/O ljubljanska banka SjjgSSttS tradicijo GORENJSKE KREDITNE BANKE leto XXV. — Številka 59 Ustanovitelji: obi. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka In Tržič - Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčlč *- Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo socia listične zveze delovnega ljudstva KRANJ, sreda 2. 8. 1972 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot polleduik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, ln sicer ob sredah In s o b o I a ti. za gorenjsko VELEBLAGOVNICA KRANJ ww mm DANES ODPRT A *°bot kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar je to"o$t0r° do »oldne slovesno odprl nove proizvodne in upravne |J* oivJL ropisncBa podjetja Gorenjski tisk Kranj. Pomemb-Jo n >tev sodi tu IIC IODUS i v k/ m ^ V1VU\I IWM M vi danes odprta spodarstvo. Delal Je predvsem na področju elektrogospodarstva, gradbeništva, obrti in industrijske kooperacije z inozemstvom. Vodil Je komisijo za tehnično pomoč Skopju. Vrsto let je bil zvezni in republiški poslanec, leta 1967 pa je bil izvoljen za podpredsednika izvršnega sveta slovenske skupščine. Od ta-krat naprej Vinko Hafner dela predvsem na socialnem področju in v tem času smo v Sloveniji dobili vse temeljne zakone s področja socialne politike. Se vedno vodi skupno skupščinsko komisijo za izpopolnitev sistema pokojninskega, invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja in varstva. Januarja letos je bil Vinko Hafner izvoljen v centralni komite ZKS in prešel na partijsko delo. Tako Je bil februarja razrešen funkcije podpredsednika republiškega izvršnega sveta ln marca Izvoljen za sekretarja komiteja mestne konference Zveze komunistov Ljubljana. A. 2alar Listino o imenovanju za častnega občana je Vinku Hafnerj izročil predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar. K° * je zahvalil za priznanje, je Vinko Hafner rekel: »To je Prizn*" nje velikemu številu kranjskih borcev, revolucionarjev, k0I"< nistov, ki so ustvarjali skupaj z menoj to, kar danes imamo-— Foto: F. Perdan 9 Na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta so sklenili, da bodo namenili za pomoč poplavljencem v Pomurju 2.000 dinarjev. Obenem pa so sprejeli tudi sklep, da bodo skupaj z občinsko konferenco SZDL poslali vsem osnovnim organizacijam sindikata in SZDL priporočilo, naj kar najhitreje začnejo z akcijo zbiranja pomoči poplavljencem v Pomurju. D. S. 0 Danes ob 18. uri bo v veliki sejni dvorani radovljiške občinske skupščine občni zbor kluba zdravljenih alkoholikov. Klub v Radovljici deluje eno leto in je dosegel že lepe uspehe. Najpomembneje je, da je z reševanjem konkretnih problemov močno olajšal delo vsem, ki se poklicno ukvarjajo s problemom alkoholizma. Ves čas je klub deloval tudi v okviru smernic koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu, ki je eden od organov občinske konference socialistične zveze Radovljica. % V počastitev občinskega praznika — 5. avgusta bo jutri popoldne ob 17. uri v Radovljici slavnostna seja občinske skupščine, na kateri bodo podelili občinska priznanja. V okviru občinskega praznika so letos v radovljiški občini pripravili tudi več drugih prireditev, o katerih bomo Je poročali. A. Ž. mm e^mmmismmtmis; Spominska slovesnost v Begunjah 27 Ja' V okviru številnih prireditev, so imeli prejšnji četrtek prebivalci Hruške, ki vsako leto lija praznujejo svoj krajevni praznik, spominsko slovesnost pri grobovih 46 talcev v ^ njah. Talci so bili ustreljeni na ta dan leta 1942, na Belem polju na Hrušici. Komemoraej ^ je udeležilo približno 250 občanov. Spominski govor je Imel Maks Klinar predsednik * f0, NOV Hrušica. Od občinskega odbora ZB NOV je bil navzoč France Treven. V kulturne* ^ gramu so nastopili recitatorji KUD Svoboda Hrušica, pevci zbora upokojencev z Jesen. ^vni^1 vodi tov. Ponikvar in godba na pihala s Hrušice pod vodstvom Štefana Preželja. Pr£ ^ pa «0 vseh organizacij kraja so položili venec z rdečimi nagelni, svojci talcev in drugi °D^allz Zl\it9" prižgali sveče ter okrasili grobove s svežim cvetjem. Navzoči so bili tudi zastavonoše ^ ^ vami Zveze borcev, Socialistične zveze in Prostovoljnega gasilskega društva s Hrušic • $0 memoraciji so na Hrušici v domu družbenih organizacij pripravili sprejem za svoje borcev, talcev in prebivalcev kraja ln drugih gostov. —• B. Blenkuš Salon kuhinjske opreme v sredo, 26. junija je trgovsko podjetje Kokra odprto na Koroški cesti v Kranju Jalon kuhinjske opreme. To Je prva specializirana trgovina na Gorenjskem, ki proda-J,a e opremo za kuhanje oziroma za gospodinjstvo. V pri-jp^ih prostorih nekdanjega skorja, ki so ga na novo ^Premili po zamisli domače- la\rh'tekta' bodo Potrošniki dat|ko kupili ali pa si le ogle-a" sodobne kuhinje proizva- jalcev Marlcsa iz Maribora, Gorenja iz Velenja, Florijana Bobica iz Varaždina in trgovskega podjetja Era iz Velenja. Trenutno imajo na zalogi deset različnih kuhinj, seveda pa lahko kupci tudi po svoje izbirajo i,n kombinirajo. Na zalogi imajo tudi vse vrste štedilnikov, pralnih in pomivalnih strojev ter drobnih kuhinjskih aparatov. Kupljeno blago dostavljajo brezplačno na dom v oddaljenosti do 30 km od Kranja, vsak dan od 8. do 10. ure pa je v salonu tudi arhitekt, ki bo svetoval slehernem obiskovalcu (seveda, če bo to želel), kaj naj izbere, oziroma kako naj stanovanje opremi. Od 10. ure naprej pa bo arhitekt delal v Veleblagovnici Globus. V novem salonu kuhinjske opreme lahko potrošniki najamejo tudi kredit do 10.000 dinarjev z 20 odstotno lastno udeležbo. L. B. Poslovni uspehi v Železarni Jesenice V J&ek' 28- Ju,iJa. Je bila HeJni dvorani delavskega h*]* "a Jesenicah redna se-2 I e'avskega sveta jeseniške 8led Fne' na katerl so Pre" V razpravljali o ^reniembah in dopolnitvah Uver ° nagraJevanju, o »javljanju ustavnih dopol- nil v Železarni, o pripojitvi Gostinskega podjetja železar. Na seji so za naslednje štiriletno mandatno obdobje ponovno imenovali za glavnega direktorja inž. mag. Petra Kunca. V letošnjem prvem polletju so v jeseniški železarni pre- /© ljubljanska banka POTROŠNIKI! "^ercator V času od 4 do 15. avgusta obiščite paviljon Veletrgovine Mercator v hali C na Gorenjskem sejmu v Kranju. Bogata izbira blaga, prodaja na potrošniška posojila samo z 20 % pologom brez porokov, brezplačno dostavo na dom. Pri nakupu blaga posebni sejemski popust. V paviljonu Mercatorja bife In priznana kava Mercator. ercator vas pričakuje v hali C na Gorenjskem sejmu v Kranju. segli skupno proizvodnjo z enakim obdobjem lanskega leta za 1,3 odstotka, presegli pa so tudi blagovno proizvodnjo za 2,6 odstotkov. Kljub temu, da so dosegli dobre rezultate, pa vendar niso bili zadovoljni z uspehi nekaterih obratov, ki jim zastareli In dotrajani stroji ne omogočajo boljših rezultatov. Razen tega so imeli v tem obdobju stalne težave z nabavo koksa, z izterjavo dolgov, blokiranim žiroračunom itd. Medtem ko kupci iz Slovenije plačujejo zdaj bolj redno, so plačilni roki kupcev iz drugih republik daljši. Jeseniška železarna pa dobaviteljem letos plačuje v poprečju v 43 dneh, medtem ko so lani plačevali v 63 dneh. Po živahni razpravi so sprejeli sklep, da so finančni rezultati zadovoljivi, da pa se bo treba v prihodnje truditi, da bi povečali tudi produktivnost z uvajanjem novih in modernih strojev in naprav. Več jekla bo treba proizvajati doma in zagotoviti več sredstev za rezervne dele. Nenehno je treba skrbeti tudi za večji dotok delavcev in glede na nove cene pripraviti rebalans finančnega plana. D. S. Razprodaja poletne konfekcijo in obutve v blagovnici DMODMCC Škof j a Loka od 31. 7.1972 do 19. 8.1972 20 do 50 °/0 znižanje prodajnih cen Turizem v Žireh na mrtvi točki Škofjeloška občinska turistična zveza je na zadnjem občnem zboru ugotovila, da je delo trinajstih turističnih društev v občini v zadnjem času dokaj uspešno. 0 tem zlasti zgovorno pričajo številne turistične prireditve, ki so jih marljivi turistični delavci v teh letih pripravili na področju vse občine. Precej kritike pa je bilo ob tej priložnosti namenjene turističnemu društvu v 2ireh. Kaj je z društvom, ki bi glede na možnosti dela lahko bilo za zgled drugim? Ce pobaraš o tem domačina, samo zm'ga z rameni in pripomni, da o kakem turističnem društvu že lep čas ni nič slišal. Turisti pa se tako ali tako ustavijo le na bencinski črpalki in nato odrinejo naprej ali pa na bližnje Goro- peke, če jim kdo slučajno ta kraj priporoči. Ali možnosti za turizem v Žireh in okolici res ni? Možnosti prav gotovo so, seveda pa bi bilo prej treba za marsikaj poskrbeti. Trenutno so največji problem sobe, saj gostinski objekti v kraju premorejo vsega le nekaj ležišč, nekaj več jih je v domu na Goropekah, privatnih turističnih sob pa nima nihče evidentiranih. Po drugi strani pa v Žireh menijo, da bi prav kmalu lahko dobili tudi prve interesente za kmečki turizem. Da bi akcija za poživitev turizma v Žireh čimprej stekla, je občinska turistična zveza Skofja Loka vzpodbudila krajevno skupnost, naj poskusi oživiti delo turističnega društva. Koliko uspeha bo pri tem imela pa je zaenkrat še vprašanje. J. G. V zaposlitev sprejmemo takoj: 1. čistilko — kurirko za vzdrževanje čistoče v poslovnih prostorih podružnice; 2. raznašalca za dostavni okoliš Kranj — mesto 3. raznašalca za dostavni okoliš Tržič — mesto 4. raznašalca za dostavni okoliš škof ja Loka — mesto Zelo dober zaslužek in drugi pogoji. Ponudbe sprejema podružnica CGP Delo Kranj, Koroška cesta 16. Nova varstvena ustanova v Kamniku. — Foto: J. Vidic Varstvo za najmlajše Pretekli teden so v Kamniku slovesno izročili svojemu namenu nove prostore vzgojno varstvene ustanove >'A. Medveda«. K stari stavbi so dogradili prizidek, v katerem bosta dva oddelka za otroke od 3 do 7 let in prostor za malčke od enega do treh let. Računajo, da bodo že septembra letos sprejeli v varstvo okrog 30 do 40 najmlajšdti občanov. Obenem so preuredili in obnovili prostore starega vrtca (kuhinjo, jedilnico, opremo itn.). Svet za otroško varstvo pri TIS občine Kamnik je vložil v to investicijo vsa svoja sredstva zadnjih dveh let v znesku dveh milijonov dinarjev. Od tega so dali 409.000 dinarjev za opremo in 300.000 za ureditev okolice. Varstvo najmlajših od enega do treh let je skoraj v vseh krajih najbolj pereče. V Kamniku bodo septembra prvič v varstvu malčki teh let, ki bodo pod skrbnim var- stvom negovalk. In marsikatera mamica bo z lažjim srcem odšla na delo, ker b0 vedela, da je njen otrok * skrbnih rokah strokovno usposobljenih deklet. J. Vidic Dom upokojencev v Radovljici V okviru občinskega praznika bodo jutri v Radovljici odprli dom upokojencev. Projekt za dom, ki stoji na kraju, kjer je bila nekdaj vojašnica, jo izdelal Zavod za urbanizem Bled, gradbena dela pa je opravilo podjetje Gorenje. V domu bo poleg družbenih prostorov, restavracije in kuhinje z bifejem še sedem sodobno opremljenih stanovanj za upokojence. V domu bo tudi pisarna društva upokojencev. Gradnja in oprema doma sta veljali nad dva milijona dinarjev, od tega je občina prispevala 770 Gradbinci pospešeno gradijo na Planini pri Kranju prvo fazo novega stanovanjskega naselja. V nJem bodo prevladovala družinska stanovanja in stanovanja za upokojence. (Jk) — Foto: F. Perdan DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ sprejme v uk vajence z dokončanimi 6 razredi osnovne šole proti mesečni nagradi za I. letnik 500 din ter plačilu šolnine. Sprejme kvalificirane dimnikarje ali v priučevanje Ponudbe pošljite na upravo podjetja. tisoč dinarjev, preostala sredstva pa so dobili iz republiških skladov za stanovanja za upokojence. JR Uspeli krvodajalski akciji 25. in 26. julija je občanski odbor rdečega križa Radovljica skupaj z občinskim sindikalnim svetom organiziral krvodajalsko akcijo v Bohinjski Bistrici in v Kropi. V Bistrici je darovalo kri 196 ob-ccnov (pretežno člani delovnega kolektiva LIP in bohinjske enote Elektro Kranj), tf Kropi pa je bilo darovalcev 159, od tega 120 iz tovarne Plamen. V Kropi je pri krvodajalski akciji pomagalo ** vodstvo tovarne Plamen. JR Veleblagovnica cm l *\ t> ■ ■ <^ danes odprta Traktoristi so tekmovali Na nedeljskem področnem tekmovanju traktoristov, ki je bilo na Zlatem polju v Kranju, je zmagal član ekipe Kmetijsko živilskega kombinata Kranj Marjan Frelih Področnega tekmovanja traktoristov, ki se je začelo v nedeljo dopoldne ob 9. uri Pri vrtnariji na Zlatem polju, se je udeležilo 15, predvsem mlajših traktoristov. Tekmovanje so organizirali živinorejsko veterinarski zavod Kranj, Kmetijsko živilski kombinat Kranj ter gorenjske kmetijske zadruge. Traktoristi so morali pokazati svoje znanje v različnih vrstah oranja in v spretnostni vožnji, posebna komisija pa je preizkusila tudi njihovo teoretično znanje. Nedeljsko tekmovanje traktoristov je bilo združeno z demonstracijo kmetijskih strojev za pripravo zemlje, za spravilo krme in trošenje gnoja ter škropljenje gnojevke. Strokovnjaki KŽK so pokazali tudi praktično uporabo traktorjev Pasquali in Ursus. Predstavnik Zivinorejsko-veterinarskega zavoda Kranj inž. Zvonimir Bertok nam je po tekmovanju dejal, da je le-to dokaj dobro uspelo in da bo kmetovalce vzpodbudilo, da bo kvaliteta oranja vedno boljša. Pri oranju je bil najboljši Marjan Frelih (KŽK Kranj). Drugi je bil Ivan Jugovic (KZ Skofja Loka), tretji pa Peter Kokalj (KZ Naklo). Pri teoretičnem preizkusu so si pr- Seveda je tak uspeh zbudil veliko zanimanje pri okoliških kmetovalcih. Nekateri sicer zmigujejo z rameni, drugi pa se navdušujejo, sprašujejo in skušajo to »čarovnijo« prenesti na svoje travnike. To pa je tudi glavni cilj. V neki vasi, kjer so prejšnja leta navadno prodali le po 900 kg gnojila, je spričo takega uspeha en sam kmet naročil 3.000 kg umetnega gnojila. Veliko zanimanje zbujajo med kmeti tudi poskusne »parcele za gnojenje koruze. Ti'poskusi so kar na štiridesetih krajih Gorenjske, ki prav tako zajemajo različne lege, podnebje, nadmorsko višino in podobno. Gre za koruzo, ki naj bi v zrnju (ne kot sveža krma) pripomogla našemu kmetovalcu do večje samostojnosti pri močnih krmilih za živino, kjer je ta zastopana z 50 do 60 odstotki. Sedaj je to v glavnem uvoz iz drugih krajev in republik (Vojvodina). Na Go-renjskem, kjer pomeni živinoreja v kmetijstvu okroglo 70 odstotkov tržne proizvodnje, se je usidrala misel, da koruza ni donosna. Kot pravijo v Živinorejsko veterinarskem zavodu v Kranju, so te trditve že sedaj ovržene. Ovrgla jih je- današnja znanost. V preizkušnji je 6 hibridnih sort, križancev najprimernejših avstrijskih, francoskih in naših vrst — vo mesto razdelili Štirje tek* movalci in sicer Marjan Tre. lih, Andrej Lombar (K.Z Cerklje), Franc Bajd (KZ N:ik'o) in Peter Kokalj. Med ekipa* mi je zmagala ekipa K^K Kranj. Druga je bila ekipa KZ škof ja Loka, tretji so bili traktoristi KZ Nakla, četrti tekmovalci KZ Sloge, peli pa tekmovalci KZ Cerklje. Najboljši štirje traktoristi sa bodo udeležili republiškega tekmovanja, ki bo v Vodicah, nad Ljubljano. J.Košnjek ' 15-letno delo biotehniške fa* kultete v Ljubljani ob soda lovanju najrazličnejših zavo* dov in institucij. Ugotavljajo* da so prišli do sort, ki ustroj zajo tudi ostrejšemu podnefr^ ju gorskih predelov, saj so odporne proti pomladanskim pozebam itd. To sta, kot pravi dipl. ing* Zvonimir Bertok v kranj^ skem Zavodu, le dva prime* ra smelega utiranja poti dd kmetov, da bi jim pomagali k hitrejšemu uvajanju so^ dobne tehnologije in znane« sti v kmetijstvu. Pospeševali na služba pri Zavodu je bila} ustanovljena šele lani. Njiho»j vi stiki s pridelovalci so spe* ljani v glavnem preko kmeJ tijskih zadrug in ponekod i določenimi pospeševalci. Zal čeli so izdajati svoje glasila! — Napotki in obvestila za kmetovalce. V zadnji, julij« ski številki, na zelo poljudea način prikazujejo oblike silii ranja krme, svetujejo, kako priti do kvalitetnega mleka, ki bi bilo tudi bolje plačano, dokazujejo prednosti umetnega gnojenja in podobno. v njibovo dejavnost ne sodijo zgolj nasveti iz poljedelstva in živinoreje, marveč tudi na-sveti o preurejevanju hlevov in gospodarskih poslopij, q možnosti specializacije, o uveljavljanju kmečkega turizma, o mehanizaciji in podobno, vse do kmečkega zavarovanja, možnosti gledal davčnih olajšav itd. K. Makuc Današnje prosvetljenstvo V pomoč kmetovalcem Tik ob glavni cesti v Gozd-Martuljku je dokaj čuden travnik. Kot bi odrezal, se ob določeni črti začne bujna trava pomešana z deteljo. Toda kmet Janez Smolej ve povedati, da na gre za nikakršno čarovnijo, marveč za parcelo s poskusno' uporabo umetnih gnojil. Taki poskusi so tudi v Gorjušah,' Zasipu, Naklem, Hotavljah, Velesovem, na Zg. Jezerskem trt Vrbnem pri Radovljici. To je osem izbranih krajev Gorenjske z različno sestavo tal, različnim podnebjem, nadmorsko višino in podobno, o čemer vodi podatke Kmetijska pospeševala služba v živinorejsko veterinarskem zavodu za Gorenjsko v Kranju. V glavnem preizkušajo tri vrste umetnega gnojila. Rezultati prve lanske košnje so bili presenetljivi. Pridelale krme se je ponekod povečal za dvakrat, drugje pa celo za šestkrat — od 74 stotov na 440 stotov zelene krme na hektar. Seveda ob povprečni uporabi 600 kg umetnega gnojila na hektar, že lanska prva košnja je odtehtala stroške gnojenja, uspehi pa se kažejo tudi po letošnji prvi košnji. traktoristi, ki so v nedeljo sodelovali na področnem tekmovanju na Zlatem polju pri Kraju, so se pomerili tudi v spretnostni vožnji s traktorjem in dvoosno prikolico, (jk) — Foto: J- Košnjek /Q ljubljanska banka Ob mednarodnem letu knjige Kranjski hram učenosti razstavljajo Z združitvijo Študijske in Ljudske knjižnice leta 1960 v Osrednjo knjižnico Kranj je bil storjen korak, ki ga šele sedaj uvajamo in uzakonjujemo v slovenskem knjižničarstvu Studijska knjižnica v Kranju, prostore iina v Tavčarjevi ulici 41, je oddelek Osrednje knjižnice Kranj, ki je nastala leta 1960 z združitvijo prejšnjih samostojnih Studijske in Ljudske knjižnice. S tem so se centralizirale nekatere službe in osnovne dejavnosti. S to združitvijo se je srečala osrednja knjižničarska ustanova v Kranju s prostorskimi težavami, ki so bile največje v študijski in Pionirski knjižnici. Edina, ki tega ni občutila, je bila Ljudska knjižnica. V tistem času je bila namreč ta ustanova primer moderne knjižnice. Vendar je do danes obseg delovanja te knjižnice tako narastel, da ima dane«; pred desetletjem moderna ustanova prav take težave, kot njeni dve vrstnici. V Sloveniji se je začel leta 1970 reformski proces v knjižničarstvu. Formiral naj bi se nov, enoten tip knjižnice, ki naj bi izpopolnil sedanjo delitev na študijske in ljudske knjižnice. Pokazalo se je, da taka dvojnost ne ustreza več družbenemu razvoju in zahtevam bralcev, študijske knjiŽ niče sc preveč zaprte, ljudske pa se ukvarjajo predvsem z izposojo branja za zabavo* Nov tip knjižnice, ki naj bi bila po novem javna splošno izobraževalna ustanova, nobene od prej omenjenih dejavnosti ne ukinja, ampak jih kvalitetno dopolnjuje. Brez neupravičene hvale lahko zapišemo, da smo v Kranju korak pred slovenskim knjižničarstvom, ki se je šele leta 1970 lotilo reforme. V Kranju je bil korak k tej reformi storjen že deset let prej, leta 1960, ko se je formirala Osrednja knjižnica. Prehod in uveljavljanje knjižničarske reforme v Kranju zalo ni tako boleče kot drugje. Podobno kot v Kranju so naredili tudi v Novi Gorici, v Ptuju in v Novem mestu. Ob tem moramo povedati, da osnovna dejavnost kranjske Osrednje knjižnice (nabava in izposoja knjig) ni nikoli trpela. Družbena skupnost, prej občinska skupščina Kranj, zadnja leta pa Kulturna skupnost, je imela za potrebe knjižnice vedno dovolj razumevanja. Izmed vseh knjižnic v Sloveniji se kranjska najbolj približuje standardom srednjeročnega razvoja slovenskega knjižničarstva do leta 1975. OSEBNA IZKAZNICA KRANJSKE STUDIJSKE KNJIŽNICE Kranjska študijska knjižnica, o kateri bo v nadaljevanju tekla beseda, je bila ustanovljena leta 1950. Danes ima »kranjski hram učenosti« okrog 60.000 zvezkov knjižne zaloge. Vodstvo knjižnice si prizadeva, da bj bila literatura vedno sveža, kar mu uspeva predvsem na področju družbenih ved, medicine, prava in tehnike, študijska knjižnica dobi letno 2000 novih zvezkov strokovne literature. Leposlovno zbira namreč Ljudska knjižnica. 2000 novih zvezkov kupi študijska knjižnica s sredstvi dotacije, nekaj novega knjižnega fonda pa predstavljajo tudi obvezni izvodi, ki jih morajo na osnovi zakona pošiljati slovenske tiskarne. S tem zakonom je zagotovljena prisotnost vsake nove slovenske publikacije v knjižnici. Strokovni delavci v Študijski knjižnici obdelajo vsako leto tudi nekaj stare zaloge, predvsem pa veliko periodičnega tiska. Zaloga revij in časnikov obsega že okrog 600 naslovov, od tega jih je okrog 500 slovenskih. Ker pa smo v zadnjem Času priča stalnemu porastu založništva, si v študijski knjižnici večkrat belijo glavo, kam z novimi knjigami, kec jih že tepe problem skladiščenja knjig. V Študijski knjižnici so že izdelali študijo o prehodu na modernejši tip poslovanja, ki je pomemben prispevek k slovenski knjižničarski reformi, študijo je izdelal direk: tor Osrednje knjižnice Kranj Miha Mohor, študija ima dve značilnosti. Knjižnica je bila doslej preveč zaprta in se je omejevala predvsem na izposojo na dom in na študij v čitalnicah. Reforma pa zahteva večjo odprtost za javnost. Pristop do knjižnega fonda naj bi postal svobodnejši, tak, kakršnega že imajo v Ljudski in Pionirski knjižnici. Druga značilnost pa je intenzifikacija študijskega oddelka. Ta oddelek naj bi se še bolj usmeril k zbiranju domoznanskega gradiva. Najprej za občino, potem pa tudi za regijo. To prinaša določ Zdaj je bil za odrednega poveljnika in161!0^ Matija Blejec-Silvo Kamnikar, poznan tudi K Matevž Plamen. Toda, ta je bil tedaj povelj1^ I. — kamniškega — bataljona, ki pa zaradi r mer in krajevne oddaljenosti, še ni mogel P vzeti nove odgovornosti. * To je bilo 29. avgusta 1942 zvečer. Gorela J« papirnica v Vevčah, ki jo je v času itaHj^JS ofenzive zažgal bataljon Tomšičeve brigade, » bi s tem pritegnil pozornost tudi v ta Pre J S pomočjo teh podatkov je tudi potrjen dat o odhoda II. bataljona savinjskega odreda in sta° II. grupe odredov z Monine planine proti »i jerski. ; j * Med razbitjem krvavške čete je k'raztrgaj cem pobegnil tudi Uršič, ki je bil v štabrie spremstvu. Dezertiral je na prigovarjanje swJ| ga očeta, lovskega čuvaja v Kamniški Bis ti Ob tem pobegu je taborišče prišlo v »evar"Vjj da bo izdano in napadeno. Zato se je odrednj štab naglo premaknil. Lovski čuvaj Uršič se r zaradi sinovega pobega ob srečanju z. vračaj; čima se tovarišema Stanetom Miharjern *°.n0i netom Zaletelom vedel drugače kot običaj kar pa si ta dva nista še znala razlagati in ^ kljub temu šla k javki na Žagano peč, kjer našla komandantovo pismo. * Kako je bilo potem s Tomažem Knavs^ ni natanko razjasnjeno, znano pa je, da.f"\,je-vražniku ni predal. Po pripovedi nekaterih u govih soborcev je, kot vse kaže, padci v z Nemci v 1943. letu. * Okoli 10. avgusta 1942 so Nemci na 'Pj*1^ uničili tudi poveljstvo gorenjskega odi ■eda\. c tudi priča o silovitosti poletne nemške o na Gorenjskem. ~------j----- , ,\A P°- > Kmalu za tem, 9. septembra, je PjU!L0da7 drugih tudi Jože Gregorčič-Gorenjc, naro* I. grupe odredov. Vse to je zelo pnzadeju ^ noosvobodilno gibanje na Gorenjskem, £r0niv nc bomo opisovali. To bo obdelano v gorenjskega odreda. Poklic: patronažna sestra Mija Burkeljc Mijo poznam še iz šolskih klopi, ko me je nanjo vezalo Iskreno prijateljstvo. Medtem ko smo se mi stalno pritože-Va'', bili nezadovoljni s svetom in s samim seboj, je bila Mija uravnovešena, razumevajoča, stvarna in nepristranska. *e tedaj je bila skrajno potrpežljiva, topla in človeška. Najbrž je bila tudi edina, za katero smo vsi podzavestno £utili( da si bo izbrala tak poklic, da bo lahko neposredno Pomagala ljudem. Pred dnevi sem se namenila v jeseniški zdravstveni dom na pogovor z njo. POKLIC, KI ZAHTEVA NENEHNO IZPOPOLNJEVANJE »Ne, pravzaprav nikoli nisem natančno vedela, kaj vse mora znati, vedeti in delati Patronažna sestra. Ko sem Pred tremi leti končala Višjo Solo za zdravstvene delavce v Ljubljani, sem se zaposlila * Zdravstvenem domu Jesenice. Med šolanjem so mi dajali štipendijo.« »Kaj vse zahteva ta poklic?« »Področje dela je raznoliko in zelo obsežno. V šoli so nas usmerjali predvsem v kurativno smer, tu pa se ukvarjamo le s preventivo. Danes °oišČem zdravega dojenčka, jj*r> težkega bolnika, alko-J?,rka ali rakovega bolnika. ^°Je področje dela seže od J^enic do Rateč in s proble-m» na tem svojem področju JJ* se že seznanila. Vendar je moram ob takem delu nc-"£nno. izpopolnjevati, učiti, "mskovati tečaje itd.« »Kako te sprejemajo ljud-je?« »Večinoma sploh ne vedo, kaj pravzaprav hočem. Zamenjujejo me za socialno delavko, zdravnico ali karkoli drugega. Precej časa porabim, da pojasnim, kaj delam in zakaj sem jih obiskala.« »Kam greš najraje?« »Vedno k zdravim ljudem, v zdravo in srečno družino, ki potrebuje nasvete, čeprav mi tudi noben drug obisk ni neprijeten. Vse probleme rešujem resno, v sodelovanju z vsemi tistimi zdravstvenimi službami in delovnimi organizacijami, s katerim je patronažna služba povezana, Dela je veliko, pravkar smo razpravljali o delitvi brezplačnih malic in o letovanju otrok na morju. Razen obveznih obiskov vodim tudi posvetovalnico v Kranjski gori.« DOJENČEK V KUPU CUNJ »Se morda spominjaš svo jih prvih obiskov?« »Še najbolj se mi je vtisnil v spomin naslednji dogodek. Morala sem obiskati neko Makedonko, ki se je deset dni po porodu vrnila z otrokom domov. Hotela sem ji svetovati o negi in prehrani njenega prvorojenca. St#pila sem v mračen prostor, ki je bil kuhinja in spalnicef hkrati. Neurejen, umazan, z vso navlako. Žena je stala v kuhinji in me začudeno ogledo- vala. Ozirala sem se po tem nemogiMlem prostoru in iskala otroka. Pokazala mi je na posteljo, češ tam je. Postelja je bila do vrha naložena s pregrinjali, odejami* n cunjami. Ni bilo. videti da je otrok tam. Ko le ni bilo druge izbire, sem stopila k postelji. Pod to goro cunj se je dušil deset dni star otrok! Presenečena in ogorčena sem zmetala cunje s postelje. Dojenček, drobcen in r-e-bogljen, bi „e bil v nekaj urah zadušil. Zakaj? sem jo vprašala, zakaj?« Zmignila je z rameni in dejala, da se ga ni upala dotakniti.« še in še mi je pripovedovala in me ponovno prepričala, da se tedaj v šoli nismo zmotili. Mija je še vedno pogumna, vztrajna in tako Človeška. D. Sedej Uničevanje planinskega cvetja Pri nas je z zakonom zašči-nih okoli 50 planinskih rož, pa vendar se vedno pogosteje dogaja, da obiskovalci gora uničujejo prav zaščitene planinske cvetice. Medtem ko se v drugih državah zelo zavzemajo z.i to, da bi bile planinske rože čimbolj zaščitene, pri nas vso premalo varujemo lepote planinskega sveta. Brezsrčno trganje in uničevanje planinskega cvetja se v gorah, začne v prvih dneh pomladi do pozne jeseni. Vsi ljubitelji gora bi se morali zavedati, da so planinske rože lepe le v svojem okolju. U. 2. Kdaj slovenski planinski muzej? Slovenci smo izrazito alpski narod, naša planinska zgodovina se je začela pisati pred več kot dvesto leti. Danes je v Sloveniji več kot 65.000 organiziranih planincev, ki obiskujejo naše gore, dosegajo svetovno znane uspehe. Pa vendar ni denarja ne prosto- /O ljubljanska banka rov za slovenski planinski muzej. Posamezne skromne muzejske zbirke so v Trenti, na Jesenicah, Kamniku in v Ljubljani. Vendar te so pomanjkljive, skromne in neurejene. Glede na tradicijo jn na številne uspehe našega alpinizma in planinstva bi Slovenci morali dobiti plannski muzej, ki že postaja hiltu'.na potreba našega naroda. V.l. Obiščite nas na Gorenjskem sejmu v Kran=u - hala A in v prodajalni pohištva, Titov trg 5 Posebno ugoden nakup pohištva POHIŠTVO Velika tombola v Poljanah Oglarji na Starem vrhu vabijo Prostovoljno gasilsko društvo Poljane bo v nedeljo, 6. avgusta, popoldne pripravilo v Poljanah veliko tombolo. Lovcem na srečo bo na voljo več kot 200 dobitkov med ka- terimi vsekakor velja omeniti še posebno pralni stroj, hladilnik, sedežno garnituro, omarico za čevlje in tranzistor. Po tomboli pa bo na vrt- ni veselici obiskovalce zabaval ansambel Cadež iz žlrov. čisti dohodek s tombole in veselice bodo poljanski gasilci namenili za nakup gasilske opreme. -Jg V gozdovih Starega vrha je bilo v preteklem in v začetku tega stoletja zelo razvito oglarjenje. Prav zato so se prizadevni turistični delavci v tem delu škofjeloške obči- Iskra 4.8.do15.8. v času sejma Iskrini izdelki po izrednem popustu |k eteri upw% v urnim . . L/,;., Iskriti razstavni paviljon je v hali A gorenjski sejem ne odločili, da v nedeljo. 6. avgusta, prikažejo nekatere običaje v zvezi s kuhanjem oglja. Program se bo v nedeljo začel ob 10. uri dopoldne s pozdravi predsednika turističnega društva Stari vrh, predstavnika pokrovitelja Gozdnega gospodarstva Kranj in z nastopom moškega Pevskega zbora KUD Ivan Cankar Virmaše-Sv. Duh. Pol ure kasneje se bo začel prikaz pridobivanja oglja i° dola oglarjev: pripravljanje drv, ureditev kopišča, zlaganje drv v kopo, pokrivanje kope, kuhanje, razdiranje """ trganje kope, ogled koparske* ga orodja, koparske bajte ni nekaterih značilnosti iz dela in življenja oglarjev. Po končani prireditvi se t>0 začela na Grebljici, na Pra" štoru pod kočo na Starcu* vrhu, zabava na kateri ^° igral ansambel »Veseli Gorenjci« iz Selške doline. In kako priti v nedeljo n* Stari vrh? Ne bo težko! *z Luše v Selški dolini vas b° sedežnica, ki bo obratoval*/ od 9. do 18. ure, v nekaj "[J Rutah potegnila skoraj e prireditvenega prostora. 'J tiste, ki bi se radi z lastnj£ j vozilom pripeljali do P1*1 | ditvenega prostora, pa je j žen dostop iz Selške J Ijanske doline. Prireditelj* f I obljubili zadostno številoT* I kirnih prostorov. tiM Pa Še nekaj za UubltSf piknikov. Prva kopa na ^ rem vrhu je zagorela Že P. tekli torek. Zato bodo *lS. ki bi radi pekli čeva pčiče nedeljo lahko oglje tudi kj pili. če pa ga bo taktl zmanjkalo, bo čez dober f don na voljo že novo o2IJv' saj bo ena izmed treh kop nedeljo še gorela. JU' Dom na Vodiški planih dobro zasede** Partizanski dom Vodice & Jelovici je nedvomno e°0 najbolj udobnih in n^lcpls, planinskih domov pri preživi.)^ Borci v njem svoj dopust pod VB^ajtr pogoji. Dnevni P<-'nzIf" a\^' J* reč znaša največ do jev. Veleblagovnic* iloBu? danes odpTta LIP lesna industrija Bled »P Dled Tovarna Bled Svet za urejanje medsebojnih delovnih razmerij Tovarne Bled razglaša na podlagi določil Statuta podjetja, pravilnika o delovnih razmerjih in statutarnega odloka Številka 1 naslednja prosta delovna mesta: 1. več mizarjev v oddelku vrat Bled 2. več delavcev za priučitev v lesni stroki (v oddelku vrat Bled) pogojl: P°d L: kvalificiran mizar; frijava z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev je treba poslati Svetu za ure-lanje medsebojnih delovnih razmerij Tovarne Bled, Spodnje Gorje št. 2 pošta 64247 gornje Gorje, do 9. 8. 1972 (deset dni po objavi razglasa) KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ 113 XXII. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju v prostorih v Savskem °9u razstavlja in prodaja: jedilna in tehnična olja meso in mesne izdelke mleko in mlečne izdelke krompir in močna krmila " zunanjem prostoru *b°r kmetijskih stro-ev domače in tuje prošnje ''Poročamo se za obiski SGP Projekt Kranj prodaja po zbiranju ponudb naslednja osnovna sredstva: 1. polnojarmenik schubert starke, letnik 1941 svetloba jarma 700 mm, cenilna vrednost 10.000 din 2. cepilnik pinykay, skoraj nov, cenilna vrednost 10.000 din 3. venecijanka cenilna vrednost 5.000 din SLOVEHIJALES ^ \fy LJUBLJANA ^i/ •••^COSIAVtJ.^;i'' •••••••••••••• V* 4\ RAZSTAVA IN PRODAJA stavbnega pohištva keramike gradbenih materialov NA GORENJSKEM SEJMU V SAVSKEM LOGU 00 4. DO 15. AVGUSTA UGODNO 2- do 5-odstotni popust GLAS * 12. STRAN /O ljubljanska banka i TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ tri g lav V avgustu razprodaja konfekcije po znižanih cenah UNIČITE PRENAŠALCE EPIDEMIJ! Splošno mano je, da rnufte, komarji in drugi Insekfl prenašajo povzročitelje raznih bolezni, posebej pa povzročitelje črevesnih bolezni, kolero, malarije itd. Ne čakajte, da se kaj zgodi! Uničite inšekte, oe preden so razmnožijo in utegnejo raznesli bolezen! NUVAN deluje še dalje, kot je potrebno in uničuje vsa fctsekte, ki letijo ali se plazijo. NUVAN! CiBA - GEfGY ZLATOROG. MARIBOR SPECIALNI NARTA LAS SERVIS ▼ frizerskem salonu . HOTEL CREINA KRANJ Na zalogi vse vrste lasulj za ženske in moške PRIPOROČAMO SE *U7 LIJ JELOVICA lesna industrija Škof ja Loka sprejme v delovno razmerje 15 novih sodelavcev za delo v obratu Gorenja vas • Pogoji za zaposlitev: starost nad 15 let;,-. m poskusno delo v času 30 dni po dogovoru. Kandidate za zaposlitev vabimo na razgovor * kadrovsko-socialni oddelek. Samopostrežna restavracija Kranj Stritarjeva ul. 5 razpisuje prosta delovna mesta: 1. glavne blagajničarke — administratorke 2. dve kvalificirani ali polkvalificiranl kuharici vA ■ Pogoji pod točko L: srednješolska izobrazba m leto prakse ali nepopolna srednja šola in 5 prakse. Delovna mesta se lahko zasedejo takoj ali po voru. dog°' Poiščite naš znak na XXII. Mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju, ne bo vam žal! —- /O ljubljanska bat** tnali oglasi PRODAM Prodam skoraj nov nemški OTROŠKI VOZIČEK in italijansko STAJICO. Dora Grai-Ser, Kranj, Jezerska cesta 52 3866 Prodam STROJ za kemično Čiščenje »TIP S-1D moderna«. °gled vsak dan popoldne. Naslov v oglasnem oddelku 3870 Prodam JARCKE. Dobijo *e vsak dan. Okroglo 24 pri Kaklu 3886 Prodam TRAKTORSKI PLUG obračalnik. Poizve se v Dvorjah 44, Cerklje Prodam italijanski kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Lokar, Žanova 12, Kranj 3954 Prodam ŠOTOR junior za fi osebe. Moste 94 a, Komenda 3955 Prodam malo rabljeno PLINSKO PEC. Brvar Janez, Zg. Bitnje 98 3956 Prodam dobro ohranjen PONY EXPRES. Malej, Grmi-čeva 4, Kranj 3957 Prodam kombinirano OMARO. Gartner Tone, Ulica 1. avgusta 1, Kranj 3958 Prodam OTROŠKO KOLO. Polica 18, Naklo 3959 Prodam nov 12-colski GUMI VOZ, nosilnosti 1300 kg in večjo količino DRV. Šenčur, Pipanova 40 3960 Ugodno prodam 130-litrski HLADILNIK himo. Resman, Jelenčeva 32a, Kranj 3961 Prodam STROJ za prebiranje (sortiranje) krompirja. Tupaliče 17, Preddvor 3962 MOTORNA VOZILA Prodam FIAT 750. Ogled popoldne ali ob nedeljah dopol- dne. Štular, Mlaka 26 (Voćne), Kranj 3852 Prodam VW, letnik 1956. Vulkanizer, Lesce, Železniška 2 3963 Prodam MOPED. Mlakarje va 39, Šenčur 3564 Prodam FIAT 1100 R. Pet-kovič, Moša Pijade 11, Kranj Prodam AUST1N MAXI DELUX, prevoženih 41.000 km ali zamenjam za dobro ohranjen fiat 750. Mali, Partizanska 31, Kranj 3966 Prodam RENAULT 4 L, letnik 1968. Zadnikar, Radovlji. ca, Ljubljanska 27 3967 Prodam FIAT 750, letnik 1969, prevoženih 40.000 km. Informacije vsak dan od 17. do 19. ure v Domu JNA Kranj 3968 Frodam FIAT 750. Gorenje savska 47, Kranj 3969 STANOVANJA Začasno ali sezonsko oddam v najem opremljeno stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 3970 Zahvala Ob težki izgubi v 77. letu starosti našega moža, očeta, starega očeta in brata Franca Oselja Jarčevega ata iz Vogelj se lepo zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh dneh pomagali ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Hriber-n'ku Ivanu za pomoč in skrb v njegovi bolezni, častiti duhovščini za zadnje spremstvo in izrečene ganljive besede. Pevcem upokojenskega društva iz Kradla, članom ZB iz Vogelj, botru Liparju Antonu za vsestransko pomoč, vsem darovalcem vencev ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na nJegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ivanka, sin Mirko, hčerke Francka in . Ivanka z družinami ter sestra Marija v°8lje, Predoslje, 29. julija 1972 Zahvala Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame, sestre in tete Marije Pogačnik roj. Tornan Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej Se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, dr. Metki Praprotnik za pogost obisk |n. lajšanje bolečin, župniku Urbanu za prelepe besede ob krsti in pevcem iz Hubncga. žalujoči: hčerki Marija in Ivanka z družinama ter sestri Francka in Ana D°bro polje, Posavec, Jesenice, Ravnica, 23. julija 1972 Ob Zahvala lz6ubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete Katarine Lazar ko^^'jnjcrno za izrečena sožalja in poklonjeno cvetje. Hvala vsem sorodni-veiijj' Sosct*°m. znancem, pevcem, godbi, g. župniku in vsem, ki so jo v tako |ju; 115 številu poslednjič spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahva-BeRui ? zdravnikom, sestram in strežnemu osebju v Psihiatrični bolnici v nJah za pomoč in nego v času zdravljenja. žalujoči: mož Jože, sin Boris, hčerka Zinka, sestra in bratje ^Vornik, Jesenice, Knape, Zg. Bitnje, LJubljana, 22. Julija 1972 Nujno rabim opremljeno SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 3971 STANOVANJE v Kranju dobi upokojenka ali starejša zakonca za varsto 4-letne punčke. Vršnik Francka, Grcgor-ričeva 34, Cirče, Kranj 3972 ZAPOSLITVE Za delo po urah sprejmem DELAVCA DELAVKO m VA-JENCA-KO za keramično stroko. Vhktpr Konjedič, Delavska cesta 39, Kranj 3973 Poštena in pridna upoko-KOJENKA z možem gre varovat otroke za sobo in kuhinjo, lahko tudi pomaga pri pospravljanju. Naslov v oglasnem oddelku 3974 lZČJJBLJENO V soboto zjutraj sem izgubila drap JOPICO od Savskega mosta do postaje pri Iskri v Kraniu. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne Kcnda Silvi, Vodopivčeva 16, Kranj POSESTI Prodam HIŠO z gospodarskim poslopjem in vrtom v Kropi ali zamenjam za iram šo. Ogled vsak dan od 19. ure dalje ali v nedeljo dopoldne. Kropa 78 3976 OSTALO Opozarjam -sakogar pred nakupom raznih stvari od Jagodica Janka st., Mlekarska 16, Kranj, ker niso njogova last. žena Jagodic Francka, Mlekarsko 16, Kranj 3977 PR0JEK1IVN0 PODJETJE KRANJ CESTA JLA 61 (nebotičnik) IZDELUJE NACRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRAĐENI KINO Kranj CENTER 2. avgusta ital. barv. film SONČNICE ob 16., 18. in 20. un barv. MA- 3. avgusta ital. ban', film SONČNICE ob 16., 18. in 20. uri 4. avgusta amer. ban7, film OKUSI DRAKULOVO KRI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 2. avgusta franc. barv. film GROzNIK IZ SAN TROPEA ob 18. in 20. uri 3. avgusta amer.-ital. barv. film CIAKMULL — MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri 4. avgusta franc. ban', film OROŽNIK IZ SAN TROPEA ob 18. uri, ital. ban. film SONČNICE ob 20; uri Kamnik DOM 2. avgusta ital.-špan. film SANDOKANOVI ŠCEVALCI ob 18. in 20. uri 3. avgusta franc. ban. film OROŽNIK IZ SAN TROPEA ob 18. in 20. uri škcfja Loka SORA 2. avgusta amer. ban', film' KRVAVI MESEC ob 18. in 20. uri 3. avgusta franc. ban. iilm DOVOLJENJE ZA UBIJANJE ob 20. uri 4. avgusta franc. barv. film DOVOLJENJE ZA UBIJANJE ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 2. avgusta franc. barv. film DOVOLJENJE ZA UBIJANJE ob 20. uri 4. avgusta amer. ban. film POZNO ZA HEROJE ob 20. uri Radovljica 2. avgusta amer. ban. Iilm ESKADR1LA SMRTI ob 20. ari 3. avgusta ital.-špan. barv. film NOC NASILJA V TOMB-STONU ob 20. uri 4. avgusta amer. film STAN IN OLIO, VEČNE KLEPETULJE ob 20. uri Bled 2. avgusta amer. ban. film CATCH ob 18. in 20.30 3. avgusta amer. barv. film CATCH ob 18. in 20.30 4. avgusta amer. barv. film LJUBIM SVOJO ŽENO ob 18. in 20.30 Jesenice RADIO 2. avgusta amer. barv. CS film MALI IN VELIKI MOŽ 3. avgusta amer. barv. film AVTOSTOPARKA 4. avgusta amer. barv. film AVTOSTOPARKA Jesenice PLAVŽ 2. avgusta amer. ban. film DVA BREZ ŽENE 3. avgusta amer. barv. film DVA BREZ ŽENE 4. avgusta danski barv. CS film JAZ ŽENA - 3. del Kranjska gora 3. avgusta danski ban*. CS film JAZ ŽENA — 3. del Javornik DELAVSKI DOM 3. avgusta amer. barv. CS film MALI IN VELIKI MOŽ Ognjeni bič na Malem Triglavu MOPEDIST IZSILJEVAL PREDNOST V petek popoldne se je na Ljubljanski cesti v Kranju pripetila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti. Mope-dist Stebergar Ladislav iz Kranja je zavil prek ceste v trenutku, ko je v smeri iz Kranja proti Ljubljani pripeljal Kurt Vrhotickv z Dunaja. Čeprav je Vr hoticky,«ki je vozil osebni avto, zaviral, nesreče ni mogel preprečiti in je mopedista zbil po tleh. Stebergar se je v nesreči hudo ranil in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. TRČIL V AVTOBUS V petek zjutraj je Ratko Pujlč, ki začasno dela v Nemčiji, z veliko hitrostjo vozil iz Kranjske gore proti Martuljku. Zaradi hitre vožnje je v ovinku zaviral. Pri tem ga Je zaneslo v levo in je čelno trčil v nasproti vozeči avtobus, ki ga je vozil Ivan Cepič z Jesenic. Pri trčenju sta se laže ranila Pu-njič in njegova sopotnica Jovanka Nedelj kovic. Gmotna škoda na obeh vozilih znaša 28.000 dinarjev. NEZGODA ZARADI VELIKE HITROSTI IN VINJENOSTI Ipavec Franc iz Žirovnice, je v petek opolnoči vozil od Završnice proti Mostam. Zaradi velike hitrosti je vozilo zaneslo s ceste in je zadel ob betonski propust. Pri nesreči sta se poleg voznika ranila tudi sopotnika Alojz Hočevar iz Žirovnice in Zdravko Tencer iz Maribora. Ipavec je vozil vinjen. OTROK SKOČIL PRED MOTORNO KOLO V soboto se je na cesti III. reda med Krnico in Višelnico pripetila huda prometna nezgoda Marjan FrčeJ iz Višelnlce je vozil po cesti med Krnico in Višelnico, ko mu je pred motorno kolo skočil osemletni Janez Porm iz Krnice. FrČej nesreče ni mogel preprečiti in je otroka zbil po tleh. Otroka so odpeljali težko ranjenega v jeseniško bolnišnico, kjer Je v ponedeljek umrl. PREVRNIL SE JE POD CESTO Marjan Žitnik z Jesenic je vozil v soboto zvečer z Vršiča proti Kranjski gori. Zaradi velike hitrosti ni mogel zvoziti ostrega ovinka in se je prevrnil prek 2 metra visokega nasipa, kjer je obležal na strehi. Pri nesreči se je hudo ranil in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. VOŽNJA BREZ IZPITA V nedeljo popoldne se je pripetila na cesti II. reda v Soteski prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti in vožnje brez šoferskega izpita. Voznik avtobusa Emil Cepon z Bleda je peljal iz Bohinjske Bistrice proti Bledu, ko mu Je v Soteski pripeljal pred vozilo z motornim kolesom Kole Arsov iz Soteske. Avtobus je Arsova povozil, pri čemer se je motorist tako hudo ranil, da je na kraju nesreče umrl. Arsov je vozil brez Šoferskega izpita. Gmotna škoda na obeh vozilih znaša 1500 dinarjev. L. B. /O ljubljanska banka Zdaj, ko poletje prerašča v polno planinsko-turistično in alpinistično sezono, ko delovni kolektivi prirejajo množične izlete v gore, so naši gorski reševalci takorekoč dan in noč pripravljeni na teke ter odgovorne akcije v planinah. Pomagati morajo slabo opremljenim izletnikom in plezalcem, ki se odpravljajo na izlete in vzpone, za katere niso primerno opremljeni ali trenirani. Gorski reševalci prav gotovo ne morejo biti kos vsemu, zlasti pa ne utegnejo pomagati tistim, ki podcenjujejo številne nevarnosti i on ali pa precenjujejo svoje sposobnosti. Letošnje poletje obiskovalcem gora ni najbolj naslonjeno. Nevarna in strma sneži šča predstavljajo resno nevarnost za ljudi, ki niso primerno obuti in ki nimajo popotne palice aH cepina. Obilna in številna deževja krušijo skale; tudi to ogroža življenja Izletnikov. Nagle spremembe vremena, neurja in nevihte so velika nevarnost za obiskovalce gora. TRIGLAV JE ZAHTEVAL ŠTIRI SMRTNE ŽRTVE Pretekli teden je 'hitelo v planine rekordno število ljubiteljev gora. Največji naval Je seveda doživel Triglav. Vreme je bilo v soboto lepo, skoraj Idealno za vzpon na naš najvišji vrh. Mladi iz Dobrave pri Kropi so se veselili tega podviga. S seboj so povabili tudi Angležinjo Mary Isabel VVaghorne, ki letuje pri znancih na Dobravi. Nekako ob 7. uri je skupinica zapustila Triglavski dom na Kredarici, hoteč se prek Malega in Velikega Triglava spustiti k Planiki in nadaljevati pot prek DolIČa in Sedmerih jezer do Bohinja. Naglo so prispeli na Mali Triglav, kjer so odložili nahrbtnike ter brezskrbno hiteli po grebenu proti vrhu. Skupaj z Dobrave! se je v soboto, 29. julija, zbralo na vrhu Triglava prek 40 obiskovalcev. Viharni oblaki, ki so lebdeli nad Bohinjem in Trento, so bili grozeči in nasičeni z elektriko. Vsi izletniki so se zato podvizali. V zraku, iz klinov ln iz žic Je sršela elektrika, ki je nekako ob 9. url ln 30 minut dosegla svoj ognjeni višek. Takrat je čelna skupina že začela sestopati z vrha Malega Triglava proti razpotju Kredarica-Planika. Nenadoma je ognjeni bič udaril med planince. Pred očmi so zagledali žarečo kroglo. Bič je udaril večkrat zapored in planince razmetal daleč naokrog. Marjan Rakovec, Roman Avguštin in Jože Ješe so bili tik pod vrhom Malega Triglava smrtno poškodovani. Podlegli so streli in udarcem ob padcu. Močno ožgana in ranjena sta bila tudi Milan Cemažar in Janez Žumer z Bleda, ki sta zavzela Triglav iz Doliča ln sta se skupaj z ostalimi spuščala proti Kredarici. Reševalci so pozneje ugotovili še eno smrtno žrtev: Janeza Krča iz Kranja je strela zadela pri sestopu s Triglava, nedaleč od spominske plošče Mar. ku Pernhartu. Katastrofo pod vrhom Malega Triglava so bolj ali manj srečno preživeli ostali člani druščine iz Dobrave (Drago Terlikar, Ljudmila Vidic ln Darko Vidic ter Peter ObrČ iz Ljubljane), vendar so bili priča strašne, uničujoče moči ognjenega biča, Elijevega ognja, ki je kruto ln neusmiljeno gospodaril na Malem Triglavu. Tragedija Je presegla vse podobne v svetovni in naši zgodovini (Kočna in Skuta). Gorske reševalne službe na Jesenicah, v Mojstrani ln pod Triglavom so bile o nesreči na Malem Triglavu obveščene ob 10. url, in sicer prek meteorološke postaje v Tri-glavskem domu na Kredarici. Takoj, kljub hudemu neurju, ki je tedaj vladalo povsod po Sloveniji in še prav posebej na Gorenjskem, so gorski reševalci mobilizirali svoje člane in stopili v akcijo. Plezav-cl in alpinisti, ki so se tedaj nahajali na Triglavu ali v njegovi soseščini, so nemudoma začeli z reševanjem. TAM iz Maribora, ki je priredil k* lektlvni izlet na Triglav, J poslal na kraj nesreče sv« najboljše može. V Vratih «f bili alpinisti Iz Tržiča in MjJ strane. Le-tl so kot prvi P*^ nesli tehnični reševalni terial (Mariner nosila, vrv*' kline in ostalo). Reševanje » že ln teže poškodovanih i steklo v zgodnjih poPoldj£ sklh urah, smrtno ponesrej* nih pa nekoliko kasneje. Tr* glav je bil še vedno nevarn0 naelektren, vendar so r*»* valcl uspeli prenesti na K darlco vse preživele ln tud1 dve trupli. Iz Triglavske** doma je žalostna proces« nadaljevala pot v dolino ^ me, saj helikopter GRS more pristati na Kredarici« Gorski reševalci so v tieo Ijo zjutraj odšli iskat še o»» la dva mrtveca. Nov ncl ter, ki Je v nedeljo zjutr* pristal na Kredarici, je JJ peljal v dolino laže i" poškodovane, reševalci P* morali iz neznanih ra*j°" j prevzeti novo nalogo. Tri* portlrali so Štiri smrtn<> ^ nesrečene s Kredarice v lino Krme, kjer Jih Je vzel reševalni avto, kl lc ^ pla prepeljal v mrtvašnic0 Dovjem. Slednja Je tako W, Jela že 33 smrtnih žrtev glava. .m Tragedija na Malem »' * < vu, ki je terjala štiri Jj | žrtve, Je resno opozori«0'^ zahtevajo gore skrajn° . fg$ vidnost. Na začetku ,/Si> 8|l izleta, smučarske ture.0,tfl' vzpona moramo vedno P ^ sliti tudi na morebiten " /i' čen konec. Nazadnje se velja "\|* vprašati, kdaj bo gors*K sevalcem končno prihr naporno prenašanje čencev z gora v dolin0, skl reševalci so P1"1**",! f in tudi sposobni resev* 0, nesrečence in trupla '^e varnih ln nedostopnih *^ nov, iz previsnih ui P ^ nlh sten, vendar bi J ,s(V> derna tehnična ff^ot* predvsem helikopterji. ftt olajšala napore, ki čcS segajo njihove fb*R£e nosti. Obiščite nas na Gorenjskem sejmu hala A v Savskem logu ELEKTROTEHNA LJUBLJANA, poslovalnica Kranj, Prešernova 9 Nudimo vam veliko izbiro: ELEKTROMOTORJEV VSEH VRST MEŠALCEV ZA BETON MOTORNE ŽAGE ELEKTRIČNA ORODJA AGREGATI LESTENCI IZ UVOZA IN DOMAČI # Sejemski popust — Brezplačna dostava na dom Priporoča se Elektrotehna Ljubljana, poslovalnica Kranj Naš komentar Le 3 točke z gostovanja S prestavljeno tekmo 2AK (Kikinda) : Triglav se je končal prvi del letošnjega tekmovanja v II. zvezni vaterpolski ligi. Kranjčani so si v 10 kolih nabrali 14 točk w so trenutno na 4. mestu. Zadnja turneja po Srbiji in Vojvodini jim ni prinesla zaželenega uspeha, saj so v treh tekmah osvojili samo - točke. V prvi tekmi z Vojvodino so iztržili remi, v drugi proti Bečeju so tesno izgubili, le v tretji tekmi v Senti so proti Spartaku zaigrali tako kot znajo in ga visoko premagali. Kljub samo trem osvojenim točkam Pa se ni treba bati preplaha, saj bodo že to nedeljo v domačem bazenu gostili faiorita za prvo mesto zagrebškega Medveščaka, v torek se bodo pomerili z Jedinstvom (Zadar), v sredo .pa s Šibenikom. Po vsej verjetnosti lahko računajo na vseh 6 točk, saj se bodo MedveŠčaku skušali revanžirati za poraz v prvem kolu. LESTVICA: Medveščak 11 u 0 0 80:25 22 Šibenik 11 8 1 2 56:38 17 KPK U 8 0 3 74:49 16 Triglav 10 6 2 2 59:38 14 Vojvodino 11 5 3 3 48:41 13 Mladost U 5 2 4 47:45 12 Rivijera 10 4 2 4 45:56 10 Jedinstvo 11 3 1 7 39:61 7 Borac 11 3 0 8 47:67 6 Spartak 11 2 2 7 53:76 6 BeČej 11 2 0 9 33:60 4 2AK 10 1 1 9 33:47 3 -dh v Kartradicionalnem turnirju lo 7 .naniu, kjer je sodelova-čih 3,nozernskih in 5 doma-Bjr T*Ip'.Je zmagala ekina drič JfcSeniCe u Stanka Mla-° se nogometaši Tri * nedeljo pomerili z gosti S iNnar Saka p' tekmi z g°sti k >;li' K^v 200 bedaki je vCl^ (Kranj). 3aku"T1.80 se v igri Proti F* kr'J- katerem igra tudi d U obč?nP+retlstavili domače-las°na?tVU- Kliub temu, >Cn'Pl,i °rez nekaterih NtJt v igralcev, Pa je V 2 katastrofalen Jn pre-udi gostje So po- kazali kaj prida nogometnega znanja. Na stadionu v Stražišču pa sta se v prijateljski tekmi srečali enajsterici Save in vm-kovški drugoligaš, ki je n% pripravah v Kranju. Tudi tu je rezultat dvoštevilčen (1:12), saj dosegli le 1 ko je domači pobrati žogo dvanajstkrat, so igralci Save zadetek, medtem " vratar moral mreže kar iz V okviru praznovanja občinskega praznika Jesenic so trem najzaslužnejšim športnim delavcem podelili Gregorčičeve plakete. Plakete so prejeli — od leve proti desni: Tone Zidan, Mitja Ve-rovšek, Karel Frančiškin in Robert Gorše, ki je plaketo prevzel za nogometni klub Jesenice. — Foto: B. Blenkuš Žnidar ugnal Mariborčana Kranjski teniški delavci so bili organizatorji letošnjega odprtega prvenstva Kranja v tenisu. Po prijavah bi moral biti turnir med najmočnejšimi v Sloveniji, saj se je že v soboto zbrala vsa slovenska teniška elita. Med temi pa so bili tudi štirje odlični igralci iz sosednje Avstrije. Zaradi močnega naliva pa je bil organizator primoran, da turnir skrajša, tako da se je v nedeljo za najboljšega borilo le 24 belih mušketirjev. Tu pa so lep uspeh dosegli Triglavani, saj je Žnidar že v osmini finala odpravil Mariborčana Tomoviča, v četrt-finalu pa še njegovega klubskega kolega Matjaža Muleja. Furlan pa je bil odličen v igri z Mironovom. V finalni borbi pa je Davorju Znidar-ju proti Mariborčanu Sven-šku zmanjkalo moči in tako je prvo mesto osvojil Brani-kovec. Rezultati — četrtfinale: Svenšok : Goličnik (oba Br.) 6:4, 6:3, J. Mulej : Polenec (oba Tr) 3:6, 6:4, 8:6, Furlan : : Jezeršek (oba Tr) 1:6, 6:0, 6:3, Žnidar (Tr) : M. Mulej (Br) 6:4, 2:6, 6:4; polfinale: Svenšek : J. Mulej 6:2, 6:4, Žnidar : Furlan 7:5, 6:2; finale: Svenšek : Žnidar 6:4, 7:5. — dh Tradicionalni slalom nad Češko kočo Pokal Radovljici Teniška šola Na teniških igriščih Stanka Mlakarja v Kranju se bo v petek dopoldne začela pionirska tenU'.s šola. Vodil jo bo znani kranjski tenisač Artur Žnidar in bo trajala deset dni. Stroški 20 din so minimalni, pionirji in pionirke do 13. leta pa se lahko prijavijo do petka vsak dan na teniških igriščih. Na tradicionalnem tekmovanju v počastitev kranjskega občinskega praznika na smučiščih nad Češko kočo so imeli letos največ uspeha smučarji Radovljice, ki so osvojili prehodni pokal skupščine občine Kranj. Tekmovanje je bilo na 300 m dolgi slalemski progi, ki je imela 42 vratic. Tokrat so imeli organizatorji — SK Triglav — srečo z vremenom, saj je prireditev potekala v dobrem viemenu. Nastopilo je blizu 60 smučarjev iz 12 klubov ZRN, Avstrije in Jugoslavije. Vrstni red — ekipe: 1. Radovljica (Mikež, Ješe, Goli- čič), 2. Jesenice (Štraus, Ve-skovič, Ogrin), 3. Triglav (Ce- bokli, Pave, Bajželj), 4. Am-berg; Posamezno — člani: 1. Cerkovnik (Akademik), 2. .Teše (Radovljica), 3. Vodopivec (Transturist), 4. Čebokli (Triglav), 5. Štraus (Jesenice); članice: 1. Mat voz (Fužinar), 2. Bevc (Trbovlje), 3. Mikež (Radovljica); mladinci: 1. Ogrin (Jesenice), 2. Lovšin (Olimpija), 3. Polajnar (Jesenice), 4. Goričič (Radovljica), 5. Šoberl (Jesenice); mladinke: 1. Bajželj (Triglav), 2. Podgoršek (Olimpija),... 5. Leskovic (Jesenice). J. J. Rakuš drugi, Hvasti tretji Na mednarodni, tokrat že peti dirki okoli Pohorja, so se gorenjski kolesarji dobro odrezali. Med člani je Hvasu (Sava) iz Kranja osvojil tretje mesto z nekaj več kot minuto zaostanka za zmagovalcem, še bolje pa je pripeljal -dh /O ljubljanska banka v cilj Mirko Rakuš (KK Bled), ki je bil med mladinci drugi v času zmagovalca Sa-fariča (Siporex Pula) in 20 sekund pred veliko glavno skupino, v kateri so bili tudi ostali blejski kolesarji, Knaf-lič je osvojil še vedno dobro 10. mesto. S sedanjo vožnjo dokazujejo naši Gorenjci, da v obeh kategorijah upravičeno spadajo v sam vrh jugoslovanskega kolesarstva. T.Potočnik CM 14 A «5 " SREDA — 2. AVGUSTA 1^2 Ob 25-lctnicl Glasa ter otvoritvi novih proizvodnih in upravnih prostorov podjetja Gorenjski tisk Kranj se je v petek sestal delavski svet podjetja na slavnostni seji, na kateri so podelili najzaslužnejšim članom kolektiva zlate značke podjetja, delavcem, ki so v Gorenjskem tisku že več kot 15 let pa priznanja in denarne nagrade. Poiskali smo tri izmed njih in Jih zaprosili za nekaj besed o njihovem delu in počutju. Marjan Vršnjak (46), knjižni revizor: »V tiskarni delam že 25 tet. Tu sem se tudi izučil za knjigoti-skarja. V začetku je bilo težko. Bila so to prva povojna leta in vsega je primanjkovalo. Stroji so bili zastareli in malo jih je bilo, ni bilo papirja in tudi kolektiv je bil premajhen za tolikšna naročila. Kljub vsemu srno zmogli. In ne samo dela v tiskarni. Skoraj vsak dan smo brli še na udarniški. Pomagali smo pri odstranjevanju ruševin in pri gradnji novih objektov Morda prav zaradi težkega začetka še bolj cenim današnje pridobitve. Tako izgradnjo novih prostorov, kot uvedbo sodobne tehnologije na modernih strojih, ki so nam v veliki meri olajšali delo.« Marija Vukič (52), tiskarska vlagalka: »Z delom v tiskarni sern se seznanila že kot otrok, zato poklicna odločitev ni bila težka. Leta 1947 sem se zaposlila v tiskarni Sava, ki se je kasneje preimenovala v Gorenjski tisk. Začela sem kot tiskarska vlagalka in to delo opravljam še danes. Le s to razliko, da smo tedaj delali v majhnih prostorih in na zastarelih strojih, sedaj pa strežem najmodernejšemu štiribarvnemu ofset stroju. Ker sem v podjetju že 26 let, se počutim kot do ma. Mlajši sodelavci nas spoštujejo, saj jim starejši lahko marsikdaj poma gamo in svetujemo« Francka Mlakar, (46), delavka v knjigoveznici: »Šestnajst let mi je bilo, ko sem prišla v tiskarno. To je bila moja prva zaposlitev. Delo sem sprejela z velikim navdušenjem in tudi drugi so delali z veseljem. Posebno prva leta po vojni. Mislim, da tudi zato, ker smo bili mladi in se nismo uslra šili nobene, še tako zah tevne naloge. V knjigo veznici nas je tedaj delalo le 5 ali 6 in dela nikdar rti zmanjkalo. Delali smo tudi po več .šihtov' sku pa j. Tega sedaj ni več treba, čeprav naročil ne manjka, ker nas je več ir, laže postorimo kar je treba « Besedilo- L. Bogataj Slike: A. UčVir V okviru sodelovanja Kranja s tujimi mesti je v nedeljo prispela na nekajdnevni °k's* Kranj tričlanska delegacija iz francoskega mesta La Ciotat. Delegacija, ki jo vodi župan ^ sta La Ciotat gospod Jean Graille — sestavljata pa jo še gospod Barral in gospod Andreo ■— je ogledala nekatere znamenitosti Kranja, obiskala nekatere kolektive in se med drugI«1 u ^ ležila tudi slavnostne seje splošnega zbora kranjske občine ob občinskem prazniku. — — Foto: F. Perdan XXII. mednarodni gorenjski sejem v Kranju Odprli ga bodo v petek dopoldne Preddvor, 1. avgusta — V hotelu Bor v Preddvoru je bila dopoldne tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki uprave Gorenjskega sejma seznanili domače novinarje o organizaciji in programu XXII. mednarodnega gorenjskega sejma v Kranju. Letošnji mednarodni gorenj, ski sejem, ki bo prvič samo na sejemskih površinah v Savskem logu, bo v petek ob 10. uri dopoldne odprl član predsedstva slovenske skup- ščine Zdravko Krvlna. Na letošnjem sejmu bo sodelovalo prek 300 predstavnikov različnih podjetij, od tega skoraj 100 iz tujine. Kot na vseh dosedanjih sejmih bo tudi letos na voljo velika izbira blaga, posebno pohištva, vseh vrst tehničnih predmetov za gospodinjstvo in industrijo, konfekcije, motornih vozil itd. Kot posebnost pa lahko omenimo veliko izbiro kmetijske mehanizacije, za katero se Je vodstvo sejma odločilo zaradi velikega povpr nja. Sejem bo odprt *>*kj& 1 9. do 19. ure do 1* ^ od 9. do 19. ure do sta. Po 19. url pa ho dan zabavno-glasbeni - t$ gram s plesom. Vstopn'0 ,j ■A vece _ 5 ogled sejma in za program je enotna narjev. Za obiskovalce bo v Pe 4. avgusta, sejem odpr 11. uri. xj Ji' OBIŠČITE NAS V NOVI TR60VINI HA Rt NUDIMO VAM • vrata vseh vrst • obloge iz masivnega iesa P| f • opazne plošče za gradbeništvo IIP DIGQ • iso-span lesobetonski zidaki TRGOVINA JE ODPRTA: OB TORKIH DO 18. URE, OB SOBOTAH DO 12*. URE, OSTALE DNEVE PA DO 14. UR^ Naš naslov: TRGOVINA lip bled REČICA, tel. 77-328, int 9