261
Obrtnija.
Vrata iz leta 1638. v Kranji.
(Iz izvestja c. kr. obrtne strokovne šole za lesno industrijo.)
Kranjska dežela nima ravno veliko umetno-obrtnih starin, ki bi bile vredne posebnega spomina. Nekdaj se je pač nahajal mnogi bis^r te vrste v deželi, a ker ni bilo nikogar doma, ki bi se bil zanimal za take stvari, odnesli so jih razni ljubitelji starin, kupci-starinarji in njih agentje ter raztresli po slovečih zbirkah izven naše domovine.
Osobito lesnih izdelkov dobivamo prilično malo. Največ jih hranijo še naše cerkve in naši samostani, a posvetni domovi so skcro brez izjeme ubožni na pričah onih minolih dob, ko je tako lepo cvela umetno-obrtniška produkcija. Morebiti bivajo na gradovih naših plemenitašev tam pa tam še zanimivi ostanki hišne oprave, a ti so občinstvu večinoma nepristopni in torej nepoznani. Meščanske hiše pa, ki so drugod (n. pr. na Nemškem) prave zaloge za proučenje umetnega obrta nekdanjih časov, imajo pri nas le skromen pomen za zgodovino te stroke.
Častno izjemo nahajamo v tem oziru v Kranji. Hiša štev 2. na Glavnem trgu hrani še vrlo lepe ostanke re-nesanske dobe iz leta 1638. Bogat lesen, najbrže mecesnov strop in dvoje zanimljivih vrat je sijajen dokaz, da je tudi naša domovina na umetno-obrtniškem polji nekdaj častno in vspešno tekmovala s sosednimi deželami.
Imenovana hiša, sedaj last gospice Mar. Ogrinčeve, 2grajena je v velikih merah. Prostorna veža, široke stop-
njice, prostorne in visoke sobe, razsežne kleti in sploh vse razmere pričajo, da je bila že od pričetka namenjena bogati in mogočni rodbini. Ustna kronika tudi trdi, da so v tej hiši stanovali nekdanji kranjski mejni grofje, ka so rezidirali v Kranji. Zgodovinski viri nam o tem niče-a ne povedo; celo to je dvomljivo, če so mejni grofje sploh kdaj stalno bivali v Kranji. A tudi sedanja zgradba je dokaj mlajša, kakor navedena zgodovinska doba. Oni deli hiše, ki so ohranjeni še v prvotni obliki, pričajo, da je zidana za propada gotskega sloga. Vezna vrata z zavih-njenim lokom (zavihnjeni lok, geschvveifter Spitzbogen, tudi oslovski hrbet, Eselsriicken imenovan), nizki vezni obok s slepimi mrežami in še nekateri drugi deli kažejo na rečeno dobo. Pozneje so hišo predelovali na razne načine. Nad hišna vrata so naredili okoren kamenit balkon, v drugem nadstropji pa okrog srednjega okna kamenite okvire. Leta 1811. je drugo nadstropje pogorelo in tedaj so bili unničeni njegovi lepi leseni stropi in vsa vrata. Ogenj se je že prijemal stropov prvega nadstropja, a vendar so ga še pogasili pravočasno in s tem rešili ono sobo, ki je sedaj edini ostanek nekdanje krasne hišne oprave.
Dotična soba ima dvoje različnih vrat in bogat lesen strop. Vrata so iz orehovega lesa, ki se sosebno na stranskih lizenah odlikuje z lepimi žilami. Intarzije so javorjeve na orehovom ali pa orehove na javorjevem dnu. Zelo lični so tudi železni okovi. Na vratih je vdelana letnica 1638. Mojstrovega imena nisem zasledil nikjer. Delo je v obče dobro ohranjeno, le intarzije so po nekod izpadle; žal, da so dotična mesta povsem brezukusno in primitivno popravljena. Večkratna prevlaka z lakom in firnežem je močno zalila ornamente in pn file. Gotovo bi bilo jako hvaležno delo, ko bi se odpravila ta skorja in vrata popravila v duhu in smislu njih izumitelja.
Obe vrati s stropom vred so natančno prerisali učenci IV. letnika pod vodstvom g. E Cigoja, ki je tudi sliko narisal na kamen. Strop in ostala vrata objavi prihodnje leto izvestje.