O vsebini tokratne posebne izdaje Rasti
70. obletnica slovenskega šolstva
V rokah imate novo številko Mladike in; njo tudi novo številko Rasti! V okviru zadnje časnikarske delavnice, ki jo je za mlade pripravilo društvo Mladi v odkrivanju skupnih poti, smo tokrat odkrivali, kako deluje pravo časnikarsko uredništvo,M je tisto Primorskega dnevnika, Novega glasu ali deželnega sedeža RAJ.Za vajo smo tudi simulirali delo v časnikarski redakciji.
Potem ko je animatorka delavnice - časnikarka Breda Susič - orisala razne vloge znotraj red akcije, s mo žrebali, kdo bo prevzel katero nalogo. Name jo padla ravno najvažnejša vLoga - vloga glavnega urednika. Potem smo se lotili izbire tematik za razne članke,da bi napolnili naše strani, posvečene družbenim in mladinskim temam, kulturne strani in druge rubrike.
izbira ¡e padla na dve glavni temi; post in praznovanje Velike noči ter modn. Sam sem tako napisal krajši članek o postu in njegovih načelih.Tudi drugi udeleženci so dobili 5 voj e vloge in sicer: urednica kulturnih strani Veronika se ie tokrat od Loči La za usmeritev v modo: a o tem boste brali vnasLednji številki Rasti.Tina, ki je postala odgovorna za družbene in mladinske teme, je dopolniLa temo posta, v sklopu katerega je obravnavala postenje v drugih religijah in postenje iz drugih razlogov, npr, zdravstvenih aLi zaradi izbire načina hranjenja. V isti sklop člankov spado tudi Julijin članek o vegetarijanstvu.
Crprav sem imel glavno vLogo v uredništvu, bo gLede člankov imoLa glavno besedo Mojca s svoj‘im uvodnikom o 70, obletnici slovenskega šolstva vita Liji in njenem proslavljanju, pa še Urška, Ni ¡e pripravila celotno reportažo o Vlaku spomina,s katerim je odpotovala vAuschvvitz.
/si udeleženci smo pridobili dober vtis o delavnici, ki je stekla v okviru projekta Ko zaživi pisana beseda, ki rja prireja MOSP (Mladi v odkrivanju skupnih poti) v sodelovanju z Licejem Franceta Prešerna, Radijskim odrom ter Mladinskim domom.
Letošnja zima je bila tako mila, da se komu morda ne zdi mogoče,da je že skoraj mimo,pa vendar je tako: j! sredi marca smo že,travniki so že polni zgodnjih cvetlic, in tetka zima, ki nas tokrat sicer ni obdarila z obilnim ; snegom, nas počasi zapušča, na njeno mesto pa prihaja pomlad. To je čas,ko se narava preboja, ko je vse več sončnih dni, ki nas vabijo, da zapustimo svoje ogrevane ; domove in $e odpravimo na svežzrak, ob tem pa mogoče še staknemo kakšen prehlad,ker smo prehitro pospravili : vsa topla oblačila.
Kaj pa jaz? V tem trenutku bi z naj večj im veseljem sprejela povabilo narave in se šla potepat, a si tega žal ne morem privoščiti.V šoli nas namreč vtem obdobju tako zalagajo z vsemi mogočimi naLogami, testi in spraševanji, da bi se kdo Lahko vprašal,če so ti naši profesorji res brez | srca,da svojim ubogim dijakom vtem sončnem vremenu ne pustijo nekaj več prostega časa.
Zavedam pa se, da nimsjn veliko izbire: čez mesec dni sc bo namreč začelo obdobje raznih večdnevnih izletov, izmenjav in drugih pobud, ki jih je vsako leto toLiko,da ostane potem za reden pouk bolj malo Časa; zaradi tega je tudi časa za ocenjevanje potem premalo. Zato v tem ; trenutku stiskam zobe in se prebijam skozi te težke tedne, I zavedajoč se,da bo vsega kmalu konec in bom potem lahko z zadoščenjem uživala vzasluženem počitku.
V naslednjem mesecu pa čaka naše šole res pomembna pobuda; ob priliki sedemdesete obletnice slovenskega ! šolstva v Italiji namreč dijaki, profesorj i in drugo Šolsko osebje pripravLjamo res veliko proslavo, i Tudi o tem sern na šoli že sLišala najrazličnejše komen-j tarje; nekatere moti,če mod urami rednega pouka delamo za ta projekt,drugi pa SO sploh prepričani,da proslava ne i bo uspela.Tudi z datumi smo imeli nekaj težav, saj smo morali dan proslave kar nekajkrat preložiti.Toda sedaj je dan določen; 19-april 2ČI16. Dela, ki ga je treba opraviti, je
Gabriel Milič
če veliko,toda časa je še dovolj in faz n vidim razloga, da nam ne bi uspelo. Res je, da se bo treba potruditi, a če vsak, ki mo je mar za naše šolstvo, kaj stori,
bo delo lepo razdeljeno,trud manjši, proslava pa veličastna.
Sedemdeset let je res visoka obletnica. Meni pravzaprav to ne pove ve Liko, saj sem rojena v času, ko je Slovenija že postala samostojna,ko smo bili mize priznana manjšin? s celo vr$fco svojih ustanov in se nismo bili več prisiljeni boriti za uveljavljanje svojega jezika v različnih okoLjih. Ne morem si predstavljati, kako je bilo mojim prednikom,ko so bili morali obiskovati šole v italijanskem jeziku; in za to sem hvaLežna. Vesela sem, da imam možnost slediti pouku v svojem jeziku, saj se zavedam pomena tega dejstva.
Na žalost pa se ga ne zavedajo vsi; veli ko je otrok {s slovenskimi starši), ki se odloča za obiskovanje šol z italijanskim učnim jezikom. Razlogi za to so Lahko različni; nekateri višješoLci so najbrž za to odločaj o, ker na sLovenskih višjih šolah ni smeri,ki hi jo želeli, a veliko je tudi takih,ki so enostavno prepričani, da so italijanske šole boljše,ali pa so v to prepričani njihovi starši. Sprašujem se,kako je mogoče, da se ne zavedajo, kakšno bogastvo je poznavanje jezikov, še boLJ pa v primeru,da gre za tvoj materni jezik, ki so mu tvoji predniki s težavo pridobiLi pravico,da ga Lahko ti govoriš izven meja Slovenije,
Zdi se mi torej, da bi morali praznovanje Letošnje obletnice izkoristiti za in, da naše šolstvo predstavimo vsem, tudi tistim, ki ga ne cenijo in se morda ne zavedajo njegovega pomena.
Mojca Petaros
Post: kaj je to? Je še aktualen?
Približujemo se koncu meseca marca in s tem tudi končujemo obdobje posta, ki se bo tako zaključilo z največjim krščanskim praznikom; Veliko nočjo. Če preListamo sLovar slovenskega knjižnega jezika, lahko v njem preb ere mo. da ¡e post delna ali popolna omejitev hrane v doLočenem času, zLasti mesa oz. obdobje samo. Lahko upoštevamo to razlago kot pravilno?
Najprej moram izraziti,da bolj kot odpoved hrani, beseda post izraža obdobje priprave na Veliko noč,a je boLj upoštevana prva razlaga. Gre ra štiridesetdnevno obdobje pred Veliko nočjo,začne pa se s pepelnično sredo.
Med postom naj bi upostevaLi ti. postno postavo ali pravila;
* na pepeLnična sredo in veliki petek se lahko verniki do sitega najemo le enkrat na dan, pri obrokih pa ne smemo uživati mesnih jedi: tega se morajo držati vsaj verniki med osemnajstim in šestdesetim letom starosti;zadržek od mesa pa veLja tudi vse ostale petke v postnem času.
To veLja za osnovo posta. Kot sem nakazal, pa to ni glavna vrednota, pač pa nekoliko poenostavljena razlaga posta ¡zverskih razLogov. Najprej moramo reči, da k postu pripomore tudi vzdr-žek od drugih jedi, ki niso potrebne oziroma niso zdrave. Te so lahko razne sladice, čokolada,cvrtje, pa se marsikaj,
Cerkev priporoča tudi drugačne oblike odpovedovanja ter molitev in pomoč bLižnjemu.
A vseeno nismo prišli do bistva, Bi radi ugibaLi? No, povedal vam bom, kot je povedaL znani gledališki igraLec in publicist Gregor čušinCPost ni tekma, ne stava, post je BOJ"; Lahko je boj s svetom,z Bogom,s samim seboj - pravi Čušin.Tako ne smemo vzeti posta kot nekako shujševaLno kuro oziroma dieto, Ampak to je tisto, kar ljudje mislimo, Čušin priporoča tudi, naj pepelnične srede ne jemljemo kot nekakšnega prvega dno novega leta, ko sami sebi obljubimo vnašanje velikih sprememb v življenje, V te obljube se moramo namreč tudi poglobiti. Naj vam ponudim nekaj nasvetov:
Ko
ZAZIVI
nu>(una
SESEDA
včasih lahko ugasnemo televizor in se posvetimo knjigi, vrtu, gremo z našimi bližnjimi na sprehod pomislimo na to, kako se izražamo oziroma na svoja dejanja, da ne bi z njimi nehote koga ranili posvetimo se samemu sebi kot, recimo,deLu aLi našim dolžnostim.
Nazadnje bi rad usmerit vašo pozornost še na en manjši problem v zvezi s postom, jasno je namreč, da se vse manj mladih drži posta in njegovih pravi L, kaj šele njegovega globljega pomena. Tako pase s tem izgublja tudi delček naše kulturne - ne samo verske tradicije. Zakaj prihaja do tega? Vas post morda malce dolgočasi?
Napišite seznam želja in jih po Veliki noči poskusite uresničiti, Drugače pa lahko greste na YouTube kanal Pridi.com, ki vam,v sklopu projekta ^deliJEZUSA pripravlja k postu z videoposnetki,v katerih znane oseb nosti delijo svoja mnenja o postu in dajejo nasvete, O Tem, kako lahko najboljše in nejiepse preživite to obdobje. Pojdite pogledat,ne bo vam žali
Gabriel Milič
Post zaradi verskih prepričanj ali mode?
Post je prisoten v naši družbi že od davnih časov, vsekakor pa je danes njegova vloga postopoma drugačna kot nekoč, lahko bi rekLr, da izgubLja svoj prvotni pomen oziroma smisel. Še več teže pa je post izgubil s prihodom in uveljavitvijo novih modnih trendov v prehranjevanju in vsega spoštovanja vrednih kulinaričnih gibanj,kot na primer vegetarijanstva, veganstva, krudizma itd.
Kateri pomen pa je imel post v preteklosti? Kakšne vloge ima v različnih reLigijah in v zdravem načinu življenja? Na ta in še druga vprašanja nam je v ntervjuju odgovoril dr, Drago KLanšček.dipLomirani inženir, ki je vrstD let doLaL kot vodiLni deLavec v gospodarstvu, kasneje pa je diplomiral kot shiatsu terapevt ter terapevt kraniosakralnc osteopatije. Izobraževal pa se je tudi na področju masaže in psihologije. Poleg individualnih terapij,vodi že vrsto let razLične poste ter razne seminarje,
Ko danes slišimo besedo post,takoj pomisLimo na post, ki go poznajo različna verstva,v našem primeru na 40-dnevno obdobje pred Veliko nočjo, Obstajajo pa tudi drugi razLogi za postenje,kot na primer pomanjkanje hrane ali zdravstveni razlogi. Najbolj razširjen post pa je tisti povezan z verskimi prepričanji. Ta ni bil prisoten le v krščanstvu, ampak tudi v starejših kulturah in drugih religijah. Predstavljal je ne samo telesno, pač pa tudi duševno očiščenje, ki ljudi poveže z Bogom in nebeškim. Post vključuje oziroma je vključeval odpoved določeni vrsti hrane, slabim Lastnostim in slabim navadam.
»Prisoten je tudi pri drugih reLigijah, kot na primer v islamu,hinduizmu, budizmu itd. V vsaki reLigiji ima drugačno obliko in drugačen namen*, nam je povedal dr. Kianšček. V islamu je post vzdržnost od vsega, kar nas lahko pokvari in v postnem obdobju traja od zore do sončnega zatona,začne in konča pa se z molitvijo ter traja 30 aLi 92 dni, V hinduizmu naj bi se postili v imenu Boga vsaj enkrat tedensko,v 1 udizmu pa je post oblika samokontroLe".
Kot smo že omenili, pa so večkrat bili Ljudje primorani k postu predvsem spomladi, ko je hrane primanj-
kovalo in ob sLabih letinah.
»Najmlajša oblika posta pa je terapevtski post*, nam je povcdaL dr. Kianšček; »zanj se ponavadi Ljudje odločajo iz zdravstvenih oziroma estetskih, Lahko pa tudi iz etičnih raz Logov«, nam je še povedal Vsekakor pa vsaki osebi pomeni post nekaj drugega: za nekaterejeto čiščenje hiše, v kateri živi duša,za druge pa je operacija brez skalpela",
Post je hočeš nočeš deL našega živLjenja, saj se večkrat nezavedno postimo: »Že sam spanec je neka oblika mini posta, saj naj bi med njim ne jedli.«
Poleg tega pa nam večkrat med kako boLeznijo spLoh ni do hrane.Takrat se naše telo avtomatično odloči za post kot obLiko prečiščevanja teLesa?
»S tehnoLoškim napredkom je človek dobiL občutek, da popolnoma obvladuje svoje zdravje in življenje. Vendar pa vse boLj postaja jasno in očitno,da ni čudežne tabletke, ki bi pozdravila vse bolezni brez kakršnekoLi spremembe življenjskega sLoga, odrekanja aLi razmisleka«, nam je še za zaključek povedal dr. Klanšček.
V preteklosti so se ljudje postili ¡zverskega prepri Čanja in so torej ob tem tudi opravili nek zdravju pomemben obred,dandanes pa se veLiko Ljudi ne posti zaradi ateizma. Ne smemo pa pozabiti na dej stvo, da je ta nujno potreben za zdravo življenje in ravnovesje.
Tino Sbarba/o

egetarijanstvo je prehrambena Izbira, ki je dandanes precej razširjena.Na svetu naj bi bila približno milijarda vegetarijancev oziroma veganov, te števiLke pa rastejo iz dneva v dan. Društvo angLeških vegetarijancev smatra, da se v njihove vrste vsak dan na svetu pridruži celo dvatisoč novih jedcev, kar je nezanemarljivo število.
Takovrstna izbira je večkrat povezana tudi z versko usmerjenostjo, Se posebno orienta Lska verstva, kot so hinduizem, budizem,taoizem, džainisem in drugi,prepovedujejo uživanje živalskega mesa. Hranjenje z živalmi zatre seme vsakršnega sočutja, beremo v budističnem spisu Mahaparinirvana Sutra. V Indiji približno 42% prebivalstva ne je mesa, večina prebivalstva pa si ga privošči le poredkoma,
OddaLjimo pa se za trenutek od izbire,ki je vezana na versko usmeritev; veliko je namreč tistih,, ki se za eliminacijo mesa odločijo iz etičnih ra-zlogov.Tržaška raziskovaLka Margherita Hackje celo svoje življenje preživela kot vegetarijanka, saj se ji je misel,da mora nekdo umreti,zato da bo ona živela, naravnost gnusila. Spet preidimo za trenutek na vzhod, kjer je Gandhi pravi L, da Lahko merimo civilnost družbe Le glede na način, kako ta ravna z živalmi.
Če pomislim na to, kako z živaLmi ravna moj stric v svoji kmetiji, mi pride na misel Le spoštovanje in ljubezen. Kako skrbi,da so site in čiste,da so zavarovane pred mrazom in dežjem; kako se žrtvuje za to,da bi njim biLo boLje; vtem opažam res spoštovanje in civilnost. Mislim,da se podobno dogaja v vseh kmetijah tu pri nas, pa čeprav jih je vedno manj, Verjetno ni moj stric edini, ki potoči solzo, ko pozdravlja svoje prašiče,
Kaj pa industrijska proizvodnja mesa? Kjer so živali stlačene v kletke, napolnjene s hormoni, kjer se njihovo življenje odvija na tekočem traku? Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri OZN smatra, da vsako Leto 56 milijard živali umre za prehrano ljudi; do Leta 2050,ko se bo na Zemlji števiLo prebivalcev povečalo do približno 11 milijard, pa bo števiLo ubitih živali naraslo do 465 miLijonov ton. Industrijsko proizvajanje mesnih izdeLkov ne zahteva danes samo veLiko prehrambenih virov, ampak je to tudi glavni vzrok svetov-
nega onesnaževanja. Poleg onesnaženja vode in zemlje povzroča tudi krčenje gozdov, razvrednotenje ta L in seveda sproščanje škodljivih plinov ter ogromno količino organskih odpadkov.
Pred nekaj meseci je izšla novica, ki je precej odmevala v medijih: Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila raziskavo, ki jo je izvedLa francoska Mednarodna agencija za raziskave raka C IRC (Centre international de Recherche sur Le Cancer),po kateri naj bi biLi predelani mesni izdeLki visoko kancerogeni. Novica je povzročiLa precej preplaha,tako da je veLiko zdravnikov, strokovnjakov v prehrani in zdravstvenih Laikov o tein razpravLjalo, mogoče se je ceLo kdo odločil, da preide na vegetarijansko pot.
Osebno se za to nisem odločiLa,sem pa veliko o tem razmlšljaLa. Današnji odnos do mesa se mi zdi preveč zakompliciran; zdi se, da Lahko energijo in večino hranilnih snovi dobimo Le v zrezku, ko pa še zdaleč ni tako. Vsakdo zna speči puranja bedra na žaru, kdo pa Lahko reče, da večkrat na teden pripravi Lečo aLi fižol? Malokdo Lahko tudi trdi, da kupuje meso pri pridelovalcu, še veliko manj pa je takih, ki doma skrbijo za vrt aLi celo za živa Li.
Vsi smo navajeni na to, da je zrezek že ovit v celofanu,da je piščančje bedro že očiščeno in pripravljeno, da ga namestimo v ponev. Narezek, kptLeti,mleto meso,karpačo ...Vse to poimenujemo že s standardnimi imeni, kot se bere na menijih v restavracijah. Če pa nas kdo vpraša, naj s škornji gremo v hlev in nahranimo krave,aLi pa naj počistimo kurnik, pa tudi naj pripravimo krvavice,možgane aLi jezik,takoj vihamo nosove. Res nam verjetno primanjkuje stik z naravo.zato ne pomisLimo, da je pred časom pečenka krulila, mukaLa in se ogLašaLa naspLoh.
Naslednjič bomo s posebno gostjo spregovorili o še bolj radikalni izbiri; pogovarjaLi se bomo namreč o vegan prehrani in o tem, kako se Lahko v kuhinji znebimo pečice,štediLnika in toplote nasploh.
Julijo Berdon
V prejšnjih rednih sem rudi samo poskusita omejiti uživanje meso; priznam, do ni bilo vedno lahko.
Ko sem pripravila testenine ali rižoto, je stvor kor tekla, ko pa smo imeti kot prvo jed juho ali pa mineštro, je izbira drage jedi bita bolj komplicirana. Jedi, ki so bile ponavadi priloge, so se morale spremeniti v obrok, ki bi nasitil mene, dvojetetne-ga fantka in pa zagrizenega športnika!
Posredujem vam torej tri vegetarijanske recept4 ki so bili pri nas doma uspešni.
Bučkina sestavljenka s poletno solato
Za sestavljenka: ISO g buik, 1 jajce, 50 g moke, žlička peciLnega praška za slane priprave, 30 g zribanega ovčjega sira,nekaj Lističev sveže bazilike,sol,poper in olje ja cvrtje.Za nadev; 250 g sirovega namaza.neksj sesekljanih Lističev baz ¡Like in mete. sol poper,
Za solato: 250 g malih češnjevih parad'žn'kOv, 2 žlici aalzamič-nega kisa,! žlica rjavega sladkorja,žlička posušenega timijana. Žlička slanih kaperov, sol, poper, o livno olje; na koščke zrezana mozza rella, moto vi Lee, so L, oLj e . Naj prej p ri pravi m o testo za bjčkine miške: bačke na debelo zrlbamo in odtisnemo iz njih vodo. V skledi ji im primešamo js |ce. moko, ovčji sir, pecilni prašek, sesekljano baziliko,ščepec soli in poper. Ponev dobro segrejemo, namastimo z oljem,nanjo postavimo žlico testa,ki ga izoblikujemo v ploščat krog. Miško pražimo par minut na vsako stran, da pridobi lepo.temno rumeno barvo, nato jo odstranimo z ognia. Nadaljujemo,dokler nismo porabili vsega testa.Nadev, ki smo ga
Stane palačinke z repnimi poganjki
Za palačinke: 120 g polnozrnato mok-e, 1 jajca, 200 ml polpo-sn etega m leka, +0 ml g a zi ran e vod e, šte pec so li. Za ob log o: 50 g orehovrh jede rt, &0O g očiščenih repnih poganjkov, 200 g skute.
1 cm svežega ingverja, 1 zrno česna.soL in poper.Za omako: 50 g skute,20 g zribanega parmezana in 20 g polposnetega mleka. Iz zgoraj naštetih sestavin pripravite testo za palačinke in jih nato scvrite. Očiščene repne poganjke skuhajte v slani vodi ter jih nato precejene postavite v ponev, v kateri ste na ulju orumeneli zrno česna, Ko je zelenjava pridobila okus,česen odstranite, ugasnite ogenj ter pustite jo, naj se za nekaj časa ohlaja.Skuto dobro premešajle, nato ji dodajte sol poper, sesekljana orehova jederca in nariban ingver. Na kancu dodajte še precejene,ohlajene in sesekljane poganjke.klalo zmešajte skuto in parmezan ter dodajte kanček m leka. V Pekač namestita palačinke, ki ste jih napolnili z oblogo, ter jih lepo premažite s skutno omako. Po vrhu dodajte še nekaj zribanega parmezana. PEdte na 190° za približno 20 minut.
pripravili iz zgoraj naštetih sestavin,postavimo v vrečko za de-koriranfe. Na krožnik postavimo miško, jo obložimo z nadevom ter jo prekrijemo še z drugo mrško. NarlaLjujemo sestavljenka da zaželen e višine.
Paradižnike operemo in narežemo na pol. Na ogenj postavimo ponev.v katero smo namestili balzamični kis in sladkor.Ko se je ta stopil in je pričel karamelirati, nadenj postavimo paradižnike. Ko so se ti dobro karamelirali.ogEnj. ugasnemo in vmešamo ščepec soli, seseklja ne kapere, timijan in, poper. Na krožniku poleg sestavljenke pripravimo solato iz paradižnikov, mozza-retle in motoviLca;. pa vrhu dodamo šc ščepec soli, nekaj olja in balzamičnega kisa.
Ječmen z mešano zelenjavo v skrb njici iz vlečenega testa z gratinira-nim krompirčkom
Za Ječmen: skodelica ječmena, L bučka, 1 rdeč feferon. 1 rumen fele ran, karence k, čebu la , vejica zelene, 1 l zelenjavne juhe, sol, Paper, vejica rožmarina in žlica kisle smetane; vlečeno testo, Za prilogo: JOo g krompirja, t žlica kruhovih dtubtin,žlica parmezana, pol čebu le. ž li ca meša n i h zel išč, sol i n p ope r. V večj i kozi c i na a,ju popražimo čebulo,korenček in zeleno, ki smo jih pre; narezali na koščke. Ko čebula porumeni, dodamo očiščeno in narezano OstaLo ieLonjavo in rožmarinovo vejico ter nekaj časa pustimo,da se kuha. K zelenjavi damo še ječmen In dobro prenašamo, nato
prelijemo s toplo juho in solimo. Sproti dodajamo juho in kuha mo za pri hliSmo 35 40 minut. Tačas izvlečenega testa izrežemo
S krogov; štirim izrišemo na vrhu še manjši krog, ki se bo potem odprl kot pokrovček,ter jih nato z malo vode prilepimo na polne krog-e. Postavimo jih v že ogreto pečico na ISO* 5 za 15-20 minut Krompir olupimo, narežemo in postavimo v pekač, ki smo ga prej dobro namastili z olivnim oljem, Po nj"em posuj>mp mešanico iz drobtin,parmezana, zelišč,sesekljane čebule, sob in popra,ter postavimo v pečico; pEčemo na 1B0C za 35 minut,nato lahko gratiniramo še za približno 10 minut.
Ko je vse pripravljeno,postavimo na krožnik skrinjico, kateri smo odstranili pokrovček; vanjo položimo ječmen in zelenjavo, dodsmo- še mslo olja, soli in popre ne vrh. ter žlico kisle smetane. Zraven postavimo še krompirček.
Julija Berdon
Vlak spomina: Dnevnik potovanja v Auschwitz
Nisem si predstavljata, da bom doživela tako stisko!
Sobota,
13.2.2016
Ob 11:00 smo končno prispeti v Krakov.
Prišli smo do hostia in šli na kosilo. Po kosilu smo dobili nalogo, da si v manjših skupinicah ogledamo mesto in se sLikamo na določenih točkah. Kako Lepo mesto je Krakov! Čudno: ko smo se tako podili po mestu, nam niti na kraj pameti ni padlo, da se je samo nekaj kiLometrov stran pred leti dogajalo to, kar že vemo, da se je dogajaLo in zarad Cesar smo prišli sem.
Petek, 12,2.2016
Končno smo se odpravili na poti Pričakovanje tega potovanja je bi Lo zelo dolg o, nanj smo se prrjaviLi že oktobra. Komaj smo s sošolkami izvedele, da Imamo to možnost, smo jo takoj zagrabile, tudi ker so nam starejši dijaki že svetovali, naj se udeležimo tega projekta. Imeli smo tudi kar nekaj pripravljalnih srečanj, pa je končno le napočil čas,da se odpravimo na pot!
Potovanje smo začeli v Rižarni, kraju, ki ga sicer vsi dobro poznamo. Odpravljali smo se proti Austhwi-tzut ampak prvič nam je prišlo resnično do zavesti, da imamo tudi pri nas podoben kraj pogube,smrti. Ogledali smo si nov del muzeja, ki so ga komaj prenovili. Poln je zgodb ljudi, ki so biLi tam zaprti. Potem nas je pot vodi La naravnost do Krakova. S svojo skupino smo se vsi usedli na avtobus in se odpeLjali proti Brenneru,kjer se nas je 600 dijakov iz celotne Italije skupaj s svojim] spremljevalci vkrcaLo na vlak.
Nedelja, 14.2.2016
Danes smo sf šLi ogledat Schindlerjevo tovarno in krakovski geto. Schindlerejevo tovarno so preuredili vzelo lep muzej, ki nam zelo verodostojno prikazuje, kako so živeli v Krakovu pred nemško okupacijo in med njo, kako so živeli, preden bi zgraditi judovski geto in kako SO živeli v njem.Zvečer smo si ogledali predstavo La sceLta (Izbira), v kateri sta nam dva igraLca prikazala usodo nekaterih ljudi v času vojne v Jugoslaviji. Prikazala sta nam, kako so nekateri dobri Ljudje tudi tvegali živLjenje za to,da bi pomagali drugim. Predstava je bila sestavljena samo iz monoLogov in diaLogov, kljub temu pa je bila zelo pretresljiva.
Ponedeljek, 15.2.2016
To je biL osrednji dan našega potovanja. Z avtobusom smo se navsezgodaj zjutraj odpeljali proti AuschvvitZU.Tarn nas je pričakaL vodič, ki nas je vodil po Auschvvitzu in kasneje še po Birkenavu. Težko je opisati občutke,ki smo jih doživljali, ko smo stopali po taborišču. ImeLi smo različne reakcije, nekateri so jokali, se objemali med sabo, drugi smo se bolj zaprLi sami vase. Vsem je biLo težko pri srcu.
¿ase Lahko rečem, da si pred odhodom na potovanje nisem predstavljala, da bom doživeLa tako stisko, Misli La sem, da sem itak že večkrat dišala zgodbe o taboriščih,da sem itak že obiskala Rižarno in da me torej celotna zadeva ne bo mogla več kot tuLiko prizadeti, Nisem si predstavljala, da bom tudi jaz doživela toliko občutkov naenkrat,ki jih je težko opisati z besedami, nisem si mislita, da me bo ta obisk tako pretresel,,
Po kosilu smo si ogLedaii tudi Pirkenau. Uničevalno taborišče, ki je tako veliko, da mu ne vidiš konca, Videli smo vhod, pred katerim so biLe tračnice, videLi smo ostanke v^eh hiš, v katerih so biLi zaprti
taboriščniki,videLi smo ostanke krematorijskih poči, ki so jih že prej uničili Nemci, videli smo tudi nekaj fotografij iz tistega obdobja. Vse skupaj je pripomoglo k temu, da smo bili po tem obisku še boLj pretreseni.
Zvečer smo se vsi skupaj zbrali v avditoriju, kjer smo si ogledali film Concorrenza sleale, Film je biL precej lahkoten, prikazoval je, kako so Ljudje v Italiji počasi izgubljali svoje pravice, dokLer jih niso odpeLjaLl v geto. Vsekakor je bil za nas zelo pretresljiv, saj smo danes videli toLiko hudega,da nas je res stisnilo pri srcu,tudi če film ni vsebovaL nobenih nasilnih scen ali kaj podobnega, smo vsekakor lahko zaslutili, kako se je, žal, končala zgod ba judovske družine,
Torek, 16.2.2016
Danes smo imeli na programu nekakšno »pospravo« tistega, kar smo videli.Zbrali smo se v skupini in vsak, ki si je to želel,je lahko povedaL, kako se počuti, kaj je občutil prejšnji dan in kaj si misli o tej izkušnji, Srečanje je bilo zelo zanimivo,ker si lahko razumel,kako vsak od nas občuti nekaj tako groznega na različen način, kako smo si vs« drugačni.
PopoLdne smo imeLi še »zborovanje« vseh udeležencev.Tudi na njem si imel možnost, da izraziš svoje mnenje o različnih temah, ki so jih predlagali organizatorji, Naše potovanje se počasi zakLjučuje. Zvečer smo imeli še zabavo, jutri pa moramo že odpotovati iz Krakova.
Sreda, 17.2.2016
Danes smo bili zadnji dan tukaj v Krakovu, Zjutraj smo imeli prosti čas, Lahko smo si še kupili kakšen spominček ali kaj podobnega, popoLdne pa smo že bili na vlaku,To je biLo zadnje dejanje naše Izkušnje.
Četrtek, 18.2.2016
Danes smo navsezgodaj zjutraj z vlakom prispeli v Brenner, ŠLi smo na avtobus in začeli vožnjo proti Trstu, Našega potovanja je bilo tako zares konec. Ko sem se vrniLa domov in prebrala svoj dnevnik, sem se zavedela, da pravzaprav ni v njem skoraj nič »dnevniškega«, Svojih občutkov nisem znala izraziti z besedami in še zdaj jih ne znam.
V glavi imam še vedno prisotno neko stisko,ko se spominjam na to, kaj smo doživeli, ko smo bili v Auscvvitzu, ampak še vedno tega ne znam ubesediti. KarkoLi mi pade na pamet, se mi zdi preveč banalno.
M isti m, da mora nekdo, ki hoče to zares do konca razumeti,tudi sam opraviti to pot,
Vsekakor misLim, da ne bom nikoLi obžalovala svoje izbire,da sem se odpravila na to potovanje, MisLim, da nas nekaj takega Lahko samo obogati, Sama vem, da sem bila s tako izkušnjo še kako obogatena, priporočam jo tudi drugimi
Urška Petaros Foto- Chrgb Molim
Literarni natečaj MOSP - SKK
Na lanskem natečaju sta drugo nagrado /ti poezijo prejeli pesmi, prispeli pod geslom Times New Roman, ki se v naslovih Bela pravljica in Južni otok navdihujeta ob Kovičevi poeziji. Vsebinska in oblikovna podoba pesmi sta v tesnem sozvočju, saj se svobodni verz in opuščanje ločil lepo prilegata temi ustvarjalne svobode in človeške svobode sploh.
Rok za letošnji literarni natečaj se je ravnokar iztekel. Datum nagrajevanja bo SKK sporočil preko dnevnega tiska.
f
BELA PRAVLJICA
Zjutraj sinjina prebarva sence oči se odprejo sanje izginejo želje jih nadomestijo ptica poleti pesem zadoni sonce z nasmehom raztopi
sneg noči.
T
JUŽNI OTOK
Skrivnost tišine jesenske luči lesket zlatega kovanca l aže na pol spomina in radovednosti beg po neskončnih daljavah beg proti morju.
Veronika Škertavaj
%
'Mt '“friLaj
m, iV a

m . 1
onloga mladike - ul Donizem 3. 341-4 rst - kczazVlp îanab e 5eca(5)j*nr,ail.com
3
REGIùnE AUTÛNÛWA nmi vipjtzjA LIÜU4