Političen list za slovenski narod,
Po poŠti prejeman veljiis Za eelo leto predplažan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt lota
4 gld., za en ineseo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedioija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izliaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
Stev.
V Ljubljani, v petek 31. oktobra 1884.
Letiidli XII.
Govor posl. dr. Pokliikarja
o lastni režiji v deželni blaznici na Studenci.
(Jl/F. seja deželnega zbora kranjsJcega.)
Slavna zbornica!
Ker sem jaz tudi ud odseka, kteri je pretreso-val ta za deželno gospodarstvo res važen predmet, štejem si v dolžnost označiti svoje stališče v tem vprašanji in svoje mnenje v tej zadevi izreči. Pra-šanje, za ktero gre tukaj, je gotovo zelo važno za naše deželno gospodarstvo. Eešitev tega vprašanja ni tako lahka, kakor si mislijo nekteri gospodje. Pač smo mi posamezni navajeni manjša gospodarstva nadzorovati in vedeti, kako bi se boljši vspeh dosegel pri takih manjših gospodarstvih, vse drugače je pa gospodarstvo v tako velikem zavodu, kakor je blaznica na Studencu. Ako smo že lani dobili dragocene podatke in akoravno je moj častiti sosed tudi letos v odsek prinesel take podatke, v kterih smo v več sejah vsako številko temeljito preiskovali, moram vendar reči, da vkljub vsemu prizadevanju tistega jasnega pogleda, kakoršnega, rad priznam, da ga ima častiti gospod poročevalec manjšine, nismo mogli doseči. Prašanje je zelo zmedeno, kar se tiče posameznih številk, še bolj nedognano pa je, kar se tiče prihodnjega gospodarstva na Studencu. V obče moram izreči, da se v marsičem pridružim temu, kar je g. predgovornik v tej zadevi izrekel. Sicer moram pa vendar slavni zbornici naglašati eno stvar, ktera se dosedaj še ni povdarjala. Pogledajte si, gospoda, natanko predlog manjšine in pogledajte predlog večine in v čem se razločita. Predlog manjšine izreka in strogo tirja, da se izvrši takoj odpoved in da se prevzame režija od usmiljenih sester v lastne roke, pa da se usmiljene sestre pridrže samo za postrežbo. In kaj pravi predlog večine? Predlog večine pravi, naj se ono dragoceno gradivo, ktero nam je podal g. poročevalec manjšine, in ponudba usmiljenih sester sedaj, ko bo deželni odbor imel nekoliko več časa, nadrobno pretrese in naj se pozveda iz drugih
dežel to vprašanje, da se vidi, ali so pomisliki v številkah opravičeni in ali nam je v prihodnje res pričakovati več, kakor danes. To se naj v poštev vzame in na podlagi tega naj se zahteva od usmiljenih sester, da kar je mogoče cene znižajo v toliko, da jim bo mogoče shajati.
Nasprotno, kar se tiče higijeničnih (zdravstvenih) vprašanj, ktera je naglašal g. poročevalec manjšine, naj se, kolikor v sedanji pogodbi niso izrečno vpisana, ali pa kolikor po mojem prepričanji bi ne bila sama po sebi razumljiva, naj se sprejmo v novo pogodbo, in ako se to ne doseže, namreč boljši vspeh, kar se tiče stroškov in tudi popolnoma povoljen vspeh, kar se tiče pravice zdravnika glede naročil, tedaj se da. pravica deželnemu odboru, naj to stori, kar predlaga predlog večine. Meni se dozdeva, ako primerjam ono, kar je naglašal glede sposobnosti strežajskega osobja, g. poročevalec manjšine, z onim, kar je naglašal o tem drugi govornik in pa tudi tretji govornik, meni se zdi, ako se oziram, da nam res tako spretne osebe za postrežbo niso tako lahko na razpolaganje, da je potem predlog, kterega priporoča odsekova večina, bolj pripraven, da ono doseže, kar namerava doseči tudi predlog manjšine. To so o kratkem razlogi, kteri so mene napotili, da bora glasoval za predlog večine, to je moje stališče, na kterem stojim. Zagovarjam oba predloga večine, ktera tudi priporočam slavni zbornici.
Aksiikov o pravoslavni duhovščini.
Kdorkoli izmed katoličanov se je kedaj pečal z nesrečnim razkolništvom in z vprašanjem, kako je to, da ste enakorodni sestri — rimska in vzhodna cerkev — toliko časa, celih 1000 let v neprijaznosti, in da poslednja prvo (posebno zadnje stoletje) tako hudo črti, sovraži in preganja, nam bo brez dvoma navel za vzrok suženstvo vzhodne cerkve in
pa nevednost in neizobraženost pravo-slavneduhovščine. Vladna dekla je bila vzhodna cerkev koj po razkolu, Carigrajski cesar je imenoval patrijarha in višjo duhovščino in ako se mu je zljubilo jo je zopet odstavil. Pravo, trdo suženstvo se je pa začelo za rusko cerkev za časa Petra Velikega, ki je vzel patrijarhu vso duhovsko oblast in sebe postavil za predstojnika za celo izhodnjo cerkev — za izhodnjega papeža. Od tadaj do današnjih dni nosi ruska cerkev težke vladne okove, v kterih se je popolnoma postarala, oslabela in skoro popolnoma otrpnela. Mladeniške moči in živahnosti, ki krasi njeno zapadno, rimsko sestro nad poldevet-najststo let, ne najdeš več v nji.
Drugi vzrok, da tava ruska cerkev toliko časa po temi razkolstva, je pa nevednost pravoslavne duhovščine. Kakor je le v katoliški cerkvi zaklad resnice, tako je tudi le ona mati vednosti in umetnije. Kakor je zgrešila vzhodna cerkev vsled razkola pravo pot resnice, tako ne cveto od tadaj nič več v nji lepe umetnosti. Rimska cerkev se odlikuje po vednosti in izomiki narodov; vzhodna pa po nevednosti in neizobraženosti, v kteri pusti svoje narode. Pa ne le priprosto ljudstvo je nevedno, neveden in neizobražen je celo oni stan, ki mora biti luč narodom. Kakor visoko v izobraženosti je katoliška duhovščina, tako nizko je grška in ruska. Ker so Rusi naši bratje po krvi, zanima nas vse, kar "beremo o njih. Gotovo pa zanima še posebno vsakega Slovana sodba, ktero je izrekel znani ruski pan-slavist in veliki zagovornik pravoslavja Aksakov, o pravoslavni duhovščini. V svojem listu „Rus" piše imenovani pisatelj te-le, za pravoslavno duhovščino in sploh za pravoslavno cerkev kaj malo laskave besede o izobraženosti pravoslavne duhovščine:
„Izobraženost nižjega ortodoksnega duhovništva je brez vse dvombe jako majhna. Osobno se sicer naši duhovniki ne smejo imenovati najemniki, toda njih stanje, kterega niso sami zakrivili, je vzrok, da je naše duhovenstvo postalo podobno rokodelstvu, ktero išče živeža, kakor židovsko levitovstvo. Roko-
LISTEK.
Mrtvim.
Dolge vrste krasno spletenih vencev v vsako-jakih barvah od ponosne lavorike do ponižnega zimzelena pravijo nam jako glasno, da zopet se je pribhžal god Vseh Svetnikov.
Približal se je pa tudi praznik, o kterem se naših ranjcih starišev, bratov, sester, prijateljev in znancev tukaj otožnega srca spominjamo; o kterem pokladamo na njihovo sedanje prebivališče — temno grobovje — zelene vence v znak nepozabljivosti, v kteri so nam ranjki ostali, preselivši se na oni svet. Oče polaga s solznim očesom zelen venec na grob svojega prerano umrlega sina, na kterega se je njegovo oko s ponosom oziralo, na kterega je stavil vse svoje nade — vso svoje veselje na stare leta.
Mati prižiga lučice nastavljene med živim toda bledoličnim cvetjem na gomili predrage hčerke, ki je zapadla bledi smrti; pobrala ji je najljubše njeno srce — njeno veselje, ki ga je tii imela. Razcvetala se je cvetlici enako, a ledeni dih nemile smrti umoril jo je, kakor zamori strupena slana nežno pomladansko in zakasnjeno jesensko cvetlico. Sestra
briše si z belim robcem objokane oči stoječa ob gomili, v kteri spi ljubi brat; vojska vcepila mu je smrtno kal! Lesen križ s posušenim vencem je vse, kar mu je na tem svetu od njegove slave ostalo vidnega drugim očem. Domači hranijo mu pa v srcih še vedno tisto ljubezen, ki ga je spremljala po bojnem polji domačih in tujih krajev in ga potem bolnega in nadložnega doma gojila, dokler ga ni spremila k poslednjemu počitku pod hladno gomilo.
Ondi glej kopico bledih otrok, ki jokajo ob grobu kleče, kjer jim počiva skrbna mati, edina in poslednja podpora, ki so jo imeli v življenji! Nikogar več nimajo sedaj. Očeta pobrala jim je prezgodnja smrt, ko je najmlajši med njimi komaj zagledal luč svetil in niti ne vedo več dobro, kje leži. Materni grob jim je edino pribeževališče in pa dobri ljudje, ki so so zapuščenih sirot usmilili ter so jih posamič k sebi vzeli, ki za-uje pač hvalevredno skrbijo, a maternega ljubijočega srca zapuščene sirote vendar na svetu več ne najdejo.
Koliko pa je še grobov, kterih na vernih duš dan nihče več ne obiskuje, ter so tii počivajočih nikdo več ne spominja, bodi-si, da so predaleč do-tični sorodniki, bodi-si, da že ni nikogar več na svetu. Koliko spi hrabrih vojakov od poštenega pro-
staka do visokega plemiča in vojaškega častnika, v kterem nam edino le še nagrobna tablica pove, da tu notri počiva zvesto in hrabro srce, ki je dalo kri in življenje za cesarja in blagor očetnjave. Mar se jih nihče ne spominja? Oj pač? Spominja se jih duhovnik, ki v črni cerkveni obleki opravlja ta dan svoje molitve za vse tiste, ki v Gospodu počivajo in v grobeh spe, naj na njihovem grobu cveto cvetlice in sveče gorč, ali pa naj že zelena trava in mah zarašča mesto, kamor so njih telesne ostanke položili. Duhovnik, edini prijatelj tvoj, o mili rod, ki te tudi po smrti ne pozabi, ne dela nobenega razločka med grobovjem! Njegova prošnja velja vsem revnim in bogatim, znanim in od vseh pozabljenim. Na božjem mestu, tako rekoč pred pregrinjalom stoječ, ki ta svet bd onega loči, on za vse duše umrlih vedno daruje ter prosi usmiljenja božjega še zlasti na vseh svetnikov in vernih duš dan, če tudi ga nehvaležen svet za to dostikrat preganja in obrekuje. Duhovnik se po besedah in izgledu nedosegljivega svojega božjega mojstra maščuje nad njim — da moli zanj! Pa tudi pošteno krščansko in verno ljudstvo ne pozabi duš v vicah. Naj se že ranjkih kdo osebno in po imenu spominja ali ne, verno ljudstvo jih ne pozabi no pri daritvi sv. maše, ne doma pri rožnem vencu in drugih svojih molitvah. Kako prelepo sp
delska strau duhovskega stanu je nadvladala čez stran pravega duhovna. Kastništvo (Kastenwesen) je premagalo poklic na tak način, da so naši vaški popjo samo posredovatelji svetosti in obredniki, nikdar pa ne pastirji in učitelji. Neizprosna pravica potreb za življenje stoji pri njih v prvi vrsti, in vsakemu izmed njih je najprej na tem ležeče, da bi svojo rodovino glada in mraza rešil, da bi svojim sinovom farne službe zagotovil in da bi se mu hčere omožile. Vsled takih okolnosti nikomur izmed njih ni mar, da bi se brigal za to, je li njemu iročeni znajo „apostoljsko vero" ali „oče naš". Ljudstvo raste poleg svojih pastirjev, kakor trava. Nikdo ga ne podučuje, nikdo ga ne vodi po poti pravice. Oglejmo si najbližjo cerkev, kadar se opravlja božja služba. Srce zaboli pri pogledu na tako množico mož in žen, ki z napeto pozornostjo glodajo, da bi vsaj mrvico od evangelija razumeli, ali da bi vsaj eno besedo vjeli izmed tega, kar jim lektor ali mehanični duhoven naglo in nepazljivo izusti ter pri daljših molitvah blebeta. Namesto da bi se reklo: jaz čujem sv. mašo, ali jaz sem pri njej pričujoč, pravi se: „jaz se je znebljujem". Kaj naj pa rečemo o šolah, ki so napravljene pri cerkvah, ako božja služba v istih ljudstvu nikakega dušnega ali uravnega dobička ne daje. Bi h ne bilo morda razumnejši, skrbeti najprej za zboljšanje duhovenstva, kakor da se temu nesrečnemu stanu še nova šolska bremena nakladajo. Ali ni dosti zgledov v tem, da so na naših srednjih šolah, na ktere vendar boljše in omikanejše duhovnike kličejo, krščanski nauk pomanjkljivo podučuje? — V resnici nabožno poduče-vanje na naših gimnazijah je najdolgočasnejši predmet. Ako se katekizem v elementarnih šolah na podoben način, kakor v srednjih podučuje, bi pa bilo boljše, da bi bila kateheza laikom izročena. V po-vzdigo duhovstva in šol je neobhodno potrebno, da bi bil duhovski stan za višje stanove mikavnejši in da bi se farna društva bolj vdeleževala cerkvenih zadev, kajti v njih počiva seme organizovane cerkvene samouprave."
Ta beseda svetovno-znanega politika je bila sestavljena o priliki vladinega ukaza, naj bi ruski popje v zapadnih poljskih in katoliških gubernijah vstanovljali razkolne šole in se se sami zavezali, da bodo v njih podueevali.
Umni publicist dobro ve, da ruski popje, pravi prozeliti, tudi podpirani od vlade, ne bodo mogli obstati, ter podučevati z olikanejšim duhovstvom katoliškem in zato se izreka proti tej napravi. To z nova dokazuje notranjo 'moč katoličanstva, ki stoji osamljeno nasproti cerkvam, ktere vlada brani in podpira.
Med tem, ko so katoliški cerkvi kot od vseh zapuščeni materi, ki še pri katoliških vladah ne najde potrebne podpore, ropa edini pripomoček, da more narode vzgojiti in omikati v krščanskem duhu (prim. propaganda), se pa protestantovska in raz-kolna cerkev z veliko vladno podporo kolikor le mogoče, zoper njo šopiri. A vse to ne pomaga nič v boji za nravnost, ki se bije po širokem svetu ; kajti ravno neodvisnost cerkve ali njena samostojnost in pa po bežjem Učeniku ji navdihnjena notranja or-
ganizacija so ji najtrdnejša podpora in najboljši zaklad! „Pojdite po celem svetu, učite vse narode". — „Jaz sem pri vas do konca sveta". — „Pe-klenske moči jo (katoliške cerkve) ne bodo premagale". Da, vse se potrduje že devetnajststotino let, in vendar celo zgodovinarji, celo katoličani tega nočejo pripoznati! Kakor hočejo, ne pomaga jim tako nič, cerkev sveti vsem, kteri gledati hočejo.
Politični pregled.
v Ljubljani, 31. oktobra.
IK^otranje dežele.
Avstrijski nemškoliberalci so si menda v roke segli, da hočejo, kjer koli se bo le dalo, Slovane zatirati. Na Dunaji jela jih je zopet nezrečeno v oči bosti češka šola, ki je bila lansko leto ondi v X. okraji vstanovljena. Ker so Čehi na Dunaji živeči letos nameravali odpreti drugi razred, dvignili so se vsi Dunajski liberalci proti tej popolnoma pravični zahtevi in rekli: Ne! Druzega, razreda nikakor ne smete odpreti, kar je tudi šolski svet odobril in potrdil. Vprašamo, kaj pa bi na Dunaji češka šola edino le s prvim razredom koristila česki^ deci? Toliko, kakor bi žlico vode v Donavo izlil! Cehi so se vsled tega pritožili pri naučnem ministerstvu kjer so tudi uslišani bili in se bo vsled tega drugi razred odprl. Tudi so prišle v mestnem zboru šolske vesti, ki se v tisti šoli izdavajo, v razgovor. Ker jih je češki učitelj spisal v češčini, bil je to zopet smrten greh in liberalci so po vsi sili zahtevali, da naj se spisujejo — „nur deutsch"! Tako se^ postopa s slovansko šolo na Dunaji. Kako pa na Stajarskem, v nemškem Gradci? No mnogo boljše! V šolskem odseku deželnega zbora ostala sta oba huda nasprotnika Slovencev Pairhuber in vitez Schreiner in sta tudi v deželni odbor za zastopnika voljena. Schreiner si je pri Slovencih pridobil neizbrisljive zasluge s tem, da je na nekem volilnem shodu obljubil na to delati, da bo po Stajarskem vedno manj slovenskih učiteljev. Lepo nas! če Vas veseli; ugonobili pa nas vendar ne bote!
Skupni budfjet za leto 1885, ki se je delegacijam predložil, znaša v svojih glavnih potezah sledeče: Za ministorstvo zunanjih zadev potrebovalo se bo 4,330.700 gld., lastnih dohodkov za to potrebščino je 604.200 gld., toraj bode manjkalo še 3,726.500 gld. Vojno ministerstvo potrebuje 97,26L835 gld., ker ima za 2,449.399 gold. lastnih dohodkov, mu bode ostalo nepokrite potrebščine še 94,812.436 gld. Vojna mornarica potrebuje celih 8,660.500 gold. Skupno finančno ministerstvo zahteva 1,969.525 gld. Ves skupni badget toraj znaša 109,295.161 gold. K temu se morajo še prišteti izvanredni stroški: za vojsko blizo pet milijonov, za mornarico blizo dva milijona, za finančno ministerstvo 50.000 gold., toraj skup sedem milijonov gold. Izvanredni trošek za vojaške posadke po Bosni in Hercegovini znaša 6,232.000 gld.
Vnaiije držare.
Iz neverne Kemvije zlasti iz Hannoveran-skega čujejo se reči o .socijal-demokratih, ki za nemško vlado nikakor niso mačkine solze. Socijal-demo-krati so se posebno v poslednjem času ondi jako živahno gibati jeli, kar je tii in tam vladi že tolikanj sitno in zoperno postalo, da jo taka socijalna gibanja, ktera so se posebno po shodih kaj krepko čutila, ovirati začela. Le silno nerada dovolila je še
kak socijalni shod ali če ga je že, je vselej gledala, da ga je pri prvem še tako majhnem povodu takoj razpustila. Na ta način mislila je vstaviti velikansko gibanje, ki se je na Nemškem četrtega stanu polastilo. A vlada so je zmotila! Socijalisti izumili so drug način, po kterem razširjajo svoje nazore in nauke med delavci. Jeli so razprave o raznih delavskega stanu se dotikajočih težnjah tiskati in potem se je ta ali oni agitator peljal po železnici v take kraje, kjer je bilo ob železnici mnogo tovarn. Ondi je iz drdrajočega vlaka metal po cele kupe dotičnih tiskovin, in reči se sme, da tako delovanje ni brez-vspešno ostalo. Na ta način med delavski stan tro-šeni in razširjani vzori napravili so več vspeha, kakor je vladi zamoglo ljubo biti in tudi več, kakor bi se ga bilo po taborih doseglo. Vlada je toraj železniškim organom ukazala strogo na to paziti, da vsako tako razširjanje prestrežejo in na ta način pridobljene tiskovine izroče vladi, pri kteri se jim bo za nje dajala nagrada do 10 mark, kakor bo do-tična zadeva vredna. A Bismark se bode kmalo prepričal, da na ta način se ne bo anarhizma znebil. Oprostite rajši katoliško cerkev, dajte se ji proto gibati in videli bote, kako se bo socijalizem in anarhizem polagoma zgubil, kakor sneg o topli spomladi.
Tivalj JMllmi povrnil se je jako zadovoljen iz popotovanja domov. Ob tej priliki je bil zopet na Savskem pristanišči v Belemgradu slovesno sprejet in župan, dr. Cijorgievič, ga je pozdravil s slovesnim nagovorom dobrodošlega. Milan se je zahvalil in rekel, da je svoje potovanje v to porabil, da je prišel v dotiko s tistimi krogi, v kterih se določuje Evropi politika. Ondi je zvedel, kako na dobrem glasu je Srbija po svetu in da se njeno dobro ime, ker zapadno omiko po Balkanu širi, vedno bolje razširja. Kako Evropa Srbijo ceni, dokazala je s tem, da ji je iskajoči 40 mil. frankov na posodo ponudila samo če jih hoče 4 milijarde. Daljo pravi kralj, da je srbska politika vsa na to obrnjena in bo še ostala, da iz Srbije ustvari kulturno državo; kajti prepričan je, da le po tem potu edino zamore Srbija srečna postati. Začetek napravil se je v prestolnici sami, kera se od leta do leta pomladuje, zališa in krepkeja postaja. Dokler bo živ, jo bo vedno podpiral. Zbrani narod zaklical mu je navdušen „živio" za odgovor.
Turčija je na dvakratni poziv avstro-ogerske vlade glede priklopa turških železnic na srbske odgovorila, kakor je navada odgovarjati neubogljivim otrokom, ako se kaj od njih zahteva: „Saj tudi ta in oni še ni tega storil". Tako se je odrezala Turčija, rekoč: „Saj Bolgarija tudi ni še dodelala svojega priklopa, kaj se toraj meni mudi?" Na Dunaji so pa v tem oziru čisto drugih misli in so ji odmah zopet odpisali, da to Turčiji ni nič mari, kaj Bolgarija dela; ona naj le sama za-so skrbi, da bo ob pravem času gotova, Bolgarija bo že za-se skrbela. In res njeno sobranje (deželni zbor) je v eni svojih poslednjih sej sklenilo, odmah se dela lotiti. Toraj avstrijska vlada je popolno prav storila, da je Turčijo nekoliko po malomarnih prstih krenila. Ko bi Avstrija, Srbija in Bolgarija Turčiji samo sebi pre-prepustile, kedaj da naj dodela svoje železnične pri-Wope, čakati bi jih znale še dolgo. Ker je dotična zveza pa silno važna za evropejski promet, zlasti pa za Avstrijo, ne morejo toraj na negotovo čakati, ampak morajo na to siliti, da Turčija svojo dolžnost stori!
Kdor se hoče svojega premoženja, včasih pa zraven tega tudi še življenja znebiti, naj gre v Bolpt. Javna varnost, od kar so skrb za njo Angleži v roke vzeli, je ondi tolikošna, da se nikdo na popotovanje ne upa, ako nima zadosti močne druščine pri sebi. Koparjev, tatov in postopačev je toliko po Egiptu, da se kar v četah okoli klatijo in plena po dnevi iščejo. Po noči napadajo se ve da do zob oboroženi premožniše vasi, po kterih
začele zadnja leta v Ljubljani cele družbice za večni mir in pokoj ranjkih skrbeti ter jim preskrbovati vsaki dan daritev .sv. maše ter druge molitve in odpustke. Blagor jim — njih dela pojdejo za njimi!
Valvazor o polhih.
(Konec.)
„Saj ta megla izdaja jame in polšine, to že veste Florijan, kaj ne?" „Kako bi ne vedel, ker sem že tako toliko star." „Po praznih luknjah pa tudi veste da je „lft"; ker z drugim ni.so zadelane, morajo pa z zrakom, če tudi slabim, napolnjene biti. Tako, Bog ve, od kod je v vašo polšino sapa se vprla in tuc vara vun vrgla; vi ste pa mislili, da „škratelj-ček" to dela. To sapo je morda res sapa napravila, ali pa jo je voda podzemeljska provzročila; ' du.šek je h9tla imeti, in ker ste bili s tucom luknjo do malega zamašili, kaj je hotla druzega, kakor vun ga lopniti. Vidite Florijan, tako je moralo biti, dosti drugače ne." Mož pomišljuje ter jo počasi iz ust „pricitira" in pravi: „Lej ga, šenta, saj je bilo morda res tako! Kaj takega še nikoli nisem slišal, da-si sem ga že marsikteri ,,pakelc" pokadil."
,,To bi še bilo, pravi Florijan, ali škrat, škrat
na konji! kako pa to? To bora pa veroval, kakor bi bilo s „cvekora" pribito." „Tudi to ni bilo nič, odgovorira rau. Vi ste le od prodnikov slišali take reči pripovedovati in so so vara tako globoko v možgani zalezle, da po nobeni „viži" vun nočejo. Kadar ste polharje govoriti slišali, ste že pri tej priči „škrateljčka" pred očmi imeli. Vaša domišljija je to naredila, nihče drug ne. Kdor je strahopetec, povsod strahove vidi; nekaj k temu pa tudi to pripomore, ker že starši otroke strašijo, ako zaspati nočejo ali pa so „žleht" ter pravijo: le tiho bodi, tiho, „starec" gre! „starec te bo vzel!" Saj ste menda že slišali od neke kočevarice praviti, ki je bila vsa preplašena in prestrašena v vas pribežala ter rekla, da je v gojzdu slišala medveda po listji šumeti. Ko ji ljudje ne verjamejo, pravi: nekaj je pa vendar-le bilo; no, če druzega ne miš je bila! Glejte, to strah dela, ki si ga človek brez pravega vzroka napravlja —domišljija." „Saj je res, odgovori Florijan; kaj ko bi so bil jaz zmotil?"
„Ja, ja, nadaljuje mož, zakaj pa pravijo ljudje, da se škrat prikazuje?" „No, rau odgovorim, tega tudi jaz ne tajim, mogoče; saj jih je kakor li.stja in trave; povsod so, in ker jih ljudje tako radi na pomoč kličejo, tudi rade postrežejo te „kanacije!" Saj veste, da ljudje tako radi preklinjajo, posebno
še pastirji. Morda ste ga tudi vi, Florijan, takrat klicali, ko ste polhom nastavljali v tisti dolini? to je mogoče, kaj ne? je že vam kaj nagajalo."
„E, hudirja, pravi na to Florijan, moja navada ni da bi klel!" „No, opomnim jaz: saj .ste ravno kar zakleli." „Ja, saj so mi včasih že gospod rekli, da ne smem kleti; da naj tega „zlodja" pustim! — pa .se za šenta ne morem odvaditi!" „Se ve, če bo tako naprej šlo, se res ne bote odvadili; pa pustiva to, odgovorim Florijanu." — „Ti „študent", te mi pa že ne boš vzel!" Ktere? „Te-le: Saj „škrateljček" tudi tobak ima; ali poznaš „škrateljčkov" tobak? Kakšen tobak? ga vprašam. No, saj sem že dejal: „škrateljčkov". Ali ga kadi ali ga šnofa? Kadi ga menda ne, ampak „šnofa" ga. Veš, koliko ga je tam pri gojzdu, kamor hodimo polhe lovit? polno ga je."
„Kaj mislite Florijan? morda je škrat nahoden, da ima tako blizo „opaldo" (trafiko)? — /fi ga bom 'že pokazal, in res ga je pozneje pokazal. Florijan, vi ste preveč praznoverni! To je taka bela goba, podobna tistemu gosposkemu belemu zvaljku, ki ga v „turško" fajfo devajo in kade. Kadar ta goba dozori, rujava postane in so na vrhu odpre; če sejo dotakneš, dala ti bo „šiiofati"; rujavkast prah se iz nje pokadi." Florijan ugovarja: „Ja, pa
ljudi, ako se jim vstavljajo, deloma pokoljejo deloma razpodijo, premoženje njihovo pa s sabo odneso. Vzrok takih časov so Angleži sami, ker so se jeli v notranje razmere vtikati in so vsled tega vpliv in veljavo mudirjev silno omajali, da, skoraj popolnoma vničili. Saj se pa tako postopanje že nad Angleži samimi zadosti hudo maščuje. Konzula Stewarta potujočega iz Chartuma so pri Berberji ubili in z njim grškega in francoskega. Mudirji in šejki prihajajo od vseh strani v Kahiro, kjer od vlade na vsak način pomoči zahtevajo. Eoparska druhal je že tako predrzna postala, da si je konje omislila in se ne boji tii in tam javno na dan nastopiti. Zve-denci trdijo, da v Egiptu tako dolgo ne bo miru, dokler bo policija, ki je že sama po sebi izmed najslabših na svetu, v angleških rokah. Tudi ječe po Egiptu ne morejo dosti boljše biti od naših planinskih koč, drugače bi se ne bilo lahko primerilo, da je nedavno kar h krati 70 hudodelcev všlo. Nekaj so jih spravili zopet na suho; kje je pa 20 begunov, pa prav nič no morejo vedeti. Take so ondi razmere sedaj!
Domače novice.
{Čitalnišlci pevsM ghor) napravi nagrobnico na Ljubljanskem pokopališči v nedeljo ob 3. uri popo-ludne, kedar se prično opravila po mrtvih..
(Gospodje pevci, pozor!) Moški pevski zbor Ljubljanske čitalnice pričel je svoje vaje, ter se bodo redno nadaljevale vsak torek in petek ob 8. uri zvečer. Gospodje pevci, kteri so bili že člani pevskega zbora, ali kteri želijo pristopiti moškemu zboru, naj se oglase v omenjenih dnevih pri pepovodji, gosp. V. V al e n ti. — Pevska šola se začne sredo dne 12. novembra ob 8. uri zvečer. Sprejmo se v šolo oni, ki imajo zmožnost in veselje do petja, ter se tudi zavežejo, vstopiti po končani šoli v moški pevski zbor.	Pevski odbor čitalniški.
(Primerna igra), ki oblažuje duha in ga polni z občutki, kakoršni so dnevu, času in okohščinam ngodni, predstavljala se bo jutri zvečer po naših domačih močeh v deželnem gledališči. Predstavljala je že toliko let o tem času, kolikor je taista sploh stara in vendar jo še vedno radi gledamo, ker se nekako času prilega, če tudi dejanje njeno spada na sveti večer. Je to igra „Mlinar in njegova hči", ki bo zopet jutri večer tu pa tam potisnila robec na oči, kajti da jo bodo naši požrtovalni gospodje igralci in gospice igralke izborno predstavljale, smo prepričani. Nadjamo se toraj po pravici napolnjene in razprodane hiše.
(Vojaški legun) že večkrat kaznovan, všel je včeraj iz zapora, v kterem bi bil moral osem let tičati. Kako da je všel, pripovedujejo po mestu sledeče. Simuliral je bolezen; profos ga je peljal k zdravniku; na liodniku pa vrže-kaznjenec profosu plašč čez glavo in urnih nog jo pobere iz kasarne, odloživši brzo vse že prepiljeno železje. Baje da ga je videla na Tacenjskem mostu ženska, ki pobira mostnino. Ves moker in spehan jo je pripodil čez polje na Brod in mostnarici zakričal, da nima denarja. Tudi na Svetji pravijo, da so ga včeraj videli. Begun je doma iz Udraata. ako ljudje pravo vedo. Čudno se nam zdi, da bi bilo uklenjenemu
kaznjencu mogoče prepiliti ali prežagati železje. Večkrat preiskan, ne more si dotičnega orodja sam seboj prinesti, skora da ga mora od zunaj na ta ali oni način dobiti. Sicer se bo pa že še natanjčno zvedelo, kako in kaj da je bilo.
{Predrzen tat) porezal je v nedeljo in ponedeljek zvečer v lepih vrtnih nasadih g. Samasove livarne zvonov za gradom vse lepe ciprese inthuje. Gotovo jih je menil poviti v razne vence za prodaj; ker so pa tatu že našli, menda ne bo pletel preveč vesel vencev, temveč kmalo na tihem premišljeval, kaj se pravi moje in tvoje.
{Ras lokomotive) padel je včeraj opoludne v kurilnici tukajšnjega južnega kolodvora vodja, doma iz Maribora, hoteč nekaj na dimniku popraviti. Padel je tako nesrečno, da so ga morali odnesti v bolnišnico. Kako to, da se tako zelo množe nezgode na železnici po naših krajih?
{Učiteljske prememhe.) Prestavljeni so: g. J. Dolin ar, učitelj iz Trate v Naklo, g. Jožef Traven iz Naklega za nadučitelja na Trato in gospica Marija Bohinčeva iz Hrenovcev za stalno učiteljico na Trato.
{„Slavee"), slovensko delavsko pevsko društvo, priredi po sklepu odborove sejo 30. t. m. javni pevski večer 16. novembra na Martinovo nedeljo v prostorih restavracije Hotela „pri Tavčarji". Obseg večera, kteri bode jako zanimiv, bode petje, godba, berilo, komični prizori itd. Opozorjamo gg. društ-venike, kakor tudi prijatelje narodnega napredka in petja na ta večer pevskega društva. Osnovala se bode zopet šola v mesecu novembru za vajence ter sprejema nove člane društveni blagajnik vsako nedeljo od 11. do 12. ure dopoludne, kakor tudi društveni pevovodja g. Ivan Justin. Začetek šole se naznani ob pravem času.
(V 31ariborii je hogoslovcev) letos 43. V prvo leto so vstopili: Arzenšek Alojzij iz Stranic, Alten-eder Jožef od sv. Martina pri Slov. Gradcu, Berglez Jakob iz Dramelj, Cerjak Franc iz Eajhenberga, Oinglak Jakob od Sladke gore, Krančič Jožef iz Eečice, Kitak Jakob iz Bogateča, Lekše Frane iz Eečice, Marinič Jakob iz Selnice, Mere Jakob od sv. Barbare v Halozah, Pečovnik Herman od sv. Lenarta v Slov. goricah, Vračun Franc iz Koprivnice, Vedušek Franc iz Eogateca.
(Duhovske spremembe v Tržaško-Koperski škofiji.) Za župnike so bili imenovani: č. g. Marka Andol-šek v Munah; č. g. Andrej Mi ki š a v Laniščah; č. g. Josip Omers t Kortah; č. g. Josip Uršič v Grdem selu; č. g. Ivan Narobe je bil imenovan za kurata v Divači. Premeščeni so bili: č. g. Alojzij Brozovič za kaplana v Crnice pri Buzetu; č. g. Štefan Destradi za kaplana k Mariji Devici v Trstu; č. g. Andr. Martinčič za kaplana v Lokve; č. g. Anton Petelin za kaplana v Tomaj; č. g. Jurij Pitacco k župniji Marije Device pomočnice za kaplana in kateheta v vstanovi naše gospe Sion-ske; č. g. Josip Zupan za administratorja Eodiške župnije; č. g. Ivan Vari, dozdaj kaplan pri novem sv. Antonu v Trstu, je bil imenovan za kateheta v novi mestni šoli v Ferieri in za nektere razredne šole v Škorklji; č. g. Anton Požar, novomažnik
poslan je bil za kaplana v Žminj. — V Goriško bogoslovsko osrednje semenišče so bili poslani: V tretji razred gosp. Karol Eous; v prvi razred gg.: Franjo Albertini, Domin Bonifacio, Bruno Kratzig, Anton Mečar, Franjo Steffanutti, Anton Stemberger, Ivan Sušnik in Peter Vascon.
{Tržaški Slovenci) jeli so se letos s posebnim veseljem zanimati za javno življenje ondi. Da so na galeriji v Tržaškem mestnem zboru polomili roge nesramni ..irredenti" smo že povedali. Danes nam je še s posebno radostjo omeniti trenotka, v kterem je deželni glavar sklenil sejo deželnega zbora in so Slovenci zopet na galeriji stali, kakor skale v morji, trdno, neomahljivo. Glavar zakliče presvitlemu cesarju običajni trikratni „evviva", na kterega slovanska galerija kakor iz enih ust zaori „živio" tako glasno, tako prepričevalno, tako navdušeno, da so celo na trgu odmevali slovanski „živio" presvitlemu cesarju v slovanskem Trstu! To je bilo naravno, pokazali so s tem, da so in hočejo biti čuvarji cesarstva na Adriji in protestovali proti postopanji one svojati, ktera hoče Trst po svoje odrešiti proti volji ogromne večine prebivalstva. Ti „živio"-klici so bili potrebni in kolikor večkrat se bodo ponavljali, toliko bolj bode svet znal, da so tudi Slovenci tam in da na ves glas zahtevajo svoje narodne pravice. Prav in lepo je, da so se Slovenci začeli vdeleževati občnega gibanja v Trstu, da se pokažejo pri vsaki priliki, ker znano je, da je le oni slišan in uslišan, ki se oglasi pri vsaki priliki, a ne oni, ki jezen v kotu ali za pečjo roge kaže.
{Nesreča) zgodila se je na Eeški progi južne železnice. Železniški čuvaj št. 8, ki ima svojo progo med postajama Jurdani in Sapiane, pozabil je zapreti ograje na križem-potu. Vsled tega prišel je kmetišk z volmi vprežen voz na tir v trenutku, ko je vlak mimo tekel. Lokomotiva je razdrobila voz na drobne kosce, kmeta ubila na mestu, in enemu volu noge potrgala. Drugi vol vtekel ji je srečno na polje, kjer si je takoj za lačen želodec kaj pripravnega poiskal. Vlak se je vsled tega zakasnil za pol ure, zgodilo se mu ni pa prav nič.
{Zaradi prodaje vode) Bistrica in Eeka imajo danes shod župani in podžupani v Podgradu, kamor jih je povabilo Postojnsko okrajno glavarstvo.
{Meso je cmeje!) Kje? V Trstu! Mesarji so ondi odjenjali, ker jih je konkurenca k temu prisilila. Zgodilo se je pa tako-le: Iz Dalmacije prišel je tjekaj mesar Podnje, napravil mesnico in jel po zmerneji ceni meso sekati, kakor je bilo to do sedaj v Trstu navada. Ker se pa kaj tacega hitro pa mestu raznese, jelo je vse, kar le meso kupuje, k njemu vreti. Drugi mesarji vidoč, da imajo od dne do dne manj kupovalcev, so tudi znižali cene. Kaj pa, ko bi se v Ljubljani kak mesar Podnje našel, ki bo za pošteno ceno sekal? kedaj pride kak gostilničar Podnje, ki bo v očigled toliko pivaren, ki jih ima naša dežela sploh, Ljubljana pa še posebej, ceneje pivo točil. Vrček navadnega piva bi se pri nas prav lahko točil po 8 ali po 9 krajcarjev ne pa po 11 in 12. Ako kdo ne veruje, dokažemo mu prihodnjič s številkami. Eavno taka je z vinom.
pravijo „škrateljčkov" tobak?" „To je mogoče, saj hudim stvarem ali dolgočasnim krajem najraje tudi kako divje ime dajo. P^ni vrsti opic pravijo: gojzdni „h . . . č", ker je res grda; neki vrtni cvetlici:
„h . . . oko" ; neki hudi tekočini: „h.....olje" ;
«aj ga poznate, kaj ne Florijan, to olje?" Se ve, da, prikima mož. „Ako greste od Eibnice proti Velikim Laščam morate skozi „pekel" iti; ta ,.pekel" je menda Kozlerjevo posestvo, če se ne motim? V Novem mestu uno stran Krke jo „vragov log" itd. Tako je tudi ta prah ime dobil: „škrateljčkov tobak", ker bi gotovo očesu zelo šdodoval, ko bi se z njim natrosil.
„Tako ti meni nič ne verjameš, „študent" ? pravi Florijan, do zdaj si mi še vsako spodnesel." „Verja-mem že, kar jo verljivega, ali tacih, ki jih vi kot „versko" resnico verjamete, jaz verjeti ne morem; so predebelo, mu odgovorim, kakor o „škrateljčku." „Te mi pa ne boš izpulil. Kako pa „ta lisast" polh? Ti 80 gotovo „škrateljnovi?" „Tudi ne, Florijan; če jih vi vjaniete, so vaši; če jih kdo drug, so pa njegovi. Lisasti na čelu so lahko od starosti, ali se pa •taki izležejo. Saj ste pastir, morate že vedeti, da je tudi vaša živina vsake barvo; drobnica, tudi tako; saj po teh ^cahnih" tudi žival kličete, ali ne? „Ees je, pravi Florijan ter nadaljuje:
Šole so vendar le dobre; vsacega spaka se doli v N. učite; kaj bom jaz tepec, ki sem, in pravim, da sem — take reči vedel! — še enega „pu-štaba" (črke) ne poznam; tudi za „umare" (številke) mi gre težko; jaz se le na zareze v palico spoznam. Kaj hoče tudi meni koristiti taka reč — saj tako ne bom dolgo živel; tudi že zorim kakor vsaka stvar v jeseni. „Eožnikranc" napletam, to je vse; Bog mi grehe odpusti!" „No, Florijan, le popustite prazne misli o „škrateljčku" in kar je takega m pridno rožni venec molite, bo že šlo; ta molitev jih je že dosti v nebesa spravila". No, pa bom, odgovori Florijan.
S košem in škatlami in drugo robo na rami med takim kratkočasnim in podučnim pogovorom pridemo blizo doma; kar se Florijan oglasi, rekoč: „Martin, polhov menda ne bova več skupaj lovila?" „Bog ve, mu pravim; saj veste, kaj se vse v enem letu spremeni. Morda jih bova še, gotovo pa ni. Ne vem, če boste k letu osorej še pri nas „tulili" ? Vi boste zdaj o sv. Martinu žito pobrali za svoj zaslužek; po zimi pa lepo oddahnili se in za pečjo ali pri žrjavici v železni čepinji tobak kadili. Študentje bomo pa druge polhe lovili; kajti profesorji vsaki dan „študentom" pasti nastavljajo in prav lahko se kteri vjamc; dobi „dvojko", pa še kaj bolj
mastnega — trojko; to so „lisasti polhi", to! Kako umazan je „cajgnes", ako taka žival notri tiči! Vi, stnjc, pravite, da škrat polhe straši; glejte, „študenta" pa taka čudna kljuka, da mu še v počitnicah pokoja ne da. E, če tak „klas" (red) v spri-čalo pride, se „študeut" kaj kislo drži; pa tudi velike stane".
Pridemo domu in si voščimo „lahko noč" že proti jutru. Se ve, Florijan je moral precej „zatu-liti", da je živino na pašo gnal; »študenta" so pa pustili nekoliko dalj časa „smrčati"!
Par dni, preden sem jo v N. odrinil v šolo, šel sem bil v Ž. po čevlje in Florijanu kupil tri pakelce tobaka, ker ga je mož tako rad kadil; za kar so mi je prav toplo zahvalil, rekoč: „stokrat Bog lonaj!" — bom, bom pa molil za-te, da bi se dobro učil; potlej boš pa ti za-me; saj so oče rekli, da za gospoda „študiraš". (Florijan se ni zmotil.) — Florijan je bil breme odložil in tako za-s6 živel; tako so mi bili oče povedali o Božiči tistega leta. Dijaki smo pa konec oktobra vreli na poziv šolskega vodstva skupaj kakor čebele v panj; tisti, ki so „kevžih" imeli in uni z „naduho", so zopet eno leto skupaj ,.kašljali"; kajti profesorja so bili zadostno podučili prehlajenoi.
M ... L
Tukaj je pa razmera med kupljenim in prodanim vinom še bolj neprilifna. Saj ga ze skoraj ni več poštenega cvička, ki se je poprej pil po 3Ž kr. bokal, da bi sedaj ne veljal liter 36. Oemu to? Poduje kje si?
(Popmvelc.) V včerajšnji zahvali gg. pekovskim mojstrom za letošnje nprešice"" ubogim bere naj se 39 namesto 20 gold.
Telegrami.
Zagreb, 31. oktobra. Narodna stranka izrazila jo banu zahvalo za dosedanjo podporo in ga prosi taiste še nadalje, da bi se na-rodno-gospodarska politika Madjarov na dobro Hrvatski obrnila.
Zagreb, 31. oktobra. Deželni zbor sp-ejel je predlog o razpuščenji porotnih sodnij, potem se je pa na daljši o as preložil.
Rim, 31. oktobra. Jlancini je predlagal, ministerski odbor je pa sklenil, da se fregata „ Ct a r i b a 1 d i" in pa avizni parnik „ V e s p u-oci" na mah pošljeta na zapadno obrežje afrikansko.
Rim, 31. oktobra. Iz Shangaja došli telegram poroča, da so Kitajci v Kantonu raz-djali veo kapelic ktere so ob enem oropali, hiše kristjanov so požgali, 200 njihovih žensk oskrunili, može pa pobili ali pa pregnali, kteri niso hoteli malikoni darovati. Y Hong-kong pribežalo je iz Kantona 300 kristjanov, 2 škofa in 30 misjonarjev.
Tuj C i.
29. oktobra.,
Pri MalUi: Marija Pertz, zasebniea, iz Pariza. — Henrik Ortner, trgovec, iz Hamburga. — Herman Hellensteiner, trgovec, iz Niederdorfa. — Frane Koleda, trg. pot., z Dunaja.
—	Leopold Bruie, e. k. Jastnik, iz Celovca. — Artur grof Alberti, e. k. kadet, iz Celovoa. — Julij Buear, o. k. auskultant, iz Pvudolfovega. — E. V. Moline, zasebnik, iz Tržiča.
Pri Slonu: .Josip Pitselieider, iz Griesa. — P. pl. Persiehi, trgovec, s soprogo, iz Trsta. — Eberhart Frenker, trgovec, iz Trsta. — E. Berze, agent, iz Trsta. — Martin Dežela, posestnik, iz Idrije.
Pri Južnem kolodvoru: C. Elsner, trg. pot., iz Gradca.
—	Mirosl. Czap, s soprogo, iz Sandala. — Tomaž Javornik, posestnik, z Vrhnike.
I>uiiaj$«ka borza.
(Telegraflčno poročilo.) 31. oktobra. Papirna renta po 100 gld. . Sreberna ,.,,„„ ^. 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akeije.....
London ......
Srebro ......
Ces. cekini......
Francoski napoleond.....
Nemške marke.....
TVaj^iiJiiiilo.
Podpisani slavnemu občinstvu vljudno naznanja, da je 15. t. m. l?i*otl S^Jlcolijo »t. 11, nasproti Šenklavško cerkve, odprl svojo
liilirml©^®
Prevzame vsa v lasničarstvo spadajoča dola po najnižjih cenah, ter se slavnemu p. n. občinstvu priporoča za innogobrojni obisk.
Z odličnim spoštovanjem
(4)
spoštovanjem priporoča so
Juraj Vidah,
brivec.
ražta csrtfBiia m
pri sv. Petru pod Mariborom.
v torek po vseh Svetih, t. j. 4. novembra, se bo okoli 30 štartinjakov novega dobrega, pozno branega vina v polovnjakih z železnimi obroči pri sv. Petru pod Mariborom po dražbi prodajalo.
Jlarko Glaser,
(3)	častni kanonik.
C. kr. priv. zavarovalno društvo ^
„Osterr. Phoiiix" na Bimaji;
naznanja s tem. da je njen večletni zastopnik gospod ' Ferdo Bradafika zaradi preobilih poslov odložil svoje ■ zastopništvo in da se je sedaj izročil	'
glavni zastop za Kranjsko gosp. Ivanu Wblflingu v Ljubljani,
Ob jednem se priporoča za /avarovanje:
I.	proti Škodam za požarom, ki lii nastalo vslod oifnja, strele ali eksplozije na cerkvenih, sla-novalnih in (rospodurskih poslopjili, toTariiali, strojili, zaloifiih Itlaija, liišne.) opravi, žitu in (Iriiifih pridelkHi, živini in premakljivem l»la(fu;
II.	proti razdrobijenji zrkai;	(1) HI. za žloveSko življenje v vseli kombinacijah.
yne shode ne hitro preiArcJo in forno povrnejo, ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M
Orgljarja brata Zupan,
ktera sta že od leta 1879 do sedaj izdelovala
cerkvene orgije po novi iznajdbi v Kropi,
sta se preselila v
Kamnogorico (Steinbilcliel) pri Podnartu
iii odslej nadaljujeta svoje delo v novozgradenih prostorih, ter se z najodličnišim spoštovanjem prečast. (1)	duhovščini priporočata.
I Vsem prečašt. župnikom in sicer corkvcnim pvedstojništvoin podpisani spoštljivo naznanja, da snemljem brez posebnih priprav in stroškov
slrifoiB pri farovi ii cerivali,
preskrbujem pozlačenje v ognji po nizki ceni in jih zopet ravna tako brez daljnih stroškov natikam ter sem porok za dobro izvršitev vsili takih del.
.A^loj^iJ Ii^^akiii,
(3)	Marijo Terezije cesta štev. 5.
Za mesec listopad
posebno priporočamo naslednjo knjigo:
Pomoč dušam v vicah
ali
premišljevali ja in molitve za naše ljube raiijke.
Po p. St. Dosenbach-u S. J. poslovenil
P. Hrisogon M.
Cena: trdo vezano 55 kr., v pol usnji 70 kr. v usnji 75 kr., z zlato obiezo 1 gold. 10 kr. Kdor naroči 13 iztisov dobi 13. iztis prosto.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Zahvaljevaje se pi-ečastiti duhovščini in p. n. občinstvu za do zdaj mu skazano zaupanje z mnogimi naročili, priporoča še nadalje
^ P ^ m ^
i	krojač,
svojo bogato zalogo najboljšega in vsakovrstnega sukna, ter izdeluje vse krojaške j dela za gospode točno in po jako nizki ceni.	(10)
If-«,1111 pasi-^	;
vsem prebivalcem Avstro-Ogerskim!
Okolišine so me prisilile svojo /,e mnogo let obstoječo trgovino opustiti. Zatoraj razprodal bom vse blago v , njej se naliajajoče, za eeno, kar je njegova naprava veljala, ker morajo prostori kakor liitro mogoče prazni biti.
Blago je vse iz jako finega, težkega in dobrega materijala in v znak svoje solidnosti vsako blago, ki bi no bilo ugodno, rad nazaj vsamem in zamenim, kakor se komu ljubi. Vsako naročilo je toraj popolnoma varno.
iz najfinejega angl. sifona z ustavljenim pravim švicarskim vezljanjem, silno
»^..-»-.•cal^i -a-k^-ii^-kr^^Tii	''avno tiste kakošnosti, jako dolgi in vseskozi vezljani po
^eilS^Lgl p0110< 111 IvOl^«	elegantni in prava lepota za vsato
gospo po 1 gld. .50 kr., tucat po 16 gld. 50 kr.	, ■ ,, ^^ , , ,
Ravno tisti iz najboljšega in težjega barhenta, jako dolgi, po dolgem vezljani po 1 gld. 00 kr., tucat po 18 gld.
'^■tf^iifiali-si fis-Tkrtrl-tiin l-fT^ila, najfinejega in težkega sukna, okoli in okoli plisirana in
IžriAt* ozobčena s pravo volno vezljana po 2 gld. 80 kr.; z žametom
in atlasom našita, najfineja po 3 gld. 80 kr.; iz težkega kitičastega barhenta, lepo opisana po 1 gld. 60 kr.
"IVr^^^lrri	iz najfinejega angl. šifona s četvornatim oprsjem, razne širokosti pod vratom, po
g^j«!-«. J ^jj	j^j ^g gjj	tiste iz najlepšega in pravega Srollo-
vega šifona najlineje po francoskih vzorih narejene po 1 gld. 70 kr., tucat po 18 gld. 80 kr.; in komad po 2 gld., tucat po 22 gld. 50 kr.
-mi •»--11-1	vtkanim cvetličjem, ob-stoji iz namiznega prta in 12 prtičev in velja
■L-^ ^IIII^IM J[JX	2 gld, 85 kr. Ravno tista po francoski izpeljavi jako fina z obilnimi
franžami za 12 osob, cela garnitura za 3 gld. 45 kr. Namizna prtenina iz finega damasta z vtkanim cvetličjem obstoječa iz namiznega prta za 12 osob 12 sličnih večjih prtičev, najbolj elegantno izdelana velja le 5 gld. 60 kr.
-Vtr« iTV»l _ 1-k-r«i tsifi 1 l.i-51 vsaka za-se vmrjena in zarobljena, v.saka za-sc zložena, z rudečo krajevino X	^ dolgimi franžami, najfineje piketovane, prekrasno po 3 gld. 75 kr. tucat.
r ot>oi iii ogr-iiilfi^^o ^i^no ■TSjfSVS
bolj zbranih, lepih in modnih barvah, kakor so: škotska, turška, siva, modra, bela, črna, mizičasta, rudeča, rujava itd. 1 gld. 20 kr., tucat po 13 gld.
neizrečeno veliki in debeli, iz najtežjega in boljše^ sukna tkani, po najbol.! ele-M..	j^j^gi	i^iiifoi- i.„javi, sivi in melirani z dolgimi franžami. Pledi to
vrste rabijo se vsled svoje neizmerne dolgosti in širjave lahko za olileko, za odejo nii popotovanji, za na posteljo, za šavle. ter so dil celo po 201etni rabi iz vsakega napraviti še dvojna jako elegantna o jleka. Tak plcd nadomesti vsakemu površno suknjo, dežni plašč, palctot popolnoma. Prve vrste 5 gld. 50 kr., druge vrste po 4 gld. 50 kr
'	a	T-klsi-i-Ti<r-» v kosovih po 30 vatlov velikih, najtežji in najtehtnejši izdelek z.a domačo
J	I>ia.ril<>	^^ ^ ^^^^ ^^^	j., „,J	^^^^ c^^a bom-
'	bažu silno raste in se bo platnu v kratkem cena podvojila, toraj se vsakemu priporoča, kolikor mogoče lutra pre-
1	skrbitev s platnom.
I	r*<-kl»oi iz najlepše Lijonske svile, v vseh raznih barvah, vsak robec druge
'	U^-r^li.o-«-^ -(■-iii.^l.rr^ n<•■»«>•*>vi<»O v najlepših barvah pisane, rudeče, modre, vijolčaste,
►	1 gld. 15 kr.
.	^'.-l-K.r^l^-.i ^•»»•li itiii'« obstoječa iz dveli pogrinjal za posteljo in namiznega pogrinjala s cofi
►	Or<>l>ellll -	izdelana, velja le f gld. 50 kr.
*	» iz platna težkega in močnega kakor usnje, brez šive, prikladne za največjo posteljo "U široke po
\	-»^J 1 gld 35 kr., tucat po 15 gld.
k	r^a^^-^S^tit^ln illtO najfineji in najboljši izdelek, težka temnikasta ali iya svitla po najbolj
'	zbranih perziških, turških in indiških vzorih z obilnimi m dolgimi fran-
^	žami po 3 metre 30 ct. dolga za vsako okno, toraj par prve vrste po 5 gld., druge vrste po 4 gld. 25 kr.
►	-kincv^-kiml-ltlsio-rt za moško obleko za jesen in za zimo iz tkane čiste ovčje
: Ohc^^^iot-J	^ „,,jnovejšili in modnih barvah, gladko m
[	melirano, najboljše kvalitete, sivo, rujavo, modro, olivnato in črno. Blaga zadosti za celo obleko velja le (i gld.
r	V/ori fmuštri) se pa ne pošiljajo nobeni in po nikaki ceni.
r	\/,or.	20 goldinarjev Idaga, dobi za nagrado, toraj zastonj krasen zlat prstan s tirkisom
[	obdanim z biseri. Zlato je Okaratno, lejio izdolbljeno in silno elegantno.
L	Naroča naj sc le proti ces. hralj. poštnem povzetji ali pa proti prcdplači pri
[	Waarciihaiis .J. H. iral>iiiovic-s,
?	WIEN, SchiflFamtsgasse 20.	d)