smo jih slišali na zaupnem sestanku delegatov in na glavni skup-ščini — vse to je bila tako presenetljivo lepa ubranost src, gorko utripajočih za narod in mladino, da jo lahko sma tramo za popolno regeneracijo naše stare narodno-obrambne družbe. Res je: zopet so bili v daleko pretežni večini udeleženi na glavni skupščini stari preizkušeni borci, ki ne klonejo do zadnjega. A mladina? Vsa čast in vse zaupanje tudj njej — če bo sledila zgledu kranjske mladeži. Med tem, ko se je vršila glav na skupščina in snovala nove načrte, so kranjske gospodične in omladinci po vsem mestu s prodajanjem cvetlic in razglednic zbirali prispevke za družbo. Tako je v celoti ves Kranj pokazal svoj največji interes na prospehu CMD in njegovemu svetlemu zgledu naj bi sledili vsi slovenski kraji. Mesto se je praznično odelo že v soboto. Skoro ni bilo hiše, s katere ne bi plapolala trobojka. Toplo so bili sprejeti delegati, ki so že na predvečer prispeli iz oddaljenih krajev, a slavnostni sprejem se je vršil danes dopoldne ob prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane. Na peronu se je zbralo številno občinstvo, predvsem člani in članice obeh kranjskih podružnic CMD pod vodstvom župana Pirca in prof. dr. Simona Dolarja, članstva Sokola z zastavo in naraščajem v kroju. Narodna čitalnica z zastavo, članice Kola J S, šolska mladina obeh -mestnih osnovnih šol pod vodstvom učitelj-stva, skavti in deputacija gasil, društva. Presrčno dobrodošlico je gostom izrazil dr. Dolar, a gdč. Mira Košnikova je izročila prvomestniku CMD notarju Hu-doverniku prelesten šopek ter enakega gdč. Asta Znidarčičeva v imenu kranjske mladine gospej dvorni dami Pranji Tavčarjevi. Z došlimi delegati se je občinstvo zvrstilo v dolg sprevod, ki je krenil živahno pozdravljan skozi mesto pred Narodni dom. Tu je vodstvo CMD položilo na spomenik kralja Petra lovorov venec, nakar se je sprevod podal na pokopališče h grobovom dr. Prešerna. Simona Jenka, družbinega dobrotnika Babiča, dekana Koblarja in župnika Berceta. Globoko pijetetno razpoložene je ustvaril kratko izklesani govor prof. Kolarja ob Prešernovem grobu. Zaupni shod se je takoj nato vršil v gledališki dvorani Narodnega doma, ki je poleg družbenikov, upravičenih k udeležbi bila edina mrtva priča velikega, vsestranskega. smotrenega narodno-obrambne-ga dela CMD. Trezen posvet, resna volja in plamteče rodoljubje vseh navzočih. Ničesar ne bomo povedali, a tole naj bo rečeno kratko: CMD potrebuje mnogo zaupanja slovenske javnosti !n še bolj — njene podpore! Okrog 11. so bila zaupna posvetovanja zaključena in po kratkem odmoru, ko se je prostorna dvorana napolnila do kraja, je prvomestnik notar Hudo-vernik otvoril 40. redni veliki zbor CMD pozdravljajoč v daljšem uvodnem govoru starodavni Kranj, ki je vedno visoko dvigal narodni prapor. Imenoma je izrazil pozdrav dolgoletni predsednici kranjske ženske CMD gospej Slavi Šav-nikovi, Šentjurčevi mami iz Trbovelj, ki doslej pač še ni izostala na nobeni skupščini CMD, sreslkemu poglavarju Žnidarčiču, županu Pircu. dr. Wilfanu, sokolskemu starosti Janku Sajovicu, predsedniku Narodne čitalnice dr. Stanku Sajovicu in ravnatelju gimnazije Ivanu Košniku. Spominjal se je nato prvomestnik preminulih zvestih družbinih delavcev. Smrtna žetev je v minulem letu bila izredno obilna. Vsem zaslužnim pokojnikom so navzoči izkazali čast s trikratnim vzklikom: »Slava!« — Po zdravno pismo. Ob burnem odobravanju je bilo soglasno sklenjeno, da se popoldne poda na Okroglo posebna deoutaCija. Poročila funkcionarjev Kratko, a vendar do vseh podrobnosti zajeto poročilo o družbinem delovaniu je nato podal tajnik inž. Mačkovšek. S tečnimi podatki in primerami ie predočii sliko o položaju narodnostnih manjšin v naši državi in naših liudi onstran granic. Organizacija CMD nvalabogu kaže zopet lep porast: 82 podružnic napram 76 v letu 1927. Blagajniško poročilo, ki ga ie podal dr. Janko Kersnik, navaia. da denarni uspeh leta 1928. še vedno ni zadovoljiv, dasi ie ugodnejši od predlanskega. Dohodki so lani iznašali skupno 894.091 Din. i>». datkov je bilo 930.358 Din. a vse le za najnujnejše potrebe. Pač naiboli eklatanten dokaz, kako ie CMD potrebna podpor* vse slovenske javnosti. Res ie čista imovina družbe (brez pokojninskega sklada) iznašala ob koncu 1928. še vedno 1.266.211 Din. toda zmanjšala se ie napram prejšnjemu letu za 12.400 Din. — Med vsemi no-družnicami predniači šentnetrska v Liub-Ijani. na deželi oa Sava - Javornik. Poročili tainika in blagajnika sta bili » odobravanjem sprejeti in oo predlogu dr. Vladimirja R a v n i h a r 1 a ie bil odboru podeljen absolutorij. ter soglasno izrečena tudi zahvala pisarni za vzorno knjigovodstvo. Zaupnica staremu vodstvu Pri volitvah ie zbor soglasno potrdil z» nadaljnjo upravo družbe dosedanje vodstvo. nadzorstvo in razsodišče z edino izpremembo. da ie bil na mesto šol. upravi-telja Jamšeka izvoljen v vodstvo sreski šolski nadzornik Ivan Tomažič iz Maribora. upravitelj Jamšek z Brega pri Ptutu pa na mesto blagoookoinega Matka Kau-teta v nadzorstvo. Proračun za 1930. v skunnem iznosu 1.194.400 Din je bil soglasno snreiet. n:»-kar je prvomestnik prečital pozdravne bn zo.iavke in pismeni pozdrav župnika Ivana Vrhovnika iz Rogaške Slatine, ki seveda zopet ni pozabil priložiti svoiih 100 Din. Izražena mu ie bila zahvala z burnimi ovacijami. enako tudi dvema neimenovanima damama in celjskemu zvestemu narodnemu delavcu Prekoršku ki ga ie bolezen navezala na oostelio. P<^ nekaterih umest-nin predlogih, opozorilih in nasvetih ie prvomestnik s toplo zahvalo zaključil sijajno uspelo glavno skupščino. Skupno kosilo se je ob 13. vršilo v prostorni telovadnici, ki so jo kranjske narodne dame lepo uredile. Vsepovsod se je opazila briga gospe Mire Znidarčičeve, gostom so stregle kranjske gospodične, za razvedrilo pa je neutrudno skrbel izvrstni orkester Narodne čitalnice. Domače in iskreno je prvomestnik notar Hudovernik nazdravil predstavniku Kranja, a v enako prisrčni zdravici je župan Pire označil zasluge prvomestnika in ioima-čil radost vseh Kranjčanov nad tako lepim uspehom 40. glavne skupščine. Šegavo in rimano je dr. Kersnik počastil ženski svet, stavljajoč za zgled Šentjurčevo mamo, a pravo senzacijo je za banket prihranil prof. dr. Simon Dolar, ki je prvomestniku izročil cele tri i ur je kot fundament za novi sklad msgr. Toma Zupana. Kar hitro je nato s pobiranjem poskrbela gospa Podkrajškova, da se je novi sklad povišal na 3.780 Din. To je bila prava krona 40. glavni skupščini in bo dobila pravo veljavo tem bolj, ker bo msgr. Tomo Zupan v kratkem praznoval svojo 90 letnico, kar bo pač najlepša prilika, da se narodno zavedni Slovenci oddolžijo Družbi CM vsak vsaj z malim prispevkom. Na Okroglo se je po lepo zaključenem banketu podala manjša družba, da se pokloni starosti Zur panu. Pač prvič je veliki avtobus premeril stransko vzvalovljeno cesto proti idiličnemu gradiču. Ves vzradoščen je čestiti mon-signor sprejel deputacijo, ki so jo tvorili prvomestnik Hudovernik, dvorna dama gospa Tavčarjeva, tajnik inž. Mačkovšek, blagajnik dr. Kersnik in prof. dr. Simon Dolar. Po nagovoru in čestitkah je gospa Tavčarjeva izročila monsjgnoru krasen šopek rožmarina in nageljnov, prevezanih s svilenim t r obojnim trakom. Prav čil iin veder se je nato čestiti starosta pojavil v parku in se dal slikati z vso došlo družbo častilcev. Z večernim vlakom so delegati CMD zapustili Kranj, ki jim je po svoji slavni tradiciji in po današnjem krasnem uspehu zborovanja postal simbol nove probuje, novega dela, požrtvovalnosti in vztrajnosti za rod našega rodu. Vič, 15. septembra. O priliki dv.ajsetletnice Ljubljanske sokolske župe in domačega sokolskega društva, se je danes vršil impozanten sokolski zlet. ki je pokazal, kako živa in močna sta sokolska misel in delo v ljubljanski župi včlanjenih društev. Še posebno patriotično obiležje vse prireditve pa so doprinesli naši vojaki-sokoli, ki so s svojim nastopom in simbolično sceno »Mrtva baterija« zaključili spored popoldanske javne telovadbe Že včeraj so dospela na Vič številna bratska društva, da so se mogla udeležiti župnih Članskih in naraščajskih tekem, ki so se pričele že ob 6. uri zjutraj na zletnem prostoru poleg šole. Sodniški zbor, ki je precej strogo ocenjeval, je bil sestavljen iz samih priznanih aktivnih sokolskih delavcev, ki so skoro vsi že nastopali na mednarodnih tekmah: Vidmar, Svetlič, Antosiewizc, Pehanj, Brodnik, Borštnik in Kukec, ki ie bil že pred 20 leti na mednarodni telovadni tekmi v Londonu drugi. Pri tekmovanju, ki se je končalo okrog 9. ure, se je posebno odlikoval Sokol II. Ljubljana, ki ima v svoji vrsti župnega zmagovalca. Takoj po župnem tekmovanju so pričele skušnje za popoldanski nastop. ki so trajale do kosila. Okrog druge ure popoldan je odko rakala izpred Mestnega doma sokolska armada ljubljanske župe in vojaštva skozi Rožno dolino proti Viču. Na meji mestne in viške občine jih ie sprejelo domače društvo in številno občinstvo. Pozdravljan od množice, je vkorakal dolg sprevod z godbo. Sokoli-jezdeci in mnogimi prapori na čelu v viško občino pod slavolokom skozi ploho cvetja, ki so ga sipale naraščajke s slavoloka. Kmalu po razhodu pred Sokolskim domom je točno ob 15.30 pričela javna telovadba. Prvi so nastopili člani s t>ro-stimi vajami za vsesokolski zlet v Beogradu 1. 1930., katerim so sledile vse točke po programu. S prostimi vajami sta posebno ugajala oba naraščaja, članice z beograjskimi in 210 članov z žup-nimi prostimi vajami. Oduševljeno pozdravljena, 100 mož broječa četa 16. ar-tiljerijskega polka pod vodstvom podporočnika Fabjaniča je nastopila z vajami s puško. Ko je četa strumno defi-lirala mimo tribune z zastopniki obla-stev in vojaštva, med izvajanjem in tudi še po odhodu ni ponehalo pozdravljanje vojakom, ki so za svoje precizno izvajanje to pohvalo tudi zaslužili. Pred zaključkom javnega nastopa ie s tribune nagovoril občinstvo in zbrano sokolstvo župni načelnik br. Nande Ma-rolt. V lepo zasnovanem govoru, polnim ljubezni do sokolske misli se je zahvalil vsem sodelujočim, jih bodril za nadaljnje delo v prid države, stavljajoč jim za vzgled našega prvega Sokola, našega kralja, ki mu je in njegovi kraljevski rodbini v pozdrav zaklical trikratni sokolski zdravo, ki je našel krepak odmev med vsemi sokoli in gledalci. Med nervoznim pričakovanjem po kratkem odmoru in pripravah so nastopili vojaki 16. art. polka v polni vojni opremi za shrtboKčno sceno »Mrtva baterija«. Za igro so uporabljali strojnice, dva poljska topa, petarde, rakete in veliko druge, seveda le slepo nabite muni-cije. Igra prikazuje zaščitno borbo, v kateri se žrtvuje baterija z malim oja-čanjem enega voda pešakov. Iznenada napadena od blizu z ognjem iz strojnih pušk. ročnih granat in pešakov. Ker ni nikake možnosti več, da se baterija reši iz tega obkoljenega napada, da komandir bateriji povelje za boj do poslednjega moža. Seveda pade v tem neenakem boju vsa baterija junaške smrti. Ob zaključku prizora, ko poneha bojni grom. in je bojno polje posejano z ranjenimi in mrtvimi junaki, nastopi ranjeni vojak, pohabljen, z obvezano glavo, ves oblit s krvjo, kot simbol junaka, ki se bije do poslednjega trenutka. Pbslavfja se od svojih mrtvih prijateljev. Z obrazom ležečim na puški, leži njegov tovariš, v srce pogoden s šrapnelovim zrnom: »Leži bled, osmehnut, krvava odela, A vojničko pismo, joi nepročitano, Jednim mu krajničkom viri Iz Snjela... Vsa igra je bila na moč živo prikazana. Manjkali niso niti bolničarji; med bojnim vrvenjem so na nosilnicah nosili ranjence v zaledje. Otroci so se skrivali med materina krila in jokali, pa tudi marsikaterega odraslega je igra presu-nila. Vse priznanje gre vrlemu poročniku g. Piletiču, ki je vso igro vodil in je tudi na koncu boja nastopil maskiran kot pohabljen heroj na bojni poljani. Vsa župna prireditev se je vršila na zmiselno okrašenem prostoru, ki ga je požrtvovalno aranžiral brat Lipe Kosec Nastop so posetili številni zastopniki oblastev in vojaštva in smo na arhitektonsko učinkoviti tribuni med drugimi opazili kom. drav. div. oblasti, brigadirja S. Tripkoviča, kom. 16. art. polka polkovnika Čedo Jovanoviča. kom. 52. pešpolka polkovnika Bulica, v zastopstvu komandanta žandarmerije majorja Dekvala. zast. vel. župana dr. Svetka, zast. mestne občine dr. Ruonika, predsednika v. dež. sodišča dr. Rozino, zast. dir. drž. žel. inšpektorja Zupančiča, viš-kega žunana Petrovčiča. za belg. konzulat g. Richterja. ustanovnika viškega Sokola in oredsednika društva za zgradbo sokolskeera doma g. Avg. Praprotni-ka. za sok. Tabor J. Turka, za Sokolski Savez br. Kajzela in dr. Fuxa. za novinarsko društvo St. Viranta in številne zastopnike župe in bratskih sok. društev. Vsa pohvala za to najlepšo sokolsko manifestacijo pa gre poleg sodelujočim Sokolom in junaški armadi, članom viškega Sokola, bratom Koscu. Gašperinu in starosti bratu Mescu, ki so s svojim delom nripomogli. da je prireditev tako lepo zaključila. * Po javni telovadbi se je na prostoru in v Sok. domu razvila narodna veselica ob zvokih žel. godbe »Sloga«, ki je pod vodstvom gosn. H. Svetela tudi pri prostih vajah igrala. Mestni in številni avtobusi Drivatnih podjetij so neprestano prevažali občinstvo z Viča v mesto in obratno, ter se je vsa zabava vršila v najlepšem razpoloženju. Veličastna sokolska manifestacija v Trbovljah Letos obhaja trboveljski SokoI-20Ietnico svojega obstanka. Rodil se je v težkih razmerah, preživljal težke borbe, ali njegova zasluga je, da se je razširila sokolska misel med vse sIo'e prebivalstva. Ob priliki 201etnice se je odločila celjska Sokolska župa, da napravi letos svoj župni zlet v Trbovljah in tako izkaže priznanje trboveljskemu Sokolu za njegovo 20letno težko, a plodonosno delo. V ranih urah se je zbiralo številno narodno občinstvo pred Sokolskim domom, odkoder so odkorakali na kolodvor, da sprejmejo in pozdravijo drage goste, ki so prišli v Trbovlje od blizu in daleč. Po svojih zastopnikih so se udeležila slavnosti prav vsa društva, včlanjena v celjski Sokolski župi, poleg tega pa še gostje iz Rajhenburga, Sevnice. Maribora in Ljubljane. Od kolodvora se je razvila veličastna povorka z delavsko godbo na čelu. V povorki ie bilo devet sokolskih praporov, 300 članov in članic v kroju. 120 deškega in dekliškega naraščaja ter okrog 150 Sokolov v civilu. Prebivalstvo je Sokole živahno aklamiralo in jih obsipalo s cvetjem. Pred Sokolskim domom jih je pozdravil starosta trboveljskega Sokola br. Mirko Sušnik. V vzneše-nih besedah je odzdravil savezni starosta br. Gangl ter načelnik celjske župe br Smrtnik. Popoldne so nastopili vsi oddelki. Vse skupne vaje, ki so obvezne ža II. vsesokolski zlet v Beogradu, so bile izvršene vzorno. Odlikovali so se vsi: vzorna župna vrsta na drogu, celjske članice na treh gredah, trboveljska vrsta izvajajoča »Buči morje Adrijansko«. predvsem pa je frapiral naravnost efektno dovršeno izveden nastop članov in članic s saveznimi prostimi vajami, kjer je nastopilo 100 članic in 160 članov. Telovadbi sta prisostvovala savezni starosta br. Gangl ter savezni podnačelnik br. Jesih. Novi umori makeaon-stvujuščlh Beograd, 15. septembra. Sinoči ob pol 9. so ubili makedonstvuiiščl v pod-oficirskem okraju v Sofiji našega državljana Atanasa Spasiča, fotografa iz Caribroda. Bil je zadet od več revol-verskih strelov. Med ljudmi, ki so bili v bližini, je nastala po dogodku velika panika. Težko ranjeni Spasič je mogel samo izpovedati svojte ime in od kod ie doma. Istotako je bil ubit v Sofiji od ma-kedonstvujuščih odvetnik Angel Mi-colov. Spori v komunistični stranki Moskva, 15. septembra. Ka konferenci moskovskih organizacij komunistične stranke je član stranke Bauman izjavil, da je desničarska opozicija poslala komunistični večini ultimatum, v katerem zahtevajo opozid-jonalci spremembo kurza v stranki. Pred vsem zahtevajo reviziio vnanje politike sovjetske vlade v odnošajih s Kitajsko in uki-njenje represalij proti bogatim kmetom v državi. Po mišljenju opozicije vodi sedanja politika sovjetske vlade do upora po vsej državi. Komunist Bauman je nadalje izjavil, da se ne strinja z mišljenjem desničarske opozicije ter je zahteval, da mora vodstvo stranke zamašiti usta opoziciji. Po potrebi mora vodstvo komunistične stranke prav tako energično nastopiti proti desničarski opoziciji, kakor je 6voječasno nastopilo proti delu in osebnostim levičarske opozicije. Pariz, 15. septembra. Iz Moskve poročajo. da ie bilo obsojenih na razne kazni 70 članov protirevoluciiske organizacije, ki ie pred svoiim razpustom vzdrževala zveze z ruskimi emigranti z namenom rušenja sovjetskega režima. (Avala). Rudarska nesreča v Franciji Metz. 15. septembra. V rovu Charles v Petit Rocnellesu ie nastala zaradi dušljivih plinov eksplozija. Triie rudarji so bili ubiti, pet pa ranjenih. Pariz, 15. septembra. Iz Metza potrjujejo vest o nesreči, ki se ie dogodila v rudniku v Petit Rochellesu. Po tei vesti so bili 3 delavci ubiti. 5 pa ran.ienin. Drugih žrtev ni bilo. Do nesreče ie prišlo, ker se lb vnel plin. vsled česar ie nastal v rudniku požar. (Avala). Aljehin—Bogoljubov Wiesbaden, 1«. septembra. Danes je bila odigrana šesta partija v šahovskem dvoboju Aljehin - Bogoljubov. Bogoljubov ie otvoril z damskim gambitom. Aljehin, ki je ravnal ravno tako kot v drugi in četrti igri, se je dal zavesti na ponujeno žrtev kmeta ter zašel, ko je s svojo damo vrgel Bogoljubovega kmeta, v slabšo pozicijo. Partija je bila po 41. potezi prekinjena in se bo jutri nadaljevala. Malo je upanja, da bi se mogel Aljehin držati. Kaj je z B-tipom 7 razreda realnih gimnazij? V sobotnem »Slov. Narodu« in nedeljskem »Jutru« smo čitali opozprilo gospoda prosvetnega šefa dr. Lončarja, da se bo delil z letošnjim šolskim letom 7. razred realnih gimnazij na A in B tip, v nedeljskem »Slovencu« pa je objavljeno sicer isto opozorilo staršem, a koncem notice istočasno od istega prosvetnega šefa preklicano z opombo, da delitve letos ne bo. Kolikor vemo, se je pri letošnjem vpisu vpisalo 29+16, to je 45 učencev srednješolcev za B-tip, kar je več ko dovolj za 7. razred. Prizadeti starši opozarjamo prosvetno ministrstvo z vljudno prošnjo, da to zadevo uredi, ker je po zakonu utemeljena. Dijaki B-tipa. ki hočejo študirati medicino, tehniko ali vobče prirodopisne nauke, pridobe mnogo več usposobljenosti za omenjene poklice, kakor učenci A-tipa, ki predstavlja tip čisto humanistične gimnaziie brez grščine. I l lOivpnU n jjiuHimiuti ui hlui Združitev državnih vpokojencev Ljubljana, 15. septembra. To je bil povod dobro obiskane konference, ki ee je vršila dopoldne v salonu Mrakove restavracije. Udeležili so se je zastopniki osmerib društev državnih upokojencev v Sloveniji. Namesto obolelega predsednika Društva javnih nameščencev v Sloveniji g. A. Svetka, ki je prevzel inicijativo za združitev vseh upokojencev, je otvoril anketo podpredsednik g. Nič. Vodstvo ankete je bilo nato poverjeno ad hoc izvoljenemu predsedniku g. N. Lilegu, ki je v točnih obrisih poudarjal neobhodno potrebo enotne organizacije in skupnega stremljenja. Obžalovati je, da je vsako dosedanje društvo hodilo lastna pota, Čemur je pripisovati relativno slabe uspehe. Tajnik Društva javnih nameščencev g. Spende je podal historijat o ideji združitve, ki jo je društvo očrtalo pred kratkim v dostavljenem tiskanem apelu. Po debati, ki so se je udeležili gg. Perko kot zastopnik upokojenih učiteljev, Lipoglavšek za upok. orožnike. Koren za upok. policijske nameščence, Jesenko ter Razlag za obe zvezi up. častnikov in Zupan za upok. tobačne režije, ga. Osa na pa za drž. vdove in sirote, je večina navzočih pristala na fuzijo svojih društev v enotno udruženie. V najkrajšem času se bodo vršili občni zbori teh organizacij, ki bedo odločali o likvidaciji in je v mesecu novembru pričakovati, da se bo vršil usla- I novni občni zbor novega enotnega Udruženja ' javnih upokojencev. Predsednik g. Lileg je prečital nato spomenico, ki se bo predložila že v prihodnjih dneh vsem odločujočim činiteljem. žrtev Drave Brezno, 15. septembra. Blizu vasi Brezno na zemliiščn Mandla je naplavila Drava neznanega utopljenci:, ki je gotovo eden od zadniih ponesrečen cev pri kopanju. Utoplienca so našli domači na vse zgodai ter o žalostni naidbi obvestili orožniško oostaio ki ie takoi tin poslala svoio patrulio. Ta Je ugotovila ter Podala na zapisnik naslednie: Neznano moško truoln v starosti 40 do 45 let. temne oolti. obritega obrs-za in ostriženih las. Spredai začetek ole še. lepo negovano zobovie. negovane ri>-ke. dolžina trupla 165 cm. Utopljenec ie imel na sebi le črne plavalne hlače s podložno našitim belim trakom. Na notranii strani olavalnili hlač so se našle rdeče tiskane črke »H. E. G.« n> belem platnu. Utopljenec ie naibrže član kakega športnega društva Ker ni bilo iavlienih nobenih smrtni.i nesreč pri konaniu na naše::« ozemliu višie Brezna, bo neznani utoPlie-nec naibrže Član kakega avstrijskega športnega društva ali oa turist, ki ie r»ri-«e! na naše ozemlje in se tu ponesrečil. Trunlo obducirali in on obdukciji takoj odnesli v mrtvašnico žuone cerkve v Breznu. Literaren večer L. Mrzel-Frigid bo iutri. v torek 17. tn,. ob 8. uri zvečer v vestibulu Delavske zbornice na Miklošičevi cesti bral nekai sivoiin črtic in odlomkov. Vstop prost. Ustanovitev jugoslovenskega mlekarskega društva Zagreb, 15. septembra. Danes se ie vršila ustanovna skupščina jugoslovenskih mlekarskega društva s sedežem v Zagrebu. Skupščine se je udeležilo mnogo zastopnikov naših kmetiiskih oreanizacii ter gospodarskih interesentov. Izmed Slovencev so se udeležili zborovanja inž. Lan za Kmetijsko društvo v Ljubljani. Alojzij Obersnel za Zadružno zvezo in osrednje mlekarne v Ljubljani. Anton Rosert za Zvezo slovenskih zadrug v Liubliani. Ivan Benko. učit. mlekar, šole v Škofij Loki m drugi delegati S skupščine ie bil poslan brzojavni pozdrav kraliu Za oredsednika ie bil izvoljen Ludovik Modlv iz Zagreba. Svetovni kongres mest. Beograd, 15. septembra. Jutri se prične v Rimu kongres zastopnikov mest iz vse Evrope Udeležbo ie prijavilo 135 razn. mest evropskih držav. Kongres se bo bavil poleg drugih vprašani pred vsem z omiPe-njem stanovanjske bede v velikih mestih. (Kogresa se bo .udeležil tudi liubliansk' župan dr Puc). Ustoličen)e prvega evangeljske-ga škofa. Beograd. 15. septembra. Svečano u>toh-čenie prvega škofa slovaških evangelistov Adama Veresa in prvega diskreciionalnega nadzornika dr. Cirila Abassvia bo 18. tn». ob 9. dopoldne v Stari Pazovi. Ker bo ta dogodek za evangeliste augsburške veroizpovedi velikega zgodovinskem oomena. se bodo ob tei priliki vršile velike svečano« sti na katere bo došlo večie število gostov tudi iz inozemstva, med niimi čehoslovaška škofa dr. Trainor in Janoska. Svečanosti bodo traiale 3 dni. Znižanje tarife za prevoz krompirja. Beograd. 15. septembra Prometno ministrstvo je odredilo, da se za prevoz krompirja na državnih železnicah za 25% zniža tarifa v času od 10. tm. do 30. iuliia prihodnieca leta. Hmeljski trg Žatec. 15. septembra. Neprekinjeno živahno nakuoovanie hmelia oo cenah 375 do 620 Kč. Po prvih letošniin cenitvah bo znašala žetev v žateškem okraiu 175.000 stotov. izmed katerih je že 70.000 stotov prodanih. V Zatcu ie bilo do sedai overovljenih in odposlanih 4000 stotov. Dovos hmelia z dežele ie zelo živahen. Cene mo-ravskega . hmelia so 250 do 300 Kč. cene roudniškega oa od 250 do 375 Kč. »Poa«deije&«, St. 37 3. Ponedeflek,-" W. IX- 1929 Liubliana v finalu za Stefanovičei/ poka Hazenska reprezentanca Ljubljane je po trdem boju v podaljšku zmagala nad dnmno Murske Sobote in se kvalificira za finale — Zmaga ASK Primorja za podsavezni pokal — Dva remisa v tekmah za drž nogometno prvenstvo — Teniški turnir v Celju — Motcciklistična dirka na Trojanah — Otvoritev kasaške sezone v Mariboru. Ljubljana, 15. septembra. Z zanimanjem pričakovana medmestna tekma za štefanovičev pokal Ljubljana — Murska Sobota je končala po interesantnem in ogorčenem boju z zasluženo zmago Ljubljane, ki je poslala v boj tehnično boljšo m požrtvovalnejšo družino, kot Murska Sobota, ki jo je zastopala kompletna renomirana sei popolnoma vigran. Igra je v drugi polovici od časa do časa prekoračila dovoljene meje ostrosti, kar pa spričo discipliniranosti moštev ni redilo hujših posledic. f-nmor.aši, ki so nastopili z novo sestavljeno napadalno vrsto (Jug—Slapar—Senica—Ter ček— Uršič;, in običajno zasedbo v zaledju, so v celoti zadovoljili Moštvo pa še vedno šepa v napidu. Juz :a desnem k:ilu nj več v stari formi in zelo za,v.!a-čjijo 1{'C. V triu je Stopar bomo no vire in ši ni doma; vrst: se vidi, da pridno trenira in bo po te; poti najibrže brez škode zamenjala staro. V krilski vrsti se je odlikoval Pišek; toda tudi Slamič in Sočan sta opravila v polni meri svoje delo. V obrambi se vedno bolj opaža preve-hemenitna in zato kvarna igra Hassla, ki nosi tudi krivdo za tretji gol. Korče v vratih je bil dober; za dobljene gole je soudeležen pri tretjem. Hermes je dokazal, da nima brei vzroka slovesa tehničnega moštva. V tem pogledu je na višku srednji trio z odličnim Sveticem, ki vstvarja svojim sosedom nal-šdealmejše pozicije, toda tudi saim krasno strelja. Šibkejše je bilo levo krilo, ki pa je v Sočanu našel hudega vis-a-visa; še v večji meri velja isto za desno krilo, ki se je moralo boriti proti Pišku in Haas-lu. Krilska vrsta je bila sicer enakovredna nasprotnikovi, vendar pa proti koncu ni iveč zdržala. V ožji obrambi se je odlikoval Sernec, ki je rešil mnogo nevarnih stvari. Vratar je lovil prav dobro, le Jugov prosti strel mu je brez potreibe ušel izpod roke. Tekma je bila ves čas odprta in izravnana. Napadi so se menjavali hitro in o vidni premoči na tej ali oni strani ni mogoče govoriti. Oba napada sta mnogo streljala, toda manj zadela. Dva gola za zmagovalca sta padla iz enajstmetrovk radi branilčevih rok v kazenskem prostoru. Sodil je g. Ahčan, ki je prezrl serijo rok in tudi sicer ni bil popoien gospodar situacije, kar pa ni neposredno vplivalo na končni rezultat. Zanimanje občinstva za prireditev je bilo skromno. * Prvenstvene tekme II. razreda: SK Slavija : SK Natakar 7 : 1 SK Reka : SK Krakovo 3 : 1 Tekme za državno prvenstvo V današnjem kolu nogometnih tekem za državno prvenstvo sta ostali obe tekmi proti pričakovanju neodločeni. Placement klubov se potemtakem ni spremenil. Gradjanski: BSK i : 1 (0 :1) Zagreb, 15. septembra. Današnja državna prvenstvena tekma je imela preveč prvenstveni značaj. Igralci so igrali zeio surovo, česar tudi sodnik Jelačič iz Osijeka ni mogel preprečiti. BSK je popolnoma razočaral •ra.zen Arsemijeviča, Marinkoviča ln Stojanoviča. Gradjanski ni igral tako slabo kot se je pričakovalo, toda sistema tudi pri njem ni bilo. V 13. minuti je zabil Marjanovič gol za BSK, v 23. minuti drugega polčasa pa Oindirič za Gradjanskega-Publlka je opetovano protestirala proti sodnikovim odločitvam in prišlo je tudi do dejanskih spopadov med igralcj na polju in med publiko na tribuni. Publike je bilo 5000. Jugoslavija : Hajduk 0 : 0 Beograd, 15. septembra. Pred 8000 gledalci se je danes vršila državna prvenstvena tekma med tukajšnjo Jugoslavijo in splitskim Hajdukom, ki je ostala brez gola. Jugoslavija je imela nekoliko več od igre, vendai ni mogla ustreliti gola, ker je bil splitski vratar Culič v odlični formi. Premoč Jugoslavije je bila posebno vidna v drugem polčasu. Hajdukov napad je igral precej šibko vlogo. Sodil je sodnik Egri iz Zagreba. Ostale nogometne tekme Maribor: SK Železničar : Viilacher Sp. V. (Beljak) 3 : 1 (2 : 1). Trbovlje: SK Svoboda (Ljubljana) : SK Amatei 4 : 0 (3 : 0). Dunaj: Avstrija : Češkoslovaška 2 : 1 (2 : 1). Zmaga Avstrije je bila popolnoma zaslužena, ker so bil' Avstrijci v vseh delih moštva močnejši. Prvi gol je zabil Kra,tochwil (CSR) v 30. min. iz prostega strela. 7 minut nato je iz gneče izravnal Gschweidil, tri minute pozneje je zabil Wesselik iiz enajstmetrovke vodilni in zmagonosni gol. 40 tisoč gledalcev. Sodil je Italijan Carraro. V predigri so zmagali amaterji Avstrije nad amaterji Madžarske s 3 : 2 (2 : 2). Prijateljska tekma: RAC : Wacker 5 : 4. Praga: Dunaj : Praga 5 : 4 (3 : 1). Gole so zabili za Dunaj: Schall 2, Langer, Klima in Striber po 1, za Prago pa Sima 3 in Befol 1. Tekmo je sodil Fuchs iz Lipskega. 10.000 gledalcev. Prvenstveni tekmi amaterjev: Sparta (Kladno) : DFC 4 : 2 (3 : 1), Sparta Košice : SK Plzen 5 : 1 (2 : 0). Brno: Židenice : Hertha (Dunaj) 2 : 2 (1 : 0). Moravska Slavia : DSp. V. 8 : 0 (7 : 0) (prvenstvena). Prostjejov: SK Prostjejov : Nicholson (Dunaj) 7 : 2 (3 : 1). Budimpešta: Hungaria : Pečuh 1 : 1 (0 : 1); Ujpes: : Kispest 2 : 0 (0 : 0); »33< : Bastya 7 : 0 tf .0); 111. okraj: Nemzeti 2 : 1 (1 : 1). Berlin: Temniš-Boruissia : Preussen 2 : 1. Miškolc: Ferenovaros : Attila 9 : 1 (1 : 0). Debrečin. Bocsikay : Somogy 2 : 2 (0 : 2). Bratislava: FC Bratislava : FAC (Dunaj) 2 : 0 (1 : 0) Toplice (CSR: Teplitzer FC : Austria (Dunaj) 5 : 0 (2 : 0). Wurzburg: Wiirzburger 1904 : IFC Niirnberg Lahka atletika Lahkcatletski dvomateh mri j a t Primorje Včeraj se je nadaljeval na igrišču ASK Primorje lahko atletski dvomateh Ilirija : Primorje, na katerem so — kakor v soboto — nastopili samo atleti ASK Primorja. Startalo se je samo v 4 diiisoiplinaih, dočim so ostale štiri, ki so brle še na programu, odpadle. Doseženj rezultati so naslednji: Troskok: 1 Korče 13.14 m; 200 m: 1. skok 23.6; 800 m: 1. Zor ga 2:07.4; Met kopja: 1. Pet-kovšek 43.95 Prireditev je s športne strani popolnoma propadla; škoda je, da naša mnogo obetajoča lahka atletika trpi zaradi nereda, loi ga gotovo niso krivi naši idealni športniki. Caiveamt... 1 Tenis Teniški turnir SK Celje: SK Ptuj 8:3 Celje, 15. septembra. Danes se ie vršil v Celju prvi prijateljski turnir med SK Celjem in SK Ptujem, ki se je končal s sigurno zmago 8 : 3 Celja, dasi je Celje nastopilo kar 6 tremi igralci rezerve, kar dokazuje, da so igralci SK Celja v splošnem zelo dobri. Resnica je, da ima tudi SK Ptuj jako dobre in simpatične igralce, ki jim pa še manjka potrebna turnirska rutina. Omeniti moramo, da Ptujčani niso postavili dam, ki bi lahko ugodno spremenile končni rezultat. Potek posameznih iger je bil naslednji: Singli : Toplak (C), — Zakotnik (P) 6:0, 6:0. Toplak je pokazal lepo igro, Zakotnik pa očividno ni bil razpoložen, ker velja za najboljšega igralca ptujskega kluba. _ Ko-pušar (C) — Jurko (P) 6:4, 6:2. Kopušarje-va igra je bila lepa, Jurko pa ni bil v formi. _ Single : Oberlinder (C) — Pavšič (P) 6:3, ii7:5. Oba nasprotnika sta si bila enakovredna. — Borlak (C) — Borovsky (P) 6:2, 6:1. Borlakova igra je bila lepa, poraz Bo-rovskega pa dokazuje, da še ni dovolj pripravljen. — Sch\vab (C) — Gorup (P) 1:6, 3:6. Schvab je brez treninga. Gorupu pa se trening pozna. — Zore (C) — Senčar (P) 4:6, 3:6. Oba sta bila prilično enaka, le Senčar ima znatno več rutine. — Oberlindner (C) — Tobias (P) 9:7, 6:3. Tobias je brez dvoma jako dober in talentiran igralec, toda pri igri kaže premalo resnobe. Double: To plak-Kopu šar (C) — Zakofcnak-Jurko (P) 6 : 3, 6 : 2, (C). Brez dvoma sta Celjana bila boljša igralca. Borlak in Oberlindner (C) — Pavšič in Gorup (C) 5 : 7, 6 : 1, 1 : 6. Dasi se je Borlak potrudil, je Oberlindner odpovedal, tako da so Ptujčani v tretjem setu lahko zmagali. — Toplak-Schwab (C) — Zakotnik-Ser.čar (P) 7 : 5, 6 : 1. Schwab se je v doubleu popravil, tako da so Celjani zmagali. Kopušar in Borlak (C) — Tobias iia Gorup (P) 6 : 2, 5 : 3. Celjana sta z lahkoto odnesla zmago. Motociklistika II. motorna gorska dirka na Trojanah Včeraj sta motokluba Celje in Maribor priredila pod vodstvom svojih predsednikov Vebleta in Vladoviča motorno gorsko dirko na 9.2 km dolgi progi na Trojanah. Dopoldne se je vršila ocenjevalna vožnja motornih koles in vozil s prikolicami, ki se je je udeležilo 30 tekmovalcev in je pomenila nekakšno predtekmo za popoldansko hitrostno dirko. Hitrostne dirke se je udeležilo 26 voza-čev, članov raznih motociklističnih kluoov iz Gradca, Zagreba, Maribora. Celja in Ljubljane. Na cilju in ob vsej progi se je zbralo mnogo občinstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo poteku dirke. Proga je bila vzorno zastražena, za kar gre predvsem zahvala požarnim brambam s Trojan in Vranskega. Pri dirki s prikolicami se je pripetila znanemu zagrebškemu dirkaču in uredniku »Motosporta« Boškoviču nezgoda. Zadel je s prikolico ob brzojavni drog, pri čemer se je težje poškodovala njegova žena. Na dirki so bili doseženi naslednji rezultati: Motorji do 175 cm": 1. Rist Manfred (Motokol. Ilirija (Monet Govon 7:36 2. Ce-rič Hinko (Gradec) Puch 8:22 '/s, 3. Rebolj Janez (Motokol. Ilirija) James 9:37 *U Motorji do 250 cm: 1. Novak Rudolf (Gradec) Puch 7:17 ''s, 2. šišk* Ivan (Motokol. Ilirija) Ariel 7:24 »'», 3. Stieger Werner (Motoklub Celje) Puch 7:34. 3ls. Motorji do 350 cm: 1. Schildhabei Anton (I. HMP Zagreb) Zenith 6:50 Za res. to ni lahka stvar. Vdam se. Kako torej zbeži?« — »To je njena skrb*. Znamenje časa. Zdravnik: >Prijatelj, v trebuhu imate vodo!« Bolnik: >2e mogoče, gospod doktor, dandanes je toliko nepoštenih krčmarjev!« Rečenica. »Živel je ko medved, vročioo je imel kakor konj in umrl je ko pes«. »Ni čuda. saj je bil vpisan v društvo za ohranitev živali.« Zastopnik. Trgovec: »Oprostite, gospod, da 6e je moj potnik vedel z vami kakor popolni bedak.« Odjemalec: »Hm, trdil je, da vas docela zastopa.« A tako. »Kako to, vi govorite o daljnem sorodniku, in to je vaš brat? . . .« »Saj, saj! .... On namreč prebiva na Japonskem.« Neenaka mera. »Poslušaj, Mara, tvojemu očetu se nič ne žuri z izplačevanjem dote.« — »Beži! Krivico mu delaš. Saj nama jo daje v deležih.« — »Že mogoče, ampak jaz sem te vzel vso naenkrat.« Razumen gost >Je bil biftek dober, gcepod?« »Izvrsten! . . . Toliko da sem ga snedel, pa že čutim v 6ebi eno konjsko silo več.« Neuspela šala. Natakar: »Morda bi telečji jezik?« — Gospod (hoteč napraviti dovtip): »Takih stvari ne maram, ki so že bile v ustih.« — Natakar: »No, potem bi mogoče . . . jajca?« Povračanje rajnih. »Doktore, verujete li, da hodijo mrtvi nazaj?« — »Dragi prijatelj, ko bi to veroval, bi si bil že davno izbral drugi poklic.« Točen rok. >Kdaj mi torej plačate?« — »Brž ko se mi izplača ček, ki mi ga založnik pošlje za roman, katerega sem se namenil napisati, kakor hitro mi pride inspiracija.-: Modrijan. »Zakaj pa gledaS, Vladko, v zrcalo, kadar te oče nabije?« — »Zakaj? — Hočem se prepričati, če sem mož ali baba, da dopuščam kaj takega.« Med prijateljicami. »Kako je bilo na svatbenem potovan.ni?« — »Divno. Vsi 60 mislili, da sem mu ljubica.« * Zanesljiv lek. »Kako učinkuje vaš prašek za spanie?« — 7Izvrstno, gospod doktor. A na žalost ga pogosto pozabim užiti, pa zaspim brez ii]-?-ga. Kadar pa ga pojem, me krog polnoči zbudi žena in vprašuje, če nisem pozabil uspavala. Ampak drugače sijajno deluje.« Rešitev. Mlada žena plaka. Pride mož in poizveduje, kaj se je zgodilo. — »Ah, pripravila sem mandljevo poslastico in jo postavila na kuhinjsko okno ... Pa se priklati pasja mrha in jo požre. Mar ni to strašno?« _ »Pomiri se, ubožica,« jo tolaži mož, »kupiva 6i drugega psa. Natakar zmožen slovenščine in nemščine, želi službo. Nastopi lahko takoj. Naslov v og!. oddelku »Jutra«. 31734 Prodajalka pridna in poštena, prvo-' vrstna moč mešane stroke, želi kamorkoli premeniti mesto Nastopi lahko, tudi takoj.. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32039 Dekle ki zna kuhati, želi službe. Gre ev. tudi za hotelsko sobarico Naslov v oglas, oddelku Jutra. 3>306 Kuharica išc'e mesta pri starejšem gospodu. Gre tudi k orožnikom ali finančni kontroli Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna kuharica«. 32477 Klubska garnitura moderna, naprodaj za "400J> Din. — Nailov v og'.a^nem oddelku »Jutra«. 32345 Otroško posteljico belo, poceni prodam. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 32257 Pozor! Pozor! Novoporočenci! Kdor kupi dobro ohranjeno sobno in kuhinjsko komfortno opravo, dobi stanovanje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32402 Jedilno mizo slike in več drugih stvari prodam. Igriška ulica 6. Ogled od 9.—5. ure. 32170 Parcelo kflpim v bližnji periferiji. Takojšnje ponudbe z navedbo cene in lege na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Solnce 33«. 32328 Hišico v Smartnem pod Šmarno goro, idilična lega, lasten vodnjak — avto - zveza z Ljubljano, zelo ugodno takoj prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32069 Hiša vgčstahovanjska v Zagrebu se takoj, proda.. Informacije daje Ivan Č-repinšek, Celje. Stanovanje lepo. visokopritlično v novi vili za Bežigradom, trisobno. solnč-n-o, s kuhinjo, kopalnico, pritiklina.mi oddam s 15. oktobrom. Cena po dogovoru. Naslov v oglas, oddelku Jutra. 32352 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam dvema starejšima zakoncema brez otrok. — Solnčna lega. zračno in čisto, z elekt-riko in vodovodom — za- november.— Naslov v osla-snem oddelku »Jutra«. ■ • 32140 Več dijakov sprejmem v sredini mesta na stanovanje in zatrk Kje pove oglasni oddelek Jutra. 32371 Dijaka sprejmem v oikrbo. Lastna solnčna soba. Pomoč pri učenju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32383 Dva dijaka sprejmem v vso oskrbo. — Klavir in vrt Naslov v oglas-nem oddelku »Jutra«. 31987 Dve gospodični ozir. dijakinji sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov: Resljeva cesta l/I., levo. 32511 Sobo boljšo, oddam v sredini mesta. Naslov v oglas.nem oddelku Jutra. 32281 Opremljeno sobo veliko oddam za. 180 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 32354 Mesečno sobo prazno, tiko sodišča oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 32427 Opremljeno sobo oddam gospo/iu v Streiiški ulici 10/1. 32473 Sobico ne predrago, i š-č e gospa (šivilja) s 1. oktobrom. — Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32056 Prazno sobo lepo, z elektriko in posebnim vhodom, v centru mesta takoj oddam. Nas-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 324« Prazno sobo parketirano, za Bežigradom takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32404 Sobo pri Prešernu. SpSdnja Šiška. Tržna ulica 5. oddam. 32503 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, takoj oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32513 Gramofon dobro ohranjen, s ploščami vred ugodno prodam. ' Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dober gramofon«. 32244 Citre (prjn) prav dobro ohranjene in uglašene, prodam. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 3245$ Igralne gosli cele, dobro ohranjene, po ugodni ceni prodam. Poizve se v Vrhovčevi ul. 12 dvorišče. 32510 »Z« Motor Jap 300 cm. 3 prestave, prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 32509 Pisalni stroj popolnoma nov, znamke »Ideal« najnovejše konstrukcije. ugodno prodam. Poizve in ogleda se Sv. Petra cesta 52, trgovina Sulnik. 32512 Mallnovec z najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi v lekarni dr. G. PiccoU LJubljana 1 kg 30 Din Pri večjem odjemu ceneje. — Razpošilja se po pošti in železnici. NESTLE-ova otto&ka moka i$vanredn9 ktanitno bredbtvo, $e£e ftogato na vitaminift. 164 a Skrivnost drznega roparskega napada na zraeno pošto krepi in zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIh Ljubljana VII razvozlana! 99€rusar v oblakih66 Sloveči ameriški letalec Donald E. Kehoe je napisal za »Jutro« sijajno povest, ki se suče okoli zločina najsodobnejše vrste: napada na zračno pošto! Kehoe pozna carstvo višav kakor malokdo. Ni je nevarnosti v zraku, ki ji ne bi bil gledal v oči. Polkovnik Lindbergh je priznal njegove odlične zmožnosti s tem, da si ga je vzel za spremljevalca na svo' jem vseameriškem poletu. Kehoe vodi čitatelja skozi vsa razburjenja zrakoplovnega stoletja. Zgodovina ne pomni bolj drznih zločinov od teh, ki se dandanes dogajajo v zraku. Kehoe nam pripoveduje o poštnih ropih v oblakih, o nevarnosti nočnih poletov v burji in megli, in o nenavadnem poginu vrlih letalcev. Kako bo neustrašni letalec Dick Trent premagal vse ovire in 6i pridobil ljubezen lepe Mary Randove? Z zastajajočim srcem boste čitali to povest o pustolovščinah, mladi ljubezni in strašnih nevarnostih na sinjih cestah višav. Ali ste že naročili »Jutro«? Ali ste poravnali naročnino? Storite to takoj in ne zamudite pričetka ,Gusar j a v oblakih4 v JUTRU za vse šole v predpisanih izdajah se priporoča Knjigarna Tiskovne zadruge v LJUBLJANI, Prešernova ulica štev. 54 Seznami za vse srednje šole in učiteljišče istotam brezplačno na razpolago za konzocij »Jutra* Adolf Ribnikar, urejuje Ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna d. d.», njen predstavnik Fran Jezeršek; vsi v Ljubljani.