v Trstu« v X novtmbra Posamezna Številka 20 sftotlnk letnik XLV1 IchBja — IzTzemfl ponedeljek — rwA dm «Jwr»f- — Ursiolllve: rmnčfa« Astikega ttev. 20, L nadstropje — Daf M «a) ae poSUJajo uredništvu. — Nefrankirana pisma ae ne aprejemajo, rokoplđ ae ne vričafo. — zdajatelj m odgovorni urednik Štefan O od t na. — Lastnik tlakama Edinost — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znala na mesec L 7.—. pol leta L 32.— in cet> let. L 60.-. - Telefon uredniitva in »pere *ev. 11-57. Posamezne ttevffke v Trstu In okolici po 30 atotink. — Oglasi se račina Jo * ilrokosti ene kolone (72 mm). — O* lasi trgovcev In obrtnikov ms* po 40 stofc eamrtnice, zahvale, poslanice la vaMU po L o^Ud de.n.nM , mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. bessta. najmanj pa L 2. — Oglati naročnin In reklamacije seoošilialn izklittčoo ttorjvi Edinosti, v Trstu, ulica sv« Frančiška Asiškega štev. 20, L naasuopje. — Teictoa nredoIStva in oprave 11-57. 99 Plebiscit llubeznl" Pred dvema tednoma smo govorili na tem mestu o neki znameniti okrožnici, ki jo razpošilja »II Piccolo« našim županstvom po deželi Ravnatelj lista gospod Rmo Alessi pripoveduje v njej slovenskim lupanom, kako znamenit in vzvišen bo tisti dan, ko se prikaže v naših krajih italijanski kralj. Ta dan je naravnost določen, da »preide v zgodovino«. Primorska dežela bo izkoristila srečno priložnost, da sme izraziti kralju »svojo hvaležnost m zvestobo«. Zato se pripravlja »Piccolo« na dejanje, ki bo gotovo prijetno srcu Viktorja Emanuela IIL« Na svitli dan se bo prikazala posebna številka »Piccola«, vsebujoča »pozdrav vseh občin Julijske Benečije Jasnemu Vladarju.« Ta pozdrav, priob-čen in natiskan črno na belem v »Piccolu«, bo zadobil pomen »plebiscita ljubezni in vdanosti.« Ker gre za plebiscit ali ljudsko glasovanje, gospod Alessi prav nič »ne dvomi, da se bo Presvitli Gospod župan vdeležil tega plebiscita in vposlal vsled tega Piccolu »misel plemenitih prebivalcev občine, izražajočih Vladarju najbolj vdana voščila.« To je približna vsebina Piccolove okrožnice, ki leži pred nami. Prav nič ne ugovarjamo, da skrbijo na Goldcnijevem trgu za svoj list. To trgovsko podjetje, ki nima nobene stranke, nobene ljudske organizacije za sabo, se trudi pač kakor vsi časopisi ie sorte na vse kriplje za reklamo. Na reklami in šumu sloni vsa njihova kupčija. Zato so podjetni, spretni in vsiljivi gospodje prihod kralja trgovsko zelo dobro izkoristili. Kajti posebna izdaja Piccola bo ygotovo prijetna srcu Viktorja Emanuela III.C, toda nič manj ugodna in koristna dobičku trgovskega podjetja, ki aranžira plebiscit ljubezni. Morda je pa prireditev manj podjetniška, kaka si mi mislimo. Koliko se je namreč že govorilo in pisalo o Iiudskem glasovanja! Narodi so zastonj zahtevali in tirjali po svetovni vojni plebiscite! Ni šlo in ni šlo! Sedaj se je vendar enkrat spomnil Piccolo. Razpisal je toliko pričakovano ljudsko glasovanje. »Plemeniti prebivalci« načih občin imajo priliko, se vdeležiti plebiscita, ki se bo osredotočil v uredništvu Piccola. Nismo nasprotni prizadevanjem tržaškega časnikarskega podjetja, stremečega po gospodarskem napredovanju svojega lista. Vsak si pač pomaga, kakor zna in more. Eden razume zasledovati svoj cilj lepo in okusno, drugi neokusno in vsiljivo. Vsak napravi, kar more. Čemur se mi upiramo, kar odločno odklanjamo, je le to, da se državna oblastva 'tako nezaslišano vtikujejo v to zasebno Piccolovo zadevo. Civilni komisarji zlorabljajo svoj uradni vpliv, da stiskajo in nadle- gujejo s Piccolovimi okrožnicami naša županstva. Špekulacijski papir z Goldomjeve-I ga trga so odeli v uradno oblačilo m tako straši okrožnica že tedne po naši deželi. ;Ko so se zastopniki drugih časopisov pritožili na generalnem civilnem komisariatu, I je oblastvo pomirilo Piccolove konkurente ! z zagotovilom, da je stvar zasebna zadeva j Piccola in da civilni komisarji niso po-1 oblaščeni delati propagando za gospode z | Goldonijevega trga. Ta zagotovila generalnega komisariata so brez vsakega pomena, kajti uradna propaganda za »Piccola« gre krepko in odločno naprej! Pred nami leži uradni spis civilnega komisarja iz Postojne, naslovljeni »Vsem gospodom županom političnega okraja Postojna.«. Komi-sariat poziva župane, naj se odzovejo »prijaznemu vabilu »Piccola« in predložijo istemu lastne častitke Veličanstvom Italije.« Enako propagando je razvil civilni komisariat v Tolminu. Kot odgovor na to nezaslišano obnašanje državnih oblastev pozivamo naše občine, naj vabilo brez izjeme odklonijo. Bilo bi pod častjo svobodne jugoslovenske občine, da bi služila špekulaciji najbolj zagrizenega, potuhnjenega in sovražnega glasila, ki ga poznamo na Primorskem. Ne vemo, od kod jema »Piccolo« toliko poguma, da se sploh upa približati našim županom. Še manj pa moremo razumeti brezdanjo netaktnost civilnih komisarjev, da silijo naše občine k takšnim dejanjem. Kajti ni je večje nemoralnosti, kakor delati reklamo listu, čigar politično delo na Primorskem je zapopaaeno v natolcevanju našega ljudstva. Kakšno mnenje morajo imeti civilni komisarji o moralnih lastnostih našega ljudstva, da ga držijo sposobnega take neznačajnosti. Taki ljudje živijo med našim ljudstvom, taki ljudje ga vladajo. Uspeli boste, gospodje, s svojim namenom le pri j ljudeh, ki so cd vas odvisni, ki jih vi pla-j čujete, ki so vaši uslužbenci. Zadovoljiti se S boste pač morali s tistimi gerenti brez last-' ne volje, kateri se opirajo mesto na ljudsko zaupanje na orožnike in višja oblastva. S tem siepimrorodjem boste lahko napravili, kar boste hoteli. Z njim se smete bahati pred svetom. Ali Vam ga ne zavidamo. Toda z našimi svobodnimi, značajnimi kmetskimi župani se boste urezali. Če pride in kadar pride kralj na Primorsko, bo nastopilo naše ljudstvo tako, kakor se bo njemu zljubilo in ne tako, kakor bodo ukazovali civilni komisarji in »kunštni« trgovci na Goldonijevem trgu. Varuhe shranite lepo za svoje ljudi. Čim manj zmisla imajo za naše ljudsko življenje, tem bolj so reotesani, čim bolj se trudijo, da bi služili italijanstvu, tem bolj ga spravljajo ob ugled. kgcsiaviia Kralj Aleksander se je povrnil v Belgrad BELGRAD, 1. Kralj Aleksander se je včeraj povrnil iz Pariza v Belgrad. Z njim sta prišla knez Pavel in ministrski predsednik Pašič. Na postaji so kralja sprejeli člani vlade, oblastva, velika množica naroda, ki je kralja živahno pozdravljala. Zunanjepolitični položaj BELGRAD, 1. Vlada je še vedno v stikih s čehoslovaško vlado in razpravlja z njo o odgovoru na predvčerajšnjo noto entente. Pozno ponoči še ni bil znan izid pregovorov med obema vladama. Ni še znano, kak odgovor bo mala ententa dala veliki. Seja ministrskega sveta o zunanjem položaju BELGRAD, 31. Snoči ob sedmih je imel ministrski svet sejo, v kateri so bila pre-čitana razna poročila, ki jih je jugosloven-ska vlada prejela iz Bukarešte in Prage o položaju glede položaja napram Ogrski. Po teh poročilih je položaj neizpremenjen. Romunska vlada popolnoma soglaša z jugosl. v vseh vprašanjih, ki se tičejo Ogrske. Italijanski opravnik o položaju BELGRAD, 31. Dopisnik »Vossische Zeitung« v Belgradu je imel razgovor z italijanskim opravnikom Summontejem, ki mu je dejal, da je velika ententa včeraj izročila v Belgradu in Pragi kolektivno noto, da se na ta način reši ogrsko vprašanje. Francoski poslanik, ki je zastopniku ministrskega predsednika g. Trifkoviču izročil noto, še ni dobil odgovora. En cento je pri tem vodila misel, kako bi se evropske države kolikor mogoče izognile komplikacijam. Z mobilizacijo je mala ententa hotela varovati svojo integriteto, ako bi bivši kralj Kari ostal na Ogrskem. Toda do tega ne pride. V Budimpešti se je postopalo korektno in ni razloga sa oborožen nastop. Vprašanje bivšega kralja Karla in Habs-buržanov se mora definitivno rešiti. Italija ie takoj sporočila mali ententi, da soglaša z njo. Micli, da bo prešla sedanja napetost v položaju brez komplikacij. Mesto Aleksandrovo na Krku ZAGREB, 31. »Službene Novine« objavljajo sklep občinskega sveta na Puntu na otoku Krku, da se to mesto odslej nazivaj x Aleksandrovo«. List objavlja odlok vlade, da se ta sklep občinskega sveta jemlje na znanje in potrjuje. Francija soglaša z Jugoslavijo BELGRAD, 31. V parlamentarnih krogih se doznava, da francoska vlada odobrava jugoslovensko stališče v vprašanju glede ednošajev do Ogrske. Po izjavah oficielnih mest hoče francoska vlada podpirati Jugoslavijo v njenih težnjah in zahtevah po zavarovanju miru in ravnotežja v srednji Evropi. Kongres demokratske stranke BELGRAD, 31. Včeraj dopoldne in popoldne se je tukaj vršil kongres demokratske stranke, katere se je udeležilo okrog 1000 delegatov iz vseh krajev Jugoslavije. Na dopoldanski seji je poročal načelnik stranke Ljuba Davidovič o zunanji politiki, na popoldanski seji pa notranji minister-Svetozar Pribičevič o notranji politiki in Voja Marinkovič o finančni politiki demokratske stranke. Dr. Kramar (Ljubljana) je pozdravil kongres v imenu Slovenije in je poročal o uradniškem vrtrašanju. Kongres se nadaljuje danes dopoldne. Nove telefonske pristojbin« med Avstrijo in Jugoslavijo ' DUNAJ, 31. V telefonskem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo se zviša preraču-njevalni tečaj franka od 100 na 182 kron. Zaradi tega se s 1. novembrom splošno zvišajo telefonske pristojbine z Jugoslavijo. S tem dnem se povišajo telefonske pristojbine med Dunajem in Mariborom od 500 na 910 in med Dunajem in Zagrebom, oz. Ljubljano od 600 na 1092 kron. Zagrebške občinske volitve ZAGREB, 31. Mestni svet je razglasil, da se prihodnji teden razgrne volilni imenik za bodoče občinske volitve. Sedaj pa se je to odgodilo za kasneje. ČehoslovaSka bo zastopana v komisiji za razorožitev Ogrske PRAGA, 1. Lis ti pravijo, da se vršijo pogajanja o tem, da bi bila tudi Čehoslo-vaška zastopana v komisiji za razorožitev Ogrske, Bolgarska Bolgarska ne mobilizira SOFIJA, 1. Neka nota bolgarskega dopisnega urada pravi: Vest o mobilizaciji dveh bolgarskih divizij kakor tudi vest o novem atentatu, pri katerem sta bila ubita dva ministra, je popolnoma izmišljena. Rusija Demobilizacija rdeče armade RIGA, 31. Glasom vesti iz Moskve je sovjetska vlada sklenila, da bo skrčila število rdeče armade na 450.000 mož, a mornarico na 150.000 mož. Po uradnih podatkih ima Rusija sedaj pod zastavami 1,750.000 mol Skrčenje rdeče armade je postalo mogoče, ker ao se odnola£ med Rusijo in Poljsko znatno zboljiaK. - - -r— - Poljska Odnoiajl med PoQsfco ia Francijo VARŠAVA, 31. Poljski general Niessel je priredil pojedino v čast francoskim inštruktorjem v poljski armadi. Pri tej priložnosti je načelnik napil predsedniku Pil-sudskemu ter se je o poljski armadi zelo laskavo izrazil. Odgovoril mu je podmini-ster Sikorski, ki je naglašal vojaške vrline Francozov, katerim gre glavna zasluga, da se je Poljska osvobodila. General Razwa-dowski se je zahvalil Francozom za pomoč, ki so jo dali Poljski v zadnji rusko-poljski vojni. __ Kalila Proslava neznanega vojaka RLM, 1. Včeraj popoldne je župnik cerkve Santa Maria degli Angeli v Rimu blagoslovil mesto pod spomenikom Viktorja Emanuela, kjer bo položena rakev neznanega vojaka. Popoldne so prišle v Rim zastave raznih polkov, ki bodo zastopani pri svečanem pogrebu neznanega vojaka. Shod krščanskih kovinarskih sindakatov v Turinu TURIN, 1. Dne 6„ 7., 3. in 9. novembra se bo vršil v Turinu prvi mednarodni shod krščanskih kovinarskih sindakatov. Na ta shod bodo poslale svoje zastopnike sledeče države: Nemčija, Nizozemska, Avstrija, Ogrska, Čehoslovaška, Jugoslavija, Belgija, Francija, Švicarska in Italija. Shod se bo o tvoril v nedeljo 6. t. m. ob 17. uri. Med drugimi bodo na dnevnem redu tudi sledeča vprašanja: 1. Podlage za razvoj gibanja krščanskih delavcev; 2. Poročilo odposlancev o socialnem zavarovanju in o položaju organizacij v posameznih državah; 3. vprašanje ustanovitve mednarodne zveze in 4. gmotni položaj delavstva v posameznih krajih z ozirom na krizo brezposelnosti. Francija Francija zahteva jamstva za svojo varnost LONDON, 31. »Times« pravi v svojem uvodnem članku, da je Briand zaupnico, ki mu jo je izrazila francoska zbornica, povsem zaslužil. Briand se bo v Washingtonu smatral za neoporečnega tolmača Francije. List poudarja, da -Francija iskreno želi zmanjšati vojaška bremena, da pa tega ne bo mogla udejstviti, dokler ne bo njena varnost zajamčena z drugimi sredstvi, kakor z njeno vojaško silo. Ne da se dvomiti — zaključuje »Times« — da bodo zahteve Francije glede jamstev za njeno varnost na konferenci v Washingtonu enodušno sprejete. Razprava proti zastrupijevalcu Girardu PARIZ, 1. Včeraj se je pred seineskim porotnim sodiščem končala obravnava proti Girardu. Kakor znano je Girard sklepal pogodbe o zavarovanju na življenje na sleparski način. Zavaroval je svoje znance ter jih je potem zastrupljal s strupenimi gobami in tifusnimi bacili. Glavni krivec Girard je v zaporu umrl. Njegova žena in ljubica sta bili obsojeni radi sokrivde prva na prisilno delo do smrti, druga pa na dvajset let iste kazni. Anglija Ye;iki sporazum proti aktivnemu posredovanju malega sporazuma na Ogrskem LONDON, 31. Neka vest agencije »Reu-ter pravi, da so se vlade malega sporazuma poučile, da bi velevlasti obsodile vsako aktivno posredovanje malega sporazuma na ogrskih tleh v sedanjem hipu. Dolnja zbornica. — Stališče Anglije glede beneškega sporazuma, — Vprašanje vojnih dolgov se v Washingtoau ne bo preireso-valo LONDON, 31. (Dolnja zbornica). Na neko interpelacijo glede bivšega kralja Karla je odgovoril Chamberlain, da so zavezniške države v stalnih stikih, da določijo kraj, kjer naj se Kari nastani. Govornik misli, da se bo trianonska pogodba izvršila s pridržkom določb pred nedavnim časom sklenjenega sporazuma med Avstrijo in Ogrsko v Benetkah, kajti zavezniki nočejo temu sporazumu oporekati. V odgovoru na neko interpelacijo glede Šantunga je izrazil Chamberlain upanje, da se bo to vprašanje rešilo na zadovoljiv način v Washingtonu. Na neko drugo interpelacijo je odgovoril finančni minister, da se je angleška vlada že pogajala z ameriško o črtanju vojnih dolgov. Na vprašanje, ali se bo v Washing-tonu to vprašanje proučevalo, je minister odgovoril sledeče: Po vesteh, ki so bile priobčene v listih, je ameriška vlada jasno izjavila, da se gospodarstvena vprašanja v Washingtonu ne bodo pretresovala. Irsko vprašanje in položaj Anglije na vrashingtonski konferenci LONDON, 1. Nova napetost, ki je nastala v zadnjem med angleškimi in irskimi odposlanci na angleško-irski konferenci, bo škodovala položaju Anglije na washington-skem sestanku. Najslabša posledica irske zmešnjave — piše »Observer« — je ta, da Lloyd George na bo mogel iti v Washing-ton. Mi smatramo to — nadaljuje omenjeni list — za pravo nesrečo za ves svet. Mislili smo, da bo Lloydu Georgeu mogoče govoriti zasebno predsedniku Hardingu in javno. ameriškemu občinstvu popolnoma odkritosrčno o irskem vprašanju kakor tudi o vseh drugih vprašanjih. Morda pa bo ie mogoče, da bi Lloyd George šel v Wnshington. Vsekakor bi konferenca dosegla več, ako bi bil zraven tudi angleški ministrski predsednik, kakor brez njega. Ali bi se washingtonska konferenca po otvoritveni seji ne mogla odložiti za 14 dni, da bi se Lloydu Georgeu omogočilo, da se je osebno udeleži? Vsled Lloyd Georgeve odsotnosti bo Briand najvažnejša evropej-ska osebnost v Washingtonu. Francoski ministrski predsednik bo igral vlogo, ki bi jo sicer moral igrati Lloyd George, ter bo tako postal duša vsega gibanja za pravo ureditev evropskih vprašanj. To je prava politika, ki bo Franciji pomagala na prvo mesto v miru, kakor ga je zavzemala ob času vojne. Ako je temu tako — zaključuje »Abserver« — bomo mi med prvimi grenko obžalovali zaslepljenost Anglije, ki ji ne da, da bi vzela v svoje roke vodstvo mirovne politike, kakor ji velevajo njeni interesi in njena sporočila. Dolnja zbornica odobrila Llcyd Georgeovo politiko glede Irske LONDON, 1. Včerajšnja razprava dolnje zbornice je bila posvečena irskemu vprašanju. Vsled nevarnosti, da bi se pogajanja angleško-irska pogajanja znala razbiti, se je Lloyd George hotel prepričati, ali zbornica njegovo irsko politiko odobrava ali ne. Lloyd George je imel popoln uspeh in njegova politika je bila odobrena z ogromno večino. Za vlado je glasovalo 430, proti vladi le 43 poslancev. Finančni položaj Nemčije. — Vprašanje inozemskega posojila BEROLIN, 1. V zadnjem času so se začele širiti govorice, da bosta Anglija in A-merika dali Nemčiji izdatno finančno pomoč. »Kolnische Zeitung« je zbrala te govorice v sledeči obliki: »Na eni strani javljajo iz New-Yorka, da bi nam Zedinjene države bile pripravljene dovoliti kredit v znesku ene miljarde dolarjev, dočim javljajo na drugi strani, da želi Anglija sodelovati pri tej finančni pomoči. Obenem pa govori berlinski poročevalec londonskega lista »Daily Chronicle« o nekaki konferenci poglavitnih evropskih držav, na kateri bi se razpravljalo o vprašanju tro-letnega moratorija v prid Nemčiji. Posebno nemška ljudska stranka zagovarja ta predlog, Znano je tudi iz inozemskih listov, da se vršijo med nemško vlado in Rotschil-dom iz Londona pogajanja o nekakem an-gleške-ameriškem posojilu za obnovitev. Predsednik državne banke Havensteni je odpotoval v London. Ena stvar se v teh pogajanjih jasno vidi — zaključuje list — namreč to, da je svet izpregledal in razumel, da je treba nekaj storiti, da se reši Nemčija in z njo tudi ves svet pred gotovim propadom. Nemci protestirajo proti uničevanju tovarn BEROLIN, 30. Listi protestirajo proti nameri entente, ki gre za tem, da se vni-čijo nemške tvornice, ki so prej proizvajale vojni material. Gre za tovarne v Spandauu, v Monakovem in v Erfurtu ter v drugih mestih. Te tovarne so se po vojni z velikim trudom in z znatnimi stroški spremenile v navadne obrate, ki ne izdelujejo več vojnega materiala- Vse kaže, pravijo listi, da se bije po vojni boj za udušitev nemškega gespodarstvenega življenja. »Bcrli-ner Tageblatt« pravi, da je treba iskati vzrok, iz katerega se poteguje zavezniška komisija za vničenje imenovanih tovarn, predvsem v ljubosumni konkurenci inozemskih tovarn za lovsko orožje in športne predmete. Karel izročen Angležem BUDIMPEŠTA, 31. Jutri zvečer se bivši kralj Karel prepelje v Duna Foldwor, kjer bo vkrcan na angleško topničarko. Nova nota velikega sporazuma ogrski vladi. — Vsi Habsburžani se morajo raz-prestoliti BUDIMPEŠTA, 1. Zastopniki zavezniških držav so izročili grofu Bethlenu sledečo noto: Poslaniška konferenca je z zadoščenjem ugotovila, da je ogrska vlada pod-vzela odločne mere povodom zadnjega poskusa bivšega kralja Karla. Toda ogrska vlada ni še izpolnila sklepa poslaniske konference, da se mora proglasiti razpre-sloljenje. Vsled tega pozivajo zavezniki vnovič ogrsko vlado, naj brez odlašanja razglasi, da so bivši kralj Karel in vsi člani habsburške hiše izgubili pravico do ogrskega prestola. Ogrski dopisni urad pravi, da je vlada ukrenila vse potrebno, da se skliče narodna skupščina, ki bo odločila o zahtevah drfav malega in velikega sporazuma. T&irSija Turško - kavkaski sporazum KARS, 30. Delegati kavkaskih republik so zapustili Karsf Turški delegati bodo odpotovali tekom tedna in bodo vzeli s seboj besedilo turško - kavkaškega <-^ora-zuira, da ga predložijo narodni skupščini v ratifikacijo. Po izjavah nekaterih turških državnikov in politikov tvorite podlago te pogodbe v glavnem sledeči dve točki: 1, Kavkaške republike pripoznajo turško- kavkaško pogodbo. 2. Turčija se s svoje strani obvezuje, da bo kavkaške države v slučaju, da bi prišel njihov nolitični obstanek v nevarnost, materielno podpirala. Pogoji angorske narodne skupSČine za mir CARIGRAD, 31. Iz Angore poročajo: Velika narodna skupščina je izjavila, da je pripravljena skleniti mir z vsemi državami razen z Grčijo pod sledečimi pogoji: 1. Absolutna nevtralnost v grško-turškem sporu. 2. Pripoznanje popolne neodvisnosti Turčije. 3. Ratifikacija kapitulacij. 4. Odstranitev grškega brodovja iz nevtralne zone. Francoski kapital v Mali Aziji PARIZ, 31. Isti dan, ko se je podpisal francosko-turški sporazum, je naslovil minister za zunanje posle pri angorski vladi Jusuf-Kemal-beg na Fraclina pismo, v katerem izjavlja, da je angorska vlada pripravljena prepustiti gruči francoskih finančnikov izkoriščanje rudnikov železa, hroma in srebra v dolini Karhite s soudeležbo 50 odstotkov turškega kapitala. Pismo dostavlja, da bo vlada v Angori tudi druge morebitne prošnje za rudniške, železniške in paroplovne koncesije, ki bi jih vložili Francozi, proučevala z največjo bla-gohotnostjo, Turčija želi, da bi prišli na njene strokovne šole francoski profesorji. Položaj in prašnim južno* tirolrhih Norica Na sestanku krajne skupine južno tirolske nemške ljudske stranke v Bocnu je imel poslanec grof Toggenburg govor o sedanjem političnem položaju. Izvajanja sc bila programatlčnega značaja. Radi tega so zanimiva tudi za nas. Saj smo tudi mi manjšina v italijanski državi, kakor sc Nemci. Po prvem razburjenju v prvih časih italijanske zasedbe — pravi poslanec Toggenburg — je nemško prebivalstvo začelo mirno gledati dejstvom v lice in ga je pri tem podpiralo modro vedenje italijanske vlade. To pa ni bila zasluga kakega določnega vladnega moža, marveč je vse javno mnenje Italije želelo najdalekosežnejšo obzirnost do čustev južnega Tirolskega, ki je bilo priključeno k Italiji proti svoji volji. Kmalu pa je zastavilo v italijanskem življenju vedno hujše nacionalistično gibanje. Od onega dne se je vse izpremenilo. V skladu z javnim mnenjem si je vlada začrtala povsem nove smernice za postopanje z našo domovino. Te smernice se dajo izraziti z besedo: vse mora postati drugače. Naša zahteva pa se glasi prej ko slej: vse dobro, kar smo podedovati in kar smo imeli, se mora ohraniti 1 Že v parlamentu je govornik naglašal potrebo, naj bi prišlo čim več obiskovalcev v deželo, da se uverijo o mirnih in urejenih razmerah na južnem Tirolskem. Če imamo pravo upravo, ne grozi Italiji nika-ka nevarnost! Prihajali so tisoči tujcev iz vseh stanov in velik del je bil presenečen, ko je videl tu nemško deželo in povsem drugačen svet kakor v starih pokrajinah. Na to so sledili napadi na vlado, ker dopušča tako razliko. Padala so jim v oči nemška krajevna imena, nemški napisi, nemški uradniki, nemško šolstvo in neznosni vpliv »Nemške zveze«. Nezdrava politika bi bila, ki bi hotela razdejati zgodovino kake dežele. Če hočejo slabo poučena oblastva odstraniti take zgodovinske znake, potem vidi ljudstvo v tem krivico in je ogorčeno. »Od nemških krajevnih imen ne odnehamo, ker so bila vedno in so danes naš ščit, ki ga ne pustimo zlomiti!« Glede šolstva je naglašal govornik, da o narodnosti otroka nima odločati oblastvo, ker se uničuje pravica starišev, ako se neitalijanski otrok sili v italijansko šolo. Tu je vsako vplivanje od italijanske strani prepovedano. Krivično je tudi očitanje, da so naša gasilna društva neke tajne organizacije z militaričnimi nameni za bodočnost. Kar se tiče zahteve, da mora Nemška Zveza izginiti, je govornik povedal že v parlamentu, da zveza ni nič drugega, nego lokalna strankarska koalicija. Oblastvo pač ne more odrediti, da se dve stranki ločita. Od teh stvari ne moremo ničesar žrtvovati! Pač pa smo pripravljeni za najboljše soglasje z italijanskimi sodeželani, čim se bo opuščal vsak poizkus poitalijančevanja! Mi hočemo varovati svojo samobitnost. Centralistična uprava, kakor obstoji v Italiji v posebno izraziti obliki, pa ne more tudi pri najboljši volji vpoštevati takih naših posebnih razmer. Načelo samouprave mora seveda v prvi vrsti za nove pokrajine obveljati! Na to je govornik razpravljal o razmerju, ki bi se moralo ustanoviti med nemškim delom dežele in Trentinom. Namera vlade gre za tem, da se najprej določi avtonomija vsega priključenega ozemlja, a potem še ie primerna porazdelitev med severom in jugom. V tem zmislu je že napovedan kraljevi dekret, ki določa začasen deželni odbor, v katerem^ bi sedela dva Nemca in 4 Trentinci, ki bi jih vse imenovala vlada. Poleg tega se ustanovi posvetovalna komisija iz poslancev, senatorjev in gotovega števila članov iz ozemlja, ki naj dobi avtonomijo. Kaj smo hoteli storiti? — vprašuje Toggenburg in odgovarja: Kar odkloniti nismo mogli Pritrdili smo, ali, povedali smo jasno in odločno, da smatramo ta deželni odbor za provizoriji ki ga hoče vlada !n ki naj sporazumno pripravi in olajša ločitev. Ako bi hoteli soditi po pisavi italijanskih listov, potem se moramo seveda bati, da bi bilo v še tako pro-vizoričnem deželnem odboru izključeno vsako še tako provizorično sodelovanje.'! Govornik pa se vendar nadeja, da se večinski princip ne bo zlorabljal, kajti le v tej domnevi se je sprejelo zastopstvo, ki nikakor ne odgovarja ne številu prebivalstva ne njegovi davčni moči. Za tem je govornik opozarjal na razne materielne skrbi, ki mečejo svojo senco na deželo, govoril je o različnih neprili-kali, o postopanju s tiskom, kakor ga ne poznajo v Italiji. Govornik je zaključil: Prihajajo k nam zapeljivci, ki nam šcpe-čejo, da bi postalo vse boljše, če bi se južni Tirol odrekel svojim idealom. Tega ne moremo storiti, ker stojimo na stališču, da ima vlada — dokler ni v naših političnih stremljenjih nič nevarnega za državo — napram nam dolžnosti. Mi smo uverje-ni, da najde javno mnenje, ta vsemogočni gospodar Italije, zopet pot pravičnosti in da potem tudi vladni možje pridejo pri postopanju z našo deželo na pravi tir. Velika mogočna tirolska ljudska stranka ostane vsekdar stranka strogega reda, ali svojih idealov si se da izbar&ntati ne z denarjem in ne dobrimi besedami. Dnevne vesti ke pa dr. Rybdf (Jugoslavija), Seilenger (Če-hoslovaika) In Szarota (Poljska). Za prtdisd nika druge komisije je bil izvoljen kom.. Grfc-borio, glavni ravatelj v poštnem ministrstvu, za podpredsednika pa EderiEn (Avstrija)* Szala Ogrska) in Moreo (Romunska). Tretji brzino Iz mil—ara pO »Cnttfcf proti južnemu kolodvoru. Te nenavadne hitrasti se je zavedal strojevodja Sele mati BarkovijaL Brez obotavljanja je prifet s a re£aj avtomatične zavore in ft »ek oliko zaprL To ni nič pomalo galo, kajti vkk je drvel kljub temu vedno hi-komisiji bodo predsedovali po vrsti zastopniki | treje. Stroejvodja je tedaj zaprl zavoro popol- vseh nasledstvenih držav. Vsaka komisija! noma, a tudi to ni nič pomagalo: zavora je ima po enega stalnega tajnika izmed članov bila pokvarjena. Ko je videl strojevodja, da bo italijanskega odposlanstva. Komisije so že začele razpravo o splošnih straneh postavljenih vprašani, a deloma «o tudi že začele razpravljati o podrobnostih predlogov posameznih držav. Škof Bartolomasi v Rimu. Iz Rima javljajo, da je tržaški škof Barlolomasi prišel včeraj v Rim. Tržaški škof bo opravil v cerkvi Santa Maria dcgli Angeli cerkveni obred, ki je na sporedu svečanosti v čast neznanemu vojaku. Primorski Slovenci in podjetje Karla Habsburškega. Gcribkim Slovencem ni doslej še znano, kakšno veliko vlogo so oni igrali v protirevolucionarnem gibanju na Ogrskem. Njim je bilo do danes tuje, da je bivši cesar Kari zelo zidal na pomoč goriških Slovencev. «Pic-colo della Sera« poroča namreč, da šteje habsburška zveza «Stara Avstrija* med svojimi člani mnogo Hrvatov in Slovencev in da so ti habsburški agitatorji imeli namen razširiti svoje delovanje med Slovence Primorskega, posebno pa med Slovence Goriškega, ki stoje v stikih z monsignorjem Faiduttijem na Dunaju. Ta vest «Piceola della Sera« je zelo nepopolna in pomanjkljiva. Kajti mi lahko poročamo, da je Faidutti, ki je imel korakati na čelu slovenske vojske proti Benetkam, stal cel čas ogrskih homatij na koroški meji z 12 vaškemu narodu v Borovi pri Pribislavi ženi' jalen mož: novinar, pesnik, pisatelj in politik Karel Haviiček. Po srednješolskih študijah se je nameraval posvetiti duhovskemu stanu, pa stal njegov glavni stan, pridetjenih mu je bilo 37 goriških generalov in 2 kavaierijska polka — iz OtKce sta taborila v Beljaku. Topničar-stvo je dosegalo sicer komaj 17 polkov težke in lahke artiljerije, sestoječe po večini iz vo r n-------... , _ , t?„,i,„ Jj in lahke artiljerije, sestojece po veemi az vo- je to misel kmalu ^Ul ter s;el na Rusko on- šlan'drža in Dolnje Vrtojbe, zato so koder se je povrnil 1. 1846. in prevzet na vz- ' ---- - - STl J ^kivn uradnih 3rai ! bili zrakoplovni oddelki iz šempasa števil-podbuao Palackega ^mštvo imdmh «^ z^topani. Ko bi se bilo Karlovo podje- lEt?^*^ tfe^a OgXm posrečilo, In bil prijezdil mon- pas in zep za Kari bil prema- pretila huda nevarnost, je začel zavirati lokomotivo. To je vsaj nekoliko zmanjšaLo hitro vožnjo. Vlak je prisopihal v kolodvor, se zaletel v prepreko, jo zdrobil in se »ari! v zid, ki loči lopo od veže. Lokomotiva se je pri tem močno poškodovala. Lahko ranjenih potnikov so našteli 12. In ti se imenujejo: Marijan Pellegrini, ranjen na obrazu; Gar-rone Eulezio; vitez Ivan Anesi, ranjen na desnem ušesu; Alojzija Maddalena; Bressan Ludvik; Viktor Scher; Gviden Giacci; Kari Chia-rello; Ivan Prelc; Oronzo Russo; Marija Sachs in Ida Grossi. Škoda povzročena po katastrofi znaša 200 tisoč lir. Najdeni bombi. Policijski agentje so našli pred snočjim pri Sv. Jakobu dve bombi «Sipe». Poskušen samomor. 32 letna Marija Anslo-va, stanujoča v ulici Gatteri št. 44, se je hotela včraj zjutraj končati življenje. V ta namen je zavžila večjo količino morfine. Anslova je bila odpljana v mestno bolnišnico. Vzroki, ki so dovdli žensko do tega koraka, ni »o znani. Aretacije, Preteklo noč sta bila aretirana .na pomolu Sartorio dva postopača, in sicer 40 letni Simon Gongo, stanujoč v ulici ded Capi telli št. 12, in 43 tetm Alajzij Boccasini, stanujoč v ulici Cereria št. 13. Oba sta bila aretirana radi ponesrečene tatvine. Postopača počivata sedaj v zaporu Coroneo. Roparski napad. 37 letni Rudolf Ussai, stanujoč v ulici Madonnina št. 33, se je predstavil včeraj zjutraj na rešilni postaji. Mož, ki je imel več manjših ran po obrazu, je izjavil, da ga je napade! neznanec. Vesti z GorISkesa * V DntoHfah v prizori v nedeljo dne 6. novembra t L dramatični krožek pevskega društva «VenČek» E. Ganglovo štiridejansko dramo «Sin». Slavnemu občinstvu se toplo priporoča za obilen obisk. Odbor. Vesti Is Istre Herpdje. Vsled ukaza okr. civil, komisa-riata iz Vok>skega z dne 26. oktobra 1921 je semenj v Herpeljah radi živinskih bolezni prepovedan. Načelnik. S£t i^un™li^liček sv^ ' dn^nik proti LombardiJ I^^ So •Narodni noviny», ki je izhajal do 18. fs»|» kI^-Z? E ŽlL aria 1850.. ko Ja je ustavila absolutistična1 da f 5. , vlada. Od tedaj ni smel Havliček Izdajati kajti Sicer bi b,l mordL;P«erfo» P™*- benega dnevnika več. Zato se je preselil v i ** ^bno izdajo v čast Kutno horo, kjer je izdajal tednik *Slovan> od Hrvatsko nctteljsce ▼ ArbaoaSih. Profesor B. maja 1850. do 14. avgusta 1851. Potem ni-Jedretič je pooblaščen javiti, da se učiteljišče and več javnosti pisati. i ▼ Arbanasih ne bo otvorilo pred 1. decem- Že 1. 1848. je bil Havliček zaprt, toda rešii brom t 1 ga je narod, ki ga je kar v netih okrajih na-i «Učitel;sfci lisU. Izšla je 21. štev. «Učitelj-enkrat izvolil za poslanca. Odšla sta z Rie-'skega listaj s tole vsebino: 1. «Oporttinizem»? grom na Dunaj, pa sta morala kmalu zopet — 2. Iv. Grbec: «Pevski zbor .Zveze — F. pobegniti. j S.: «0^ ljudskih predavanjih« (Nadaljevanje). i_ _ -7 ~ , ^ Hrajč pri Postojni. (Po neljubem naklju- čju zakasnjeno). Dan 22. oktobra je bil dan — ----.---,--------------------žalosti ne le za našo vas, ampak tudi za našo da so njegovi nameni Čisti in nesebični. Celo — 7. Šolske vesti. — 8. Književnost in umet- 2avcdno Notranjsko. Položili smo v prezgod-avstrijski minister za justaco vitez Schmerling nost. — «Učiteljski Jist» izhaja I. m 16. vsa- ' " je občudoval moža in obžaloval, < da se nc kega meseca. — izaajajo ga «Zveze slovan. mara pogodili z viado». i učiteljskih društev« v Trstu. — List je za čla- Ko je L 1851. zopet nastopil absolutizem, so ne brezplačen, naročnina za nečlane L 24. — prijeli Bachovi orožniki Havlička ter ga od- UpravniŠtvo «Učit. lista« v Trstu, ulica Molin vedli v Briksen, kamor mu je po dolgih proš-> vento 16, I. n. — Tiska tiskarna ^Edinost* njah sledila žena. ki mu pa je že L 1S54.; v Trstu. umrla. Od tedaj je ostal Havliček sam v pr*-; Brzojavke na Cehoslovaško. Višja direk-gnanstvu. Sele težko boinrmu je vlada dovolila cija za pošte in brzojav objavlja; V smislu povratek v domovino, kjer je že 29. junija odločitve ministrstva za pošte in brzojav 1S56. umrl na jetiki. In češka pisateljica «Ba- se sprejemajo brzojavke na Čehoslovaško bice» Božena Nemcova je bila edina, ki se je na pošiljatelja. Brzojavke morajo upala, položiti na Havličkovo krsto — trnjev)biU piirejenc v jasnem sI0gu in v sledečih štiriindvajset let star je začel delati in niti italijanskem, čehoslovaškem, an-35 let star je umrl; javno pa je delal jedva gleškem, francoskem, nemškem, ruskem, šest let Vedar časti čehosiovaški narod v poljskem, romunskem in srbohrvatskem. Havličku enega izmed svojih največjih mož. Niso dopuščeni skrivnostni jeziki v krati-Havliček živi v svojem narodu še danes in bo cah, trgovinske znamke in brzojavke brez živel vekomaj. V proslavi stoletnice velikega besedila. — Trst, 31. oktobra 1921. Komi-Slovana se pridružujemo bratskemu čehoslo- j^j. pascoli. vaškemu narodu tudi mi in kličemo: «Slava v ' - veit sHateuku Boro"keffia-sUva za ^ Is tržaškega ihrllenla Velika železniška katastrofa mm fažneai ko- v žalosti t Vesti z Notranjskega nji grob moža v cvetju njegove moške dobe. Kruta smrt nam je iznenada iztrgala Petra Kraigherja, tukajšnjega posestnika. V kratkem času je bil pokojnik zdrav in vesel in — mrtev. Tužno in za vsa srca pretresljivo so odznanjali z zvoniku zvoki, ki so oznanjali smrt tega moža. Kafti Peter Kraigher je bil na vsem vzor umnega in pridnega gospodarja, ljubečega soproga in očeta a blagega in dobrotnega srca. Žalost po pokojniku je prišla do ganljivega izraza, ko smo izročali zemske ostanke pokojnikove materi zemlji. Na pogreb je došlo ljudstva v velikem številu. Malone vse ženstvo je bilo odeto v črnino. Vsem Gospodarstvo Kredita« pomtdb* jogosiovemaki vladi. Kakor poročajo, je došlo jugoslovenski vladi število kreditnih ponudb v obliki dobav materijalij. S tem zvezane ponudbe za posojilo v zlatu so pa veliko predrage, da bi se mogle sprejeti. ■ r, * f JL T Potrti neizn:e:ne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša ljubljena mati Mmim €uic danes zjutraj, previđena s sv. ?akramenti; mimo v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v četrtek, 3. t m., ob 10. uri predpoldne iz hiše žalosti Via Paolo Vergerio 228/111. TRST, novembra 1921. 888 Žalujoča Anton in Zlatka. Novo pogrebno podjetje Trst Corso V. E. III. 47. MLAD trgovski pomočnik, izvežban v želez-i nini in špecerijski stroki, z dobrimi spričevali, išče mesta, Monas Milan, Tupljak p/ Pićan. 19771 SREBRNE KRONE plaćam pa L 2 05. Povh Albert, urar, via Mazzini št. 46. 1934 POZOR! Srebrne krone in zJato t"»o najvišjih cenah plačuje edini ^rosist Belfeli Vita, Via Madonnina 10, I. 28 Ur&rna in zlatarna TrsS, Via Sca Bina 2a It. 1 sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. 41 Kupuje sroS»?ne krone. Pozor na naslov! Pozor na naslov! ZAHVALA. Povodom prebridke izgube ljubljenega soproga bodi krečena najglobokejša zahvala vsem onim, ki so pokojnika spremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, učiteljevu in šolski mladini iz Hrenovic za spremstvo ter gg. pevcem iz Postojne za v srce segajoče žalostinke. Bog povrni vsem stotero! HRASČE, 29. oktobra 1921. 885 . /V; fe*!r. —.v Žalujoča soproga, otroci in o ta i sorodniki. MALI O^sLMSS V DUTOVLJAH vprizori v nedeljo dne 6. novembra t. L dramatični krožek pevskega društva «Ven-ček» E. Ganglovo štiridejansko dramo «Sin». Slavnemu občinstvu se toplo priporoča za obilen obisk. Odbor. 2034 se so Konierenca v Portorose. Konferenca v Por- te izražala globoka Žalost na obrazih. A ko __ Postonjci, ki jim je bil pokojnik ne le mil prijatelj, ampak tudi zvest sotrudnik za napredek našega ljudstva, peli žalostinke pred hišo, v cerkvi in na pokopališču pri župni cerkvi v Hrenovicah, se je čulo glasno ihtenje. In žalostno smo sklepali roke v molitev za pokojnika, ko sta duhovnika opravljala žalne obrede, spojene s sv. mašo zadušnico. Najpri-srčnejše splošno sočutje se je obračalo mladi, — - 1—*-----*—' -- Uršičeve se vdovi, iz znane torose sc je razdelila v tri komisije: !. komi- lodvora. Vćeraj zjutraj par nsnut po enajsti hiše v Št. Vida pri Vipavi in pa trojici drofe-sija za gospodarska vprašanja; 2. komisija za uri (ob prihodu brzovlaka iz Rima) se je pri- nih osirotelih peš to in telefon; 3. komisija " nr k tlom, kjer je začelo pod prWom iskalo ključ. Našla ga je v skriti jamici, lako smo vstopili na dvorišče. Ali, tudi tu so bila vrata zaprta, Id so vodila v hišo, a ključa dekletce ni moglo najti. Morali smo ostati zunaj, a bilo k hladno. Iz početka sta mi otroka besedičila o tam in onem. V tem je bilo največ spominov na srečnejše dni Mafi Milan je imel prvo besedo in je redno segal sestri v besedo, a ona mu je vedno popuftčaia. Pripovedoval mi je, kako je poprej imel lepega koma — z dlako in uzdo — in kako lepo bi bilo, ako bi zopet imel kaj takega — da bi bil potem dober — dober. HIŠA z gospodarskim poslopjem, skoraj nova, ob glavni cesti, pripravna za vsako obrt, z dvema koncesijama, z lepim, dobro obdelanim zemljiščem, velikim ograjenim dvoriščem, oddaljena 10 minut od železniške postaje Sv. Peter na Krasu, se po dogovoru takoj proda. Naslov pove upravništvo «Edinosti ». 2033 TrgousKo-oDrina zma o Gorici rcg. zadruga z ncom. jam. v likv. v Gorici sklicuje po podpisanem likvidacijskem odbora< ker je bil na dan 30. oktobra 1921 sklicani občni zbor nesklepčen, v smislu § 35 zadružnih pravil drug ZADRUŽNIKOV v nedelj'c, dne 13. novembra, ob 10 v prostorni Podružnice Ljubljanske kreditne banke v Gorici, Trgovski dom, I. nadstr. (Corso Verdi 24), z ist'm dnevnim redom: 1. Poročilo likvidacijskega odbora. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Potrjenje letnega računa za f. 1920. 4. Slučajnosti. Ta občni zbor bo sklepal brezpogojno. Gorica, dne 31. oktobra 1921. Likvidacijski odbor Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici 886 r. z. z n. z. v I. ZototehnKnl Trst, ul. Sette Fontane h. št. 6-1 odprt Klik dan cd 8-13 in od 15-13. izvršujejo se hitro in focno vsa deia z zlatom kakor tudi zobovje s kavčukom. Slovencem 10% popustek, kakor tudi plačilo na obroke. — Delo zajamčeno. asss TINKTURA in obliž zoper kurja očesa, v lekarni v Sežani, 53 STRUP za lisice, podgane in miši prodaja lekarna v Sežani. 53 ZALOGA vseh zdravil za ljudi in za živino v lekarni v Sežani. 53 POSTREŽNICA, vešča slovenskega, skega in nemškega jezika, se priporoča, slov pri upravniŠtvu. 1976 italiian-Na- ELATO in srebrn« "krone plačam več kot drug: lrapci. Albert Povh, urar, Marzini 46 fw bližini drve nega trga). 44 AKADEMičNA PLESNA ŠOLA, Campo S. Giaccmo 5, v četrtek od 7. do 11 Y> plesna zabava. J. Bizjak, avt. plesni učitelj. 2032 Srebrne krone in zlato plačujem po najvišjih cenah RLOJZIJ POVH Trst, Pfazza (aaribaldi 5t. 2 (prej Barriera) 8 HIŠICA, dve sobi, kuhinja, klet, vrt, voda v hiši, zraven postaje Sv. Ana št 694, se proda s pohištvom ali brez tega. 2027 VEČ dobrih parketistov in mizarjev sprejme Čez celo zimo. Via Media 6, kovač. 2026 ZANESLJIV krojaški pomočnik išče dela pri; Slovencu. Naslov pri upravništvu. 2025 CUNJE, bele, velike, čiste, kupujem po L 1—4 Ulica Solitario I. <•- NOVE postelje za L 95.—, vzmeti L 70.—, žimnice iz volne L 130.—, iz žime L 50.—, ponočne omarice, umivalniki, chiffoniers, omare, pohištvo za sobo in kuhinjo po izredno nizkih cenah. Ulica Fonderia 3, skladišče. 2005 SLAMOREZNICE ime na prodaj Maks Križe ▼ Postojni. 2003 TRBOVELJSKI premog za peči in Štedilnike L 32.— za 100 kg. Cocks iz tržaške plinarne L 40.— za 100 kg. Daniele Pillin, Coroneo štev. 25, telefon 13-06. 1967 KRONE srebrne fin zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 50 TESTENINE, vino, vermut, maršala, tropino-vec, konjak, rum, crema-marsala, Femet-Branca, janež, men ta, Strega, čokolada, bi-Škoti, sladkor, karbid, sirupi, vse v zalogi Avgust Pavanetto v Sežani št. 143. 1922 PRIPOROČA se đobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, vd. XXX. Ottobre 14. (31 mi®® steEcsSi fiim trni Tržaško posojilnico in hranilnico registrovana zadrug« z omejenim poroštvom, uradufe v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, L n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje IT po 4°!o ^ večje in stalne vloge po dogovoru. Dafe posojila na vknjižbe, menjice, zastave In osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ur za stranke od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št, telef. 25-67. ■ lAnDAKICI/A DAMINA ■ I Beograd* Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Uuli- ■ JHI/KHIN)I\H BMMIM ■ I liana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, sprejema vloge na hranilne knjižice, itn in tfroft vtoft pod MMtfntiflmf posojil Split, talk, Zctfar, Zasreb, Trs$« ©len. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji | Postoone zoezezvsentf vedlaii Krcjlota-lnlnozenstva