p i
Niivtžii davemki dnevnik
T Zdruiw-H drzarth Vdj« *» vse leto « • • $6 00
Za pol let* - - - •
Zrn New York celo leto Za inozemstvo ceio leto
»&HH ■WHWMWWPIBBMBBM
List slovenskih delaveevv AmerikL
frau .......................................
I The largest Slovenian Daily kx the United States.
j lamed every day except Sunday« u
and legal Holidays. I	75,000 Readers,
nuLKFOH: CO&TLA2IDT 287«
Entered as Second Class Matter, September 81. 1903, at the Post Office at Hew York, U. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEF0JS: CORTLAJTDT 2876
NO. 156. — ŠTEV. 166.
NEW YORK, TUESDAY, JULY 6, 1926. — TOREK, 6. JULIJA 1926.
v
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV
NOVA INJUNKCLJA
PREMOGARSKIH BARONOV
"injunkcija" je pomagala proizvajalcem mehkega premoga. — Sodišča se niti malo ne brigajo za moralo in sklenjene kontrakte. — Za "mrtvo tlelo" ne dobe delavci skoro nobene plače. — V neodvisnih prodajalnah ne smejo kupovati.
PHILADELPHIA, Pa., 5. julija. — Državno višje sodišče Pennsy Ivani je je vzdržalo ustavno povelje, izposlovano v Jefferson okraju proti organiziranim premogarjem okraja 2 United Mine Workers ter potrdilo s tem organizaciji sovražno stališče Rochester & Pittsburgh Coal & Iron Co. v Adrian, 1 "a. Višje sodišče je prečrtalo v ustavnem povelju le besedo "miroljubni*' piketi, a sicer vzdrzalo vse delavstvu sovražne določbe, ki prepovedujejo delavcem paradiranje ter vse možne oblike "ustrahovanja*. Delavci se bore za vzdržan je mezdnega dogovora iz leta I 924, katerega je družba kršila.
Neprilike, katerim so izpostavljeni delavci v neorganiziranih ojerajih krog Clearfield, Pa., so drastično razvidne iz izjave John Brophy-ja, predsednika okraja 2. United Mine Workers.
Brophy je pošteno ožigosal delovanje zaničevanja vrednih špijonov ter izkoriščanje delavcev v ta-kozvanih kompanijskih Štorih. Izkopani premog krivično tehtajo in vsled tega ostane neorganizira nim premogarjem komaj toliko zaslužka, da borno preži ve sebe in svoje družine.
— Razven direktnega skrčenja zaslužka z^ 30 odstotkov, — se glasi v izjavi Brophyja, — so tudi indirektni odbitki, ki spravljajo skrčenja mezd v primeri z unijskimi plačami na 40 ali celo 50 odstotkov. Za pospravljalno delo (dead work), ne dobi delavec skoro ni kake plače. Vedno bdi j pogoste postajajo pritožbe glede varanj pri tehtanju. Ker niso delavci organizirani, tudi ni nikakega unij-skega nadzornika pri tehtnicah, ki bi pazil, da doBi delavec res plačan ves premog, ki ga je izkopal. V kompanijskih štorih, ki računajo neprimerno visoke cene za vse potrebščine, se še nadalje slabša življenski položaj delavcev. Ljudje izjavljajo, da jim prete z izgubo dela, če kupujejo v neodvisnih prodajalnah, kjer dobe vse potrebščine za 1 5 ali dvajset odstotkov cenejše.
Brophy je tudi očrtal delavske pogoje v neunij-skih premogovnikih, ki postajajo od meseca do me--seca slabši. Ljudje morajo vedno napornejše dela-ri. V splošnem prevladuje sistem priganjanja, ki izkorišča delavce do popolnega izčrpanja.
Varnostne odredbe so v teh napravah povsem nepoznane prikazni. Vse tozadevne določbe zanemarjajo. Delavec, ki se je pritožil, izgubi takoj svojo službo. Ustanovljen je nesramen špijonski in ovaduški sistem, vsled katerega so delavci ne le v rovu, temveč tudi doma, pod neprestanim nadzorstvom. Konaument mora seveda plačati za vzdr-žanje te armade špijonov in ovaduhov. Podjetniki baje nimajo denarja, da bi pošteno plačevali svoje ljudi.	| H I T / il
Radikalne odredbe v mehiški republiki.
Nov odlok, ki je bil uveljavljen v Mehiki, je korenito pometel z vplivom duhovništva na državne zadeve.
MEXICO CITY, Mehika, 5. jnJ. Mcliibka vlada je izdala včeraj nov odlok proti posvetni lasitnini cerkve. Ta odidk vsebuje določbe glede korafiseiranja lastnine, »lede kaizni za fcršonje powtav, tika-jočili se delovanja cerkvenih organizacij <te-r poseibno pf-e-poved, [naslovljeno na katoliško eatsopisje, da :ra>3prav3ja o stališču vlade v verskih eadevah. Uradni list u<ro-tatvdja, da je (postava reforma kazenskega zakonika za okraje in zvezne teritorije, v vareitvo republike, da prepreči na ta način vse zločine proti izvetani upravi.
Odlok vlade vključuje 33 členov ter sta ga podpisala predsednik Calles in minister za notranje zadeve Tejada. Kdolr krši to -postavo, bo kaznovan z denarno globo 500 pesos ali 15 dnevi zapora. Kdor ni rojen v Mehiki, nima sploh pravice izvrševati poldiic duhovnika. Tak človek ne'sane voditi nikakih verskih cerimonij.
Člen 3. določa, da morajo 4>iti vse javne in privatne šole posvetnega značaja in da se mora v vseh vrnili pouk, kot ga predpisuje vlada. V nasprotnem slučaju bodo oblatrta šole erwxstaivno zaipr le Nobena venska »dražba nima pravice ustanavljati šo4 za elementarni potu'k. Elementarne šoIp, katere ustanove drugi privatni državljani, pa bodo pod stnogo vladno kontrolo.
Odlok izrecno! prepoveduje u-<ta no vi jem je redov, samostanov ali ličnih naprav, netglede na kon-fesiio. Prepoved utemeJj-ujejo s tem, da ne more vlada odobriti nobenega 'kontra-fota, kojega namen je izguba, č-loveaike prostosti.
u •	«vl •
Novi ameriški poslanik Prince.
Dr. Prince, novi ameriški poslanik v Jugoslaviji, je presenetil Srbe in kralja, ko jih je nagovoril v njih domačem jeziku.
John D. Prince, nekdanji poslu jo-
Velike poplave v centralni Evropi.
Po Evropi so se pojavile velike preplave. > — V Nemčiji se je večkrat utrgal oblak. —- Povo-denj je odnesla cele vasi na Balkanu.
BERLIN, Nemčija, 5. julija. —
Či goveimer New Jerseya in seda-,DvakraJt 7 ™anj kot dveh urah se nji ameriški poslanik v Jugoslaviji, je edini inozemski diplomat,
! je utrgal oblak nad ozkimi doli-
nami Krkonošev na nemškjo-češki meji. Pet oseb je izgubilo pri tem življenje. Gorsko letovišče Krumm ihuebcl ter vasi Hermisdorf, Giers-Idorf in Agnetemidorf s bile skoro
ki lahko govolri s Srbi v njih domačem jeziku. Ko je dospel semkaj pred kratkim s fcavojega prejšnjega mesta na Danfclkem, je pre-, senetil jugosWiu&e časnikarske »popkoma unioetne, ker jih je de-
poročevalce, ko jih j je nagovoril Ioma	vodovje.
-	Panika je izbruhnila, kb se je
pojavil <knigi naliv ob .desetih
v čisti srbščini. Istotako je presenetil t\tdd Aleksandri.
— Vi ste edipi inozemski diplomat. ki se je kedaj razgovarjal z menoj v čisti brfbšeini, — je rekel kralj. — Centitam vam k vaši odlični jezikovni zmožnosti.
I>r Prince je bi Jnekoč profesor slovanskih jezikov na Columhla vseučilišču v New Yorku. Razven-tega ipa govori še doisti drugih jezikov, na pr. <tursiko, araibsko, hin-dostams-AO, armensko in grško. Dobro izošlan je tutdi v godbi.
Splošna ekonomska kriza
v Franciji.
POROČILO FRANCOSKIH
IZVEDENCEV
Francoski finančni izvedenci zahtevajo drastične odredbe. — Glavni cilji so uravnan je proračuna, od pomoč za zakladnico in stabilnost franka. — Zahtevajo hitro akcijo glede ameriškega dolga. Devet važnih nasvetov.
Francoske gospodarske krize baje ni - mogoče njem Mletju se je po>\u!a v niž
predvčerajšnjim -zveihr, pcvtem ko je pričeto vodovje že padati. V najgloblji temi so vprizorili po-vkase, da rešijo domačo živino.
Oddan je bil ntujen poziv na pomoč, ker je odinesla voda skoro vse življenjske potrebščine.
SOFIJA, Bolgarsko, 5. julija. fTekoro zadnjih štiri in dvajsetih ur so napravile ip repi a ve velikansko šksodo po Bolgarski.
Donava je uničila -pomole v Nikopol u. Kraja Vitben in Etakčar fta bila popolnoma uničena. Uničeni so bila tudi Vsb mostovi, vodeči pre go reke SrtJrume.
Petrič, poaorršče 'zadnjega ob-str 'ljevanja Grkov, je bil preplav. Ijei . Poročila pravijo, da so bili vsi pridelki v Macedoniji uničeni.
BEOGRAD, Jugoslavija, 5. julija. — Najhujša -povoden.}, -v zad-
preprečiti. -— Izvedenci so nasvetovali novo Morganovo posojilo v znesku dvestotih milijonov dolarjev.
PARIZ, Francija, 5. julija. — Svetovno vojno "navaja 'poročilo
Atentat si je izmislila policija.
PARjjZ, Francija, 5. julija. — Ko je dospel prod par dnevi apan-'ki kralj Alfonz semkaj, je policija ttretarala španska .{jodanika Abadia in Aoeacia-, 6eš, da sita ho-izoriti atentat na špaaike-a. Sodišče ju je več din i to, pa jima ni mogik) doti notbane krivde. Nameravale je najbrž pojarvrU v glavah preveč navdušenih polici Ktov.
se mora učiti plavati.
WAYNE B. WHEELER,
Meniške rede smatrajo <za verske \ ^rajleorikih finanTinih izvedencev, organizacije, v katerih žive člani ^ bi,°	včeraj, kot
po verskih pravilih ter so podre
jeni enfinu kom.
ali več preds-tojni-
Veselo vojaško taborišče.
' glavni \izrok finančne nestabilnosti Francije. S tem .ni povedal ko-mitej seveda sničesair novega, a izjavil takoj na to, "da moraijo znašati inozemska pdsojiLa najmanj ■dvesto milijonov dolarjev.
RABAT, Maroko, 5. julija. — Francoske obdatsrti, bodo vodile nekdaj vsemogočnega voditelja PHILADELPHIA, Pa'., 5. jud. rifskih plemen, Aibdel Krima, Čedne razmene morajo Vladati v močno zastraženega od francoskih vojaškem taborišču tukajšnje sve-!in ^pa^kih vojakov, po naseil'bi-tovne raasatave. 17 vojaJkov 3. ka-j11311 domačino^T, ker je sicer ne-valerijskega polka je bik) stovije- j 111(>2roče misiiti na prenehanje so-nih v poJiieijcskem isodisču ipod vražnoisti. Med rifskimi plemeni jamščino po $500. Dolže jih, da' Je Postalo -sqdosno prepričanje, d/i ^o dajali deklicam, ka yo olbiskale'^ Ahdel Krim ni udal. temveč da razstaivo, toliko žganja, da so po- Kes kriva nekje v gorah, da pride
je ležečih poki'ajinah Jnjro.slavije. Pet kmetov je utonilo v Št i tu.
Železniške srveze js«o bile prekinjene pri Kumanovn, Krivi in Pa. lanki.
MEXICO CITY, Mehika, 5.~ju-lija. --- Reka Consatlado in drage manjše reke krog mehiškega glavnega mttsita so stopile včeraj preko bregov ter preplavilo farmsko ozemlje ter nekaj nižje ležečih predmestij.
Želeaniška shižlba je bila motena in zveza z 'državama Mo-relos in Oaxaca je bila popolnoma pre k in jena.
^tale pijane, nakar so jih zlorabili.
Aretacijo so izvršili poMciwti na konjih, poftem ko ae je več mater pritožilo prd policiji, da so se njih hčerke vrnile pijane z rajagfebve,
Policija je objavila, da bo n vedla -strogo preiskavo.
Privatno obratovanje belgijskih železnic.
BRUSBLJ, Belgija, 6. julija. — Beligi|s4d kabinet je danes odobril predlogo, ki določa, naj se o. mu je nuroj>ia železniška družba, ki bo obratovala železnice.
Dr. Wiedfeldt umrl.
generalni odvetnik Antisalonskc
Lige, ki je prisma I, da je Liga po- ESSEN, Nemčija. 5. jiilija.
, ,	Bivši nemški/ pofiianLk v Združc-
tno^U ««. mdijone dolarjev a pib ^^ in ^raini nxtuMj
uveljavljenije suhanke pojave.
ADYBRTISE in GLAS NARODA
K'tuppovi^i tovarn, dr. "WiedfeAdt, je iimrt daaies tirtkaj v ftfarohti 55 let,	.
ob določenem čas uzopeit na i dan ter napove Francozom in Špancem novo vojno.
CASABLANCA, Maroko. 5. julija. — Velike priprave se Vriše tukaj za pafeoviamje maroškesra sultana Mule j Jn-sufa v Francijo, do-'oeeno na dan 7. julija. Po maroški šegi mora odpotovanje s-ullta-la spremljati glasno žalovanje lomačih žensk.

Svoji k svojim.
v RIM. Italija. 5. jullija. — Bivši ameriški državni tajnik Charles Evans Hughes, ki je znan po ovojih nazadnjaških nazorih, je obokal danes laškega mimištrskegi predsednika Muissolinija ter se je dolgo časa pogovarjal ž njim. Ko je vrnil iz njegove pisarne, je rekel časnikarskim poročevalcem • • — Mussolini je "najbolj zanimiv mož, 'kar s»em jih kedaj srečal v svojem življenju. Fašizem je pa najbolj zanimiva napravta, kar sem jih opazil doa^j v EvropL S
' •	----r~
Perzijski vojaki dezerti-rajo.
TEHERAN. Perzija, 5. julija. Q>em.-ito perzijskih vojalkov se je pridružilo vstalem, Vsled česar se je položaj v Chorassnnu jako poslabšal. Modna vojaška ekspediei-ja je poslana pioti A-serbejdžanu. i z česar je fitklepati, da se vstaja vedno bolj širi.
PARIZ, Francija, 5. julija. — S pomočjo zdravih, staromodnih sredstev, je komi tej francoskih izvedencev, obstoječ iz bankirjev, finančnikov in narodnih ekonomov, priporočil francoski vladi način, kako izboljšati finančno stanje.
Poročilo izvedencev, ki bo objavljeno danes, ne vsebuje ničesar drugega kot sredstva, ki so splošno znana za ozdravljenje finančno bolne države.
Predvsem je treba uveljaviti strogo ekonomijo, strogo ravnotežje izdatkov in dohodkov, nikakih posojil od Francoske banke, konsolidiranje visečega dolga, natančno izpolnitev obligacij države ter plačanje inozemskih dolgov. Razventega je treba najeti nadaljne inozemske dolgove.
Izvedenci so si stavili tri cilje, katere je treba doseči: perfektno uravnanje proračuna, odpomoč za zakladnico in stabilnost narodne valute.
Da se doseže te tri cilje, je stavila komisija devet predlogov, ki se glase na kratko:
1.	Izboljšanje davčnega sistema, da bo nudil hitrejše in boljše dohodke ter dobavil državi štiri tisoč milijoonv novih davkov.
2.	Energično skrčenje državnih izdatkov.
3. Prekinjenje sistema jemanja predujemov iz Francoske banke, da se na ta način pokrije nove izdatke.
4.	Počasno skrčenje bančnih posojil državi, da se tempotom ojači bančno kritje izdanega denarja.
5.	Odpomoč za zakladnico ter povratek k njenemu normalnemu poslovanju potom reorganizacije velikega dela visečega dolga ter njega uprave od povsem neodvisnega padajočega sklada.
6.	Prostovoljni napor za konsolidiranje kratkoročnih narodno-obrambnih in zakladniških obveznic.
7. Udejstvovanje narodne finančne stabilnosti s pomočjo Francoske banke.
8. Priprave za povratek kapitala. V ta namen bo treba najeti dolgoročna posojila s povratkom k zdravi narodni valuti.
Komitej je odločno povdaril potrebo, da naj se takoj odobri washingtonski zadolžni dogovor in da se sklene slično uravnavo tudi z Anglijo.
V poglavju glede zakladniškega problema ter odpomoči proti bremenu visečega dolga se izrekajo izvedenci proli prisiljenemu konsolidiranju potom davka na kapital ali proti prisilnemu posojilu.
Prvotni sklad štirih tisoč milijonov frankov naj bi ustvarili s pomočjo inozemskega posojila; na-daljna posojila naj bi bila deloma posvečena istemu namenu.	'
Seznam
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba-poelafi, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vara bo ta ponudba ugajala, posebno se, ako boste vpoStevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji			Lire	
Din.	«... ~ 500 ....	$ 9.45	Lir ....	.. 100 ....	.. $ 4.25
Din.	.... 1,000 ....	$ 18.60	Lir ...	.. 200 ....	.. $ 8.20
Din.	.... 2,500 ....	$ 46.25	Lir ...	.. 300 ....	.. $12.00
Din.	____ 5,000 ____	$ 02.00	Lir ...	.. 500 ____	.. $19.50
Din.	____ 10,000 ____	$183.00	Lir	.. 1000 ....	.. $38.00
Za poSiljatre, ki presegajo DesettisoC Dinarjev aU pa Dva tisoč Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust.
Nakazila po brzojavnem pisma Izvršujemo v najkrajšem trn ter računam« za stroške $L—.
Posebni podatki.
Pristojbina za izplačila ameriških dolar. Jot ▼ Jugoslaviji In Italiji znaša kakor sledi :za 555. sli ms nji znesek 75 centov; od $25. naprej do $300. po 3kcente od vsakega dolarja. Za večje svote po pismenem dogovoru.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortland t Street	Phone: coktlandt 4687	New York, N« Y.
je edino slovensko podjetje v New Yorku, ki i ma vplačan predpisani kapital ea izvrševanje poslov državne banke, ter se v soglasju s postavo tamore imenovati banka,
▼ leta ltt* i
$3^92,673.47, v besedah: — trimfifjoBe -■o* BeststeeedemOeiwittil dolarjev in 47 centov.
—mm

'MP llWWfLif ■ ■■ ■ = - P -
. " •

GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
IZ WASHINGTONSKEGA ZVERINJAKA
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sfcfaer, presideiif.	Louis Befiedik, treasurer.
Place of buaixiMs of thr corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St^ Bterongh of Manhattan, New York City, N. Y.
."GLAS NABODA" "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
SBar telo leto pel jar he* ta Ameriko
*n Kanado-----------------$6.00
Za pol leta ___________$3.00
Za četrt lefa__________________$1.50
Za Neto York ta celo leto $7.00
Za pol leta.............................. $3.50
Za inozemstvo ta celo leto ....$7.00 Za pol leta .............................. $3.50
•Slika "nam kaže dva nilska konja, ki vzbujata vrasliingtonfejkem zvorinjaku.
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj i« praznikov.
Dopifti brc* podpisa in osebnosti se ne priobSujejo. Denar naj se lUgoroH polil jati po Money Order. Pri spremembi kraja narooni-brv, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
'O LAB NABODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876'
m,m ■■■
m
PRAZNIK NEODVISNOSTI
Vse letošnje leto je posvečeno praznovanju ameriške neodvisnosti, kajti letos je minilo stopetdeset let, odkar je bila proglašena.
Slavnosti so dosegle svoj višek v nedeljo in včeraj.
Ta pomembni dogodek so praznovali s slavnostnimi govori, streli, poki in ume talnim ognjem.
Ce je v srcih Ameri kancev že vsaj približno toliko iskrene domorodne ljubezni kot je je bilo izražene z besedam in bengalsko lučjo, je ameriški narod brezdvoma najbolj domoljuben narod na svetu.
Novice iz Jugoslavije
HCfanV MILLXJL WASH. D. C.
občo pozornost
Falzificirani dinarski tisoča&i. j m denar, ga razdelil: med seboj j Kakor javljajo iz Pariza, je bil'ter ti; potem veselo prepevajo po nedavno v Thionvilleu aretiran' v:.- i domov, tla ne bi v:;Utwlili kn-jneki S-rf), ]>o imeiru Ždvkovič. ki kega suma. Načrt za umor >o naje hil zaposlen v <premogak<oipu pravili že pred več dnevi Trije Delanje. Aretiran je bil, ko jc mej morilci niso dosjgli še niti notel v neki tamkajšnji italijanski 10 iei, uien pa je stal 22 let. bnnki menjati ponarejen tisoč-!
dinarski bankovec. Generalni rav-j Samomor mladega z*l, lbljenca. na tel j j-ug. Narodne banke, No- j Samomor rad* nevredne Ijube/nl vako\ ič .je prispel v Nizzo, kjer s5oi.ji v >-a?rc<bu je! v a 17,-letni je s preiskovalnim sodaiikom Le- Jnde:.-nist bolnice za k-^ne Ijoicz-dyjem ugotovil zvezo toga sf&ca- m \f:la:i Kalea. Pognat si jc k:o ja z veliko afero fatzifrkacije di-' gi0 v glavo. Pred smrtjo je napi-' na<rskih bankovcev iz leta leta >ai poslovilno pismo, polno senti-
prej so bili na vsakem vogalu saloni, sedaj so bežni- ^	T*** 3°*°*?™:''^n^e zaljubljenci in pnber-
1 d	&	-ske oblasta iHkupno z nemškimi. letnih izlivov
ee na vogalih in med bloki;	'oL-ia^tmi	' -n	li j
^	'	(j Tragedija mladega Kamomoru-
Časopisje objavlja statistike in članke O zločinih; j Kakor eraano, so v Doisburgu v ta je v Zagrebu vzbudila .tem vee-
sodišča imajo opravka s stotisočeriini slučaji, ki so	r>ri^ na nekl nmo" -senzacijo. fcerr je njegova ur-
Dosledica niianosti-	i ",>TU panai<(^enfll -rečna ljubezen bila namenjena
1 ..." T 9 _ .	čakov. Domneva se, da je takih neki poročeni da*ii, ki je zadnje
• • jetmsniee SO prenapolnjene;	: ponarejenih ^očakov v obroku i). tedme imela V bol ni-*i troje otrok,
kongresniki se ne drže obljub, ki so jih zadali svo- |i>ril,':i"žno G00°-	j obolelih na škrlatici in je večkrat
jim volilcern itd.	< ^oi,ci*ia.Je v Dielail^eu	prihajala jih obisfkovat. Opažaia
m	Ma Žikovieevega tovariša, nekega V da ie mladi telefonist vnlinf*
To so samo nekatere teh zanimivosti.	I Milan« Porli^, čegar brat Toma "'	1	--J"b
Ameriški suhači jih nočejo opaziti za ves denar na je i^begnii v Belgijo.
svetu...
policija pobira graft;
D
opisi
>e!bini pa jc društvo sv. .Štefana, Ij;u-i.
•i.	.» t	-r t^ • .-» -	. . . i
Sveti Anton v podobi kače.
V okolici Banjiailuke v Bosiii vlada med 'prebivalstvom veliko rj.ztmrjenje radi "čialeža", ki se je dogodil v (bližnjem sel'u Del je-
st. —t>. J S. K. J. Rojalki v Pitts- j Dve ženij sta 3f| na l>0ije. *ta

AMERIŠKI POSLANIK NA SRBSKEM DVORU
Časopisje poroča o sledečem zanimivem slučaju:
Ko je dospel novi ameriški poslanik, Jolin D. Prince v Beograd, so bili časnikarski poročevalci silno present Čeni, ker je odgovarjal na njihova vprašanja v pristni srbščini
In ko ga je pozneje sprejel kralj v avdijenci, se mu ni mogel načuditi. Ves je bil vzhieen ter mu je rekel: —
"Dosti diplomatov so že poslale velevlasti na naš dvor, toda vi ste prvi, ki je zmožen našega jezika.'*
Po našem mnenju ni to nič več kot pošteno in pravilno.
.Vsak tujezemski diplomat bi moral govoriti jezik one dežele, v kateri zastopa svojo državo.
ysi važnejši inozemski diplomatje v Washingtonu so zmožni angleščine. Nobena država ne bo pošiljala ^ Pariz za svoje predsta vitel je ljudi, ki ne govore franeo-sčlne.
I)r. SoJf, ki je pred vojno zastopal Nemčijo na japonskem dvoru, je perfektno govoril kitajščino in japonščino.
Enako bi moralo biti s konzuli. Pa ni. Že vsaj z našimi jugoslovanskimi ne. Jugoslovanski kralj je bil pre-irtnečen, ko ga je nagovoril ameriški poslanik v srbščini.
Strašno bi bili tudi mi presenečeni in bi bili jugoslo-tanskemu kralju srčno hvaležni, ako bi poslal v New ^iork konzula, s katerimi bi bilo mogoče uradovati in kramljati v slovenščini.
Bosedaj se pa to še ni zgodilo.
Če je v Ameriki dva tisoč pristnih Srbov, jih je že dosti.
Slovencev in Hrvatov je pa nad pol milijona.
V Združenih državah je menda pet jugoslovanskih konzulatov, kateri so tipično srbski od konzula pa do zadnjega vratarja.
Slovenca nič kaj radi ne uslišijo, ako predloži svojo prošnjo podomaee.
PAR AMERIŠKIH ZNAMENITOSTI
^ V Ameriki je v&epohio znamenitosti. Nikjer na svetu jik Bi toliko.
Haravnost nemogoče je Človeku vse opaziti m si vse dati.
Nekateri pa nekaterih zanimivosti nočejo opaziti za deMr aa tT*et».
tek znamenitosti so: ▼sak deseti človek nosi seboj steklenico, v ka-kofc voda; i f . 3: deseti se bavi z butlegarijo; so korumpiranij %
Brooklyn, N. Y.
V soljofto se je podad rojak Sil-
\T...'ter Pretnar, statnujoč na 12011 burghu in okotlici, feitcri še nivte	Kajrledaltt na cesti veliko ka^o.
Binshwick Ave., s svojp ženo v Pri nobenem društvu, ali kateri su	Preplašeni s.ta pričeli pobirati ka-
Orange LaJve. Tam se je Šefi kopat, i želi za kaj vee zavanoivafti, prist o-	incnjc, da .bi jo ubili, ko pa sta
Zašel je v vvtinec iter izginil s po- pite k dnustvu Štefana. Jie bo	hoteli zagnati kamen na kačo, sta
višine. Po'klicaina ainbulianca £,a 'vara nikdar žal Naša J. S. K. J.	J.:;ikor okaraeneli obstali. Iz sani
je našla šele ipo prcJteku poldruge jiVi,n1 nmdi vse ugiodinosti, kaitere	;;o jn prebudili šele kmet je, ki so
uro. Pokojnik je 'bil doma z Do- ^loh zamore .mwliti ka'ka jKidipor-	prišli za njima po ce^fci ter ju za-brave na Gorenjskem. Poročen je "»a organizacija. 1 čeli tresti in Mdcati. Ko sta žen-
;bil .pet. let. Pogreb 1>ck juitri m Slo- To dr»ušt\'o nam prir-eidi na Matt	-ki zopet iprišli k zavesti, sta pri-
ven-'ke cerkve na St. Ma.rks Placc. Jjirtija t. L A-eliki piknik na Matt	povedovali, da se je ka<ča v tre-Poročevalec. J Petrovi farmi. Pikaiika ne boni na' nafku, ko sta hoteli vreči kamen
! Irobno op^ioval, ker vtak sam ve,	vanjo, izpremeniia v vs. Antona.
Pittsburgh, Pa. ; j na pikniku dobi, pač pa	ki jima je začel pridi go vat i in
moram omeniti, da vozijo truki	jima rekel, da bo prišla na svet,
tja in nazaj brezjpla-čno. Dobiti jih	ako se ne poboljša in ne neha gre-
bo na 5100. 5200, 5400, 5700 in	siti, grozria Inesre^a, za njo pa
6200 cesti od 10. ure dopoldan na-	ko ne 2 sveta.
l're.i- v	i Med lahkoverinm ljudstvom da-
ft ar se tiče dopisovanja, smo mi Prttsibiiržaini nekako zaspani.
eravno imamo dc^ti zmožnih rojakov, ki »bi lahko tu pa tani ikaj napisali. Želerti ibi bilo toraj, da i-e pri priložnoisti kateri kaj oglasi, da ne (bo svet mislil od nas kaj napačnega
Ka.r se t.iee dinuištyenega polja, ■mo prav agilni. Imamo 15 pod-i-ornih in več prosvetnih društev.
Podporna društva spadajo k ra/, nim jednotam, hi primati moram, da vse lepo napredujejo.
Eno najbolj uglednih v nasi na-
\	Iv	.
Vaibim t^raj vt^e rojake v "Pilit.-;- loe naokrog je Nastalo seveda ve-'burghn in-okolici, da se udeleže l'ko razburjenje in ljutfje so začetega velikega ipiknika.	li moliti in ■postiti se, dočim sma-
Tempo toto poztlra vi ja m znance in prijatelje ženili držav.
v se
ti a jo obe ženski za neki svetnici.
postali ljudje pa-
iirom Zdru-' K%da'j bodo metn i?
Rojakom v Piititi^jurghu in okr-' lici pa klieehi na svidenje dne 11.1 Straišen zloeil4 Imotskem. julija na Petlrovi farmi.	f V VinJani P" Imotskem je
; ni Ji/vršen 10. jinnija strašen zlo-Martm Antloga. j r-in. Ljudem se je e-idno zdelo, da ilrgovka Ama Rebič že tri dni ni ■odprla Nvoje trgovine Spočetka so mislili, da morda i-z žalorvanja
m	— -	4 J 73	'za možem, ki ji je umrl, toda. ko
Artnr Lokar, notar v Ajdovsci- no na svoboden odklih in svobodno so šiloma odpi-li trgovino, so na-

Jugoslavia irredenta.
ni, — umrl.
Žalost je padia na zeleno Vipavsko. Dokončal je svoj boj na-ic Ini borec. Naif Artur je umrl.
J<zšel je iz narodnotzavedne družine v Ajdovščini, š-tudinal gimnazij« v Gorici in končal pravne Študije v nemškem Gradcu.
Dolgo je čakal na uresničenje svoje žčlje, >da ibi nortari! med svojimi o ž jam i rojaki v Ajdovščini.
Rojaki niso iskali sam praivne ]H>mOci pri njem. ampak so se za-teka-1 i v vtsatki sttisfki le k njeimu kot k očetu ju.ristu in 'prijatelju. ,ki ni pisal stroškovnika, ali pa ga jc navaklno ob 'kancu 'letrf saiMi-ral s onto.
Spoštovalo in ljubilo ga je vse sovražnika ni imel. Ubogim je bil oče in dobrotnik, in sicer tako. da ni vedela levica, kaj je da;la desnica.
Bil je naslednik pokojnega Lav-riča. Se pred vojno je poišiljala Avstrija za njim orožnike, ga preganaJa in poizvedovala za njegovimi prijateljskimi vezmi, ki jih je gojil s pokojnim Stibil-Vukanovi čem v Beogradu.
Med vojno so ga aretirali in zaprli ter potem konfinirafli na i^fta-jerskem. Pozdravil je nato prevrat in osvobojenje Jugosflovanov, pa mu ja žalost zartemnila oko, ko" je miro\*na konferenca (potegnila mejo tako, da so ostali mjesovi rb-jaki še vedno v sužn«ostti. NOsil je križ sloveneAih preganjaneev po<_l Avstrijo, nosil je svojo narodno zavest skozi avstrijske ječe in internacijo in potem -so ga uklonili italijanski kabinjerji ter vrglo v ječo, niso pa ukOooili njegove go 'tfdtta. Ostal je avaft JhigfosDovan m zahajal potem veokr&t v Ljuhlja-
fcesedo, kakor je pravil.	V(jcvo mrtvo. Bila je zverin-
Bil je zabaven družabnik doma, sko zaklana z ostrim nožem, v pisarni in v prijateljski družbi., Orožniki so odšli takoi na delo Bd je lovec, zvest in veren član ju aretirali Ivana Zahariio ter
zelene bratovščine, s humorja pol- brate Velimirja, Petra in Bene-
n o lovsko torbo.
dikta Topiča. Po kratkem obotav-
',1-^nju s-o kmalu vsi priznali svoje Grozna nesreča v Miramaru. Prašno dejanje, vendar s tako Te -Jm.1 se je dogodila v Mira- hladnokrvnost jo kakor da bi se mam gobana nesreoa. Oo 18.30 .,.]0h ne zgodilo ničesar hud—a. je beneški bnaovlak povozil na Najprej so pri trgovki jfcdli in miraniarsikem kolodvoru diva ml.;_;r.,n. ko pa so postali že veseli, <o deinča, ki sta v družbi drugih iz- „a dani znak vsi naenkrat planili letnikov čaka*a na osebni vfek.' 1!an ;0. jo ]H)drU tu in znk,Hli da se odpeljeta, v Tmt.	\z ,lc:>oni Na,ic so -,reiskali njeno
Nesreča se je agdila radi ue-'f tanovanje, pokradli uso zl-itnino previ'd'nosti mlaideničev, kd sta se' kljub prepovedi mudila na progi. Zlanti je raztrgalo enega mladeniča. čegar ostanke so našli 60 m iUilee od mesta nesreoe. Drugega ponesrečenca je vrgel suneik ob '■•-o ealkainice, je bil na mostu mrtev. Ponesrečenca sta 26-letni A. Kreisel in '26Mni Ernst Schia-vuzzi. uradnika iz Tr«ta.
ljen v njo, ker ji ie poklanjal e vetje. Karala ga je naditega. Ko je (.lama odvedla svoje oz^lravljo-
nc otroke iz 'bolnice in nato ni več vitnila, jo je mladi zaljubijo uce telefonično nadlegoval. k.on"; no po v obupu t*-gel po samokresu.
"Raspuščena igralnica.
Povodom ministrske naredbe, da se moTajo razpustiti in /opreti vse igralnice v jug. državi, je zagrebška poiicija zaprla igralnico v "Grand hotjelu", demontirala roleto ter jo izapflenila s štirimi igralnimi mizami m Vsemi pripravami vred. Zaplenjene predmeti *o prepeljali v policij«4ko vojašnice.
Roparski umor v Krapini.
Te dni est a dva roparja ponoči 'vlomila v gostilno Adama Dolic-kega V Krapini, nHi]>adla takoj gostilničarja z velikim nožem ter mu zadala toliko vbod]jajev, da jt-takoj izkrvavel. Kb je žena videla svojega moža v mlaki krvi, .te pničela obupno klicati nc pomov. Kopatrja >^ta na;valila tudi nanjo ter jo ranil na več krajah. Vendar pa rane k sreči niso smrtno-nevrnc. Po strašem dvojnem zločinu sta roparja oplenila blagajno, v kateri je bilo okoli 10.00D dinarjev denarja in nato sta izginila brez sledu.
Veliko količina zaplenjenega tobaka.
Sarajevska finančna kontrola je v zadnjih dveh letih zaplenila velike količine vtihotaljenega tobaka in drugih monopoliakih predmetov. Tobalk je bil že prej izročen v predelavo raznim tobačnim tovarnam; te dni pa je bilo izročeno tovarni monopolskega cigaretnega /papirja 75,664 knjižic raznega cigaretnega papirja, ki je bil brez banderole vtihotapi j en v jug. državo.
Mlada korajžna punca je vozila av tomobil s tako naglico, d\ se je kar kadilo za njim.
Le malokdo si je iipal vozrti ž njo. Kljub temu, da je bWskorvito vozila, Jse ji ni nikdar nič zgo-lilo.
Nekoč je sedel poleg nje izkušen šofer. Cek) njemiu se je me-glilo pred očmi. ko *ta dospela na kak oster ovinek.
Po razburljivi vožnji jo jo vprašal :
—	Za božjo voljo, gospodična, kako si upate tako naglo vazitu. Posebno na ovinkih.
In ona mu je priznala : — Ko dospem na kak oster ovinek, tudi meni ni kaj posebno prijetno pri srcu. V takem slučaju trdno za-
mižim, da ne vidim nevarnosti . . . *
IVohibieijski agitator se jc drl:
—	Dragi poslinšailci, vprašam vas, kje so sedaj corner-saloni ? Kje so? Ni jih! Prohibieija jih je odpravili*, K'je so torej, kje so?
—	Za cornarjem, — se je oglasil eden izmed poslušalcev.
*
Rojak, ki je bil na pikniku, jc napravil sledeča račun: Popil <em dvajset kozair-cev piva ('kozarec po 25 centov)	$ 5.00
Kupil »om trideset srečk
po 10 centov	3.00
Pet klobas (po dvajset
centov)	1.00
Godcu dal	1.00
Za. dekana v Trnovem
je imonovan fvan Do-lenc, ki je prevzel svoje novo mesto ]>red ndvaj dnevi.
Najhitrejša odi pomoč
proti srbečici.
Si-bečice in drugega raadnažc-' nja kože nič boljše in uspešnejše ne odpravi kot Severov Esko. Na-inažite se soglasno z navodili i« zaželjena pomoč ter udobnost bosta sledili, ko se boste vprvič na-t mazali. Zakaj bi trpeli to, ko ven-j dar lahko dobite Severa's Esko v vaši lekarni. Zahtevajte pa le Se-! verov in ne vzemite ničesar dru- j gega. Ce vam nudijo kaj drugega, zavrnite in pišite nam. Mi bomo skrlbeli. da boste hitro postre-j ženi. Lonček stane 50c. W. F. Severa Co., Ced.ir Ranids, Iowa. l[
(Adv.)
UGODNA PRILIKA in DOVOLJ
ČASA
POSLUZITE SE JE.
Za vse zneske, ki jih prejmemo kot vlogo na
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT" do
13. julija,
plačamo po 4 Cfo obresti že od
1. julija*
nato se pa vloge zopet prično obrestovati s prvifn vsakega meseca.
Ako še nhriate nase vložne knjižice, preskrbite si jo seda}. Vloge khko pričnete že z zneskom $5.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street : : Jfew York, N. Y.
<-M
kupaj	$10.00
V dvia.isctih kozarcih piva
je bilo ki k a	0.00 c tridesetimi srečkami sem
zadel	0.00 Pt-t klobas vrgrl stran, ker
so bile za	0.00
plesal	0.00
Skupaj 0.00
*
Svet po .jo na g'Tavo postavil.
Miado punco so vprašali:
—	Ali 1 >i ti vzela starega norca zastran denarja.
In mlada pimca je odvrnila:
—	Povejte mi, koiliko denarja ima.
*
Kmet ni vede!, kaj bi počel s svojim sin m. Nekega dne mu je dal v roko sv. Pinmn, jabolko in pet dolarjev <ter je mislil sam pri vebi: — Ce 1)0 jabolko »iiojedcl. pa bom da!l za vrtnarja; če bo za-rel sv. I'i.-fmo brati, bo duliOAmik : ee bo denar v pameten namen uporabil, bo trgovec.
Pol ure pozneje je videl -svojega sina. ko je sedel «na f?v. Pismu, jedel jabolko ter tištčal denar v žepu
—	Hm, — je pom talil kmet. — Ne bo isc mu slabo godilo. PoLitik bo.
*
—	Hudič, — je kričal rojak. — Kaj je pa to za ena božja strela! Britev ne reže več.
Mlada ženica pa odkima v. glavo: — Tega mi pa -nikar ne poj, da britev ne ireže. Dva fimita
krompirja sem nafluipila ž njo. *
V	listih čiitam debel naslov:
—	Predsednik Coolidige je go-\oril o f''pi-avieali človeka".
Nekam cudtoe so te pra-\ice, ako smatrajo zločinca človeka, ki izipije kozarec vina. piva ali žganja.	/ *
Vse države, ki so se zadolžite v Ameriki med vojno in po vojni, so obljubile, da bodlo pdačafle svoj dol g:.
Sedaj naj pa še plačajo, pa bo zadeva v redu..
Francoske fmance je treba iz-K-leči blata.
V	to sJvrhso je bil o^novun mi-bor finančnih ^rfkovnjakiov, politikov in izvedeoiceiv, ki ^o po dol^otrfl.jmem ugdbaajar in premišljevanju doomaiti, da je »votavoa vojna pov23ročila nizko '/Techiost francoskega Branka.
Salwboild. «ta*a®era strokoiMnjak mora biti ^kyvek, <Ja kaj takega usane . . .

•ijtis':'

GLAS NARODA. 6. JUL. 1923
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
UtenMw
— Jut
AMERIŠKA ZGODOVINA V JULIJU.
1. 2. in 3. julija 1363 — Bitka	fteaiu, katerega nihče sumil,
pri Gettysburg?!. — Ta odločil-	pristopil k njemu od zadaj, poteg-
na bitka v Civilni vojni med Fe-	n» revolver in sprožil dva strela,
deralno vojsko pod generalom	En* (krogla je zadete predsednika
George Meade in korcfederirano	v hrb^ in globoko v
voj,ko pod generalom Robert E.	tHo Predsednika so prepeljali
Lee, je trajala tri dni — od 1. do	naza-» v Bel<5 kJer -»e dese*
3. julija. Lee je nameraval vdreti	tednov med življenjem m
v severne države v svrho, da bi 3	smrtjo. Kasneje so ga s posebnnn tem vojsko generala Grantasirva-1vlakom ^IjeAi ▼ BDbercn. X.
bil iz Viciksbufrga .kjer je Grant	J ' oh atlantski obali. Za teden
oblegal eno izmed voj«k privržen-	<lni ie P3 Je na" eev juga. Bitka se je odločila v'	«a<*rupljenje krvi. ]>ne korist federalcem in general Lee	^Ptembra 1881 je mirno mlilise je umaknil. Usoda državljan-	niL Gateau je bil obtožen umora, ske vojne je bila s tem porarom	opravičeval se je z blaznosttjo, aH
odločena. Vo.jina se je ^icer še nadaljevala, ali od tedaj naprej je stvar kotnfederiradicev Šla čim-dalje slabše.
Dne 19. novembra 1853 je bilo boiVce pri (ietfj.sburgu poe»večeno kot narodno vojaško pokopal'.}1! in ob tej priliki je predsednik Lincoln govoril svoj proslavljeni geiJtevMbirrtfki gavoT, mrdr, najkrajši in eiajmoeiiejši g^vor. ki ga je imel kedaj kak držarvnik. V prehodu se gla«i:
—	Štiri dvajsetletja in sedem Jet je minilo, kar so naši očetje znrodili na tem kontinentu nov narod, s poet v svobodi in posvečen načelu, da ko bili vsi ljudje enako ustvarjeni.
—	Sedaj f*mo zapleteni v veliko državljansko vojno, ki pokaže, da-li more narod, tako spočet in tako i|K*svečen, dolge vztrajati. Sešli ismo se Uu na velikem ibojišču te vojne. Prišli .smo sem, da posvetimo del tega bojišča kot končno počivališče za one. ki so tukaj žrtvovali svoje življenje, da more narod živeti. Je ipopolnoma primer no in prav, da to storimo.
—	Ali, v širšem smislu, mi ne moremo domeniti, mi ne moremo posvetiti, mi ne moremo blagosloviti tega potja. Junaški možje, živi in mrtvi, ki so se tukaj borili, po ga posvetili daleč čez našo moč, da bi mi tkaj dola 1 i ali odvzeli. Svet 'bo le malo zabeležil niti se ne bo dolgo spominjal tega, frnr tu govorimo, ali nikdar ne more pozabiti tega. kaj* so oni tukaj storili. Bolj je na .nas, da bodimo tu posvečeni veliki nalogi, ki je pred nami ostala, da od teh posvečenih mrtvecev črpamo še večjo udanott za ono «ta*ar, za katero so dali oni -zadnjo polno mero udanosti; da se mi tukaj svečano zaobljubimo,-da ti mrtvi niso umrli zastonj; da naj ima ta narod pod Bogom novo rojtffcvo svobode; in da vlada o»d naroda, potom naroda, za narod ne sme izginiti s sveta. —
2. julija 1881. — Umor predsednika Garfielda. — Kmalu po Ustotieeinju predsednika Garfielda dne 4 marca 1881 je neki zakotni odvetnik iz Ohicaga, po i-menu Charles <JuitJeau zaprdsijl da bi bil imenovan za ameriškega konzula na Francoskem. Prišel je j V v Washington, da pospeši rešitev svoje prošnje. Imel je le malo političnega vjpliva in, njegov značaj ni bil ravno tak. da bi ga kvalifi-
bil je obsojen in obešen v ječi di-stiikta Columbia dne 30. junija 1882.
3. julija 1898. — Bitka pri Santiago. — Zla uprave Španske ma otoku Cuba in -pomanjkanje vsake dolwe volje z njene strani, da bi iabo'jSaha t a mošnji položaj, je privedlo do vojne med Špansko ir Združenimi državami. Vojna je bila na/povedana dne 18. avgusta 1898. Ameriška vlada je takoj mobilizirala svojo vojno mornarico in -največje brodovje, ki so ga Združene države kdaj poprej imele, se je zbral-o pri Key "VVes; v Floridi. Španska, je tedaj posedovala nekoliko izmed najnovejših m najboljših vojnih ladij na svetu. Dne 30. aprila je španske Ijrrodovje od.pluilo z otoka Cap Verde prti zapadu. Tri tenjne r.o Združene države napeto pričakovale dneva, da se prikaže špansko brodovje. Santiago, •drugo največje mesto Cube, je bilo zasedeno od španske čete, broječe 12 000 mož. Anierikamcd niso mislili, da bo španski admiral Cervera dopustil, da se jegovo brodov.ie zaklone v pristanišču Samiti aga. Na veliko začudenje Amerikamcev. pa se je ravno to zgodilo: špansko brodovje se je zasidralo v lmki Santiago 19. maja. Takoj je bilo vse ameriško brodovje odposlano, da Oble. ga to luko Dvamajsitero ladij pod poveljstvom admirala Samp^onn se je postavilo v obliki obvoda in popolnoma zaprlo vhod v luko. — Mesec dni so bile ladje na straži pričakujoč trenotka, ko se španske ladje iprikažejo iz iluke. da se podajo. Med tem je bila ameriška kopna vojska 16.000 mož pod generalom Shafterjem -prepeljana iz Floride na otok Ouba, da -pomaga pri osvojitvi mesta Sanitia.ga . in španskega brodovja. Vojaka generala Shafterja je napadla in osvojila zunanje španske utrdbe. — Zjutraj v nedeljo dne 3. julija 1^98 je Cervera končno odplul iz luke. Njegov namen je bil, da bi takoj planil na ameriško ladjo Brooklyn, ki je bila najhitrejša izmed dveh ladij v blokadi, jo potopil in nato pobegnil prati -zapadli. Špansko brodovje je plulo naprej s polno paro. Lad ja Brooklyn j 3 stala mirno, do-čim so se
druge ameriške ladje približevale španskemu ibrodovju
in začele streljati z i-zbotnim uspehom. — Tekom ipc4 ure sta bili že dve glavni španski ladji v plamenih. Uro kasneje je bila tretja ladja razbi-
ciral za iiako važno službo brez,4 ...	..	, , ,
velike ^Uti.ine protakejo. Pred-j I?', f , '^ jMreJsa sp8nsU lad
sednik je odklonil oje?ov proš-	!. , "* ,S? °_tak'
ri-	• u-i * j	- njena. Bila je sest milj dalee od
njo. Uuiteau je «bil tako razočaran ,	. . . ,. . m
j« •	•t	** j j .* : svojih preganjalcev in dirjala je
da je sklenil umoriti predsednika.'	■ n, , . • ,, ... ,,
.	, , . ! . ,, . ' naprej. Tedaj je sledila drama-
Ko je predsednik, ki je odhaial ♦	^	--i • ,
- w , - .	, . ' tiena tekma. Dve ameriški ladji
iz W aHuufjtona na neko \-ozn»o,' .j	... ,	, „
. , - , , •	. * ? \*ta I>od paznim pnliskom zasledo-
ttopil v jakalnico podaje Balti-' t - - v , ... Tr . .
„ . ^ . . ^	. vali bezeeo sj^a^siko ladjo. V teku
more in Potomac zelezniee v sprem' , ,	. ...
.t,, « i ♦ u -- .	. « poldruge ure sta jo dosegli m
"tvu me katerih prijateljev, je Gu- i„j /. i - i
t- / ^ ' ^ ladja Colon je bila premagan?.
Njen po-veJjnik je v obupu zaokremi ladjo proti' olbaii in jo -pognal proti stkalovju. Tako se je končala ena izmed najiuteresantnejših * morskih bitk. Uničenje španskega brodovja v tej bitki je bil smrtni udarec za špansko nadvlado v A-meriki.
6. julija 1854. — Ustanovitev sedanje republikanske stranke. —
Konvencija, obsflx>ječa iz članov tedaj skoraj izuinrfe Whig stran-
ljo
NKOMALT
ki jc v nekem pismu pirtvič nasve-tobal to ime. Ko je bila dve leti kasneje sklicana konvencija za nominacijo predsedniškega kandidata, je nova stranka poslala poziv *'ljudstvu Združenih držav, brez razlike prejšnje "politične pri-\padnosti, ki nas}>rotuje razširjenju suženjstva v teritorije. . . in ki je za s»prejem Kainsasa v Unijo kot svobodnega messta suženjske države*'. S tem je torej bilo pro-tisuženjstvo v začetku gla^i did programa nove stranke. Ka.smeje, ko je bil Abraham Lincoln proglašen za predsedniškega kandidata te stranke, je bilo sprejelo načelo zaščitne carine, ki je cwtfa-'o do danes eno izmed velikih pro. ara matičnih načel republikanske stranke.
9. julija 1755. — Bitka ob Mo nonghageli, ali bolje -znana ipod imenom ' Brad d očkov -]K>raz'. — Major general Edward Braddoek, glavm poveljnik britanske vojs-ke v takozvani f.rancosjki in indijanski vojni, z 1200 angleškimi regularnimi vojaki i-n 1000 koloni-j .'ilni m i miličniki, je .bil strašno poražen od vojske, ki je štela le 200 Francozov in 400 Indijancev, v bližini »trdnjavice Fort Duqu-esne. kjer se je potem razvilo me-^to Pittsburgh. Geonge Washington je bil tedaj Braddoekov po-bočnik. Washington je Braddoek:f zaman svetoval, naj se pos&uži indijanske taktike in ulkaže wtreljati le iz sirritih in -zavarvanih po-rto-jank. Braddoek pa je marširal proti sovražniku kot da bi se nahajal sredi široke planjave. Izid ie bil tak. da je Braddoek padel in -ž njim 50 častnikov in 700 mož. Biila jc Washing.tonova zaslniga. da so ve ostali rešili pred popolnim u-ničemjem. Radi te bitke je Wash-•ngton zaslovel kot spreten vojskovodja, in ta sloves je 21 let* kasneje pri vedel d otega, da je bil Wai-hifngiton imWioA-fyn gftaviiini poveljnikom revolucijonarnili čet.
13. julija 1866. — Položitev prvega atlantskega kapla. -- Tega dne je parsiik Great Eastern od-plul iz Valentina ma Irsikem s pit-\*im -uspešnim kablom na »krovni, tehtajočim 4000 ton. £a.pu<*tivai konec kabla pri Valentina, je par-nik plul v zaipadmi smeri, pri hner so neprestano odvijali kabel in ga pogrezali na morsko dn-o. Dne 27. julija po štrrinajsti vožnji je pairnik -pripkil v pristanišče Heart's Content na Novo Fund-'andijo, kjer je bil -pričvrščen a-meri.^i konec prvega -kabla. Dol-icjpt tega kabla je bila 2300 milj. T wpch rtega ragodo vinske ga podjetja treba v glavnem pripisati Ne\vyorčamu Cyrus W. Field-u.
16. ,/ulija 1779. Naskok na Steo-py Point v r evolucij on arni vojni. ISfronv Počut je ^akalovito predgorje moleče v ireko Hudson pod West„ Poinitom, kaki-li 400 milj severno od New Torka. Angleži so ga držali s 600 mžmi. Edina ipot po kopnem do trdnjave je vodila skozi 'preplavljeno močvirje. Washington se je odločil zavzeti Stony Point in je v to svrho organiziral skupino 1200 izbiranjih mož pod poveljstvom Anthony Way re. — Amerikanci fcso tihoma prekoračili močvirje, .brez smodnika, da ne bi kdo s streljanjem -napravil ixxpota. Naskočili so trdnjavo \z bajoneti in jo izaseJli. Ta zimaga se smatra za enega najsijajnejših vojaških činov tekom revolucijonarne vojne.
Ali je vaš otrok sjabo hranjen?
Slabo prehranjenega otroka se najrajše lotijo bolezni, katerim so otroci podvrženi- VaS otrok Ima lahko na razpolago vso mogočo hrano, pa je kljub temu slabo prehranjen. To pa vsled tega, ker zavžtva jed. ki ga pravilno ne hrani. Dobro prebrajen otrok ne zboli ter mu je mogoče v šoli dobro napredovati. Ko so zdravniki preiskovali o-troke, so pronašli, da je kondenzirano mleko ja-ko dragoceno za otrokovo zdravje. Taka brana je Bordenovo Star ali Magnolia Kondenzirano Mleko.
Kuhajte jim razl:čne jedi z Star ali Magnolia Konden-z i ranim Mlekom, naprimer pudinge, kekse, kustarde, kendi ali katerekoli jedi, ki zahteva mleko in sladkor obenem. Ko se bodo enkrat otroci naučili uživati te jedi, jim boste Lahko vedno dajali to dragoceno hrano. Imejte vedno par konev na ledn. Ne bodo se pokvarile in hodo vedno pripravljene za uporabo.
i
BREZPLAČNO
Razentega, da vam da najboljšo kakovost in prehrano, dobite tudi dragocena darila za labelne. Gospodinje lahko hranijo labelne ter okrase svoie domove z dragocenimi
predmeti, ki jih dobe zastonj. Na sliki vidite uro-budilko. Dobite jo lahko za 220 labelnov. Začnite danes hraniti labelne ter jih odnesite v bližnjo premijsko trgovino, ki so navedene spodaj, ter izberite, karkoli potrebujete v svojem domu.
Hranite labelne za ^___
dragocena darila. t^SK?^ PREMIJSXE TRGOVINE
NEW YORK CITY, N. Y. 44 Hudson St-eet, near Duane Street
426 West 42nd Street, Near Ninth Ave
1427 Third Avenue, near 80th Street 61 East 125th Street, near Madison Ave
BRONX, N. Y. 578 Courtlandt Avenue, near 150th Street BROOKLYN, N. Y. 570 Atlantic Avenue, near 4th Avenue
2 Sumner Avenue, near Broadway 41 Nevlns Street, near Livingston Street LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue, near 4th Street JERSEY CITY, N. J. 350 Grove Stpfcet, near Newark Avenue 584 Summit Avenue, near Newark Avenue
ZA GOSPODINJE
Piie 1SABEILE KAY
SIureuskH gospodinja v Ameriki vedno * veseljem sprejema na sveie, s jHmi-jOju katerih /.amore boljše vrfiitl svojo dolžnosti kot gospodinja In mat!. Na tem mestu bomo rsak teden objavili Članek, ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo.
NAVODILO ŠTV. 107 Navodilo za kuho.
r
Preti desetimi leti je izdelana jros|hxlinja rabila dve uri ali ve?, da je pripravila obed. l»aues ji pa skoro i ki vsem zadostuje ena ura. Če malo promMi. pa lahko napravi okusno jed v ti i četrt uro. Iz naslednjega navodila speznate, kako lahko hitro napravite jed.
MAKARONI S SALMOXOM
% ease evaporiranega mleka
čase vo<le 2 časi salmon a 2 časi skuhauih makaronov liamaščene drobtinice 1' Sliea moke 1 žliea masla ^
Napravite belo i*>livko iz masla, moke. evaiK>riranega mleka in vt»-de. Dinlenite salmyn in makarone ter primerno opoprajte in t>solite. I »a j te v ponev, pot resi te z drobti-nieami t«»r pec;ite v zmerni peči, da bodo drotinlee nnene.
Nasveti za kuhinjo.
Okus grapefruita zholjšate, če mu pridenite malo paprike.
Poslužujte ^ eorn flakes namesto suhih drobtinic, ko pečete telečji hlebček, filate kokoš, pri pe- » čenju t»strij;. mesa, lilt itil.
Ledenico morate večkrat umiti s ' kako močno razredčino. nai>rimer 7. vročo boraksovo votlo, ter jo tlo-bro osušite na zraku.
Ko kuhate čebulo, dajte na peč malo čašo jesiha. Zoprn duh ih> čebuli bo izginil in ilrujra zelenjava
se ga ne bo navzela.
\ {
Nasveti za dom,
Ako je vaše stanovanje majhno, bo izgledalo dosti večje, čo hoste ogledala pravilno razstavili.
Na madeže, ki nastanejo ihI sadja. morate naliti vrele vode, pa
ImmIo izginili. Tinla to morate storiti takoj.
Ko čistite sobo, odstranite vso IHisimIo z miz ii polic ter jo spravite oinarn. Nato pa očistite.
Ko perete ovratnike, dajte v vodo main sladkorja. Ovratniki bodo d<»»-ri bolj trdi.
Madeže, ki nastanejo vsled prižiganja žvepletik. tnlpravite, ako mesto namažete z limono, potem pa obrišete z uiokro cunjo.
Nasveti za lepoto.
Ni toliko važno, kaj dene ženska na svoj obraz, da izgleda lepa. pač j pa kaj vzame z njega, človek lah-
ko kmalu uvidi, da i»olt. katero neprestani« mažeino z raznimi mazili in rdečili, i«ftr«»huje nekoliko oddiha. Ženska, ki ne odstrani zvečer
obraza vsesa mazila in se temeljito ne umije, ne more upati, da bo imela lepo m it. Nobeno mazilo ni boljše, kot votla in milo. Marsikateri obraz skažen. krr so za-mašene na njem kožne luknjice. Kopajte se večkrat v ^orki vodi ter se masirajte. To1 bo spravilo kri v boljše kroženje.
Osebno zdravje.
Ko hodijo otroei v šolo. so skoro neprestano lačni. Nekateri strokovnjaki pravijo, da jih je treba večkrat hraniti. Ako jim dajete kaj med jedjo, jim dajte tako jed. ki jim ne bo pregnala teka. Nekatere matere dajejo svojim otrokom suhe cornflakes, ko pridejo iz šole. Vedo, da se jih ne l>odo prenajedll ampak jih bodo samo žvečili. Vsa hrana za otroke naj bo ■priprosfa. Otroci ne pogrešajo tistega, česar niso nikdar imeli. Dajte jim mleko. sadje in zelenjavo, s'adkorja in mesa pa ne. Sadje in zelenjava regulirata prebavo. (Jeslo vsake matere naj hi bilo: "Hrano mesto zdravil I"
PROTIMONARIHISTICNA PROPAGANDA V RUSIJI
Sovjcti so strnili-vse svoje sile. da čimprej in čimbolj izbrišejo iz dnše ruf«ke<ra naroda čut do monarhije. 'da uničijo kult dinastije. Ustmnena in'pismena propaganda .plakati razširjeni v najnepri-stopnejse vasi, predavanja v šolah. manifestacije «po ulicah vseh mest s svečanimi povorkami, na katerih sta upodobljena car Nikolaj in carica Marija Feodorov-na v najznačilnejših slikah. primer prvi v popolnoma pijanem etanjii, carica \ objemu z Raspu
fkih vlogah. Potom takih filmov se na primer sovjeti posmehuj_ejo naivnežem v Evropi, ki mortla št; verjamejo, da jc kdo od 'te nesrečne dinastije odnesel zdravo 'kožo ek-sekutorjem njihovega režima. Iti ntasa navdušeno ploska ob nečloveških prizorih smrti poslednjih Romanovo v.
Varstvo clovečan3kih pravic na Maržarskem.
Te dni je bila otvorjena v P.ii-dimpešti raizstava za var>-tvo čl^-večvaiMkih pravic,. Otvoril jo je inož. ki je zato kot ustvarjen-. — državni upravnik Honthy. Horthv je imel pri tem govor, kateremu
ZAPLENITEV SULTANOVE KRSTE
^fe s :
Karabin/er proti italijanskemu učitelju.
Xa Pi-emu učitelju je Giaoomo Thomassoni, oroaniiki brigadir, »tamkaj se imenuje Cfioitgio Feno-g»Ik>. Chatdil je učiteija, da ga je -v neki sjbvari razžaiil in tudi glede oblasti da je govoril neprimerno. Uči/tel j a, s katerim sta bila (prijatelja, je aretiral in potem uklenjenega odvedel k sodniji.
St v ar je prišla do razprave pred sodnikom v Ilirski JBistiici. Učitelj je bil oproščen.
Bivši "Narodni dom" v Buzetu
v Istri je prišel sedaj po dražbi
ke in drugih manjših političnih v las-t domačih na£ih ljudi Dinka skirpm, se je sestala V Jacfcsomi. Sirotiča, Pritnca in drugih. Svoj Mich. V kolil>iar je -anano, je bil^ča« so kfcipLH od ipasojUjnice Na. prvi, ki je sugeriral ime Eepub- rodni dont bratje Rožac iz Raki-liean', Horace Greeley, ustanovi-!tovea za 200.000 flir. Sedaj je bi! tel j časopisa 'New York Tribune', proda® «a 140 tisoč lir.
Minilo je že precej dni, kar je umrl poslednji sufltan Mohamed Vr., a njegovo truiplo še ni nažlo Kadnjega jx>čitka. Nasledniki lto hočejo pokopati v neverniški Evropi, a v Turčiji mu (republikanci nočejo odstopiti kotička za gnob. ker se mrtveca sultana boje ibolj kakor živega.
Tako se tore^ krsta s satanovim balzamiranir truplom še nadalje nahaja v vili Magnoliji v San Romu. kjer je sultam životaril in se
tinom. Za njrlma ipa Ikorakajo da- j1
lio\~ni v pijanem stanju. Za temi se bodo	si?u,rno "Prav tako
našmiukane in napol .jrole ženske. S7nejali kot rn7"stavi sami I)eif'1 Vsi ti so predstavniki stare bur-!-10 mwl dru?in1' da ^ najvažnej-žuazije. Največ pa skušajo ubiti j ^ nafk>ga ra2^tavc	™
preostali čut do monarhije s|0^0nic madžarske ra.se5'. kajti ki je bi-ončena ter okrašena s-src- propagandnimi filmskimi in «rle-,>amo nar(xl more ime<ti brnim poiiwueseeem in vladarski-) čali^kimi predjstaivami Cela	kur»Jozni razstavi se na-
miemolemi.	[našnja filmska in gledališka in-
To je Dilo poslednje sredstvo, dustrija stremi za tem ciljem ter po katerem* mogli seči upniki, proslavlja o role taroki razred a I/prva so se namreč nadejali, da sramoti na vse načine 'buržujske' jim bodo dolgovi n-njeni s proda-1 običaje. Najbolj sramote seveda jo kronskih draguljev. Govorilo dinastijo Romanov, ki jih ,pred-
se je o dragoceni biserni ovratni ei in o velikih dijamantih, ki da so v posesti treh sultanovih vdov. Policija je provedla preiskavo, a ni našla nikakih vrednostnih pred metov, marveč so ji vdovice obupno ipotKržile,. da iso poslale gole in bose sirote. Končno jc dalo sodišče sestaviti rubežmi protokol, ki se prenaša na sultanovo <krsto. . . Prestolonaslednik Aftxiui Med-
stavljajo v nasramotnejših film-
haja nied drugim odele!«|k kri-mfaailsticnega mnzeja budimioe-štan-lkc policije. Med portreti slavnih roparskih merilcev Aisi tudi portret ministra Ratkovszkv-ja, ki je prišel tak ovsaj enkrat na pravo' mesto.
IZ ŠPORTNEGA SVETA
boril i dolgovi.. Sicer zadolžitve -i IT •	• 0
^ , . , zlcl il . je naročil iprincu Samnu. BW0 'P^omne ker je sultan v naj oskrbi	b ^	^
pregnaosJtrvju odklanjal mzWosjc vo?a saltana v Dajua,.k. Toda svojth ^la^uh prednikov m tudi ^^ ne ame iz San Rema dMep l'ni. XOdi Pro^de^ rest*™-* ne poravnaio vsi suTtan0)vi dol. e-go «iltanata m ikalifata. Egovi. Abdul Medžid ima veliko nwano je hotel mirno preaveti I imeije in princ gami mu ^

-^oja Midnja leta s svojimi tremi ženami, ostankom ogromnega harema. ki ga je .imel preje na dvoru. A »tudi tri žene vSitanejo dovolj in tako se je pokojni sultan oa-dolžil v pregmanstvu za 200.000 lir.	'
Ker so upniki takoj po njegovi snjrti uvideli da pojdejo dolgovi najbrž ralcom žvižgat, so proglasili zapleni te v sultanove krste,
)
stolonaiwlcdnilrti prii>oroča j>orav-navo vultano\-ih dolgov, da xia osma nsk o dinastijo ne pade srnmo ta.
Nek i angleški (naravoslovec trdi : Ko bi imel slon tak glas, kot ga ima v primeri škferjanček, bi bilo njegovo trobentanje sftAiti j>o vsem Svefu.
., t	/	' . <5{tv !
Sljka n a m kaže sfcupino ameriških igralcev go^fa, ki so pri zadnjih tekmah porabili Angleže ter obdržali svetovno prvenstfvo.
____________
Bik . ;
_______________________
m
1
1
GLAS NAHODA, 6. JUL. 1926
SVETE GORE ATOS
Pred par dnevi 90 listi zabeležili veat, da je predsednik grško lamblike, general Paagalos, razpustil meniško organizacijo na A-tosu, orgiinizacijo, ki je obstojala več nego tisoč let.
Polotok Atoa je bil Srtbom že od nekdaj Sveta gora. Od VIII. stoletja dalje je biJa Sveta gora naseljena z anaiioreti. Prvi koinobii ali Vopatežifcije" je osnoval Grk Atana«ije leta 963. Od tega časa dalje se je širila slava Svete gore naglo po vsem pravoslavnem svetu. Število >amocs4anov se je miio-iilo, poleg grških samostanov sc zaceli zidati samostane tudi drugi. Bolgari so ustanovili Zograf, Ru-i»i pa tsaniotfan I lil an dar, ki leži na vzhodnem obrežju Atasa. Ta samostan. je zadužbina Stjepana Nema nje in njegovega *;ina Sv. 8ave. Na tem mestu je Neman ja, ipoira ko se je odpovedal posvetnemu življenj-u, umrl kot menih Simeon. Se prod njegovo srn rt k) je dobil ta samostan sela in zas«-Ija v bližini Prizrona, pod kraljem Stjepanom Dragutinom pa je bila samostanu dodeljena cerkev sv. Dimitrija v Prizrenu in pod Dušanom Silnim je njena last narasti^ za številna selišča v Stari Srbiji. Celo anbanaški Kastri-ot« so pošiljali temu samostanu darove in pokloae. Imeli sio takrat v tem krajiu svoj sitolp sv. Jurija,, ki stoji še danes ter je znan pod imenom Albanski pirg.
V predturški »dobi je bila v tej skupini samostanov doma grška znanost in umetnost. Vendar je cvetoča doba samostanov tekom časa prenehala, a kljub temu je bila leta 1763 lustanovljena v samostanu Vatopedij grška akademija, katero je pohajalo dvesto dijakov iz vseh pravoslavnih dežel.
Pri padcu Soluna se je položaj Svete igare birstveuo i!zprbra'en?l. Atoški samostani so se prostovoljno podvrgli Turčiji leta 1430. — Morali so plačevati davek. Toda ostala ji m je samouprava in ostalo jim je tudi premoženje, katerega so imeli raza časov velikih balkanskih vtadarjev, Sveta gora A-tos je bila prava teokratsfka republika in njena samouprava je bira kodificiraoa s posebnim statutom katerega je izdal leta 1763 eari-grajski patrijarh Gaibnijel. Vlado te republike je predstavljalo 20 za stopjii ko v artoških sam ois t a no v. Med drugimi izasfopniki je 'bilo v vladi 6 Slovanov in 8 Romunov. Vlada ima še dane& svoj isedež <v slikovitem selu Kariaisu, visoko nad morjem. V Uurških. časih je stanovali tu tudi turški uradnik, katerega nalaga je bila posredovati med sveto občino in sultanom. Drugače ni smel stopiti na poSotok noben Turek in tudi nobena žena. Prebivalstvo te teokratske republike je tvorilo na tisoče grških, ruskih bolgarskih, romunskih, gruzinskih in srbskih redovnikov.
Berlinska pogodba iz leta 1878 je v celoti potrdila vse prafvice te meniške republike na Aetosu. — Turška etoverenost, ki je bila le nominalna, je prešla šele nedavno na grško in do danes je ostalo tako, da zastopa grška vlaida meni§-ko repufbliko v odnošajih s tujimi državami. Sedaj pa je Pangalo? z nekoliko drzno roiko posegel v to staro ustanovo, ki zavzema posebno mesto po svojih mednarodno potrjenih pravilih, po svoji zgodovini in pb svojem prebivalstvu. Kako bo ta korak sedanjega predsednika girške republike vplival na odnosa je z Jugoslavijo, se bo ▼ krtatkem pokazalo. Izven VMikega dvoma pa je, da je bil bat sedanji čas le malo pripraven za takso odločitev na grški strani.
POUČNE KNJIGE MOLITVENIH

KNJIGARNA "GLAS NARODA"
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N.Y.
: : IGRE : : RAZNE POVESTI IN ROMANI
i


MOUCTVENXKI:
Duša popolna ................... i.-.
Marija Varhinja:
v platno vezano.............. .80
▼ fino platno ................ 1.00
v usnje vezano ..............1.50
v fino usnje rezano............1.70
Rajski glasovi:
v platno vezano .............. 1.00
v fino platno vezano..........1.10
v usnje vezano .............. 1.50
v fino usnje vezano .......... 1.70
Skrbi za dušo:
v platno vezano...............80
v u. njc vezano..............1.65
v fino usnje vezano ..........1.80
Sveta Ura z debelimi črkami:
v platno vezano...............90
v fino platno vez..............1.50
v fino usnje vez. ............. 1.60
Nebesa Naš Dom:
v usnje vezano................1.50
v fino usnje vceano .......... 1.80
Kvišku srca, mala:
v fino usnje vez...............i.2o
Oče naš, slonokost bela .......... 1.20
Oče naš, slonokost rjava..........1.20"
ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano	.30
Child's Prayerbook:
v belo kost vezano............1.10
Key of Heaven:
v usnje vezano .............. .70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano____1.20
(ZA ODRASLE.)
Key of Heaven:
v fino usnje vezano..........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano..........1.40
POTJČNE KNJIGE:
Abecednik.......................30
Angeljska služba ali nauk kako se
naj streže k sv. maši..........
Angleško-slov. in slov.-angL slovar
Boj nalezljivim boleznim .........
Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano ... Domači vrt, trdo vez.............l._
.10 .90 .75
Umni čebelar ................... 1.—
Umni kmetovalec ali gplošni poduk kako obdelovati in izboljšati po-lj®	.30
Voščilna knjižica..................50
Zdravilna zelišča .................40
Zgodovina S. H. S., Melik
1.	zvezek.....................45
2.	zvezek 1. in 2. snopič.........70
BAZNE POVESTI IN ROMANI:
AŠKERČEVI ZBRANI SPISI:
Akropolis in piramide ............ .80
Balade in romance trd vez........1.25
broš..........................80
Četrti zbornik trd. v.............1.—
Peti zbornik, bros................. .90
Primož Trubar trd. v.............1.—
Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75
Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.—
Azazel trda vez .................. 1.—
Andrej Hofer ....................50
Beneška vedeževalka.............85
Belgrajski biser ................ .85
Beli rojaki, trdo vezano ..........1.00
Bisernice 2 knjigi ......:........80
Brez zarje trda vez...............90
Brez zarje, broširana ............ .80
Bele noči (Dostojevski) t. v........75
Balkanska Turška vojska..........80
Balkanska vojska s dikami.........25
Božja pot na Šmarno goro.........20
Božja pot na Bledu .........■»-,.....20
Burska vojska ....................40
Bilke (Marija Kmetova).......... .25
CANKARJEVA DELA:
Grešnik Lenard t. v............90
Hlapec Jernej ...............50
Podobe iz sanj. t. v...........1.—
broširano ...................75
Romantične duše trda vez.....90
Zbornik trd. v...............1.20
Mimo življenja \ v...........1.—
broširano ...................80

LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI:
Domači zdravnik po Knaipu...... 1.25J Dalmatinske
.75
1.— 1.50 1.80
.75
.50 .30
Izginulo jezero.
• I* Goldacha v Vzhodni Pmsv ji poročajo, da je .po neki močni uevihti izginilo ondotno jettero, ki ie merilo «em ocaftov povitene. — Voda doslej v t§n* jezeru Se ni nikoli poniknila. Ko se je nevihta »zdivjala, se je pojavil pod zemljo bobaeči šumot. Lijaki no požirali vod« z grg raj očim Sumom, iz ne pa je letelo Ikvišku kame-\ Jezero je bilo globoko tridc-
Domači živinozdravnik ........... 1.25
Go\ edoreja
Gospodinjstvo .................
Jugoslavija, MeHk 1 zvezek ......
2. zvezek 1—2 snopič Kubična računica, — po meterski
meri........................
Katekizem, vezan ...............
Kratka srbska gramatika .......
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................ 1.00
Kako se postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenju........50
Ljubavna in snubilna pisma.......50
Mlekarstvo s črticami za živinorejo .78
Nemško - angleški tolmač ...... 1.20
Največji spisovnik ljubavnih pisem .80
Nauk pomagati živini.............60
Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00 Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob ..................... 1.40
Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.—
broširano .....................75
Nemška slovnica ...............60
Nemščina brez učitelja — "
1. del .......................30
2 del.........................30
Pravila za oliko.................._ .65
Psihične motnje na alkoholski podlagi ..............1..........75
Praktični računar........-..........75
Praktični sadjar trd. vez. ........ 3.00
Parni kotel; pouk za rabo pare .... 1.— Poljedelstvo. Slovenskim gospodar.
jem v pouk..................
Računar v kroniki in dWyVj veljavi .........................
Ročni slo v.-nemški in nemško-slov. slovftf	••••
Sadno vino .......................30
Srbska začetnica .................40
Slike iz živalstva, trdo vezana .... Slovenska narodna mladina, obsega 452 str.................
Slovenskornemžki in nemško-sloven-
ski slovar ....................
Spolna nevarnost ........... ....
rica; trdo vezana____
Cesar Jožef n. ...................30
Cvetke .......................... .25
Cerkniško jezero in okolica, s slikami, trdo vezana..............1.40
Ciganova osveta ..................35
Čas je zlato....................... 30
35 Cvetina Borograjska...............50
Četrtek t. v..................... .9o
povesti .............35
.35
.75
.60
.90
1.50
in now zavese,
Dekle Eliza .......................60
Dolenec, izbrani spisi.............60
Doli z orožjem................... J60
Dve sliki — Njiva, Starka — (Mei-
ko) .........................60
Dolga roka.......................60
Devica Orleanska..................50
Duhovni boj .....................50
Dedek je pravil Marinka in škra-
teljčki........................40
Elizabeta ........................ .35
Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45
Fran Baron Trenk................35
Filozofska zgodba .................60
Fra Diavolo ..................... .50
Gozdarjev sin .................. .30
Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20
Godčevski katekizem .............. .25
Gruda umira, trda vee. ........... 1.20
Gusarji ........................ .90
Hadži Murat, trda vez. ............80
Hči papeža .................... 1.—
Hedvika .........................35
Helena (Kmetova) ...............40
Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80
broširano .....................60
Iz dobe punta in bojev.............50
Iz modernega sveta, trda vez. .... 1.40 Jutri (Strug) trd. v............... .75
JURČIČEVI SPISI:
Popolna izdaja vseh. 10 svečko v, lepo vezanih ............ 10.00
Sosedov sio, broš................. .40
5.	zvezek; Sosedov sin — Bin kmet-
skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v................. 1.—
6.	zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20
broširano .................. .75
*
Karmen, trdo vez................. .40
broširano .....................30
Kralj zlate reke in črna brata.....45
Križev pot, trdo vezan............1.—
Krvna osveta .................... j«
Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman ..........................40
Lisjakova fcči ................... go
Lucifer ........................, 1.50
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70
2.	zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnaa — Ljudski Glas — Kralj edvorski rokopis — Tolmač..................70
4.	zv. Kritike in znanstvene razprave. ...................... .70
5.	zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ................... .70
Zbrani spisi, trd. vez. ...........90
LJUDSKA KNJIŽNICA:
I.	in 2. zvez. Znamenje štirih
trdo vezana..................1.00
a. z-v. Darovana. - Zgodovinka povest........................50
3.	zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi .......................50
4.	zv. Malo življenje...........65
5.	zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Prihajač................60
9.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60
10.	zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj)...................60
II.	zv. Kako sem se jaz likal,
(Brencelj) .................... .60
12. zv. Iz dnevnika malega pored-
nent,ža, trdo vezano ...........60
14. zv. Ljubljanske slike. —
(Brencelj) ...................60
15 zv. Jnan Miseria. Povest iz
španskega življenja......... .60
16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih.................60
MILČINSKIJEVT SPISI:
Drobiž .............................60
Igračke, trda vez.................1.—
bros..........................80
Mali lord, trdo vezan.............80
Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti
Trdo vezano ___............ 100
Mimo življenja, broširana.........80
Mladih zanikemežov lastni životopis .75
Mrtvi Gostač .....................35
Materina žrtev	.60
Mnsolino .. ...................... .40
Mali Klatež ......................70
Mesija ...................,«.......30
Mirko Poštenjakovič............... .30
Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) .................. 1.—
Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slo-
Praprečanove zgodbe .........25
Patria, povesti is irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. .25
Ptice selivke, trda vez..............75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto ..................... .35
Pravljice in pripovedke (Košutnik)
1.	zvezek .....................40
2.	zvezek .....................40
Rabi ji, toda ves...................75
Robinzon .........................60
Revolucija na Portugalskem .........30
Rinaldo Rinaldini.................50
Slovenski šaljivec .................40
Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70
Suneški invalid....................35
Skozi širno Indijo..................50
Sanjska knjiga Arabska ......... 1.50
Sanjska knjiga, nova velika........90
Sanjska knjiga, mala .............60
Spake, humoreske, trda vez ........90
Strahote vojne....................50
Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30
Strup iz Judeje....................75
Spomini jngoslov. dobrovoljca —
1914—1918 ................1.—
Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80
Sveta Notburga...................35
Sv. Genovefa.....................50
Sredozimci, trd. vez................60
broš........................40
SHAKESPEAREVA DELA:
Machbet, trdo vez..................90
Machbet, broširana.....—.........70
Othelo .............................70
Sen kresne noči.....................70
St. 27. Fran Erjavec: Brezpoele-nost in problemi skrbstva za brea-poselne, 80 atr., bro*..........35
St. 31. Roka roko................ .25
Št. 312. Živeti .....................25
Št. 35. Gaj alnstij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50
Št. 36. Ksaver Meško: Listki,
144 str., .................... .65
St. 37. Domače živali .............30
Št. 39. La Boheme................ L—
Št. 46. Magola .................. 40
Št. 47. Misterij duše..............1_
Št. 48.Tarzanove živali.............90
Št. 49. Tarzanov sin...............90
Št 50. Slika De Graye............ 1,20
St. Št.
Št. 54. V metežu ................
St. 55. Namišljeni bolnik..........
Št. 56. To in onkraj Sotle........
51.	Slov. balade in romance.....80
52.	Sanin .................... i.5(
1.—
.50
.30
SJlHLador&a Beozija
i .* i iv. . .. i v
vensko mladino...............25
Notarjev nos, humoreska..........35
Narod ki izmira...................40
Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90
Naša Vas, II. del, 9 pov........... .90
Nova Erotika, trd. vez............. .70
Naša leta, trda vez .............. .80
Naša leta, broširano .............. .60
Na Indijskih otokih ..............50
Na Preriji .......................so
Nihilist ...........................40
Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50
NARODNA BIBLIOTEKA:
Kranjska čebelica.................90
V gorskem zakotju...............35
Za kruhom .....................35
Črtice iz življenja na kmetih...... .35
Babica .......................... 1.—
Berač ...........................35
Elizabeta, angleška kraljica.......35
Amerika, povsod dobro, doma najbolje ....................35
Boj s prirodo, Treskova Urška.....35
Emanuel, lovčev ftiTi	»35
Spis je	«35
Beatin dnevnik ...................60
Grška Mytologija ................ 1.00
Z ognjem in mečem ..............3.00
Nekaj iz ruske zgodovine .........35
Božja kazen .....................36
Napoleon X. .................... .78
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25
Ogenj tr. v. ....................1.80
Pesmi v prozi, trdo vez. ----------- .70
PHgodbe čebelice Maje trda vez... 1.00
Pafeirki iz Roža (Albrecht) ...... .25
Pariški zlatar.....................35
Pingvinsk? otok tr. v............. JO
Pod svobodnim »olncem 1. zv.....1.00
Plebanuž Joanes tr. vez. ..........1.—
Pod krivo jelk9. Povest iz časov Bo-kovnjačev na Kranjskem ..... M
Poslednji Mehikanec ............. J80
Pravljice H. Kajar............... M
Povest o sedmih obešenih...........70
Povesti. Berač s stopnjic pri s?. 1Mb .85 Po strani klobuk, trdo ve«. .........90
• V V 9 % <"•# . . • . m'» V*' • • .
SPISI KRIŠTOFA ft MID A:
1. zv. Poznava Boga...........30
7. zv. -Jagnje .................30
.8. zv. Pirhi...................30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj...............30
17. zv. Brata ................ 30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Mumik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str..........................35
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., bro*. .50 Št. 5. Fran MilčisKi: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš..........................25
Št! 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva,
111 str., broš..................35
Št. 8. Akt št. 113 .......01......
Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš..................70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 atr., broš............25
Št. 11. Pavel Goliš: PeterČkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., broi............35
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodno, gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogria , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, ll2 str., broč., ...........45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, pre vel Mirko
Pretnar, 80 str.,...............30
Št. 18. JarosL Vrchlicky: Oporo, ka lnkovskega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25
Št. 19. Gerhart Hanptmann: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., bros..........50
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač,
154 atr., broi.................. .45
Št. 21. FridoKn Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, U., 73 str.,
broš................................25
Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna ii?ra, poslov. O. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. Z. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str., broš., • • • •	«90
Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. .80 Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, 1 p«ftot. Jorfp Vidmar, 82 str. b>." 25
SPILMANOVE PRIPOVEDKE:
2.	zv. Maron, krčanski deček iz Li-
banona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav-
kaških gora.................. .25
4.	zv. Praski jndek.................25
8.	zt. Tri Indijanske povesti....... .30
9.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest iz Japnskega___________ .30
10.	zv. Zvesti tin. Povest iz vlade Akbarja Velikega ............ .25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-
jonov t Koreji...............80
13 z v Boj in zmaga, povest........30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angelj sužnjev. Brazil j aka povest ........u,.............. .25
16.	z v. Zlatokopi. Povest...........30
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30
18.	zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev.........................30
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	.30
Tisoč in ena noc, trdo vez..........90
Tik za fronto............... ...... .70
Tunel ...........................l.—
Tatič, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti (Flaubert), trd. voz. ..T .75
Tri povesti grofa Tolstoja.........50
Turki pred Dunajem ............. .60
Trenutki oddiha...................40
Veliki inkvizitor................ 1.—*
Vera (Waldova) bros......... .85
Višnjeva repatica (JLevslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore
1rdo vezano................ .75
broš.......................... .60
Vojska na Balkanu, s slikami.....25
Volk spokornik in druge povesti za
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......30
Vodnik svojemu narodu ...........23
Zgodba Napol, huzarja vez.......2.—
Zmisel smrti ......................60
Zadnji dnevi nesrečnega kralja	.60
Zadnja pravda, trdo vezana.......75
Zadna pravda ....................50
Zmaj iz Bosne.....................70
Zlatarjevo zlato...................90
Za miljoni,	............65
Ženini naše Koprnele ................35
Zmote in konec gospodične Pavle .35
Zgodovinske anekdoti ............. .80
Zločin v Orsevalu 246 str.........1.—1
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo......35
2.	zv. Hudo brezdno................35
3.	zv. Vesele povesti................ .35
4.	zv. Povesti in slike ............ ,35
5.	zv. Študent naj bo. Nai vsakdanji
kruh ........................ M
ZBRANI SPISI (GANGL):
ZA MLADINO
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pes-
mi ..........................
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove-
sti ...........................
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove-
siti
5.	zt., trdo vezano. Vinski brat ....
6.	zt. trdo Tezano. Vsebuje 10 povesti
Ljudski oder:
4.	zv. Tihotapec, 5 dejanj.........
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja.......
.5« .50
.5«
.50 .50
.60 .60
Naročilom je priložiti deear, gotovini, Money Order ali pošta« znamki po 1 ali 2 eenta. Če pošljete gotovino, rtu komandirajte pisno. Ne naročajte knjig, katerih ni v eemktU Knjige pošiljamo poitaino proste.
"GLAS NARODA"
SLOVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortland*

\ ' • >.
••: 'p«!
-.5? Sgig - -f -- Si "
A. CON AN DOYLE:
Slučaj lady Sannoxove.
Razmerje med Douglabom Slonom in lady Sannoxovo je bila javna tajnost, znana v višji družbi, eije središče je bila ona, pa tudi med učenjaki in znanstveniki, kjer je bi! zopet on zelo priljubljen in spoštovan. In tako je vzbudila nenadna vest, da je stopila lady Saunoxova v samostan, splošno presenečenje, ki se je še povečalo, ko je prišla druga s>en-zacijonalna vest, da je našel znamenitega kirurga Stona, moža železnih živcev, njegov sluga pri ndaki, kjer je sedel, držal obe roki v rokavu in se sine je oziral o-krog. Njegov veliki duh je bil de-finrtivno pomračen.
Lahko si mudimo, kakšno senzacijo je vzbudila ta vest celo med ljudmi, ki bi jih ne spravil zlepa iz ravnotežja. Douglas Stone-u je namenila usoda sijajno karijero in slavno ime. Kakor kot kirurg, tako bi se bil proslavi! tudi kot častnik, raziskovalec, izumitelj, odvetnik ali inženjer, Za to, kar jc delal on, bi se nihče niti v mislili ne upal odločiti. Njegova hladnokrvnost, razsodnost in odločnost je bila brezprimerna. Se danes govore njegovi kolepri in paci-jenti o njegovi življenski energiji, možatosti in .samozavesti. Njegovi dohodki *o bili menda največji v Londonu, toda njegovo razkošje in zahteve so bile še večje. Mož je bil vedno suženj svoje čustvenosti — dokler ga nekega dne ni premagala strast do lady Sannoxove. Edini |>ogovor med štirimi očmi, dva zapeljiva j»ogleda — in že se je vnelo njegovo srce. Bila je naj-krasnejša Ženska v Londonu — zanj edina lepa — on pa ni bil edini, ki ga je ljubila. Imela je namreč rada .spremembo.
Lord Sannox je bil malobese-den in vedno zamišljen mož. Star je bil šele štirideset let, na videz bi mu jih pa človek prisodil šestdeset. V družbo ni zahajal, ljudi se je izogil>ai. Veselilo ga je samo mirno rodbinsko življenje in vrtnarstvo. Kot mladenič je strastno ljubil gledališče in je imel v Londonu celo manjši oder v najemu. Tu se je seznanil z gospodično Darien Davvsonovo, ki ji je poniwlil svojo roko, svoj visoki družabni položaj in svoje ogromno imetje. V zakonu je pa izgubil veselje do gledališča in posihmal se je najraje mudil med svojimi orhidejami in krizantemami, ki jih je navdušeno negoval in zalival. Je-li vedel, kako živi njegova žena, da se ni zmenil za njeno življenje? Ali pa ni hotel vedeti? Tako so se vpraševali po vseh salonih in klubih. Ko je postal Stone -njen ljmbeek, je morala priti vest o tem družabnem škandalu tudi do lordovih ušes, ker je ležala stvar na dlani. Stone namreč ni ničesar tajil, niti prikrival, ker je bil pfe-več ponosen in impulizven. Nujno razmerje se jc spremenilo pola Igoma v družaibni škandal. Neko znanstveno društvo ga je hotelo ce lo izključiti, prijatelji so ga svarili in opozarjali na družabne dolžnosti. On se pa za te "malenkosti" ni zmenil.
Vsak večer je zahajal k nji, da preživi v njeni družbi nekaj prijetnih ur. Ona se je vozila v njegovem razkošnem avtomobilu na izprehod. Svojega ljifbavnega razmerja nista nikoli skrivala.
XXX
Bil je neprijeten zimski večer, mrzla burja je tulila pod okni. Douglas Stone je sedel v svoji sobi pri kaminu, na mizici iz mala-hita je stala .steklenica portskega viha. Tinti večer se je zglasil pri lady točno o pol devetili, nakar se je vrnil doinov. Iztegnil je roko proti zvoncu, da naroči avtomobil in se odpelje zopet k ljubiei, ko je naenkrat zaeul pod oknom dr-dranje kočije in nagle korake po stopnicah.
—	Nekdo bi rad z vami govoril, sire, — je dejal sluga.
—	Bolnik?
—	Ne, mislim, da vas hoče povabiti s seboj.
—	Saj je že pozno. — jc od-vovoril Stone. — nikamor ne poj-
ta strašni udarec, menda mi je žc tako namenjeno.
Stone je vzel instrumente, vato in ovoje. Bil je že skrajni čas, če če hotel še posetiti lady.
—	Ali vam smem ponuditi kozarec vina, predno se odpeljeva v mrzlo noč? — je vprašal zdravnik in oblekel suknjo. Neznanec je odločno odkimal z glavo, rekoč:
—	Ne pozabite, da sem moha-medan in evest licence velikega
co. Kaj je bilo to?
—	Kloroform.
—	Oprostite, toda kloroform je pri nas prepovedan. Nobenega alkohola se ne (smerno dotakniti.
—	Križ božji, saj vendar ne morem vaše žene operirati pri polni zavesti?
—	Ah, saj ne bo čutila. Trdno spanje, prva posledica strašnega strupa, je že objelo njone oči, poleg te^ra .sem ji pa dal malo opija. Le pojdiva, gospod, lepo vas prosim, avtomobil že čaka.
Avtomobil se je ustavil. Stone nikakor ni mogel spoznati, kje je, čeprav mu je bil znan ves London. Stara ženica je odprla vezna vrata in šla z lučjo pred njima po stopnicah.
—	Kako se počuti ? — je vprašal arheolog ves v skrbeh. — Ali .se je že zavedla? Je kaj govorila?
—	Ne, gospod, še veduo spi tako trdno, kakor pred vašim odhodom.
Sledila sta starki. Nujni koraki so zamolklo odmevali po tihem domu. Naposled sta stopila v sobo, opremljeno po orijentaLskem okusu. Tu je bilo vse polno stolčkov, mi-zic, čudnega orožja, preprog in vaz. Slaba luč je brlela
—	Hm, to bo menda Turek, a ?
—	Da, gospod doktor, dolgo pot ima baje za seboj in zelo utrujen je.
—	Bh, kaj, za nocoj sem sieer že oddan, vendar ga pa privedite, da se pomeniva, kaj hoče.
Sluga je odprl vrata in vstopil je majhen, slaboten mož. Gledalipr0r0ka' Pač 1>a *em °pazi1' da je tako, da bi človek mislil, da je polobli v žep majhno steklemči-
kratkoviden. Polti je bil temne, lasje in brke črne, v roki je držal turban iz rdečega museliua.
Dober večer, gospod! — ga je pozdravil Stone, ko je sluga odšel. — Saj govorite angleško kajne?
Da, čeprav ne popolnoma. Sem namreč iz Male Azije.
Potrebujete moje pomoči in nasveta *
—	Da, gospod, k moji ženi morate.
—	Nocoj je že pozno. Turek je potegnil molče izza
pasa mošnjo in stresel iz nje kup cekinov.
—	Evo vam sto šterlingov in zagotavljani vas, da boste čez eno uro zopet doma. Moj avtomobil čaka pred hišo.
Douglas Stone je pogledal na uro — bila je ena — torej se še laliko oglasi pri lady. Sieer je bil pa tudi honorar tako izredno visok, !a bi bil nespameten, če bi ne izrabil ugodne prilike.
Za kaj pa gre— je vprašal neznanca.
Oh, slučaj je težak, zelo težak in tragičen. Ali ste že kdaj slišali o Aluiohadesovih bodalih.
Ne, o tem pa res nisem ničesar slišal.
To so stara, astra bodala, podobna stremenom. Sem namreč arheolog in prihajam iz Smirne v svrho kujičij. Prihodnji teden se vrnem domov. Tu ko bodalo je tičalo med blagom...
Dovolite, da vas opozorim, da je moj čas za nocojšnji večer že oddan, ga je prekinil zdravnik zato vas prosim, da mi razložite svojo zadevo kratko in jasno.
—	Saj to, kar vam hočem povedati, je baš najvažnejše. Moja žena je omedlela v sobi, kjer imam spravljene razne starinske predmete. Padla je tako nesrečno, da si je s tem prokletim bodalom prerezala ustnico.
—	Že razumem, — je prikimal Stone in vstal. — Kano naj obvežem.
—	Ne. še nakaj važnejšega vas čaka.
—	Kako to?
—	Ta bodala so običajno zastrupljena.
—	Da, in niti pri nas 11a vzhodu tega strašnega strupa ne poznajo, kaj šele v Evropi. Nihče ne pozna protistrupa.
—	Kakšni so znaki zastruplje-nja ?
—	Trdno spanje in trideset ur.
—	Povejte mi no, zakaj ste mi dali tako bogat honorar, če ne morem vaše žene izlečrti?
—	Lekarstvo je brez moči, tu lahko pomaga samo kirurgov nož, ker se strup polagoma širi in o-stane celo uro na istem kraju.
—	Kaj pa če bi rano temeljito očistili?
—	Za to je premajhna in prežeč nevarna. Podobna je gadje-mu piku.
—	Edini izhod je torej operacija ?
—	Da. Moj oče je opetovano dejal: ako imaš tako rano na prstu, ga kar odsekaj! Zdaj si pa mislite, kako strašno je to, da ima moja uboga žena rano na ustnici.
—	Mislim, da bo edini izhod o-peracija. Bolje je žrtvovati ustnico. kakor pa življenje.
3PIRITIZEM — SLEPARIJA

HPrigyes KarintBy:
Spanje.
t
CJospod Nervozni je bil zopet j la. Prijel je -ogel blazine, jo zme5-nekam nervozen in raztresen; —j kal in si jo potisnil pod g kavo. — sklenil je zvečer ob enajstih, da J Tez dve minuti je dognal, da ne gre spat, ker je moral naslednje j bo prej zaupal, dokler ne potegne jutro vsta'ti že ob sedmih. Poant-! blazine za en centimeter izpotl sli je, zakaj, pa se spočetka kai i vzglavja. Sieer bi se bil še zwdiu-ni mogel spomniti. Aha, zato, ker'šil.
odpotuje. Odigral je hitro še dVe 1 Tako, zdaj je ^ v redu, le fee partiji šaha, ipotem pa je wttal in odejo je treba popra viti pod ko-
se vljudno poslovil: Oprostite, sedaj moram pa res domov.
UMOCRWOOD A UNDCRWOOB. H. V.,
Igrartec Iloudini nastopa že več lot po ameriških odrih v vlogi "čarovnika". Dasirav.no je nopremaigdjiv v svoji atipoki, vedno poudarja, da je vsa 'čarovnija" le pfcod maglice m sprertmo--iti. Odločno je nasrtopft pno t i špiritistom, ki pravijo, da s*o v zvezi z nadnaravnimi silami. V nekem predavam ju je dokazal, da špiribbfti sleparijo z dvema tablicama, ko Kartrjujejo lah-kovennežem, dia piše <luh na tablico mana sporočila. .
ČUDEŽNA ZDRAVLJENJA
POGREB PETLJURE
Duhovnik don Lmigi GarofoJo. ki biva v vasi Quarto cK/kraj Na-polja, jc glasom poročil v italijanskih listih izrwlno čudežen zdrav-1 nik. Tisoči bolnikov se zglašujejo pri njem — in kako jih kurira?
Garofolo stremi za tem — kakor razodevajo italijanski listi — da izkoristi zdravilne moči, Tri wo skrite v naravi ter smatra samo zemljo za najboljše tzdravilno sredstvo zoper številne bolezni. Pre^klu.-'l je to sam 11a sebi. ker je dosl«
Zadušnieo iza Simonom Petij 11 ro "'piozidentom dtrektorija" in golovnim ataimaiu>in vojsk ukrajinske republike »o peli v romun -.ki cerkvici v ■atairi uličici Jeaina de Banvais sredi latinske četrti bližal kraja umora. Cerkvica je bila nekoč kapelica starega Beau-vitkega kolegija. Tu se je učil ('yraino de Bemgerac, to je maše vai RotUain, zdaj ipa je vrgla uso da v zgodovinsko zidovje ta tai pogreb. Ukrajinska kolonija je ^ ''storila vse. da čim bo»lj povzfdigne
smrt čez
pod stropom. Stone je prižgal elek l«>jedel 2c celc kilo-rame aemlje v	obredov- .karalo to da no
trieno .svetilko in stopil k postelji, obl*i	!»*>« P"	' k,Zal0 * "" P°"
kopu jejo di-žaVnega poglavarja ne ipa ■skrnomnega emigraaita.
Na črtnem baržunu se je vizipe-nial ni/, razkrito krsto srebrni tri zob — grb neodvisne Ukrajine Ob grobu je ležala sinja srajca in rdeči kuintiš ter atamaiisika sablja, Cela grmada krasinih vencev
na kateri je ležala ženska v tur-	CA&to V(K10-
ški dbleki in z gostim pajčolanom ] Že nekaj mesecev je njegova črez obraz. Spodnji del obraza ni vas pravcato pribežališče bolni-bil zastrt in izkušeno zdravnikovo kov. Prihajajo kruTjevi, slabouiT:-oko je opazilo majhno rano na »i, jetieui in taki iz želodčnim ka-spodnji ustnici.	(tarjem, srčno oapako in drugimi
—	Upam. da so vam znani naši defektu Don Garofolo zna čudo-verski običaji ki das vas pajčolan | vito ljudomito priporočati	ve6	vge eidovj<, ne bo motil. j 2d ram Ln o sredstvo :< bolniki kar is .
" Toda Stone se ni zmenil zanj.' slastjo požirajo kfogliee iz zgne-Pred njim je ležala ženska, imel lene zemlje in jih zamakajo z vo-je opraviti samo z izrednim sluča- do. Posebno ženske so naravnost jem bolezni.	j nenasitljive. A kar je najbolj eu-
—	Ne vidim nobenih vznemir- dežno: lj«dje baje res ozidravlja-jajočih znakov, — se je obrnil k jo, kar se pripisuje močnemu su-neznancu. — Operacijo fehko od- {Te tivnemu vplivu dbna Lurgija
l^f p;n'krat	kHeali j brkatih stiražnikov in urnih detek
—	Vem, da je strup smrtonosen d 1 pred sodnijo, toda ker je dolka- | Hvov y v^op ^ ^ dovoljen Te
in da lahko samo takojšnja o^iera- | zal. da opravlja svoje pndarfctvo'
lenom. Ali takoj ga prevzame neprijeten občutek: če je odeja ta-
Spotoma mu je šinilo v glavo i j ko napeta, ne more z nogo nikn-Jej, kako prav, da bom jutri ta-j mor. Sieer je res: čemu naj prr-ko rano vstal, se bom vsaj malo mika nogo, če misli zaspati! Pa
rkopal. Kopel čl-oveka kar [Krživi. Toda -stoj, saj se ne morem oko-pati, ko pa odpotujem. Nič zato, mi vsaj ni ttfeba zgodaj vstati.
Previdtno je otlprl vrata da bi ga nihče ne čul. Šele. ko je bil v ob i, se je domislil, <la aii nikogar doma. Prižgal je električno luč mi navil uro.
Udobno se je zl-eknil na postelji : na, pa spimo.
Tako je skleml v mislih, energično in s trdnim ;>ovdarkom. No. pa zaspimo, je,-ponovil s zanosom. Kaj pa je to? se je vprašal če/, five minuti, kaj še vedno ne spim? Vraga, ka!ko naj pa jutri vstali eni ?
Aha. «;i je dejal, ko sta pretekli nadaljni dve minuti zdaj bomo zaspali. Zdajci pa ga je streslo. Kak neprijeten občutek, — je pomislil: tadaj sem še pri zavesti.
v| nabikVnjem "tyiencjtku bom že
mora biti ie prav tako. drugače bi <e mu xdelo. da je zvezan.
N enadoma sune torej s kolenom k >ebi. v brado, a obenem je potegnil titdi otlejo in z leve je začel prihajati v posteljo ugoden hlad. Stegnil je desno nogo pošev od sebe levo pa vstran čez posteljni rob in roko si je ovil dvakrat okoli vratu. Čez pol ure je potisnil glavo pod blazino, drugo bl-i zino si je pa poležil čez prsa. — (Jez nadr.ljne četrt ure je vrgel o-be bla zini na drugi konec postelje, k nog^im, in potegnil stegna |K>d odejo.- Oez dva:jset minut se je vrgel povprek čeiz posteljo in uprl pwlplate ob «>teno. č*ez nadaljni h 35 »minut mu je šinila v glavo edina molzna rešitev: z glavo v r.jtirho je legel mi sredo po-atelje, razkoračil nogi v obe nasprotni smeri, z levo rinko se je za ril med razriti žimnier, z desno pa se oprijel za podpla desne noge.
Ob šestih zjutraj je domislil, da je 'pozabil zatvoriti oči in da zato ni mogel za^pa<ti.
in polovico ulice . zunaj. Vsepov. sod so bili raiajieti nneno-^inj trakovi ukrajinskih kolonij in 11a Po'jMkem 'konfitsciraiwfii zadnjih ukrajinskih |K)Tkov. Dva živortlo-ča vunca so poslali ukrajinski sovi ja listi.
Cerkev jie 'bila polna policije,
eija reši mojo ženo. Ne odlašajte torej, dragi gospod, rešite mi ženo, — je vzkliknil neznanec obupano in sklenil roke nad glavo. Stone je še ve^dno kolebal. Toda
—	kaj če govori Turek resnico in kaj če bi njegova žena res umrla
—	potem bi imel v svojem poklicu neprijetnosti.
—	Iz lastne izkušnje torej veste, da je operacija neizogibna?
—	Prisegam pri vsem, kar mi je najdražje na svetu.
—	Toda obraz vaše žene bo po operaciji strašno grd. Ali ste pomislili na to?
—	Nu, vsaj ne bo več mamil moških k poljubom.
Po teh brutalnih besedah se je Stone naglo obrnil, toda za premišljevanje ni bilo več časa. Pomaknil je svetilko k postelji in pripravil nož. Sijaj dveh črnih 0-čes je prodiral skozi pajčolan, punčice se pa skoraj niso videle.
—	Preveliko dozo opija ste ji dali, — je dejal Stone.
—	Da, res je bila nekoliko prevelika.	J
—	Vendar pa ni popolnoma o-nesvečena, kakor ste trdili, — je pripomnil Stone.
—	Prosim vas lepo, pričnite z operacijo, čas hiti, — je odgovoril Turek nastrpno.
Zdravnik se je hitro odloČil. — Oh, saj vem, da drugače ni {Prijed je bolnico za ustnico in na-
l:rez»plačno. so ga oprostili. In se-
daj mož slovi da<lje čudežnega zdravnika.
zo ^rednn
žena je nehala kričati, njena izmučena glava je omahnila nazaj. Douglas Stone je še vedno sedel tiho in nepremično, lordu je pa igral vedno isti smehljaj okrog ust.
— Verjemite mi, da je bila ta operacija Marion nujno potrebna, ne telesno, marveč moralno — saj me razumete, samo moralno.
' ivci amič. Vsia.k obiskovalec se je ; mcrail podpisati na jvosebni poli. lin /aipu^titi takoj cerkev skozi druga vrata. Množica je čakala zunaj.
V cerkvi so ostali razen vdove in hčerke ile častni gostje: polj-ski vojni zastopniki. Čehoslovaki, Oiiuizinci iin na splošno začudenje tudi hetmaai "Skoropadski.
Zunaj je ipolicija ostro ogledovali -ikromuio <o\bileč-eiio minožaco e mi granitov: kakih 1500 ljudi.
Franczi občudujejio obilico cvet-
mogoče. Bom moral pač prenesti
Napravit« ga. z
glo izrezal ranjeni del v obliki velike črke V.
Ženska je divje zakričala in : planila pokoncu. Pajčolan je padel t njenega obraza. Križ božji, jto obraz je vendar tako znan! Da, spoznal je te mile poteze, Čeprav jih je zalila kri, čeprav je bila spodnja ustnica zdaj ostudna. Vse se je zavrtelo okrog njega. Kakor ▼ sanjah je videl, da leže brke in lasje dozdevnega Turka na mizi in da se lord Sannox
_	mesec je: Benetke. Ilotel di Ro_
Mmfc?TqxioT, .Witff nasipa na steno.. Nesrečna j n?a..	fieeiliajo. tia-
: ja. Krsto ,je jwieakoval zlat voz,
Stone ni ničesar slišal. Njegove poleg njega v vnsti deset in deset oči so blodile po ljubljeni glavi, črnih kočij za povabljence. Na-njegove roke so se igrale z namiz- stavijenci pogrebnega za\-oda v nim prtom.	j frakih in cilindrih «> «pod vod-
—	Ze davno sem jo hotel ka- stvom obritega raMiatelja v vijo-znovati, — končno je pa prišlo ličastem plaščlu iin v svilenih do-slučajno v moje roke še vaše zad- \ kclemskih nogaVieadi. Silužba se nje pismo. Imam ga pri sebi. Ra_ j vleče: skozi od'prta \*rarta se čuje 11a na ustnici moje žene nikakor, ukrajinsko petje, iz kadilnic hi-ni nevarna, ker izrvira samo od te k nebu obliačiki s^-etega dima. mojega pečatnega prstana.	j Klončaio da "kardinali" znamenje-.
Stone se je še vedno igral s pr-,Pevci zapojejo "Večnaja pam-tom.	j jat" in -\-tee poklekne. Kinoaparai
—	Tako ste torej še pravočasno' priehe brmeti. Nosači primejo prispeli k svojemu paeijentu, — težko hrastovo krsto, postavijo na
je končal lord.
voz in i>okrijejo z rmenosinjim o
Naenkrat se je začel Stone bla- grinjalom. Povrh poiože svileno zno smejati. Smejal se je dolgo in'1 'raJco in <lve pr»ekiri|s5aine kosrta-krčevito. Lord je odšel po prstih ^aWje, z^'e^Jane s črno tanj-iz sobe.	čico.
— Počakaj, da se ladv prebu- Od policije otbroknožena parae di! — je naročil starki, ki je ča- siija se .pomika sikoRi laitwfc'ko če-kala zunaj.	trt na pokopališče Montparaasse
Nato se je obrnil k šoferju Na groibu služijo trije duhovniki: rekoč:	j romunsko-ptravo«lavni, njkra jin-
Odpeljite naprej zdravnika do- ski in kaitoliški. Veliki zbor zapo-mov. Zdi se mi, da mu boste mo- je "Večmaja pamjtatt'' in <zmaaio rali pomagati vstopiti in izstopiti. f Sevčenkovo "Zopoved". Množica Recite njegovim služabnikom, da poje o "širokem Dnjepru in gro-ga je "slučaj" make razburil. ;bn v s?tcpi". Ovetke zafanje grob.
Pogreb je kotnčae.
Sehwartzbordov proces se bo začel šele oez nfekaj mesecev. Tedaj se bo iorvedelo, kaki nagibi «0 vodili morilca fcadnjnga 'hetmatfia.
Rad bi izvedel, kje se nahajata moj prijatelj FRANK S ANTE L in moj bratranec JAK SIM-ČIČ, doma iz vasi Belske pri Postojni. Prosim cenjene rojake, da mi naznanijo ali pa naj se sama zgladita. — Frank Sim-čič, 1390 E. 49. St. Cleveland, O. (3x 6,7,8)
brez Ka vesti, kaikor kak mrtvak.
Iljpoma se je obrnil na diriugo strpjn. Začel je ra;zinotrivata: I, kaikopak, če wi neprestano jiona.v-Ijain : no, zdaj bom zaspal, potem seve ne morem zaspati, ker se ob tej misli vedno nanovo zbudim. Kdor ima resen namen »zarspati, ta si nikdar ne bo dejal, da mora zaspati, češ, da je zaspan, nego krat-koma'lo izar;pi in .ne utegne pomisliti : sedaj eipim in obratno.
Giom in strela, ga je ta lfogik.i razvnela. Ves pota-n je že. Trdba je misliti že na (kaj drugega, da ga bo medtem nenakioma zagrabil spanec, ne da bi mislil nanj. In se je za,top<il v dogodke, ki so se 11111 pripetili čez clan. Pa ni bilo nič zanimivega na njih, razen morda tistih dveh partij šaha zv*ečer, ki
sta gotovo bili zanimivi. Povsem par dnl in Cudn, se boste kako hltro nepričakovano je bil dal Šah, 0b.3e vam vrača rdravje in moč. NaSI fl
tatelji naj zanesljivo poskusijo stekle nlco Nugra-Tone, ker Ista Je prijetna priprava, ki hitro povrne mod, oJaOa živce In ielo ln dela dobro kri. Daje oživljajoči spanec In na prijeten način regulira želodec In čreva.
Izdelovatelji Nu^e Tone vedo taJco dobro kaj je Ista vstanu storiti za vas v takih slučajih, da prisilijo vse lekarnarje, da za njo JamCiJo in vam povrnijo denar, če niste zadovoljni. Oglejte b1 jamstvo na vsakem paketu. Priporočena, jamčena in naprodaj v vaeh lekarnah.
—Adv't.
Pazite se ko okrevate po gripi, prehladu in flu.
Če ee počutite slabotne, nervozne In izmučene Je to za vas svarilo.
V teh slučajih se dobi novo zdravilo, ki dela čudeže. Če vam ga že nI prepisal vafi zdravnik, kar pojdite do lekarnarja ln kupite steklenico tega zdravila, ki se imenuje Nuga-Tone. Vživajte
strani je stal konj, tudi dama Je bila zavarovana, in s tekačem je vzel dva kmeta po vrsti.
Obrnil se je hitro na postelji in se zagledal v temo. Ob mizi sta stala dva stola, eden se je čudno naJgibal vi'rtran. Kako neprijetno stoji ta stol! Treba bi ga ibilo prestaviti. Aha, stol je za konjski skok od-dalljen od omare, torej ga lahko z omaro Vzamem in napo-včm peči šah. Tokia vines Stoji pljuvaiiuk. ki krije stol. torej ga ne morem vzeti. Vsekakor pa bo dobro, da ga premestim, sicer ne bo nič s spanjem.
Skočil je s postelje in prestavil stol. Nato je zapet legel. Zdaj je dobil, kaj mu je majnkalo: ležal je na srcu. Htfro se je ofornil na hrbet in se zagledal pred se. Ta^ ko, zdaj bo dohro. Srce funkcijo-nira enakomerno. Prisluhnil jc. če v resnici funkcijonira. Torej dobro
Ah, blazina mu je tudi nagaja-
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava *Glas Naroda*.
lady
—	Da, gospod.
—	Na to „ odpeljite domov Sannoxovo.
—	Kaj pa vi, sire?
—	Oh, moj naslov za prihodnji
AVYESTI8E in GLAB NAB&DA
=T
DRUGO SKUPNO POTOVANJE V ITALIJO in JUGOSLAVIJO
s parnikom FRESIDENTE WILSON due e. JULIJA, 1926.
Paraik je bil popolnoma prenovljen ln je sedaj kurjen z oljem ter Ima 4 razrede: PRVI, DRUGI, POSEBNI iri TRETJI RAZRED. VOZNI list IIL razreda stane do Trsta $95.06, za tja In nazaj pa $162.00. Vozni Ust za takozvani "POSEBNI" razred Stane do Trsfa $120.00, za tja In nazaj pa $214.00. Vozni list za H. razred stane do Trsta $135.00, za tja in nazaj pa $243.00. Vojni davek $5.00 Je prišteti pri vseh cenah. Otroci so v ni. razredu do 1. leta prosti, od 1. do 5. let plačajo Četrtino; od 5. do 10. leta plačajo polovico.'
Potnike txr spremlj&I naš uradnik skozi do Ljubljane,	na prtlja-
go iH M te bodo potniki brezskrbno in zadovoljno potovali.
Kdor Je namenjen potovati, naj to Hmpreje pristaši ter plio ca pojasnila na:	- ■
f Frank Sakser State BankfijS
62 Cortlandt Street,	New Yorfc


______ .. ?
fir v ■	- ^".P1 '.J;
• « : ' •
/
.	■	''.-.v' -
I

GLAS NARODA, 6. JUL. 1926
Po
i cesti življenja
KOMAN IZ ŽIVLJEHJA.
Z» "Olu Naroda" priredil O. P.
NAJBOLJ SPRETEN JAHAČ
59	(Nadaljevanje.)
—	Nesramno, — je šepetala grofica Simansfca s\-oji sosedi. — Tega* bi si nikdo na-> dragih me drznil. Ln <kako isto j i trika j, izzivalno, hladno, nedostojno, 'kot panavadi! Najrajše bi ji povedala svoje mnenje.
—	Str sna smola, — oi je mislil princ _Filip, eskoro sočutno ter Vlekel svoje tenke brke. -- Mai>ikaetra je tu^aj, ki ima še povsem drugačne stvari ma vesti, a dokler ne izve svet o tem ničesar, se jo smatra za polnovredno. Da bi le vrag ne privedel wemkaj te ženske, kajti jaz sem bil toliko i>ošte«, da isern držal jezik »a izofomi. >fi pa si drznil stopiti fproti Veri, ter jo oprostiti strašne izolacije iai zato je imel 's-vojie prav potvdbne razloge.
Vera je stala dejansko popolnoma sama na istem prodoru, katerega je zavzemala, ko jo je pozdravila Mias Bridge. Iwca onega časa je |>oteklo komaj par tuiuut, a njej so se zdele kot cela večnost. Tukaj zbrana družba jo jo- izobčila, dokler ne bo prišel Henrik ter jo dvignil iz globoga prepada, v katerega je sama skočila.
Ali pa mu bo to mogoče?
Naenkrat jo je prevzelo '.eliko hrepenenje po Henriku. Kaj naj se počne tukaj? V svojem >rcu ji je pač vtsak navzoči odrekel pravico na»daljnega obstanka in Georgiui bo brez dvoma storila veliko uslugo, če izgine. Njene oči so poiskale Georgino in videla je, kako je govorila s 11 i Ido in tudi zapaizila. preplašeni obraz slednje, šele tedaj pa m? je opomnila, da ni dosedaj izpregovorika niti ene besede. Kaj, če bi stopila prod zbrano družbo ter rekla:
—	Motite se, ker se hočete motiti! Čeprav govori vse proti meni, sem prav tako 'brez madeža kot sem bila in če mi ne vrjamete, mi s tem dokažete, da dobro poznate tkušmjarve ter njene poste -dice.
S ran < pošteno čuteče ženske pa ja je zapiral usta. Ali naj nutdi tem ljudem drugi prizer? Nikdar se ni brigala zanje in tudi sedaj
se ne iaplača.
Premerila je razdaljo od mesta, kjer je stala pa do izhoda. Skičatj pa ji je bil naklonjen Oznanilo se je večerjo. Sredi zmede, ki se je pojavila med gosti je šla gospa Konrid sama, a s ponovno dvignjeno glavo, skozi dvorano ter stopila v predsobo. Nikdo je ni oviral, le cei vseh no ji sledile.
—	Zakaj je Vera odšla? — je vprašal državni svetnik svojo /eno. Le on sain ni ničesar zapazil o celem dogodki ter bil nedolžen kot jagmje.
Georjrina se je ogorčeno ozrla vanj.
—	Dobro, da ima vsaj toliko takta. Danes zvečer boš izvedel vse, Emil.
*
Komaj so odšli gostje ter pogasdli lmči, sita sedela oba v budoar-ju pe Her>kot. Izmučena in z raizbukarnimi živci vsled nezaslišanega >samoobvladanja, katero je morala kazati tekom teh ur. je bila Geongina manj kot kedaj poprej priprarvi'jena ibrainiti Vero. S par Mtavki je pojasnila možu, kaj se je pripetilo iter zaključila:
—	1\uli imi Mmo (blamiraini ž njo vred. Tvoja dolžnost je iti k Veri rn Ter Vekpsu ter jima pojawniti, da je hitra poroka edrna stvar, ki jnna preostaja.
Hers-kot pa je zmajal z glavo.
—	Ali >i popolnoma gotova, Georgina? Ramo Vera, — jaz sem tudi mo-ki, — im raditega ti pravim, da ne vrjamem.
—	Ti, Emil!
Iz njenih besed je fcvonclo pomilovalno roganje.
—	Zakaj pa je obetala kot grešnica, kalteri se dokaže greh? Zakaj je molčala? Zakaj ni prišel Ter Velps, če ima resne namene? Ali veš odgovor r,a to? Tuui princ Filip jo je srečal v Mouakovem, a je molčal o tem.
- Ali ti je danes >to priznal?
—	I>ovolj jasno, tudi brez direktnih besed.
—	Da, ti mladi ljudje. — je vzkliknil državni svetnik jezno. — kako g nI i ho v splošne h! Vedno najdejo kak žitek v škandalu ter znajo dobro uničiti sdoves ženske z majhno kretnjo alli namrdenjem obraza.
—	l>ragi zavedi se, — jra je svarila žena. — Vso sivojo jezo iz-'.ref»a.» nad poj>olno«na neprizadetega. Miss Bridge, ne pa princ je napravila Vero popolnoma nemogočo. Storila sem vse, ko sem ji hotel« dati danes zvečer priliko, da se nekoliko poizabi orejo neumnost: ko je istregla Ter Velpsu. Ne bom občevala z osebo, ka se je tako bLa»tirala in ne bom }>ozuala Vero, dokler ne bo postala žena Ter Velpsa.
Krnil je sočutno kimal v giavo.
—	Ne moreš drugače nastopiti, Geoi^gina, to doibro rasziroiein.
—	In u-to zahtevam tudi od naše Hilde. Ljudje ne smejo govoriti o meni, da zanemarjam materinske d.Olžtno«ti.
—	IVav imaš, — je mrmral njen mož, a globoka žaflost je zivc-nela iz njegovega g*!as»u. Ni si mogel pomagati, žal mu je bilo za Vero.
—	Ti tpojdeš torej jutri k njej ter ji poveš, da morajo za enkrat prenehati vsi odnošaji med nami. Prosim te, Emil,, bodi vsaj en k rat trden hi močan v tem, kar hočeš. Predober <si v svojih občutkih, a sedaj moraš braniti čast družine in raditeiga moraš govoriti kot njen glavar. Ali me razumeš?
—	Da.	/
—	In boš ravnal po tem?
—	Da. -
—	Reci ji, da ne rme napraviti nobenega poskusa, da bi se nam približuj a. In sedaj lahko noč, Emil, vsa zfbita sem. Da se je moralo pripetiti to ravno nam. Lahko noč!
Pedala mu je roko, a on jo je potegnil k sebi ter jo iskreno poljubil.
Po
onem srečanju z »Tiiano je dospela Vera v predsolbo. Tre'so. <n se po celem telesu se je na j prvo naslonila tam na zid. Služaibnik ,«e prišel ter jo vprašal, kaj želi. Zahtevaiua je obleko in voz. Celo v dragocenem kožuhu pa jo je stresal mraiz.
Izobčena, izgnana, ^nioralično križana, — in zakaj? Ker je go-rerda navidetznost proti njej!
Pre vsoto jo je btaono hrepenenje pol Henriku, raJdi katerega je pretiijHila vse to. Pogledala je na uro im bilo je komaj tin četrt n* det*et, (torej še do*U časa, da ga obišče. V njegovem objemu, pod njegovimi poljubi bo rtkušala premagati vse, kar so jd storili tukaj. — saj ji je vend&r pomenjal vse na .svetu.
Še vedno tresoča s.-, se je stisnila v kot voza. Takrat bo vendar prišel dan, ko bo xtala Tjnagkirfiavtno svojim ^sovražnikom na-sproti, ko bo postala žena Henrika in bo bogato lodšfcodovana- za ^Bi	^^^

UNKDVMD A UMMWMO, H. Y.
Mali Earl Sande je priznan kot najbolj spreten ameriški prtofesi-jonakii jahač. Te dni mu je podelil župan James J. Walker (Pa desni) zflat bokal. Levo od njega je njegova žena.
vse, kar je sedaj pretrpela. Kako isfcrasitno je hrepenela po tem trenutku !
Voz se je -ustavil in služabnik je odprl vrata.
— Vprašajte v prvem nadstropju, če je gospod Ter Velps doma in v takem slučaju naročite gospodinji, naj ga pokliče iz ateljeja, ker želi mokdo govoriti ž njim. Imen mi treba imenovati.
Služabnik je izginil. Gospodinja je ležala bolna v postelji in ker ni bilo nikogar drugega, je odšel služabnik navzgor proti ate-ljeju.
Zgoraj je bilo zelo bučno. Ter Velps je slavil svoj povratek v krogu prijateljev-umetnikov. V družbi je bilo tudi par mladih deklic.
(Dalje prihodnjič.)
ABBE PAUL SCARROX:
Potujoči igralci.
Solnce je prehodilo že več kakor ( Toursu, kjer je naš vratar neke-polovico .svoje poti, in njih vOz ga tepča^tega vojaka provincial-je drdral s pobočja hitreje, nego nega intendanta ubil, smo bili pri-je hotel. Voz so vlekli štirje voli siljeni, napol goli in v takem stain kobila, njeno žrebe pa je kakor nju, kakor nas tu vdite pobegnti." noro tekalo ob vozu in okoli nje- "Ogenj sv. Antona naj jih vse ga. Voz je bil poln kovčegov, vreč požge!'' je dejala krčmarica, ki je in velikih zavojev poslikanega ' ljubila teater bolj kot vse pridige platna, na vrhu te piramide pa je in molitve. "Vojaki so torej krivi, sedela gospodična, oblečena napol' da ne bomo gledali *komed i je!" gosposki, napol kinetiški.	"Lahko bi vam zaigrali," je de_
Mlad človek, čegar obraz je o- jal stari komedijant, "samo če bi betal prav tako veliko, kakor je imeli ključe do svojih kovčegov. njegova obleka obetala jako malo, Pripravljeni smo, da zabavamo go
je koračil ob vozu. Na obrazu je imel prilepljen velik obliž, ki mu je zakrival eno oko in pol lica, na rami pa je no-;il veliko puško. Na-strelil je mnogo šoj in kavk, ki si jih je obesil kakor širok trak preko prs. Tudi pišče in mlada raca sta mu visela na koncu traku, ker ju je bil menda ujel na svojem lovu spotoma. Namesto klobuka je nosil nočno čepico, ovito s podvezami nogavic raznih barv. To pokrivalo naj bi menda predstavljalo turban, ki ni bil še povsem gotov. Suknja mu je bila siva halja, prepasana z usnjenim jermenom, za katerim je tičal meč, ki je bil tako dolg, da pač ni bil uporabljiv. Njegove hlače so bile sešite z nogavicami;'take hlače nosijo ko-medijantje, kadar predstavljajo kakega junaka starega veka, namesto čevljev pa je nosil antične, preko členkov oblatene sandale.
Starejši, nekoliko bolje, a tudi' zelo slabo oblečen mož je stopal ob njem. Na hrbtu je nosil kontrabas in ker je' korakal sklonjeno, je bil oddaleč podoben želvi, ki liodi po1 zadnjih dveh nogah.
Karavana je prišla mimo krčme pri srni". Pred vrati se je zbralo nekaj meščanov, čestitih gospodov. Novost sprevoda in hrup paglavcev, ki so se kričeč gnetli o-koli voza, je vzlbudila njili pozornost. La Rappiniere, policijski poročnik, je stopil iz družbe in z u-radnim obrazom vprašal, kakšne vrste ljudje so potniki.
Mladi mož je odgovoril, ne da bi se doteknil svojega ^tuitoana, kajti z eno roko je držal puško, z drugo pa mečevo nožnico, da ga ni tolkla po nogi, da so Francozi po rojstvu in komedijantje po poklica, da je njegovo gledališko ime Destin in ime starega tovariša la Kancuoe, gospodična, ki sedi ka-or valeča koklja na bagaži, da se imenuje le Caverne.
La Rappiniere je bil takrat ša-ljivec mesta Mans, zato je vprašal mladeniča, ohstoja li vsa igralska družba samo iz treh oseb.
"Naša družba", je odvrnil mladenič, "je prav tako popolna, kakor družba princa oranijskega ali vojvode epernonskega. Toda zaradi nesreče, ki has je zadela v
spodo tega mesta štiri ali pet dni."
Ta odgovor je poslušalce jako zadovoljil, in la Rappiniere je ponudil, da posodi la Cavcrni staro krilo svoje žene, krvanarica pa je ponudila Destinu in la Raucunu dva tri pare oblek, ki so bile pri nji zastavljene.
"Ali vi ste vendar samo trije," je rekel nekdo iz družbe.
Nato je odgovoril la Rancune:
"Jaz sam sem že igral vso komedijo iti sem oljenem predstavljal kralja, kraljico in poslanika. Kadar sem igral kraljico, sem govoril s fistlom, kadar sem predstavljal poslanika, sem hohnjal, stoječ nasproti kroni, ki je ležala na stolu; ako pa sem delal kralja, sem sedel na stol, si posadil krono na glavo ter veličastno dvignil svoj glas ... Torej le nič ne skrbite! Plačajte voznika, dovolite, da večerjamo in dajte nam o-bleke, pa vam zaigramo že nocoj; ali pa dovolite, da si pri vežemo dušo in nato ležemo, ker danes smo napravili že dolgo pot."
Predlog je bil sprejet, a šaljivec la Rapprniere je dejal da ni treba prav nobenih drugih oblek, kakor sukenj tistih dveh mladih gospod-kov iz mesta, ki sedita pravkar v krčmi in kvartata, mademoiselle de la Caverne pa da lahko v svoji narodni obleki predstavlja vse, kar zahteva komedija.
Dogovorjeno, storjeno. Komedijantje so v par minutah izpraznili svoje troje čaš. se preoblekli, in družba, ki je medtem še narasla, se je komaj zbrala v gorenji sobi, ko se je pojavil izza dvignje-
koncu, ko se je vmešad hudič, ki nikoli ne spi, ter je zaključil tragedijo, sicer ne s smrtjo Marjam-nino in z obupom Herodeževim, nego s par sto udarci in klofutami, brcami in nestevilnimi kletvicami.
V trenotku, ko si pripovedujeta Herodež in Mariamne najhujše resnice, sta namreč prišla mestna gospodka, ki so jima brli pobrali suknje, v samih hlačah in vsak s svojim loparjem v roki. Takoj sta opazila svoji suknji na llerodežu in njegovem partnerju.
"Ti pasjek, čemu si dal mojo suknjo temu pajacu?" se je vro-čekrvnejši med njima Jzadrl na natakarja.
Revež ki je poznal sirovaka, je odgovoril ponižno, da on tega ni storil.
"Kido pa, ti skopljenec?" je vprašal pretepač.
Natakar se ni upal zatožiti la Rappiniera, toda ta, zavedajoč se, da je sirovaku kos, se je dvignil s stola in dejal:
"Jaz sem to storil, kaj pa želite?"
"Vi ste osel!" je dejal oni in ga obenem udaril z loparjem po glavi.
La Rappiniere, ki je bil vajen, da je prve udarce vedno sam dajal, je bil zdaj, ko je prvi udfiree prejel, od osuplosti kakor okamc-nel.
Morda bi bila stvar s tem zaključena, ako bi njegov sluga, ki je bil togotnejši od njega, ne planil na sirovaka ter mu prisolili udarca s pestjo v sredo obraza, ostale udarce pa, kamor so prileteli.
La Rappiniere ga je hkratku naskočil od zadaj ter mu dal s točo klofut čutiti, kako je užaljen.
Sorodnik nasprotnika je zdaj planil od zadaj na la Rappiniera, da bi ga odtrgal od žrtve, nekdo tretji na drugega, končno so skakali, mahali, pretepali, klofutali, brcali, preklinjali in kričali vsi ki so bili v sobi ter se je tepla vsa družba, oštirka pa je tulila, da ji polomijo vse pohištvo.
Bržčas bi se bili z nogami klopi, s pestmi in petami res pobili drug drugega. K sreči pa je na silni hrup pritekel magistrato-vee... in pretepači so končno od utrujenosti odnehali.
Nato so krvave glave nmili z mrzlo vodo, zamenjali raztrgane suknje z novimi, nalepili nekaj obliževf zašili nekaj ran, postavili klapi na prejšnji prostor— in ne-dolgo nato ni od vsega boja ostalo nič drugega, kakor bešni obrazi obeh strank...
gtretanje pamikov - Shipping lie**
8. julija:
Olympic, Cherbourg; Deutschland, Cherbourg, Hamburg.
10. julija:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg. Torek. Bremen.
13.	JullJg:
Relance, Cherbourg. Hamburg.
14.	julija t	'
Berengarla, Cherbourg: Prea. Roosevelt, Cherbourg, Bremen.
17. julija:
Majestic, Cherbourg; Franca, Hay-re; Pennland, Cherbourg. Antwerp.
21. julija:
Mauretania. Cherbourg.
22. Julija: Hamburg,
Cherbourg, Hamburg.
24. julija:
Paria. Havre; Homeric. Cherbourg; Belgenland. Cherbourg. Antwerp; Muenchen, Cherbourg. Br«mta
27. julija Resolute,
Cherbourg. Hamburg.
28.	julija:
Pres. Harding, Cherbourg, Bremen.
29.	julija: Westphalia, Hamburg.
31. julija:
Zeeiand, Cherbourg, Antwerp; Bra-men, Bremen.
->NAJCENEJŽA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO
COSUUCH
DIREKTNA SMER
POTOVANJA Kratka železniška votnja
do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Tratu in Dubrovniku:
PRESIDENTE WILSON
C. JULIJA — 31. AVGUSTA
MARTHA WASHINGTON
10. AVGUSTA — 30. SEPTEMBRA Vprašajte sa cene in prostore v bližnji agentun. PHELPS BROS.. 2 West St. N. Y.
TRAGIČNA SMRT RUSKEGA UČENJAKA
ODKRIŽATI SE JE JE HOTE
Pekarski pbmočnik Bayi iz Ži-line na Slovaškem se je hotel na o-riginalen način odkrižati svoje boljše polovice. Nedavno sta šla skupaj v kino. Spotoma je mož razmišljal, da ima že dovolj zakonske sreče, saj je bil oženjen že celo leto. Zato se je mora iznebi-ti. Šla sta baš čez most preko reke Vah, Mož se je ustavil in vzkliknil v pesniškem zanosu: — Poglej, dušica draga, kako krasnp teče reka in ako divna je voda v srebrni mesečini! — Radovedna žena si je hotela ogledati tako lepo opisano vodo. Nagnila se je čez ograjo ter pogledala v reko. Tisti hip pa jo je zgrabil mož za noge ter zakričal: — Zdaj pa še pokusi, kako imenitna je ta voda! — Dvignil je svojo ženo ter jo je vrgel v reko.
Žena je padla k sreči tako, da se ni pobila. Moževa ljubeznivost jo je tako presenetila, da niti na pomoč ni klicala. Začela je' kar plavati. Mož je 'bil prepričan, da
Odlični ruski matematik in član petrograjske akademje znanosti Vladimir Andrejevič Steklov je odšel prezgodaj v večnost kot žrtev razmer v boljševiški Rusiji. Kmalu po boljševiškem prevratu se je ustrelil glasoviti ruski učenjak Ljapnov. Steklov je pisal 1. 1918 iz Petrograda, kako težko žive ruski akademiki in kako izgubljajo polagoma vsao nado na •zboljšanje gmotnega položaja. — Prosil je svoje sorodnike in znance v inozemstvu, naj mu pošljejo jestvin, da ga rešijo strašne smrti.
^ Prijatelji so mu svetovali, naj odpotuje na jug, kjer ni bilo lakote, toda učenjak je ta nasvet odklonil. Nedavno mu je umrla žena 'in to ga je še bolj potrlo. Ko je na nekem zborovanju izjavil, da ni Steklov — Nahamkes, marveč je akademik Steklov, ga je prisotni ljudski komisar opozoril, da sme govoriti samo z dovoljenjem ljudskega komisarja, in sicer tako, kakor hoče komisar. Boljševi-ki so izadli eno izmed njegovih zadnjih del o matematiki. Cita-telje je presenetil avtorjev uvod, v katerem govori Steklov pod pritiskom boljševiške diktature o veliki škodi, ki jo je prizadelo krščanstvo razvoju matematike. — .Kot podpredsednik akademije znanosti je potoval dvakrat na mesec v Moskvo, da izposluje u-čenjakom gmotno podporo. Njegovo prizadevanje je ostalo večinoma brezuspešno. Končno je obupal in segel po samomorilnem o-rožju.
POZOR CITATELJI!
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebo, da je na. tančoo poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki Vam jih samoremo dati vsled naSe dolgoletne izkuAnJe Vam bodo gotovo v korint; tudJ priporočamo vedno le prvovrstm-parnike, ki Imajo kabine tudi v III. razredu.
Glasom nove naselnifike postave ki je Btoplla v veljavo a 1. julijem, 1024. zamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni naselniSkl komisar v Washington, D. C. ProSnjo za tako dovoljenje ae lahko napravi tudi v New Torku pred od potovanjem, ter se pofilje prosilcu v stari kraj glasom uujnovejSe odredbe.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnike, ali svojce Iz starega kraja, naj nam prej pifie za. pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenlb v prihodnjih treh letih, od l. julija 1924 naprej vsako leto'po 671 priseljencev.
AmerlSkl državljani pa somore-Jo dobiti senj te ne ln otroke do 18. leta brez, da bi biU gtert v kvoto. Stari.51 ln otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa imajo prednost v kvoti. Plfilte po pojasnila.
Prodajamo vozne liste sa vse proge: tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT ST.. NEW YORK
Naročila za Vodnikovo družbo
smo te dni odposlali. Za to leto ne sprejmemo nobenih naročil vee Tudi kdor bi sedaj direktno naro čil knjige iz Ljubljane, ne bo videl svojega imena v dnužbinem imeniku. Mi smo sicer naročili nekaj iztisov več, katere bomo razprodali, ko bodo knjiga dospele v Ameriko. To naj blagovolijo ru jaki vpotevati.
Uredništvo.
POZOR ROJAKI!
Prosti pouk glede državljan itva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli Mv. 62 Hester & Essex Street. Sew Yoric City.
Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo.
je napravil zakonski sreči enkrat ne umazane rjuhe komedijant De-J za vselej konec. Zato je odšel do-
stin: ležal je na slamnjači, ha glavi je imel namesto krone caj-nico, si drgnil oči, kakor človek, ki se je pravkar prebudil, ter je v patetičnem tonu recitiral ulogo pa Herodeževo, ki začenja:
"Prokleta ti pošast, ki rušiš moje spanje!"
Obliž, ki mu je ^ikrival pol lica, ni bil nikako ovira, da se je izkazal izvrstnega igralca; mademoiselle je bila v ulogah Mariamne in Salome čudovita, in la Rancune je žel v vseh ostalih ulogah splošno priznanje.
Drama -so je bližala svojemu
mov, dočhn je obvisela žena na stebru sredi reke. Shičajno je prišel mimo neki železničar, ki je potegnil nesreenieo na kopno. Ta-, koj ko si je malo opomogla, je šla na orožnišk opostajo ter ovadila moža. — Zadovoljen" možiček je sladko spal ter sanjal o zlati svobodi, ko je potrkala na^vfata neizprosna roka pravice. Ves ogorčen, da ga bude iz sna, je vstal ter odprl vrata — orožnikom, ki so ga aretirali in ferocili sodišču. Zagovarjati se bo moral radi po-skušenega umora. Žene pa se le ni odkrižal.
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glas Naro3a".
SLOVENSKO -AMERKANSH KOLEDAR
za leto ! 926
Cena 50c.a poštnino vred.
t naročilom poiljiU tnamke ali money order nas
"Glas Naroda"
82 tiortlandt 8t.v New York, N. Y.
ADVERTISE in GLAS NARODA
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
1	(stare in nove zaveze)
Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3,00.
Slovenic Publishing Company
SS Cortland* Stmt	*rw York, S