135. številka.
„Edlaost"
izhaja (lvakriit n» dan, rnziin ne<lelj in
praznikov. Zjtitranje izdanje izhaja oh 11. uri. večerno pa ob 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo iziianje oh 1 uri pop.
>Taro^ninH zimi«: Obe izdanji na leto . . . gUI. 21*— Za samo večerno izdanje . „ 121— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročite brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno «e prodajajo v Tratu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake popoldanske Številke po 3 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
II
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Sodnik.
Novejše vesti.
Pariz 27. .Tittri se priobči dekret, ki se je izdal v /mislil odloka soveta Častne legije, kateri dekret odreja, da se Zola začasno izbriše iz častne legije.
Itn kimata 27. »Agenoe Roumaino« javlja: Vse romunsko novinstvo pripoznavu soglasno po-sebno važnost obiska kralja Karola v Petrogradu. Ta obisk utrdi prijateljstvo, obstoječe med Romunsko in veliko sosednjo državo.
Bero) i ti 27. Osebni zdravnik Bismarokov, dr. Sch\veininger, je izjavil, da ho neosnovane vse vesti o poslabšanju stanja kneza Bismareka.
Hamburg 27. Deputacija avstrijskih turnarjev, došlih v Hamburg na tamošnje telovadske slavnosti, je bila odšla v Friedriohsruhe, da bi pozdravila kneza Bismareka. Ni pa bila vsprejota, ker je grad absolutno zaprt za vse.
Madrid 27. Mladi kralj je obolel, bržkone na ošpicah.
•lasi« (Galicija) 27. Danes je bila na tukajšnjem okrožnem sodišču razprava radi izgredov v Strčisovu in Gorlicah. Jedcu obtožencev je bil obsojen na štiri mesece, jeden na štiri tedne in ostali po dva tedna.
Milan 27. Danes se jo začela razprava proti poslancem De Andreis, Turati in Morgari radi izgredov v Milanu. Obtožnica pravi mej drugim, da republikani in socijalisti siecr ne soglašajo v teorijah in načelih alivjednem soglašajo popolnoma, v tem namreč, da se spremeniti ustava in obli k a vlade. To daje tudi ukupni namen vseh treh obtožencev in njih zaveznikov. V ta namen snujejo stranke, in v ta namen so bili tudi izgredi. Oita-
PODLISTEK,	^
Čuvaj se senjske roke!
Zgodovinska povest.
Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. Cvetkov.
ir.
Štelo se jo 1(500 po Kristu. Gladko morje se je prelivalo kakor zelena svila, a mlado majniško solnce je sipalo svoje zlato v valove hrvatskega morja preko otokov Krka, Raba in Prviča; majniško solnce se je razprostrlo nad starimi zidinami in stolpi mesta Senj, ki je, ovenčano z gosto hrastovo šumo, temno stalo stisnjeno v zavetju med vrhovi: Vratnikom, Orlovim gnjezdom in Trebuš-njakom. Osamljena se je belila ob morju zidana cerkvica »Sv. Marije na rtu«, gotovo pribežališče pobožnih mornarjev; ponosno se je dvigal stolp sv. Save, a na vrhu nad mestom je bila kakor orlica nad gnjezdom trdno zidina »Nehaj«, katero je bil sezidal slavni hrvatski junak Lenkovid pred 42 leti proti osmanskomu besu — in, reeiino prav, — proti krilatemu levu. V senjski Inki je stalo nekaj bark in dve, tri ladijoc. Pa to ni bilo nič čudnega. Dokler so drugače jarboli vrveli po tem morskem zavetju, prihajajoči z Reke in Trsta, odhajajoči v Jakin in Levant, ni smel sedaj nesrečni trgovec iziti v morsko ožino, ni smel dovesti dve, tri barigle vina iz Vinodola. Beneški brodi so obkolili vso ožino in iz daljine, si mogel dobro razločiti bela jadra; beneški pomorski vojskovodja je
Trst, v četrtek 28. julija t SOS.
prežal kakor krilati zmaj na vsako nebeneško bar-čioo, da jo ugrabi z nemilimi kremplji in obesi mornarje; in ako bi bila ladija senjska, na križ svojega broda, da bi si s toni pridobil večno slavo pred silno gospodarico, prejusno beneško republiko, ki je imela samo jeden trn v peti — »proklete« senjsko Uskoke. Saj je znala, čeprav je bilo minulo žo osem lot, pripovedovati vsaka senjska mati, kakšne pijavke so Benečani, kako je proveditor Almoro Tiepolo v sredi tihega miru streljal s topovi na krotek Bag in kako jo, osvojivši si mesto s prevaro, dal razbojniški obesiti kapitana, poročnika in dvajset krepkih junakov. Poleg toga so zevali s trdnjavice sv. Marka na Krlcu strašni topovi in kar jo bilo najslabeje, Benečani, no zaupajoči več svojim hrvatskim in dalmatinskim vojakom, priskr-bovali so si vodno več arbanaskih najemnikov, ljutili krvnikov brez duše.
Divno je sijalo solnce dne 18. majnika 1600. nad Senjom, a v Senju jo bilo vso tožno in neveselo. Po ozkih ulicah so ležali pod kalpakom *) in orožjem mrki ljudje, vstavljali so so v krdelih, razpravljali živo in iskreno; brezposelni mornarji so sedeli na praznih sodih in proklinjali Boga; dva, trije postarani plcmenitaši so stali pred ineniško cerkvijo in gledali izpod paznega očesa za četo oboroženih Uskokov; ženske, ki so sedelo le po »balaturah« pred hišami, so so neprestano prekri-ževale, mahale z rokami, ter šepetanja in blebetanja ni bilo ne konca 110 kraja. ___V ulici, ki vodi od kaštelu proti morju, jo
*) Kosmata kajjn.
Tečaj XXIH.
Oglasi
e računajo po vrstah v petitu, /.a Neč-riitno MHročilo s primernim popustom. 'ohlana, osmrtnice in javne zahvale, »lunari o^laai itd. ne računajo po pogoilhi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu, sefrankovani dopisi se ne sprejemajo, {okopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase spre-ema upravnIStvn. Naročnino in oglase e plačevati loeo Trst.
1'rednlStvo In tiskarna se nahajata v ilici Carin t in Stv. IpravnlStvo, o<l« tmvništvfl in sprejemanje Inaeratnv
r ulici Molin niccolo it v. .'t. II. nailstr.
stala ozka, siva, visoka hiša. V tej hiši pri zemlji je bila krčma, ali bolje rečeno, temen, izdolben hram, v katerem ne bi bil človek videl o belem dnevu niti prsta pred nosom, ako no bi tu noč in dan gorela leščerba, in razsvetljevala nekoliko starinskih klopij in miz, nekoliko sodov in četo mrkih gostov. Gospodar to krčme je bil »(.Vni Niko«, rodom Lošinjan. Pred mnogimi leti mu jo zapeljal beneški poročnik mlado zono. Niko je prebol Benečanu z nožem, pobegnil iz Lošinja v Senj in tu postal krčmar.
Po hramu »Črnega Xike» se je razlegal zamolkel šum. Opiraje se ob lakte, sedelo jo za mizo čudno društvo, debeli, plečuti ljudje, ostriženih las, dolgih brk, rujave polti in svetlih očij. Na glavi so jim stale kape od jančjega kožuha, podšite z rudečim suknom, za pusom so je bliščal nož, z rumen jo visela siva suknju, a ob zidu za njimi bliščalo so so dolgo puško. Vsi ti ljudje so upirali oči v Človeka, ki je sedel na čelu mizo pri stopnicah pivnice. To jo bil kakor saje rujav svat, temnega, rujavega, nagubančenega lica, okroglega čela, nad katerim so so belili lasje, kakor planinski sneg. Nad črnimi očmi ste se ježili gosti, beli obrvi, a izpod debelega nosa so se spuščali brki kakor labudova krila. Na širokih prsih so se bliščali srebrni gumbi, u za pasom s srebrom okovani samokresi. Starec je postavil kapo pred-so na mizo, otrl si znoj z čola in dvignil glavo.
(Pride še).
EDINOST
(Večerno izdanje)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
k F
n
s 1
Telefon 5tv. «70.
4 nvč.
V edinosti Je moč!
J j
A ------------,
Lastnik konsorcij list« „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
njo obtožnice je trajalo dve uri. Poten pričelo zaslišavahje obtožencev. .
Newr-York 27vftx \Vashingtonu javljajo o noti franeozkega .poslanika Cambonu: Vladi Zjedi-njcnili držav, da naj se Španska umakne s Kubo, kar pa je poslednja odklonila. Španska priznava, da jo bila v boju na morju poražena. Ista meni, da je došol čas, da se store koraki v zaključenje vojno. Prosi torej franeozkega poslaniku Cambonu, da bi on posredoval. Poslanik no more povedati predsedniku Mac Kinleyu, v kake koncesije bi dovolila Španska. Glasi so, da Zjcdinjenc državo zahtevajo: popolno neodvisnost Kube pod varstvom Amerike, absolutni odstop Portorica in Marijan ter jedno pristanišče na Filipinih kakor postajo za oglje. Ti pogoji da so bistveni za sklop miru.
Havana 27. Veče število Adličnjakov izjavljajo opetovano, da bi jim bila ljubša aneksija po Zjedinjcnih državah, nego pa neodvisnost Kube, kor v tom poslednjem slučaju bi bili izpostavljeni izgredom ustušev.	!
IVasliliigtoii 27. Predsednik Zjedinjcnih držav izroči jutri francoskemu poslaniku odgovor na španski predlog za sklep miru. Sodi se, da predsednik privoli v zaustavljenjo sovražnosti ako bode premirju sledila mirovna pogodba, sloneča na določenih splošnih vidikih.
Pariz 27. »Agence Havas« poroča, tla jo fran-cozka vlada na prošnjo španske vlado pooblastilu svoje poslanike v Wushingtonu, da predloži predsedniku Mac Kinlcvu poslanico madridske vlado. To poslanico je rečeni poslanik izročil včeraj v imenu Špansko, ki mu je poverila obrambo njenih interesov, in sicer v beli hiši v navzočnosti državnega tajnika Daya.
obMi istrskih.
v.
Zadnjič smo vprašali, zuključujč svoj članek, dtt-li bi bilo možno rešiti Istro iz sedanjih tužnih razmer? In odgovorili smo, da jo možno! Možno je, a tudi skrajni čas jo, da so nehajo razmere, ob katerih je možna toliko korupcija v javnih upravah, kakoršno nam jo naslikal list »Istria« ; list torej, o katerem smemo biti prepričani, do ni slikal prečrno na škodo Italijanom. Sicer treba priznati, da se tako stvari dogajajo povsodi. Kakor je ni pšenico brez ljulike, kakor ga ni naroda brez slabosti, tako tudi je ni pokrajine, kjer bi se včasih ne dogodila kuka nepravilnost v javnih upravah. Ali čim so se taki dogodki razvili do navade in v splošno zlo, tedaj treba radikalnega, hitrega in brezobzirnega zdravljenja.
Sedaj pa nastaja vprašanje: kdo bodi zdravnik? Kdo naj vzuino goreče železo v svojo roko in naj izžge gniluv? Po našem monenju morajo tu sodelovati vsi pošteni razumniki s poučevanjem ljudstva, vsi pošteni zastopniki ljudstva po upravnih in zakonodajnih zustopih in — slavna vlada. Tu poslednja še posebno in sicer znto, ker imu precejšen del krivde na tem, kar je dandanes po Istri. V 1 a d a mora z u č e t i s to rešilno akcijo! To pa ne le znto, da popravi in poravna, kar je zamudila in zagrešila v prejšnjih časih, ampnk tudi zato, ker še le o n a m o r o r a z v o z u t i r o k o tor otvoriti svobodno pot poštenjakom mod ljudstvom in po zborih za delo v asanaoijo žalostnih odnošajev. Vlada naj so vendar enkrat odpove do tal zgrešeni tradicijonulni politiki svoji,
zistcmu umetnega nadvladja v deželi! Pusti naj, da pridejo naravne sil«' »lu razvoja! Naj ne zadri nje na delu otiih, ki ljubijo to siromašno ljudstvo istrsko iz dna svoje duše! Ako pridejo do moči in veljave v deželi možje in činitelji, ki hočejo dati ljudstvu pouka in sredstev, da He isto povzdigne gospodarski ; ako pridejo do moči ljudje, ki hočejo dati ljudstvu sol na pametni ]><•-dagogiški podlagi ter tako |>ovzdigniti nivo splošnega izobraženja, nravnosti in ljudskega poštenja, potem, o gospoda tam gori na vladi, verujte nam, da hode skoro postavljen močen jez proti korupciji, o kateri sedaj t«»1 i hritko tožijo — vasi prijatelji in varvanci! Dokler pa 1 »odete zatiskali oči, da le ne vidite, kaj počenjajo olipu hi; dokler hode možno, da so javne uprave po mnogih krajih le dekle male klike iu da klika zopet plačuje svoje dekle s tem, da jim dopušča, da si same jemljejo plačilo za svoje hlapčevstvo na račun žuljev, omike, blaginje, svobode in javnega poštenja v narodu, dotlej, o gospoda, ostane seveda, kakor je.
Vladni krogi ne verujejo nam, mi ne uživamo zaupanja tam gori. Bodisi. Britko je sicer to, ali kakor ni možno nikogar siliti do ljubezni, tako ga ni možno siliti do vere in zaupanja. Ali če ne verujejo nam, naj verujejo vsaj grozni samoobtožbi, ki jo je napisala »Istria« — naj verujejo, da po sedanjih odnošajih preti poguba »precejšnjemu delu dežele«.
Saj vladi ne treba nikakih naporov. Saj mi ne zahtevamo od nje nič posebnega ; saj ne zahtevamo, da ona bodi z nami, ali to zahtevamo in smemo zahtevati, (hi ona ne hodi proti limn! Ali je taka zahteva neskromna ? Menimo, da ni; že zato ne, ker je naravna! Niti za las naj ne stori vlada za nas več, nego mora storiti po zakonih za sleherni narod; ali odpove naj se enkrat politiki, ki nas veže na rokah in nogah. Ko so bodo mogle razvijati naravne sile prebivalstva, ko bodo mogli resnični prijatelji in zastopniki ljudstva svobodno paral izovati pogubno delo — klike, potem nastane blagodejna reakcija v javnosti sami ter z reakcijo pride ozdravljenje. Spoznanju na vladi bodo sledilo vso drugo samo po sebi, po naravnih silah naroda. Vi zakličite odrešilno parolo in mi bodemo delali potem lahko, ker bodemo imeli svobodne roke, dobro vedoči, da prvi sotrudnik na blaginji naroda mora biti narod sam !
Govorili smo!
DOPISI.
Iz Rojana. (Izv. dop.) Dovolite nam, da rečemo še dve tri o cerkveni slavnosti. ki smo jo imeli na dan sv. Mohora in Fortunata v Hojanu. Dovolite in bodite tolmačem razburjenega ljudstva radi dogodkov na tej slavnosti — dogodkov, ki značijo ves (tako bi rekli) sedanji rojanski zistem.
Društvo »Zarja« je bilo sklenilo, da se tudi ono udeleži procesije in skaže tako Bogu čast. Ta sklep je naznanil gospodu župniku eden odbornikov osebno. A gospod župnik se je odzval: »Zarja"« ne bode pela v moji procesiji!« Odposlanec Zarje seje odrezal na kratko: »Apeli bodemo vendar-le, za to se obrnemo na drugo mesto!«
Kakor da gaje pičil gad, letal je gospod župnik potem od Petra do Pavla za pomoč ter je zahteval od policije, da zabrani »Zarji« pevanje v procesiji. Ali nič mu ni pomagalo, kajti družtvo »Zarja« je dobilo dovoljenje od redarstvenega ravnateljstva.
Bilo je na dan procesije. (Hm je prišla iz cerkve zastava sv. Mohora, stopilo je zanjo društvo Zarja, pomnoženo po oddelku društva Adrija iz Bur-kovelj. Peli so izborno. Vmes tudi nekaj latinskega, da bi se ne poreklo, da so prišli izzivat. Veščaki so bili soglasni v sodbi, da so naši pevci popolnoma pobili JurCev »Coro«. In to ravno isto skladbo, katere se ta poslednji zbor ni upal izvajati sam, ampak je skušal z zvijačo zvabiti nekoliko pevcev Zarje«. Gosp. župnik, videči naš lepi zbor, se je razsrdil tako, da je pred cerkvijo za-vpil na glas na blizo stoječe redarje, češ, da o povratku ne smejo pustiti »Zarje« v cerkev, sicer da bode »baruta«. Nadzornik redarjev je obvestil o tem vskliku župnikovem pevovodjo g. Kažma, a pevci so se udali, misleči si: ako nas nočete v cerkev, pa ostanimo zunaj ! Razvrstili so se pred cerkvijo — kakih HO jih je bilo — in zapeli še enkrat
lepo Kotta-jcvo skladbo »Pevaj jezik'. Peli so tako divno, da so jim izrekali priznanje tudi nasprotniki.
Pobožnemu slovenskemu ljudstvu ni bilo dovoljeno v cerkev, pač pa je bilo v cerkvi vse polno — tržaških Židov obojega spola. Pa tudi v kočijah so se vozili med procesijo in prav tikoma cerkve.
O. župnik se je bal, da bi se v cerkvi pelo slovensko, ker t) bi žalilo tržaške gospođice in sartorele.
Take reči se dogajajo v našem Bojanu! In ljudstvo je ogorčeno. Kako bi ne bilo.?!
Z hiš naših rodoljubov so vihrale trobojniee, a pod »skalo santo v je bil velelep slavolok s tremi oboki, odičen cveticami, zelenjem in trobojnicami, v sredi pa je bila slika sv. Mohorja, pod katero je bil slovenski napis.
Po procesiji so odšli naši v društveno gostilno, kjer so hitro in krepko zapeli — »Naš je Rojan !« Popoludne se je zbralo v isti gostilni mnogo naroda iz okolice in mesta, prepevalo je društvo »Zarja« in sta govorila navdušeno gospoda Ivan M. Boh* in Hr. Ražem. Prvi je povdarjal, da je bila tu od nekdaj slovenska zemlja in da mora ostati tudi nadalje. (iospod Kažem pa je kaj sarkastično žigosal sedanje razmere v Hojanu. Rotil je zbrane bivše pevee »Zarje«, naj se pridružijo zopet v nepremagljivo trdnjavo. Viharni živio-klici so odmevali po tem govoru.
V gostilni gospoda Trevna pa je prepeval pol-noštevilni mešani zbor društva »Kolo« iz Trsta. Tudi tu se je trlo občinstva, ki se je divilo lepi slovenski pesmi. Tudi tu se je napivalo in netilo slovensko rodoljubje.
Za danes toliko; še nekaj opazk sem si pri-držal za prihodnjič.
Politični pregled.
K položaju. Glavnim predmetom vse disku/,ije po novinstvu jo sedaj zaključenje državnega zbora. Sodbe so različne še sedaj: jedni sodijo, da vse spremembe, kakoršnih je pričakovati, sestoje ravno jedino le v tem zaključenju; drugi sodijo zopet, da so z zaključenjem državnega zbora zaključena tudi vsa pogajanja z Nemci.
O komentarju, katerega je prinesla »\Vienor Abendpost«, meni »Politik«, da to je bil vendar enkrat razločen govor. Sedaj je vse zavisno od tega, v kateri smeri bodo vlada izkoriščala svojo svobodo. Ako so nje besede o »veči svobodi v akciji« resne, potem mora vlada vsakako v tem odmoru misliti na to, da popolni svoje načrte za bodočnost. Na jesen bode morala povedati vlada, kako misli rešiti prvi dve vprašanji. Dotlej treba čakati.
»Hrvatski domovini« se vidi značilno, da je ravno oni uradnik — namestništveni podpredsednik Stummer— odlikovan imenovanjem sekcijskega načelnika v ministerstvu, ki je izdelal vladni načrt, katerega so Nemci odklonili. To odlikovanje bi kazalo, da so najviši krogi zadovoljni s tem načrtom. Po takem da ni pričakovati novih pogajanj z Nemci.
»Agramer Tagblattu« se vidi zopet to značilno, da so češki listi vedeli o predstoječem zaključenju, dočim nemški listi niso slutili ničesar. Sedaj je po-loženje vse drugače, nego je bilo o prejšnjih za-klj učenjih tekom zakonodajno dobe. V jubilejnem letu se skoro gotovo ne skliče več državni zbor. Ce že ne jezikovno vprašanje, pa vsaj pogodba z Ogersko se gotovo reži na podlagi § 14.
Nekoliko podatkov o ravnokar zaključenem državnem zboru. Tekom 13 mesecev seje državni zbor sedaj zaključil že v tretjič in tretje je ministerstvo, ki je izvršilo ta čin. Lani ga je zaključil grof Badcni, prošle zime baron Gautseh, a sedaj grof Thun. Sedaj je završeno tretje zasedanje te zakonodavno dobe. Vsa tri so bila nenavadno kratka. Volitve za ta državni zbor so se vršile lanske pomladi.
Nemško „strašilo". — Kakor vse kaže je zaključenje drž. zbora vendar-le nekoliko poparilo nemško gospodo. Zlasti se trudi »Neue Freie Presse«, da bi razbremenila Nemce od krivde na tem, da jo prišlo tako daleč. Ako bi smeli verjeti temu či-futskemu listu, so Nemci nedolžni kakor novorojeno dete. Kje je vendar državnik — taka vsklika — ki bi mogel enkrat pokazati to nemško »strašilo«, ki je nevarno državi ? !
Kje? Takoj naj sledi odgovor. Denimo, da ni nikjer Schoncrerjanstva; denimo, da ni nikjer pruskih agitatorjev po nemško-avstrijskih uredništvih; denimo, da sc nikjer ne poje »Die \Vaeht am Rhcin«; denimo, da ni še noben Nemec stopil na inozemska tla z namemom hujskanja proti lastni državi; denimo, da ni še noben Wolf žugal z intervencijo Nemčije ; denimo, da še nikoli ni bilo Schulveroina v Berolinu, ki bi pošiljal nemške marke v Avstrijo v agitacijske svrhe; denimo, da se prusko časopisje ne vede tako kakor da je profos Avstrije — denimo torej, da ni vsega tega — da-si je — in recimo, da Nemci ne zahtevajo druzega nego uza-konjenje nemščine državnim jezikom v Avstriji in — dovolj je! Oni vedo, da bi navstali viharji, da bi zavihrala prava vojna med državljani, da bi morda —-zlasti na Ceskem — tekla kri, predno bi Nemci dosegli ta svoj cilj, in vendar nočejo odjenjati od te zahteve ! ! Oni vedo, da bi s e m o g 1 o t o doseči le na r u inah za d o volj nosti avstrijski h narodov — in vendar hočejo tako. »Neue Freie Presse« je hotela videti nemško »strn-šilo*. Tu je ima !
Domače vesti.
Kaiionlska vlzltaclja. Njegova ekscelcnca knezoškof goriški dr. Missia odide pojutršnjem v Kobarid na kanoniško vizitacijo.
t Josip Kristan. Minolo noč je umrl v Kopru po le tridnevni bolezni gosp. Josip Kristan, profesor na tamkajšnjem učiteljišču. Udarec je to čistiti rodbini in narodni stvari v okraju ko-perskem! Ohranimo pokojniku blag spomin!
Ravnopravnost na pošti. Te dni je zopet hučalo po predalih »Piccola« radi neke namišljene naredbe v varstvo jednakopravnosti na c. k. pošti. Mi imamo pripravljenih nekoliko značilnih črtic, katere pa smo morali odložiti (radi pomanjkanja prostora) za jutri. Isto smo morali storiti z več drugimi stvarmi,
Zadruga gostilničarjev. Razmere v tej zadrugi so bile v povod že tolikim burnim razpravam, nezadovoljnosti večine gostilničarjev in raznim govoricam, da je res že skrajni čas, da bi se ozdravili ti odnošaji in da bi prišlo delovanje zadruge v zdravosmdr. Zlasti mali gostilničarji so silno nezadovoljni. V ta namen je sklical poseben odbor gostilničarje na posvetovanje, ki se bode vršilo jutri popoludne ob 3. uri v gostilni »Cervo d'oro« na Aequedottu. Mi priporočamo našim gostilničarjem v njih interesu, naj sc polnoštevilno udeleže tega zborovanja.
Pet let brez šolskega pouka. I)a se narod politično osamosvoji, treba mu v prvi vrsti, kakor je to povdarjal tudi vrli naš abiturijent, g. Jakob Ukmar, na abiturijentski veselici v Barkovljah, da se izšolajo njega sinovi, a to je možno samo, ako imamo šol, ter da se oslobodimo gospodarski. Samo tako je možno politiško in narodno osamosvojenje.
Poglejte malo, kako lepo napredujejo Slovenci v Gorici sedaj, ko imajo svoje šole (seveda samo po lastni požrtvovalnosti) in svoje posojilnice in zadruge!!
Ker pa gospodovalna klika v Istri noče, da bi se osamosvojil narod naš; noče, da se isti izobražuje, zato tudi noče dajati prepotrebnih šol. Oni so sovražni napredku ljudstva, osobito našega; saj ovirajo še obiskovanje šol tam, kjer jih je: šolskimi taksami! A to se nam vidi uprav barbarski: v Evropi, ob zatonu devetnajstega stoletja. Zares skrajni čas bi bil, da bi gospodje na Dunaju enkrat za zmiraj in sicer radikalno posvetili temu krdelcu laških oblastnežev na Primorskem, katerih vladanje in upliv se opirata edino ob nevednost in neizobra-ženost ljudstva ter ob bedo istega.
Tako nima Brezovica (vas oddaljena pol ure od Materije) že pet let šolskega pouka; d a - s i j e z g r a d j e n a sedaj nova š o 1 a, še ni razpisana služba učitelja. Čegava je krivda ? Kdo ima pri tem merodajni glas? Kdo? vprašamo.
Sedaj pa se obračam do gospodov poslancev in prvakov sploh po Istri, da bi isti, v kolikor je to v njih moči, delovali v to, da bi dobivali šolo po hrvatskem oziroma slovenskem delu Istro. To je nujna stvar, življenske vrednosti, ter sedaj je skrajni čas, da se odpomore temu nedostatku.
Miloslavič.
Nas« dobrodušnost — italijanska brezobzirnost! I/ Materijo nam pišejo: Kakor znate, prihajajo vsako leto gospodje iz mesta semkaj o jMiletnem času, ker tukaj je lepili sprehodov, čist in dober zrak, ter zelrt prijetno ozračje, kar se po mestih ne nahaja tako hitro, vsaj kar se tiče zraka ne — najmanje pa v Trstu. To veste sami prav dobro,
V	soboto zvečer, ko so se delale priprave za plesni prostor — v nedeljo je bil tukaj največi praznik, kateremu pravijo »opasilo«, in seveda ples mora biti —, sem šel z členi odlične družine na sprehod. Ko smo prišli mimo hiše, kjer bivajo neki tržaški gospodje — in ta luša je tik županove — nam je zadonelo na ušesa laško petje neke žensko, sedeče na stopnicah zunaj hiše. Seveda, vesela je bila in Vi znate, da je prijetno prepevati v večernem mraku. Tako je storila i ona. Močnim, tresočim glasom je proslavljala blaženi Trst. Razumel sem namreč te-le besede: Cara mia Trieste, non ti dimentieherft mai pift, in potem še drugih pesnij. Ko smo čuli to, smo si mislili: Taki so!
V	kraju, kamor je prišla, da zaužije malo čistega zraka ter da živi mod dobrimi in pripro-stimi ljudmi, je petjem naglašala svoje italijanstvo. Sedaj pa vprašajmo: Kaj bi se zgodilo, gospod urednik, ako bi Slovenka došla v kako laško mesto in bi demonstrativno prepevala na balkonu ?!
Seveda, naše ljudstvo ni tako kakor laško, ono je mirno, ter pusti tudi vsakega na miru, da, še preveč mirno jo, kajti ravno na račun naše mirnosti grešijo naši nasprotniki. Ker pa hočejo naši »dobri« sosedje na vsaki, tudi nenaraven in barbarski način ter železno doslednostjo varovati »il earattcre prettamente italiano delle nostre cittit«, bi bilo naravno in pametno, da bi se tudi mi držali trdo gesla: »Klin s klinom«. Kakor oni z nami, tako mi žnjimi!
Naša ne li ili il ost! Iz Materije nam pišejo :
V	nedeljo je bil tu velik praznik. Da je bil praznik velik, lahko sklepate iz tega, da je prišlo vojakov, služkinj in služabnikov, ki imajo svoje družine tukaj, na dopust, da bi se i oni veselili v svojem kraju: toda tudi o tej priliki sem zapazil tisto neumno in nezmiselno navado, da fantje in dekleta, prišedši v Trst in jedva priučivši se le malo laškim besedam, nočejo več govoriti slovenski niti na svojem domu, niti se svojci. Oh, kako grda je ta navada, kako pogubonosna! Ti ljudje ne znajo, da s tem postajajo izdajice na svojem lastnem narodu; oni ne mislijo, kakšne posledice ima ta njihova navada in — neumnost. Oh, žalostno! Ko dobivajo taki ljudje svojo družino, so njihovi otroci popolnoma Lahi, a možje postanejo najhujši jani-čarji, ki se borč vso silo proti svojemu lastnemu narodu, želeči ga ugonobiti popolnoma. Ni to žalostno in — neumno?
Izpred sodišča. Danes se je vršila razprava proti ubijalcem mestnega stražnika Miota. Obtoženi so bili 24-letni čevljar R u d o 1 f J u r i z z a, 21-letni dninar Fran Arzon in 20-lctni kamnosek Jakob Marcon. Ker ni bilo moči pogoditi pravega ubijalca, bili so obsojeni vse trije radi težkega telesnega poškodovanja, poskušane tatvine in sicer: Jurizza iu Arzon vsaki na 4 leta, Marcon pa na 2'/a leta težke ječe.
Star znance. Včeraj je bil aretiran 251etni Ivan Ricgcr iz Tirola, ki je hodil po ulicah razo-glav v belem oblačilu. Povedal je res svoje pravo ime, zamolčal pa je marsikaj druzega. N. pr. to, da je bil od 1888. do 1896. kaznovan od tukaj-šnega sodišča samo 12krat radi tatvin in javnega nasilstva. Tudi ni povedal, da je dne 28. febru-varja 181)7. pobegnil iz prisilne delavnice v Ljubljani. Sedaj je bil namenjen na Ogersko. Zmotil se je pa, da je hotel na Ogersko — via Trst.
Oba sovražnika ranjena. Krčmar Ivan IJ. na trgu sv. Ivana in mešetar Jernej 1*. sta se spričkala. Zakaj, se ne ve. Krčmar, ki mora biti nagle jeze, je zalučal mešetarju v glavo par vaz za cvetlice; slednjič je pograbil še stolico ter je šel nad sovražnika. Mešetar pa je bil pripravljen na napad in je pariral tako izborno, da je ne samo odbil napadalca, marveč ga je tudi ranil s palico na gla\ i. Redar je odvel obe ranjeni glavi najprej na zdravniško postajo in potem na policijo.
Huda nezgoda. Kmet J. Dodič iz Obrovega pri Podgradu se je vračal sinoči domov z vozom.
V	sprednji del voza je posedel svojega 9-letncga sinka Frana, sam pa je šel peš ter vodil vola.
Dečko je zaspal na vosu. Blizu Bazovice seje voz hudo stresel vsled česar se je deček nagnil in padel z voza tako nesrečno, da je prišel ravno pod sprednje kolo. Deček je ranjen jako nevarno v notranjen, kajti kolo inu je šlo ravno čez trebuh. Nesrečni oče je najel v Bazovici konja ter je privel sinka nocoj opolnoči v tukajšno bolnišnico.
Hal Samson. Do sedaj je trebalo še vselej po več in skoro vsakikrat najmanj šest redarjev, da so ukrotili 35-letncgn oglarja Frana Stoparja iz Lokve. Kadar so ga hoteli aretirati, vsakikrat je bil ranjen kateri redar. Mož je izgnan iz Trsta. On se pa bore malo briga za izgon in sc pojavlja v Trstu, kadar se mu zljublja. Sinoči sta ga zopet srečala dva redarja v ulici Beeeheric. Mož se je sicer pustil ukleniti ali kaj to, ko pa je koj pretrgal verižico ter je udaril s pestjo tako močno redarja Ignaca Paka, da je temu začela teči kri iz nosa in ust. Drugi redar, videči do je v nevarnosti, je izdrl sabljo iu je začel mahati po Stoparju najprej s platjo, a ker je začel Stopar tudi njega suvati, je redar rabil ojstrino sablje. V tem je prihitelo z raznih strani še drugih redarjev. Isti so se polastili Stoparja, ki je ranjen na obrazu in na glavi. Odveli so ga v bolnišnico ter zaprli v oddelek za pijance.
Ogenj. Ob 2. in pol uri po noči je zapazil neki redar dim, ki je prihajal skozi vrata trgovine Aite it Zadnik v ulici Nuova. Vnela se je jedna bala kotona. Gasilci so pogasili takoj mali ogenj.
1'oskusa samomora. Kočijaž Ivan S., bivajoči v ulici Risorta, je bil že dlje časa brez službe. Tudi drugega dela ni dobil. Mati njegova, ki ima še osem drugih otrok, mu jo rekla, da mora od hiše in naj sam skrbi za-sc. Včeraj popoludne v O1/, uri je prišel Ivan domov ter jc šel v svojo sobo. Kmalu potem je bilo čuti iz sobe zdihovanje. Zdihoval je Ivan vsled hudih bo-ločin, ki so mu prihajale, kor je izpil strupa. Prišel jo zdravnik, ki mu je z največjo silo in s pomočjo več drugih mogel pomagati za silo. Zdravnik je spoznal za potrebno, da se Ivan odvede v bolnišnico. A tudi to jc bilo težavno, kajti Ivan ni pustil nobenega do sebe ter je kričal: Pustite me umreti! Moral je priti eelo redar na pomoč, da so nesrečneža zamogli odvesti v bolnišnico.
Okolo 7je bil poklican v »bošket« zdravnik z zdravniške postaje. Tam je ležal v travi mladenič, ki si je prerezal žile na obeh rokah, tako da jo močno krvavel. Našel ga je neki Jurij Pan-gerc. Lc-ta mu je obvezal jedno rano z robcem. Na njegov klic prišla je tjekaj tudi neka gospa z svojo služkinjo. Ko jc gospa videla, da mladenič krvavi tudi na drugi roki, mu je obvezala tudi to roko. Mladenič je v veliki nevarnosti, vendar je upanje, da ozdravi. Prosil je, naj se obvestijo o tem njegovi sta riši telegrafično. Vzroka temu početju ni hotel povedati.
Zgubljeno — najdeno. Težak Josip Gorjan je našel včeraj na trgu stare Barierc mošnjiček in notri mal znesek denarja. Izročil joto policijskemu ravnateljstvu.
Neki Anton S. je našel blizu ljudskega vrta par novih ostrogov, katere je izročil na komisari-jatu v ulici Scussa.
100.000 kron in 9-krat 25.000 kron so glavni dobitki velike juliilejske razstavne loterije, kateri se izplačajo v gotovini z samo 2()°/0 odbitkom. Opozarjamo naše čitatelje, da bode prihodnje žrebanje nepreklicno dne H. avgusta.
[Koledar.
Danes v četrtek 28. julija : Inocencij, p.; Viktor, m. Jutri v petek 29. julija: Marta, d.; Olaf, krulj.
Solnčui:	I	Lunin:
Izhod ob 4. uri 15 min.	Izhod ob 4. uri — min.
Zahod „ 7. „ M „ | Zahod „ 11. „ 11» „
Ta je 81. teden. Danes je 208. dan tega leta, imumo torej Se 157 dni.
Književnost in umetnost.
Petnajst različnih cerkvenih pesem za mešan zbor. Uglasbil Ivan Zupan, izdelovatclj orgelj in organist v Kamni Gorici (Gorenjsko). Založil skladatelj. Cena 55 kr. Natisnila K. Mi-ličeva tiskarna v Ljubljani 1898.
Cerkveno mnogoglasje, katero je v več stoletjih v šoli Nizozemcev polagoma zorelo do 1(5. stoletja, bilo je v vseh bistvenih dolih tehnike tukaj ustanovljeno, potem pa je bilo v benečanski in rimski šoli od svežega in čvrstega duha pro-sinjeno in kakor tako v tridentinskem eerk. zboru a v tor iz« ivano, t. j. slovesno odobreno poleg korala,
kakor edino pravega cerkvenega sloga. Iz tega sledi, da nikdo ne more skladati v cerkvenem slogu, kedor si ni svojega duha pokrepčal in poživil v staroklasični eerkveni glasbi, ki s«' je, žal, preživela. Kolikor bolj pa oživlja harmonija in na njo sloneč«' skladoslovje, toliko bolj se krči sta-roklasična polifbninska teorija in na nje mesto se usiljuje lirična in dramatična glasbena gramatika, ne da bi povsem izgubila sličnosti starega polifo-niuskega brata — kontrapunkta, a vendar v škodo prve in eerkvene glasbe sploh. V cerkvenem duhu skladati se pravi sestavljati svoje glasbene ideje po tradieijonalno utrjenih pravilih polifonije ali ho-mofonije, o tem pa se skrbno varovati vsakega pretiranja v oblikah in nebrzdanih figuracijah modernega zloga z obmejenostjo vladajoče fantazije. »Jede Kunst zeigt sieli in der Beschrankung am genialstcn«.
Rečeno, obrneno na pričujoče skladbe, moram pripoznati, da je g. skladatelj hvalevredno pogodil to svoje delo. Da-si sloni njegova mož bolj v izrazu popularne melodije, vendar so nikjer ni pregrešil proti pravilom harmonij, kontrapunkta in eklektike. Zatorej se nadejam, da bo imel s tem zvezkom enako srečo kakor s svojimi božienicami, katere je v teku 14 dni popolnoma razprodal.
Melodije teh pesni ij so sveže in živahne; podpira jih izborna harmonizacija, dobra dikcija, sintaksa in pravilna glasovredba. Lahke, prijetne iu melodijozne so do skrajnosti; tisek na močnem papirju je krasen in jako razločen. Priporočam jih iskreno.
Pred uporabo naj se popravijo te tiskovine hibe:
ot. 3 v 1. taktu druga osminka soprana g mesto a. Št. <> v 11. taktu zadnja detrtinka basa tis mesto d. Štev 10, 2. takt. zadnji udarce naj dobi alt g, tenor 7> in bas e. St. 14, takt, zadnji udarec v sop. d mesto fis.	Fajgelj.
Kuba.
Upisni D. L. fcelski.
(Dalje.)
Domačih velikih živali Kuba nima, kar jih je, so jih udomačili šele naselniki; pristno domači sesalci so netopirji, glodalci, žužkojedi; izmed rep-tilij ali plezalcev pa so tu doma kače in želve. Rastlinstvo zastopajo lovor, olivo, palme, bomba-ževec, eukrav trst, kava, kakao, riž, koruza in tobak. Kubo imenujejo tudi »deželo palom«, a to ne čisto po pravici, ker jo palem drugod več, pač pa je tu doma jedna najkrasuejših (Oreodoxa regia).
Zlata iu srebra že ni, ker so ju izkopali že precej, pač pa je še dovolj bakra; premoga manj; potom mramorja, mavca ali gipsa itd. Najznamo-nitnejši mineralni vrelce jc pri S. Diego na jugozapadu od Ilabane.
Kuba šteje l8/,, milijona prebivalcev, med temi je 65°/0 belokožecv, Kreoli in Pcninsulares*), 3°/0 črncev in polutanov ali mulatov ""*) ter 30% Kitajcev. Obljudenost je v primeri z avstrijskimi deželami neznatna, ker na km- prihaja le 14 oseb, dočim jih prihaja v nas v najslabše obljudeni deželi, na Solnograškcm, veuder-lc 24. Zapadni del otoka ima 4krat več prebivalcev, nego veČi vzhodni del; gostota jo v zapadnem delu [skoro 5krat veča, nego v vzhodnem, čemur je vzrok prirodna neugodnost vzhodnih provincij in iz te izvirajoče razmere. Najbolj gosto naseljena je provincija Habana, kjer stanuje 54 ljudi na km8, in potem Matanzas s 35 ljudmi na km8, dočim prihaja v Santiago do Cuba na km8. 7 "9 lj. in v Puerto Principe samo 2*1. Prebivalstvo se kopiči le po mestih, vasi pa | so slabo naseljene, n. pr. v provinciji Habani odpada na mesto Habano s predmestji skoro f>0°/0 vsega prebivalstva, v • provinciji Puerto Principe pa ccld GO°/0.
Kubanci so vsi katoličani razven Kitajcev.
Bclokožci so večinoma španskega izvira, vendar je večen boj med »Kreoli« in »Pcninsulares«. Kreoli menijo, da so poklicani za gospodstvo na Kubi, ker so tu rojeni. Telesno niso krepki, nimajo moči v sebi, da bi javno izpovedali svoje prepričanje, zato so pa zvijačni in lokavi. Večina
*) „Kreoli" se imenujejo v Ameriki rojeni potomci priseljenih Špancev in „IVniiiHulures" pa so priselniki, rojeni v Evropi, na pirenejskem polotoku (peninsula-polotoki, večinoma Spanci i/, provincij Galicije in Katalonije.
**) Mulati ali polutani ho mešanei od belili in indijanskih (zamorskih) roditeljev.
lista škili voditeljev niso Kreoli, kar je značilno: <iomez in (iil sta iz Haiti, Snarez je Mexikanec, Koloff je Poljak, Macco mulat. Nasprotno pa so Peninsnlares kr<']>ki> ista ve, trdne volje, jako podjetni in delavni. Po številu so sieer v manjšini vendar so vsled svoje odločnosti in delavnosti, n, pr. v Haliani, odločujoči in gospodujoči ž i vel j.
I>rugili helokožeev pol«'g Spaneev je na Kubi samo kakih ll.(KM) in več nego polovicu v Habani. Ker imajo precej kapitala v svojih rokah, so važen faktor, ki vspodbuja druge k večjemu nn-predku ter neizprosno kritikuje nezdravo špansko upravo. V prvi vrsti so to Američani iz Zjedinjcnih držav; njih zasluga je napredek ogromnih plantaž in zlasti povzdiga rudarstva v provinciji iSmtiago.
Kitajci so jako pridni delavci po tovarnah in plantažah, sicer pa politiško čisto mrtvi; o kaki asimilaciji z ostalim prebivalstvom ni govora. (Pride še.)
Zadnje vesti.
Dunaj Nadvojvodinjn Marija Antonijeta je nevarno obolela.
Dllllaj 2S. Danes je umrl tu sloveči profcsoi in učenjak Dittel.
Dunaj US. Potovanje ministorskega predsednika grofa Thuna v Budimpešto se je odložilo, iz česar bi bilo sklepati, da za sedaj ne bode pogajanj med obema vladama za obnovljenje pogodbe.
Dunsij 2H. »Wiener Zeitung« objavlja umirovljenje viee-ndmirula Pitnerja.
Kuri lin pestil 28. V Szornborju so zaprli drugega sodnika Aleksandra Hesztlerja, ker je obdol-žen, da je izvršil mnogo poncverjenj.
Pariz List »Kadical« javlja, da jo Zola že dne 18. t. m., takoj po razpravi v Versaillesu, odpotoval v London,
Itn'oliii 28. Vesti o stanju Bismarckovem si nasprotujejo. Jedni trde, da ni nikako neposredno nevarnost, drugi pa, da je zlo in da je velika nevarnost.
Kolon,j 28. »Kolnische Zeitung« trdi, da jo stanje Bismarekovo tako nevarno, da od trenotka do trenotka lahko nastopi katastrofa.
K i ni 28. Tu izide skoro neku brošura, ki jo jo spisal odličen italijanski državnik, in v kateri dokazuje pisec potrebo, da so tesneje združijo Italija, Avstro-Ogerskn in Anglija.
Nnv-York 28. Iz Washingtona javljajo: Državni tajnik Da v in drž. tajnika namestnik sestavljata temeljno črto za mirovna pogajanja, da je predložita potem vladi. Glavne točko so: Španska se odpove nad vlad ju na Kubi. Kuba si izvoli trajno vladno obliko pod zaščito Amerike. Absoluten, brezpogojen odstop Portorieo. Uravnava filipinskega vprašanja po konferenci ali komisiji.
Madrid 28. Oficijelnu brzojavka iz St. Jnan de Portorieo javlja, da so so Amerikani pomaknili naprej v smeri proti Yauco ter so imeli več bojev z 700 mož dobrovoljeev. Amerikani so se morali umakniti v svoje prejšnje pozicije.
Trgovinske vesti.
liurihiipcstu. PSenica za september 7-S);"» do 7-f»i>. Oves za spomlad —•—. Rž za september «-35 do <i-;J7. Koruza za maj 1899. 4-2i) do <1->1,
PSenica: ponudite srednje, povpraševanja dobro Prodaja 1H000 met. ntot- Vreme : lepo.
Ilumliurir. Sun ton gooil average za september 29-75, za december ;J0"2f>, za marc Ji0-7.r>, za maj .'ti-—.
II a vre. Kava Suntos good average za juli 30"2f>, za november 31J 25 frankov za ;">0 klg.
Dunajska borza 28. julija 1898.
vfleriij	ilnucs
Državni dolg v papirju......101-90	101-85
n v srebru......101 -(>5	101-65
Avstrijuka renta v zlatu......121-45	121*55
v kronah.....101-45	101-20
Kreditne akcije..................857-60	358-85
London 10 Lsr.........120-—	120'—
Napoleoni......................I»"f>;j	9-53
20 mark......................11-75	u.75
100 ital. lir....................44-20	44-25
IOO do 300 gid.
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjeni zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponuodbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher, v Budimpešti, VIII Deutschegasse 8.
Prihodi in odhodi vlakov.
t ril i k. ki je v veljavi od 1. maja 1H9H. naprej.
Južna železnica.
0«ihiMli t z Trsta.
zj. oHob. v Nabrežino,
H.;JO
t Vrvinjan, (Jorieo, Benetke.
H.— zj. nagi. na 1 hinaj ni' zvezo na Reko.
t*.'J'i zj. nagi. v Nabrežino, Itenetke, Rim.
9.— zj. oHob. v Nabrežino, Videni, Benetke in Verono.
9.55 zj. poAtni vi. na Dunaj zvezo v Budim peStoin Zagreb.
12.50 pop. oHob. v Kormin.
4 .'!.'• pop. ohoIi. v Nabreiino, Videm in Rim.
f>..'5"> via Bivij /, direktno zvezo v Benetke, Rim.
ti.10 pop. ekspresni vlak dn Ostende (vsako sredo).
(i.25 pop. post. na Dunaj s!s zvezo na Reko.
8.15 pop. nagi. v Kormin.
8.15 pop. nagi. na Dunaj sf> zvezo v Budimpešto in Reko,
8.45 pop. mei. v Nabrežino, Videm in Benetke.
9.45 pop. mešan, do Mfirzu-■chlaga.
Doliodi v Trst.
'».55 zj. meS. iz Mrtrzimchlugn, Beljaka itd.
7.aa zj. meš. iz Milana, Vidma, in Nabrežine.	| pop
Državna železnica.
Odhodi Iz Trst ti.
tl.aozj. v Herpelje, Ljubljano, Dunaj, Beljak.
8.45 zj. v Herpelje, Rovinj, Pulj.
4,50 pop. v Herpelje, Divačo, Rovinj, Pulj
8.45 zj. nagi. iz Kormina. 9.2N zj. nagi. iz Dunaja. 10.25 zj. pošt. iz Dunaja sfe zvezo iz Reke. l<).;$7zj. nagi. iz Rima, Benetk. 10.58 zj. ekspresni vlak iz Ostende (vsako sredo). 11.20 zj. OHob. i/. Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 pop. pošt. iz Dunaja in < toriee.
7.45 pop. oiiob. iz Verone,
Kormina, Nabrežine. 8.30 pop. nagi. iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine. 9.— pop. nagi. iz Dunaja se zvezo iz Reke. 11.10 pop. nagi. iz Benetk, Cervinjana, Kormina.
Zabavni vlaki.
Odhodi. 2.— pop, v Kormin, 4,'JO pop. v Nabrežino, 2.15,4.—, 5.20, «.35, 8.35 pop. v Miramar in Grinjan.
Dohodi. 2.52,4.31, 5.52, 7.19,9.03 pop. iz Miramara in Orinjana. 10.50 pop. iz Nabrežine, 11.20 iz Kormina.
7.45 pop. nagi. v Pulj, vaeo, Beljak, Dunaj.
l»i-
I Minili t Trst.
8.05 zj. iz Herpelja. 9.35 zj. iz Pnlja, Rovinja. 11.15 zj. me S. iz Herpelja,
Ljubljane, Dunaja. 7.15 pop. iz Pulja, Rovinja,
Dunaja, Ljubljane. 9.50 pop. nagi. iz Pnlja, Rovinja.
Oddelek
Trž. vojaškega veteranskega društva v Natažini
priredi
v nedeljo dne 31. julija t. 1.
JAVNO
TOMBOLO
na javnem trgu v Nabrežini.
Dobitki:
Činkvina . . IOO kron Tombola . . 200
z odbitkom takse za finaneo.
n
V slučaju slabega vremena se tombola odloži na prihodnjo nedeljo.
Kartele za tombolo se dobivajo pri vodstvu.
Odbor.
OLJA
Zaloga na debelo in na drobno.
Pošiljat ve le o<l 5 lit. naprej.
CENE:
OLJE jedilno fino Liter nvč..... 28
,f „ finejše „ „ . . . . 32 „ oljkino . . „ „ . . . . 36 h n fino „ „ . . . . 40 „ namizno„ „ . . . . 44 „ „ finejše ,, „ . . . . 48
„ „ Extra „ ......52, 56
„ Specjalit. „ „ .... 64, 72 OLJA za cerkvene svetiljke v vrčih orig. od lit. 15, 20, 25 po zmernih cenah. Po&iljatve na debelo namreč za razprodajalce, so da se ni bati nikake konkurence.
Za Trst in okolico prosto na dom, pustivši vrč na posodo.
ANTON SIRCA
Trat, Via Aquedotto it 9.
Pri 4 letnih časih
Barriera vecchia štv. 7
Prilika za praznike in novo leto. Velika zaloga zimskih ogrinjal (Sjalov) v vseh barvali po ghl. 3.150 in ghl. 1-20 Xl>irka frfitnnja v raznih risanjih od 20, .'30 in 37 nvč. Možke srajce bele in barvane od 00 nov<5. naprej. Maje iz plisa za gospe po <55, 75 novč. in več samo v prodajalnici
Pri 4 letnih časih
Barriera vecchia štv. 7
Diurnist
z lepo slovensko in nemško pisavo se sprejme na okrajnem glavarstvu v Sežani.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST - Via Malcanton št. 1 - TRST
Zalogu pohištva z.u jedilnice, spalnice in spre« jeniuice, žiiiinie in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po ceuali, da se ni bati konkiu-euce.
11
^^—
Mehanična delavnica
ANTONA SKERL-A V TRSTU,
Via S. Ltizzaro Str. 6, nasproti palače Salem.
Zaloia originalnih Mili strojev „Adria" iz Budimpešte in koles
iz najbolj slovečih notranjih in inozemskih tovarn. W0T" Šivalni strsji se gsrantiijejo pet let, kolesa eno leto. Izvršujejo se poprave šivalnih strojev, koles, motorjev na plin itd. Delavnic* za briljantno nlk Ilira nj«.
Zaloga vseh pripadkov za kolesa in šivalne stroje.
Postavljanje in popravljanj« električnih zvoncev.
Prodaja — menja — najem koles.
Vsakovrstna popravljanja in naročbe ztrSujejo se najnatančneje, brzo, po nizkih cenah.
---
Le SO nvč. za 3 žrebanja I Predzadnji teden! Glavni dobitek l^t 100.000 Kron in 3"rat 25.000 Kron
v gotovtnl z odbitkom 20%
Srečke jubilejne razstave jro 50 nvč.
Žrebanje: 6. avgusta 1898. Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898.
Priporočajo: Gius. Bolafflo, II Mercurio Triestino, Mand! &. C.. Enr. Schiffmann, Ales. Levi, Ign. Neumann, M. Nigris, G. Zoldan