f rdt - Cena L 2 Uredulitvo la aptavai Ljubljana, Kopitarjeva «. Telefon «.61-» 84 Meaečpa naročnina n Ul. — Cek raft Ljabljana UtM ta naročnin« tn 10.89« aa tnaerate. Izključne t» atopatvo aa ogla«* t« Italija ta Inozemstva) UPI 8. A. Milana Rokopisov na Tratam« SLOVENEC MAREC - 19+5 11 NEDELJA Me Menschen- und Materialverluste der Sowjets in der grossen Schlacht in Ostpreussen Vorverlegung der deutschen Stellungen bei Forst und Guben — Auf spal tung des Briickenkopfes Wesel \viederum verhindert tigen Verlusten, 1721 Panzer, 2121 Ge-schiitze aller Art und 258 Granatvviyfer. Unsere Kurlandverbande fingen Aus dem Fiihrerhauptquartier, 10. Marz. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannt: Pnnzer und Grenadiere kampften sich, von Schlachtfliegern unterstiitzt, ostlich des Platten-Sees an mehre-ren Abschnitten \veiler in den feindlichen Stellungsraum vor, schlugen_ starke Gegenangriffe zuriick und fiigten den Sowjets hohe Verluste zu. Gleich-zeitig stiessen eigene Verbande iiber die Drau nach Norden vor. In der mittleren Slowakei wur-den die Hiihen beiderseits Schemnitz und ostlich Altsohl gegen zahlreiehe Angrilfe der Bolschewisten behauptet. Zwischen Oppeln und Striegau lebte die feindliche Aufkliirungstoiig-keit auf. Nordwestlich S t r i c g a u brach eine eigene Kampfgruppe iiberraschcnd in die sowjeiischeu Stellungen ein und setzte sich in den Besitz eines beherr-schenden Hohengelandes. Bei Forst und Guben vvurden nnsere Stellungen trotz za h en feindlichen Widerstandes vorverlegt. Gegen den verengten Briickenkopf Kfistrin fiihrten die Sowjets von Panzern und starken Fliegerkriiften unterstiitzte Angriffe, dic in hartem Kampf .vcrlustreicn zusammenbrachen. Die Abwehrfront um Stettin hielt den besonders von Siiden und Siidosten anhaltenden Ansturm starker Infante-rie- und Panzekraftc der Bolschewisten in schweren aber erfolgreichen Kampfen stand. Nach Abschuss von 33 feindlichen Panzern vvurden von der hier eingcsetzten Armee seit Beginn der Ab-vvehrschlacht 560 Sovvjetpanzer vernichtet, davon allein in den letzten 3 Tagen 39 von der i. Marinedivision. Auch im Raum von Kolberg blieben zahlreiehe feindliche Angriffe ohne Erfolg. In Westprensen vereitelten nnsere schwerringenden Trnppen in ver-kurzten Stellungen den unter hohem Matcrialeinsntz in Richtung Dirschau und Danzig erstrebten Durchbruch der Sowjets. Ohne entseheidenden Raumgevvinn erlitt der Feind in ent-schlossenen Gcgenangriffen besonders hohe Verluste. 260 Ieindliche Panzer vvurden in den letzten 8 Tagen vernichtet oder erbentet In Ostpreussen halt die durch unseren Abvvehrerfolg erzvrungene Kampfpnuse an. Im Verlauf der grossen Schlacht in Ostpreussen haben Verbande des Heeres unter dem Oberbefehl des Generals der Infanterie Miiller seit iiber 7 Wochen in entbehrungsreichen harten Abvvehrkampf den Angriffen von 8 Sovvjetnrmeen widersfanden und in hervorragenden VVaffentaten den erstrebten Durchbruch zur Haffkiiste vereitelt. Sie vvurden durch Luftvvavfen-kriifte unter Fiihrung von Generalova jor Ube und die im Erdkampf einge setzte 18. Flakdivision nnter Fiihrung von Generalmajor Sachs wirkungsvoll unterstiitzt. Der Feind verlor in diesen Kampfen iiber 275.000 Mann an blu- General Dittmar o položaju ostlich Frauenberg die mil unver-minderter Heftigkeit nngreifende 22. Sovvjctarmee im Ilaupiknmpffeld auf. Sichcrungsfahrzeuge eines deutschen Geleits brachten vor der west-norwegischen Kiiste 5 feindliche Flugzeuge zum Absturz. Am Niederrhein verhinderten unsere Truppen auch gestern in»auf-opferndem Kampf die vom Feind ver-suehte Aufspaltung des Briickenkopfes Wesel, vernichteten zahlreiehe feindlichc Pnnzer und machten bei einein Gegenangriff iiber 100 Gcfangene. Die Kcste der Besatzung von Bonn sind nach tapfercm Widcrsland der Ubermacht des Gegners erlegen. Am Mittelrhein wurden bei der Abwehr feindlicher Tiefflieger und Bomberverbfindc in erbitterten Luftkampfen 13 anglo-aiuerikanische Flugzeuge zum Absturz gebracht. Am Laacher See und in der Eifel stehen unsere Truppen in heftigen Abvvehrkiimpfen mit omerikaniseheu Verbiinden. Aus Andernach vvurde der Feind unter Vcrlust von mehreren Panzern vvieder geworfen. Am Salm nordlich Tričr auf breiter Front angreifen-der Feind konnte trotz sciner Ubcrle-genheit nur wenig Boden gewinnen. Ostlich Trier und in den unteren Vogesen wurden zahlreiehe feindliche Vorstosse abgewiesen. Von Sicherungsfahrzeugen der Kriegsmarine gelandete Stosstrupps der Ka n a linsel-Besatzung unter Fiihrung von Kapitanleutnant Mohr fiihrten in der Nacht vom 8./9. Miirz einen Ilandstrieh auf den am Golf von St. Malo gelegenen feindlichen Versor-gungshafen Granville durch. Sie zer-storten die Schlcusen, schosscn Stadt und Hafen in Brnnd nnd machten zahlreiehe Gefangene, darunter einen Oberstlentnant und 4 vveitcre Offiziere. 55 deutsche Soldaten vvurden aus der Gefangenschaft befreit. Ferner wnrde ein amerikanisclicr Bewacher versenkt, 5 Nachschubschiffe mit zusammen 4800 BRT vernichtet und ein Versorgungs-dampfer aufgebracht. Aus Mittelitalien wird erfolg-reiche eigene Stosstrupptati^keit siid-westlich I mola gemeldei Ein feindlicher Vorstoss am Senio scheiterte unter hohen Verlusten fiir den Gegnerf ebenso wurde ein feindliches Landungs-untcrnehmen gegen die Insel Lussin in Istrien zerschlagen. Die Anglo-Amerikaner setzten am gestrigen Tage ihre Terrorangriffe gegen das \vestliche Reichsgebiet fort. Starke Schiiden entstanden erneut in Kassel, Miinsier und Frank furt a m Main. Bei Einfliigen ameri-kaniseher Verbande nach Siidost-deutschland wnrde besonders das RUidtgebict von G raz getroffen. In den Abendstundcn griffen die Briten erneut die Reichshauptstadt an. Berlin, 9. marca. Oeneralni poročnik Dittmar, vojaški govornik velikonemške-ga radija, je ugotovil v svojem včerajšnjem govoru, da se položaj Nemčije na vzhodu ni olajšal, da pa vsebuje gotove svetle točke. »K temu lahko,« tako je izvajal general v podrobnem, »prištevamo v prvi vrsti uspešen odpor naših oddelkov v Kurlandiji. Tudi na vzhodnopruskem bojišču je položaj sličen. Prvotna dolga, morda predolga nemška bojna črta, je bila tam, kot se lahko danes ugotovi, v nevarnosti, da bi bila vsled sovjetskih premikov v obliki klešč z zahoda in vzhoda odrezana od zvez z zaledjem, ki so vodile preko Vzhodnega morja in zaliva Frisches Hafi. Istočasno je nastopilo zoženje, ki je izgledalo neugodno za uspešno obrambo. Ce so bili sedaj kljub še obstoječim neugodnostim položaja doseženi obrambni uspehi, ki se jih da primerjati z dogodki v Kurlandiji, pomenja to mnogo, ker imajo tu Sovjeti, drugače kot na drugih mestih, zbrane velike količine oklepnikov. Iz tega je jasno razvidna vezalna sila te nemške zunanje trdnjave, ki veže 7 sovjetskih armad, neupoštevaje v Samlan-du se nahajajočih velikih oddelkov. Položaj se je v Šleziji ter ob Lau-sitzu zaenkrat nadalje ustalil in to vsled nemških krajevnih prolinastopov, vsled katerih je moral nasprotnik uporabiti deloma svoje napadalne oddelke, ki jih je imel pripravljene za nadaljevanje svoje ofenzive proti zahodu. Ob srednji Odri se trudijo Sovjeti, da bi razširili svoja mostišča na zahodnem obrežju reke. Težišče bojev pa se je brezdvomno premestilo v Pomorjansko. Tu pa v splošnem proti jugu usmerjeno nemško bojišče, ki veže področje Stettina z Dan-zingom, na dveh mestih ni moglo vzdržati sovjetskega pritiska in to severno od Arnswalda in pri Neustettinu. Posebno poslednje imenovano napredovanje je pomembno za nadaljnji razvoj položaja na vsem vzhodnopomorjanskem in zanodnopruskem področju. Gotovo je. da odstranitev celinske zveze med spodnjo Odro in gornjo Vislo bistveno zmanjša še vedno obstoječe ogrožanje globokega sovjetskega severnega boka. Toda ta celinska zveza še zdaleka ni odstranjena. Zato ie treba računati z nadaljnimi težkimi Doji ob spodnji Odri. Dobra izvedba teh nastopov pa je odvisna v bistvenem od poteka časa in od izida vseh onih ukrepov, ki služijo nalogi, izravnati nesorazmerje med silami na sovjetski in nemški strani, in to vseeno ali so izvedeni ti ukrepi na operativen ali or-ganizatoričen način. Nihče ne bo mogel oporekati, da se tudi položaj na zahodu ni razvijal v našem smislu. Naša olen-ziva, ki je pričela 16. dccembra preteklega leta, je približno za 2 meseca pomaknila nazaj ta napad. Sedaj je nastopilo to, kar so že takrat imeli Severnoamerikanci v načrtu. Njihova nadmoč ua zemlji in predvsem v zraku jim je od-prla pot do Rena. Nikakor ne moremo podcenjevati daljnosežnost dogodkov na zahodu in to tudi takrat ne, če razberemo z zemljevida, da nasprotnik nikakor ni dosegel velike globine ter da je do-segel te uspehe le z zelo visokimi izgubami, kot je to jasno razvidno iz oklepniških izgub. Razveseljivo je tudi, da se nasprotniku ni posrečilo odrezati močnejše nemške skupne. Značilno za potek sedanjih bojev na zahodu je brezdvomno popolen gospodovalni položaj, ki so ga zavzeli Amerikanci pri sedanji ofenzivi, ki jo očividno smatrajo za odločilno. Britanci so napram njim doslej povsem stopili v ozadje. Mislimo, da se ne varamo, če rečemo, da se v tej neenakosti vojaškega delovanja zrcali tudi večja ali manjša politična akcijska sila obeh zahodnih partnerjev. Brezdvomno, da so dosegli Severnoamerikanci pod vplivom brezvestne agitacije in vsled izredno brezobzirnega vodstva uspehe. Toda zadnji gonilni činilec določajo predvsem politični cilji Združenih držav. Kot pa je položaj danes, ima zasledovanje lega cilja značaj tekme z vedno večjimi tež-kočami in pomisleki, ki nastajajo tudi v taboru zahodnih sil glede razvoja izvdn nemške Evrope. ' Evropa pod zakonom despotizma KrvaT Titov komunistični teror ▼ Bclgradu Useke sovjetske človeške in materialne izgube v veliki bitki v vzhodni Prusiji Pri Forstu in Gubenu so bile pomaknjene nemške postojanke naprej — Razdvojitev mostišča Wesel ponovno preprečena Fiihrerjev glavni slan, 10. marca- DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Oklepniki in grenadirji so se prebili s podporo borbenih letalcev vzhodno od Blatnega jezera na več odsekih bližjo k sovražnim postojankam, odbili močne protinapade ter zadali Sovjetom visoko izgube. Istočasno so prodrli lastni oddelki preko Drave proti severu. V srednji Slovaški smo obdržali višine na obeh straneh Seheinnitza in vzhodno od A 11 s o h 1 a kljub Številnim boljševiškim napadom. Med Oppelnoinin Striegauom je oživelo sovražno izvidniško delovanje. Scernozapadno od Striegaua je vdrla neka lastna bojna skupina nenadno v sovjetsko postojanke ter zavzela neko ob-vladajoče višinsko ozemlje. Pri Forstu in Gubenu smo kljub žilavemu sovražnemu odporu pomaknili naprej naše postojanke. Sovjeti so izvedli s podpora oklepnikov in močnih letalskih sil napade proti zoženemu mostišču K U s t r i n. Napadi so so v trdem boju zrušili t visokimi izgubami za napadalce. Obrambno bojišče okrog Stettina je vzdržalo v težkih toda uspešnih bojih po- sebno t juga in jugovzhoda nadaljevan naval močnih boljševiških pehotnih in oklepniških sil. Po uničenju 33 sovražnih oklepnikov je uničila tukaj se boreča armada od pričeska obrambne bitke 5(50 sovjetskih oklepnikov, od teh jih je uničila samo v poslednjih treh dneh prva mornariška divizija 39. Tudi na področju Kolberga so bili brezuspešni številni sovražni napadi. V zapadni P r t s i j i so preprečile naše težko se boreče čete na skrajšanih postojankah nameravani prodor Sovjetov, ki je bil izveden z veliko uporabo gradiva v smeri proti Dirschau in D n n-zigu. Ne da bi odločilno napredoval, je utrpel sovražnik vsled odločnih protinapadov posebno visoke izgube. V poslednjih 8 dneh smo uničili ali zaplenili 260 sovražnih oklepnikov. V vzhodni Prusiji se nadaljuje bojni odmor, ki smo ga izsilili z našim obrambnim uspehom. Med veliko bitko v vzhodni Prusiji so se upirali oddelki vojske pod vrhovnim poveljstvom generala pehoto Miiller v več kot sodemtedenskem trdem, odpovedi polnem obrambnem boju Nadaljevanje na 2. strani Ženeva, 10. marca. Po Imenovanju regentskega sveta v Belgradu ter po odstopu Subašičeve begunske vlade je o-snoval sedaj Tito v Belgradu novo vlado. Seznam ministrov, ki očividno še ni popoln, nam kaže, da Imajo dosedanji bivši člani begunske vlade, ki so bili v novo vlado sploh še sprejeti, z izjemo Šubačiča samo nepomembna mesta. Stare srbske stranke v vladi niso udeležene. V njo je bil sprejet samo bivši demokrat Milan Grol kot namestnik ministrskega predsednika in kot pravosodni minister. Pač pa sta na seznamu ministrov dva člana bivše »samostojna demokratske stranke« Gavrilovič in Pribičevič. Ta stranka, ki je imela razmeroma tnalo volivcev ter še te večinoma izven Srbije, je bila radikalna in protidinastična. Poljedelski minister Gavrilovič je bil nekaj časa poslanik v Moskvi ter ga moramo označiti vsaj kot salonskega bolj-ševika. Odločilna mesta so zasedli Titovi ljudje. Tito sam si je pridržal ministrsko predsedstvo in vojno ministrstvo. Nedvomno je vsa vlada samo krinka, za katero bo boljševiški osvobodilni odbor v Belgradu v ojačeni meri nadaljeval svoje delo. Berlin, 10. marca. Usoda baltskih dežel, Poljske in Balkana pod nasilnim moskovskim gospodstvom nam kaže, kaj bi čakalo Evropo, ako bi se boljševikom posrečilo premagati Nemčijo in s tem uničiti zadnjo trdnjavo na naši celini. Predvsem je poučen poslednji razvoj na Balkanu, ki potrjuje z osnovanjem vlad v Bukarešti in Belgradu, obeh seveda v znaku boljševizma, domnevo, da hoče Moskva tako Romunijo kot Srbijo spremeniti v sovjetski republiki ter ju vključiti v Sovjetsko zvezo. Tako usodo je namenil Stalin tudi vsej ostali Evropi, ki bi pad'.a v njegove roke. Sovjetska Evropa naj bi predstavljala veliko odskočno desko za nadaljnjo razširitev boljševiške svetovne revolucije. Belgrajska vlada je navidezna vlada, katero uporablja Stalinov namestnik Tito kot zunanji videz, a ki jo bo notranjepolitično vsakokrat postavil pod pritisk ulice. Stare srbske stranke se sestave vlade niso udeležile. Vse važne postojanke so dosegli Titovi ljudje, člani be- funske vlade so dobili razen poslušnega ubnšiča samo nepomembna mesta. V vladi so poleg boljševikov udeleženi izraziti politični koristolovci, torej elementi, ki so Titovim ljudem samo dobrodošli. Na kak način »vlada« Tito, nam prikazuje sodelavec londonskega »Obser-verja« za evropske zadeve. Vsepovsod ustanavljajo tako imenovane »narodne osvobodilne odbore«, ki niso dejansko nič drugega kot sovjeti. Naloga teh no- vih korporacij, ki niso bile predvideno niti v ustavi, niti v sporazumu med Titom in Subašičem, je zavita v temo. Vsekakor bodo ojačili boljševiški vpliv v deželi. Pri zasedbi važnih mest se ozirajo predvsem na »zanesljivo boljševiško prepričanje«. »Time and Tide« dopolnjuje to poročilo z ugotovitvijo, da je Titovim tolpam v Srbiji uspelo to, kar je Elas v Grčiji tudi žo skoraj dosegel, namreč ustanovitev boljševiškega terorističnega režima. Tito vlada tako grozno, da tega cclo na Balkanu doslej niso pozjj^tli. Angleška vlada to ve ter ima celo odločilen delež pri Titovem »uspehu« ter pri zasužnjevanju srbskega naroda. Sistemu so sicer nadeli demokratski plašček, toda dogodki kažejo, da ne bodo doživeli Srbi pod Titom niti volitev, niti svobode. Saj je že skokraj vse nasprotnike večinoma z ustrelitvami potisnil ob stran. Pod naslovom »Nemirni Balkan« je moral priznati anpleiki list »Economist«, da je politični položaj na Balkanu in v donavski kotlini, iz Anglije gledano, bolj nezadovoljiv, kot vojaški. Romunska vlada je bila sestavljena pod moskovskim pritiskom. V Belgradu se kaže naraščajoč boljševiški vpliv, dočiin položaj v Grčiji ni stabilen. Tudi na Madžarskem bodo po izginotju bojev politične strasti močno stopile na plan. Tu torej priznavajo z britanske strani, da so se morale urejene razmere, ustvarjene pod nemškim vodstvom, umakniti zmedi, ki jo je prinesel boljševizem, kateremu sta pomagali Anglija in Amerika na noge. »Skoraj avtomatsko«, tako pravi list, »je nastal položaj, v katerem pričakujejo eni pomoči od Moskve, drugi pa od Anglije in Združenih držav. Tem ljudem pa bo treba pojasniti,« tako zaključuje »Economist«, »da nimajo od Anglije kaj pričakovati.« Iz tega vidimo, da se je Anglija dokončno odpovedala vplivu na tem evropskem prostoru. Churchill je prepustil Stalinu popolnoma svobodne roke. V tej zvezi moramo posebej omeniti, kaj piše sedaj londonski list »Trtith«, ki je mnenja, da bo bodočnost Anglijo poučila, da si ne bo mogla več dolgo zapirati oči pred boljševiško nevarnostjo. List pravi, da se jasno vidi, da nima boljševiško napredovanje za cilj le uničenje Nemčije, temveč invazijo v Evropf), torej azijatsKi napad, kakršnega svet doslej še ni videl. Nasilstva Džingiskanovih hord si moremo še nekako razjasniti z besnostjo krvi. Sedanji azijatski naval pa je mnogo hujši. Množične deportacije, ki jih izvajajo Sovjeti, so mnogo grozovi-tejši pojav, kot običajna grozodejstva; saj ne izvirajo iz pokvarjenega razuma, temveč iz možganov, ki slede zgolj zakonu despotizma. List navaja nato posa- Sovjetska taUiiha Na polju mednarodne politike sc navadno upošteva staro načelo, da se vlade posameznih driav nc vmešavajo v notranje zadeve drugih držav. To sc navadno pojasnjuje tudi tako da notiaiiji režimi posameznih držav niso ali ne bi smeli biti predmet posegov od zunaj. Se lepše se je te slišalo tako, da so navajali, da notranja oblika posameznih državnih ureditev ne more in nc sme vplivati na zunanjepolitične zveze med posameznimi državami. Notranji režim ali način državne ureditve tje more in ne sme bili »izvozni proizvod« za druge države. Sovjetska vlada je včasih na to načelo prav malo dala; saj je bilo po vsem svetu znano, da je kominterna delala z denarjem sovjetske vlade in s sredstvi, ki so blagajni kominterne prihajali iz blagajn sovjetskih ustanov. V prvih letih po izbruhu sovjetske revolucijo so pristaši Ljenina in Trockega po vsem svetu širili načelo o izvedbi svetovne revolucije v imenu komunizma. Ko je po Ljeninovi smrti prišlo do spora mtd Stalinom in Trockim, se je spor zaostril ravno v tem vprašanju, ali se naj boljševizem v Sovjetski zvezi razvija vzporedno z organizacijo rcvolucije po vsem svetu, ali pa se naj svetovna revolucija pripravlja tako, da se bo najprej utrdil komunizem v Sovjetski zvezi in šele nato zažgal požar revolucije po ostalem svetu. Trocki jo klonil in zmagal je Stalin; Trocki in Stalin pa sta bila v enaki meri pristaša izvedbe svetovne rcvolucije, samo da jc Stalin načunal s tem, da bo v Evropi in drugod več dosegel s pretkanostjo in I podtalnim delom kot pa z odkritim na ■ nož. Stalin je menil, da je bolj pametno, da se komunizem vrine v druge dežele pod raznimi maskami kot pa da bi povsod nastopal tako, d.i bi ga ljudstvo kot sovražnika zatrlo tako, kakor komunizem kot sovražnik sleherne civilizacije zasluži. Zato je Stalin ukazal kominterno razpustiti, da bi s tem bogataške demokracije premotil; resnica pa je bila in ostala lo ta, da je kominterna delala naprej, skrila se je samo za drugimi imeni in organizacijami. Ta sovjetska taktika se sedaj po krimski konferenci uveljavlja na vsej črti tam, kjer imajo sovjetski oblastniki moč in besedo, da pripravljajo izvedbo glavnega cilja boljševizma: svetovne revolucije. V Romuniji je sovjetska taktika zaenkrat še taka, da priznava kralja kot nosilca državne oblasti, toda posegi v romunsko notranjo politiko so taki, da pripravljajo počasno boljševizacijo celc države. Sovjetski agitatorji so sc najprej posluževali kraljevega izdajstva in voditelja kmečke stranke Maniuja, da so dosegli kapitulacijo romunske vojske ini sklenitev premirja. Nato so boljševiki sestavili tako vlado, da so upoštevali šc Maniuja in njegovo kliko. A kmalu so boljševiki krenili naprej. Odstavili so vlado, v kateri je imel Lianiu največji delež in imenovali vlado generala Rade-sca, v kateri sta Maniu in Bratianu imela že manj besede. Cez nekaj tednov so boljševiki organizirali nerede proti Ra-descu; sledila je kriza in Radescu je bil s svojima tovarišema Maniujcm in Bra-tianom proglašen za reakcionarja in »la-'šista«. Medtem so namreč boljševiški odposlanci že organizirali svojo ljudsko fronto, skupino levičarskih politikov, ki so priznavali vodstvo komunistov in zastopnikov kominterne. Kralj Mihael jo zaenkrat še imel pravico, dati mandat za sestavo vlade komunistu dr. Grozi, ki bo kmalu iz Moskve prejel ukaz, da jc prišel čas, da odstrani še kralja in da postane Romunija »republika«, najprej »demokratska«, nato pa sovjetska. Romunija bi se tako sj>remenjla v boljševiško sovjetsko republiko, kakor jc to izračunala in ukazala kominterna. Drugačna navodila je dala kominterna za bivšo Jugoslavijo. Ker bivši kralj Pe-ter ni bil v rokah sovjetskih agentov in ga sovjetska vlada nc more dobiti pod svoje nadzorstvo, je bilo Titu naročeno, da mora Petra najprej prezirati, nato pa ga kot predstavnika reakcije odkloniti. Bodoči plebiscit o kraljevi usodi bi Tito moral izvesti tako, da bi bil ta prebiscit obenem potrdilo in pristanek na vse Titove načrte o boljševii.aciji Jugoslavije. Seveda se mora Tito za uvod posluževati vseh tistih, ki hočejo v Titovih očeh veljati za pristaše »demokracije«; kadar bo Tito dovolj pripravil vse načrte kominterne za popolno boljševizacijo, ti »demokrati« ne bodo več čutili tal pod nogami. Sovjetska taktika je torej samo prikrita taktika za izvajanje načrtov kominterne. mezne postaje boljševiškega osvajalnega pohoda ter poudarja, da je dosegel azi-atski despotizem tudi že v Franciji, Bei-giji, Nizozemski in Bonotnijevi Italiji globoke vdore. »Ako bi imeli komunistični sleparji s svojo agitacijo tudi v Angliji uspeh,« tako zaključuje list svoj svareč članek, »potem bo vse izgubljeno, ker bodo robotniki z vzhoda dokončno zasužnjili zapad.« PLENJENJE PO LETALSKIH NAPADIH Kdor bi izrabil zatemnitev ali pa letalski napad in bi plenil ali sploh zagrešil prestopek zoper tujo lastnino v poslopjih, prostorih, vozilih vseh vrst (tudi Železniških vagonih), poškodovanih od bomb, ali pa na premoŽenju, ki ie snravljeno na prosto iz prizadetih poslopij, ga čaka najhujša kazen, v posebnih primerih pa smrt. " Der Hohere SS- u. PolizeifUhrer im Wehrkreis XVIII ROSENER SS- Obergrnppenfiihrer, General der Waffen SS- u. Polizei. Ljubljana, dne IG. marca 1045. Prezidentov poziv slovenskim kmetom Naše davne prednike je Bog pripeljal v naše kraje zato, ker so bili ie deyjško lepe žemljice najbolj vredni. Ze v njihov značaj je bilo zapisano, da bodo prebivalci teh livad, hribov in ravnin — kmetje. Zato so si to zemljo z ljubeznijo osvojili, z znojem gnojili, s krvjo branili in s trpljenjem blagoslavljali do današnjih dni. Zato smo Slovcnci kot narod neločljivo zakoreninjeni v svoji zemlji. V tem je največji zaklad našega narodnega občestva. S tein je pojasnjena skrivnost zdravja, odpornosti in življenjsko sile našega naroda, ki jih največje uime naše težke zgodovine niso mogle in jih ne bodo mogle uničiti. Večni duh naše zemljo se je preselil v našega kmeta, ki je živec našega naroda; zato naš mali narod ne bo izumrl. Vigred je zopet zbudila duh.i naše zemlje; toplo sonce je zopet poljubilo Opozorilo uprave policije Uprava policije v Ljubljani, oddelek za protiletalsko zaščito ponovno opozarja ljubljansko prebivalstvo, da se o priliki protiletalskih alarmov ravna natančno po že izdanih navodilih. Zlasti se opozarja na sledeče predpise: Dolžnost vsakega prebivalca je, da mora na poziv pooblaščenih organov protiletalske zaščite takoj sodelovati pri vseh reševalnih delih protiletalske zaščitne službe, in to tako za pripravljalna dela kot tudi za primer alarma ali celo dejanskega letalskega napada. Vsaka kršitev te obveznosti se kaznuje z globo do 10.000 lir ali z zaporom do 3 mesecev, v hujših primerih z obema kaznima hkrati. Ob priliki protiletalskega alarma se morajo podati takoj vsi prebivalci v hišna, oziroma javna zaklonišča. Nalezljivo bohiim osebam je vstop v javna zak'oni-Žča kot tudi hišna zaklonišča prepovedan. Legitimacija za prosto kretanje o priliki protiletalskih alarmov upravičuje posestnika iste samo za kretanje na službeno mesto v slučaju nujne službene potrebe. Vsako samovoljno izkoriščanje te izkaznice v osebne svrhe (n. pr. za pot iz službenega mesta domov na kosilo in slično) se bo v bodoče kaznovalo z najstrožjo kaznijo in odvzemom legitimaciie. Ponovno se poziva prebivalstvo, da pri dvojnih oknih notrania sname ter jih spravi na varno mesto, ker pri sedanjem pomanjkanju stekla ni mogoče razbitih stekel nadomestiti z novimi. Zunanja okna naj se o priliki protiletalskega alarma popolnoma odprejo. Končno se zlasti še opozarja prebivalstvo. da se vsaka tatvina, oziroma plenjenje imovine po bobnem n»padu oškodovanih oseb kaznuje s smrtno kaznijo. srce naše grude; od Večnega Stvarnika blagoslovljena rodoviinost naše zemlje zopet čaka slovenskega kmeta, da jo obdela. Ni^n dobra mati zemlja jc zopet pripravljena, da ponudi svoje prsi svojemu malemu slovenskemu narodu in mu reši življenje v času, ko milijoni po bičanem svetu omahujejo od lakote. Slovenski kmet! Zasadi plug, tvoja zemlja te kličel Zngrcbi se vanjo in odpri njene puhteče brazde božjemu soncu! Zascj vanje somenje, ki bo prehranilo narod! Vsaka grudica rodovitne zemlje je pripravljena, da nahrani slovenskega ro.inka. Ne pusti jc neobdelane, ker hoče dajati, če le ti hočeš! Daj, da pokaže soncu lepoto dišečega dozorevanja, ki bo nosdo v sebi drobec slovenskega življenja, ker bo zaradi njega tvoj rojak sit! V vsak kotiček znsadi seme, ki bo dajalo s svojim cvetenjem naši domovini podobo raja, s svojim sadom pa nasitilo slovenskega otroka in ga rešilo slovenski bodočnosti Naša zemlja sama je pripravljena rešiti vsakega slovenskega rojaka in ga z večno zvestobo prikleniti nase, da bo po njem ohranila klico našega rodu na tem rajskem prostoru. Slovenski kmet! Pomagaj uresničiti radodarno ljubezen nuše grude do tistega rojaka, ki nima svoje zemlje! Tudi »njega hoče naša domovino prižeti k sebi na tople prsi in ga ohraniti zvestega slovenskemu občestvu. Prepričan sem, da naš kmet ne bo dal prilike, da bi oblasti izvajale naredbo z dne 6. aprila 1943., po kateri je mogoče zaseči lastnikn neobdelano zemljišče in ga izročiti drugim v ob-delnvo. Našega kmeta bo opoj prve pomladne brazde priklenil ua grudo, ki bo v jeseni v bogastvu svojega sadu pričala: Slovenski kmet, ti si rešitelj slovenskega naroda! Prepričan sem, da slovenski kmet nc bo zavrgel radodamosti svoje zemlje, ki je pripravljena dati vse in zadosti, da sc bo naš uarod preživel. Toda dobro so mi poznane tudi vse velikanske težave, ki v tem času stopajo pred našega kmeta. — Manjka nam delovnih moči, manjka vprežne živine, orodja, semenja, oviran je promet itd. Toda nobena težava ni tako velika, da je slovenski narod z združenimi močmi ne bi mogel premagati. In premagali jih bomo. Krajevna oblastva so že dobila potrebna navodila za organiziranje vsakršne pomoči pri obdelovanju zemlje; prav tako je domobrancem izdano povelje, da vsak razpoložljivi čas dajo vprežno živino in delovne moči našemu kmetu v pomoč. Vsakdo, kdor iinn zdrave ude, naj priskoči kmetu nn pomoč. Naj ne bo nikogar, ki ne bi pomagal z vsemi svojimi močmi! Ves okoliš, vsa pokrajina mora postati panj marljivih delavcev, ki z združenimi močmi pripravljajo pogoje zn prehrano naroda. Sedaj je priložnost, da v pravi ljubezni do svoje dobre grude dokažemo svoj zdravi smisel za slovensko narodno skupnost. — Geslo se glasi: Vsi na delo, da bomo vsi živeli! , Tedaj vem, da bo slovenski kmet zasejal vsak košček svoje zemlje in bo v jeseni ob sadovih, namenjenih slovenskim rojakom, v obveznost vseh ostalih stanov slovenske narodne skupnosti lahko izpričal: Slovenski kmet izpolnjuje svoje dolžnosti, ki mu jih nalagajo BOG - NAROD — DO KOVINA. Vaš general RUPNIK. Sožalje gospoda prezidenta Po petkovem terorističnem letalskem napadu na Ljubljano so prezidentu Pokrajinske uprave generalu g. Rupniku izrazili sožalje za nesrečne žrtve SS-Brigadcfiihrer Harm, ki ga je poslal kot svojega zastopnika SS-Obergruppenfiihrer Erwin Rosener, dalje zn-stopnik nemškega 'konzula v Ljubljani g. Liesenberg in upravni svetovalec g. dr. Doujak. Ljubljana sočustvuje z žrtvami letalskega terorja * * * (Nadaljevanje s prve strani) napadom osmih sovjetskih armad ter so i zglednim vojskovanjem preprečili nameravani prodor do obale morskega zaliva. Tc boic so učinkovito podpirale letalske sile. ki jim je poveljeval generalni major Cbe ter 18. protiletalska divizija, ki je hil.i uporabljena v kopenskem boju in ki ji je poveljeval generalni major Sachs Sovražnik jc izgubil v teh bojih preko 275.C110 mož, 1.721 oklepnikov, 2.121 topov vseh vrst in 285 metalcev granat. Naši oddelki v Knrlnndiji so prestre (tli vzhodno od Frauenburga na glavnem bojišču 22. sovjetsko armado, ki je napadala z nezmanjšano silovitostjo. Zaščitna vozila neke nemške spremljave so sestrelila pred zapadno norveško obalo 5 sovražnih letal. Ob spodnjem Renu so preprečile naše četo tudi včeraj v požrtvovalnem boju od sovražnika poskušano raz dvojitev mostišča Wesel, uničile številne sovražne oklepnike ter zajele pri nekem protinapadu preko sto ujetnikov. Ostanki posadke Bonn so po hrabrem odporu podlegli nasprotni nadmoči. Ob spodnjem Renu smo pri obrambi sovražnih nizko letečih letaleov in bomb-niških oddelkov sestrelili v ogorčenih letalskih bojih 13 angloameriških letal. Ob jezeru L a a r h e r ter vEiteln so našo čete v silnih obrambnih bojih z ameriškimi oddelki. Sovražnika smo z izgubo več oklepnikov zopet vrgli iz A n-dernacha. Sovražnik, ki je napadal na široki bojni črti ob S a i m u severno od Trierja je vkljub svoji nadmoči le malo napredoval. Vzhodno od Trierja in v spodnjih Vo g e z i h smo odbili številne sovražne sunke. Napadalne skupine posadk otoka v R o k a v s k c m prelivu, ki so jih izkrcala zaščitna vozila vojne mornarice, ki jim jo poveljeval kapetan Mohr, so izvedle ponoči od 8. na 9. marca nenaden napad na sovražno oskrbovalno luko G r a n v i 11 e, ki leži v zalivu S t. Malo. Razrušile so zapornice, zažgale mesto in luko ter zajele številne ujetnike, med njimi nekega podpolkovnika in 4 nadaljnjo častnike. Iz ujetništva so osvobodile 55 nemških vojakov- Nadalje so potopile neko ameriško stražno ladjo, uničile pet oskrbovalnih ladij s skupno 4.S00 ton ter zaplenile nek oskrbovalni parnik. Iz srednje Italije poročajo o uspešnem lastnem delovanju napadalnih sko-pin jugozapadno od I mol o. Sovražni r.unek ob Seniu se je izjalovil z visokimi izgubami za nasprotnika. Prav tako smo razbili nek sovražni izkrcevalni podvig na otok Lošinj v Istri. Angloamerikanci so nadaljevali včeraj s strahovalnimi napadi na zapadno Nemčijo Močna škoda ie nastala ponovno v K a s s e I u. M11 n s t r u in Frank f a rta oh M a i ni. Pri dolelii ameriških oddelkov nad jugovzhodno Nemčijo je bilo posebno zadeto mestno področje G r a z a. V večernih urah so Britanci ponovno napadli Berlin. ' V resnih časih je gospod prezident generul Rupnik uuslovil na slovenske kmete resne besede, ki jih zgoraj podajamo. V njih je povedana resnica, da je od našega kmeta danes odvisna rešitev slovenskega naroda. Ni Slovenski kmet reševal slovenskega naroda le z orožjem v roki zoper komunizem, temveč gu danes kliče dolžnost, da ga reši tudi s prehrano. Za to je treba trdega dela, ki nanj kliče zemlja, narava in pa silna potreba stotisočev Slovencev, ki je njihovo življenje odvisno od tega, koliko in kako bo zdaj slovenski kmet svojo zemljo obdelal. G. prezident opozarja na važno naredbo, ki veleva, da morajo vsa kmečka zemljišča biti do skrajnosti obdelana, ker bi sicer oblast morala določiti druge, da obdelajo, česar lastnik ni obdelal ali obdelati mogel. Brez dvoma bodo kmetje sami vse storili, da bo vsak svoje zemljišče dobro obdelal, dasi bodo težave velike, ker manjka delovnih moči, ker manjka vprežne živine, ker manjka gnoja, orodja itd. Vendar bo z dobro voljo in s tem, da bodo sosedje drug drugega podpirali, da si bodo cele soseske in vasi druga drugi pomagale, tudi to delo srečno opravljeno. V kolikor pa bi ne bilo mogoče, bodo oblasti morale uporabiti določbe naredbe od 6. aprila leta 1943. ter določiti druge, da obdelajo zapuščena posestva, zlasti tista, ki so morebiti družine njihovih lastnikov ali izumrle oli pregnane kje daleč v begunstvu. To pa bo storjeno le, če bo res potrebno, sicer bo pa vsak slovenski kmet storil svojo narodno in tudi* krščansko dolžnost, da pojdejo na delo vsi, do bodo vsi mogli živeti! Tako tudi bodil Naša dežela je poslala v zadnjem času skoraj vsakodneven cilj letalskih terorističnih napadov. Neznatna naselja, vasi in trgi so že prestali ognjeni krst letalskega terorja in v petek popoldne je tudi Ljubljana morala okusiti grozoto velikega terorističnega letalskega napada. Morda najstrahotnejše pri petkovem letalskem napadu je pač bilo to, da tudi med previdnimi že marsikdo ni več pričakoval napada, saj so bombniki preletavali že delj časa mesto, ne da bi se kaj zgodilo. Prav zato je bilo število žrtev še nekoliko večje. Tisti, ki so morda doslej mislili, da je Ljubljana izvzeta in da zanjo ne veljajo kruta in brezobzirna pravila letalskih terorističnih napadov, lahko z grozo danes sami -ugotavljajo, da so bombniki posuli na stanovanjski del Ljubljane brez vsakega reda prej sto nejjo petdeset bomb težkega kalibra. Kdor je hodil med prizadetimi ulicami nekdaj tako ljubke vilske četrti v Ljubljani, je lahko sam videl, da te bombe, ki so padle v skoraj poldrug kilometer dolgem pasu, širokem ponekod do enega kilometra, niso bile merjene na kak določen cilj! In vendar je v petek popoldne sijalo sonce z jasnega neba. Značilno je, da ni bil prizadet prav noben vojaški objekt in da tudi nobene vojaške osebe ni med žrtvami. Pod bombami so se sesule največ enodružinske hiše ali enonadstropne vile, v katerih so stanovali uradniki in delavci s svojimi družinami. Ko jc zarohnel nad Ljubljano bobneči tresk hkrati odvrženih bomb, pač nihče ni mislil, da je v kratkem trenutku groze izgubilo življenje toliko ljudi in bilo nevarno ranjenih še mnogo več nič hudega slutečih prebivalcev. Sele drveči avtomobili reševalne postaje, Rdečega križa, gasilcev in rešujočih domobrancev so tudi drugim prikazali nesrečo v pravi luči. Povsod, kjer so bombe rušile domovanja, so takoj naslonile skupine reševalcev in reševalk protiletalske zaščite. Organizacija, ki se je dolgo časa pripravljala, je lahko pokazala svojo strumnost in požrtvovalnost. V veliko pomoč so bile povsod vse enote ljubljanske policije, ki se Prezidentovo priznanje delovnemu dijaštvu Prva mladinska predstava za dijaške narodne pionirje Ker je slovenska dijaška mladina, tako fantje kakor tudi dekleta, z vnemo pri delu, na katerega jo je poklicala domovina, je z odlokom gospoda prezidenta ustanovljeni mladinski urad dal v soboto zjutraj prvo vidno priznanje dijaškim narodnim pionirjem. Prirejena jim je bila v kinu Matici posebna filmska predstava, katere so se udeležili dijaki in dijakinje, dalje predstavniki šolskih oblasti kakor načelnik prosvetnega oddelka dr. Sušnik ter številni ravnatelji in profesorji srednješolskih zavodov. Viden izraz pa je dal svojemu zadovoljstvu nad slovenskim dijaštvom prezident general Leon Rupnik, ki je sam z gospo seprogo ter nemškim svetovalcem za mladinsko prosveto dr Koschier ter l,e'ter des Amtes fiir Propaganda, Preise und Kultur Ingomar Verhouz kakor tuJi načelnikom Informativnega oddelka g. Izidorjem Cergoljem in vodjem mladinskega urada g. prof. Bajdom prihitel med mlade in delovne narodne pionirje. Na lepo okkrašen govorniški oder je stopil g. Nikolaj Jeločnik, ki je pozdravil prisotne, nakar je spregovoril prezi-denet general Leon Rupnik, in dejal: Slovenska mladina! Fantje im dekleta! Keir ste vi, ki sie tukaj zbrami,_ prvi zvesto in pridno izvrševali svoje dolžnosti kot narodni pionir ji, sem Mladinskemu uradu v sporazumu z nemškim svetovalcem dr. Koschierjem ukazal, da bodite vi tudi prvi deležni prireditve, kakršne bodo odslej na sporedu v okviru vaše mladinske organizacije, ki obsega vso slovensko mladino. Kaj ta organizacija pomeni za vas in za bodočnost vsega slovenskega naroda, sem vam že povedal z uvodnim člankom v prvi številki vašega novega mladinskega lista. Prepričan sem, da se boste držalu tam nakazanih smernic in dokazali, da je slovenska mladina sposobna im voljna, da sama sodeluje pri upravljanju svojih stvari in da bo zastavila vse svoje mlade siile, da bo v vzgoji in izobrazbi dosegla ono stopnjo, zaradi katere bo ves slovenski narod nanjo ponosen in nam bo postala v resnici najsvetlejša nada za lepše bodoče dnii, za katere danes žrtvujemo, delajmo in trpimo. , . . S svojim dosedanjim zadrzamjem in delom ste zaslužili, dragi moji fantje in dekleta, mojo toplo pohvalo in javno priznanje. Ponosen sem na vas, dragi moji mladi prijatelji, zakaj prav vi ste s svojim mladostnim optimizmom marši,katerega našega rojaka vzgledno poučili, da je prav in pametno, da gremo tudi preko neprijetnih stvari z vedrino in dobro voljo, če hočemo doseči ono svetlo bodoč nost, h kateri vsi 6tremimo. Kot skromen izraz mojega priznanja in pohvale naj bi bila prva današnja ni izkazala le z urnim organiziranjem prometa in vzdrževanjem reda, ampak je tudi sama dejansko posegla v reševanje. Isto velja za domobrance. Povsod so seveda prvi priskočili na pomoč najbližji, sosedje, ki jih strah ni preveč pretresel. Lepo je bilo videli, kako so po svojih močeh skušali pomagati ranjenim, kako so se takoj lotevali odkopavanja zasutih. Kdo bi mogel popisati prizore, ki so se odigravali ie nekaj ur po nesreči na raznih krajih mesta. Kako bridko je b.lo pri srcu vsem tistim, ki so morali pri šolskih sestrah Notre Dame nalagati na voz nohabljene, ranjene in oslepele otroke. Zjokal se je reševalec, ki mu je prišla nasproti deklica vsa krvava v obraz in z izbitim očesom ter v drobnih roci-cah nosila srečno rešene — copate. Zjokal bi se vsak, kdor bi videl pred zavodom poln voz pohabljenih otrok, ki so jih morali odpeljati v bolnišneo. Nič manj grenka ni bila naloga sa-marijanov in samaritank v šolski polikliniki, kjer je bilo glavno obvezovališče in zbirališče za prvo pomoč. Ves čas so donašali na nosilih ranjence. Zdravniki so jim sproti pomagali in zopet so imeli reševalni avtomobili polno dela, da so jih odpravljala naprej v bolnišnice. Tudi gasilci so po bombnem napadu moraili poprijeti za cevi. Neka v raz; valine sesuta hiša se je vnela najbrž ob oirorkih iz peči ali štedilnika. Nastal je požar, ki so ga kljub težavnim razmeram gasilci do mraka udušili. Ko so sirene sporočile Ljubljani, da je prestala nevarnost, je seveda velik del Ljubljančanov odhitel na kraj nesreče. Morda je večino gnala tja le radovednost. Toda priznati moramo, da so ob pogledu na ruševine tudi »firbci«• radi poprijeli in pomagali odkopavati razvaline. Kjer pa ni bilo mogoče dobiti prostovoljcev, ie zalegla beseda stražnikov, ki so znali tako pridobiti novih delovnih moči. Vsa Ljubljana sočutvuje s žrtvami in priizfldetimi in hkrati ogorčeno obsoja zgolj teroristični napad na dravsko in vilsko četrt Hubljane Hkrati pa vsi smatrajo strašno nesrečo za najrcsnejSe opozorilo. da ie treba vise predpise glede letalske zaščite kar najbolj upoštevati. Pogrebi žrtev petkovega letalskega napada sc začno v sporazumu s Pogrebnim zavodom v sredo, 14. t. m. zjutraj. Nikdar ne bo prišla ura kapitulacije mladinska predstava, ki je namenjena praiv vam, im pri kateri vam želim mnogo koristne zabave. Preskrbljeno je, da bo naša mladina v bodoče deležna vrste takšnih predstav in drugih prireditev, pri katerih bo združevala v sebi prijetno im koristno zabava Živela lepša bodočnost naše mladine! Živel slovenski narod! Mladina je z odobravanjem sprejela lepe misli g. prezidenta in njegovo priznanje, ki ji bo še večja vzpodbuda za nadaljnje požrtvovalno delo v korist naše narodne skupnosti. Sledila je filmska predstava izvrstnega filma, ki nam kaže Roberta Kocha, borca proti boleznim in predstavnika požrtvovalnega zdravniškega stanu. Film je izredno ugajal in tudi v celoti dosegel svoj namen, vzgajati k požrtvovalnemu in nesebičnemu delu za skupnost, za človeštvo. Poziv Socialne pomoči Za številno oškodovance zaradi letalskega napada na Ljubljano potrebujemo nujno razna oblačila, kuhinjsko posodo in pohištvo. Darujte ali nam vsaj prodajte take predmete. Socialna pomoč Zapora lepenke Šef pokrajinske uprave je glede na petkov bombni napad na Ljubljano izdal naredbo s takojšnjo veljavnostjo, s katero se vse zaloge lepenke stavijo pod zaporo, da se morejo pravično razdeliti vsem onim, ki so prizadeti po bombardiranju. Prodaja lepenke je torej od danes naprej vezana na nabav-nico, katero izstavi Pokrajinski gospodarski svet izključno le tistim oškodovancem, ki s potrdilom policijske uprave ali protiletalske zaščite dokažejo poškodbe na oknih. Spričo majhne zaloge stekla se bodo razbite šipe večinoma nadomestile z lepenko. V zasebnih stanovanjih je mogoče samo en del enega okna v kuhinji in v eni sobi opremiti s steklom, ostale poškodbe se pa začasno nadomestijo z lepenko. Na nadomestitev dvojnih oken seveda ni misliti. Prebivalstvo se v lastnem interesu poziva, da nemudoma sname zimska okna (dvojna okna) ter jih po možnosti shrani na varnem pred letalskimi napadi v kleti ali za pohištvom. * PISAI.NE STROJU - GRAMOFONE RADIO APARATE - HARMONIKE NAI.IVNA PERESA TER VSE REZERVNE DELE stalno k n pn je po nnJvISjl dnevni ceni Ivrdka EVEBBST, PreSernova nllca 44. Berlin, 10. 3. Minister dr. Goebbels se je mudil te dni na šlezijskem bojišču, kjeir je obiskal boreče se čete, različna poveljstva ter mesta v bližini bojišča. Neposredno potem, ko so čete vojske, orožja SS in edinice nemške ljudske vojske zopet osvobodile mesto Lauban im pri tem potolkle močne dele tretje sovjetske gardne oklepniške armade, je govoril dr. Goe-bhels na glavnem trgu tamkaj zbranim osvobodilcem mesta. Vrhovni poveljnik neke armadne skupine, generalni polkovnik Schftrner, jo ( pozdravili v tej zgodovinski uri, ko je sovražnik ponovno čutil nezlomljivo napadalno silo nemških čet. dr. Goebbelsa v imenu vseh svojih vojakov, ki 6e danes odločneje nego kdaj koli in s političnim fanatizmom borijo z osovraženim nasprotnikom, ki je ooečast.il širna področja ljubljene nemške domovine ter izvajal tamkaj grozovit teror. Vsled tega barbarskega divjanja, ki so ga sedaj nemški vojaki videli z lastnimi očmi, so pozabili na vse oziire ter bodo sedaj s srdom in fanatično zagrizenostjo potolkli boljševike, kjer koli jih bodo našli. V svojem nagovoru osvobodilcem Laubana 6e je zahvalil dr. Goebbels vsem onim brezimenskiim borcem im junakom, ki so pravkar s 6tariin napadalnim zaletom napisali novo stran slave v zgodovino te vojne. Milijoni mater in otrok, tako je izjavil dr Goebbels, kličejo danes po naši pomoči, po našem orožju in po našem varstvu. To svarilo trka na našo narodno vest ter na našo moško čast, kajti generacija, ki ne bi bila več pripravljena slediti klicu stisnjene narodne duše, ne zasluži nič drugega kot da jo uničenje, ki ji grozi, dejansko uniči. Narod pa kot je nemški, ki ima za seboj dva-tisočletno slavno zgodovino, pa ima vse predpogoje, da se vztiajno im žilavo bori ter dela, da bo ustvarili zopet prav tako dvatisočletno enako slavno zgodovino. Dr. Goebbels je podal zbranim edini oaim sinko Friderika Velikega, čigar vztrajnost in nezlomljiva junaška volja sta ravno na tej zgodovinski pruski zemlji rešila bodočo Nemčijo. Prav tako bo FUhrer z nezlomljivim junaškim srcem dovede! našo generacijo do zmage, če ee bo tudi njemu kot nekoč velikemu pruskemu kralju stavil narod v vsaki uri, po vsaki zmagi, pa tudi po vsakem udarcu, vemo in zvesto na razpolaga Medtem ko je govoril dr. Goebbels se je zbralo na trgu v Laubamu vedno več vojakov. Tre je kot ostali deli mesta razrušen ter jo*videti znake brezsmisel-nega divjanja boljševiški h hord. Kolone vojske in edinice. ki eo korakale na bojišče, ki je v neposredni bližini, so se ustavile in mim se je pridružilo še onih par probivalcev, ki so v mestu ter ki so preživeli grozovitosti boijševiške zasedbe. Ti vsi so prišli, da bi doživeli lo zgodovinsko uro, ki je bila zborovanje strastnega fanatizma in ogorčenega srda proti zavratnemu sovražniku. Zvenelo je kot zakletev, ki se je mešala z ropotom bližnjega boja, ko so vzklikali tamkaj zbrani »Sieg-Hell« Fiihrerju. Zvečer je govoril minister dr. Goebbels v meslu GSrlitzu, ki leži neposrtdno za bojiščem, tisočem vojakov, možem ljudske vojske, ženam. Hitlerjevi mladini im oboroževalnim delavcem. V prvi vrstah velike dvorane so bili zbrani častniki in vojaki z bojišča, borci iz prvih vrst ter nosilci viteškega križca, ki eo pravkar prišli iz prednjih črt. da bi prisostvovali temu političnemu zboru. Poleg oboroževalnih delavcev je bilo opaziti številne ženske, ki hrabro vztrajajo na svojih voj-novažnih mestih, pa tudi one nesrečne matere, ki so doživele divjanje in grozovitosti boijševiške soldatcsko in ki so šo videle pred očmi sliko svo-jih do smrti mučenih otrok. Dr. Goebels je omenil v svojem govoru razgibano, toda slavno pretek-ost te ponosne pokrajine in posebno mesta Giirlitz, ki je bilo pred približno 700 leti prvič potegnjeno v vihar mongolskega napuda in ki je pred 500 leti uspešno odbilo naval Husitov. Če torej danes ni prvič, da mora šlezijska domovina premagati nevarnost n.ilra-njeazijskih step, tako so potomci hrabrih rodov danes prav tako kot njihovi očetje odločeni storiti vse, kur je v njihovi moči, da bodo premagaii to smrtno nevarnost. Naši očetje, tako je rekel dr. Goebbels, takrat niso imeli prav nič lažje naloge kot mi danes. In nas danes ne bi bilo, če ne bi takrat oni prav tako izpolnili svojo dolžnost, kot jo moramo mi danes izpolniti. Prav tako kot se mi danes s spoštovanjem teh očetov ter praočetov, ki so s svojim junaštvom zagotovili sledečim nemškim generacijam svobodo in življenje, prav tako se bodo naši otroci in otrok otroci nekoč spominjali, dn smo mi danes isto storili za nje. Nemški vojaki, ki so sledili svetlemu vzgledu svojih prednikov ter so prešli te dni v uspešne krajevne protinapade, so v sveti jezi krepkeje držali v rokah svoje orožje, ker so bile slike pobitih otrok in oskrunjenih žen in mnter stalni spremljevalci na njihovi poti. Dr. Goebbels je pozval prisotne častnike in vojake kot priče, da so Sovjeti (Nadaljevanje na 3. strani.) Uadni razglas Luftwarnsender des Hoheren SS- u. Polizeifiirers im Wclirkreis XVIII Laibach oddaja zdaj pri letalskih alarmih sproti poročila o položaju v zraku — v vednost prebivalstva. Zn poslušanje teh poročil je treba radioaparalo naravnati ua, »ddaja postaje Ljubljana. Hosnolfub Ljubljana, 10. sušca 1945. Kadar »o začno narava drami ti iz zim-skoga počitka in silijo mlado zemeljsko moči iz plodnih tal v napelo brstje, tedaj pokliče mati zemlja svojega najzvestejSe-ga sina — kmeta na novo delo. Njep klie jo tako silen, tla ga ne more preslišati nobon kmečki človek, pa tudi tako ljub in drag. da so mu ne more uproti nobeno kmečko srce. Vseeno jo, kod so pod silo razmer povsod morajo potikati kmečki ljudje: zemlja jih kliče in kliče jih dom. Kako ob klicu matere zemlje takoj pomagati prizadetim kmečkim ljudem mimo prvih težav, tla bnkladflti že odstavljenim prašičkom, ako bi hoteli doseči isti prirastek, kakršnega lahko imajo ob doječi svinji. Zato je treba čas sesanja čimbolj izrabiti. Trnja naj vsaj S tednov, kar bo brez nadaljnega mogoče, če znamo svinjo pravilno krmiti. Pujski, ki smo jih odstavljali z osmimi ali celo desetimi tedni, bodo tudi po odstavljenju veselo rastli nu-prej, ker imajo dobro osnovo in so ee že dobro naučili uživati tudi drugo hrano. Ce jih pa odstavljaš že s petimi ali šestimi tedni, bodo skoraj vedno postajali mršnvi, bodo le počasi rastli ali spočetka celo na teži izgubili. Taka reja je potem mnogo dražja od one, kjer se doječim svinjnm po-klada pošten priboljšek. Ok. Pastorek oves Čeprav si je d"ber gospodar pravočasno pripravil lepo, na trijerju očiščeno in, če le mogoče tudi razkuženo 6eme, vendar z njim no bo silil v zemljo, dokler jo ta še hladna in preveč mokra. Prezgodaj vsejan oves kaj rad prerasle plevel, trpi pa tudi močneje jio poznih mrazovih. šele, ko je zemlja dovolj topla, ga bomo sejali. Vemo sicer, da je oves rastlina, ki dobro prenese tudi bol hladno in ostro podnebje, vendar s prezgodaj vsejanim ovsom ne bomo doživeli velikega veselja. Podobno je gledo zemlje in gnojenja. Oves ima močne, razmeroma globoko segajoče korenine in zato še dobro uspeva na bolj slabih zemljah in nepognojenih njivah. Ker ni izbirčen, se ovsu godi dostikrat tako, kakor skromnemu človeku. Drugi, bolj zahtevni ga odrivajo, pa vendar da tudi na skromnem mestu še dovolj sadu. Ce pa daš ovsu dobro njivo, se bo seveda izkazal zelo hvaležnega. Uspeva za vsakimi pred sadeže m, najbolje za krompirjem, peso ta po detelji; pa tudi na noviščih ee dobro obnese. Prav jo, če se vsega tega zavedamo posebno še v današnjiih časih, ko je marsikdo preoral kak travnik ln ko je marsikatera njiva bolj slabo pognojena. Pastorek oves bo tudi na teb zemljiščih še napravil svojo dolžnost. Co nI tako i-zbirčen glede hrane v zemlji, pa tembolj gleda na »pijačo«- l*o-trebuje namreč mnogo vlnge in ljubi zato žo usedlo zemljo, ne pa lake, ki smo jo pravkar orali, spomladi pa zemljo le še plitvo rahljamo z brano ali kuUivntor-jem. Ce bi jo pa lo morali obdelati s plugom, bomo vendarle le plitvo orali. I »ikoni. Z oranjem namreč, posebno še z glolio- Več C. II.: Zemljo negovati »e pravi domu služiti! Večino ljudi vlečo neko hrepenenje* k zemlji. Skoraj viak si ži>li košček vrtička ali njivice kjer (>o mili volji koplje in sadi. V mirnih časih smo opravljali vrtna dela bolj v zubavo, danes pa nam nudijo poleg dušnega počitka šo materijolno korist. Saj vesto — doma pridelana zelenjad je pač najboljša, Četudi je (odkrito povedano) nekoliko lx>lj pusta od kupljene. Pusla pa je tnkale doma pridelana zelenjad največkrat zato, ker pač nimamo dovolj gnojil, ali pa ker z gnojili nismo prav ravnali. Ker je letos žo pelo leto, ko nismo mogli prav v redu gnojiti, se mi zdi potrebno, da opozorim na pravilno ravnanje s hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili. Hlevski gnoj je najlioljši tak, ki je vležnn, pozorjen, da se kar sveti ko ga trosimo, lorej da ni preveč suh. Najbolje je zato, dn gnoj shranjujemo douporabev zavelnem kraju dobro stisnjenega na kupu. Slabo je, Če gn sušita sonce in veter. Vsekakor pn je popolnoma napak gnoj raztrositi že kak mesec pred štihanjem, ker se na la način preveč izsuši. S hlevskim gnojem dovajamo zemlji predvsem organično snovi, ki v zemlji Mrolino. jo rahljajo in grejejo. Pole« tega so v hlevskem anoitt še bakterije, ki zemljo oživljajo Ier rastlinam pomagajo presnavljatl hranila, kl so nahainjo v zemlji. Hlevski gnoj pa bo — zlasti v LJubljani — žal malokomu na razpolago. Uporabljalo pa se bo gotovo mnogo gnojnice in straniščnika- Ta dva sicer mnogo zaostajata za hlevskim gnojem, ker zemlje no rahljata in no vsebujeta zemljo oživ-Ijajo&b bakterij. Zanimalo pa bo zlasti barjane, da so tvori hlevskemu gnoju po kakovosti skoraj enako gnojilo, Čo zdrobljeno šoto »kompostiramo in jo skozi eno leto oblivamo z gnojnico oz. slranišč- (Nadaljevamje z 2. strani), na najbolj zavržen način ovrgli pra- vse kmečke domačijo, tudi tiste, ki vjla vojne Posledica tega je, da so niso porušene ali zapnščene, poisKau nalete]j se(jaj na odporni duh, ki pomočile nagibe za povečanje pridelkov. gt . f dneva v dan zagrizenejši in Visoke cene pridelkov danes niso vcc trgj K);c pQ 0{jstranjtvj osovraženega dovolj učinkovito sredstvo za pogon Kme- jarma> kj jzl)aja jz mučene ljudske tijske produkcije. Oblastni predpisi si- je sta]en opomin ter daje nem-cer zaležejo, toda no popolnoma. Najti se »kim j,oregjm se divizijam in edinicam morajo drugačna sredstva, da se pridelek . iju(js5ce vojske doslej skoraj neznano še bolj dvigne. Kakšna? mof 2ivgnj pretres, ki je najprej za-Odgovor je sicer enostaven, ni pa • , neposredno ogrožene, tako je na-tako enostavno njegovo uresničenje. l>o Jjaijevai dr. Goebbels, nas ne more neko moro pač! Le naj pregledajo oni, vgč prestragiti, in mesto panike, ki jo ki o tem odločajo, kaj kmedccmu človeku . g£uial osovraženi nasprotnik pri na splošno predvsem manjka pri oskrbi ^ rozairitii na]eti danes na enotno njegove družine in gospodarstva, mcu ]o stotisogrv vojakov vzhodnega bo-tako nujno potrebščine spada zlasti oble- ?jSča. >Pobijte boljševike, kjer koli jih ka, obutev in nekatere gospodarske m ^aidetel« '__ji.,.,.. ____: v ..i,.< i«<™ n ni so "»jueiei« gospodinjske stvari. Nekaj tega naj se mu omogoči nabaviti, za določene količine raznih pridelkov, pa bo vprašuje o zvišanju pridelka najbolj uspešno rečeno- Kako vse to organizirati, jc vpraša-njo zase, a neizvedljivo ni. Kadar trka na duri strah pred lakoto, se bo marsikje marsikaj dobilo, kar bo kmelu prav prišlo. Pa naj roma obleka 111 obutev i® dobro založenih meščanskih omar na kmete, od tam pa vsakdanji kruh v meščansko shrambe! Kmet je natjircn človek, pa so posebno danes drži gesla: Če se v nasprotju s to železno bojno odločnostjo tu in tam vprašuje kakšen dvomljivec, kaj je storiti v sedanji fazi najtrših naporov, potem lahko na to vprašanje, tako je rekel dr. Goebbels, odgovorim kratko in kategorično: Ne preostane nam nič drugega, če nočemo svoje lastno življenje in življenje našega naroda prodati za vso bodočnost po najnižji ceni, kot da na vzhodu in zapadu ter v boreči se domovini neomajno vztrajamo ter se fa- blago za blago- Vpoštcvanjo tega dejan- natično borimo. Sovražnik nam je po skega stanja jo pri reševanju vprašanja Vsem jasno povedal, kaj bi storil z na- 0 naši prehrani iz lastnih moči gospo- mj našimi ženami, našimi otroki, da, darska in psihološka stvarnost, ki račn- z nagimi otrok otroki, če bi v tej od- iin š kmetom kakor je, in s njegovimi ločilni usodni nri borbe narodov, ki razmerami kakor so; vsako drugačno obsega vso celino, odpovedali, izgubili sklepanje bi bilo nerealno in v današnjem I pogum in storili najslabše, kar sploh lasu usodno škodljivo. ! lahko stori kakšen narod v vojni, nam- reč če bi položili orožje ter opustili našo stvar. To pa lahko rečemo posled-njemu dvomljivcu v lastni deželi, predvsem pa sovražniku, ki misli, da je danes na višku svoje zmage: Nikdar ne bo prišla ura, da bi kapitulirali,, in nikdar ni bilo v zgodovini primera, da bi bil izgubljen narod, če se nc bi sam predal.« Dr. Goebbels je zaključil zborovanje, ki so ga vedno znova prekinjali navdušeni pritrjevalni vzkliki 7. zahtevo, ki jo je naslovil na vse Nemce, na vojake na vzhodu, zapadu in jugu, na može nemške ljudske vojske, na mladino ter na ustvarjajoče prebivalstvo doma: »Vztrajajte in branite vsako ped domače zemlje, kot zahteva to prava moškost! Ne popustite in naj ne prevera vaša srca strah. Sovražnikn je možno potolči, kajti mi .yno ga že če-sto potolkli. Če nas je napadel z nad-močjo svojega gradiva, potem se mu moramo zoperstaviti z nadmočjo naših src ter vztrajnosti in ser imumo gradivo na razpolago le v omejenem obsegu, ga moramo uporabljati posebno hrabro in pametno ter potolči sovražnika, kjer koli ga nnjdemo. Ne smemo mu prepustiti niti centimetra nemške zemlje, ne da bi mu zadali najtežje krvne izgube. Zoperstaviti se mu moramo na poljih, v gozdovih, v mestih, na vsakem cestnem križišču in v vsaki hiši, dokler vsled potokov prelite krvi ne bo več v stanju nadaljevati s tera bojem. Potem bo prišla ura naše zmage. Zgodovina nam bo poklonila zmago, ker jo edino mi za-•lužimOi kim, zemljo spomladi preveč i7»uSimo ter izgubimo dragoceno zimsko vlago. Prav iz tega vzroka tudi gnojimo — če sploh — žo jeseni s hlevskim gnojem, da so je zemlja do st»»mladii dovolj usedla In ni preveč zrahljana. Sicer pa 1k> danes naj brž malo kmetov, ki hi imeli toliko gnoja, ral>-ljnmo gn za gnojenje že rastočih rastlin. Lahko ga trosimo tako, tla skopljemo pri koreninicah majhno jamico in v njo vsu-jeino Ščepec apnenega solitra Ali [>a gnojilo raztopimo v vodi ta s to raztopino za-lijemo s cevjo h koreninam. Paziti pa moramo, da ne pridn raztopina na listo, ker nam jih »opari«. Z gnojilom tudi zalivamo vedno lo po rednem zalivanju z vodo, tla so koreninice ne »osniodijo«. Amonijev sulfat iill žveplenokisli amo-mijak jo |>očasi delujoče dušičnalo gnojilo. Zato ga trosimo j>o šlihanju vrhu zemlje, ter ga plitvo z grubljami zagrebemo. Kalijeva sol je hitro delujoče kalijevo gnojilo. Trosiano jo par dni prod 6etvijo, Ier jo plitvo podkopljemo. Shranili jo moramo na suhem prostoru, ker zelo privlačuje vlago iz zraka ter so zalo rada topi- Kjer je bila zemlja v jeseni globoko preštilinna in pognojena zadostuje, da jo spomladi lo nekoliko prekopljcmo in pograbimo. Na prosto sejemo lahko nante-ško korenje, rdečo peso, špinačo, enoletni orjaški črni koren, žitavsko čebulo ni vzgaja čebulčka, mangold, berivko in re-zivko, kraljico maja, redkvico, zgndnji čudež in belo ledeno svečo, grah saksa, milansko zgodnjo okroglo repo, por slon in razno disavnice — ninjnron, timijan, pre-žiljko i. t. d. Glede setev še in šo toplo priporočam 6etve v vrsle in no na široko, ker so da na ta način prostor mnogo bolje iizrabiti. Vrelo zaznamujemo ob napeti vrvici lako, da izkopljemo z grablja-mi in motičico plitev jarek v katerega pojemo. I skopano zemljo nato zagrnemo čez some. Poleg one sorte vrtnino, ki pozno vzkali, posejenio hitro kaleče seme — redkvica, solata. Na ta način, je omogočeno okopavanjo, ker so posejane vrste dobro vidne. Cebulček in šafolka se dobro razvijuta lo tedaj, če ju posadimo plitvo. Tudi setve in saditve v vrtu spa.dai° v področje gospodinjskega dela, kajti z vrtom jo v neposredni zvezi prehrana družine. Vsaka gospodinja naj s« lorej zaveda, da najbolje služi domu s skrbnim vodstvom gospodinjstva in vestnim olidelova-njem vrta, kajti vrt ji mora zalagati vse leto dom s sadjem in vrtninami. Msd tstmom v našiSi krajih Gospa prezidentova je dne 5. t. m. obiskala kmetijsko gospodinjski tečaj kmečkih begunskih deklet. Ta prisrčni obisk je dokaz, kako se naš narod v vseh zadevah med seboj povezuje in trdno skupaj drži, da se ohrani v boju zoper komunizem. Sovražna letala so v sretlo, dne 28. svečana bombardirala vai» St. Vid pri Stični ter napravila mnogo škode, ubila pn tri ljudi. — Ko so sovražna letala napadla tudi Stično, in sicer kar dvakrat, je bil hudo ranjen samostanski brat Tar-zicij Rabuda, ki Je dne 2. t. m. za hudimi ranami umrl. Naj vsom žrtvam sveti večna luči Pazite na ročne in drugo bombe, ki jih najdete. Ko zdaj sovražni letalci tako na gosto se jejo smrt in razdejanje po naših krnjib, so bo zgodilo, da bo marsi-kaka bomba ali pa tudi ročna granata, ki je ostala kje v kaki pušči, ostala dolgo prikrita. Kdor Jo bo našel, naj 10 pusti pri miru, marveč naj najdbo naznani vojaški oblasti. Kdor so bo sam lotil tako nevarne reči. bo prav gotovo nesrečen. Tako jo 28. svečana pa Dobrovi 12 letni fantič na travniku našel granato ter jo skušal odpreti- Granata je eksplodirala in dečka ubila. — Na Celovški cesti v T.iiibljnm so 4 fantiči našli granato ter'si jo ogledovali. Granata Jo eksplodirala in vse 4 hudo ranila. — Miuo je našel u« ... NJEMU ZLATA KAPLJA ZNOJ . ■ •« 5000 hiš je v Ljubljani, prav toliko 6topnjišč, 5000 shramb in isto število kopalnic, ki jih električno razsvetljujemo. Razvajeni smo, da puščamo stopnišča razsvetljena cele ure brra potrebe, v shrambah in kopalnicah čeeto pozabimo izklopiti stikalo in — žarnica sveti dolgo v prazno. _ In dobiček POTRATE? tov. Skoda gre v milijone. Kakor jo bilo do sobote opoldne znano, je bilo od bomb ubitih ali pa zasutih 32 ljudi, izkopanih izipod raznih ruševin. Njih trupla so bila prepeljana na Zale. V splošno bolnišnico in druge zavode je bilo do sobote opoldne prepeljanih 89 težko ranjenih oseb. Uradno še niiso ugotovljena vsa imena smrtnih žrtev. Do sobote opoldne so bila uradno znana ta iimena: Smrtne žrtve terorističnega napada Babnik Ivan, stanujoč v Zgornji Šiški, oče 4 otrok. 0 m e r z u Janez, 23-tetnd poduradnik, stanujoč na Poljanskem Npasipu št. 22. Skrbel je za maiter Elizabeto. Za njim žaluje sestra Silva. Logar Viktor, rojen 21. junija 1803, uradnik. Dr. M a r in I č Fran, rojen 81. marca 1889, zdravnik, in žf.na Ana Marini-č e v a , rojena 1. avgusta 1889, oba stanujoča na Marmontovi cesti št. 22. Povše Josip, rojen 4. marca 1865, stanujoč na Lepem potu št. 6. R a m o r Rudolf, rojen1 20. aprila 1883, stanujoč na Ričveju št. 6, in morda žena Viktorija in »in Igor. Na Tržaški cesti št. 46: Karla Kane roj. Mayor, rojena 7. novembra 1885, soproga zdravnika dr. Kanca, in hčerka Pavla Kane, rojena 13. avgusta 1910. Na Tržaški cesti št. 15: Trček Fran, rojen 30. novembra 1901. V Langusovi ulico št. 5: Modic Silva, rojena 28. novembra 1913, in Modic Marjeta, rojena 24. decembra 10-12, Alojzija Žnidaršičeva, rojena 1896, gospodinja, Novinec Marija, rojena 2. februarja 1897, Besov Drago, rojen 27. septembra 1920. M a i k i č Marjeta, rojena 25. junija 1879, gospodinja, in M a r -kič Pavla, rojena 3. januarja 1912. V Verslovškovi ulici št. 16: V a 1 j a 1 o Nikolaj, posestnik, rojen ia oktobra 1867, in Valjalo Roza, žena prvega, rojena 20. februarja 1877. Milka Kekova, gospodinja, rojena 20. septembra 1914, dr. Viktor Zaje, živinozdravnik v pok., rojen 5. septembra 1878. Na vrtu v Mandelčevi ulici št. 9: Pevec Jaltob, mestni uslužbenec, rojen 7. julija 1882, dalje Jevševan Fran in Markovih Josip, oba še brez osebnih podatkov. V isti ulici št. 13 Martin Poza rše k, kovač, rojen 2-1. oktobra 1867 v Rudniku. Na Cesti v Mestni log št. 4: Oven Angela, trgovka, rojena 18. julija 1915, in Marija Daxova, zasebna uradnica. Od zračnega pritiska je bila na njivi ubita Ana L a m p e t o v n. gospodinja, rojena 25. januarja 1912. Nič se skoraj ni zgodilo nekemu delavcu mestne vrtnarije, ki je v bližini obrezoval drevje. Zračni pritisk ga je vrgel z drevesa. Ubita je bila dijakinja Viktorija Bambičeva in pletilja Fani C. D u 1 a r j e v a. Zatemnitveni čas za teden, ki se začne 12. marea in traja do vštetega 18. marca, je od 18.55 do 6.05 Poziv stanovanjskim najemnikom Društvo stanovanjskih najemnikov poziva vse najemnike brez izjeme, da t a -k o j stavijo na razpolago vse razpoložljive sobe odnosno za nastanitev oškodovancev po bombnem napadu primerne prostore, opremo itd. Prijave je poslati neposredno Mestnemu županstvu, stanovanjski oddelek, ali pa podpisanemu društvu v Wolfovi ulici št. 10-11. Društvo je prepričano, da ne bo nikogar, ki bi v času težke preizkušnje, ki je zadela naše mesto, ne imel sočutja s prizadetimi in pomagal lajšati gorje po svoji moči. Obvestila Prevoda Kavnega nadomestka dobijo potrošniki v Ljubljani ter v občinah Jožica in Poljo za maroo 123 g, ne pa 250 g. Nova rakovnlfika knjlilea PASTIRSKO PISMO se dobi v MLADINSKI ZALOŽBI. Stari trg TV^k*'« t Najlepše darilo tvoji materi, ženi. »zaročenki: K. Marotliy šoltesova Moja otroka LJUBLJANSKA KNJIGARNA Gosposvetska cesta 3. GOSPODARSTVO Ljubljanska kreditna banka. Oh številni udeležbi so jo vršil dno 10. t. m. občni zbor Ljubljanske kreditne banke, kl jo odobri zavodovo bilanco za minulo loto in sprejel vso predloge upravnega svet« glode razdelitve čistega dobička. PočenM z 12. t. m. prično banka z Izplačilom 4% dividemde nn prioritetne delnico. — V upravni svet banko so bili izvoljeni vsi projšnji izstopa oči člani. V nadzorstvo banko so bili izvoljeni vsi dosedanji člani.__ Nove knjige. V »Slovenčevi« knjižnici je Izšla v prevodu Miklavža Kureta povest Abt na van der Veldu: Srce zmaguje. — Ljubljanska knjigarna jo izdala v prevodu prof. Uršiča zapiske slovaško pisateljice Soltesovo: Moja dva otroka. — O knjigah liomo šo posebej poročali. Operno gledališče Nedelja. 11. marea ob 17» W A. Mozart: ite novica »Verujem zato, ker sem trpel. (Chateaubriand.) Sv. maša zadušniea za pokojno gospo Anloo Kosovlne so bo hra,a dno 13 marca ob 7 v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri glavnem oltarju. Sv. maša za umrlim Konradom Smre-karjem iz Oplotnioe bo v torek dne 13. mar-oa t. 1. v cerkvi sv. Jožefa. Sv. maša zadušniea za pokojno gospo Kovačič Jožefo bo v četrtek, dne 15. t. m. ob 7 v cerkvi Marijinega Oznanjenja ln no v torok kakor jo bilo v osmrtnic dne 6. t. m. objavljono. Krlžan.ska moška kongregaclja ima rodni mesečni shod danos 11. marca ob treh popoldne. Pobožnost se prične s kratko ado-r-acijo. Po govoru bo darovanje za druzbino potrebe. ,. , , Proslavo sv. Jožefa bodo Imeli rokodel. ci in obrtniki na praznik 19. marca v krl-žanskl cerkvi. Oh sedmih bo sv. maša m skupno sv. obhajilo. Naj so tudi letos udeleže mojstri, pomočniki in vajenci proslavo svojega zavetnika v Križankah, kakor jo to vsakoletna navada. Duhovne vaje za akad. izobražene ženo bodo v urSullnski kapoli v dneh 18., 19. m 20. marca. Prvi in drugi dan bosta dopoldno dva in popoldne dva govora, tretji dan pa lo edon zjutraj in odei zvečer. Začetek na tiho nedeljo 18 marca dopoldne ob pol 9., sklop v sredo, 21. marca zjutraj ob pol 7. Večerni govori ver h treh dni — ob 18. — bodo tvorili v sebi zaokroženo ecloilo, dn bo tnko duhovna obnova omogočena tudi tistim akad. izobraženkam, ki bi se ne moglo udeležiti duhovnih vaj v celoti. Vljudno vabljeno! Za učiteljice bo tridnevna velikonočna obnova od 15. do 18. marca -r samostanski kapeli pri uršulinkah. V četrtek, petek in soboto bo ob 18.15 govor z litnnijami, v nedeljo ob 7 zjutraj sklop. Vso učiteljico iskreno vabljeno. _„„,, Profesor Grotov je napisni v KNJIŽICAH zanimivo razpravo o boljSovizmu in pravoslovju. Kn.iiz.ioa so dobi v Mladinski založbi. , ,. t, x Za Socialno pomoč so darovali: V počn-stitov spomina za blagopokojuo uršulmko. častilo m. Eleonoro, dnru.elo njene nok-Mira< Mestni trg 7. j Prodamo ! NAPRODAJ: trodclma omaro, 2 kuhinjski ste-loži in železen štedilnik. Prodov iCcvo 12.11. balkom___ STRUŽNICA za železo, 1 m stružne dolžine -kompletna z vsem priborom. v zelo dobrem stanju, naprodat Ambrož. mehanik. Dunaj. ska cesta 71._ KOSTUM, čTiu f]™ predvojno blago, dobro ohranjen, prodnm. Nnslov v npr. »Slov.« pod St. 1665._. limono • ta 10 do Bro nadomešča limonin ekstrak) Citrol. • Stekleničko prinesite I iebo|. Drogeril« Ani. Kane. »Idnv«ks nI « BLAGO zo žensko ali moško obleko, predvojno, servise in hrastovo poučijo z nočno omarico prodam. Naslov v upravi »SI.« pod St. 1714._ MLIN, električni, za žito. kmečki, prodam za 32.000 lir. Naslov v PK, >S1.< pod St. 1712, STEDILNIČEK, masi. ven, bakreno posodico, kurjavo na špirit ter Krasno darilce otroku zn god ali Veliko noč prodom. Ogled v trg. Skof, _Li n go rjeva nI. ŽAPRAVLJ1VEČ" - voz na vzmeti, lep, pri-provon. prodom ali zamenjam. Ponudbe na npr. »Slov « pod »Ta- koj« št. 1616._ "DRAGOCEN predme! prodom. Ogled od 9 do 12 dopoldne. Nasl. v npr. »SI.« št. 1633. NAGROBNE svclilkc ■ kovano železo, brušeno sleklo, predvojni materini. višina RO cm. -Ogled od 10 do 16. -Tržaška c. 10-11. desno. Vhod iz Tobočne ul. skozi dvorišče. URO, stoječo, slorin-sko, visoko 21/« m in Wnlfovo sliko Brezmadežne prodom. Noslpv v npr. »SI.« št. 1662. KANTt t ročke), ploč* nnsste. kupuje »Po-tronafta«, A. Hmelsk. Ljubljana, Ciril-Meto- dov« 35 a._(k STEKLENICE v«eh vrst oletenRe. šivilj, •ke odpadke, ploče vinaate »ode. vsakovrsten paplt. razne kovine, rabno In ne. rabno železo In tehnične predmete »tal no kupuje ter plača »Metalia« Gosposv. 16. tel. 13-88. naspr. Delavskega doma (k SLIKE naših starejših ln mlajših mojstrov knpim. Pridem na dom. Naslove fustiti v upr. »Slov.« pod »Slike« St. 1317._ PREŠITI ODEJI, Zbra-ne spise: Finžgarja, Coukarja, Tavčarja, Preglja, Mlokarja; pr. ve izdaje poezij Prešerna, Gregorčiča in Medveda; Zvon in — stare novce kupim ali zamenjam. - Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Protivrednost« 1438. GALICO kupim. Ponudbe no upr. »Slov.« pod »Galica« št. 1713. Stensko URO prodom ali zamenjam za protivrednost. Nnslov v npr. »Slov.« pod šl. 1704. 131511 I.EPOSI OVJB slovensko ln tnie tei ostale izvirne knjige In prevode kupnie Jan« Dolžan, k •»!'!!»»"• -Strltarleva ulica. HRAM. Modro ptico in druge knjige • »amo dobro ohranjene, kupi knjigama žužek, pa. »aža, . - JEDILNE PRIBORE . jedilne in kavi.ne servise, krožnike, kožar, ce, steklenice, pisolne stroje, moška in ženska kolesa, gromofone, kitare, tnmburiee in druga glasbilo, otroške vozičke . globoke in ši>ortno, tehtnice -kuhinjske in Berkel, rjuhe, ko.pne, blazine, brisače in razno drugo perilo, pomlndon-ske domske in moške plašče, obleke, bosanske in perzijske preproge. predpostcljnike, I.inolej in kokos te. kočo itd., kupi in prevzame v komisijsko prodajo Hinleo Privšek. Grodišče 7. flzamenjamcl DVA PLASČKA. spomladanska, nizke čeveljčke za deklico 5 do 7 let zamenjam za kurjo pičo. Povšetova ul. 33 a (Kodoljevo). DAMSKE nove hlačke iz batista in nove mo. derce zamenjam za kurjo pičo ali prodam. Povšetova 33 a - Kodeljevo._ ZAMENJAM sveža joj-ca za kurjo pičo. Povšetova 33 a, Kodeljevo POSODO 7,o mast in nekaj medeninoslih predmetov zamenjam zo protivrednost. No. islov v upr. »Slov.« pod št. 1647. OBLEKO moško, novo, predvojno blago. za. menjam za drva ali premog. Naslov v upr. »SJInv.«_pod št._166l._ Klavir. HARMONIKO zamenjam za protivrednost. Nosi. v npr. »Slov.« pod št. 1673. POSTELJO, vzmetnico in žimnico (afrik) ter visečo svetilko zo petrolej ali elektriko -zamenjam. Naslov v upravi »SI.« št. 1679. Moški POVRŠNIK, po-uilodanski, zamenjom, deloma prodom. Gledališka 13 priti, desno Domske ČEVLJE, mo. dre, št, 36, zamenjam 70 črne. Gledališko 13 pritličje, de.sno._ Mir k o rak i VOZ. niolo rabljen, in voz samec zamenjom za seno. — Poizve se: Dravljo -Kovaška 5. Poizvedite ZGUBIL sem 9. marco dve osnovni živilski nakaznici na ime Anton Bučer in Jože Cvirn od Prevoda v Gosposki ul. do Mil- ISobe 1 oddalo I SOBICO, opremljeno, oddam pošteni gospe ali gospodični, ki bi pomagala v gospodinjstvu in na vrtu. Nosi. v upr »SI.« St. 1606. S Sebe g IMeio j SOBO » štedilnikom ali s kuhinjo išče so liden in miren gospod. Dam brezplnčng in-štrukcije no lastni harmoniki. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Dobro poučujem« št. 1173. OireiTJ DINAMO"*220 V, jakost Vi—l HP, in gonilni jermen, najraje gumijast, 5—7 cm širine in 3 m dolžine, kupim -ali več tudi za protivrednost v živilih. Ponudbe nn Skrlj Aloj. zij. Cerknica 275. | ŽivaiTl DVA KONJA prodom. Litijsko cesta 67. I Kolesa 1 Žensko in moško KOLO dobro ohranjeno, prodam. Ambrož, mehani k ,^Dun n j sk a__c;71. Moško KOI .O, dobro ohranjeno prodam — deloma zamenjam za naluralijc. Naslov v upr. »Si.« pod 1678. j Pohištvo Oi roško POSTELJICO z novo žimnico ugodno prodom ali zamenjam za protivrednost. Breznik, Verovžkova 22-1. JEDILNICA - orehova korenina, naprodaj. -Naslov v opravi »Sl.c pod št. 1716. Kot žrtev letalskega napada nas je za vedno zapustila moja ljubljena žena, zlata mamica, sestra, teta in svakinja, gospa Sušteršič Marija roj. Sojer Blagopokojno spremimo k večnemu počitku v torek, dne 13. t. m. ob 10 dopoldne z Žal, ka. pele »v. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 9. marca 1043. Žalujoča družina Sušteršič in ostalo sorodstvo. »^a Ljubi Jezus je poklical k Sebi nošo 14-lctno Majdo Kregar dijakinjo nriul. mešč. Sole Truplo leži na Žalah, v kapeli sv. Janeza. Popreb bo t nedeljo II. marca 1945 ob šlirih ■ popoldne izpred Draveljskc cerkve na pokopališče Sv. Roka. Ljubljana, St. Vid nad Ljubljano. 10. marca 1945. Žalujoči: Vinko. Lenčka, starši: Janez. Martina, brat in sestrica — in ostalo sorodstvo. + Zapustila nos je moja mama, stara mama, tašča in teta, gospa Basa Helena roj. Umek v starosti 87 let. Pogreb blagopokojnice bo t nedeljo, 11. marca 1945, ob '/«11 z žal, kapele sv Jakoba k Sv. Križu. Sv. maša zadušniea bo v četrtek, 15. t. m. ob 8 zj. v frančišk. cerkvi. Žalujoča hčerka Frančiška por. Slavec, Jos. Slavec, zet, vnuki in vnnkioije ler rodbine: Lupine, Baša, Umek, Grli, Barba. KONJE za meso kupuje Pušnik Justina, konjska mesariea na OpekaTski e. 38, lr-novo. TELICO zamenjani zo brejo krnvo. Ljublja-na. Pod hribom 44. KRAVO za zakol zamenjam 7.0 kravo mle knrieo. Novak Anton ZuJoška 89, Moste._ BIKA, plemenskega -»Simendolco«, prodam. Svetek Ciril, Stepanja vas. Ulica k Božjemu grobu 24. sarja — — Najditelja prosim, do odda proti nogrodl v trgovini Bon-Bon no Miklošičevi cesti. ZGUBILA sem 3 .1. m. na tramvaju št. 4 rjavo listnico z osebno in tramvajsko legitimacijo ter slikami. Poštenega najditelja pro. »im, dn jo odda proli nagradi v lipkr. »SI.«. na Sv. Petra c. KUPIMO: šivalni stro. je vseh vrst, moško in damsko kolesa, otroške športne in globoke vozičke, pohištvo, rjuhe, kopne, žimnice, preproge, tekače, II. nolej, poreelnn, stekle- I nino in drugo. Trgo- ' vina »Ogled«, Mestni trg J. 1 Siv, stroji 1 SIV. STROJ, pogrez-Ijiv. prav dobro ohranjen, z okroglim čolničkom, za šivanje naprej in nazaj, kupim. Cenj. ponudbe s ccrio in znamko stroja na npr. »Slov.« pod zn. »Dober Šivalni »troj« it, 1381, ZLATO VERIŽICO s sveliniico in črn rožni venček v mali rjavi denarnici sem zgubila pred mesecem v okolici sv. Petro. Poštenega najditelja prosim. ker mi je zelo drog spomin, (la vrne proti nagradi v knji. goveznici Ljudske tiskarne. ROKAVICA. črna glede, je bila zgubljena v sredo 7. I. m. od sv. Petra cerkve do Dramo. Vrniti proti nagradi. Nosi. v upr. »Slov.c pod St. 1682, i Posestva B NJIVO nli porcelo v severnem delu uiesla kupim. Pismene po. nndbe no npr. »Slov.« pod »Njive« št. 1719. I Obrt I StediTniške ODPRTINE popravim, da potrošite manj kinriva. Ponudbe na upr. »Slov.« pod: »Se izpločo« št. 1729. + Vsem, ki ste ga poznali, sporočava t neizmerni boli, oa naju je ob priliki^ letalskega napado za vedno zapustil najin edini srčno ljubljeni sin ozir. brat, gospod Besov Drago Dan in uro pogreba bomo objavili naknadno. Sveta mošfl zodušnica bo 16. t. m. ob 8 zjutraj v cerkvi Mar. Oznanjenja pri glavnem oltarju. Ljubljana, Jesenice, dne 9. morca 1945. Žalujoči: Amalija, mati, Cvetka, sestra zaročenka Anica — in ostalo sorodstvo. —»■miimhmm Mlinu i'iiiii\mm t Žrtvi letal, nopado na Ljubljano 9. III. s4a postalo naša požrtvovalna sodelavca, brata BESOV DRAGO OMERZU JANEZ Oba pokojnika bo DDPA obenem z ostalimi nedolžnimi slovenskimi žrtvami ohranila v častnem spominu. Bog, stan in narodi Delavsko - delodajalska protikomunistična al, Pozor stavbeniki in hišni posestniki I Dobavljam, polagam in stružim stare parkete TOSIP BRLEČ Ljubljana, Kolodvorska ul. 28. - Tel. 37-68. j Fllafelija I ZnTmKE bivše Jugoslavije, češkoslovaške, Poljske in drugih evropskih držav, kupim večje partije ali P°f"-mezne serije. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Plačam dobro« 1663. patentne posteljne mreže, otomane, mo demo kaučo ln foto lj* nudi solidno ln pc nizki ceni RUDOLF RAD0VAN tapctnlk LJUBLJANA Mestni trg Štev. 18 KNJIŽNO OMARO -prvovrstno, kupim. — Pločam s protivrednostjo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Prvovr. stno omaro« St. 1589. OTOMANA, nova, naprodaj ali za protivrednost. Nosi. v upr. »SI.« pod št. 1645. SPALNICO, lepo, mo-demo, orehova korenina. predvojni materini, proda mizarstvo. Naslov v upravi »Si.« pod št. 1690._ Razna rabljena stavb, na VRATA in OKNA s šipami naprodaj. — Ogled pri Automonta-ži. Kamniška 25. Radio | RADIO naprodaj. Zaloška c. 10-11. Ogled v nodoljo dopolilne. IjliO HARMONIKO - novo, klavirsko, z 80 basi, prodam. Ogled dnevno od 13—15. Jako«, čo. pova 19._ S UGLAftEVALEO glasovirjev. Telefon 89-23, JurAsek. Zrlnj- skega 7-11._5 GRAMOFON, električni, s ploščami, proda Hinko Privšek, Gra. dišče 7. {j P.azRg t NUMIZMATIK. Več sta. rinskih ter raznih novcev prodnm. Naslov v Vpr. »Sl.c St, 1723, RW + Po daljšem trpljenju in previden s »vrlimi tolažili je danes, 9. marca, umrl moj'«iqž OBLAK BOGDAN tehnični poslovodja « Pogreb bo v nedeljo, dne II. I. tn. ob 15 pi ,* na župno pokopališče v Dol. Logatcu. Štefanija Oblak, žena — in sorodstvo. mmmmmmmmmmmmmmmmmur:. ZAHVALA. Za vse dokaze sočutja in pomoči bolezni in smrti noše mamo Ivane Škrbe roj. Pucelj izrekamo najtoplejšo zalivalo. Posebno zaUv za vso blago naklonjenost smo dolžni čč. stram v Zavetišču sv. Jožefa. Vsem Bog pla* Sv. maša zadušniea bo v sredo, dne 14. mar. 1945, ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Petra. Ljubljana. 11. HI. 1945._SKRBETOV matammmmuaamamummmmt + Dotrpela je naša ljubljena hčerka, leta, sestra in svakinja, gospodična Marija Kušar K večnemu počitku jo bomo spremili v nedeljo, dne 11. marca 1945. ob 4 poix>ldne izpred viške cerkve na pokopališče na Viču. Žalujoči ostali. + Umrla je t Grozn naSn predobra mama, stara in prastara mama, gospa Viktorija Panhoizer r. Vrtnfk bivša trgovka v Ljubljani v štiri in osemdesetem letu svoje starosti. Groz, Ljubljano, dne 8. marca 1945. Žalnjoči rodbini: Hiiasler, Heidegger. + Bog je poklical k sebi mojo ljubljeno ženo, skrbno momico, hčerko, sestro in svakinjo, gospo . Žagar Marija roj. šetina Šiviljo Blogo pokojnico bomo spremili na tadnji poti danes, ti. marca, ob 9.45 dop. z žal, kapele sv, Frančiška na pokopolišče k Sv. Križu. Žalujoči mož Slavko, hčerkico Anica, mama, brstje in ostalo sorodstvo_ Za »Ljudsko tiskarno«! Jože RramarM -Izdajatelji JoSko Kroiel - Uredniki Janko Balnec.