105. številka. Ljubljana, v sredo 7. maja XVII. let«. 1884 Izhaja vsak dan »veier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s t ri j sk o -oge rsk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jedcu mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat aH večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rukopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. X LJubljani 7. maja. lzmej vseh predlog, o katerih bode državnemu zboru posvetovati se, je ona o dogovoru vlade s Ferdinandovo severno železnico najveće važnosti in gotovo najznamenitejša nnrodno-gospodarska predloga Bploh, kar jih je vlada stavila v teku zadnjih let. Mi smo Be že parkrat bavili s perečim vprašanjem severne železnice, ne bode pa odveč, ako se Še jedenkrat pecamo s tem predmetom, posebno pa z znamenito sejo železničnega odseka v 5. dan t. m., v katerej se je obravnavalo to vprašanje. Ta odsekova seja znamenita je za tega delj, ker, da si sti v odseku zastopani večina in manjina državnega zbora, vender nihče ni zagovarjal dogovora Oziroma pogodbe s severno železnico, niti sam trgovski minister baron Pino ne, od katerega bi Be smelo v prvej vrst! pričakovati, da bode za svoj Btvor imel nekoliko toplih, ali vsaj opravičevalnih besed. Druzih ministrov pa ni bilo niti jednega, kar bi se smelo tolmačiti v tem zmislu, da jim osoda predleže.če pogodbe ni posebno k srcu prirastla, da se ne misli od nobene strani staviti portfelj nega vprašanja, bode li predloga vsprejeta, ali pa za-vruena. Iz navedenega sme se zaključevati, da orae-Djena piedloga ni državi na korist, daje možno dobiti boljših pogojev in to kljubu razpeljavnm naših „lepopiscev", ki se v tem vprašanji kažejo bolj vladne nega ministri sami. Navedena seja železničnega odseka pa je znamenita tudi zaradi tega, ker se v nobenem vprašanji ni kazalo toliko soglasje mej levico in desnico, kakor ravoo v tem. Počenši z drom. Herbstom, ki je poudarjal, da podjetje severne železnice nema ni-kake pravice za obnovljenje privilegija, odnosno za podelitev koncesije, in drom. Riegrom, ki se je strinjal glede pravnega vprašanja s predgovornikom in naglašal, da se predložena pogodba vsprejeti ne more, bo vsi poslanci v svojih govorih postavili se na stališče Herbsta in Riegra, vsi so se odločno izjavili, da se ta predloga v interesu države vsprejeti ne sme. Stvarno najboljši bil je govor poslanca Ricb-ter-ja, ki je rekel mej drugim, da najvažueji na-rouno-gospodarski in Btrategični oziri zahtevajo ab- solutno podržavljenje severne železnice. Kar se tiče fiuancijalne strani, je težko navajati gotove številke, a on meni, da najnižja vsota bilo bi onih 106 milijonov, katere je severna železnica sama postavila v svojo bilanco; najvišja vsota pa bi bilo onih 130 do 140 milijonov, katerih treba po mnenji strokovnjakov za zgradbo in opravo take železnice. Če se vzame, da bi bremena, katera prevzame država s podržavljenjem, znašala 150 milijonov, se pa more tudi misliti, da neso dotične proge po 15 milijonov na leto. Polovica teh dohodkov zadostuje, da se v 80 letih amortizuje uporabljeui kapital, tuko da bi državi skozi 80 let ostajalo po 7 Va milijona čistega dohodka nu leto. Ta dohodek pa bi se kot darilo prepustil, ko bi se vsprejela predležeča pogodba. Govornik navaja celo vrsto še drugih jako tehtnih razlogov iti pravi naposled, naj se dragi čas ne trati s to predlogo, temveč o njej preide na dnevni red, kajti jedino podržavljenje je prava in hasnovita rešitev tega vprašanja. Izmej slovenskih poslancev govoril je v želez-nionem odm-ku dr. Toukli rekoč, da predloga ni niti v interesu države, niti »narodov, da sploh ni taka, da bi se o njej razpravljajo. Vso koristi so na strani severne železnice. On ni brezpogojno za podržavljenje, ker meni, da bi se potom nove koncesije dovolj koristi dosegi . Po teb govorih in soglasnih izjavoh v želez-ničnem odseku je osoda omenjene predloge že gotova. V sedanj ej obliki ne bode potrjena, marveč z veliko večino zavržena. In to je dobro, kajti bodi kouečni resultat ta, da se vsprejme v uovej obliki, ali da prodre podržavljenje, v vsakem slučaji bode za koristi države in davkoplačevalcev boljše skrbljeno. Trgovska in obrtna zbornica. (Daljo.) III. G. Franjo Ks. Souvan poroča o dopisu c. kr. finančnega vodstva za Kranjsko, katero je zbornici poslalo slovenski obrazec meničnega blanketa, vabeč zbornico, naj bi se izjavila o obrazci in odgovorila na vprašanje, je li izdavanje slovenskih meničnih blanketov priporočljivo. Odsek, prenare-divši v nekoliko tekst na predloženem obrazci, izreka Željo, naj bi se ta prenaredba vsprejela. Na vprašanje, je li priporočliivo izdavanje slovenskih meničnih blanketov, je odsek z ozirom na to, da je na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Goriškem vtč posojilnic, katere občujejo večinoma z ljudmi, kateri ne umejo nemščine, dalje z ozirom na to, da se tudi v trgovini rabi mnogo menic, dalje tudi z ozirom na to, da mnogo strank, katere so pač nemščine zmožne, vender terja slovenske menične blankete, sklenil nasvetovati zbornici, naj ona izreče, da je izdavanje meničnih blanketov s slovenskim tekstom ne le priporočljivo, mar več celo potrebno. Glede na to predlaga poročevalec v imenu odseka: Slavna zbornica naj v zmislu tega poročila c. kr. finančnemu vodstvu svoje mnenje naznani. G. K. Luckmaun meni, da je samo ob sebi umevno, da, kdor listino podpiše, jo tudi poznati mora, in torej kdor menico podpiše, mora tudi menično pravo poznati. V trgovini, trdi govornik, se ne čuti potreba po slovenskih menicah, ker je slovenščina omejena le na slovenske dežele, in navstale bi lehko pri odbitkov anj i (suoutovanji) težkoče; Slovenci, kuteri nemščine neso vešči, bi se težko poučili o menicah in sploh o meničnem pravu, treba bi b'lo v to preložiti menično pravo na slovenski jezik. Govoruik torej ne more podpirati odsekovega predloga. G. Vaao Petričič izreka začudenje o trditvi predgovornikovi, knjti trgovci in obrtniki sploh dobro umejo, kaj je menica, in že s stališču jednakoprav-nosti se ne more nasprotovati in oporekati odseko-vemu predlogu. G. Knez opozoruje g. Luckmanua na knjižico pouk o menicah, katero je na svitlo dal dr. Razlag; za tega delj tudi nihče trditi ne more, da bi Slovenci nemščine nevešči ne mogli prisvojiti si potrebne vednosti o meničnem pravu. On iz lastne izkušnje ve, da veliko strank terja menice s slovenskim tekstom, torej podpira tudi odsekov predlog. Pri glasovanji se vsprejme z večino glasov odsekov predlog. IV. G. Petričič poroča o ustanovi višjega železnocestnega vršbenegu urada v Ljubljani. Mestni magistrat je namreč predložil zbornici prepis prošnje, katero je uložd pri c. kr. trgovskem ministerstvu za ustanovo vodstva državne železnice za južne proge b Bedežem v Ljubljani. Poročevalec prečita omenjeno prošnjo ter utemeljuje naslednja predloga: LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXI. Poglavje. Pripovedovanje. (Dalje.) Ivan je v črnej suknji, izpod katere se je videla oklepna srajca, stal s tresočo palico v roki, uprši strašne oči v ranjenega razbojnika. Prestrašeni sluge držali so prižgane sveče. Skozi razbito okno «e je videl požar. Vsa Bloboda se je zazibala, v daljavi se je razlegel plat zvona. Koršun je stal, zježivši obrvi, povesivši oči, podpirali so ga opričniki; kri je s širokimi pegami opisala njegovo srajco. — Slepec! — rekel je car: — govori, kdo si ti, in kaj Bi mi mislil storiti? — Kaj bodem tajili — odgovoril je Koršun. — Hotel sem dobiti ključe od tvoje blagajnice, a tebi nesem mislil nič storiti! — Kdo te je poBlal, kdo bo tvoji tovariši? Koršun je neprestrašen pogledal Ivana. — „Nadepolni, pravoslavni car ! Ko sem bil mlad, popeval sem pesen: „Ne šumi mati sira dubrava". V tej pesni poprašuje car dobrega fanta, s kom da je pobijal? A ta mu je odgovoril: imel sem štiri tovariše, prvi moj tovariš bila je črna noč, a drugi moj tovariš . . . — Zadosti je! — pretrgal mu je besedo Ma-Ijuta, — videti hočemo, kaj bodeš zapel, ko te bodo začeli raztezati in mučiti! A vraga, — nadaljeval je, — kje sem že videl to kodrasto glavo. Kor«uu se je zasmejal in poklonil se M^ljuti. — Midva Bva seže videla, očka, Maljuta Skur-latovič, videla sva se že, ali se več ne spominjaš, pri Pagauskej Luži . . . — Homjak! — pretrgal mu je Maljuta besedo, obruivši se k svojemu nadkonjarju, — odpelji tega Btarca, pogovori se ž njim, poprašaj ga, Čemu je on prišel k njega carskej milosti. Jaz pridem takoj sam v raztezevalno sobo. — Pojdiva, starina! — rekel je Homjak, zgra-bivši Koršuno za vrat, — pojdiva, ko bova sama, se bova ložje pogovorila! — Postoj, — rekel je Ivan. — Ti, Maljuta, privrruj tega starcu; on ne sme umreti na raztezo-valnici. Jaz si bodem izmislil zanj primernejšo kazen, kakeršne se še ni videlo in ne slišalo, tako kazen, da bode še tebe osupnila, oče paraklisijarh! — Zahvali se carju, pes! — rekel je Maljuta Koršunu, sunivši ga, — da bodeš še živel nekaj časa. Nocoj ti bomo samo malo ude presukali! In vkupe s Homjukom odpeljal je on razbojnika iz carske spaluice. V tem je Perstenj, porabivši splošno zmešnjavo zlezel čez vrtno ograjo iu prišel je na trg, kjer je bila ječa. Trg je bd prazen, vsi ljudje so zbežali k požaru. Plazeč se previdno ob ječinem zidu, zadel je Perstenj na nekaj mehkega, — otipal je mrtvega človeka. — Ataman! — zašepetal mu je na uho oni rudečelasi pevec, kateri ga je ustavil zjutraj, — stražnika si m zaklal! Daj h^tro ključe, odpriva hitro ječo, potem pa z Bogom, jaz poj dem ropat k po-žaiu s svojimi ljudmi! A kje je pa Koršun V — V carjevih lokah! — odgovoril je odkritosrčno Perstenj. — Vse je izgubljeno! Zbeii svoje ljudi in bežimo! Tiho! Kdo je tu? 1. Zbornica naj prosi visoko c. kr. trgovsko j ministerstvo, da bi blagovolilo ustanoviti v Ljubljani 1 višji železnocestni vršbeni urad. 2. Zbornica naj se obrne na mestni magistrat \ v Ljubljani, da bi on rešd vprašanje, kako bi se do- ' bila stanovanja za uradnike višjega železnocestnega vršbenega urada. Pri glasovanji se vzprejmeta oba predloga. V. GoBp. Knez poroča o minister.skem uka.u, katerega je c. kr. deželna vlada zbornici naznanila, da i/javi o njem svoje mnenje. Ta ukaz pravi, da je od c. kr. nametstništva za Češko došla prošnja češkega kulturnega sveta, naj bi se po z&kouodaj-skem potu upetjalo, da se žito samo po metriCni vagi s kakovstveno podstuvo bektoliterske vage in po razmerji kakovosti (I., II., III.) razpečava. Ta prošnja se utemeljuje s tem, da se skoro na vsakem Bemji jedne kronovine po drugih, časih popolnem različnih vagah in merah, da celo neprimernih navadah, v mnogih kraj.h celo po stari vagi in meri Žito razpečav*, za tega delj so tudi tržna poročila taku različua, da more le i/.vedt neo dobiti iz njih ceuo, ki bi mu v trgovini pri razprodavan)i žita biti mogla kot ravnilo. V Nemčiji, Franciji in v druzih državah da je to že ureieno. Zaradi rešitve te prošnje ae je trgovinsko unuisteratvo posvetovalo z miuister-stvom za poljedelstvo in za notranje zadeve, ter izrekla so miuister»tva soglasno, da je smer to prošnje primerna in vredna, da se izpelje nje zahteva, ker bi se na ta uačiu pri tržnih poročiiib upeljala jeduako-nternost in bi se iz njih izvedela res prave tržne cene po kakovosti. Vender menijo ministerstvu, da se tej prosu ■ in nje zahtevi ne more ugoditi po za-konodajski poti, marveč da se to prepusti interesi-rauim krogom, da na) bi delali nu to, da se na gori označen način žito razpečava, in sicer naj bi se to doseglo s tem, da se dotične usance vredd in izpeljejo. Naroča se toraj češkemu uamestništvu, da gleda na to, da nižja oblastva ter trgovske in obrtne zbornice skrbe za upeljavo takih primernih navad pri razpe-av: nji Kit*. Za tega delj se priporoča tud' c. kr. deželni vladi za Kranjsko, naj bi tudi oua po mogočnosti in razmeram primerno ter s pogojnimi izpremembami v svojem upravnem delokrogu drZala se te smeri, kakor se je zaukazalo že pri trženji s senom lu -lamo. Odsek je to stvar pretresava!, in pokazalo 36 je, da se v veletržji z sitom samo na metričuo vago tržuje. V mali trgovini, tudi na mnogih semnjih pa to še ni udomačeno, in tržuje so še celo po star | vagi in mtri. Muogo bode .še torej dela, da de povsod metri u i >aga up lje. Pripoznalo so je, da bi bilo ne samo za prodajalca, nego tuli za kupca bolje, ako bi se povsod uprljala v trgovini z žitom met-rična vaga in se cena odločevala /.a 100 kilo. A da be to tudi v iatiui uvede, treba j da tuli občinski zastopi skrbijo za to, da se samo metričoa mera iu vaga smeti rabiti i a da se ceue le za 100 kilo določajo iu razglašajo. Na pjdlagi tega uasvetuje odsek: 1. Slavni c. kr. le e n vladi se poroča, da zbornica priporoča, naj bi se žito samo na metrično vago prodajalo in se cene za 100 kilo določevale. 2. Slavna c. kr. deželua vlada se prosi, da blagovoli ukreniti, naj bi one občine, v katerih so žitui semnji. skrbele, da se cene žitu po metrični vagi ia sicer za 100 kilo postavljajo in r*zzglaš*io. 3. Slavni mestni magistrat se prosi, da bi od slej žitne cene po metrični vagi razglašal Pri glasovanji se vzorejmo predlogi jednoglasno. VI. G. Vaso Petričič poroča o deželnega odbora dopisu, s katerim se naznanja sklep dežel nega zbora glede sestave odbora, kateri naj bi na to delal, da so vender že naposled uresničijo žHje glede gradnje dolenjske železnice. Ob jednem vabi dežrlni odbor zbornico, naj bi zastopnike v ta odbor izvolila ter njemu imena izvoljenih naznanila. Odsek predlaga z ozirom na to, da se zbornica že 20 let poteguje za dolenjsko železnico: Zbornica nij izvoli v omenjeni odsek tri člane. G. Eichelter predlaga, naj se jih voli pet. G. dr. P oklu kar omenja, da ne bode v tem odboru zostoptina samo zbornica, nego tudi mestni zbor Ljubljanski in Kranjska hranilnica ter da so se v U odbor povabili tudi dolenjski zastopniki in izvedenci v železničnih stvareh. Po tej izjava g. dr. Poklukar|a odstopi gosp. Eichelter od svojega predloga. Po nasvetu zborničnega člana, g. J. Kneza, iz voli zbornica v ta odbor naslednje gospode: Zborničnega predsednika Josipa Kušarja in zbornična člana Pankracija Eichelterja in Vaso Petričiča. (Konec prih.) Politični razgled. Notranja dežele. V Lj u bi j a u i 7. maja. Na danes je predsedstvo gospodske zbornice državnega zbora sklicalo izredno sejo. Predmet tej izredne] seji bode najbrž ta, da izreče zbornica, svoje ža'ovanje vsled smrti cesarice M-irije Ane. Poseben dnevni red za to sejo ni razglašen. — Ka kor „C*asJ ve povedati, šesti član obrtnijske novele ne pride več v tem zasedanji državnega zbora na vrsto, ker bode do Binkostij še sam» kakih deset sej. Da bi se pa zasedanje državnega zbora podaljšalo po Binkošt'h. tega p i ne mara desnica, ker se boji priti v manjšiuo. — Zbornica poslancev je vsprejela zakon o obdačenji žganja, kakor ga je vsprejela gospodska zbornica. Najvišje sodišče je zavrglo odločitev j Levovskega višjega deželnega sodišča, katera je it« I javila, da je nek edikt Belehovskega okrajnega sodišča neveljaven, ker je pisan v nemščini. VHje sodišče je priznalo, da je dotični edikt veljaven, ker se sme domnevat1, da čitanja in pisanja vešče prebivalstvo Galicije razume nomščino. Res čudno se včasih tolmači jezikovna jednakopravuost. Generalni zbor čeških učiteljev v Pragi se je posvetoval, kako bi se dalo preprečiti, da ne bi češki otroci hodili v nemške šole. Nekateri govorniki so priporočali, da se uvede zakon, po katerem se bi varovala narodnost otrok, kakor se veroizpo-vedovanje, da bi je jim oče do štirinajstega leta ne smel menjati. Nord. Allg. Zeit. dementuje vest, katero je priobčil nCzas,H da je Bism»rck naročil nemškemu poslaniku opozor.ti avstrijsko vi .do, da nuj preveč ne pospešuje poljskega življa, ker bi to utegnilo škodovati Nemčiji ali Rusiji. Nemški ofieijozm organ pripisuje to vest temu, da bi Poljaki radi zasejali nezaupanje mej Nemčijo iu Avstrijo. „Sloboda" piše u postopanji Starčevičevcev v bodečem zasedanji hrvatskega sabora: „Stranka — Jaz! — odgovoril je Mitka, stopivši od zidu. — Poberi se od tod, tepec! Beži, kar te neso noge! Bežite hitro vsi iz slobode! Zberite se pri krivem hrastu. — A knez? — vprašal ga je Mitka, leno za-tegnivši besedo. — Tepec! Ali ne slišiš, da je vse izgubljeno! Stnjca Koršuoa so zgrabili in ključev nesva dobila! — Kaj, aH je mari ječa zaprta V — Kako, da ni zaprta? Kdo jo je pa odprl? — Kdo, jaz ! — Kaj, ti, tepec! Povej, kuko? — Kaj hočem praviti? Pridem, nikogar ni; stražnik leži, raztezajoč nogi. Rekel sem sam pri sebi: poskusi, če so kaj močna vrata? Uprl sem se vanje z ramo; počila so in skočila s tečajev! — Oj, tepec ti! — vskhknil je vesel Perstenj. — Prav pravijo: na norcih svet stoji! Oj, ti tepec, tepec! In Persteuj zgrabil je Mitko za glavo, poljubil ga na obeh licih, pri čemer je Mitka tudi pritisnil cmokajoč svoja debela ustna Perstnju na lice, potem pa hladnokivno obrisal se z rokavom. — Pojdi za menoj, ti vrli bratec! A ti z balalajko počakaj tukaj. Če bode kaj, pa zažvižgaj! pravu bode tudi na dalje v saboru in izvan njega storila svojo dolžnost. Izg.edi se bodo tako dolgo ponavljali, dokler se ne bode proti stranki prava pravično postopalo in ae bode omejevala svoboda govora. Na nasprotnikih je tedaj ležeče, da premene svoje postopanje in odsirnnjo priložnosti takim neredem. Ako pa večina izključi vse poslance pravne stranke tedaj bode pa na mesto besed nastopil čas dela." OgT'Skl ministarski predsednik je predvče-raj imel daljši pogovor s skupnima državnima mi-n stroma grofom KHlnoky-jem in pl. K»llay-jem, ter je tudi vsprejel obisk grofa Ta«ffeja. Popoludne je pa odpotoval v Pešto. — Ogerski državni zbor se bode 20. t. m. zaključil s prestolnim govorom. Vnaiije države. Kakor se „Pol. Corr.u poroča iz Belega grada te dtn izide kraljevi ukaz, ki imenuje 44 poslancev za srbsko skupščino. Kralj in kraljica z vsem dvorom poda sta oe 18. maja v Niš, kamor se že 16. maja podajo ministri s svojim osobjera. V Nišu se delajo priprave za dostojen vsprejem kralja. Mi-iii-tri -ki sovet ima vsak dan dve seji, da pripravlja gradivo za skupščino. „Nordd. Allg. Ztg.a dementuje vest, katero so prinesli razni nemški listi, da hoče ruski car obiskati nemškega cesarja v Berolinu. H.suni rekov organ pravi, da je širjenje take vesti moglo imeti samo borzne namene. Porta neki misli priporočati mesto Aleko-paše Rustein-paao za vztiodiioruiiiclljskega generalnega guvernerja. Pa ni misliti, da bi ga Rusija potrdil;., ker je k..tolik ka|ti Rusi zahtevajo, da bode guverner pravoslavne vere ID bolgarske narodnosti. Zato tudi Rusteuiova kandidatura nema dosti upanja, nailirž pride na to mesto Plo-divski generalni tajnik Krestovič, katerega je priporočila Rusija. Velevlasti tudi neki ne bodo nič ugovarjale proti Krestoviču. Predvčeraj je itnlijaiiskej zbornici predložil minister Genala konvencijo o prometu in gra-denji jadranskih, .sredozemskih in sicilijanskih železnic. Ob jednem je predložil minister kraljevi dekret, vsled katerega se umaknejo dotične predloge prejšnjega ministra B»ccunuija. Hura itn si pridržuje pravico, o umakuenji dutičnih predlog staviti interpelacijo. Bonacci je zahteval, da se določbe o administrativnih volitvah hi o volitvah mairov iu predsednikov provincijalnih deputacd izpuste* iz komunalne i u provincijalne reforme. Depretis se je izrekel proti temu. Bonacci stavi o tem formalni predlog, katerega priporoča Depretis postaviti na dnevni red, Iu*dar se bode predložilo dotično poročilo. Predlog Crispijev, da bi se o tem takoj glasovalo, se s 169 proti 75 glasom zavrže. V mnogih občinah na Francoskem bode treba ožjih volitev. V mnogih krajih izvoljen je samo jedcu ali dva kandidata, za druge bode treba ožjih volitev. V Bordeauxu in Montpellieru celo noben kandidat ni dobil nadpolovične veeine. Volitve so se v Parizu vrSile kaj mirno, mnogo delavcev se jih je udeležilo, zlasti zato, ker so tisto nedeljo, ki je bila prva v meseci, tedaj prva za velikim plačilnim duem, skoraj vsi praznovali, kar se pa ne godi ob drugih nedeljah. V provincijah pa ni bilo tako mirno, na Corziki je celo jeden maire ustreljen. — Minister notranjih zudev izdal je ukaz vsem prefektom pirenejskih departementov strogo paziti na čez španjsko mejo piibegle Špaujce in zadržavati vsake sovražne pojavo proti Španiji. 18. t. m. bode »hod nemških narodnih liberalcev v Berolinu. Tega shoda se bodo udeležile vse veljav ne j št; osobe te stranke, pa tudi mnogo druzih, ter se bode ukrepalo o daljnem postopanji te stranke v postavodajaluih shodih in zunaj njih. — Jutri se bode zveznemu svetu predložila predloga proti zlorabi dinamita. Perstenj šel je v ječo. Za njim valil se je tudi Mitka. Za prvimi vrati bile so dvoje duri, ki so se pa Še rajše udale bogatirskemu pritisku Mitke. — Knez! — rekel je Perstenj, prišedši v podzemeljsko ječo, — ustani! Serebrjani je mislil, da so že prišli, da ga od-vedč na morišče. — Ali je že jutro? — vprašal je, — ali pa ti, Maljuta, ne moreš čakati, da se razsvetli? — Jaz nesem Maljuta! — odgovoril je Perstenj. — Jaz sem tisti, kogar si ti smrti otel. Ustani knez! Čas je drag. Ustani in jaz te odvedeni vun! — Kdo si ti? — rekel je Serebrjani, — jaz ne poznam tvojega glasu! — Saj tudi to ni čudno, bojar; kako bi me mogel pomniti. Samo ustani! Nemava časa obotavljati se. — Serebrjani ni nič odgovoril. Mislil je, ia je jeden Ma.jutinih rabljev in imel je njegove besede za zasmehovanje. — Mi li ne verjameš, knez? — nadaljeval je ataman z nevoljo. — Spomni se Medvedovke, spomni se Paganske Luže: jaz sem Vanjuha Perstenj. Veseljo je za'gralo v prsih Serebrjanega. Srce mu jo začelo biti iz ljubezni do Bvobode, iz ljubezni do življenja. Prikazali so se mu v mislih gozdi, polja in slavne bitve in predstavil se mu je kakor soince svetli obraz Helene. Že se je uzdignil s tal in bil pripravljen iti za Perstnjem, pa ta hip se je spomnil prisege, dane carju in kri mu je šinila k srcu. — Ne morem iti s taboj, — rekel je. Obljubil sem carju, da mu ne bodem uhajal, da bodem čakal njegove sodbe, raj bodem kjer koli! — Knez! — odgovoril je začuden Perstenj: — jaz nemam časa razgovarjati se s teboj. Ljudja moji čakajo; vsak trenutek lahko nas stoji glavo; jutri te usmrtijo, ustani in pojdi z nami! — Ne morem! — odgovoril je mračno Serebrjani ! — jaz sem prisegel. — Bojar! — zakričal je Perstenj, in njegov glas se je premenil od jeze: — ali se norčuješ iz mene? Za tebe sem zažgal slobodo, za tebe sem pogubil svojega najboljšega človeka, ?& tebe bomo morda mi vsi dali svoje glave, in ti hočeš ostati? Ali smo mi semkaj zaman prišli? Ali smo mi mari tebi za norca? Jaz hočem vedeti, kdo se bode norčeval iz mene! Povej, tli greš ali ne? Egiptovska vlada je po poročilu „Daily Telegrapha" storila jeden korak /a rešitev Gordona. Prosila je nekega veljavnega sud»nskega rodonačel-nika, da se poda v Cbartum in odpelje Gordooa. Ponujala mu je 5O0O egiptovskih funtov. Sudanec je pa neki hotel poprei vedeti, kake pol tične posledice v Suda nu bo imel odhod Gordona; na to mu pa še vlada ni odgovorila. — Egiptovska vlada je pa tudi res v zadregi zaradi Sudana, privojevati ga zopet ne more, tako bode pa vedna nevarnost za Kg pet. — Po nekem poročilu iz Assuana je iz Koroška tja pi išlo že nad 2000 begunov. I'.p raz ti en je se vrši v lepem redu pod vodstvom polkovnika Dun kan». Oir, k« so Cbartutn zapustili, preduo so ga obkolili u>t.ajniki, prihajajo s^daj v Egipat. — Polkovnik Wortiey in majorja Kitchem r in Rundle podajo se rekognoskovat po Nilu. Ob Nilskem bregu spremljevalo j h bode več beduinskih šejkov, da se obdrži zveza mej Bssuunom in Dongolo. — Angleška vlad t je obiavila neko brzojavko generala Gordona s 16. maja na Sir Evely na Barmu«, v kate rej se pritožuje, da vlada ne poŠi|e nooeuib čet v Berber in ne odpošlje Ziber paše v Sudan. Gordon pravi, da zdaj on hoče delati, kakor se bo njemu dobro zdelo. Drfcal bode Ghartum, kolikor časa bode moč in zatrl untatjO, če se bo dalo, če pa ne bo moč se vzdržati, umaknil se bode proti polutniku ter pustil vladi sramoto, «ia so se posadke v Kassnli, Berberu in Dongoli izročile poginu. Sicer je pa on prepričan, da bode vlada prej ali slej prisiljena z velikimi težavami /drobiti Mahdijevo silo, ako hoče ohraniti mir v Egiptu. — V konferenčnem vprašanji bode Franciji neki tudi Turčija pritekla na pomoč, kajti ludi ona misli zahtevati, da bi se obravnavalo tudi o druzih egijitovskih zadevah, ne samo o finančnih. — Egiptovske finance kažejo po oficijalnih poročilih 8 milijonov šterliugov deficita poslednja leta in več kakor 1.600.000 šterliugov letnega primanjkljaja. Dopisi. Z Dunaj«* 5. maji. [I/v. dop.] Poslanec Scbonerer je sejal vihar, a žanje popularnost. Nekoliko dobre beflćclft dobil je za svoj govor pri prvem branji vladinega dogovora s severno železnico celo od liber«lnih listov v provinciji. Kaj že je dejal nCato censorinus" v okrajno-leviSUcm kotu državne zbornice? „K^ko se obnašajo vlačuge, naše velike novine, zlasti Dunajske novine v tem vprašanji, v katerem so zopet od starega židovskega „Roue"-ta vzele vel ko nesramnega denarja, o tem nečem več govoriti, nego le poudariti čem besedo, katera je znana že po vsej Evropi, namreč: da je vedenje Dunajskega časopisja pravi evropski škaudal". Tako je dejal, uli nemško liberalna „Ehrenpresse", ki pred „krvavhni ribtami" sicer varuje vsako pičico „časti", ona na to molči. „Neue Fr. Presse", „Tag-blatt", „Fremdenblatt", „Estrablatt", to Schonerer-jev govor ali čisto ignorirali, ali pa ga priobčili brez laskavih stavkov. Objavili sti ga pa „Presse" iu pa — „Deutsche Zeitung", ki menda ne ve, čemu bi še prikrivala, kar je njena zadnja pravda od krila. „Vaterlaud" pa se na prvi strani obrača do pl. Schonererja ter izraža nadejo, da bode poslanec Zvettelski preklical svojo izjavo, da vse Dunajsko no-vinastvo prodaja svoje poštenje, torej tudi „Vater-land". Pogodba s severno železnico že stoji z jedno nogo v papirnem košu. Podpirajo je le še oficijozi in pa nekateri levičarski listi. Podižavljenje pa bode vender težko dobilo v državnem zboru svoje večino. Najbrže se bode zgodilo, kakor danes „Pokrok" pravi, da dogovora ne bode odobrila nobena stran, — Ne! —odgovoril je odločno Nikita Roma-novič in legel je na vlažno zemljo. — Ne? — ponovil je Perstenj iu zaškripal je z zobmi: — ne! Tako naj se pa ne zgodi po tvojej volji! Mitka, zgrabi ga s silo! — In pri tej priči zagnal se je ataman na kneza in zamašil mu je usta s predpasnico. — Zdaj se ne bodeš prepiral! — rekel je zlobno. Mitka prijel je Nikito Romanoviča z obema rokama in odnesel ga je iz ječe, kakor otroka. — Živijo! Idimo! — zaklical je Perstenj. V jednej ulici so jih srečali opričniki. — Koga nesete? — vprašali so. — Nekega seljaka je pri požarji ubilo bruno! — odgovoril jim je Perstenj. — Nesemo ga v mrtvašnico. Pri izhodu iz slobode ustuvil jih je stražnik. Hoteli so iti mimo; stražnik je raztegnil usta, da bi zakričal, Perstenj ga je udaril s kovano palico in on se je zvalil, ue da bi zakričal. Razbojniki so odnesli kneza iz slobode brez daljših ovir. (Dalje prih.) in da se bržkone sklene resolucijo, vsled katere naj vlada stavi boljše nasvete glede let koncesije, maksimalnih tarifov in boljših rinancijalnih dobičkov. Domače stvari. — (Sprevod dr a. Gogale) včeraj popolu-dne ob */a o. uri bil je, da si je dež neprestano lil, res veličasten. Pred krsto so bili razvrščeni: učiteljska pripravnica z učitelji, potem dečki in dekleta iz sirotišnice, realka in gimnazija s profesorji, Mah-rov kupčijski zavod, črno ovita zastava katoliškega društva, odboruiki družbe sv. Vincencija, odsek gospa družbe sv Vincencijt vse črno oblečene, oo. frančiškani, gg. bogoslove', pevci bogoslovci s Črno ovitim kapitelskim križem, oo. lazaristi, stolni ko-rarji in duhovščina sv. Nikolaja v črnih cerkvenih oblekah, stolni prost gosp. Zupan z belo mitro na glavi. Okrog krste eo gg. bogoslovci svetili z voščenimi baklami. Za krsto šli so najprvo sorodniki, potem pa dolga vrsta žalujočih, mej njimi deželni predsednik baron Winkler, uradniki deželne vlade in finance, deželni glavar grof T h um, deželni odborniki in poslanci, predsednik kupčijske zbornice gosp. Kušar, mnogi svetniki komore, župan g. Gras-selli z mestnimi odborniki, magistratni svetnik g. Perona z mestnimi uradnik', mestni učitelji, župniki in duhovščina >z mestey in Penusyivania, premogov distrikt pennsylvanski je zelo poškodovan, Mesto Brichin je popolnem razdejano, 3000 oseb je brez strehe. Več oseb je mrtvih. Narodne-gospodarske stvari. 0 znanje pit ji. (Dalje.) Učenjaki uaroduo gospodarske stroke se že zdavnu pečajo s tem vprašanjem iu nekateri trdijo, da se socijalno vprašanje ne da rešiti, ako se ne jemlie ozir na pijančevanje. Robert Mohl pravi, da revščino pri moških prouziočuje pred vsem nagneoje k pijančevanju, to pa uničuje s svojo dragoto, z veliko zamudo časa za delo, z omamljenjem telesnih in duševnih močij, torej z nesiiosobriostjo za delo. Koliko denarja gr- na Kranjskem za upojne pijače, se razvidi iz naslednjih dat, ki sicer neso popolne, aii vender sploh kažejo s^oto narodnega premoženja za pijače izdanega. Špirita se je upeljalo v Kranjsko deželo leta 1881 — 28.894 hektolitrov; leta 1882 — 30.000 hektolitrov, in v dobi prvih deset mesecev leta 1883 samo po južnej železnici 1S.307 hektolitrov. Ako se vzame, da velja domi* hektoliter špiritu 35 gld., je šlo leta 1881 za špirit 1,030.000 »Id., i. 1882 1,050.000 gld. iz dežele. Ako se vzame, da se prt izdelovanji navadnega žganja primeša samo 100% vod d in se liter tacegi« žganja po 30 kr. proda se je pojdlo leta 1881 žganja za S40.000 k Id., leta 1882 pa za 000.000 goldinarjev. Torej se je leta 1881 izdalo za kup'jeni špirit iu iz njega narejeno žganje l,H'458.OO0 g:>Id., leta 1882 pa 1,050>.000> grld. Ves direktni davek Kranjske dežele znaša 1,310.000 gold., torej bi se z denarjem, za žganje izdanem, lahko plačal ne »amo ves direktni davek; cele d<>žele, ampak tudi zemljišno odveznl zaklad! Žganjepitje se od leta do leta množi, kar je razvidno iz tega, da se vsako leto več. špirita v deželo uvaža. Glavne postaje na Kranjskem, kamor se pripelje največ špirita so: LJubljana, Kranj in Rakek. V Ljubljano se je pripeljalo samo po južni železuici: Leta 1881 ....... 11.873 hektolitrov, „ 1882 ....... 12 084 n v 10 rotečih leta 1883 . . 12 631 „ in v Rakek leta 1881 . . 1.778 „ leta 1882 ...... 1.958 „ Dostaviti je še, da je 7700 hektolitrov špirita iz tega računp izpuščenih, kolikor se ga povprek porabi za industrijelne namene, — če se ga sploh toliko. S tem je pač dovolj dokazano, kako ogromne svote se potrosijo za žgano pijačo, ki ne služi ue zdravju, ne telesni moči, ki ima jedino le namen s prva živce vzbujati, potem pa omamljati. Govorn k dr. Samec prav«, da ne bi rad, da bi se mu očitalo, da je s to žalostno sliko hotel grditi slovenski narod na Kranjskem, da ga je hotel svetu kazati kot zanemarjen narod pijancev. EnkGta ima nalog razkriti vse rane na telesu našega narodu in iskati sredstev, da se zopet zaco lijo. Naše ljudstvo je po večini še zdravo ali kuga žganjepitja ga posebno po Gorenjskem in Notranjskem že nalezuje, torej ne smemo zamuditi, đa ga obvarujemo, da se ga prevez ne prime in ga nam ne skvari, kajti nenadomestljiva škoda bi bila za naroda krppkost, pogumnost in vztrajnost. Naši sosedje Nemci naj bi nas v očigled te slabe strani ne -I edali po strani, pri njih (Nemcih) ni to niti za las boljši. V Berolinu je bilo leta 1875 izmej 16 800 poslopij 7 3 14 točamic, izmej njih se je v U>«7 točilo samo >i;.»nj<\ tako, da je imela vsaka dru«a hiša to^hrnico. Berolinci popi jo na leto za '2 !»"^;naša pri 36,000.000 ljudij 232,000.000 goldinarjev. (Dalje prib.) Ljudsko sredstvo. Moll-ovo „Francosko žganje in sol" daje ravno tako uspešno kakor ceneno sredstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah itd. Cena Bteklenici z navodom 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Muli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunnji, Tuchlauben 1). V lekarnah po deželi zahtevaj so izredno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 9 (690—5) Javne dražbe. 9. m aj a. 3, eks. držb. pos. Frana Vidgoja iz Velike Pristave, 1627 gld, v Postojioi. 3. eks. držb. pos. Antona Česnika iz Palčja, 206"» glđ., v Postoj ini. 3. eks. držb. pos. Štepana Ivea iz Malin, v Metliki 8. eks držb. pos. Martina Vraničarja iz Slanine vasi, v Metliki. 8. eks. držb. pox Jurija Bojoa iz J tblanioe, 1200 gld., v liistriei. 3. eks. držb. pos. Janeza Plavca i/ Knežuka, 1390 gld., v Bistrici. 10. maja 1. eks. držb. pos. Pare Bukovo iz Bab« name, 4f>0 gld., v Metliki. 3. eks. držb. pos. Janeza Pet-kovaka iz M dvedjega Brda, 1591, gld, v Logatci. 3. eks. držb. pos. Franca I5:ijtii iz Planine, 650 gld.. v Logatci. 3. eks. držh. pos. Luke Orlica iz Dolenjega Jezera 300 gld., v Logatci. 8. eks. držb. pos. Jakoba Sviglja iz Dolenje vasi, 2770 gld., v Logatci. 1. eks. držb. pos. Jarneja Vidmarja iz Loža, 1000 gld., v Ložu. — 3. eks. držb. pos. Neže Petri« iz Dolenje vasi 1595 gld., v Ložu. 3. eks. držb. pos. Josipa Ilomovca iz Cerknice, 1692 gld., v Ložu. 3. eks. držb. pos. Janeza Gornika iz Cerknice, v Ložu. 1. eks. držb. pos. Janeza Ješaua i/. Hudega vrha, 1246 ghl;, v Ložu. 12. maja. 3. eks. držb. po«. Simona Zigona iz Lomov, 5015 gld., v Idriji. 1. eks. držb. pos. Janeza Mubla iz St. Jurju, 2798 gld., v Kranji. Tujci: dne 6. maja. Cri Mloiiu . Gross z Dunaja. — Zickert iz Trsta. — Marthaler z Dunaja. — Tomšič iz Rakeku. — Berce od Križa. — Pri Tini ivi : Winkler z Dunaja. — Simunich iz Ku-dolfovega. — Lembergi-r z Dunaja. I mil i so v Ljubljani: 5. maja: Adolf Potokar, delavcev sin, 6-/| let, Poljanska cesta št. 18, za davico. V deželnej bolnici: 4. maja: Marija Klin ar, agentova žena, 52 let, za jetiko. 5. maja: Marija Marinčič, gostija, 54 let, za jetiko. Meteorologično poročilo. Tržne cene v IJtibljunl dne 7. maja t. 1. a m O Čas opa-/ov:.-!;u Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 6. maja 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 733-13 ram. 733- 57 mm. 734- 49 mm. + 6-7" C + 7-6° C + 7-8°C si. zali. si. jz. si. szh. dež. dež. dež. 145 mm. dežja. Srednja temperatura -j- 74°, za 4 7° nad normalom. Pšenica, hektoliter . . . Rež, , . . . Ječmen „ . . Oves, „ . . . Ajda, „ . . . Proso, » . Koruza, „ . . . Leča „ . . . Grah „ . . . Fižol „ . . . Krompir, 100 kilogramov . Mas lo, kilogram. Mast, „ Spe h t V i Sen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . , mehka, „ , , gld. |kr. 7 96 5 53 5 20 3 25 5 20 5 69 20 9 — 10 — 2 50 _ 96 _ 86 _ 64 _ 72 _ 85 _ 2 — 8 — 64 — 114 — 72 — 40 — 45 — 18 2 05 1 87 7 — 4 50 DD-u.xa.aosi^a, borza dne 7. maja 1.1. (Izvirne telegrufično poroči Papirna ren a . . . . ..... Krebrna renta .... . - Zlata ren..... - • • • 5°/0 marčna renta......... Akcijo narodne banke,....... Kreditne akcije...... . . London........ . . Svebro............ Napol.... ......... C. kr. cekini........... Nemške marke ..... 4°/0 državne »reftke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1364. 100 gld. 4"/,, avstr. zlata renta, davka prosta. , Ogrska zlata renta 6°/0...... a ni n n n — . v .... „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč.. otLez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avBtr. 41/8°/0 zliti zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Pri'>r. oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditne srečke ...... 100 gld. Kudolfbve srečke .... 10 „ Ak. ■ i j e unglo-avstr. banke . . 120 „ 1 r:iinmway- in zamali« kakor kaže podoba aJEJST treha OHlro pazili. |P ■. • Št. 8002. Razglas. (311-1) Ker je letos i/volem mestni odbornik gospod FranFortuna odborniStvu se odpovedal, razpisuje se vsled sklepu mestnega zbora z dnć 5. t. m. po propisu prov. občnega reda za Ljubljansko mestu nova volitev jednega odbornika v I. razredu in določa, da se bode ta volitev vršila loiul»<»i auja in 2 ♦ VSf . •: Int. ©JMTJl^iJ** ♦ l zobozdravnik A. Paichel, ♦ i)ole,', Uradeckvjeve^a mostu I. nadstropje. > ».5"„ st'frit <22r'"5) ali brez vinskega oku8a po dnevnoj ceni prodaja h Trsti v Novi-Jork in Smilijo. VeUld prvoratredol parniki tt^ linije voego rudno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in /. nuj boljšo postrežho. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Pamik „33xI-ta,nn.io.", 4200 ton, v lo. dan maja. „ „East -^ngrliS'", 3400 „ v Id. „ junija. Kajn ta za potnike 200 U«l. — Vmesni krov 80 «1*1. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emiliano d' Ant. Poglajen, generalni Jigeut. Potniki naj se pa obrnejo na J. TERKTJILE, generalnega pasaKuega agenta, Via deli'Arsenale Nr. 13, Toatro Counuiale, v Trstu. (291—4) VIZITNICE v elegantne) obliki priporoča po nizkej ceni „Narodna Tiskarna" V Ljub1 jani. V „Narodnoj Tiskarni" in pri Jan. Giontini-ju v Ljubljani se dobiva: Jnuar:f;o in niši časnik Spisal * * * .Stat noininis umbra. (•ena 70 kr., po pošti 5 kr. več. BUDIMSKA Rako cz y ar e ix 6 i o a, katero so analisoval] in označili deželna akademija v Budim-pešli, profesor dr. Sliilzel v Monakovem. profesor dr. Hardy v PartsU in profftiOr dr. Tiellborne v Londonu, priporočajo profesor dr. ilebhanlt v Budimpešti in nedavno prolVsor dr. Ilokitaiiskv v Inomostu, profes6r dr. Zeissel na Diuii.ji in proftsor ur. Sigi v Stuttgartu in druge medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebine litliiona; posebno uspeSno se uporaliliapri trdovratnih boleznih prebavi liti h organov in zapretji vode ter se pred vsemi znanimi grenčicami posebno izredno priporoča. Dobiva se po vseh lekarnah v\ prddalalniCab mineralnih vuda, vedno na novo natočena. Prosi se, da se zahteva izredno Budimska Rak6ozy. (240—8) Lastniki bratje Loser v Budapešti. Izdatel j in odgovorni uredmk: Ivan Železniki r. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne' / 096313 66 778806